Poltmna plačaua v gotovini Uto LXII. Steu. 114. U LluW]onl, v srefio ZZ, nulo 19Z9. Ceae Dto 1. ®W mkM ^J wm HH H V Br M B Izhala vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dusovoru. tnseratni đavck DOiebej. »Slovenski Nirod* veUa ietno v Jugoslaviji 144.— Din. za Inozemstvo 300.— Din. — jRokopisJ s« a« Tračalo. — Naše telefonske števllkc *o: 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126. Konferenca Male antante zaključena Danes riopoldne se je vršil zadnji sestanek z^nanjih ministrov - Popoldne odpotujejo ministri in novinarji preko Sarajeva v Dalmacijo Beograd, 22. maja Danes dopoldne se je vršila zaključna konferenca zunanjih ministrov Male antante- Ministri so se se stali ob 10.30 v zunanjem ministrstvu ter so razpravljali do tj12., nakar so se sestali delegati Male antante tiska. Pri tej priliki se je vršila zaključna konferenca celokupne Male antante. Konferenco tiska je zaključil s krajšim nagovorom predsed-nik VI. Fabjančič. Opoldne je bil prirejen ministrom in delegaciji novinarjev Male antante sku-pen obed na Mihajlovcu. Popoldne ob 14. so se odpeljali ministri skupno z novinarji preko Broda v Sarajevo. Z današnjo konferenco so bila zaključena posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. O zaključni konferenci je bil opoldne izdan poseben komunike. Beograd, 22. maja. /u na nj i ministri Male antante so na svojih posvetova-njih razpravljali tuđi o reparacijskih problemih. \ tem pogledu je bilo spre-jeto naziranje našega ministra dr. Kuma nudi ja kot skupno. Nadalje so razpravljali o vprašanju obnove bilateralnih zavc/niskih pogodb. Kakor znano. ie bila meseca septembra lani podalt-šana za nedoločen čas zavezniska pogodba med našo državo in Ceškoslo-vaško. Meseca junija letos potečeta po- | Kodhi med našo državo in Rumunljo ter Rumuni.io in Češ^oslovaško. Zato so zunanji ministri sMenili, da se te pogodbe obnove že sedaj, kar se je tuđi zgodilo. Zavezniška pogodba je podaU-šana za pet let z enoletnim odpovednim rokom« ražen nje bilateralne pogodbe v skladu z ženevsko ustanovo, s čemer je Mala antanta izpopolnila tehniko svojega mehanizma. Trojna pogodba o arbitraži in mjrnem reševanju sporov, ki je bila istotako včeraj podpisana, ie v duhu regijonalnih pogodb po vzgle-du, ki ga je priporočilo 8. zasedanje skupšCitie Društva narodov. S tem ie v slavnem politično delo zunanjih mini- strov završeno, /unanji ministri so se tuđi sporazumeli o sklicanju gospodarske konference Male antante. Kakor se zdi, se bo gospodarska konferenca Male antante Sestala že meseca ni ni Ja v Ilidžu. Sofija, 22. maia. List »Podne« trdi, da se bo jugoslovenski poslanik Uuba Nešić vrnil v SofHo po končani konferenci Male antante v Beogradu, na ka-teri se bo dosegel sporazum med Jugo-slavijo in Rumuni.io »lede na stališče napram BoJgarsM. Od tega sporazuma je odvisna usoda pirotskih konveneij. Zaleski o odnosa i ih z Madžarsko Poljski zunanp minister za zbližanje med Rumunijo in Ma džarsko Budimpešta. "22. maja. Poljski zunanji miničler Zaloski, ki sr mudi v Budimpešti, ]*> izrazil poročevalcu .Tejnpsac lipanj«, da bo iniel priliko izniPnjati z ministrskini pr«»ki predsednik grof Bethlen je priredil včeraj na čast poljskemu zunanje-mu ministru obed. na kat^iom ;e hilo izrečenih več zdravic. Silen orkan nad Sarajevom V blizini Sarajeva je voda odnesla več mostov in mlinov. — Vi-har s 130 km brzine na uro. — Odplavljena kavama, — Nad 100 hiš po škodovanih. Sarajevo, 22. maia. V ponedeljek proti večeru je nad Sarajevom in vso okolico divjal sileti orkan. Po meteoroloških podatnih ie neurje trajalo od 2.30 do S popoldne. Vinar je imel brzine 130 km na uro. Neurje je povzročilo silno škodo, ter je narasla voda porušila več mostov. samo pri Sarajevu tri mostove. Ražen tega je narasla voda podrla znano staro kavarno »Bend-baša«. Del kavarne je odnesla narasla reka MilJačka. V okolici Sarajeva je voda odnesla več mlfnov. Zaniraivo je, da je včeraj pričela MiljaČka zopet naglo padati, vsled česar so ostale na suhem velike količine rib, ki so jih po-samezni otroci nalovHi po 10 do 15 kg. Na periferiji mesta je poškodovanlh okoll 100 malih hiš. Proti špekulantom z državnim papir ji Zagrebški list poziva vlado k nas topu proti špekulantom! ki rušijo tečaj državnih papirjev. __ Zagreb. 22. :naia. »Juaoslovenski Llovd« obiavlja na čelu lista članek pođ naslovom -Tuđi špekulanti rnoraio priti k pamet-. V članku povdarja. kako skuSa sedarni režim popraviti pogreške prejsniih dni in ie bila zato v interesu državnega kredita U. aprila i/dana obava. da bo dr-žava hitila državni kredit doma in v ino-7ctns-tvn, /lasti pa preprečila špekulacijo z drzavnimi oh\ e?;n:cami. »Jugoslov. Llo.vdt povdaria. da vC ta objava tiče vseh državnih papirjev in tud; obveznic vo»ne odškod-nine. Pogodilo pa se ie, da so se vojne obveznice trgovale promptno koncem fe- bruana po 427 do 428, koncem marca pa 423 do 424, po omenjeni objavi koncem aprila po 417 od 419, v prvi polovici maja ćelo 409 do 410, zadnja dva dneva po 404, v Beogradu pa še nižje. List Doziva vlado, naj poskrbi. da bo zvedela javnost, kdo so špekulanti in finančniki. ki na tak način špekulirajo z vojno odškodnino. kar ni-kakor ne konvenira kreditu naše države. Treba je energično razgnati to fronto šr>e-kulantov. ki se ne polavija samo v Beogra-du in Zagrebu, temveč tuđi v Parizu, Londonu in v Ne\vyorku. Kopališka sezona v Primorju — Sušak, 22. maja. Kopališka sezona na Piimorju je v polnem razmahu. V Crikvenici je nad 80') gostov, na F^abu nad 700, po drugih krajih pa tuđi po već sto. Splošna amnestija v Italiji >lilan. ~2. maja. Katolička Mtalin javlja, da bo kralj ob priliki ratifikacije late-ranekih pogodb izdal fipk^no amnestijo. Tihotapstvo pojenjuje — Sušak, 22. maja. Tihotapstvo iz Italije v našo državo ie v zadnjih časih znatno ponehalo zaradi slabe kvalitete in visokih cen italijanskcga blaga. To ie razvidno tuđi iz statistike ugotovljenih slučajev tiho-tapstva. ki jih je bilo 1. 1925 416, 1. 1926 208, 1. 1927 110. I. 1928 74, letos pa samo 18. Oton Župančič imenovan za intendanta — Beograd. 22. maja. Hmtstrstvo prosvete je imenovalo đosedanjega yr-šilca doižnosti jrledališkejja upravnika v Ljubljani Otona 2upančiča za upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije. Kongres glerialiških igralcev v Beogradu — Beograd. 22. maja. Po zakliučitvi ie-tošnje giedališke sezone se bodo povodom kongresa udruženja gledali-ških igralcev SHS v ča^u od 2. do 6. juliia vršile v Beogradu velike 2:ledal:ške slavnosti. Pri tej priliki bosta nastopi!i s hrvatskimi oz. s!o* venskim! premijeram: 7a£rebsko in 'jub-liansko gledali^če. Sodelovaii bodo igrale: vseh gledališč, vsi pevski zbori in baleti. Gledališča morajo zaključit; sezono s 30. junijem tako, da bodo njihova osobja lah-ko pravoćasno dospela 1. juliia v Beograd. V Parizu aretrran Jugosloven Beograd, 2'J. maja. Preil dvema dnevo-ma je bil v Parizu bivši uradnik pri beo-grajsem velikem županu Žarko Radulović, ki je pred meee^em dni defravdiral nad pol milijona Din iz blagajne vračarskega sreza. Najprej je pobegnil v" Berlin, kjer pa je bil oparen in je zato pobegnil v Pariz. Tam so ga pred par dnevi opazili znanci, ki so ga prijavili oblastem. N'aše obla«ti so potom poslaništva v Parizu zahtevale njegovo ii-ro^fitev. Egiptski nogometaši v Beogradu — Beograd, 22. maja. V nedeljo, 26. t .m. prispe v Beograd egiptska nogometna reprezentanca iz Kaira, v kate-ri je tuđi 7 crncev. Nastopila bo proti BSK in proti beograjski Jugoslaviji, na kar bo ođšla na tirrnejo po Evropi. Odhod naše mornarice s Krta Beograd, 22. maja. Naša \ojna mornarica je ootovala danes zjutraj s Krfa. Grki so ji priredili najprisrčnei-še slovo. Vojna ladja »Hvar« je z obema podmornicama odpotovala že včeraj ob 5. ipopoldne proti Malti, kjer se pripravlja svečan sprejem. Angleški tisk povdarja, da je to prvi poset ju-goslovenske mornarice kot najmlaiše v Evropi v tujih vodah. »Dailv Tcle-graph« povdarja, da je sicer naša mornarica majhna. da pa je treba z njo računati. Angleški listi v splošnem hva-lijo odličnosti naše mlade mornarice. Preporedane lepotae konlra-rence Bim, y2. maja. Notranje ministrstvo je prepovedalo v iltalij«nskih kopališčih kon-kurence iensk, češ, da take kookuren-:e ne odgovarjajo morali. Izplačila uradniskih razlik Beograd, 22. maia. Na podlagi sklepa DR 29.804 je minister za javna de-la Savkovlć odredil, naj se izvrše izplačila razlik vpokojenim uslužbencem njegovega resora za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924. | Važne reforme v mestnih podjetjih Mr!*?! clektrarna, vodovod in plinarna postanejo trgovska podjetja? l iubijana. 22. mai Mwstna podjetja, elektranu, vodovod. pi:narna itd so se v zadnjih letih tako razvila, da ne prenesejo brez većie škode no-benesa birokratićnesa uradne^a poslova-rja. To zatrjuje;o posameznik:. katerim ne moremo odrekati niti dobre vol.c. niti stro-kovnih izkušeni. 2e delj časa so za:o neka-teri jrospodje prou*:eva!;. kako bi se naj-bo!jle in na'bolj gospodarsko uredilo raz-merie med občino ljubljansko in njenimi občinskimi podjetii. Kakor znano, je došle] vsa mestna podjetja apravl:al občinski svet sam po svojih posebnih odsekih. ozi-roma upravnih odborih. Trd:io Da. da je bilo tako upravljanje zvezano s DrcceiSnimi zamudamu da je trpela radi tesa veliko-krat cospodarska sila prizadeteju -nsstne-2a podjetja in nekateri ćelo pripisujeio temu upravnemu sistemu krivdo za prilično diaco režijo mesmih pod:ct'i. Za -nestno elektrarno, vodovod in pli- na r n o so izdeU'.i aospodie. ki te brija'o fi dubrobi: teh podje:1] ir ki imain do'solf. ne izkusnjf, nov osnutek statuta, ki hoCt bis:veno ipremcn.ti df-sedanii upra\m ustroi in duti poJ etjern .-nc^tne obv.nc l»i:b-Ijanske wisio tr^ovsko podlaso. Po tem osnuiku postanejo mestnj podleti j samostojne nrotokolirane t\rdke. ki iih upravlja.'o posebni upravni odbor:, n. d-zorstvo n<''« nosti kakor upravni odbori delu.Skih družb. Seveda mora p^ tuđi ta novi nsnutek ie do/iveti s\oi krst, zato sa bo obravn \ jI na današnji seji upravni svet mestne e\k. trarne, korisiilo pa bo ludi. da bodo n ten vpraiar! li :zpresovori!i Se on. k: t.tkmi >-rremembam odločno nasprottiicin Uredba o državnih cestarjih Cestarje imenujejo gradbene direkcije. — Polcg plače bodo dobivali še dnevnice, ki se ravnajo po dolžini in kakovosti ceste B#oxrad. 22. maja. Minister za javna tarjib in cp-stnih nadzornikih. Uredba preripisuje podrobnosti doižnosti cestar je v in naJzorni-kov. Vaina je določba, da cestar je v ne imenuje več ministrstvo, temveč graibene »ii-rekcije v svojih okoliših. Direkcijam J^ prepu&čeno na prosto, da cestar je odpu^i-jo in izbirajo i>o sposobnosti. Za cestar.ie se morajo v prvi vr«ti postavljati Ijudj© v etarrosti od 23. Din na me«elužb*" iioui\.Hi pulo\ h-u »\-*tni nadzornik! bo.lo imeli v osUrbi proj»# tlo SO Um. Projpmali brwln terenske -lokU-de po 3»M) Din na m»se<\ Oboleli nabtože*iiec je star 25 let. Obtože-ni so, da so v noči od 11. na 12. janu-arja 1929 delili letake, v kater!h so pozivali vojsko, seljake in delavske sloje. naj se pridružilo komunističn; akcij. za rušenje seneralskegra režima. V leta-kih se je žalil tud: kralj. Pri zaslišaniu na današcij! razpravi so vsi nbto/enci zatrjeval, da so svoje priznalnc :zpn-ved: iKKJali samo pod pritisikom policije, ki jih je pretepala. IzpaveJujc;o, da so zahteval: zUravnika. ki pa je prišel sele po 40 dueli, ko so bile ran-3 že zaceijene. Posamezni »btojfenci. ki so b li tekom Jopoldueva zasliša.rr. za-nikajo \sako krivdo ter zatrjujejo. Ja sploh nišo b'li v Be< gradu ali pa d^kii-zujejo svoj al:bi in predkiga.u razne priče. V več slučaj'h ie snJ šje predlos za zas!!šanje nadaljnili prić spreje'o. Razprava ob 12. še traju. Velika poplava v Irak u Reki Evfrat in Tigris poplavili ćele pokrajine - Več tisoč ljudi utonilo London, 22. maja. V Iraku %o velikanske poplave. Po dosc-danjih še nepotrjenih vesteh je postalo žrtev poplav več tisoč oseb. Reki Evfrat in Tijjris sta prestopili bregove in poplavili ćele pokrajine. Letalci, ki so poleteli nad poplavljeno ozemljc, pripovedujejo, da se je pokrajina izpremenila v p^avrato jezero, iz katerega se vidijo samo minareti mosej. 333.333 Din ali smrt Beograd. 22. maja. Iz Siska poro-Čajo, da je znani industrije Pcter Tes-lić preiel pred dnevi pisnio v ćirilici, poslano mu iz Beograda, v katerem se mu grozi, da bodo umorjeni o:i. njegova žena in sinovi, ako v soboto 18. t. m. ob 6. ziutrai ne prinese na poko-pali§će v Sisku k zrobnici družine Mi-nelčić zavoj denarja v znesku 333.3.^3 Din. Industriiec Teslić ia zadevo spo-ročil policiji, ki je organizirala zasedo ter prijela izsiljevalca. nekega <\ lct-nega pustolovca Šipuša. Turčija se oborožuje — Carigrad, 22. jnaia. Mornaričko vi n &:rsrvo W naroi-.'o pr: i:ali;an*kih !aKA BURZA lUviie: Amsterdam 2J.SH5— II.^Kk l)u» nai T97.V—MX).Q5, Berlin 1334, Budimpcit« gfHr55—QQ3.55. Milan ?>>.S01—3*S.WH. L«tn« don 275—27f».l(>. \ewyork ^T^-^11^. Pa» n/ 221.33—223.33, Praija lr>8//v_lh8.7s, Cu-nh 1004.40— 10Q7.4*) Efekti: Vojnt škoda 4«H>—44H 1NOZEMSKK BORZt — Curih: Beograd ^.U. Lhinai 72/J4. Budimpešta 90.30. Berlin 123 7fi, L^^ndrin 15.1^». NcvkvorV 519..SO. Pari/ JOJ^'a, Mi» lan 27.183',. Praga 15 375 LJlBLJ*NSk\ BORZA. Devize: V :: *v?5. Ber! ' " M - 13.57 (U.5^;v . " ^H. '■ ■ '• 9.9205, Cur-h 1'^-» 4 —1OM7.4 lt»»5.V>. l»i.'t>aj 7.07^*3—S.0«>>5 i; >M45). Nnd-'i ?7S.6*>—J76 4«» (27b>, Ne»y \ S6.70— 5*» •>♦» <^. «•'), Parit 222 i*. Pra^ 167.V8—1O8 7S ( os ^). 17*: ?vo.75 — JVS.73 U^7.75>. Efekti- Celjska 158 d. UuM]««Aa krtd'S na 1?J zaV!i . Prairediotid ^n d- K^edtn: 17*1 4^ Vcvte 113 d.. Itui« 230—240, &tro)oe 70 dca. Stran 2 »SEOVEVSKT NAROD«, dne 22. mrt 1939. tev 114 Znanost umetaost in prosveta k referata ntčelaKa faafičMtf* odteka fc Irana Tarčar*a na prora&iNki m)I ob&nflkega cvata Mestna občina ie leta 1907 z*£e!i n»-kupovati slike in kipe domaiih sMkarjev in kiparjev z namenoni, da ustanovi mestno imetniško galerijo. Nakupljene umetnine so se zaćasno shranjevalc po pisarnah mest-nega magistrata in njegovih pođjetij. Ko se te izselila IJublianska Trgovska in obrtna zbornica iz poslopja meščanske imovlti3 V Stritarievj ulici, so se dotični prostori de-lonui uporabili za prireditev javnosti pristupne ttmetni*ke galerije. Umetnine je uredi! in da! poobesiti rajni akademicni slikar prof. Franke. Ko se |e otvorila Narodna ealerija v Na-foducm domu, je mestni majristrat posođil vsc nabavljene umetnine Narodni kaloriji, kjer so zdaj obeSene ozirorna razstavljene javnosti na ogled. Vsc umetnine pa so ostale last mestne občine ljubljanske. Mestna obćina je od leta 1907—1914 nakupila 118 iimotvorov za skupno ceno 24.9*5 zlatih kron. IV.Tanska vrednost te prve zbirke pa je neprimerno večja, saj se 47 Oroharievih slik, ki so prešle vlast leta 19<>7. po raziđu Slovenskeua umetniškejia. društva, ne navaja nobena cena v sezna-fnu umetnin, ki sa ima mestni arhiv. C>d leta 19r5 do konca leta 1918 se ;e rrabavilo 15 slik in kipov za skupni znesek 525O kron. Za Dolinarjevo »Pieta< vrhutega cena ni označena. Od Ista 1919 do incl. 1924 se nj naku-povalo ničesar. vsaj v kolikor bi bilo razvidno iz arhivskega kataloga. Od leta 1925 in do danes se ie nabavilo 5S del za skupno ceno 109.680 Din. Letos je predvidtn v proračuna za na- kup slik rtiesek 25.000 Din, polet teta pa Ie zBesek 200.000 Din za podpore v znanstvene in kulturne namene. Mestna obSai bo morala v bodočnosti posvetiti najvefijo pažnjo Narodni galeriji v LhAliani. ki ie s pruJobitviJo Narodnesa doma, ustvarila nali galeriji lepih umetnosti dostojno streho. Ker je mestBi občini ljubljanska prva dala inicijativo ta ustano-vitev galerije in-se njena sblrka že deset let oskrbuje od druStva Narodna galerija in ker je galerija v centranra kulturnega življenja Slovencev, je gotovo utemeljeno in potrebno, da tuđi mestna ob&na prlmer-no prispeva k vzdrževalnim stroSkom galerije. V letoSniem proračunu Je predviđen za Narodno galerijo znesek 60.000 Din. Na proslavi 10-letmce obstoja Imbljanske nniverze, kf bo v mesecu funija t 1., bo proglašena ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti. Z ustanovitvijo te institucije bo postavljen tuđi Slovencem duhovni dom, kakor ga Imajo drugi narodi. Mestna o^čina dotira k ustanovnim stro-škom akademije znanosti in umetnosti 50 tisoč dinarjev. Za Narodno gledališće je v proračunu predviđena subvencija 300.000 Din, ki se bo dogovorno z oblastnim odborom ljubljanskim porabila predvsem za adapcijska dela. Mestni redni proračun se je v pogledu izdaikov za znanost in umetnost zvišal za 410.000 Din, dokaz, da se občinska uprava zaveda odlične pozicije Ljubljane, da je kulturno srediŠĆe Slovenije. Iz pestre policijske kronike Nezgode. — Vlotn na Gosposvetski cestL — Poskušen vlom. — Tatvine — Razburljiv dogodek na restavracijsketn vrtu »Zvezde' Ljubljana. 22. maja. Prodajalka slašcic Leopoldina Z a j c , stanuioča na Gallusovem nabrežju št. 17, jo nazuanila. da je skuša] neznan vlonillec v noči ck! 19. na 20. t. m. vlomiti v njeno barako v Latlermanovem drevoređu. \ lomilec je odtrjjfal žabico na železnem cirozu, pritrjenem cez vrata. Na vratih je bila pritrjeua se ena žabica, ki jo je takieto sku.-al otitrgati. a je bil prepo'len. Zajčeva trpi okrug oO Din škode na pomoljeni žabici. Hlapec Matija P r o g a r, rojen 1.1890, uslužben pri tovarnarju Golobu na Glincah, je 20. t. ni. rlopoidne pripeljal iz hleva konja na đvorišče, da bi nm izčistil rano tmare v spalni sobi v I. nadetropju se pcpoluonia novo niosko obleko, vredao 17)<)(» Din. (»blfka je bila rujave barve, crno ka r i rasta. V pone leljek ob 5. pop. je bilo vlomljeno v stanovanje hišnice Cilke M a j e r na Go-sposvetski cesti. Momilec je bil opažen ter je moeel ukrasti le srebrno uro z veriiico. Y1oniiW je *20|etni Tvan Bregant, rodom iz Nem-ke Avstrij« in j> bil prijet na bepu pri evangeljeki cerkvi. Pri tasližanju je iz-javil. da 8e je dopoldne, dogovoril z nekim neznancem, da bosta ?la beracit po hišah in da bosta skušala vlomiti. Po Bergantovi izjavi je neznanec star 25—30 let, moćne visoke postave, crnih, priftriženih brk, oblečen v siv suknjič, modre hlače, nizke čevlje na zadrgo, na glavi ima crn klobuk. ■ Vsa znamenja kažejo, da je padel policiji v roke draen vlomilec, ki je izvršil zadnje dni v mestu več vlomov. Mesar Josip K o c j a n, stanuJoč na Po-Ijanskem nasipu št. 34, je prijavil policiji, da mu je bilo 21. t. m. okoli tri četrt na 9. zvečer ukradeno iz gostilne Kozak na Po-ljanski cesti moško kolo »Wanderer«, vredno 2.000 Din. Kolo ie skoro novo, crno pleskano, krmilo ravno s črnimi držaji iz kavčuka, prestava v obliki zvezde, spre-daj nad vilicami ima vtisnieno številko eno v zlati barvi, ima riavo usniato sedlo in prav tako torbico. Tat je visoke postave, oblečen v dežni plašć in siv klobuk- Včeraj ob 18. je nameraval Franc Kosi roj. 1. 1901 na BIcdu, krojaški pomoćnik, stanujoč v Švabičevi ulici 7 k zdravniku dr. Janežiču na Starem trgu, da bi mu ob-vezal Ievo nogo in roko. ki si iu je natrl popoldne med vožnio s kolesom. raz ka-terega je padel nekje pri Jesenicah. Ko je prisel v vežo hiše št. 4.. mu ie postalo slabo ter ie nezavesten obležal na tleh. Ker zdravnika dr. Janežiča slnčaino ni bilo doma, ie Kosija odpelial rešilni voz v bolnico. Mehaniški vajenec Franc Notar, ro-ien 191?. v FeldkirchruK pristoien v Med-vode, je povozil v Siški pri Malem domu objekt 1-111. petletno Anico, hčerko jetni-škega paznika Franetiča ter jo poškodoval na obrazu pod desnim očesom in na laktu leve roke. Na restavracijske-m vrtu »Zvezde« blizu točilnice se ie odigral snoči od 10. do 11. ure razburljiv dogodek. V družbi dveh orožnikov je sedel trgovec Janez P e t r i č, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 16. V raz-burjenosti je udaril na vso moč z desnico po litru vina, ga razbil in si prerezal žile v zapestju. Kri je obrizgala oba orožnika. mizo in steno. Petrič ie radi izzube krvi omedlel ter so Ka prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Ko se je v Zvezdi za trenu-tek zavedel, je se kliknil: »Tako je lultno umreti!« Kakor nam poročallo iz bolnice, je Petrič že izven nevamosti. Nedeljski izletniški vlaki in polovična vožnja S 15. majem so bli zopet upeljani izletnički ali turistovski vlaki, ki vozijo v Sloveniji že ćelo vrsto let in ki so se dosedaj v vsakem pogledu izvrstno obnesli. Ako pravimo v vsakem pogledu, mislimo pri tem, e obračajo nanj z apelom, da vzdrži in iz-popolni ucodnosti pri železniških vožnjah — ki omogoČajo večini nepremoznejza tjub-ljanskega prebivalstva teiko pričakovani : nedeljski oddih v prosti naravi. i PosetJM hrvatske planine«! Litija. 21. maja. Hrvatski turisti tvorijo prece §en odsto-tek obiskovalcev na^ih planinskih posto-jank. Zanimajo se za vsa naša planinska področja. So doma prav tako v pohorskih kočah, kakor radi zahajajo v Zasavje. ne pozablajo pa tuđi naših goren'skih velikan ov. Kliub temu pa, da prihaiajo hr\atski turisti v prav lepem številu na na$e srnre. se pa odloči slovenski planinar Te rcdko, da bi sel maln prot: vzhodu. Da §e bolj poglobi stike, kf velejo slovenske in hrvatske turiste, Dohiti litijska podružnica SPD tuđi letos na zagreb$ko Sljeme. Litijsko planinsko društvo pa ne • vabi samo svojega članstva, nai se udele- j ži izleta na Sljeme. Dobrodošli so tud: j ostali slovenski planinci, ki se žele razve- j driti med hrvatskimi tovarisi :n pn spozna- j ti planinsko življenje na hrvatskih tleh. Pot na Sljeme ie udcb-ia in ne prestr-ma. Do vrha se prde v treh urali. Pro-2ram izleta je sledeč: V soboto 1. juniia odhod 7 vlakom, ki odhaja po 12. uri iz Ljubljane, iz Litiie po 13. uri. Po prihodu v Zajjreb se popcliemo z avtobusi do vaši šestine, kier se začne pešpot na Sljeme. Prenoćevali boino v Tomislavovi koć: na Medvednici. V nedeUo razgled do Sljemenu, obisk ostalih koč. pojdemo pa tuđi na j vrh Medvednice, od kodcr ie krasen razgled. Vabimo na ta izlet vse slovenske p!a-nince. Prijave se naj pošljejo na SPO v Litiii. S planinskim pozdravom in na veselo svidenje pri Tomislavovem domu! Strela zažgala kozolec LItHa, 2^. maja. BinkoStnf prazn:ki so obetali "kaj s'abo vreme. Nebo so ves čas zakrivali tenini ob!nk\ ki so se sinoči zgrnili v nevihto. Po hiidem nalivu, med katerim se 5» usula ce!o toća. se je začelo bliskati in s:r-meti, neka? časa je diviala močna vilira prav v litijski okolici. Ko je strela veČkraf udarila prav v blizini, se je z gricka nad Gradcem, severnim predelom Litije, pjja-vil 02CI1J, ki sa )e zanetila strela. j Med prebivalci na $ta!ah se ie začu! ta-koj klic: »Brž po sasilce, da se ne raršir. ogeni tuđi na n?.$a posfopja. Prezljev kozolec, kamor je udarila strela, ie bil v tre-noiku ves v platnenu. Avizirsni litiiski jjasilci so prihiteii knia'u j na pomoč in so začeli zasiti. Bilo u !nšpirovec<. ki ga .u* v istem lipu odtrgalo in ga vrglo Kikih 10 metrov daleč. Kozolec ie bi! last graškesra posestnika Z Preglia. Značilno za nesrećo, ki ga pre- | zanja zadnje ćase, je da mu ie lani pogo- ■ relo precej hoste v Svibnem. Tuđi pri zadnjem požaru, ki ie nastal na ponoviških tleh, je zašel osreni v njegov jrozd in mu sa ie nekaj pogorelo. V enem letu so 2a zadele tri nesreće. Kozolec je bil zsrajen sele lan?. Zava-rovan ie bil menda za 4000 Din. škoda pa znaša okroz 15 tisoč Din. ! Da se požar ni razširii, zre zasluga litij-skim gasi'cem z njihovim načelnikom jr. ! Emilom Koprivnikarjem, pa tuđi bližnjim sosedom, ki so takoi prihiteli na pomoč. Iz defovanja našega Aerokluba Snoči se je vršila odborova seja Ijub-Ijanskeza Aerokluba, nakateri Je poroča; tajnik dr. Stane R a p e o klubovem delo-vaniu od zadnje odborove seie. Poroči'o priča o izredni aktivnosti liubljanskega Aerokluba. Klub je otvori! pilotsko solo, katero posečajo štirie nčenci. V preteklem mesecu je bilo izvršen h s klubovim leta- • lom »Ljubljana« 143 poletov v 17 urah in ! 3) minutah. Klub je ime] Štiri predavanja \ v radili z namenom propagirati letalstvo, ! in sicer predavanje o vzrokih letalskih ne- , sreč, o doživliajih v zračnem moriu, o raz- . voju letalstva od prvih početkov do danes in o prometnem letalstvu pri nas in dru-god. Predaval je klubov tajnik dr. Rape in | razveseljivo je dejstvo. da so oredamanja j vzbudila veliko pozornost in da dobiva j klub vedno več dopisov, nai se nadaljuje s sličnimi propagandnimi predavani:. j Novo klubovo letalo z motoriem, naro* j čenim iz Angrlije. je klub že prevzel in bo , ljubljanskemu občinstvu v kratkem na vpo- | »led na posebni za to prireleni razstavi. j Letalo je še v gradnji tn ie uoati, da bo dcgotovljeno do internacijonalnih tekem v Parizu, katerih se udeleži tuđi liublianski Aerok!ub pod firmo fr. Aerokluba. Ljub'i. Aeroklub -t\ o med naSimi najmlaisi.ii:. Odsek za brezmotorno letanie je zaposlen z iskan.em pripravnesa terena, ker bi bilo želet:, da se prve vežbe z brezmotor-n:m leta'om vrše v blizini Ljubliane in ker je s tem omoa;očcno vežbanie v večernih urah interesentom, ki so čez dan zaposleni. V 14 dneh hi klub delal prve posktise z brezmotornim letalom. S tem ho k'ub ustvari! pravo pod'aio za svoio pilotsko solo, kajti v brczmotorr.em letalu se b')do kandidati vežb^Ji in preirku^ali Za letenje v motornem letalu. V soboto in v nedel'o se \ rši pokrajinska skupščina Aeroklubov v Beo«rađu. ka-tere se udeicže ttidi triie đelezati iz Ljubljane. Jstočasno bo kh:b na zaluevo komande vazduhoplovstva ponovno dal pre-izkusiti in pregleda:! svoje letalo Ljub'.'a-na', ki je že dve teti v prometu, dj doK nadaljno izpenčevalo o sposobnosti. Pre;z-kušnjn se bo vrSila na remitnskcm leta^t^u, kamor bo ^Ljubliuna' v uzodnen vremenu odlete!* z dvema članoma liubliarfskeza Aerokluba. / Cerkovnik Angelc 6reh »Kaj more mani\ redna ženska napra\iti \7, moškega, kako si ga more oviti kroji pr* sta, kako ga more streti, pohoditi« — to je hotel pokazati Cerkvcnik s Šonjo, ki je str« la froje moških. dv* moža in Ijubimct. In Cerkven k trdi, da no bili ti trije, »kakršni smo vsi mi« — moški. Nišo bili povpreCniki te Sonjine tri moske žrtve: njen prvi mož je bil kakor lkar, »čegar misel «»e je dvigala proti solneu. a si je zažgal poroti in strmo« glavi! na zemljo«; njen drugi mož ie bil /dravnik, učenjak, izumitelj; njen Ijubimec Bojan p« umetnik goslac, a moralna propalica, gnusen parasit na Šonji in njenih oheh možeh. Tuđi Boian je oženjen, a Šonja mu je ženo pregnala v bordel. Zakaj je Šonja taka? LjuMla je goslača Bojana, a njena mati je hotela imeti boga* tasa za zeta. Šonja je torej prisiljena vzela prvecia moža. ki je /apadel jetik: Sonjina mati se je kot pijana vlačuga utopila v riK« niku,- S<^njin pr\-i mo/ pa umre nagloma. ko ga žena nalašč silno prestraši in mu nalašć pove grehe, ki jih je storila in jih icle misli storiti. Šonja ga je umorila, ker je bila pre* varana v svoji »žrtvi«, saj vsiljeni ji mož ni bii bogat. O žrtvi pa bi bilo mogoče govoriti le tedai, ako bi bil njen liubimec Bojan vzorcn mož, ne pa nizkotna baraba. \'dova Šonja je /e med holeznijo prvega moža ororežila njegovega prijatelja zdrav* nika. ker je čeden mož in res zelo bogat Goslač Boian odobrava njeno namero. češ: »Če se omožiš iznova, bodi njemu do* bra (!) žena. meni pa dobra (!) ljubica. To zmore marstkatera ženika. In če umre. bo* va imela njegovo pose-tvo.« Zdravnik ve, da ie Šonja zversko zlob* na in brezdušno zloCinska. 5>onjin prvi mož mu je opisal ženo kot vlačugo. ZoVavnik sam pravi Šonji na grobu pnega moža: »Vem, da ste že, dokler je živel va5 prvi maž, premišljali o drugem. Ali niste morda premišljevali rudi že o trefjem?« — Zdrav* nik ve. da ie Šonja morilka prve£?a moža. da hoe« zdaj niegovo bogastvo in da umori morda še njega, ako se poroci ž njo! Da. Sifjnia sama mu priznava, da je umorila mo> ža, a se zlaže: zato, ker ni Hil sposoben tu očetovstvo. Sonia pa ni mogla postati mati, ker jo je b'l aikužil (!) Ijubimec goslać in je ona okužila svojega moža!! Vzlic vsem tem grehom učenjak irumi« telj in zdravnik (!) vendarle vzame Šonjo za ženo. Kako je to mogoče? Ali ie Šonja tako krasna in očarljiva? Ali na ie zih-av« nik tako bla?no zaljubljen? Šonja sama očita prvemu možu. da io je »oropal mladosti in lepote«. To«rej ie že starikava in nelejTa. kar ie po strušncm okuženju verietno. A tuđi zdravnik rtravi kasneie: »Ljubil sem te. ker sem te hntet ljubiti... Moje /ivljcnie je unuka kombi* nacija brez čustev in kn'i. Samo mislim!« Ljubiti brez čustev in krvi sicer ni mo* gote. Vendar pa ie tnisli! avtor i he^edo ^Dubiti« le na — seksualno>t . . T«>da 7godi se čudc/r Sinja resničiio \/-jub' /clravnika, svojegi drugega m'vži. Ta mož o^-tre misli in Wez čustev pa obču* ic 7 Bojanom in nič ne ve ilno kesa vseh grehov in ljubi svoiega moža. Da bi preizkusil Šonjo in se preprić il. da ga ni vzelt le zaradi njegovega Kogast-va. napiše rdra\Tiik vt>ričo nje or»orokr> po Vi* teri ne podeduje Šonja prav ničesar. ako bi *e ?e tretjič omožila. Ako pa ostane vdova. Cir.hi le primeren preživež in hiio. Šonja, ki ljubi moža. ie s to oporoko po* ^minorna zadovo4ina. zdravniku ie onoroka ^težka mLitematična naloga. tcH'a šahovski poteza«. Boian pa zahteva nai Sor«ja moža zdravnika umori in oporoko unići Ker so oporoke navadno shranjene pri notarjih, te neverietno. da hi mislrc zdravntk oporo* ko hranil v m'-rnici. Scnia in Brvian *>e sestaneta v posebni *<>hi resravracije kamor ie ves čas *li«aH godbo. Kie im«k> na vaši takle separe z natakarji in godbo. ne vem Bojan zahtevt, nai Šonja moža prav kmalu umori in uniči oporoko, '-icer ohiavi njena pisma, dokaze. da je mo?u kradla denar in ga dajala nie* mu kot liuhimcu Vinia pa se upre. očita Bojanu vse crehe. ki sta iih storila in mu pove. da se usmrti sama: »MorHa mora biti rako! Zato da ne ho nikdar konca rloci* nov. ker prvi rodi drugeg*, iz drugega \7* haja tretii . . . zločin vznika i/ 7ločma, vsa* ka karen fe nm' ztočin. vtak rločtn le karen ra prednji preh . .«r In Šonja je spoznala. aa ^življenje se vrti okoli svoje osi in okoli pekla. vsak trenutek se približuje peklu. in nekoč priđe trenutek, ko se bo potopilo v ogn'enem valovju peklu . . .* Pnnoči =e Soni?» priplazi k možu, ustreli rani. a £»a ne zadene. Potem mu pove vse svoje grehe in ra/laca, da je hotela ustre* liti njega iz največje ljuberoi, dt bi mu prihranila bolesti in sebe, d* bi >e reiila Boiancvih izsiljev anj. Ker ji moi ne *erja» me, skoči tkozi okno in ti 7tunu obe nogi. >\oi pa zdaj uvidcAa. da ga je re« liubili, da ni ničvrednica. nego — »>\ etnica*' V epilogu »edita 10 let po nesre,. /drav« nik in Bojan pnjitelj»ki tkupaj ter »j po, navljata, »i< ko leto me hočeta usmrtiti, \anna Ijuhe/en me hoče umoriti . . a mrtvih ni »nogoče umiriti Kdo te mrte^r in kdo ie iivV Ki« ie meja med ubemi kai ie i;rih m kai )e LazenV« Zdrav nih: Kdo bo presekal to \tri|fo"* Bojan: V^e ie vrti . um vrti.. In /a^tor pade. Strasno, frozm>! In i»e-prestano >e uo\ori, da ic prešla duša prve-Zd. moža v drugega, enkrat pa tuđi. da ie prešla ta du*a v Šonjo, ki \iJi v*>tdiati i r. \ cgd mo/a i/ i^ioba ah pa liodtti i'o ^ohah. Spričo v seli teli uniorov. oku/esii. rrivi-dov in v lačutarskih falotov hi člo\ek rn-čakoval silrjili pretresov in cinotij; rartie-sto teza pa srno slišali opetovjn «meh. ro-sianie ali odknto dolgfx:asje. N^popi^no sladko je tncnti svo»o moć, izmtrm df jo-sledn.nlt ineia nužnosti.« pravi Scmim m pi-satelj io ic poMiemal. Uspeh ie bi ra eha isti. Po RledalUĆM ie straši! duh raj^Ciii Strindher^^. i bil je zelo sUhe volie če«a šo sposoh-te mc\ redne il» nesrečne /cii^kt*. lahko vitaiMu \šjk dan \ nT".>-i'ih t/prt-u Ccrkvcnik nain tii torfj • zkr»f ruč now-*a. tiiO posebno dramatično efekt^es *, riti po obltki Iepeca Da ureli, zk)-vn rodi cieh ali fo\ /l(HJii!. ic lovedal ft S^tuller. Ni rani pa (jrch dnkazal. d« te v^>*ka (!) kazen tov /locm m da ie vsak (!) /uZiv kazen /a prejsiiij greh. f'udi ni dokazat, da šovrast\fi mieroni -<>di Ijuheren, \ jube^en zmcnuii so\ra*t\o. Take trdit\ e *o puiii» retorika. Res ie. da se Živlienie vrti okoli nebes. < ireli ^e vrti I- okt)li zločinov in gnoja, a normalnega ži\l;cnja je v niem hore tnalo. Zdra\uik .te \ ^fskoz ne\erjeten. izkon-struiran papirnat tip: nevcrjetii je povsein neprićakovana, / ničemer pripravljena ?r>-niina ^izpreohmitev<' in l.iube/en do drucie-ea moža, pov5em neverjeten ves epilog. Neinotfoče je, da bi resen. korekten mož, učenjak razpravlial na tak način o svr.ji /e-Tii iti oporoki s pobarablienim pilancem, ne-inoaoče. da bi kak zakonec tako «.ovoril z ženo, ki ca je hotela pravkar ubiti. Never-ietnosti in nemožnosti pa je Še ćela vrsta, ne o/iraje se na nemožne ^znanstvene fraze zdravnikove. Seveda. ako se stnatrajo ?bnorm ilnosti, neverjetiiosti. psihološke in stvarne neutemeljenosti, drzne pretiranosti za 7nak vmo-deniosti-. sndobne literature, noten rad priznam, da fe •Oreh- prvovrstna moderna drama, vredna -Ljubljanskeca Zvona . Šestero slik. ki tvorim to \ cč ko dvom-liivo ->v$akdanio. tragediio. una r.sečine naravne, neprisiljcne dialosie mi krepak, ie-drnat iezik. O. Bratina ie poskrbel 7» tehnićno. praktično in ra oči priietno urri-zoritev Prveea mo/a umiranie Je prav dobro izral z. I e r ni a n . ?al pa je včasili ostal neslišcn. Drusega mo/a ie postavil kolikor mnžno ita realne noge g. R r a t i • nas čudno togitni gestami in težko dikcijo: Bojana ie poosfbi! z.. Kau-kfer. ki-kor prva dva bivši mariborski lKralec, Vi te nastopil prvič v večii vlogi. Pijanca rloćin-ca ie pred«:tavlial prav realistično, m.'.rtie nmetruka. Pfekt goslanja spo^etka 2. slike ie bil po krivdi zakulisnikov sme^nn ro-k^arjen. Kot četrta bivša mariborska dramska moč ie igrala Šonjo ^dč. O a b r i \ e 1 -č i č e v a. Dokazali ie ?e. da ie vtlo sposobna, simpatična igralka. Za Sonto ii ie pri premieri nekoliko nedosta»alo sile. temperamenta in zlasti verjetnosti zmasovitosti nad uioskimi. Premalo igra! Avtor je pre.iel po prvem premorti Sonek in je pn Opoiarjamo \*t KubUc'e h.miord ;ti ve^cleja ra?ipo!«jffn>]i. đn se vrti rv>nov:!rv te i^rc- v ntdeSio, 2*. t. m. nh o»m h »večer v drarnsfcem fleđarsin Cfnf *n mazane »Dobrt vojak §v«iki<. Z oiir«"m n* mrmfo-ho-iic želje, ki ;;h e izrazile občlnsho uprav: g'eđa' šCj, se ronov: v suboto 25. t. m. ob osnrh r.ečcr zabavna komed j* •D^kri WJ^ak JvfHt* , j^^^m Cc^artcm v aaitaval vl»f;. Ifra }» yr- Tr'7.in'h crnah. Otpocarla-mo na ujo rlisf. ra-n. ker br *a naj1wž pcslcdnia vpriicritev te ■. c'er'ihavrif komedi;« v tekoCi Mirmi. Prt *a*f;tjaf*'i »«*le*ni potr»»lu. nnp*f«»ni trebuhu, o*lvW'ni želodt'ni kitlnn. w'!a\ »!»••-lu. razH raZljivosti, tr*nobn#m polutku, »l'lnini »labosti, utruj**no*ti. odvaja j,*lo mila naravna > Frauz-Jo«efova<' grenfiia, v želodcu in črrv^«u nabrane raostanke pribave in preprefi v mnogih slufajih, «ta mm n*» poju vi vnetje «-l*»piča Najrnam«»nit«»jii zdravniki t^ga stoletja »o *<• po#luž^vnli rFranz-Josefov^r vode pri moi^h, ž^nah In •'trocih z najv^fjim u«p^hftm r>obi *# v v*^n I^karnah, drQtTerij«h in *p^<**rij*kih Ir^o-vmah. KOLEDAR. Daaes: Sreda. dne 22. maja \92Q. Katolik;: Ju1:ja Pravoslavni: 9. maja 1W Boza. Danainje priredltve. Opera: Zaprto. Drama: Tireh D. KIso Matica: Bod Inki ve fict i'^ia Nesri. Kino Ideal: Verera v fraku Dežura« Ukarnt, Danes: Bahovec, Kotisrresnt trvi. t'?itar# S\. Petra cesta; Hočevar. Silka. — Stkeij* Z. K. «. (ilull^flo). V *>trt<*k 2'^. t. m. ob 21"). uri *eja upravn^a odbora. Pv «. f. Jesih se pouva, d« ob i«ti uri pri-i v kavtrno >Evrop»c Sfev 114 »SLOVENSKI N A R O D«. toj mit'1. Predstave ob 3., 5., 7., 9. Mladini strogo neprimerno! Telefon 273». K1N0 LJUBLJANSKI DVOR. Dnevne vesti. _ Odlikovanje. Z zlato kolajno za dr-žavljanske zasluge sta odlikovana okoliški nadzornik državne varnostne ?traže Legisa Anton in policijski stražnik Zavodnik Josip, oba pri policijski direkciji v Ljubljani. — U ^odoe službe. Vpokojen je^višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Radovljici Ivan KoHna. — Nateeaj xa prolesorje beograjskc srednje tehnične iole. Srednja telinična šola v Beogradu potrebuje 2 gradbena inženjerjn za mehaniko, geodezijo, lcsene in želeine mostove, 1 elektro inženjerja za elektrokemijo, ogled strojev in mehaniko, 1 stroj-nega inženjerja za strojne elemente in gradbene stroje 1 profesorja za nemščino, ki bi obenem poučeval erbski jezik in književnost ter 1 kemika za ueorgarusko in or-gauftko kemijo tor laboratorno delo. Prošnje je treba vložiti do 10. junija. — »Amerikanski Slovence* o slikarju Jakcu. vAmcrikanski Slovenec« z dne 1. maja je objavil daljši č'anek o našem slikarju Jakcu, ki je pretckli mesec odpoto-val v Amenko. Po kratki karakterizaciji nicsoveua dosedanjesa dela zaključuje čla-nek z besedami: Ob času, ko prihaja med nas slikar Božidar Jakac, bere.no v čašo-pisih, da se pripravlja naš slovenski umet-nik in slikar PcruSek, da odpotuie v domovino, kjcr misli ostati leto dm. Slikaria Pe-rušek in Jakac nam prideta v zameno. 2e-leti je, da bosta oba dobro soreieta; slikar iz stare domovine naj slika novo domovino in naše ljudi, .slikar iz nove domovine pa naj nam naslika staro domovino, da jo borno bolje razumeli. Pričakuje se, da bo g. .lakac dospcl v Cleveland okoli 1. maja. Stanova! bo pri svojem bratrancu Antonu ColariČu 5385 St. Clair Ave. Umetnik na-merava ostati v Ameriki več mesecev. Tu hoće napraviti slike ter pozneie razstaviti s\oja dela \z domovine, iz Afrike in iz Amerike. Razstava bo gotovo zanimala sleher* neza Slovenca in Slovenko v Clevelandu in v okolici. — Zakon o lov«. V nedeljo 26. t. m. se bo vršila «=pja centralne upravo Zveze lov-skih družtev za vso državo. Na dnevnenj redu je definitivna rasprava o noveni zakonu, ki bo kmalu izdan. — !S|»rejeni gojencev v artiljerijsko pod-rataiiisko solo t Mariboru. Artiljerijska Y*orlčaš1niška šola v Mariboru sprejme 1. oktnbra 200 gojoncev iz civilnega probival-stva in stalnejia kadra. Glede pogojev za sprejeni se interesenti lahko informirajo pri v?eh vojnih okrugih, srezih, občinah in orožni^kih postajali. — I prat a državnih mouopolov potrebiije 56 iiradnikov. pripravnikov 111. kategorije, ki bodo u^lužbeni kot kontrolni organi v krajih, kj^r ,«<* eoji tobak. Kandidati morajo imeti absolvirano kmetijsko .*olo in si-cer tako, ki traju tri leta. Prošnje sprojema uprava državnih monopolov do 15. junija. — Otvoritev uajvainejše prireditTe. Otvoritev IX. ljubljau^kega velesejma ni \«aČ dalec in labkn ročemo. da Fe javnost, zla^i trcio\^ka. kljub *fakepso, eeš kaj pa je treba dandanee vele-sejmov. Fovenio naj, da So velesejmi važen 7.bližfvalni faktor, povemo naj, da prav ve-l*^pjmi netijo in vzgajajo brateke odnolaje med Slovenci, Srbi in Hrvati in tuđi med oatahm Irgovgkim *vetr>m. Prikazujejo porast industrijo in u>tvarjajo v ljudeh mieel za naprpi.lek in vzbujajo zanimanj« xa nove ianajdbe in no\p holj tdrave načine trgovanja. Zato v«i obiščite v dneh od 30. maja do 9. junija t. 1. velesejem. kjer se bodo nudila za vsakega posampznika izredne za-nimivosti. N> zamudite prilike ne bo vam žal, \£ \>lesejma bo^te odbajali z novimi čustvi. polnimi zavesti in Ijubezni do domovine iu državo, kajti blagostanje države )D domovine je v moćno razviti industriji in trgovini. — Darovi ia poj^orelce. Pozivu p. veli-kega župana na prebivalstvo ljubljanske oblasti za zbiranje prispevkov za pogorelce Č.O je kot prvi odzval c. E. NeuTillr. franco-«ki koD^ul v Ljubljani, i darom 500 Din, za kar mu boi i izrečena najtoplojsa zahvala. — PosetniJiom mednarodnega riorfne;* v*l«*jmji v Ljubljani od 30. maja do 9. 'unija t. 1. je v Avstriji dovoljen 25% po-Pust oa železnicab. Kdor želi nabaviti le--itimarijo in jo poslati svojemu namenu v Avstrijo naj jo nabavi direktno od urada vplespjma in omeni, da jo rabi za Avstrijo. ia dobi pri|ožen tuđi takozvani -ZahlblatU brez katorega v Avgtriji olajJava na vožnji ne velja. — Po^loTne ure na let©šnj*ro Ijttbljmn-?kem ▼•l*sejn»u. IX. Mednarodni vzorčni v^Iegejem bo odprt za promet nepretrgoma od 9. do 19. ure v*ak dan od 31. m*ja do 9. junija t 1. Xa dan otvoritve dne 30. maja bo sejmisče sploSno pri«topno od 12. ure dalje. — Dobrepolje. Dobrepcljfka dolina bo imela »afiilski praznik 9. junija, ko bo blagoslovljen in razvit prapor pmstovoljnega ga«iloega društva Dobrepolje. Društvo ni ga imelo že tri leta nob*ne ves#lic« in zato bi bilo želeti, da posetijo veselico ne gamo domaćini, marveč tuđi Ljubljančani. Na dan veselice, popoldan bo zabijanje žebljev. So-delovala bo godba na pihala ^Gradasiea«: z Viča. Ker je Čisti dobiček namenjen motorni brizgalni, «e bo vr^il tuđi srefolov, šaljiva pošta itd. Vsa eosednja društva se naprosajo, da se ozirajo na veselico v Do-brepoljah in ne prirejajo isti dan svojih ve-selir. Na svidenje 9. junija na veselici! — Naši v Ameriki. V Rocku Sprinssu Wyo ie preminul 25-letni Frank Golob na vnctju možganske mrene. Umri te v bolniŠ-nici Wyoming General Hospital. Pokojni :e bi! roien v Ironu Mountainu Mich. — V Chisholmu Minn. je umri za pliučnico v starosti 46 let Anton Martinčič. Pokoini je bil doma v Pudobu, fara Stari Uz pri Ložu. Zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. 2ena mu je umrla pred tremi meseci. — Vprašanje vojne ođškodnin« Primorcem. Z ozirom na vesti, ki «e razJirjajo med našimi rojaki, da je vpra^anje rojile od-skodnine ia Primorrc že rešeno in da se ćelo denar že nakazuje, opozarjamo» da so prenagljene. Vprašanje vojne odškodnine za nas mora biti re5eno * posebnim lakonom. če to dosežemo, bomo objavili javno. D&-tlej pa bomo imeli zadevo v evidencL, kot dofilej. Ćela akcija je v rokab zanesljivih in dobro informiranih oseb. Društvo Soča v Ljubljani ter vojno odlkodnin?ki odbor. — Smrtna ko?a. Včeraj je umrla v Mlin-šali posestnica s;a. Josipina J a n e ž i č, vdova Porenta, roj. Jager. Pogreb bo jutri ob 9. dopoldne iz Mlins na farno pokopali- sče Kolovrat. __ Danes je preminula v Ljubljani ga. Katarina J o n t e z, roj. Mi-klič. Pogreb bo jutri ob 16. iz niše žalo-ti Sv. Petra nasip št. 3o. Bla^ jima ^pomin. Žalujočim naše iskreno sožalje. — Vreme. Barometer je že včeraj kazal, da se bo vreme zbolj-alo. Čez noč se je res zjasnilo, zjutraj je leLila nad Ljubljano go-sta megla, kmalu se je pa razpršila in do-poldne je bilo ja?no. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih bistvenih izprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 28, v koplju '-5, v Beogradu in Sarajevu 21, v Zagrebu 18, v Ljubljani 17.4, v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1 mm, temperatura je znaSala 10 stopinj C Barometer gre kvi£ku, kar priča, da utegnemo končno dobiti lepo vreme, ki ga že težko pricakujemo. — Naš polkovnik Baker. Iz Novega Sada porocajo, da je policija prijela originalne-ga mladeniča, ki je hodil zadnje dni jo uiicah in ki je bil prav za prav žen*ka. ka-kor fo na policiji ugotovili. Policija je dobila anonimno pismo, da je postaven tnla-denič dekle, o čemur se je policija kmalu prepričala. Piše se Jelisava Kosicki in je stara 18 let. Po pokliču je delavka v ti-«ikarni. Priznala je takoj, da i*"- dolj;o nofii mosko obleko. ker ji ie to v5pč. Preoblekla ?e je tako spretno, da jp v moski družbi nihte ni apoznal. Oblečena je bila v jiioško eportno obleko. Nosila je mehak ovratnik, crno kravato, nizke čevlje in možko frizuro. Zanimivo je, da je Jelisava prebila več noči v varijeteju med ženskami, ki je ni>o spoznale. — Strašen »amomor v bolnici. V ?plit«ki javni bolnici je izvršil Jure Miličić stra?en samomor. Miličić je bil doma z otoka Hvara. Pred tedni je prišel v bolnico zaradi teike bolezni v želodcu. Ker je slutil, da je bolezen neozdravljiva, je obupai nad življenjem in si z žepnim nožem prereza! vrat. Zjutraj je šel zgodaj na stranice. Njegov soseđ je opazil, da ga ni dolgo nazaj in ga je šel iskat. Stopil je v stranice, kjer »e mu je nudil etražen prizor. Bolnik je leial na tleh v mlaki krvi. Na vratu nm je »evala globoka rana. Dežurni zdravnik je mo-gel ugotoviti s-anio smrt. Pri samomorilcu so našli samo nožić, s katerim si je končal življenje. — Tragedija brata generala Miloraoo-vi^a. Iz Skoplja porofajo, da je predvčerajš-njim prišel v hotel -Bitolj« eiromašno oble-čen moški. Dali so mu sobo. Natakarju «e je zdel tujec fiuniljiv in opazoval ga je sko-zi okence. Neznanec je sedel na postelji in zil pred se. Kmalu je osobje čulo iz sobe klice na pomoć. Gosta so našli v hudih kr-čih na postelji. Izpil je večjo količino raz-topljene sode. Odpeljali so ga v bolnica, kjer so mu izprali želodec. Pri eebi je *a-momorilec imel nekaj denarja io legitimacijo na ime Štovana Milovanovića, po^tnega uradnika iz Skoplja. Milovanović je izjavil ko se j> zavedel, da ima ženo in otroke. Usmrtiti se je hotel zaradi bede in krivice. Rekel je tuđi, da je brat armijskega generala Milanovića, načelnika v generalnem Mabu. — Trije br*tje zadavili ©f«ta. Seljak Anton Rakić iz va*i Pričevića je bil vdovec. Imel je tri ginove Milorada, Boiidarja in Dragoljub«, e katerimi j> pa ravni 1 zelo prdo. Vedno ji je tepel in jih podil od bise. Posebno je sovražil Božidarja. Pred meseci se je Rakić seznanil z neko ničvredno ien-fko, ki jo je vzel k sebi, in kateri je name-raval zapustiti vse evoje premoženje. Sinovi seveda # t#m nišo bili zadovoljni ia so skle-nili očeta ubiti. NVkepa dne, ko ?e je vra-čal ponoći doniov. so pa pocakali, ga na-padli in zadavili. Nato so ga ne«li domov, preoblekli ter položili na po#teljo. Orožoikom k> javili, da je očeta xadavil ro-p«rf ki je vdrl ponoči v bišo. Kljub temu so bili aretjrani in v preiskovalaem Laporu so priznali, da so oieta eami umorili. Med razp-ravo je vso krivdo previel naše Božidar. Rekel je, da ga je oce napadel in eta mu prišla brata na pomoć, ko je bil oče že mrtev. Sodisče je obsodilo vsakega na 20 let teike ječe. — 80letni staree *e je ebesil. Iz Sarajeva poročajo, da se je v *voji sobici obesil 82. t. m. ob 20.21 £e pripelje v Ljubljano 28 čelkoslovažkib agrarnih akademikov z dvema profesorje-ma, ki se nahajajo na ekskurziji, katero je priredila Osrednja zveza agrarnih akademikov v Pragi. Praški akademiki ostanejo v Ljubljani do -4. t. ni., nakar bodo nada-ljevali potovanje v Split. —lj Slava 40. pe»pelka. 40. j>e*polk Tri-glavski praznuje evojo slavo 28. t. ni. v spomin na dan, ko je takratui slovenski planinski polk (sedanji 4j. pelpolk) zlomil odpor so\ražnika pri va»i Kotle med koro-ško ofenzivo 1. 1919. Služba boija in reza-Dje kolača bo obl0.3 0 na dvorišču vojašni-ce kralja Petra, popoldne ob 15.30 bo na dvorisču i*te vojašnice vojalka ve&elica. —lj Na koncertu Orkestralnoga društva Glazbene Matice nastopijo poleg celokupne-sa godalnega orkestra se solisti gdč. A. Du-brav?ka, članica Narodnega gleialilča, U-vaja partijo pri Mahlerjevem ;adagiettu: (harsa), ter konservatoritti gg. Marijan Rus, baritonist, ki sodeluje pri Poulenco\i :,Zamor*ki rapsodiji" g peemtjo >Honolulu-', Pavcl šivic, ki irvaja klavireki part pri Pouleneu in pri Saint-Saen^ovi fantaziji >Le Carnaval des Animaux- in Marijan Li-povšek, ki Izvaja Rameaujev trodelni koncert za klavir in ork^ster in drugi klavirski part pri Saint-Saensfu. Ostale točke spo-reda so za godalni ork»ter. Vstopnice v Matični knjigami. Cen** od 3> Din navzdol. —I} P*T»ki ibor Glanb. Marice Ijubljan-*ke. Danes v sredo ob -0. skupna vaja me-šanega zbora. Obvezno za vse! Odbor. Iz Celja —c Velik koncert r Celju. Akademski pe\-©ki zbor iz Ljubljane priredi v proslavo desetletnice univerze kralja Alek#andra I, v Ljubljani velik koncert v veliki dvorani Celjskega doma v Celju dne 5. juni>i 1929. Sodelujejo zbor A. P. Z. in gojenci Drž. konservatorija v Ljubljani: g^ič. A. Meze-tova in gg. Marijan Ru* in Pavel Sivic. Vttopnice ?e bodo prodajale do eobote 25. maja po hisah. nnto pa v pretprodaji v knji-garnah Slomškove tiskovne sadruge io Go> ricar Se Leskovšek. Za^etek koncerta, ki je po sporedu zelo bogat, je ob 16. uri. —c SUt» 3». pe*p»lka v Celju. Celjski 39. pešpolk proslavi 28. t. m. svojo tlavo kot spomin na dan zavzetja mesteca Crna po oddelkib celjskega pešpolka (eedanjega 39. pelpolka) o priliki koro^ke ofenzive 1. 1919. Dopoldne ob 10. uri ee vrši na Gla-ziji svečano rezanje kolača, popoldne pa do 19. ure vojaška zabava. Domačifl »lave je komandant g. polkovnik Vojišlav Dj. Ko-sUć. —c ligubljcno in najden«. Brrzovšek Ana, stanujoča v Gosposki ulcii je izgubila v Gaberju 2 bankovca po 100 Din. Lštotako je izgubil delavec Martin GorJek iz Zavod-ne v mettu 2 bankovca po 10o Din. Go«pa Roza Zupančičeva, ttanujoča Na okopih je izgubila v nedeljo dopoldne med potjo od župne cerkve do doma zlato zape&tnico v obliki veriiice, vredno 450 Din. Našla je Roza Smole z Ljubljanske ceste crno usnja-to žensko ročno torbico z neznano vsebino. V vlaku med Zidanim mostom in Celjem je bila najdena denarnica z vsebino okrog 400 Din gotovine. —c Binkeitai praziiki ▼ Celju. Kot povaod, je tuđi v Celju pokTiril dej binkožt-ne praznike. V nedeljo je bilo sicer čez dan lepot zvečer in v ponedeljek je pa deže-valo. V mestu ni bilo posebnih dogodkov, najvei policijskih prijav je bilo vloienih radi kaljenja nočnega miru. radi pre?top-kov cestnopolMJ8^* reda in predpisov o odpiranju in zapiranju trgovin. Dva goitil-ničarja »ta bila ovadena radi prepoređane godbe v lokalu, kajti celjski ce*tnopolieij-ski red prepoveduje vsako igranje na har-moniko bodki v jsvnem ali pa EM#bn#ni prostoru. —c Ztoben fajitalia. Trgorski tluga Ton-ček je napadel v Gottposki ulici 151etnega dečka Viktorja F. in ga *redi c«*ste prav po divjaško davil in prttepal. Straftaik je ua-padenca reiil iz napadačevib pesti« nakar je zlobnega Tonfka odpeljal na strafaico. Tu je Tonoek v svoj zagovor navedel izmišljotino, da ga hoće Viktor izriniti i« elulbe, katero da hoče sam dobiti. Primerna kazen zlobnomu detku ne bo Skodovala. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Ali so Jesenice vas, trg ali mesto? Zdi se m:, da sem Čital, da so Jesenice postale mesto. in it se ne varam, ćelo po radiu se nam je ta novica sporočila. Za gotovo pa venUar nisem vedel. Ko pa *em še! v nedelio mirno :eseni5kc2a župans.va, sem ostrmel: na hiš; visi tabla z velikim napisom: 2upanstvo trga Je*e*lce. In na županstvu menda najbo! e vedo, ali so Jesenice še vas, Uz ali ie mesto. Zares čudno! Ako so Jesenice vzlic tabli vendarle mesto, a nimajo denara niti 7a nov napis na stari tabli, 50 vzlic vsem poročilom ie vedno strašno borna vas. Ekspeditivnost na županstvu vsekakor ni prvovrstna. Clovek normalnih možganov bi pričakoval, da bodo Jesenice žc par mesecev imele priprav'ie-no novo tablo s ponosnim napisom: 2u-panstvo mesta Jesenice, da bi io 'ahko ohe-sili nemudoma, ko ie dospel brzoiiv 0 Imenovanju. Pa ne. Mesto ima Je vednn tržko županstvo! In vsi tujci. v$: ruristi strme nad iepim: Jesenicami, da so tako brtz ponosa, Jesenice, ki imajo toliko lepih <3e-k!et. elegantnih dam, v?eh vrst uradov in krano\"ana in more imeti svoj izvor ali v popolnt nevednosti in neinformiranosti dopisnika, aTi pa ima vsa stvar druso ozadje. ki meri botj ra osebno ma$čevanje. V Ljubljani izdeluieio peki štruce po enotni teži, kar pa na deželi ni običajno. Polez teja so režijski stroški v Ljubljani, kjcr je uvedena fuđi užitnina ra moko. neprimerno \ti.\\ kot v drugih krajih. Ce ic g. dopisnik količkaj odvfscn od rla-čevanja visokih stanovanjikih najernnin, nam bo moral pritrditi, da so tuđi stanovanja v Ljubljani neprimerno đražja kot drugod. V kolikor je pri nas mogočc covo-riti o dragninji, 2re to na raćun drugih /iv-ljenjskih potrebščin, sotovo ra ne kruha. Podražitev kvasa in drv tuđi mno^o 1 rispe-vata k temu, da se cene kruhu pri sedaniih cenah moke še ne morejo znizati. Cim bo dana možnost za znižanje cen kruhu, bo podpisana zadrusta sama ukrenffa vse potrebno da primerno znižajo cene svojim izdelkom. Zadruga pekov za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani. Državni vpokojenci in vozne olajšave na žeieznici Pod tem naslovom je priobćil »Slovenski Narod x v št. 94. z dn# 25. aprila 1929 med đnevnimi novicami vest« da so vreli zborovalci na občnem zboru državnih upo-kojencev za Slovenije ki se ie vršil v Mrakovi go>ti!ni na Rimski cesti, 2 zadovolj-btvom na znanje, da je prometni minister njihovi deputaciji obljubil trajne polovične legitimacije vsem onim državnim upokojen-cem, ki so doslužili vso službeno dobo. Naravno, da bo s tem upokojencem zelo ustre-ženo, železniški upravi bo pa prej koristilo, nego škodovalo, kajti mnogi upokojenci se bodo radi vozili po žeieznici, če bodo imeli polovično vožnjo. Tuđi upokojenci s ljudje, ki radi pogledajo malo po svetu, toda £• morajo plaćati ćelo vožnjo, morajo ostati večinoma doma, ker niraajo denarja. K tej vesti si pa dovoljujemo omenm, da je po našem tnnenju upokojenec vsak, komur je bila priznana pokojnlna, čeprav ne popolna, kajti mnogi so bili upokojeni, predno so dosegli polno pokojnino. Vzro-kov upokojitve tu ne bomo navijali. Mnogo je tuđi takih upokojencev, ki H bili radi služili do popolne pokojnine, pa Jih je pre-hitela bolezen in bo morali v pokoj tik pred dosezo ćele pokojnine. Mnenja smo torej, da bi se pri tem ne smele delati izjeme in da bi bilo treba do-voliti vsem državnim upokojencem polovično vožnjo, kakor jo imajo upokojenci v so-sednih državah. V nekaterih državah imajo državni upokojenci poleg trajne polovične vožnje še trikrat na leto brezplačno vožnjo. Omenimo naj še, da so ravno oni, ki nišo dosegli ćele pokojnine, tolika bolj potrebni vozne olaftave, posebno ivaničniki in slu-žitelji. Ti so It pri draginjskih dokladah znatno prikrajšani, kajti upokoienec s polno pokojnino dobi za mest© TT. stanovanj-skega razreda mesečno 700 Din, dočim dobi upokojenec, kateremu manjka te eno leto, komaj 450 Din mesečno in to brez razlike, ako ima 10 efektivnih let, alt pa če mu manjka samo eno leto do popolne pokojnine. Ako se pa pri tem računa na one upokojenje, ki so stopili v pokoj samovoljno in bi Še lahko opravljali službo, Uh državi pokliče v službo in ~e bi se protivili, na] jim pokojnine odvzame. Prometnega ministra in vse me r odaj ne faktorje pa prosimo, da želje pnzadetih upokojencev upoitevate in duvolijo polovično vo/nio tuđi njim. Več upokojene«*. — K m*ikt\ • >Ub**iti /tta«jM miru« nam podlija pit*- i*opravek v toliko, ia j* Solvejgina pes#m pravilna oxn^b*i. WmjIi Solve^ je bilo im* Ijubin IVer dvat« Vni pa drii trditrv, da flotirni, k.i »^tavlj* ra-dioprograui, n* zna ru^in«*. Lar j*^ i^ <#rt*-tovsno in tuđi v prognam /1 tfk<•*'■! !•■■ i-n dokazal. Ena I*stovka Ie ne naredi jx>iuUi1i. Suuc Ljubljana in nje velesejmi V en) &t/a\ ; f\\ mo rrne brat,e Dcisti razlik — plemenskih, kulturnih m \crskih nat loći, zdru^uiejo mi pa politični in go» «fodar«ki momenti in interesi, m »icer ta» • j močno, da moramo na zu-naj nastopat* kot nacionalni enott Vse naie prircditve, ki n*\ mioraaira)« 5\et o stanju naie kulture in yospodar§tva, mortjo biti zato urazito jugo»loventkeu« značaja. Tu
  • v Lvrope kot enako\ reden član, ne več Vat n]ih * a« ru\ anec. Inozemttvo naj »po/na, da naša notranja. kosolidacija napreduic, d* je tuđi pri nas lepo rar%it Cut za snajjo in red, oku« in lepoto. Ljubljani, čeprav najnižu Ka in naf* skromnejša izmed treh ju&oNlosen^kth 1 re-stolic, ima tmi»»el za enotno^r, veličino, trgled in procvit na»e d^ža^ e in ticer ne ▼ najmanjši men. Ta širokopo^eznost stremljenja in hot«« ni« naiega od treh tujih dr/av o^nieiencaa sknenskega naroda od«e\ a tuđi v dflo^ a« nje m v uspehih Ijubljan&kih %eJeaejmo>r. Ti velesejmi so tako smotreno in solidno organizirani, da &e nap-ram niim vse prire* dit\r lokalnega in provincijalne^a /načaia ni*o mofile trajno držati. Me da se namreć tajiti đeism. da je LjuNjana ravno vsled s\oje zapadne lete v \ sej kraljevini najbh/ia ostali centralni \n zapadni Evropi .n da je najva^nejt — Rim ter \/pored-no progo Frankfurt — Munakovo -- Beograd. Ljubljana je torej v pravem pomrnu besede ključ do Jugoslavije in s tem Bal-kan«kesa polotoka. Da pa tuJi življenje v Ljubljani sami pridobiva na \elikomettnem značaju, nam pričijo snažni hoteli, udobno in lepo* urejene restavracije, razko^t.o opremljene kavarne in zabavHča, priznano dobro operno eledaliiče itd. Posebno privlačno silo pa ima Ljubljana izmec \»eh jugoslovan^kih mc^t po svoji krasni leci na pragu divnih slovenskih planin in je-zer, kamor pridejo na^i dragi uostje v par urah železniške vožnji Ljubljana je zavestna nositeljica *n pred^taviteliica juitoslovenske mtsH proti zapadu, njeni veleseinii raztnnialo naravne zaklade in njenih prebivalcev pred očmi tulega sveta, priča jo pa tudj o pošten jsti, točnosti in vestno^ti s!o\cnskili tlelavcev, obrtnikov, tnovcev in Industrijalcev, kl so si pridobili po teh *voistvlh u*-her slove« v mtdnarodnem trgovskem Uanu Zato §n ljubljanski velesejmi ne samo piovincijal-na izložba male Sloveniie, ampak v resnicl ^plo^na prireditev združene in \edno moC-nejTVO JE PRPPOVPDANO. Ncčak se zateže k stricu s proJnio, da bi mu poiskal ne\esto Rad bi imel mlado, ler>o. bogato, dražestno in duhovito ženo, mu pravi. — Zelo rad bi ti ustrcgel, dra-fi ne-čak. toda mnofloženstvo je pri m% rre-poredano. NAJBOLJ^I ZDRAVNIK. — Smrt, — je dejal pacijent zdrav-niku, — je najboljši rdravnik. — Zakaj? — Zato, ker poseti bolnika samo en-knt * AL Stran 4 .SCOVENSKI NAROD«, dne 22. ma^a 1929. -,tev I 1 4 Wtf valovih strasti XI. Madclona dobi nagrobni spomenik. Pariz, kjcr je vse veliko, ima se-veda tuđi primerno velike vinske kleti. Blizu Jardin des Plantes k ogromna vinska klet nad in pod zemlju. Nekoć je bila last samostana. Samostan je obsegal JOO.000 kvadratnih komoleev in za njegovo visoko železno oijrajo je bilo mnogo tepih in koristilo zgrajenih poslopij, deloma obljudenih, deloma skladišć. Samostanska klet je obstojala najmanj iz 49 visokih kleti, v katerih je bilo baje prostora za 75.000 vinskih sodov. Zjutraj po oni noči, ki je bila priča Annandovih skokov čez jarke in ogra-j-o, je liodil naš junak v svoji običajni rdeče progasti bluzi med sodi po ome-njeni kleti in iskal Belesa Medveda, o katerem šino že stišali, da je b;l zaposlen v vinskih kleteli. Komaj je napra-vil nekaj korakov, že je zagleda! svojega bivšega telovadnesa učatelja. Stal je naslonjen na sod in mrko gledal Ar-manda. — Dobro jutro, očka Siinon! — je vzkliknil Armand in se dotaknil naj-bolj grobih rok na svetu. — Bog daj! — je zamrmral Beli Medved in stisnil Armandu roko tako krepko, da je bilo takoi jasno, da nc-kaj ni v redu. Parbleu! — je zak>ričal Cambon in urnaknil roko. — Kaj ste snoči slabo spali, dragi Simon? — Daaa! — je odgo«voril Beli Medved in obrnil bivšemu učencu hrbet. Pograbil je železen drog in valil z njim dalj-e sod, pri katerem je počivah — Da. slabo sein prespal noć. Tvoje pihanje na prste pa dokazuje, da me prečuta noč ni oslabila. — Ste medved, Simon, čeprav ne kažete čekanov in ik iztegujete šap, — je dejal Canibpn nekoliko užalien, da ga je stari prijatelj tako hladno sprejel. — Ce bi hotel plačati milo za drago, bi vam ne smel povedati vesele no-viee, ki jo imam za vas in zaradi ka-tere sem prav za prav prišel. Veselo novico! Tristo vragov, kaj poveš! Da, in sieer zelo veselo. Morda so Guizota obesili ali Louisa Philippa giljotinirali? — je vpraša! Beli Medved in valil sod naprej. — Preveč zahtevate naenkrat, dragi Simon. S takinii novicami vas ne morem razveseliti. Pač pa prinašam drugo, ki je boste še bolj veseli. — Iji ta je? — Morda se spominjale, da sem vas pred dnevi posetil in vam pravil o neki zadevi. — Ah, o zadevi, k; ti jo jezivoj oče razlagal na dolgo in široko. Cuj, dragi Armandek, pozdravi očeta in reci mu, naj si napravi butico iz lesa namesto one, ki jo bo prav k-malu izgubil. __ Simon! Nehajte žaliti mojega očeta! __ je vzkliknil Armand srdito. — Kajti Če ga bom zalih me bo njegov sin pohrustal, — se je zasmejal Beli Medved. — Bila bi slaba zakuska. — je pri-pomnil Armand. Belemu Medvedu, ki je sam dobro vedel, koliko je vreden, se ni zdelo vredno, odgovoriti na to opazko. Mirno je nadaljeval svoje delo. — Tor ej naj pustim živega jastreba brez odgovora? — je vprašal Armand in se obrnil, kakor bi hotel zapustiti razkačenega prijatelja. — Živega jastreba! — je zarjul Beli Medved in udaril s pestjo po sodu, da je kar zadonelo. Stopil je k Armandu in se razkoračil pred njim. — Kaj si rekel o živem jastrebu? — je vprašal in ga premeril od nog do glave. — Marsikaj bi lahko pov-edal o uji, — je odgovoril Armand. — Toda vi ste tako nepomirljivi in neznosnh da ne veni. ali hi kazalo potolažiti vašo radovednost. — Pa vendar nisi slučajno srečal živega jastreba? — je nadaljeval Beli Medved s pogkdi, ki so vedno bolj pričali, da ima Armanda na sumu. — Da, še ćelo pri nji sern bih Kaj porečete na to, očka Simon? — Pri nji si bih praviš? — Da. — Kdaj? — \ eeraj. — A kako si prisel do nje, dragi moj?... Kako to. da si jo posetil?... Kako si zvedel... Ah! — je vzkliknil Beli Medved in se udaril po čelu. — zdaj že razumem, razumem! — Kaj razumete? — Da izvabi to iz mene, ie prišel ta lisjak, čuvaj zveriniaka. te dni k meni iii me vprašal, k»do si, kako se pišeš in kje stanuješ. A jaz sem mu povedal vse, ne da bi slutil zvijačo ... da, osel sem. ki bi moral hoditi po štirih. ne pa po d»veh. Vinske sode bi moral voziti, ne pa valit:. Toda predno prevzamem na svoja ramena breme, razbijem butico svojemu prijatelju, čuvaju zveriniaka v Jardin des Plantes. — To bi morali storiti že davno, drag: Simon. — je menil Armand. — Zdaj je že prepozno. Saj že vem za naslov živesra jastreba in tu-di ona ve za mojega. Menda ste hoteli biti edini. ki ve za njen naslov. — Prav praviš, dragi Armandck, — je pritrdil Simon. podoben bolj lisjaku nego medvedu. — No torej, ali nisi opazih da se je zgodilo tako. kakor sem slutil? Bočine, hvaležna bi morala biti svojemu rešitelju, povabiti bi te morala k sebi. da se ti oddolži za ju-naškj čin. Koliko mizernih luidorov ti je pa dala, drasri moj? Toda, falot, zdi se mi, da si dobil še nekaj, kar je dražie od zlata .. . no. no. ne glej tako ogorčeno, kajti nič ni lažjega neso- to... Lepi pogledi so nedvomno veljali tebi, kajti ti si jo resil. Živi jastreb gotovo ne :z"kljuie oči vsem. Čna se tuđi laskati s svojim kljunom in ščititi s krili. Skratka. po pravici si veseh dragi Armand. Pristupite k „Vodnikovi družbi" Ob 141etnici katastrofe „Lusitanie" Iz pripovedovaria poveljnika nemške podmornice U-20" nje ;h tovarišev in rešenih potnikov Iz J?chwieger.iL\ U zapiskov in iz. njegovega pripovcJjvunja majorju Va-lentinerju je raz\idno, da ncmška podmornica »Lusitanie« sploh ni opozorila, da jo hoče torpedirati. Schuieger se ni niti potrudil ugotoviti, kaksen parnik ima pred seboj. Potnike torpediranoga parnika je mirno prepustil njihovi uso-di. »Lusitanio« je potopil in flegmatično je gledah kako so jo pogoltnili morski valovi. Ko je bila tragedija končana, se je podmornica poglotnla v morje in odplula nazaj v Ncmčijo. Angleški avtor je vestno zbiral materijal za svojo knjigo v Mvropi in v Ameriki. V Nemčiji je poiskal častni-ke, ki so služili pod Sclnviegerjem. ali pa so bili njegovi intimni prijatelji. V Ameriki se je scznanil z bogatim last-nikom trgovskih parnikov Iknvrinsjom, ki je srečno preživel katastrofo Lusitanie«. Pripovedovanje očividca Usodnega dne proti poldnevu, je pripovedoval Bovring Thomasu, smo pluli že mimo irske obale. OdŠel sem na krov, kjer sva igrala z nekim Elber-tom Houbardom tenis. Houbarda sem videl tistega dne zadnjič. K obedu smo šli dokaj pozno in baš smo sedeli za mizo, ko je nastala eksplozija. Kosi razbitega stekla so se nam vsuli na glavo. Planil sem od miže in hitel na krov. Blagajnik je hitel v svojo pisar-no. Tuđi njega sem videl zadnjič. Na krovu so begali potniki na vse strani, toda panike med nji mi ni bilo. Parnik se je žc nagiba! in posadka je skušala spustiti rešilne čolne. En čoln je zadel z robom ob parnik in vsi potniki so popadati v vodo. Drugi čoln so počasi spuščali. naenkrat so se pa pretrgale vrv| in padel je na posadko prvega čol-na in jo doslovno zmečkah Videč, da je položaj kritičen in da mnogi potniki nimajo rešilnih pasov, sem hitel po svojega. Na hodniku sem zagledal Alfreda Vanderbilta. Sedel je mirno na kanapeiu in kadil. Tuđi njega sem videl takrat zadnjič. Princscl sem na krov sedem rešilnih pasov ter jih razdelil najbližjim potnikom. Potem s:m hotel na drugo stran, tada parnik je bil že tako nagnjen, da ine je vrglo nazaj. V naslednjem hipu se je parnik močuo nagnil naprej. Videl sem, da ni nobenega upanja, resiti se s čolnom. Ko je bil parnik do polovice že pod vodo, sem skočil v morje. Bil sem dober plavac, toda še nikoh rišem plaval ob-lcčcn. Plaval sern naprej in se neprestano oziral na parnik. V naslednjem hipu je >Lusitania« že ležala na boku in tako sem jo vide!, dokler nisem od-plaval daleč od nje. Bila je nevarnost, da me zadene glavni jambor. Padel je v morje tik pred menoj. Preplezal sem ga in začel plavati proti praznemu čol-nu. Predno sem ga dosegel, sem ^ideh kako je »Lusitania« izginila v morje. Za hip se je zdelo, da je obstala, potem so jo pa zagrnili morski valo\i. Namesto da je nastal vrtinec in nas pogolt-nil v globino, se je morje na kraju katastrofe dvignilo kakor gora. Potem so valovi pljusknili nazaj in me odnesli dalje. Eden častnikov Lusitanie« je zle-zel z menoj v rešilni čoln. Coln je bil do polovice zalit z vodo, ki sva jo sku-šaia črpati z rokadi. Tako sva se gu-gaia nekaj časa na \a;ovih in rapenjaia vse sile, da reši\a čim *cZ potnikov. Potegnila sva v Coln kakili JO nesreč-neže\, med katerimi je bila većina že mrtva. Pozneje ie nas rešil neki trgov-ski parnik. S krova tega parnika se nam je nudi! prizor, ki mi ostane vsc življenje- v spominu. Na valovih se je sugai pleten naslonjač, v katerem je sedela mlada žena. Sedcla je tako mirno, kakor da potuje v naslonjaču po morju. Ko smo pripitih do nje, smo opazili, da je vsa prezebla in onesveščena. Sirota niti poima ni imela o katastrofi »Lusitanie«. Z naslonjačem \ red so io dvignili valovi, ko se je priče! parnik potapljati. Zdaj je ta dama ena naizna-menitejših Angležinj, lady Rhonda, ki se je po vojni proslavila kot ravnateljica očetovah rudnikov. Zanimivo je, da tuđi ta ameriška priča potrjuie vest. da so Nemci izstre-lili samo en torpedo. >Lusitania«, na kateri je bilo 1152 potnikov s posadko, se je potopila v pičlih 20 minutah. Lu-sitania« leži zdaj blizu Old Heada ob južni o-bali Irske kakili 83 m pod morsko gladino. Konce »U-20« Posadka nemške podmornice U. 20■< je bila seveda ponosna na svoje iunaitvo in je začela takoj iskati novih žrtev. Cez nekaj tednov je izstrel^a torpedo na parnik >Orduna , ki se pa ni potopil. Pozneje je potopila trgovsko ladjo Hesperinan« in potniškj parnik Cvmrikv, katerega potniki so se resili na čolnih. Podmornico U-20< je poslala Nemčija tuđi intrigirat proti An-gliji. Pod njeno zaščito so 1. 1916 izkr-cali na irski obali sira Rovern Case-menta. Končno je prišla vrsta tuđi na podmornico >U-20 -, ki je razgalila hrezob-zhricst nemškega militari^rcri pred vsem kulturnim svetom. 13. oktobra 1916 je odplula iz Liibecka. Na povrat-kii je zadela podmornico »U-.V)? brizu noneške obale nesreća. Oba motorja sta se pokvarila, tako da je plula podmornica zelo počasi. Ta podmornica je imela sploh smolo, kajti že dve leti po-prej se je med manevri v pri.stanišču | Hnidcu i>otopila In sele č^z tri mesece so jo potegnih i mrtvo .Kj^idk^ ti mor-ja. U-JO* je pri>kocila pok>arjeni podmornici na pomoč in io je spremijdb. Blizu danskt obale je podmornica *.L-JOe ves svet veselih da je potopljena podni >rnu.i. ki je torpedirala >LuMtanio<. Ker nišo mogli podmornice potesni-ti s pe^ka, je major Schuieger zapo\c-dal odnesti \>e dokumente in imetje posadke, nakar so podmornico z bom-banii razstrelili. Na ix)vratku so An-gleži nernško brodovje napadli. Ansleš-ke podmornice so izstrelilc več torpt--dov, eden je zadel dreadnought Gros-ser Kurfiirst-', drugi pa dreadnouglit Kronprinz . Koda oba zadeta dread-noughta sta >e resila. Schwicser je posta! poveljnik podmornice »U-8S<. ki je bila najmodernejše konstrukcije. Posadka ic bila večinoma ista, kakor na podmornici *U-20'. V septembru 1917 je plula ta podmornica skozi Rokavski zaliv in se ni več vrnila. Najbrž je za-dcla na mino ali pa jo je potopila an-gleška podmornica. Tako je pojjoltiMl" moric inoža. k^. ic imcl na vesti nad }O(W) potnikov potopljene Lusitanie . Tudi rekord Adrienne Uuyut iz Monsa \ Belgiji je dosegla originalen rekord. Mara je koma i 30 let, pa je žc 50-krat poroče-na. Najboli čudno je, da so vsi n.icn možie še živi. Adrienne, hčerka Francoza m An-gležinje, omenja \ svojem dnevniku 057 moških, s katerimi je imela huba\-no razmerje. Izjned njih si je izbrala 50 zakon. mož. Kadar jo je mškala nova pustolovščtna, je odpotovala \ kako vecte mesto in se nastanila v najlepšem hotelu. Potem je poiskala svojo žrtev,ki io je znala spretno uieti \ svoje mreže. Ker je bila zelo lepa, so ji moški iv> vrsti nasedali. Izbirala je seveda sa.mo bogate gospode, :n ko te denar.ia zmanjkalo, je moža zapustila in odpo-tovala v drugo mesto, kjer se je znova poročila. Eni svojih žrtcv je izvabila toliko denarja, da je štiri leta poto\ala po svetu. Malo ie niest. k.ier bi ne bila pustila moža. Nekoč je hotela živeti ćelo s tromi mozmi naenkrat. Končno io je pa Ie zasačila roka pravice in zdai sedi zaradi številnih slcparij \ za-poru. OB/IREN SLUGA. — GospoJ, mati vaše fcospe soiprozc je pravkar prispela. — Zakaj pa ne praviš enostavno moja tašča? — Nisem \a^ hotel prestrašiti. KONKURZ. — Papa, kaj je konkurz? — Konkurz je, če spraviš denar v hhični žep in si daš zapjeniti suknjič. Globoko potrti naznanjaiuo, da je naša ljubljpna mama, eostra. ?tara mama in ta-5ča, co?pa Josipina Janezić vdon Poienta nj. Jager pu-estnica na Mlin>ah uanet; ob 7. uri zjutraj, po mučni bolezni. previđena s sv. zakramenti, iz-dihnila svojo blago dušo Pogreb uepozabne se vrši dne 23. maj-liika ob 9. uri tlopoldne iz Mlinč na famo rokopališčp Kolovrat. Mlinše-Zaporjo o.'S.. dno 21. maja \[?l',i. Minka dr. Zarnikova, hci, in ostalo ^orodstvo. Globoko potrti naznanjamo, da nas K napustila za vedno naša zlata mamica, sestra in teta iotnrina Jontez, roj. Hlblic v sredo, dne 22. maja 1929, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši y četrtek ob 4. uri popoldru iz hiše žalosti, Sv Potr;\ nasip 35, na p; Knpalisče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. maja 1929. Martin, soprog; Ivan, sin, Ivana, hčćrk*. in ostalo sorodstvo. Kpno (\r* »^fijE ta vr—~~-"ri Žrebanje v državni razredni loterifi r>'"- 'S. tm.so bile na^t*>ie pri nas kupljene srečke izžrebane: ]>in 4.OOO je zadela srećka št. 2O.153 Po Din 2000 so zadefe štev. 5770, 7552, 84.611, 97^472, 100.734, 109^82, 120.198 in 123.526. IMn 2000__30.912, 40.518, 109.860. Din 500,— 5.754, 5.756, 5.761, 7.507, 7.682, 7.693, 8.123, S.143. 10.S54, 10.861, 14.130, 17.973, 17.985. 20.067, 20.072, 20.084, 20.197, 30.979, 30.997, 34.605, 34.688, 34.734, 34.758, 34.796, 40.530, 40.555, 46.036, 46.102, 53.401, 53.425. 53.446. 53.454, 53.469. 55.SO4, 55.835, 55.879, 58228, 58.263, 5S.269, 5S.274, 58.324, 66.671, 666.80, 66.699. 70.225, 70.277, 70.319, 70.371, 74.601, 75.761, S4.514, 84.550, S4.552, S4.563, S4.624, 84.635, ZA.692, 91.701, 91.719, 91.728, 91.739, 91.782, 91.792, 06.835, 96.881, 96.887, 96.S90, 97.337, 97.376, 97.403, 97.417, 97.471, 97.478, 99.737, 99.760, 99.791, 99.795, 99.797, 99.881, 100.706, 100.741, 103.163, 103.187, 107.919, 107.932, 107.941, 107.966, 108.118, 109.763, 109.774. 30.951, 109.808, 109.857, 109.863, 109.900, 115.607, 115.613, 115.653. 115.672, 115.697, 120.151, 120.153, 120.161, 120.20S, 120.230, 120.232, 120.25S, 120.259. 120.26S, 123.545, 123.915, 123.922, 123.929. Vsem onim Igralcem, katerim so bile srećke izžrebane po Din 500.—, homo srećke zamerejali za se neizžrebane, če nam izžrebane takoj pošljeio. tako da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Srećke se tuđi lahko zamenjajo pri podnižrtici uprave »Jtitrac v Mariboru ter v Celju. Zamejavali borno seveda lahko samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih sreck na rarpolago. 2reoanje bo trajalo en mosec. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, St. Petra cesta 19. Za pomladanske obleke modno blago za dame m gospode v največii izbiri in najceneie pri tvrdki NOVAK - Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljeno na ogled — brez obveznosti nakupa — v trgovini. Obiščite nas, oglejte si zalogo in prepričajte se o ugod rsti nakupa. ->i-i >%MLa\\ c^last< Vsaka beseda W> pmr. Plača se lahko tudi v znamkaK Za odgovor znamko! - Na vpraianja bre* znamkm nm ^^m od&ovariamo. - Kajmanjšl ogla* IMs Posesi v Sloveniji od 10—50 oralov, t večjo hiso, vi^o ali jrradoiTi ter pospodar&k!-mi i?os!owi z iv.im in mrtvim in-ventarjem, kupim. M. Reiić, Bled, Vila Mirasan. 1065 Knjigovodstvo z inventuro n vse mi b;!ancanu v 40 urah. Ako se j:h več oclas.1. se urnina zniža. Naslov rnue upr. »S!ov. Naroda.. lf»59 Nar. enciklopedija kompletna, ravno*ar izdana, pr'-mema za pišamo, arad ali ©bČLno, obstoječa iz 4 vezanih Vnjiz. napredaj. Naslov pove uprava »SIo-venskeja Naroda«. 1060 Z najboljšim uspe horo se nad 23 let oporaNjajo Lamcl« kapsal« za ozdravljenje spo^b boleztri (triper, bek) kapanje). V vsaki tekarni puščica Dio 25.—. S po§to poi'Je lekaraa Blam. Sab«. tica. 29-L Posrcdovalnica Ogrinc Ljubljana, MikJošičeva cesta ?S (bliiiJia kc-Iodvora). oddaja in i>re« sirbnje službe kuharicam, nataia* licam. s!-už-k»fljam. Za ođjrovot 2dia. znamko. 1061 I. Stjepušin ina. JUmb 5? pr\ft*U t*JtoUft« tia^tre. tlcc, IktU, partitart i Mtak f-trcUtimtu OtfliUrai u trlsUJIfltflf t;ciid trsiko. 500—1000 EHn dobi tUtt, ki mi pre^krbi stalno službo pomožaeja delavca v t -škartu, kartonaži a!i kaj pr:iner. neca. Eventuelna kav^.ia na raz-polafo. Ponudbe na u-?ra\o »S!ov. Naroda« pod »Sfuza-. 1M8 •»•• ♦•♦♦♦♦<■•-•• •♦•♦♦♦-•♦■ '• .. Krojaški pomoćnik za ;■>:»••.:- -j J-■■ --- ^,. v,..,c p*f i SinKi K' -:unek. ?clcnbursovi b. Prodam . ;j;;i; na mestu šetnje ok^!; MM klafter bukovih 4rv 111. k'^f irijvki'rjie!) za zdanje oglja. >«u-:na !eii pri Rajhenburcu na 2'i\n; ces:; zelo bkizu kolodvora. Po. jasflila daje Sauer. Zarreh, V'a-šVa u!;ca 72 c. III. 10^7 Šoferja - mehanika nc^ženjeneja. Jo-.;U kl. pro >e stalno s s-tanovanjem in <'b'cko. Nastop 1. juadja t. I. Ponudhe t *'»■< grafijo po&lat: na Rad. Pero. > —. poštuj preda! 102, lir<>zrad. Večjc posestvo !ežeC:e na draženi ?*'':.!J, z v%tm pridelkom, oddam v najem. V>ra-5a se pri Debemakn, T^vta Cir-»iovce. V** »Walter« pletilni stroji po teljt tad! z aparatom ta vmrč-no pleteni« v \t£. Nrvah delu-'ejo najsiffurnejše. popravila »ntofc ne potrebujejo. Zalcza k n*>al / UubJianJ T. Kos. ^dov%V» đh-:a 5. p£* o»!a^c!t ni^io-H'vns. odrasle tu otrokt 102/1 Urcjojc; Joeip 2vptn£i& — Za »Narodno tiskaroo: Fran Jeserlek. - io insera ni del luta: Otoo Christoi - Vti v Ljuhljtni