Poštnina platana v gotovini Stev. 224. V Ljubljani, torek 4. oktobra 1938. Leto IH Novi Hitlerjevi načrti za ureditev Evrope Drugi sestanek velesil, omejitev težkega oboroževanja, sporazum med Nemčijo in Francijo Berlin, 4. oktobra, m. Vodja rajha Adolf Hitler bo po svoji vrnitvi iz sudetskn-neniških pokrajin, v katerih so ga povsod navdušeno sprejeli, odšel za nekaj mesecev na dopust v bavarske planine pri Berehtesgadonu. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je bila preteklo soboto pri Hitlerju zelo važna konferenca, na kateri so sodelovali Goring, von Neurath in Ribbentrop. Predmet razgovorov so bila baje vprašanja o omejitvi oboroževanja v Evropi. Sporazum v teni smislu bi se nanašal na težke bombnike, topništvo in strupene pline. Razen tega bo Hitler v najkrajšem času predlagal, da se skličo nova mednarodna konferenca, podobna zadnji v Monakovem. — Na tem sestanku naj bi evropski državniki rešili vprašanje Španije in Sredozemskega morja. V nemških krogih zatrjujejo, da postajajo odnošaji med Nemčijo in Francijo iz dneva v dan boljši. V Nemčiji poudarjajo velike zasluge za monakovski sporazum ne samo francoskim državnikom, pač pa tudi Goringu, ki je imel za bivanja francoskih državnikov v Monakovem daljše in zelo prijateljske razgovore z Daladierom. Na konferenci, ki jo je Hitler Intel z Goringnm, Neurathom in Ribbentropom, so razpravljali tudi o vzpostavitvi normalnega stanja v nemški vojski. Sklenjeno je bilo, da odpuste domov za 10. oktobra vse rezerviste, ki so bili pred mesecem dni poklicani na vojaške vaje. O razmerju med Nemčijo in bodočo Češkoslovaško po zasedbi sudetsko - nemških pokrajin piše uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva takole: 'Zdaj gre za to, da ne izgubljamo časa in da se popolnoma izbrišejo prejšnje napake in ustvarijo nove osnove za dobro soseščino brez slehernega predsodka' Narodu, ki je leta in .leta živel pod težkim duševnim pritiskom, je treba dati občutek, iz česar sc rodi nova bodočnost in novo življenje na varni podlagi. To načelo, ki ga je bilo kajpada enako izvajati pri Nemcih in pri češkem prebivalstvu, bo tudi zdravo izhodišče za bodočo soseščino. Za vsakogar bo koristno, da sc ta razvoj čimprej in čim popolneje izvede. Nemški narod si želi varnosti in zadovoljstva, isto pa želi tudi drugim narodom. Mislimo, da ne bo težko ustvariti na tein temelju zadovoljstva v teh krajih.« Italija zahteva od ČSR takojšen odstop madžarskega ozemlja Rim, 4. oktobra. AA. (Stefani.) »Informazione Diplomatica« priobčuje naslednji sestavek: V odgovornih krogih mislijo, da se zdaj po rešitvi sudetskega vprašanja in vprašanja Poljakov v ČSR vsiljuje rešitev še poslednjega vprašanja, to je madžarskega, in sicer čim hitreje. V interesu vseh in tudi praške vlade je, da se ne čaka dolge tri mesece za izvedbo te kirurške operacije, ki je zdaj neizogibna. V odgovornih rimskih krogih je znano, da poljsko in madjarsko vprašanje nista bili na sporedu monakovske konference in da je bil Mussolini tisti, ki je lastnoročno napisal sklep, ki ga je Hitler takoj sprejel in so ga nato prebrali na seji, ter s tem opozoril še francoske in angleške državnike na ta problem. Francoski in angleški državniki so na koncu priznali, da bi bilo nevarno odlagati ureditev vprašanj, katerih rešitev je nujno potrebna. Določili so rok treh mesecev, a ne za začetek pogajanj med Prago in Budimpešto, temveč za njihov konec, po načelih monakovskega sporazuma. Po sodbi odgovornih rimskih krogov je torej potrebno, da se pogajanja med Prago in Budimpešto začno brez odlašanja. Okoli milijon Madžarov živi še zmerom v mejah starih pogodb in ne morejo dalje čakati, ker so izpostavljeni žalitvam odgovornih čeških elementov. Po drugi strani pa ne bi Praga s tem ničesar dobila, temveč ravno narobe, mogla bi tvegati nove zapletljaje, če bi odlagala ureditev stvari, ki jo je monakovska četverka tako Molitve za Češkoslovaško v Franciji Pariz, 4. oktobra. AA. (Havas) Pariški načj-skof kardinal Verdier je poslal poslanico vernikom pariške nadškofije, naj se v nedeljo na dan sv. Denisa zbero, ter se zahvalijo Bogu za ohranitev miru. V svoji poslanici priporoča kardinal vernikom, naj se trudijo za ustvaritev edinstvene in krščanske Francije. Na to pristavlja: Spomnimo se v molitvah tudi one države, prijateljice Francije, ki je pomagala izvršiti veliko delo, ko je bila na žalost žrtvovana za odkup miru. Bog naj jo vnaprej blagoslovi. jasno postavila. Madjarska je čakala 20 let, 'da pričaka svoje pravice. Ves ta čas ni storila ničesar, kar bi moglo kaliti mir. Celo k Zvezi narodov se ni zatekla in je ostala v tej ustanovi. Zato ji gre, da ne čakamo konca usodnega roka treh mesecev, ko se bodo Madjari vrnili Madjar-ski in se bo končalo delo, začeto v Monakovem. Budimpešta, 4. oktobra. AA. (Stefani) Kakor sc izve iz dobro poučenih političnih krogov, je madžarska vlada poslala včeraj v Prago novo diplomatsko spomenico, ki je sicer precej ostra, ni pa ultimativna, ter zahteva v njej povračilo za škodo, ki so jo povzročili češkoslovaški vojaki in komunisti madžarski manjšini v ČSR. Nota prav tako zahteva ustanovitev mešane madžarsko-črškoslovaške komisije, ki naj označi nove meje med obema državama, in reši še vsa ostala teritorialna vprašanja. Nota zahteva, naj sc ta komisija zbere v najkrajšem času, a do tega časa mora dati češkoslovaška vlada določena zagotovila. Pravijo tudi, da ho predsednik madžarske komisije rimanji minister Kanya, a predsednik češkoslovaške dr. Milan Hodža. Notranje ure'an'e nove Češkoslovaške Slovaki so ponovili zahteve po avtonomiji Praga, 4. oktabra. m. Vodstvo slovaške avtonomistične stranke, ki je v kritičnih trenutkih z vsemi močmi podprlo češkoslovaško vlado, je po rešitvi sudetsko-nemškega vprašanja sklenilo, da od praške vlade zahteva tudi takojšnjo rešitev slovaškega vprašanja. Stranka je svoje zahteve izoblikovala v štiri točke, ki se glase: 1. Priznanj« slovaške narodne samobitnosti. 2. Izključna pravica rabe slovaškega jezika kot državnega jezika na področju Slovaške. 3. Ustanovitev zakonodajne zbornice na Slovaškem, ki bo imela popolno avtonomijo, ter slovaške vlade, Id bo izvajala vso oblast na Slovaškem ter bi bile izvzete samo zunanjo politika, narodna obramba in skupne državne finance. 4. Slovaki zahtevajo takojšnjo izročitev vse izvršilne oblasti zastopnikom slovaškega ljudstva, iz slovaške avtonomistične stranke. Ta stranka je za 6. oktober sklicala v Ziline sestanek izvršilnega odbora. Na njem bodo razpravljali o nadaljnjih korakih Slovakov za primer, če praška vlada ne bi hotela ugoditi njihovim zahtevam. Pričakujejo, da bo praška vlada zahtevam Slovakov ugodila, saj je bil načelni sporazum glede slovaške avtonomije že dosežen pred nekaj tedni v razgovorih, ki so ga slovaški zastopniki imeli s predsednikom’republike dr. Benešem. Ni dvoma, da bo ureditev slovaškega vprašanja zelo utrdila notranjo moč države, čeprav okrnjene češkoslovaške države. Okrnjevanje Češkoslovaške: Hitler v Hebu, Poljaki v Tešinu Berlin, 4. oktobra. Hitler je prispel na mejo v Wildenau včeraj ob 11.20. Na prejšnji nemško-čsl. meji so raspeli vrvico kot simbolno mejo. Ko je Hitler prestrigel vrvico, se je razmaknila straža, ki je dotlej stala na meji, in tako odprla Hitlerju Obračun o angleški zunanji politiki v londonskem parlamentu Govor In zagovor predsednika Chamberlaina, ki obljublja ČSR veliko posojilo ondon, 4. oktobra, o. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je prišlo do hudega obračunavanja med opozicijo in predsednikom vlade Chamberlainom zaradi angleške zunanje politike, predvsem zaradi angleškega nastopanja v češkoslovaškem vprašanju in sestanka štirih velesil v Monakovem. Prvi govor je imel bivši mornariški minister Duff Cooper, ki je razlagal zakaj je odstopil. Dejal je, da vse navdušenje zaradi sklepov v Monakovem ne more dokazati, da je bila angleška politika pravilna in častna, ker niso drugi narodi vse do zadnjega vedeli, kaj meni Anglija storiti. Nemčija ni vedela, kaj bi v primeru vojne naredila Anglija, Anglija jo je pustila štiri tedne čakati, šele potem je nejasno izjavila, da bi se bila pripravljena boriti proti temu, da bi ena sama velesila obvladovala vso Evropo. Nemčija je bila prepričana, da Anglija ne misli resno in je začela popuščati šele, ko je on kot mornariški minister zapovedal mobilizacijo angleškega vojnega bro-dovja. Toda kljub temu je bil mir kakršnega so sklenili v Monakovem, podoben miru, ki ga vsilijo nasprotniku, poraženem v vojni. S tem je Anglija prišla ob ves svoj ugled in se bo odslej vsak branil njenega prijateljstva, ki se v odločilnem trenutku vedno lahko prevrže v izdajstvo. Iz vseh teh razlogov je bivši mornariški minister moral odstopiti. Med burnim pozdravljanjem je nato začel govoriti predsednik Chamberlain, ki je dejal, da nima ničesar obžalovati, kar je storil. Danes je laže govoriti in obsojati, ker je čas drugačen, kakor pa je bil preteklo sredo. Tedaj so bile vse okoliščine take, da bi lahko vsak trenutek prišlo do oboroženega spopada. Zato je bilo treba ravnati naglo. Do monakovskega sporazuma je prišlo, ker je Nemčija popustila v svojih zahtevah in sprejela spet angleško-rrancoski načrt. Razen tega so vse štiri velesile sprejele odgovornost, da Ho sporazum inirno in pod mednarodnim nadzorstvom izveden. Ta postopek morajo odobravati predvsem tisti, ki se zavzemajo v podobnih primerih za mirno urejevanje po določilih mednarodnega prava. Sporazum v Monakovem je delo vseh, ki so ga podpisali, ne pa zmage ene same države. Dokazal je tudi, da so štiri evropske velesile zmožne mirno in brez prelivanja krvi re-Siti tudi najtežja vprašanja. V nadaljnjem govoru je Chamberlain izrazil svoje sočustvovanje malemu, a hrabremu češkoslovaškemu ljudstvu, ki je deležno vsega angleškega občudovanja zaradi dostojanstvene discipliniranosti, ki jo je pokazalo ob najtežji preizkušnji. Češkoslovaška vlada se je obrnila na Anglji, naj ji pomaga rešiti težka gospodarska vprašanja, ki jih je prinesla okrnitev. Prosila je posojilo 30 milijonov funtov, za katero naj bi jamčila angleška vlada. Angleška vlada je to prošnjo sprejela s simpatijami in je pripravljena dati Češkoslovaški za prvo silo 10 milijonov funtov (dve in pol milijardi din), pozneje pa bo vlada spremenila zakonska določila o jamstvih za tuja posojila in češkoslovaški želji ustregla. Z ozirom na obsodbe glede Hitlerja in Mussolinija, ki jih je bilo slišati v angleški zbornici, je predsednik viade dejal, da je Hitler tudi žrtvoval za ohranitev miru, važna in odločilna pa je bila vloga, ki jo je pri tem igral Mussolini. Zato mu je Evropa lahko bva'ežna, kakor tudi francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru, ki je v najhujših okoliščinah prevzel nase ogromno Odgovornost in imel zaradi pogodbe s Češkoslovaško najtežje stališče. Sporazum v Monakovem pa ni tak, da bi Anglija mogla ustaviti svoje oboroževanje, ker je razorožitev mogoča samo s sodelovanjem vseh narodov. Do tedaj pa mora Anglija stati na straži. Angleška vojska je prav te čase pokazala, da je pot. Godba je igrala nemško himno in pesem Hor-sta Wessela. Hitler je prišel včeraj ob 13.25 v Heb, kjer ga je pozdravil pokrajinski vodja Wolner, ter inu izrazil hvaležnost za osvoboditev sudetsko-nemških pokrajin. Hitler se je zahvalil za pozdrav ter dejal, da ga je v njegovem boju vodila volja za priključitev 10 milijonov Nemcev Nemčiji. S tem dnem je bil ta sklep uresničen. Zatem je vodja sudetskih Nemcev Henlein izročil Hitlerju listino iz 1.1315., s katero je župan v Hebu potrdil, da so mesto izroča pod češko krono pod pogojem, da mu nadalje jamčijo za avtonomijo. Hitler je zatem ob navdušenih manifestacijah prebivalstva odšel iz občinskega doma. Tetin, 4. oktobra. Poljske čete so nadaljevale včeraj zasedanje šleskega Tešina in so vkorakale v mesti Fristad in Karvino, ki slovita po industriji. Do polnoči je vojaštvo v vsej širini doseglo določeno črto. Izvedelo se je, da bo zasedla obeh pokrajin Tešina in Fristadta, ki se takoj pridružita Poljski, končana 12. oktobra t. 1. Glavna tešinska ulica je dobila ime po maršalu Pilsudskem. Železniška postaja v Tešinu je že izročena prometu in vozijo vlaki'normalno. V zasedene kraje so že po slali inženirje, da prevzamejo od Čehov rudnike in druga industrijska podjetja v Šleziji. Finančni minister je poslal posebno komisijo v Tešin, da uredi denarstvena vprašanja. Za zdaj so razen poljskih zlotov v obtoku tudi čsl. krone. Tudi ostala ministrstva pošiljajo v osvobojene kraje svoje zastopnike, da pripravijo gospodarsko in upravno spojitev teh krajev s Poljsko. Okraji šleskega Tešina bodo v upravo priključeni šleskemu vojvod stvu. kos svoji nalogi in najboljša opora angleški diplomaciji pri njenem delu. Na koncu govora je Chamberlain dejal, da bo svoje delo nadaljeval, dokler bo stal na tem odgovornem mestu. Za njim je govoril vodja delavske stranke Atlee, ki je dejal, da je vojna sicer začasno odstranjena, da pa je Anglija bila diplomatsko poražena. Mir so v resnici rešili samo Čehi s svojo požrtvovalnostjo. Treba je vedeti, kakšna jamstva bo dala Anglija Češkoslovaški za bodoče meje. Predsednik vlade pa naj odgovori, kaj bo storila Anglija, če bo Nemčija zahtevala kolonije, Z ozirom na napade opozicije, kateri eo se pridružili tudi nekateri poslanci vladne večine, je vlada sklenila postaviti vprašanje zaupnice. Vesti k. oktobra »Belo knjigo«, uradno poročilo z dokumenti o reševanju češkoslovaškega vprašanja je danes izdala angleška vlada. V njej je priobčeno tudi Chamberlainovo pismo Hitlerju in Mussoliniju za munchenski sestanek. Nemški gospodarski minister dr. Funk je vče-1 raj obiskal Oplenac, kjer je položil venec na grob ' )K>kojnega kralja Aleksandra, za tem pa grob Neznanega vojaka na Avali. Čsnikarjetn je dal izjavo, v kateri pravi, da Nemčija lahko pokupi vse, kar Jugoslavija pridela. Četrta seja mednarodne komisije za okrnitev Češkoslovaške je bila včeraj v Berlinu, na kateri so razpravljali o prevozu češkoslovaškega vojnega materijala iz tretjega predela, ki ga bodo zasedle nemške čele. Švicarska, italijanska in nemška letala iščejo veliko potniško letalo, ki je na poletu iz Miinche-na v Milan izginilo nekje v Švicarskih Alpah z vsemi potniki. Domnevajo, da je ostanke letala pokril novi sneg. Vrhovni poveljnik sovjetske vojske na Daljnem vzhodu, maršal Bliicher, je baje odstavljen s svojega mesta, tako poroča angleška agencija Reuter. Angleško-ameriška trgovska pogajanja, ki so se ustavila zaradi nevarnosti v Evropi, so se včeraj spet začela. Angleškim legionarjem, ki pojdejo na Češkoslovaško, da bodo -vzdrževali red v plebiscitnem ozemlju, bo poveljeval predsednik legije major Federston. Prostovoljce bodo zbirali danes. Nemški državni dohodki so v letu 1937-38 znašali 18 milijard mark. Popis vseh surovin in izdelkov, ki prihajajo v poštev za vojno, je zapovedala madžarska vlada. Velike demonstracije proti Judom so bile včeraj v Varšava. Demonstrantjc so predrli policijske kordone in napadli varšavski judovski predel. Ob 20-letnioi vladanja bolgarskega kralja Borisa je bila včeraj v Sofiji slovesna služba božja, nato pa velika vojaška parada. Vsi listi so prinesli navdušene članke o bolgarskem vladarju in o n/jelovem dolu za državo. Včeraj so se 'tudi končali manevri bolgarske vojske. Kruh namesto bomb Madrid, 4. oktobra, m. Včeraj so Ičfožila nad Madridom nacionalistična letala, med njimi je bilo okoli 30 bombnikov, ki so od dvanajstih do osemnajstih zmetala na Madrid namesto granat 47 ton belega kruha. Nacionalistični vojaški krogi so včeraj, ko 60 po vsej nacionalistični Španiji praznovali »Frankov dan«, poslali stradajočemu ljudstvu v Madrid kot p(*zdrav omenjenih 47 ton belega kruha. Turški obisk v Romuniji Utrjevanje zvez na Balkanu Bukarešta, 4. oktobra, m. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bo v začetku novembra obiskal Bukarešto predsednik turške vlade Dielal Bajar v spremstvu zunanjega ministra Rudži Ara-ra. Obisk turških državnikov v Romuniji bodo romunski državniki vrnili v začetku januarja prihodnjega leta. „Rusija Ima dve prestolnici: Moskvo in Pariz" Pariz, 4. oktobra, m. Bivši francoski minister in 6cdanji poslanec ter predsednik občine Bor-deaux Marquet je imel včeraj govor na sestanku Novo socialistične stranke za mesto Bordeaux. Med drugim je izrekel tudi veliko priznanje predsedniku francoske vlade Daladieru za dosežene uspehe na monakovskem sestanku zastopnikov štirih velesil. V nadaljnih izvajanjih pa je silovito napadel francoske levičarske kroge. Med drugim je dejal, da ima Rusija že leta dve prestolnici, to je Moskvo in Pariz. Zaradi tega je treba napraviti konec temu nenormalnemu položaju, ki je postal neznosen. Odstranitev tega stanja je ne« obhodno potreben pogoj za preporod Francije. Milijon ljudi na beneških razstavah Benetke, 4. oktobra. AA (Stefani) Včeraj se je v Benetkah končala 21. razstava mednarodne umetnosti, prirejene pod naslovom »Biennalle«. Razstava je bila odprta štiri mesece. Udeležilo 6e je je 18 narodov, ogledalo si jo je pa več kot 200.000 ljudi. Obenem z razstavo mednarodne umetnosti je bila tudi mednarodna filmska razstava in mednarodni glasbeni festival. Ti dve prireditvi si je ogledalo več kot 750.000 ljudi. Vrednost umetnin na tej razstavi je presegala vrednost umetnin prejšnjih treh razstav in je dosegla 1,250.250 lir. Vsega skupaj so prodali 428 slik. Češki tečaji Ta teden.se bodo po naših srednjih šolah zopet začeli tečaji češkega jezika, ki jih že vrsto let organizirajo naše Jugoslovansko-češkoslovaške lige. 2e lansko leta so ti tečaji pritegnili razveseljivo veliko naše dijaške mladine, da skoraj ni bilo nekoliko boljšega učenca ali učenke, ki bi jih ne obiskoval. Po razpoloženju in prijavah pa bodo ti tečaji še prekojsili lanske. Ko vabimo k tem tečajem našo učečo se mladino, vabimo tudi naše odrasle, da se priključijo ter se uče češkega jezika v posebnih tečajih, ki bodo nalašč zanje. Prijave sprejema liga tudi tele-fonično (v Ljubljana, telefon štev. 31-43). Češkoslovaška kultura in življenje sploh ima 7'lh'lAVOlf' A HAlfCAfl II nn ISa« f Qza nas vedno večji pomen. Naše lige pa hočejo s LdVlIcVajlG POVSOU HaS IISI ' I iškega jezika nuditi našim ljudem naiboliši V pripomoček, da sc z njim seznanijp Predavanje ob razstavi »Slovenske knjige" Pregled slovenske povojne književnosti Ob razstavi slovenske knjige v letih 1918—38, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov, je ua sporedu tudi vrsta predavanj, ki naj bi občinstvo seznanila poleg zunanje podobe tudi z notranjo vrednostjo slovenske literature. Prvo tako predavanje — analiza slovenske povojne literature — je bilo snoči v prostorih Trgovskega doma. Predaval je docent dr. Anton Ocvirk, predavatelja pa je predstavil občinstvu, ki je bilo kaj številno, Fr. Albrecht. > Predavatelj je takoj v začetku poudaril, da je slovensko literarno ustvarjanje ob koncu svetovne vojne naredilo globok prelom s preteklostjo. Najznačilnejši je bil ta prevrat v liriki, v osrednji nosilki miselnih in čuvstvenih vzponov rodu. Osrednji vir vsega pesniškega ustvarjanja so bila notranja doživetja. Vsa nesoglasja med vidnim in nevidnim so se zabrisala. Ekspresionistični pesnik je zavrgel prirodni red stvari, zato je moral poiskati tudi novih izraznih sredstev. Najznačilnejši pojavi v tej dobi so Podbevšek, A. Vodnik, Jarc in Seliškar. Podbevška so sodobniki kmalu ' zapustili. Podbevšku je nekoliko soroden Fr. Onič. Vsi ostali zastopniki povojne generacije pa obravnavajo globoko problematiko svoje dobe. Njihovi najnačilnejši črti sta nemir in borba z duhom. Duševna razklanost povojnih let se je izobli-čila v religiozno liriko. V prvi zbirki Antona Vodnika Žalostne roke se še kaže borba s samim seboj, v Vigilijah pa se je dvignil že do breztelesnosti. Značilen je tudi Fr. Vodnik s svojo zbirko Borivec z Bogom, kjer razkriva borbo fizične narave z metafizično. V prozi mu je blizu Pregelj. Značilna je iz te dobe tudi socialna pesem. Tone Seliškar kaže v svojih pesmih neki kaos v izrazu, vendar je pristen in neposreden. Njegov jezik je trd, a razgiban in učinkovit. Miran Jarc je resen, razkrajajoč svet in človeka. Mnogo bližji ko kdaj prej nam je Srečko Kosovel. V njegovih pesmih se zrcali vsa duševna razgibanost povojnih let. Po letu 1928 pa je opaziti prehod iz ekspresionizma v neko umirjenje. Značilen je Kocbek s svojo Zemljo. Pesnik več ne maliči stvari in zemlja je oživela pri njem v vsej svoji pristnosti. Nekoliko bolj tehnično dognan je Božo Vodušek, vendar je njegova pesem manj prisrčna. Mile Klopčič je no- tranje najbolj nepotvorjen. Najmočnejše so njegove socialne pesmi, dobre pa so tudi otroške. Vzporedno z mladimi je ustvarjal tudi starejši rod, kot Glaser, Golar, Albrecht, Golia, A. Debeljak, Mole in Gruden. Pomembno sta bogatila našo povojno liriko zlasti Zupančič in Gradnik. Povojni ekspresionizem pa se je uveljavil tudi v prozi in drami. Najpomembnejši prozaik je Ivan Pregelj, ki se je poglobil v vonj tolminške zemlje in njenih ljudi. Pregljevo bogato delo kaže pisatelja, ki je razdvojen v borbi med telesnostjo in duhovnostjo. Preteklost podaja skrajno subjektivno. Svojski Pregljev slog je vplival na mlajšo generacijo. S Pregljem pa je proza doživela že svoj višek. Nemirnost se kaže tudi v delih Mirana Jarca in Slavka Gruma. Iz Cankarja je rasel Mrzel, a našel je svoj izraz in obliko. Magajna je nekak poetični realist. Njemu je nekoliko soroden dramatik Leskovec, ki se bori za izraz iz ekspresionizma v stvarnost sveta. France Bevk je rasel iz predvojne romantike in Cankarjevega simbolizma. Preseneča s svojo delavnostjo. Problematika sodobnosti ga je priklenila nase. Juš Kozak je naš najpomembnejši realist. Izšel je sicer iz naturalizma, a tuj mu je gol opis. Roman Šentpeter je poskus, kako pokazati meščansko okolje v vsej svoji pristnosti. S Celico pa je presegel vse, kar je dotlej ustvaril. Od starejših so pomembni Kraigher, Milčinski in Levstih. K njim se uvršča A. Novačan. Od mlajšega rodu so delavni Javornik, Kranjec Jože, Kalan. V drami pa se kažejo imena Jalen, Remec in Kreft. V prozi sta pomembna Bartol in Ingolič. Najmodernejši pripovednik mlade generacije pa je Miško Kranjec, ki pripoveduje sveže in sočno. Zadnji pojavi dokazujejo, da se je razvoj že uravnovesil. Črnogledost in zdvajanje nad našo književnostjo pa je neupravičeno in napačno. Predavanje je bilo premalo izčrpno, preveč zgolj zunanje — recimo šolsko naštevanje 6novi, v podajanju posameznih pojavov in oseb nesorazmerno, tako da zastavljene naloge ni do dna izčrpalo. Kazalo je značilnosti, znane iz nekdanjega literarno-kritičnega udejstvovanja tega nastopnega vseučiliškega predavatelja. Zdelo se je tudi, da je bilo premalo pripravljeno. Razstava slovenske knjige v razdobju 1918-1938 Ljubljana, 4. oktobra. Vsa pohvala velja Društvu slovenskih književnikov, ki so s podporo mesta Ljubljane in banovine priredili pregledno razstavo slovenskega 'književnega dela v razdobju od leta 1918. pa do leta 1938. Slovenska književna tvornost je bila v dvajsetih letih po vojni izredno aktivna, bogati so sadovi ustvarjanja, zavidanja vredna je kulturma aktivnost našega malega naroda, ki na tej razstavi na nazoren način razklada svojo posebnost, svojo svežo samostojnost, veliko voljo in zavidanja v.redno produktivnost, ki je odlična tako po kvalitetni kakor po kvanlitetai plati. Tujec, ki pride na to retrospektivno razstavo, bo ostrmel nad ve-llikim bogastvom' anafega naroda, priznati si bo moral, da sc naš narod popolnoma upravičeno uvršča med najboljše in najnaprednejše ter da s pridom prinaša svoj stavbni material k veliki zgradbi človeške kulture. Domačin, Slovenec, pa bo s ponosom hodil po razstavni dvorani, v^sel bo iin ganjen, da je član naroda, ki ima prizadevne, vrnete in sposobne de- lavce v tej najvažnejši kulturni disciplini slednjega neroda, najvažnejši, ker je najdosiop-nejša tudi širokim ljudskim množicam. Literatura govori tudi preprostemu možu na jrazum-Ijavejši jezik. Knjigo, ki jo vzameš v roke, boš lažje razumel kaikor glasbo ali slikarstvo in kiparstvo. Sijajna je bila misel prirediteljev te razstave, ki so se potrudili z vsemi silami, da bi ta pregledna in informativna razstava postala že po svojem videzu, po skrbnem izboru in po izčrpnosti najbolj reprezentativna in ilustrativna. Prirediteljem pa so s popolnim razumevanjem šle na roko oblasti, tako mestna občina občina kakor tudi banovina. Zato tudi ni prav nič čudno, če je razstava uspela odlično celo prelko vseh pričakovanj. O njeni visoki kvali-tetmosti boste slišali od vseh obiskovalcev same s uperil ati vn e polivale in to tudi po vsej pravici. [Vsakomur, ki se šteje za količkaj kulturnega, pa bi zamudil edinstveno priliko za ogled razstave kakor je pričujoča, bo moralo biti po pravicj žal. _ ’ * Vzg ledna zunanja ureditev Že na vratih Trgovskega doma te obvesti velik napis, ki ti natančno pove, kje so razstavni prostori. Ko greš iz prvega nadstropja navzgor po stopnicah, zagledaš med zelenjem n® vrhu stopnišča kip pisatelja Cankarja, velikega mojstra slovenske besede. V drugem nadstropju so ob stenah na treh mizah razstavljeni prospekti raznih založniških družb, v dveh steklenih omarah pa so razstavljene v pr- vi vrsti ilustrirane publikacije (obilno je zastopan inaš odlični ilustrator Miha Maleš), v drugi pa rokopisi naših znamenitih pisateljev. Glavna dvorana je urejena prav okusno; knjigo so nameščene v lepih izložbah in v pokončnih regalih ob vseh štirih stenah ter tudi po sredini razstavnega prostora. Obiskovalcev je vedno dovolj, dokaz, da zanimanje za slovensko knjigo živo zajema našega človeka. V razstavnem prostoru je mirno itn tiho, ogledovalci brez glasu romajo od oddelka do oddelka, s pieteto, ki je dovolj zgovorna; sveto spoštovanje do velikega kulturnega/ dela, ki so ga bili opravili najboljši možje našega naroda jo vzbuja v vseh, ki prihajajo. Priznati moramo, da so odlično zastopane vse panoge; vsi urejevalci so se potrudili, da bi svoj oddelek uredili čim popolneje in čim izčrpneje; nihče ni pri tem hotel zaostati, nihče tudi mi zaostal. V skrbnem redu kar slutiš in čutiš ljubezen, ki je prevevala idealne delavce. Kaj vse fe razstavljeno /si oddelki imajo svoje okusne napise, tako da se gledalec takoj lahko orientira in pomudi pri tisti panogi, ki ga najbolj zanima. Poglavje »Glasba in gledališče« vsebuje razne muzikalne edicije, mnogo publikacij, med katerimi so zlasti očitne im dobro zastopane Adamičeve, dela iz muzikologije; vse je lepo opremljeno s točnimi in' zelo nazornimi grafikoni. »Umetnostna zgodovina, likovna umetnost (kolikor je je bilo izdane v knjigi, reproducirane in v besedi) ter umetnostna obrt« zavzemajo poseben oddelek. Mnogo je folklore, vmes so edicije raznih znanih slikarjev kakor Janeza in Jurija Šubica, Monumenta a-rtis Slovemicae itd. V tretjem oddelku so enciklopedična dela, razni zborniki kot Slovenski biografski leksikon; tod je zastopano tudi jezikoslovje. Dalje izborno urejeni oddelek literarne zgodovine (tod zapazimo Boža Voduška »Ivana Cankarja«, dalje jubilejni zbornik Otona Župančiča in drugo. Zanimiv je oddelek »Slovenci v tujih prevodih« (Ivan Cankar »Das Haus zur barmherzigem Mutter Gottes«, Ivan Cankar »Bortolo i jego pravo«, in drugi). Ta oddelek več kot zgovorno priča, da smo v povojnih dvajsetih letih postali kot literaren narod znani vsemu svetu, saj se moramo kar začuditi, ko zagledamo tako veliko množico prevodov, ki so naše avtorje in njihovo delo predstavili mednarodnim forumom. Prav lepo opremljetni sta Mešikova knjiga »Qb-razky< in »Oton Joupanichitch«. Poglavje »Dramatika« nam daje vpoglede v dokaj intenzivno tovrstno literarno plodnost naših pisateljev. Med razstavljenimi deli zagledamo tudi taka, za katera širša javnost ni vedela pred to razstavo. Lepo urejen in zelo skrbno sestavljen je oddelek »Prevodov« (tori je prav mnogo pesniških zbirk). Najobsežnejše je seveda poglavje »Pripovedništvo«, kjer so zbrana vsa domača izvirna dela, ki so nastala od 1918—1938. Kolikokrat slišimo razna tarnanja, češ naša literarna originalna žetev je majhna, — če pa si ogledamo na tej razstavi oddelek »Pripovedništvo«, moramo reči, da imamo izvirnih domačih pripovednih del več; kot bi človek v sanjah utegnil pričakovati. Naša pripovedna tvornost je kvalitetno pa tudi kvantitetno res vredna vsega zavidanja in naj večje pohvale. Med novimi našimi pripovednimi močmi sta najplodnejša in najboljša Miško Kranjec in izvirni Minko Javornik, ki sta dala mnogo kvalitetnih, odlično pero in izbornega opazovalnega duh« očitajočih pripovednih del. V »Mladinski književnosti«, ki je razstavljena zelo izčrpno, srečamo sama znana imena, kakor Široka, Ribičiča, Šiliha, Deržaja, Mrzela, Flereta, Strnišo in druge. V »Koroški« so razstavljene pregledno nemške in slovenske publikacije, že boljša in še _ skrbnejša pa je razstava »Primorske«, dasi je zelo odlična in zelo informativna tudi Koroška. V »Koroški« je mnogo propagandnih publikacij, mnogo folklornih in mu-zikoloških edicij itd. V »Primorski« srečamo znance Feigla, Bevka, Terčelja, izdaje Matice Goriške, znanstvena in poučna dela. Poseben oddelek je posvečen literarni tvornosti ameriških Slovencev; tudi ti so bili v teh dvajsetih letih izredno marljivi. Dobro je urejen oddelek »Politika«, kier so zastopani razni politični, ter sociološki oddelek, kjer so razstavljeni razni sociološki spisi. Tudi ostali oddelki kakor »Tehnika«, kjer so zbrana vsa maša izvirna dela iz poglavja tehnike, dalje »Gospodarstvo« (poučni, znansteni spisi, revije itd.), »Kmetijstvo«, »Zdravstvo«, »Prirodoslovje«, so urejeni prav dobro in sestavljeni z vso skrbnostjo. Izborno je urejen oddelek »Planinstvo« kjer se lahko točno informiramo o izvirni literarni tvornosti slovenskih planinskih delavcev in alpinistov. Poglavja »Zemljepis in zgodovina«, »Prevodna književnost (te je prav mnogo!), revije, prnvo-znanstveina literatura, obsežen pregled povojnega pedagoškega dela, filozofija, nabožno slovstvo, razni prospekti (obilo kart in zbornikov), turizem in propagandne publikacije srečno dopolnjujejo to lopo zamišljeno in odlično izvedeno razstavo slovenske knjige v dva jse tlet ju od leta 1918.^ pa do leta 1938. To razstavo si bo prav zanesljivo ogledal vsak kulturni Slovenec, ki bo le količkaj utegnil te dni — do 12. oktobra — stopiti v Trgovski dom. Ena stvar pa kljub vsej zgledni brezhibnosti in sijajni izčrpnosti manjka na tej razstavi: tiste slovenske šolske knjige, iz katerih so brezvestni ljudje svoje čase tako radikalno in tako brez sramu trgali strani, kjer so stale znamenite besede o domovini, besede, ki jih je bil napisal največji in najzaslužnejši sin slovenskega naroda. Tudi tak dokument o nasilju n j Jlas0. besedo — za katero še nismo dobili zadoščenja — bi na to razstavo spadal. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Smrtna avtomobilska nesreča pri Mozirju Na banovinski cesti med Lubijo in Mozirjem se je pripetila avtomobilska nesreča, katere smrtna žrtev je postal 53 letni posestnik Zunter Anton iz Lubij pri Mozirju. Ko je šel ob 11 dopoldne po banovinski cesti proti Mozirju, je privozil z nasprotne strahi neki tovorni avtomobil. Zunter je bil nekoliko vinjen in je kolebal po cesti sem ter tja. Ker je bil tudi gluh, ni slišal, ko je privozil za njim z osebnim avtomobilom trgovski potnik Jelen iz Celja. Jelen je vozil po desni strani, dal signale, ki pa jih Zunter seveda ni slišal. V tem momentu je treščil osebni avtomobil po cesti kolebajočega Zuntarja in ga z vso silo vrgel v loku čez cesto, da 6i je Zunter prebil lobanjo in namestu izdihnil. Na kraj nesreče je bil takoj poklican banovinski zdravnik g. dr. Roman Lesnika. Vsaka pomoč pa je bila brezuspešna in je med lem Zunter podlegel. Pokojnega so prepeljali na njegov dom, nato pa pokopali na farnem pokopailču v Mozirju. Krivda ne zadene Jelena, ker je vozil pravilno po desni strani ter je nesrečo pripisovati le nesrečnemu Žunterju, ki je bil vinjen. Filmi »Ljubezen v džungli« (Kino Matica). Ameriški film znane »stroke«, ki je pričela z Bourongb-soviini »tarzankami«, nadaljevala z »belimi ženami« med »barvnimi« rodovi in si dandanašnji z večjim ali manjšim pridom pomaga z raznimi variaciami starih zgodb v podobnih smislih. Občinstvu, ki ga »senzacije« take vrste še vedno izvabljajo v kino, menda ne bo nikdar zmanjkalo. Dva letalca sta v tem filmu zasilno pristaia na pustem malajskem otoku; letalo se jima razbije in tako sta obsojena na življenje v pragozdni samoti. Otok pa ima že svojega prebivalca od prej; to je »bela žena« Tura, ki jo igra »najlepša ženska sveta«, Dorothy Lamour. Ob koncu doživi vsa trojica grozotne prizore s krokodili, z levi, z bruhajočim vulkanom, z dimom in žveplom in z desetinami mrličev. Končno jib reši ladja — in vse ie v redu. Partner Lamourjeve je simpatični Ray Milland. V tej »džungelki« je dovolj tempa, pozna se marsikje spretna roka amerikaniziranega Francoza Archuinbauda. Kolorirane slike prizorišč so prav dobre. Za razvedrilo skrbi dobro zdresirana opica Goga in majhen, ukročen lev. Kdo si bo šel to delo ogledat, je jasno.,. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 4. oktobra. Zadnje čase se v Ljubljani vrste najrazličnejše razstave druga za drugo. Pred dvema dnevoma je pospravil 6voje karikature, ki jih je razstavljal v Kazini, mednarodni karikaturist Kondor. Z razstavo je popolnoma zadovoljen, ker je tudi precej zaslužil s tem, da je karikiral kar na hitro roko najrazličnejše obiskovalce, zlasti dijake. — Mnogo uspeha s svojo kiparsko razstavo ima tudi kipar Boris Kalin, ki se je odločil, da je razstavo podaljšal do devetega. — Veliko pozornost pa je vzbudila zlasti med inteligenco razstava slovenske knjige, ki je brez dvoma najboljša prireditev podobnega značuja po vojni. Vsak dan jo obiskuje prav lepo število ljudi, kar kaže, da je v Ljubljani zanimanje za knjigo veliko. Precej opravka so imeli včeraj na reševalni postaji, vendar ponesrečenci, ki so jih prepeljali v bolnišnico, povečini niso iz Ljubljane, temveč so prišli z dežele. Včeraj popoldne ob treh so bili na primer klicani na Fužine, kjer je dvanajstletnemu tesarjevemu sinu Pavčiču Jožefu njegov brat vrgel sekiro v nogo in mu jo seveda močno poškodoval. — Malo prej pa so bili reševalci poklicani na kolodvor, kjer so sprejeli dva ponesrečenca, katerih prvi je 1. 1909 rojeni delavec Pavel Prhaj iz Male vasi, ki se je po nesreči tako hudo vžagal v desno roko, da si je odžagal palec, drugi pa je neki Mastnak Jože, ki ga je nekdo povozil s kolesom in je dobil hud petres možganov, tako da ni mogel nič govoriti in manjkajo o njem še vse natančnejši podatki. — Zvečer ob pol osmih pa so morali reševalci še enkrat na kolodvor, kjer so sprejeli Drobniča Franceta iz Žirovnice pri Cerknici, ki je bil rojen leta 1865. Priletni mož je padel s strehe in se močno poškodoval. Kaj je iskal na strehi, je uganka, ki je tudi njegovi domači ne znajo razrešiti. Podobnih nesreč se je včeraj dogodilo po deželi več, vendar so se nekateri zatekli v druge bolnišnice, nekateri pa so iskali pomoči pri raznih zdravnikih. Tvrdka Mayer se je preselila v lastno palačo Ko je mestna občina pred nekaj leti odpovedala tvrdki Mayer svoje prostore, ki jih je imela v Kresiji, je tvrdka začela misliti na lastno palačo. Podrli so staro Mayerjevo hišo' na Marijinem trgu in inž. arh. Stanislav Rohrman je napravil za novo palačo načrte. Palačo so začeli graditi že lansko leto avgusta in-letos je bila dograjena. Naše mesto je s tem dobilo novo palačo, ki ne bo v korist in ponos samo gospodarju, temveč bo tudi v lep okras Marijinemu trgu, ki je kar vpil po novi ureditvi. Inž. arh. Rohrman je v novejšem času ustvaril v Ljubljani že več modernih zgradb, vendar je Smrtna avtomobilska nesreča Maribor, 4. oktobra. Sinoči okoli pol 7 se je odigrala tik tezenskega kolodvora žalostna smrtna nesreča. Proti večeru so ljudje videli 60 letnega invalida Alojzija Kristana iz Tezna, ki je šel precej nadelan po Ptujski cesti proti kolodvoru. Napil se je tako močno, da je med potjo večkrat padel. Na tezenskem kolodvoru si je kupil vozni listek do Selnice, potem pa je obležal v Majstrovi ulici sredi ceste. V istem trenutku sta privozila v nasprotni smeri tja nek voznik in tovorni avtomobil, ki ga je šofiral Anderluž. Ulica ni razsvetljena in ima tudi nekaj nevarnih ovinkov. Zato tudi ni bilo mogoče videti človeka, ki je ležal sredi ceste. Šofer je dal vozniku znak naj ustavi, sam pa se je z avtomobilom odpeljal naprej. Ko je obvozil voz, se mu je zazdelo, da je nekaj povOzil, ni pa niti malo slutil, da bi to utegnil biti človek. Mislil je, da je zavozil čez kak večji kamen. Šele ko je peljal naprej po Ptujski cesti, so ga judje opozorili na to, da je povozil spečega človeka. Kristan je dobil težke poškodbe po nogah, avtomobilsko kolo pa je šlo tudi čez trebuh in prsni koš. Prepeljali so ga takoj v mariborsko bolnišnico, kjer pa je danes zjutraj ob pol 7 umrl. Preiskava je ugotovila, da je nesrečo zakrivil Kristan sam, ker je pijan obležal na cesti. Šoferja ne zadene nobena krivda. Proti beračenju v Mariboru Maribor, 4. oktobra. Na zadnji seji mestnega ubožnega sveta se je razpravljalo tudi o beračenju v mestu. Pri tem se je ugotovilo, da pristojne oblasti tudi z naj-strozjimi ukrepi ne bodo dosegle zaželenega cilja, ako pri tem javnost ne bo sodelovala. Po mestu beračijo nevredne osebe (pijanci in delomrž-neži) kakor tudi taki, ki že itak prejemajo vso oskrho od mestne občine. Zlasti je kvarno beračenje otrok pod raznimi pretvezami, s prodajanjem cvetlic itd. Mestna občina v velikem obsegu podpira onemogle, brezposelne in sirote, saj znaša njen proračun socialnega skrbstva nad 4 milijone din. Podpiranje beračev tjavendan ni na mestu, ker so med njimi večinoma taki, ki prihajajo z dežele in si na ta način podaljšujejo bivahje v mestu, dokler si avtomatično ne pridobijo tukajšnje pristojnosti, nakar padejo povsem v breine mestni občini in s tem mariborskim davkoplačevalcem. Če se bodo dajala beračem darila, se beračenje kljub prizadevanju oblasti ne bo zatrlo. Vsak berač naj se napoti na socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva, ki vodi evidenco podpirancev, da se resnično potrebnim in upravičenim odpomore, ostale pa odpravi v njihove domovinske občine. pri napravi načrta za sedanjo palačo stal pred precej delikatnim problemom, katerega pa je prav gotovo odlično rešil. V veliko oporo mu je bilo seveda poznanje strokovne literature in opazovanje v inozemstvu. Mnogo pa mu je pomagal s svojimi skušnjami tudi gospodar trgovine g. Mayer sam in njegov prokurist g. Galle. Nova palača je železobetonska in zgrajena v skeletnem sistemu. Ker je bil teren precej slab, so ga učvrstili tako, da so zabili v zemljo močne pilote, tako da je stavba popolnoma varna. Fronta palače na Marijinem trgu je dolga 16 m, fasadi na Hribarjevem nabiežju in v Wolfovi ulica pa merita približno po 45 m. Nad vse premišljeno pa so urejeni notranji prostori. V pritličju je glavni prostor za prodajo na drobno. Temu namenu služi tudi galerija, ki sega v prvo nadstropje. Ostali deli prvega in drugega nadstropja pa so namenjeni za trgovino na debelo. Da bi pa tvrdka ustregla tudi tistim ku-povalcem, ki navadno kupujejo le cenejše blago, je uredila v pritličju poseben prostor, ki ima vhod iz Wolfove ulice. To je posebnost, ki je pri nas doslej še nismo poznali. V kleti so naprave za centralno kurjavo in velika skladišča za vso bogato zalogo najrazličnejšega blaga. Poslovni prostori so povezani med seboj z glavnimi in različnimi stranskimi stopnicami ter s tovornim dvigalom. Prostorni glavni lokal, ki je najmoderneje urejen, bodo pozimi segrevali s toplim zrakom. Nadvse lepe pa so izložbe, ki so zamišljene prav po velikomestno in so prve te vrste pri nas. Ljudje se zlasti v večernih urah radi zadržujejo pred njimi in jih ogledujejo. Ostala nadstropja tega poslopja pa so urejena v tro in dvosobna stanovanja, ki so prav tako opremljena z najmodernejšimi pridobitvami zadnjega časa. Pri urejanju palače so imeli delo predvsem domači obrtniki, le tisto, kar ni bilo mogoče dobiti pri nas, je tvrdka nabavila iz tujine. Tesarska dela je opravila tvrdka Martinc, kleparska Žitnik, mizarska Rojina in Ivan Černe, steklarska Klein in Paušchin, parkete Bokal in Puh, slikarska Let-nar in Hlebš, ključavničarska Rebek in Geyer, vodovodne instalacije Hudnik, električne Pavlič in plinske Nahtigal, centralno kurjavo inž. Likar, žaluzije Senica, notranje mizarsko Naglas in Černe, tovorno in osebno dvigalo tvrdka Sigler, pečarska dela Kalmus & Ogorelec, tapetniška Naglas, kamnoseška Toman in Vodnik, lignolitni’ tlak inž. Hmelj, linolejni tlak Černe, štukaterska dela Kogovšek, žlahtni omet na fasadi Brezovnik, umetni kamen pa,»Ccmentnine«. Tvrdka se je pred nekaj dnevi že preselila v svojo novo palačo in je sedaj že v polnem obratu, V novih prostorih ji želimo kar največ uspeha! Pomlad v Begunjah na Gorenjskem Begunje, 4. oktobra. V tem letnem času, pa pomlad? Saj je vendar neverjetno, če je neverjetno na še ni r čeno, da ni mogoče kaj takšnega. Pa ne san' mogoče, celo res je. Na vrtu posestnika Jožefa Kunčiča pod di mace »Bogatina«, je vzvetela jablana zdaj na j sen, prav kakor spomladi. Poleg cvetov visi r tem drevesu tudi zrelo eadje. Jablana je bila še spomladi presajena in je letos že rodila, čepr; samo tri jabolka. Pomlad pa je letošnjo jese nastopila tudi višje gori v dolini Draga pod B gunjscico. Tu cvete še zdaj bljuvanec ali bur (rododendron), blagodišeči volf-in, zlatica in dl kasti svišč. In poleg tega so se zdaj v jese spomnile pomladi tudi jagode ter začele zno\ cvesti. če ne verjamete, pa pridite pogledat, s je zdaj pri nas tako prašno vreme. Ptuj Vaja za obrambo pred napadi iz zraka, ki se morala vršiti v nedeljo, 9. t. m„ je preložei na drugo polovico tega meseca. Točen datu bomo pravočasno javili. Celje v temi Danes in jutri zvečer, in sicer vso noč po naročilu -kr. banske uprave dvodnevna 'i za zatemnitev mesta Celja. Stanje zatemnitve trajalo V60 noč. Vsa reklamna razsvetljava n; sov, izložb in podobno mora biti odklopljena, privatna trgovska in industrijska poslopja mm biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora tako izvršena, da je notranja razsvetljava od na) popolnoma nevidna. Pri vhodih v razsvetlj prostore direktno iz ceste se morajo napra dva,ni svetlobni zastori, kar dosežemo z dv« zavesama, ali zakritjem obeh vrat Veternika, oznacko popravil na cestah se uporabijo rd svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasenč« Predpisi za zasenčenje žarometov vozil velj samo zavozila iz celjske občine. Zunanja vo morajo bi.i z lučmi za parkiranje. Za čas vaje vsa lavna razsvetljava ukinjena, prav tako i rajo biti odklopljene luči na dvoriščih, vrto itd. Dovajanje toka in svetilnega plina podjeti m privatnikom ostane neprekinjeno. Mestno glavarstvo in predstojništvo mestne policije o zarja, da se bodo vsi prestopki kaznovali z ( bo do 1000 din, odnosno z zaporom do 20 < Hlapca, vojaščine prostega, iščem. Nas upravi Slov. doma pod štev. 500. Od til in tam I Industrijskemu Celju - delavsko kolonijo! I /■**!• _ • *r nncnflnni ‘trni 1' /*V + i /»!/- t IrT«!* cfnnnT<»in Veliko razstavo, ki prikazuje v grafikonih in slikah velike uspehe vlade dr. Milana Stoja-dinoviča v treh letih, odkar je stopila na krmilo, so otvorili v nedeljo v Belgradu v paviljonu Cvi-jete Zuzorič. K otvoritvi 60 se zbrali 6kojraj vsi v Belgradu navzoči ministri z dr. Stojadinovičem na čelu, dalje senatorji in poslanci, člani stranke JRZ, ter zastopniki poročevalskih agencij. Otvoritveni govor je imel šef Centralnega presbiroja dr. Koista Lukovič. Popo.ldne je razstavo obiskal tudi nemški gospodarski minister Walter Funk s svojo gospo, ki 6e mudita že nekaj dni v Belgradu, se pogovarjata z našimi gospodarskimi ministri ter si ogledujeta tudi Belgrad. Slednjič je prišel na razstavo tudi vojni minister armadni general Miljutin Nedič, Dr. Vladko Maček, ki se je štirinajst dni zdravil v Rogaški Slatini, se je pred dvema dnevoma vrnil v spremstvu svoje telesne straže v Zagreb. Takoj po povratku je konferiral s svojim namestnikom za Bosno, dr. Sutejem, ki sc je po lem razgovoru spet takoj odpeljal nazaj v Sarajevo. Tudi v Belgradu so opozicijski voditelji precej delavni. Stari Ljuba Davidovjč leži še vedno na svojem domu, kjer ga o.biskujejo njegovi politični prijatelji. V nedeljo ga je obiskal tudi radi-kakki prvak Aca Stanojevič. Zakoni med avstrijskimi begunkami in bosanskimi muslimani so odslej prepovedani. Dogodilo se je namreč nekajkrat, da so hotele Avstrijke, zlasti pa Judinje, dobiti jugoslovansko državljanstvo na ta način, da so se na hitro roko poročile vsaka s kakim pa naj bo še tako revnim muslimanom in se svojih skrbi, kam bi pobegnila iz domovine, odkrižala. Ker je šlo tu enostavno za špekulacijo, je sedaj vrhovno šerijatsko sodišče odločilo, da se taki zakoni ne sinejo več sklepati. Špekulacijski zakoni so rušitelji družinske morale. Svoji življenji sta morala žrtvovati za tihotapsko strast dva mladeniča iz vasi Brajča pri Kotorju. Orožniki so ju bili zapazili, kako sta s sumljivim tovorom šla po stranski stezici. Prijeli so ju in jima vzeli nad trideset kilogramov pritihotapljenega tobaka. Razjarjena fanta sta šla v vas in začela hujskati ljudi na orožnike. Slednjič so ljudje orožnike napadli, ki so morali v silobranu streljati. Eden izmed tihotapcev je bil na mestu mrtev, drugega pa so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer pa je po kratkem trpljenju podlegel ranam. Silni nalivi divjajo tri dni nad Kotorjem in bližnjimi kraji. Ogromne vode so se s strmih hribov zlile v morje, ki je postalo umazano in blatno. Nalivi so uničili večji del vinogradov ter odplavili tiste poljske pridelke, ki jih ljudje še niso bili pospravili z vrtov in njiv. Poti so razdrte in zagozdene z velikimi kamni in grmadami peska. Na poti Kotor—Zelenika je hudournik odnesel železen most, da je promet, odnosno zveza Kotorja z Dubrovnikom po suhem nemogoča. Mednarodna železniška konvencija o prevozu blaga z dne 23. oktobra 1924 je izgubila veljavo 30. septembra t. 1., namesto nje je pa stopila v veljavo 1. t. m. nova. Ta nova tarifa vsebuje mednarodno konvencijo o prevozu blaga po železnicah z dne 23. novembra 1933, s prilogami m dopolnilnimi določili. — Prav tako je 1. t. m. stopila v veljavo tudi nova mednarodna konvencija o prevozu potnikov in prtljage po železnicah. Te mednarodne konvencije skupaj z dopolnilnimi določili se nahajajo v tarifah. Te konvencije veljajo za tiste države, ki eo navedene v uvodu teh tarif. Za države, ki še niso uzakonile teh konvencij, veljajo še nadalje stare konvencije z dne 1. oktobri 1928. Tudi te države so navedene v uvodu navedenih tarif. Nova mednarodna konvencija za prevoz blaga določa nov tovorni list, s katerim se morajo predajali pošiljke od 1. oktobra t. 1. dalje. Stari mednarodni tovorni listi iz države, pri katerih velja nova mednarodna konvencija, se ne morejo več uporabljati, vendar se lahko zamenjajo za nove liste pri vseh davkarijah, a samo v roku 90 dni, to je do 29. decembra 1938. Poglavarja vasi je ubil lani v vasi Zablač pri Šibeniku neki Sime Grgas in potem pobegnil v Afriko. Takoj po zločinu so ga sicer prijeli in dali v opazovalnico umobolnice, toda od tod se je Grgasu posrečilo pobegniti, ne da bi vedeli kam. Kasneje so ga dalmatinski mornarji videli v Tunisu. Ko so naše oblasti izdale za njim tiralico, je Grgas pobegnil v Belgijo. Sele tam so ga sedaj prijeli in ga bodo izročili našim oblastem. Zasebno trgovsko akademijo hočejo imeti tudi v Osijeku. Tamkajšnja državna trgovska akademija je namreč prenapolnjena. Prvo podporo je naklonil predsednik osješke trgovske zbornice, ki je dal na razpolago ves svoj reprezentaci jski fond v znesku 30 jurjev, b katerim je zbornica sama navrgla še deset jurjev. 38 obtožencev in 113 prič je klicanih pred sodišče, v Bjelovarju zaradi uboja zagrebškega trgovca Martina Borovnika v Veziču pri Bjelovarju. Uboj je bil izvršen že pred dvema letoma pod tako zapletenimi okoliščinami, da je moglo sodišče šele sedaj dobiti kolikor toliko jasno sliko o krivcih zločina. Zagrebški trgovec je bil šel na lov s svojim prijateljem ter se zvečer vsedel v koči lovskega čuvaja k večerji. Takrat so neznanci obkolili kočo in streljali iz karabink na goste. Trgovec je bil ubit, čuvaj težko ranje,n, a tretji je k sreči odnesel zdravo kožo. Preiskava je dognala, da je bilo v bližnjih vaseh mnogo ljudi, ki so se bavili z zločinskimi posli, kradli puške lovcem in tako oboroženi izvrševali drugo zločine. Kazprava bo trajala zaradi zaslišanja tolikega števila obtožencev in prič najbrže teden dni. Sedemdesetletno upokojeno učiteljico Milico Mihailovič je ubil v Belgradu neznani razboimk z namenom, da jo oropa. Stara učiteljica je živela sama zase v svoji hišici, le služkinja )i je nosila jedi in mleka ter ji pospravljala sobe. Pred tednom je učiteljica prodala svojo niso in ge hotela izseliti k drugim ljudem, ker se je vedno bala in svojo bojazen tudi izrazila drugim ljudem, da bi jo kdo napadel in okradel. V nedeljo, ko je že tri dni ni bilo na spregled, pa )!.£, £ S d) **» a« n-® m * Tempe« raturu v C' 0 ► ► 11 at C C 3 1 5C Veter (smer, jakost) Pada- vine 4 * S a « s a B vrsta Ljubljana 762-2 20-4 11-2 95 1C SE, o-i dež Maribor 762-6 18-0 8-0 90 10 0 — — Zagreb 764-0 22-0 11-0 90 10 SSW, — — Belgrad 764-4 25-0 13-0 90 3 0 — — Sarajevo 765-9 22-0 9-0 90 10 0 15-0 dež Vis 764-4 18-0 14-0 90 10 SE, — — Splil 763-8 23-0 16-0 70 4 NE, — — Kumbor 763-4 23-0 16-0 70 0 0 — — 1 Rab 764-2 20-0 15-0 00 8 s. 0-2 dež 1 auarovnlk 763-2 22-0 15-0 70 0 NE, — — Vremenska napoved: spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila nizka in Vprašanie drugega dravskega mostu v Mariboru Maribor, 4. oktobra. Včeraj dopoldne se je na mestnem poglavarstvu vršila konferenca za gradnjo novega dravskega mosta v Mariboru. Konferenco je sklical ban dr. Natlačen, prisostvovali pa so ji mestni župan dr. Juvan, načelnik tehn. odd. banske upr. inž. Škoberne, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, okrajni glavar dr. šiška, podžupan Zebot, banski svetnik Šerbinek, referent za mostove pri tehn. odd. ban. upr. inž Viher, inž. Stergaršek, odvetnik dr. Miler, inž. Bara n, pobreški župan Stržina in košaški župan Kirer. lavske kolonije v Celju. Gradnja hiše je stala 70.000 din. Obsega dvoje stanovanj po eno sobo in kuhinjo, k vsakemu stanovanju pa pripada še .sobica in kabinet na podstrešju. Idealna je zamisel, da bi celjska mestna občina najela- večje posojilo, ki bi ga krile predvsem celjska mestna občina, prispevale pa naj bi tudi javne ustanove. Borza dela, industrije in stranke same. Za amortizacijo bi bile potrebne 2% obresti. Tako bi delavec plačeval ?a stanovanje mesečno do 200 din in to redno, ker bi imel interes, da dobi v teku let hišo. Prepričani smo, da bo mestna občina s pomočjo javnih ustanov napela vse sile, da bi se to pereče vprašanje v korist našega celjskega delavstva v kratkem času pozitivno rešilo. Celjska mestna občina pa naj bo prepričana, da ji bo celjsko delavstvo zato zelo hvaležno in bo pokazalo tudi s svoje strani razumevanje. Celjski trg, Celje in okolica Celje, 4. oktobra. Z letošnjo letino so okoličani, ki spravljajo sedaj svoje pridelke, zadovoljni. Žita in okopa-vine so* dale kvalitativno in kvantitativno dober pridelek, razen hmelja, ki je dal skoraj polovico manj kot lansko leto, Škoda’ je le, da se okoliški kmetovalci v dovoljni meri ne pečajo s proizvad-njo vrtnarskih pridelkov, ker bi s tem regulirali cene na celjskem trgu. Cene zelenjave in sočivja, kakor tudi ojstalih pridelkov na celjskem trgu so preccij visoke. Tako stane 1 glavica endivije so-laite 1 din, kg poznega zelja 1 din, kg kislega zelja 4 din, kg ohrovta 2 din, kg karfijole 8 din, komad kolerabe 0.25 din, kg kumare 4 din, kg Poročilo o dosedanjih akcijah za gradnjo no- paradižnikov 3 din, mali krožnik špinače 1.50 din, - —«- -•-*-----------------------------u!,~ 1 kg stročjega fižola 2.50 din, kg čebule 3 din, kg krompirja 1 din. Na trgu poigrešajo Celjani sadje, katerega na celjskem trgu zelo primanjkuje. Gospodinje s« boje, da bo letošnjo jesen pomanjkanje zelenjave in sočivja ter da bodo cene še bolj poskočile. Tržna nadzorstvo sicer vsako leto vzorno skrbi, da prihaja na trg zelenjava z južnih krajev, vendar pa to vpliva na cene, ki navadno zelo poskočijo. Mnogokrat se pripeti pozimi, da je trg skoraj popolnoma brez zelenjave, Iz športne krošnje Prvenstvo Koroške kolesarske župe. Agilni kolesarski organizator in predsednik Koroške kolesarske župe g. Vinko Canjko je skupno s kolesarskima kluboma SK Mislinje in »Kluba slovenskih kolesarjev v Celju« priredil etapno kolesarsko dirko iz Šlovenjgradca, preko Prevalj, črne, Mežice, Guštanja, Dravograda in Mislinje. Proga, ki je bila dolga 103 km, je bila razdeljena na 0 posameznih etap. Dirka pa je obenem tudi veljala za dvoboj med Koroško kolesarsko župo in »Klubom slovenskih kolesarjev v Celju«. Skupni zmagovalec vseh etap je bil Planinšek Jože (Klub slovenskih kolesarjev Celje), ki je prevozil progo v 3:42:15. 2. Rozman Oskar (Železničar) 3:42:28, 3. Kajtner Franc (Celje) 3:43:27. V dvoboju Koroško kolesarske župe in Klubom slovenskih kolesarjev v Celju je zmagala Koroška župa z 112:102 točkami. Odlikovanje naših teniških mušketirjev. V imenu Njegovega Veličanstva kralja so bili z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog ministrskega predsednika odlikovani: Franjo Pun-čec, Josip Pallada in Franjo Kukuljevič z redom sv. Save IV. razreda, Drago Mitič pa z redom sv, Save V. razreda. Po evropskem lahkoatletskem prvenstvu so Francozi napravili posebno in zanimivo statistiko, ki nam pove, da je povprečna starost letošnjih evropskih prvakov ‘27 in pol leta, da je njihova povprečna višina 178 cm, teža pa 75.35 kg. Naj-mlajši evropski prvak za leto 1938 je Nizozemec Oseiidanp — zmagovalec na ICO m: star je 22 let; za njim pride zmagovalec v teku na 400 m, Anglež Brown, ki šteje 23 let. Najstarejši takmo-valci so bili Finci: maratonski zmagovalec Mui- vega mosta in o vseh intervencijah, ki so bile izvršene, je podal načelnik okr. cestnega odbora Žebot, za njim pa je o vprašanju novega mosta poročal načelnik inž. .Škoberne. Pri razpravi, ki se je razvila na podlagi obeh poročil, so vsi udeleženci konference prišli do prepričanja, da je graditev novega mosta možna, če vsi interesenti po svojih finančnih močeh prispevajo k stroškom za gradnjo. Preložitev vai za obrambo Maribora Maribor, 3. oktobra. Vaje v obrambi proti napadom iz zraka, ki bi morale biti dne 4. in 5. (nočne) ter dne 7. oktobra (dnevne), so po nalogu kr. banske uprave v Ljubljani preložene. Teden grozdja v Mariboru se je začel Maribor. 3. oktobra. V Mariboru se je danes začel »teden grozdja«-. Današnji dan je bil namenjen splošni prodaji grozdja. Članice Zveze gospodinj — ugledne mariborske dame — so postavile sredi Glavnega trga na srednjem prometnem otoku stojnico, na kateri so razgrnile sladko robo. Naval na to stojnico je bil nenavaden. Grozdje se je dobilo po 3 din kg v vsaki količini, dočim stane na trgu 4 din. Dinar razlike je bilo dovolj, da je vse, staro in mlado navalilo na Glavni trg ter so imele gospe ves čas, dokler je trajala zaloga, polne roke dela, pa še niso mogle zadovoljiti vseh kupcev. Grozdja je bilo pripravljenega veliko, pa še premalo, ker ga je že v prvih dopoldanskih urah zmanjkalo. »Teden grozd-jac je propagandnega pomena tako za meščane, kakor za vinogradnike. Prve naj opozarja na plemenit sladki sad nagih goric, drugim pa naj pokaže, da se da spraviti grozdje mnogo laže in bolje v denar, kakor pa potem vino. Ves ta teden se bo grozdje prodajalo tudi v šolah, kjer bo mladina gotovo pridno segala 'po njem. Konec dveh sodnih razprav Maribor. 3. oktobra. Poročali smo o dveh zanimivih razpravah, ki lačno. Ob 11.40 je oblačnost malo narastla, nato pa se je spreminjala do 14. Popoldan je bilo večinoma oblačno, enako tudi ponoči. Popolnoči je med 2 in 2.20 rosil dež. Koledar Danes, torek, 4. oktobra: Frančišek Asiški. Sreda, 5. oklobra: Placid in tovariši. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komolar, Vič-Tržaška cesta. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča tem potoni starše, da je vpis na glasbeno šolo še vedno mogoč. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8. Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob 20. uri redno pevsko vajo. Odbor prosi vse in točno! Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani opozarja vse na svoje aktualno skioptično predavanje, ki bo danes ob 8 zvečer v novi frančiškanski dvorani »Portreti vodilnih političnih o s e b n o st i«. Predava ob številnih skiopličnih slikah urednik Franc Terseglav. Vsi, ki se zanimate za današnje svetovne politične dogodke in za voditelje, v katerih rokah je usoda posameznih narodov, nikar ne zamudite tega predavanja! Predprodaja vstopnic po 2 in 3 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, člani imajo popust. Tramvajska proga k Sv. Križu bo odprta v sredo, dne 5. t. m, Z rednim prometom se prične cnb 6 zjutraj. K Sv. Križu bo vozil tramvaj začasno od Sv. Pelra po Jegličevi ccsti do Sv. Križa ter bo imel zvezo z vsemi ostalimi progami. Promet se bo vršil tako, da bo vozil tramvaj zjutraj od 6 do 8, vsakih 6 minut do Sv. Križa, c*d 8 do 13 vsakih 6 minut do Kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu od 18.30 do 20.45 vsakih 6 minut do Kolinske tovarne, naprej k Sv.'Križu pa vsakih 12 minut, od 21 da 14 pa vsake pol ure do Sv. Križa. Sedaj veljavne vozne ccne veljajo tudi za progo Sv. Križ s to spremembo, da znaša cena za daljše vožnje preko 6 delnih prog 3 din. Po tarifi stane torej vožnja: od glavnega kolodvora ali Sv. Petra 1.50 din, od Pošte, Mestnega trga, Gradišča, Sv. Jakoba, iz Most itd. 2 din, iz Šiške, Tržaške ccste 2.50 din, iz Zg. Šiške, Št. Vida, Viča itd 3 din. Poziv javnosti. Jugoslovansko - češkoslovaške ligo, ki že vrslo let delujejo na zbližanju in sodelovanju Čehoslovakov in Jugoslovanov, imajo za veliko dolžnost ravno sedaj razširiti in poglobiti svoje delo med najširše plasti našega naroda. Čas zahteva od nas dejanj I Zato pozivamo^ vse, ki čutijo v teh dneh s težko preizkušnjo Češkoslovaške, da pristopijo v naše organizacije in da s svojim članstvom podporo naše delo, ki ga čakajo nove in velike naloge! Pristopajte v čim večjem številu! V krajih, kjer še ni naše lige, jo takoj ustanovite! — Izvršilni odbor J.-čsl. lig dravske banovine. Jugosl.-čsl. liga v Ljubljani. Mariborsko gledališče Torek, 4. okt. ob 20: »Hudičev učenec«. Premiera. Bloki. — Sreda, 5. okt.: Zaprlo. — Četrtek, 6. okt. ob 20: »Kar hočete«. Red C. »Hudičev učenec« prvič na slovenskem odru. Ta Sha\vov svetovnoznani melodram v 3 dejanjih (t> slikah), se v režiji VI. Skrbinška v mariborskem gledališču prvič predstavi na slov. odru Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Torek, 4. oktobra: »Veriga«. Red A. Sreda, 5. oktobra: »Žene na Niskavuoriju«. Izven Četrtek, 6. aktobra: »Izsiljena ženitev. Ljubezen -zdravnik« Red Četrtek. Petek, 7. oktobra: Zaprto. OPERA. - Začetek ob 20. Torek, 4. oktobra: »Boris Godunov«. Eed B. Sreda, 5, okt.: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. Četrtek, 6. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Premiera Premierski abonma. Opereta. vonen ima 39 in pol leta, nedavni svetovni prvak pctek 7. oktobra: Zaprto miKAnol/i nruul/ rtu i lllfl tllHl o < . n 1 . « xi Kreek, ki je visok 191 cm, najmanjši pa je bil Muivonen; po teži je odnesel prvo mesto Kreek z 102 kg, najlažji pa je bil zmagovalec na 1500 m , - , - • ■ 1 Anglež VVooderson, ki tehta le 52 kg. Statistika sta se vršili pred mariborskim okrožnim sodiščem. . *]asU ./animiva giede starosti tekmovalcev. Obravnavali sta se dve vsebinsko povsem različni | Največji nogometni športni dogodek v letoš- in letošnji evropski prvak Salminen pa ima tudi Sobota, 8. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Izven že 35 let. Najvišji je bil metalec kroglo, Jistonec Nedelja, 9. oktobra: »Tosca«. Gostuje ga. Zinka Nedelja Kunc-Milanov. Izven. Gostuje ga. Zinka Obravnavali sta se dve vsebinsko povsem življenjski zgodbi, katerima je sodišče udarilo kot zaključek pečat obsodbe. 27 letna viničarka Rozalija Lešnik je prišla pred sodnika zaradi tega, ker je skuhala svojemu 4 tedne staremu otročičku tako močno dozo uspavalnega čaja »dormin«, da je otrok dva dni brez prenehanja spal, tretji dan pa je umrl. Lešnikova je bila obsojena, na štiri mesece nepogojnega zapora. — Pri naslednji razpravi se je zagovarjal zaradi izsiljevanja 42 letni Friderik Škof iz Rošpoha. Neki mariborski gostilničar je imel z njegovo ženo neke opravke, za katere je Škof izvedel. Podal se je h gostilničarju ter mu zagrozil, da bo vse skupaj razkril gostilničarjevi ženi, če ne dobi denarja. Preplašen gostilničar mu je res v presledkih zdajal 3500 din, ker pa Škof le še ni imel dovolj, ga je gostilničar ovadil, škof je bil obsojen na en mesec dni zapora ter 300 din denarne kazni, nepogojno Naročajte Slovenski dom! njem letu bo srečanje angleške nogometne reprezentance in reprezentance Kontinentalne Evrope, ki bo 26. t. m. v Londonu na igrišču Arse-nala. Novejša zgodovina nogometa zaznamuje že več poizkusov, napraviti srečanje ined učitelji nogometa in med njihovimi učenci. Zaradi raznih ležkoč pa je to srečanje vedno odpadlo, /a letošnje leto pa je la teknTa že popolnoma zagotovljena. Mednarodna nogometna zveza bo moštvo kontinentalne Evrope določila na svoji prihodnji seji 9. t. m. v Curihu, 23. t. m. pa bo to izbrano evropsko moštvo odigralo poizkusno tekmo z nizozemsko reprezentanco v Amsterdamu. Za moštvo kontinentalne Evrope proti Angliji bodo po vsej verjetnosti tvorili hrbtenico Italijani, ki so si letos v Parizu priborili svetovno nogometno prvenstvo. Tako pridejo v poštev kot golman Olivieri, dalje Piola, Colaussi in Ferrari. Madžar dr. Sarosti, sicer vodja napada, bo verjetno zavzel mesto srednjega krilca. Nadalje prideta v poštev še Madžara Czengeler in Lazar, Švicarja Minelli kot branilec in Bernati kot krilec, Francoz Aston kot desna zveza in Nemca Programi Radio Ljubljana Torek, 1, oktobra: 11 Šolska ura: Oktober doma, in v prirodi; pomen 4. oktobra kot svntovnega dneva — dialog" vodi g. Miroslav Zor — 32 Donski kozaki pojo (plo36e) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Harmonika solo (g. Voukan Ivan) — 18.40 Glasbeni spored v prihodnjem letu (g. dr. Anton Dolinar) — is Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Vesela kronika —• 2(1 Koncert slovenske glasbo (Radijski orkester) — 21.10 Debussyjova ura. Klavir solo (g. prof. L. M. Škerjanc) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe in kavarno Nebotičnik. Orugl programi Torek, 4. oktobra: Bol grad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Komorni koncert, 21.45 Narodna glasba — Zagreb: 20 Komorni koncert, 20.3» Operni spored, sodelujejo Oita Gjuranec (sopran), Mario Gjuranec (tenor) in Radijski orkester — Prai/a; 20.35 Srbske pesmi — Sofija: 20.30 Klavirski koncert, 21 Pevski koncert, 21.55 Huske romance, 22.25 Lahka glasba — Varšava: 21 Simfonič. koncert — Pariz: 20.30 »Boris Godunov* (Musorgskl), opera v Štirih dejanjih. Kupfer in Platzer. Kot že rečeno bo dokončna postava določena 9. oktobra v Curichu. Angleška nogometna zveza pa ima svojo postavo že določeno. Angleži bodo naslopili v postavi, s katero so zadnjič premagali Irsko. Krf o*** ,»>RAG Oir*uT2 Kaj bodo dobili Nemci na Češkem V prvi vrsti kaolin, les, hmelj in lignit Kakšna usoda je doletela prejšnji teden češkoslovaško državo., ki s svojim ozemljeni sega najdlje v osrčje germanske Evrope, ni ostalo nikomer več nejasno. Javnost je bila po časopisih obveščena o poteku po.gajanj, čeprav ne do vseh, morda še bolj zanimivih podrobnosti, zanesljivo pa je bila obveščena vsaj o sklepih zastopnikov štirih evropskih velesil, ki so bili usodni za Češkoslovaško, torej za tistega, ki zaradi prevelikih človeških žrtev ni smel tvegati vojne. Pokazalo se je namreč tudi, da ni dovolj, če ima država na razpolago samo moralno o,poro, ne more pa z zanesljivostjo računati na dejansko pomoč od zunaj. Dejstvo je zdaj tu in ne pomaga več nobeno razpravljanje o tem in o,nem. Javnost pa je morda najmanj poučena o tem, koliki so kraji, ki jih bo morala Čekoslovaška odstopiti in ki jih deloma zdaj Nemčija tudi že zaseda, v resnici vredni, t. j., koliko pomeniia v gospodarskem oziru za Nemčijo pridobitev, za Češkoslovaško na izgubo. Sudetske pokrajine 60 v veliki večini gozdnate in industrijske Za poljedelstvo niso kaj prida ugodne. V njih je naseljena posebna tista industrija, ki dela za izvoz. To bi bile v prvi vrsti tekstilna industrija, keramična in steklarska industrija, razmeroma malo pa je v teh krajih surovin in železne industrije. Gospodarsko podlago Češkoslovaške predstavlja pokrajina okoji Ostrave in Karvina. Tod je v večini češko prebivalstvo, le ob robu te pokrajine bi se dalo reči, da so v večini Nemci. Tu živi okoli 700.000 ljudi, ki se do 40% bavijo z rudarstvom, 50% pa jih jc zaposlenih pri jekleni industriji. Rudniki, visake peči, jeklarne in topilnice dajejo okoli 70% vse proizvodnje te vrste v vsej češkoslovaški državi. V rudarski industriji na Češkem je zaposlenih nad 70.000 delavcev in uslužbencev. V tej pokrajini okoli Ostrave in Karvina je tudi nekaj ležišč premoga in lignita Proizvodnja premoga doseže na mesec 1,400.000 '.on, proizvodnja lignita pa nad poldrug milijon ton. Lansko leto je proizvodnja premoga znašala 17 milijonav ton, kar predstavlja manj kot deseti lel nemške tovrstne proizvodnje. Približno ravno tako je z lignitom, ki ga Češkoslovaška nakoplje la leto okoli 18 milijonov ton. Glavni premogo-topi s« v predelu Ostrava-Karvina ob nemško-ooljski meji, kjer je nemškega prebivalstva ko-naj 30%. Na lem področju je 32 rudarskih oken •n le tu kopljejo tudi koks, in sicer na leto okoli 1 milijonov ton, zaposlenih pa je tod 40.000 •udarjev. Ostali premogokopi so na odseku Plzen-Klad-,ro, na Češkem, ter na odsekeh Satzler-Slanavice, 51ali ter Rosice-Oslovani. Najvažnejša nahajališča lignita so ob severo-:ahodni nemško-češki meji, kjer bivajo po veliki rečini Nemci. Te lignitsfce plasti se vlečejo v pokrajini, kjer leže mesta Most, Homutav, Teplice. Poleg tega sta še dve manj važni nahajališči li-iftita in sicer prvi pri Karlovih Varyh in drugi pri Hebu. Nekaj lignita imajo dalje že na nemški stra-,ii, pri Budjejovicah. Treba je poudariti tudi to, la jc v zadnjh desetih letih proizvodnja premoga h'lignita polagoma padala. Železna ruda Na splošno prevladuje tudi precej zmojtno prepričanje, da je v onih krajih, ki jih bodo zdaj zasedli Nemci, zelo velika proizvodnja železne rude. Da te rude tod ni toliko, dokazuje že dejstvo, da ;a kovinarsko industrijo, ki se je v teh krajih sicer res precej razvila, uvozijo vsako leto pol-irug milijon ton rude. Rudniki železa so v Sude-:ih posebno pri Joahimovu, več pa jih je tudi še inotraj bodočih češkoslovaških meja, vzhodno od Plzna. Veliki državni rudniki so Rozava in Zelez-uk, ki zalagata z železno rudo visoke peči v Ti-iovcu, Važni so dalje tudi rudniki, kjer kopljejo nekatere druge rude Rudnik srebra in svinca je v Probažu, vzhodno od Plzna- Tudi tega torej ne ba zaenkrat še dosegla nemška roka. Dalje je rudnik zlata in svirfca v 3ranka-Stia vniku in Kremnici, v Krkonoših pa so ležišča rude, iz katere dobivajo radium in sicer pri Joachimsthalu. Kameno sol kopljejo na Slovaškem, prav tako pridobivajo tu tudi magnezit in antimon. Petrolej dobivajo na nekaj mestih na Moravskem in Slovaškem. Če izvzamemo radij in nekaj rudnikov železa, ki so skoro že popolnoma izčrpani, lahko rečemo, da sudetski kraji nimajo v sebi razmeroma mnogo rudnega bogastva. Precejšnje važnosti pa so za Češkoslovaško tudi rudniki kao.lina, ki ga kopljejo na štirih krajih. Največ ga je na zahodnem Češkem od Plzna do Karlovyh Varov in Heba. Po veliki večini se jih bo zdaj torej polastila Nemčija. Ostali rudniki kaolina pa so na Slovaškem, na Moravskem in Podkarpatski Rusiji. Gozdovi Pri vsem tem bogastvu čeških pokrajin pa ne smemo prezreti, da je ozemlje te države pokrito z velikanskimi gozdovi. Gozdovi pokrivajo 4 milijone 600.000 ha zemlje, v njih pa je o.koli dve tretjini iglastega drevja. Gozdovi so po vseh hribovitih pokrajin, torej tudi sudetsko-nemških pokrajinah. Tam so še celo najlepši gozdovi. Velik napredek zata obetajo tod posebno proizvodnji celuloze in papirni industriji. Češkoslovaška je do-zdaj izvažala vsako leto do 3 milijone metrskih stotov lesa, nad 120.000 ton celuloze in nad 40.000 ton papirja vseh mogočih vrst. Velik del teh tovarn celuloze in papirja bo zdaj na nemški strani. Vseh tovarn celuloze je bilo zdaj na Češkoslovaškem 24, Na drugi strani pa v teh novih nemških pokrajinah kmetijstvo daleč zaostaja za drugimi kraji na Čekem in Slovaškem. Ob mejah Češkoslovaške so povečini gozdovi, poleg tega pa redko živinorejski kraji s pašniki in nekaj poljem, kjer pridelujejo žito, krompir in sladkorno pesa. Sladkor« hmelj Eden najvažnejših izvoznih proizvodov na Češkem je sladkor; poleg tega pa sta nič manj važna hmelj in slad, ki jih rabijo za pivo. Od petih krajih, kjer gojijo hmelj, spadata dva v sudetsko-nem-ške kraje. Glavni kmetijski proizvodi pa so vendar še ostali na Češkoslovaškem. Jeklene industrije ni skoro nič v onih krajih, kjer imajo Nemci večino. Njeno središče je v Moravski Ostravi in okolici, kjer je zapoiselnih okoli 40.000 kovinarjev. Tudi velika večina onih krajev, kjer imajo tovarne za predelovanje rud, bo ostala na Češkoslovaškem, Med njimi so tudi velike Škodove tovarne v Plznu. V sudetskih pokrajinah pa sq ostale številne tekstilne tovarne, ki delajo za izvoz Poleg tega je tu tudi nekaj drugih manjših tovarn, kakor je na primer tovarna za glasbila, igrače, čipke itd. S čim se bo torej okoristila Nemčifa Iz vsega tega se vidi, da bo Nemčija v novo zasedenih po,krajinah dobila razmeroma malo surovin, izvzemši lignita, kaolina, lesa in hmelja. Tudi težka industrija ji ne bo dosti koristila, več gotovo ne, kot je dozdaj Čekoslovaški. V prvi vrsti bodo za Nemčijo znatnega pomena tovarne za predelovanje industrijskih surovin, ki morejo živeti samo od izvoza S tem pa seveda še daleč ni rečeno,, da Čekoslovaški ni treba biti posebna žal za te kraje, ki jih je morala zda| odstopiti Nemčiji. Kljub temu, da v nekaterih sudetskih krajih res prevladuje nemški živelj, vendar ne more nihče trditi, da so na vse zadnje pri delu za ljudsko blagostanje v teh krajih v zadnjih 20 letih v veliki meri vendar sodelovali tudi Čehi in Slovaki. Treba je poudariti tudi dejstvo, da je Češkoslovaška z zasedbo sudetsko-nemških pokrajin dobila okoli sebe ne samo še tesnejši politični, pač pa tudi gospodarski obroč, ki ji bo branil, da ne bo mogla niti v ta-likšni meri kot dozdaj gospodarski dihati. Na drugi strani pa ne more nihče vedeti, če je obljuba zahodnih velesil, da bodo branile nova Češkoslovaško res vsaj približno tako močna, kot pa bo resnična njihova pomoč, > * ' ’ ' ' ' ■*' :1 Največji parnik sveta - Queen Elisabeth, ki so jo prejšnji teden spustili še nedograjeno v morje V torek so spustili na Angleškem v morje največjo ladjo, kar jih je bilo dozdaj zgrajenih. Ime so ji dali po sedanji angleški kral.ji-ci Elizabeti »Queen Elisabeth«. Kraljica je bila v tbrek sama navzočna, ko so spustili tega najnovejšega in največjega pomorskega velikana v morji v zalivu Člyde, ter je ob tej priliki tudi prebrala poslanico angleškega kralja. Opravičila ga je pred zbrano veliko množico ljudstva, ker zaradi napetega mednarodnega položaja ni mogel sam priti iz Londona na to svečanost. Nato pa je še sama imela daljši govor, v katerem je poudarila velik pomen tega dogodka, ko je Anglija spustila naj-večjo ladjo sveta v morje. Dvakrat večja kot ..Titani«" Novo ladjo »Queen Elisabeth« je zgradila ladjedelska družba Cunard VVhite Star line. Kakšen orjak je to, .si lahko mislimo, Je ga primerjamo z nekdaj največjo ladjo na svetu slovitim »Titanicom«. Ravno dvakrat večja je »Queen Elisabeth« in tudi še za 4.000 ton presega dozdaj r. a j večjo ladjo >Queen Mary«. Že na zunaj se ta pomorski oj-jak prav precej razlikuje od svoje omenjene »sestre«, kajti od takrat, ko so gradili »Queen Mary«, pa do danes je tehnika že zelo napredovala. To je primer prave »vitke linije« kakršno so vpeljali zdaj ne samo pri avtomobilih, pač pa tudi pri ladjah, ki naj dosežejo večjo hitrost. S tem, da ima ladja samo dva dimnika, so pridobili mnogo na proisto-ru, ki so ga uporabili za prostrane dvorane. V tej novi ladji ni nič manj kot 29 najbolj luksuzno UiA.aie i.lbUJV A -n.. A &«.a.. A * IJtA .i.\ .» Karta kaže, kako so, oziroma bodo še do 10. oktobra Nemci zasedali češkoslovaško ozemlje. Pokrajine, označene na karti z I. so zasedli 1. In 2. oktobra; II. 2. in 3. oktobra; III. 8., 4. in 5 oktobra; odsek IV. pa 6. in 7. oktobra. O ostalem delu črno označenega ozemlja, ki je tudi bolj bogato kot ono, ki ga bodo nemške čete zasedle do 7. oktobra, bo deloma odločil plebiscit, kakor bo določila mednarodna komisija. urejenih prostorov in dvoran, v katerih je vse odlična preskrbljeno za vso možno zabavo, Kakor v kakšnem velikanskem hotelu na suhem. V gornjih prostorih, na krovu je najmodernejše opremljena restavracija v obliki polkroga z verando in velikimi steklenimi okni. Tu je tudi najboljši razgled po morju. Za one potnike, ki si ne morejo privoščiti vožnje v prvem razredu, so prostori nižje. Tudi ti imajo svojo dvorano z lepim razgledom. Skozi razkošne 6alone, bar, kjer se potniki tudi lahko malo zavrte, in bogato knjižnico, prideš v krasen vrt, zasajen s palmami in najlepšim cvetjem iz vseh možnih krajev. »Queen Elisabeth« ni ostala brez kino dvorane, plavalnih bazenov, telovadnice, teniškim igriščem ter sobe, v kateri se otroci lahko igrajo. Tudi naj-moderneje opremljena gledališka dvorana je na tej ladji. V njej bodo nastopali najslovitejši igralci sveta. Celo tretji razred je mnogo bolj razkošno urejen, kakor pa je n. pr. na vlakih ali pa na drugih ladjah. Vse kabine imajo naprave s toplo in mrzlo vodo in je vse preskrbljeno tudi za zračenje prostorov. Potniki tretjega razreda imajo dostop tudi v številne luksuzne opremljene prostore. ... . . Ladja ima dalje tudi svojo električno centralo na parni pogon. Ta centrala je tako velika, da bi mogla oskrbovati z električnim tokom celo mesto, ki ima do 250.000 prebivalcev. Vseh žarnic jc na ladji 30.000. Bajen je pogled ponoči na ta »ploveči hotel«. Kuhajo vse na elektriko. Elek- trika goni ure, naprave za zračenje, telefone in aparate za brezžično oddajanje in sprejemanje poročil. Štiri velikanske vijake goni sila 16 močnih turbin. Vsak vijak tehta 32 ton. Takšno težo bi komaj mogli natovoriti na tri železniške vagone. Ta ladja ima tudi največji kotel, kar jih jč bilo kdaj na kskl ladji. Vdelanih je vanjo nič manj kot 71.000 najrazno-Vrstnejših cevi. Velika kolesa pri turbinah imajo premer ?|^-rih metrov. Na prvo pot - 1.1940 Največji dosedanji pomorski velikan »Queen Elisabeth« pa še ne bo tako hitro odplul na svojo prva pot v Ameriko. Prva vožnja čez Atlantski ocean je določena šele v letu 1940. Tudi še niso končana vsa dela, ker jih tudi ni bilo mogoče prej izvršiti, dokler ladja še ni bila spuščena v morje. Najbrže bo zdaj svet spet za nekaj časa pozabil na ta i ladjo, dokler ne bo prišla no-j vica, da se pripravlja na svojo j prvo pot v Ameriko. In tedaj jc ne bodo z največjo pozornostjo in zanimanjem spremljali samo Angleži, pač še kdo drug, ki bi se rad »igral« vsaj 6 podobnimi velikani. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Nenadno se je ustavil in ostrmel sredi svojih gibov »Za vraga, kaj pa gori na krovu ?<-Antonio je odgovoril: --Samo konec vrvi.« Kapitan pa je dejal: »Toda doni, kakor da prihaja veter.« Hotel je k vratom, a se je ustrašil. »Ne, Adverso, pojdite vi in dajte povelje. Gor, vam pravim! Jaz imam tu še skrbi.« Pogreznil se je nazaj v svoj stol. Z letečo brzino mu je žena nalila nekaj pijače. Antonio se je otresel strahu, ki je tu spodaj za trenutek prevzel tudi njega in kar rad stekel navzgor. Res: Ladja je že bila v brzini in je drsela naravnost proti zahodu, v hrbtu je imela enakomeren močan veter. Konec koncev so bili v Basattu! Collins je ves žareč od veselja stopil bliže in dejal: »Zdaj bomo imeli dneve in dneve pred sabo samo odprto morje /.da} se vdamo lahko malo zložnemu življenju. Človek ne bi verjel, kako drugače ti je, samo če takle vetrič zapiha za nekaj trenutkov. Prejle še se mi je srajca lepila na hrbet, zdaj pa — poglejte!« Obrnil se je nazaj in pustil, da mu je srajca veselo plapolala Pri tem je kazal zadovoljen obraz. »Najprej sem videl, kako se je napihnilo jadro, takoj nato pa so bila tudi vsa druga polna velra. Zdaj je kapitan spet' enkrat imel precej prav. Le da smo veter ujeli malce južneje od tam, kakor pa je dejal on. Zdaj bom zakrmaril ostro na zahod, dokler ne boste jutri izvedli opazovanja, potem bomo pa lahko določili novo smer. Ce bo veter držal, gospod Adverso, potem se nam ne bo treba dotakniti nobene vrvi, dokler ne bomo pred Barbadosi. Malo je pridušil glas. »Kako pa je spodaj?« Antonio je poročal: ^Zveni pa, kakor bi topot prihajalo prej kakor sicer. Torej vrfanje mu tudi že daje? To dela le tedaj, kadar je precej na koncu, Zdaj' lahko pričakujemo dojenčka vsak trenutek tu na krovu, vam rečem. A nikar se ne dajte potlačiti. Zadnjič je bilo meni prav tako, tako da sem celo sam prisluškoval, če bo otroče res prišlo. Bilo je pri Andamanih. No, tedaj smo imeli razen tega še strelo. Tako, zdaj pa grem in bom velel obesiti vsa jadra.« Pod Coolinsovim poveljujočim glasom so na »Wampanoagit po vrsti vzcvetela nova jadra. Proga vode pred kljunom je planila višje pri vsakem novem jadru. Brig je drvel v nagli vožnji dalje. Vsi šumi so se mešali v enakomerno in enozvočno šumenje. Ladja in ljudje so prešli v dolgo enakomerno razpoloženje vožnje na zahod. Collins je imel preveliko upanje. Kapitan je kazal le malo znamenj, po katerih bi se dalo sklepati, da se bliža polom. Spal je, se prebudil in zmerjal, za videz polistal malo po velikem Svetom pismu, ki je ležalo odprto pred njim, potem spet pil in položil glavo na roke. Skozi vrata v kabini jc prihajal ves dan lahen šum, kakor od žage, ki jo stiska. Miss Jorhamova je pletla šesti par nogavic in čakala, v očeh 6e ji je kazala toga bojazen. Kadar ni nihče gledal, je stopila do predala v jedilni omari, ga odprla in vzela iz njega prosojno lutko. Za stvari, ki jih. je punčka nosila, je uporabila svojo skrajno in najbolj bleščečo šivunkarsko umetnost. Skrila je lutko na svoje ležišče, potem se pa naglo spet spravila na pletenje. Antonio je zdaj večino časa prebil na krovu, da bi ušel napetemu ozračju v kabini. Dal si je prinesti na krov blazinjak in ga je spel poleg lopute, ki je držala v kabino. Prav pogosto pa je tudi vzel v roke krmilo. Morje je bilo za oko skoraj negibno. Antonio je te dni doumel, da je gibanje Oceana prej ritem, ki ga je mogoče čutiti, kakor pa gibanje, ki bi ga opazilo oko. Človek si je lahko mislil, da zemlja diha in da se ladja dviga ter pada na njenih prsih. Dneve in dneve je letel za njimi velik bel ptič, ki mu Antonio ni vedel imena. Širil je mirna krila Uro za uro, kakor da ve za bodočnost in čaka na nekaj pomembnega, kar mora srečati ladja. Nekega dne pa je s čudnim krikom nenadno izginil za rob sveta, kdo ve kakšen klic ga je potegnil. Ko so jadrali dalje na zahod, so se začela pogosteje kazati mesta s plavajočim plevelom. Med njimi so bila velika jezera svetle sinje vode. ki so žarela v luči in koder se je zdelo, da ladja hitreje drsi. Ce je Antonio plevelnata mesta po bliže opazoval z daljnogledom, je videl račke in smešne morske ježe, kako sede v goščavi ter se gibljejo kakor majhni škrati, ki sporočajo vest o vožnji ladje v nepoznane daljave. V tej širini se je vse zdelo tiho in srečno. Ves dan so pred njimi švigale leteče ribe. Ponoči je Antonio slišal kako šviste skozi vodo, ali kako s koščenim šumom podajo na krov. Kadar je mornar s kavljem ujel vejo z orehi, je to na ladji učinkovalo kakor kos rast- linja s kake druge zvezde. Tako daleč za njimi, tako neskončno daleč pred njimi je zdaj ležala tudi slutnja o trdni zemlji. Morje je bilo lepo, dosti lepše kakor pa Si' je bil Antonio kdaj drznil misliti. Toda to je bila šele prva polovica čudes v tisti pokrajini, ki leži blizu ravnika^ zemeljske zvezde. Daleč nad njimi in daleč čeznje se je bočilo nepojmljivo področje zraka in vonja, na njem so bile dobro razdeljene luči in ne-prijemljivo naročje oblakov. Nekoč je vstal vodni vrtinec in jih neprijetno podrsnil s svojim kadečim se robom, nato pa vendarle oddivjal ob strani mimo, kakor nebesni plesalec, ki vrta svoje osje telo v temni lij mračnega neba. Potem so spet prišli dnevi neznosne sinjine z malo begotnih oblakov zjutraj in brez zvoka, samo jadra so šumela in morje je šepetalo, zdaj pa zdaj pa je udaril vmes ladijski zvon. Mornarji so posedali po krovu, skubli predivo, v svežnjih prali stare cunje in jih obešali sušit. Zdaj pa zdaj je bilo slišati kratek drobec kake pesmi in pritajeno lenobno razgovarjanje. Niti Coolins ni mogel najti dovolj dela za ljudi. Stara jadra so bila že vsa zakrpana, čolni in zunanjščina ladje popleskana, vsi medeninasti deli zglajeni in veriga pri sidru brez rje. Pri vsem tem pa niso imeli za sabo dosti več kakor pol pota. S tem, da je Antonio nepretrgoma moral opazovati zvezde, in zaradi tega misliti v predstavah, kakor ločna stopnja in nebesno področje in kar je še takega, je pri preiskavanju obzorja pogosto imel Čisto telesni občutek o tem, kako mogočna je zemeljska krogla, čez katero je ladja počasi lezla. Ce si je pa docela priklical pred oči, kako ta strašna krogla noč in dan drvi proti vzhodu in da z njo leti tudi on, in sicer z naglico, ki prekaša vsako misel, potem mu je pogosto bilo pri srcu, da se mora trdno prijeti krmila ter nekako čakati trenutka, ki ga bo zagnalo v prostor, kakor kapljo vode z brusa. Hkratu s tem pa je raslo njegovo razumevanje, in pojmovanje geometričnih nalog. Kot navigacijski častnik je postajal visok in zahteven. Nekega dne je sklenil, da bo določanje zemljepisne dolžine preskusil z opazovanjem Jupitrovega osvetja. Ta sklep je bil zvezan z nekaj malimi težavami, zakaj za kapitanov daljnogled je moral postaviti zasilen trinožnik in čakati, da bo kaka noč mirna. Trinožnik je naredil Collins. Težje pa je bilo pregovoriti kapitana. da je dal svoj daljnogled. To je bilo dobro orodje, ki ga je pobral v starih časih v nekem ladijskem plenu. Kapitan Jorham zadnje čase^ni mogel več spati in je bil v hudem nemiru. Ta dan ga je Antonio že večkrat slišal, kako govori z ženo. Ce pa je on vstopil v sobico, sta pogovor takoj ustavila. Oba je obdajal izraz velike napetosti, kolikor je mogel Antonio opaziti, a ni se posebno menil za to, ker je bil zdaj preveč zatopljen v svoj mali poskus na krovu. »cUnTAnski dom« Izhala vsak delavnik ob 12. Mese?na naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. nredništvo: Kopitarjeva utira #/III. Telpfon 4001 do 4005. Oprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Jože KnSičnlt.