0 ; . Jtait/gik e.t đ ' : m J,'^ 'f , ^\évt-rky^Ì*H. drug okraj. Tu je bilo isto. Z ženo in sinom je živel zelo skromno ter je delal po cele noči. Največ se je družil s Sedanjim sovjetskim zastopnikom na Dunaju Joffejem. V tem stanovanju mu je žena rodila drugega sina in sosedje se še sedaj vedo spominjati, da je lepo iskrbel za svoja otroka. Za otroka je imel edino postelj, sam in žena sta pa spala na tleh. Ko se je začela vojna, so ga hoteli zapreti, a so se končno le premislili, da 'bi bila to čisto nepotrebna in neumna usluga vojnemu sovražniku: caristični Rusiji. 'Pustili so ga, da je neovirano odpotoval v Švico. Tik pred odhodom je imel konflikt z vojnimi hujskači, ki so kakor obsedeni vpili po ulicah: »Serbien muss sterben!« in druge tedaj 'običajne vojne hujskarije. Trockijeva dečka, sta pred hišo to vpitje zavračala s klici: »Hoch Serbien!« »in če ne bi pritekel oče in neki sosed, bi bila druhal otroka ubila. Ker mu je v zadnjem času šlo vedno težje z denarjem, je Trocki še nekaj malih, dolgov zapusti na Dunaju. V njegovem stanovanju so pa našli! par svežnjev spisov, ki so se pa razgubili. Teatralični samorrtor ogerskega fašista. F. Kisz v Budimpešti, eden od glavnih ogerskiih fašistov in član teroristične organizacije »Prebujeni Madžari«, je pozval dopisnike in poročevalce listov, naj pridejo v neko kavarno, če hočejo prisostvovati nekemu izrednemu dogodku. V kavami se je res zbralo kakih deset novinarjev, prišel je tudi sam Kisz ter se je pred njimi z revolverjem ustrelil v prša. Smrtno ranjenega so pripeljali v bolnišnico, pri njem so pa našli pismo, v katerem stoji, da je zato' pozval novinarje, da ima priče, kako se lahko mirno ločil od življenja. Kot vzrok samomora navaja spore v organizaciji »Prebujenih Madžarov.« Ta organizacija in predvsem sam samomorilec z nekaterimi tovariši je vodila vse atentate v zadnjem času, kakor bombni atentat na neko judovsko veselico, poskus bombnega atentata na francosko poslaništvo, pošiljanje bomb in peklenskih strojev urednikom lista »Az Est« in drugim opozicijonalcem itd. Med teroristi trajajo že dalje časa spori in Kisz je menda vedel, da ga hočejo spraviti s poti kot nepokornega člana ali pa kot neljubo pričo. Kisz še ni mrtev in so ga celo lahko zaslišali. Pomlad v Rusiji. Skoro v celi Rusiji je letos že prenehala zima in nastalo je krasno pomladansko vreme. Tako zgodnje pomladi v Rusiji se ne pomnijo, ker običajno je prenehala zima v severnem delu države šele koncem maja; letos pa se je že tudi tu sneg raztopil in temperatura raste vsak dan bolj. Reke so že oproščene ledu in ladijski promet je že obnovljen. V nekaterih gubernijah se je sneg iako naglo talil, da so nastale velike povodnji' ter so cele pokrajine podobne jezerom. Iz Slovenije. Poslanci SLS so se zbrali v torek, dne 3. marca, k važnemu posvetovanju v Ljubljani Konstituiral se je Jugoslovanski klub. Za predsednika je bil izvoljen dr. Anton Korošec, za podpredsednika Anton Sušnik. Za gospodarja v klubu je izbran Janez Brodar, za tajnika dr. Jakob Hodžar iin Karel Škulj. Dr. Korošec] ie izzčrpno poročal o političnem položaju. Napravili so se važni sklepi kot smernice za bodoče delovanje Jugoslovanskega kluba. Seja se nadaljuje dne 6. in 7. marca v Beogradu, kamor bodo te dni poslanci odpotovali. Nagrobni spotmenjik blagopokojnemu mons. dr. Medvedu. Bivši učenci blagopokojnega dr. Medveda bodo v najkrajšem času postavili svojemu ljubljenemu profesorju nagrobni spornende. Pripravljalni odbor za ta spomenik se bo osnoval te dni. Bolezenski dopust je dobil bivši provizor na Pernicah g. Martin Verzelak in se je nastanil pri Sv. Janezu pri Ma-irenbergu. Za romanje v Rim se je do danes oglasilo 420 oseb iz mariborske in ljubljanske škofije. Posamezniki še bodo gotovo prišli, tako da je pričakovati okoli 500 udeležencev. Povolitveni glasovi od Sv. Marjete ob Pesnici. Od Sv. Marjete smo prejeli: Volitve so za nami, volilna burja se ge polegla. Zmaga je na naši strani kljub vsem grožnjam samestojnežev od gostobesednega Šumana do Krambergerjevega Friea, ki je moral na zadnjem Žebotovem shodu pri Sv. Marjeti s pajdaši vred na zrak. Fric sedaj dela bridko pokoro za vse nerodnosti-, katere si je privoščil ob priliki našega shoda. Pred shodom naše stranke in na dan volitev je trgal naše letake in agitiral za Samostojno' in danes . . . Marječani se v zahvalo za trganje naših 'plakatov izogibljejo njegove gostilne. Kot en primer zavednosti naših hočemo povedati, kaj se je zgodilo Fricu v pustnih dneh: V drugi polovici februarja sta se vršili pri Sv. Marjeti dve porcki naših dveh zavednih pristašev. Kakor je že pač navada, gredo svatje po končanih poročnih obredih z godbo v gostilno. Naš marječki krčmar Kramberger, njegov sinko Fric in Žnidar Ploj so si pri pogledu na ( mnogoštevilne goste mencali v zadovolju roke, češ, danes bo pa zopet masten zaslužek. Ko je bila poroka končana v cerkvi, so krenili vsi gostje z godbo na čelu v drugo gostilno — mimo razočarane trojice, ki je že v duhu gledala lepe stotake in sladke pogače. Naj se stari Kramberger zahvali svojemu sinu, da mu je tokrat mesto lepega zaslužka ostal razočaran obraz. Pri Krambergerju so aa pust popevali: Lani smo bili pogač siti — letos pa zelja! Od Sv. Lenarta v Slov. gor. poročajo: Dne 15. svečana t. 1. se je preselil g. Adolf Šalberger, ki je bil tukaj priljubljen odvetnik, v Ljutomer. Želimo mu, dasi ni bil naš somišljenik, vse najboljše ter ga Ljutomerčanom toplo priporočamo. Tukaj pri Sv. Lenartu v 'Slov. gor. izvršuje njegove posle naš verni somišljenik g. notar Fran Stupica, dokler ne bo c tvoril drugi odvetnik pri Sv. Lenartu odvetniške pisarne. Kmetijskim strokovnjakom! V Sloveniji bo popolniti že v kratkem tri mesta kmetijskih strokovnjakov v javni službi. Gospodje tovariši, ki bi se za nameščenje v državni službi zanimali, debe natančneje informacije potom društva. — Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo, Maribor, vinarska šola Postajališče Pušinci-Frankovd. Na novi progi Ormož —Ljutomer želi prebivalstvo ustanovitev postajališča v Pušincih. Dne 3. t. m. se je na licu mesta vršila komisija, ki je ugotovila nujno potrebo postajališča. Ivanjkovski P&-tovar, kateri hoče imeti povsod svoj nos zraven, se z vsemi štirimi trudi, da bi prepreči to potrebno napravo. Na Murskem polju so se pojavile poljske miši v velikem številu. Žito je v nekaterih občinah popolnoma uničeno. Posebno prizadeti so žitni posevki ob M-uri, n. pr. Krapje in Cven ter Mota. Dne 28. februarja sta dva strokovnjaka iz Maribora prišla z nekim aparatom, kateri' s strupenimi- plini uničuje mišjo zalego. Ljudje mislijo, da so miši preplavale Muro ter so se tako preselile iz Prekmurja, kjer so že po večini požrle žito. V prekmurskih občinah, n. pr. v Bahovcih in Dokležovju, se opaža, da so miši poginile in izginile. Morda so pa le uplivali kužni bacili, katere so leta 1924 polagali mišim na kruh! Nekaj o narodnem bloku v krajih pod Bočem. — Od Sv. Florjana pod Bočem poročajo: Kako so pri nas narodni ploh vlekli dne 8. februarja. Mi, ki smo spustili naših 92 krogljic v prvo Skrinjico, smo gledali in opazovali naše naprednjake, po katerih potih so svoj strašni ploh vlekli ter jih sedaj širši javnosti opišemo. Prva -pot ploha se je vlekla iz Dola od Pobežina v Sp. Sočno k 3 hišam, od tam je krenila v Gornje^ Sočno, 'kjer so mu vse hiše salutirale in nazadnje zavila po bližnji poti do naše šole, kjer -se je vršila volitev. Druga pot je šla iz Barina od Fakeca in Poharca mimo Poharčevega in Borovičkega kamenoloma v Gor. Gradišče k vsem hišam razen Kregarjevi in morda tudi Hriberške ter se zaobrnila zopet nazaj proti šoli mimo Krajnčeve gostilne, ki je ta dan točila brezalkoholne pijače. Tretja pot tega našega ploha pa je prišla naravnost iz Krajnčeve hoste na Boču ter je klestila mimo Kunstekov, Krošlnov in Menihov zopet proti šoli, t. j. proti kraju volišča. Na večer po volitvah pa so ga spravili k Krajncem, ga nekoliko poškropili s solzami in treznim čajem in ga lepo shranili v drvarnici do prihodnjih volitev. Mi pravi yolilci pa ob tej priliki vprašamo naše učiteljstvo, ki se je pri poganjanju tega ploha precej utrudilo, ali je plačano za svoje službovanje od Žerjav-Pivkove kompanije, ali ne od nas davkoplačevalcev, ki jim izročamo svoje otroke v pouk in odgojo in ne radi raznašanja raznih časnikov in agitacijskih listov. Vse svoje zasukane sorojake, ki se dajo vpreči v narodni ploh in pljuvajo v lastno skledo radi par frakarjev iz Rogatca, pa opozarjamo, naj hodijo po posojilo k raznim Perkovičem, Potočnikom, Stefancijozom in drugim naprednjakom ali k Sv. Križu na Takalce po 15 odstot., pri posojilnicah Slovenske ljudske stranke ga ne bodo dobili nikdar. Več katoliško zavednih Florjančanov. Predlanskem smrtno ponesrečil župnik — letos za pust so mu brata ustrelili. Vsem je še v živem spominu, kako so v noči od 9—10. julija 1923 v Breznu v Dravi smrtno ponesrečili 'kar 4 naši duhovniki. Med žrtvami je bil tudi župnik od Sv. Trojice v Halozah g. Ivan Baznik. Letos na pustno nedeljo je neka zloba v človeški podobi v Malenci — župnija Čatež na Kranjskem ustrelil brata pokojnega g. Baznika. Smrtna obsodba pred celjsko poroto. Te dni se je pričela v Celju pomladansko porotno zasedanje. Že prvi dan je izreklo sodišče smrtno obsodbo. Na smrt je obsojen 241etni Franc Podlese-k, doma iz Spodnjih Pohancev. Obdolžen je, da je umoril in oropal dne 18. oktobra 1924 Ano Klakočer iz Vojskega. Obdolženec je svoje dejanje trdovratno tapi, toda dokazi o njegovem zločinu so tako tehtni, da so porotniki potrdili vprašanje roparskega umora z 10 glasovi. Smrtna obsodba 'je Podlesnika jako hudo pretresla. Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Zimska sezona v našem zdravilišču se bliža svojemu koncu in izredno lepo pomladansko vreme nas že opozarja na bližajočo se letno sezono. Vsled izkušenj zadnje sezone, ki je bila po številu gostov največja, odkar obstoja naše zdravilišče in smo vsled tega trpeli na pomanjkanju stanovanj, naročajo že sedaj naši stari gostje stanovanja, predvsem za mesec julij in avgust. Prepričani smo, da bi polovica onih gostov, ki dohajajo k nam> v teh mesecih zbralo si drug čas za svoje zdravljenje, posebno maj in junij, če bi vedeli, kako lepa jc narava takrat pri nas in ko je vrhutega prostora povsod dovolj, mnogo več miru in so cene zdatno nižje. — Letošnjo ugodno zimsko vreme nas je podpiralo pri pripravah za bodočo sezono tako, da bo zdravilišče že ob otvoritvi sezone v vsakem oziru urejeno moglo sprejeti nove goste. Za letošnje leto -smo izpopolnili predvsem naprave našega zdravilišča. Tako bomo dobili röntgen-zavod, laboratorij za vsakovrstne preiskave, električne kopeli (Vier-zellenbad) itd. Poleg koncertov, rodi o-p os taje, kino, ki bo v bodoče v lastni upravi zdravilišča in;različnih drugih umetnih in zabavnih prireditev, bo vojaška godba, ki je v lanski sezoni žela neomejeno pohvalo gostov, vzdrževala prvovrstne promenadne koncerte. Cene ostanejo iste, kot v prejšnji sezoni. Ob lej priliki opozarjamo. da smo dobili glede bolnikov z na’ezljivimi boleznimi stroge predpise in se predvsem ne bodo sprejemali v zdravilišče bolniki z tuberkulozo, ker tukajšnje pod-Ì nebje ni ugodno za bolezni na pljučih. Deca do 4. leta se bo sprejemala v državne zdraviliške zgradbe le, čt je bila pred prihodom v zdravilišče prijavljena. — Interesentom obenem sporočamo, da bodo v prihodnjih dneh razpisani v zdravilišču trije trgovski lokali. Vs» pojasnila glede teh lokalov, kakor tudi vse druge podrobnosti o sezoni daje ravnateljstvo zdravilišča. Spomin f dr. Medveda počastimo najlepše, če darujemo Dijaški kuhinji, koje predsednik je bil rajni. Blagohotni darovi naj se pošiljajo na naslov »Dijaške kuhinja v Mariboru. Poštne položnice na razpolago. Dnevne novice. Pozor na modri križ in položnice! Naročnina preneha s 1. ali 15. marcem. Tudi razne zamudnike prosimo, da naročnino 'kmalu ponovijo, ker se jim mera drugače list v najkrajšem času ustaviti. List stane: celoletno 80 din., polletno eO din., četrtletno 20 din. V inozemstvo še enkrat toliko. — Upravništvo. Dr Kramer j e ve sanje. »Tabor« poroča, da se je vršil» zadnjo nedeljo v Mariboru seja oblastnega odbora demokratske stranke za mariborsko' oblast. To sejo je počastit tudi »Jutrov« direktor dr. Albert Kramer, ki je seve govoril. Med drugim je udaril na povolitveni policajdemokrat-ski boben, češ, da je zgubil narodni blok v celi državi najmanj, 12 mandatov. Te svoje trditve dr. Kramer sam ne verjame, ampak je prepričan, da bi bil brez nasilja Pribi-čevič in njegova družba prišla čisto oskubljena v narodne skupščino. Goljufija — pretresavanje kroglic iz Radičevih skrinjic v policajdemokratske 'in najhujši volilni teror, kar ga pomni zgodovina, je pripomogel Pribičeviču in njegovi stranki do nekaj mandatov. Že od nekdaj je navada Žerja-vovcev, da se po volitvah bahajo, 'kaj vse bi še bili lahko dobili, a niti tokrat niso, ko sta jim bila na razpolago denar in vsa oblast. Dr. Kramer se naj le zamisli' v.položaj, da bi se Pribičevičeva družba udeležila skorajšnjih volitev v opoziciji. V tem slučaju pa ta gospoda ne bo izgubila 12 mandatov, ampak dokaj več! »Rdeča pomoč.« Ko je policija v Beogradu našla zapiske mednarodnega podpornega društva »Rdeča pomoč in ko se je tudi sodišče postavilo na stališče, da je to nekaka nevarna komunistična organizacija, so se začela ne veliko preganjanja delavskih voditeljev in vseh, ki se kolikor toliko smatrajo za pristaše komunističnih idej. Najprej so vse pozaprli, ki so bili omenjeni v zaplenjenih spisih »Rdeče pomoči«, potem so se pa lotili tudi onih, ki so imeli kake prepovedane knjige in liste, pa naj si to tudi samo za svojo lastno uporabo in popolnoma brez dokazi kake propagande. Med vsled tega aretiranimi je največ* študentov in sploh inteligence, ki čisto naravno pokretom v svetu ne zasleduje po odredbah policije, ampak samostojno ter poseduje tako tudi literaturo, ki je prepovedani:. V Zagrebu so akademiki že sklenili protestno spr menice proti_p ost op an ju policije. Kasarne železniškega strojnega osobja v 'Zagrebu. Razmere v kasarnah strojnega osobja v Zagrebu-Sava so pravi škandal in sramota. Nesnage, ki se kopiči, si človek ne more predstavljati, dokler je ne vidi. Stenic in drigege mrčesa kar mrgoli, na ležiščih je po ena rjuha, ki se nikdar ne menja in ne pere, ampak kar naprej rabi, dokler se popolnoma ne raztrga. V kasarni je tak smrad, da človeku pri vhodu kar sapa in noga zastane, a navedlo bi se lahko še mnogo drugih škandaloznih stvari; ki kažejo popolno pomanjkanje smisla za pravice in potrebe železniške^« osobja. V interesu države, službe in javnosti je vendar, ds so železniški uslužbenci zdravi in spočiti, da lahko točne in previdno opravljajo svojo službo. Če se uslužbencu po 12 do 18urni naporni službi ne da možnost odpočitka,' je pa jasno, da ne bo mogel dobro vršiti službe. Gospodje ođ železniške direkcije in predstavniki najrazličnejših institucij pod imenom narodnega zdravja naj bi se že enkrat pobrigali za železniško kasarno, kjer je v največji nesnagi vedno strpano skupaj najmanj 15 ljudi in kjer tudi vsled tega ni misliti na počitek, ker se venomer prihaja in odhaja. Žalostno in sramotno je, da merodajni činitelji nočejo. ali pa ne utegnejo upoštevati, da tudi železniško osobje potrebuje snago in red kot predpogoj zdravja An življenja Da se da z dobro voljo mnogo sterili, pa naj si vzamejo za vzgled Zidanimost ter po njem uredijo kasarne v Zagrebu. -'jT^GSklep pravoslavnih veroučiteljev. Belgrajski pravoslavni veroučitelji so imeli zborovanje, na katerem so sklenili resolucijo, da se mora pravoslavni verouk poučevati im drugod v vseh razredih ljudske šole in v višjih j razredih gimnazij. To resolucijo motivirajo s tem, da je pouk verouka v interesu učencev in ljudske morale sploh. Tozadevno resolucijo' so 'izročil belgrujskenui patriarhu, ministru za prosveto in ministru za vere. Vsem vojnim oškodovancem (prečanom)! Ker stopa od odbora za vojno 'odškodnino začeta akcija za priznanje vojne odškodnine, odnosno razširjenje tozadevnega zako-! na na celo državo, v odločilno fazo, poživlja odbor še enkrat vse vojne oškodovance (prečane), kateri se še niso odzvali,, da vpošljejo najkasneje do dne 20. t. m. kratko : prijavo s sledečimi podatki: L Ime in poklic z natančnim * sedanjim naslovom. 2. Kje je bil oškodovan? 3. Skupna svota škode v predvojni ceni. 4. Kje in kedaj je prijavil to škodo, odnosno kje je že vložil tozadevno vlogo? 5. Število družinskih členov, kateri sotrpijo na posledicah vojne škode. Te prijave naj se pošljejo pismeno na naslov: O ros la v Rakuša, oficijal pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru. V informacijo, zakaj se zahteva ponovno zgornje prijave, se poroča, da ima odbor sicer že imenik skoraj vseh vojnih oškodovancev v Sloveniji in tu irtck, dne 19. marca 1925 ob 9. uri dopoldne v restavra- . ciji »Jadran« na Rotovškem trgu štev. 2. Dnevni red običajen. Vsi člani se najuljudneje vabijo k polnošte- | vilni udeležbi. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni ( zbor eno mo kasneje ob navzočnosti vsakega števila prisotnih članov. Prvotno na dan 21. marca določeni občni zbor je bil preložen na 19. marca, ker ponoči 22. marca naši igralci odpotujejo na .tekmo. — Predsedstvo kluba. ; f Dobre ustanove za šolsko deco. Poleg Dijaškega doma posluje prav dobrodelno dnevno Zavetišče za šolarje. Pod nadzorstvom se učenci učijo in igrajo, po možnosti se jim pa tudi pomaga s hrano. Začelo se je tudi zdravniško preiskovanje šolarjev, kakor je v obč. svetu predlagal g. prof. Favai. Vsi učenci I. razredov so že zdravniško preiskani in bolni so obdržani v evidenci v svrho brezplačnega zdravljenja pri mestnem fizika tu. Podružnica Maribor Udruženja vojnih invalidov je imela preteklo nedeljo, dne 1. marca, svoj redni občni zbor, oziroma nadaljevanje istega, na katerem se je volil nov odbor. Istemu je prisostvoval kot delegat IO v Ljubljani tov. Benedik. Predsednikom je bil soglasno zopet izvoljen tov. A. Krepek, ki že od konca leta 1923 vodi v splošno ■zadovoljnost in nepristransko in vsem enako pravično mariborsko podružnico. Podpredsednikom podružnice je bil izvoljen tov. F. Geč, blagajnikom tov. A. Golež, odbornikom pa tov. M. Pravdič in tov. Kristina Mlekuš. Nadzorni odbor sestoji iz tov. I. Asie, J. Fras in F. Savornik. Ker so. v novem odboru možje, ki imajo smisel in tudi voljo za uspešno delo, lahko članstvo, t. vojni invalidi, vdove in sirote, pričakujejo', da imajo na čelu svoje organizacije prave voditelje. Pri njih težavnem in nad vse nehvaležnem dlu jim je želeti kar naveč uspeha. V počaščenje spomina f g. dr. Antona Medveda so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru gg. dr. Karl Koderman, odvetnik, 150 din.; dr. Anton Mulej, odvetnik, 50 din.; mariborski gimnazijci iz preostanka zbirke za venec 366.75 din. Prisrčna hvala! KNJIŽEVNOST. Ulemo Camelli: Izpovedi socialista. — Cirilova knjižnica XI. zvezek, 'tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Iz italijanskega izvirnika preložil J. R. S. — Po zgodovini svojega nastanka je to prav čudovita knjiga, ki je zbudila svoj čas veliko pozornost med vsem kulturnim svetom in je preložena v več svetovnih jezikov. Delo »Dal Socialismo al Sacerdozio« — tako je izvirni naslov knjige — ni pesniška izmiljotina, temveč je velika pesem človekovega notranjega doživetja, je izpoved brezverca tja do 29. leta njegove starosti, ko je prišel na svojem življenjskem potovanju do popolne sreče v Bogu, izven sveta. Pripovedovanje v knjigi pa je tako živo in pestro kakor da bereš najzanimivejši ■pustolovski roman, kar ločiti se ne moreš od nobene strani, pa bodisi zgodba o Turattiju in Bissolatiju, o stavki poljskih delavcev, o nočni procesiji itd. V »Izpovedih« je pa tudi toliko zgodovinskih spominov na .početke marxistienega socializma in njegovega razvoja v Italiji, da najdemo v njih marsikje ključ celo do tamkajšnjih današnjih razmer. Posebno draga pa bo Camellijeva knjiga vsem modernim razdvojenim, ponižnim in razžaljenim dušam, ker najdejo v nji svojega sovrstnika, inr $i.eer»kot zmaganega, in zmagovalca. Camelli nas prisili, dg gremo ž njim fkozi ves laibi- L Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. rint zmot in da mu sledimo mirno tja do njegove velike izpovedi: »Imej usmiljenje z menoj1, o Gospod: daj mi svojo luč, bodi mi dober krmar«! Prav zares, čudovita j knjiga pisatelja, ki je brodil po vseh slasteh tega sveta, i kjer je vsaka beseda napisana iz mesa in krvi same, po-j vedana nam za na pot in v odrešenje. Zato bi bilo od-i več še vsako posebno priporočilo, da si to novo knjigo j treba pač nabaviti in jo s pridom prebirati, ker priporo J ča se ‘knjiga že dovolj sama. Kljub precejšnji obsežnosti ; ji je cena 17 D in to s poštnino vred — zelo nizka; na-; roča se pa pri založnici Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Poslednji pozdrav v slovo. f G. dr. Antonu Medvedu v imenu bivših njegovih zadnjih ahiturijentov. — M. Dr., Maribor. Ak ordi“pogrebnih žalostink so izzveneli . . . Z zlatom vezeni praporji so se sklonili kakor v ne-: mi bridkosti nad grobom, tudi orel se je nagnil in kakor j bi hotel povesiti razpeta svoja bronasta krila in omah-! niti nad globoko jamo, ki se je pogrezala vanjo krsta . , Vzemi, zemlja, kar je tvojega — je zadrhtelo s trepetajočih ustnic .... Tako se je končala Tvoja zemeljska pot, dragi naš ; profesor, čislani gospod doktor! ! - Vsi njegovi hvaležni učenci, ki smo ga spremili na njegovi poslednji poli, smo bili ginjeni v globočino srca, v svesti si pač,,da je legel v grob mož, ki nam ni bil le profesor, temveč tudi odkrit, iskren prijatelj. Zlasti pa je presunil njegov nagli odhod nas, ki smo bili zadnji izmed nepregledne vrste tistih, ki jih je blagi pokojni s čutečim srcem spremljal in z očetovsko roko vodil skozi leta nevarne mladosti. — S skrbi polnim pogledom se je poslovil takrat od nas, dajajoč nam še poslednje nauke za življenja pot . . . Credo, ora, audi, confitene! Ta refren, ki se je često ponovil v njegovi pesmi — pač menda vselej takrat, kadar mu je skrbna očetovska misel s strahom zatrepetala pred labirintom, ki se mora podati vanj odrasla mladina, iskajoča vsakdanjega kruha in sreče življenja, ki pa se je v njem tako lahko izgubiti — ta refren je bil tudi njegov poslednji poziv, ko se je približala ura ločitve in smo prestopili zadnji njegovi abi-turijenlje prag življenja. Nismo slutili takrat; da sc bo ura njegove ločitve od mladine, a tudi od nas — saj smo se ga vedno radi spominjali — tako naglo in nepričakovano približala. In vendar — prišlo je tako, ni ga več med nami tega prijaznega, ljubeznjivega, vedno veselega, nikoli potrtega ali omahujočega moža .... Toda, duh njegov bo ostal med nami, živel bo v naših mislih in srcih dalje — nepozabni naš gospod doktor. Koliko draguljev in zlata nam je natresel v naročje tekom let kot naš profesor in drdiovnik-kalehet! Kolikokrat nam je zabičaval z Gregorčičem: »Ne samo kar veleva mu stan . . . .« in poudarjal z istina pesnikom: »Visoko čislamo učenjaka, a više cenimo poštenjaka!« ter nas prosil s Slomšekom: »Pred Bogom otrok bodi, a v svet kot mož mi hodi!« — In koliko še drugega, temu podobnega, kdo bo naštel vse? Skrbno in marljivo je gradil, v svesti si svojega važnega zidarskega poklica! Kdo ni opazil v njegovih očeh bolesti srca, če je videl, da se je začelo v stavbi, ki jo je gradil v trudu in ljubezni, ki je bila njegov up in njegova sreča, morebiti kje rušiti ... ? Čutil je pač svetost in vzvišenost svoje dolžnosti, svojega poslanstva med mladino . . . Vse njegovo delo je bilo odsev njegove plemenitosti, ljubezni do vsega plemenitega, povzdigajočega .... Skušal nas je dvigniti, prikleniti nase, predvsem pa zasidrati globoko v naša srca temelje verskega prepričanja, napraviti iz nas ljudi, može dela in prepričanja . . . Način je imel poseben. Predočeval nam je veličastva krščanstva na raznih velikih vzornikih njegovih — občudovali smo ga pri tem zgodovinarja —, posebno pa — in tega ne bomo nikdar pozabili — nas je vpeljal v svetišče krščanske i umetnosti in nas vodil po njegovih skrivnostnih hod- j nikih in dvorih. Vse to poleg tekočega študija, ki je v tako vabljivem okviru pridobil na zanimivosti. Bratje, tovariši! Perišče prsti, ki smo jo pravkar ; stresli na njegov tihi dom, je bila znak poslednjega slo- j vesa od bivšega nam profesorja in prijatelja, gospoda j doktorja! On je odšel po plačilo za delo svojega življenja, ki je bilo posvečeno Bogu in mladini. Mi ga bodemo nedvomno ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. A ta hvaležnost bo dobila naj lepšega izraza v tem, če bomo ohranili njegove besede v svojem srcu in jih v življenju upoštevali. Potem je naloga dragega nam doktorja izpolnjena v naj popolnejšem obsegu, potem je dosegel tisto, kar je večkrat posredno označil kot vroče žel je svojega srca. Sodales, mu li hočemo storiti to ljubav? Če prodajate hiše, posestva, oddajate trgovino, gostilno, posojilo, javite naslov »Posredovalcu«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Triletno deteljno seme, garantirano čisto, pošilja vsako množino, I kg za 35 din.: R. Vračko, Ptuj. 71 6-1 Erfurtska semena, zelenjadna in cvetlična, ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji I. Jemec, Maribor, Razlagova ulica 11, in na Glavnem trgu, stojnica. 76 5-1 Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji predaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št. t—I. 107 Samo300JD franko na dom ! Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega af«-minija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. W ww Kovinska industrija iNŽ.J.$H.B8Ml.Maribor,$JlS. fMetciHndustri«) A,~‘-----— Aleksandrove cesta Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ca 2Vi, tžš in iyt litra in spodnja vrsta po ca 1, 1%, 115;.1% litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno te ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevolje nazaj. Na jpf polnejši Stoewer šivalni stroj 9 S «1 5 e S £ 2 s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, veze»je ali šivanje. UUDOVIK BARAGA, Ljubljana, Selenburgova «lica 6/1. I f| I t C I! I I Ì Klobuke.dežnepiatfe j» od 300-— D. naprej, perilo, čevlje, dežnike, nogavice i.t. d. priporoča najceneje Jakob Lah, Maribor, Glavni trg št. 2. IIHiliiii liSIMMi m Pii «nest ozdravi hitro, brez vednosti pijanca »Abstinentol.« Steklenice po 30, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočen nem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino. Gesellschaft für chemische und metallurgische industri» m. b. H., Wien XIII 2, WissgriUgasse 5. m m mmmrnm I. tovarna šivalnih strojev m koles FRANC NEGER, MARIBOR, Slovenska ulica št. 29. Tovarniško skladišče : Vetrinjska ul. 17. Dr A ET.nvi Šivalni stroji zt rrArr-UVI domačo in obrt-no uporabo, za gačenje in umetno vezenje. POPRAVILA vseh sistemov št vatnih strojev in koles točno im najceneje. ZALOGA vseh sestavnih delov za šivalne stroje, šivank in olja, v _M Sirite „Našo Stražo i Odgovorni urednik: Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naše Straže«.