»eStnTna ptecarta v
Mariborski
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 5
Maribor, petek 8. januarja 1932
n
izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. rev, v Ljubljeni et. 11.400 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen ne dom pa 12 Din
JUTRA«
Telefoni Uredn. 2440 Uprava 2455
Uradništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelak ..Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Borba Indije
Borba, ki se že nekaj let bije med ogromno, trlstomilijonsko Indijo in Veliko Britanijo, je po neuspeli londonski konferenci pri »okrogli mizi« stopila v novo nevarno fazo. Vodja indijskih nacionalistov, Maha trna Gandhi, je že takoj po odhodu iz Londona napovedal pri če tek nove nepokorščine naprani angleški nadoblasti, in čim so v Indiji za to izvedeli, je bilo namah konec premirja. Todia Gandhi se je pri tem tudi prav dobro zavedal, da v Londonu ne bodo prekrižanih rok gledali novih nemirov in nove propagande. Takoj, ko se je povrnil v Bombay, je bil pripravljen na to, da bo aretiran. Ko so policijski organi prišli na njegov dom, jih je sprejel s smehljajem m v~ječry je odšel mirno in vdano, kakor more iti le mož, ki se bori za velike ideje, ki daleč presegajo vrednost enega samega človeškega življenja ali celo ene same generacije.
Gandhijeva aretacija pa je med indijskimi nacionalisti izzvala veliko razburjenje. Vest o tem se je z bliskovito nagico raznesla po vsem prostranem cesarstvu, in policijske oblasti so le z največjim naporom preprečile večje spopade. Toda več tudi one niso mogle in naj-brže sploh ne bodo mogle storiti. Bojkot angleškega blaga, odpor proti vsakemu stiku med ljudstvom in oblastvi in Prikrit boj za popolno neodvisnost se bo nemoteno nadaljeval, in Velika Britanija bo tudi že samo od tega težko prizadeta. Mogoče pa je tudi, da pride do boja na nož, ki bo terjal silne človeške žrtve, Posebno če bodo nad Gandhijevo idejo duhovne in mirne borbe zmagale zahteve ekstremistov, katerih vrste se spričo Postopanja Anglije vedno bolj krepijo.
Kljub vsemu temu pa ni verjetno, da bi mogla Indija že sedaj s silo doseči svojo popolno ločitev od veliko-britan-skega imperija, ker ji za to manjka potrebna enotnost. Indija, žal, ni niti versko, niti nacionalno, politično in socialno homogena država. Verska nasprotstva med hindujskim in muslimanskim prebivalstvom ovirajo enotno akcijo, a social-na J,., 5 rocd »dotakljivimi« in »nedotakljivim«, t. j. med svobodnimi in pari-iami, ji JenHiejo socialno 'moč, brez katere ne more obvladati vseh ogromnih milijonov od Himalaje do Indijskega oceana. Na tretji strani pa je še manj verjetno, da bi se v borbo vmešali indijski Princi, radže m maharadže, katerim pušča Velika Britanija popolno svobodo. Tej kasti izkoriščevalcev Indije bi se nikoli več nc godilo tako dobro, kakor se ii sedaj, če bi postala Indija docela samostojna nacionalna država.
Na drugi strani je pa prav tako gotovo, da se spor ne bo mogel raztegniti in tnfmitum. Velika Britanija bo hočeš nočeš, prej ali slej morala priznati Indiji tiste pravice, katere zahteva in neobhod-no potrebuje za svoj bodoči razvoj. Pomisliti je namreč treba, da Indija ni kak-
Versajska mirovna oogodba se mora izvrSiti
ODLOČEN GOVOR AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA STIMSONA V RE-
PREZENTACIJSKI ZBORNICI.
VVASH1NGT0N, 8. januarja. Državni tajnik Stimson je imel v finančnem odseku reprezentacijske zbornice govor o sodelovanju Zedinjenih držav pri veliki razorožitveni konferenci v Ženevi. Odločno je zagovarjal kredite, ki so potrebni za odpošiljatev ameriške delegacije na to konierenco.
Stimson je med drugim dejal, da bo razorožitvena konferenca najvažnejši politični dogodek po svetovni vojni. Amerika se zato v polni meri zaveda, da mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se izvrši oni program, ki je bil v versajski miroviji pogodbi postavljen kot opravičilo za razorožitev Nemčije. Ameriška vlada bo z vsemi silami poskrbela za to, da se bodo v Ženevi dosegli ugodni rezultati. Položaj je sedaj tak, da bi se ves
razorožitveni problem odgodil na nedoločen čas, če bi Združene države odrekle svoje sodelovanje, kar bi povzročilo zopet nove gospodarske zmede ua vsem svetu.
Amerika, je naglasil Stimson, sicer ni ratificirala versailleske mirovne pogodbe, sodelovala pa je pri odločanju o razorožitvi Nemčije. Zato je sedaj moralno dolžna prisiliti tudi druge signatarne sile te pogodbe, da izpolnijo prevzete obveznosti in se tako enkrat za vselej napravi konec nemoralnemu stanju ter samovoljnemu tolmačenju versailleske mirovne pogodbe.
Po Stimsonovem govoru je zbornica brez ugovora izglasovala kredit za raz-orožitveno delegacijo, ki znaša 450.000 dolarjev.
Borba proti socialni bedi
LEP CIN OSIJEŠKIH DELAVCEV. - VAŽNA ODLOČITEV V SPORU S HIŠNIMI GOSPODARJI V ZAGREBU
OSIJEK, 8. jan. Da se omili beda, ki jo povzroča brezposelnost, so delavci nekaterih tukajšnjih tovarn sklenili priskočiti svojim nesrečnim tovarišem na pomoč na ta način, da so javili ravnateljstvom podjetij, v katerih so zaposleni, da so pripravljeni odstopiti en odstotek svojega zaslužka za fond Pomožne akcije. V samem Osijeku bo na ta način mogoče zbrati 430.000 Din. Družine brezposelnih delavcev bodo prejemale del podpore in natura, del pa v denarju. Ministrstvo za socialno politiko je to odločitev osijeških delavcev najiskreneje pozdravilo in jo priporoča tudi delavstvu po ostalih jugoslovanskih mestih.
ZAGREB, 8. jan. Zagrebška mestna občina je, kakor dokazuje tozadevna rešitev finančnega ministra, dobila pravdo v zanimivem procesu proti Zvezi hišnih posestnikov. Šlo je namreč za vprašanje določevanja davka na stanarino v novih hišah, ki so, kakoi znano, za več let oproščene vseh dajatev. Finančni minister je prvotno ugodil hišnim posestnikom, ko se je pa mestna občina proti temu pritožila, .[e izdal novo rešitev, po kateri za določanje davka na hišno pridobnino niso merodajne stavbe, ampak v njih se nahajajoča stanovanja ter dohodki najem nin, in sicer ne glede na to, ali so hišq stare ali nove.
NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA BATOVO.
ZAGREB, 8. januarja. V Koprivnici se je pokrenila akcija za gradnjo nove postaje Batovo na glavni progi Koprivnica - Gjekenješ na Madžarskem. Nova postaja bi bila zadnja obmejna in namenjena prebivalstvu vasi Gola, Ždrala, Gotalovo itd.
' AVSTRIJSKA POROTA VSE OPROŠČA.
GRADEC, 8. jan. Tukajšnja porota je oprostila vsake krivde in kazni Hannsa Steihbergerja, člana republikanskega Schutzbunda, ki je o priliki Pfrimerjevega puča ustrelil heiimveh-rovca Miinzerja.
ROPARJI VLOMILI V DAVČNI URAD.
BJELOVAR, 8. jan. Tu je bil izvršen grozen zločin, ki je pretresel vse mesto. Neznani roparji so ponoči vdrli v davčni urad, ubili slugo, ki je stražil v sobi pred blagajnami, prevrtali zid in odprli dve železni blagajni, v katerih pa niso ničesar našli. Naposled so se lotili tudi tretje, v kateri je bilo več ko pol milijona dinarjev, a bili so naj-brže pregnani in so praznih rok pobegnili. Umorjeni sluga je bil SOletni An-drija Hunjec.
šna nekulturna in necivilizirana ..pokrajina, kakor afriški Kongo ali Nova Gvineja. Svoji prastari kulturi je indijsko ljudstvo v zadnjih sto letih pridružilo še kulturne in civilizacijske dobrine Evrope. Telmizacija in industrializacija dežele napreduje silno naglo. Danes so pri prometu, po tovarnah, delavnicah itd. zaposleni že milijoni Indijcev. Tudi osnovno, srednje in visoko šolstvo ter časopisje se bolj in bolj izpopolnjuje in razvija. Indijska inteligenca ne zaostaja prav v ničemer za evropsko.
Danes je torej Indija že tako daleč, da bi v tem oziru mogla popolnoma izhajati brez Angležev, y, gospodarskem ozi-
ru pa bi prav gotovo imela od osamosvojitve najmanj toliko škode, kakor bi jo imeli Angleži, katerim je še vedno glavni vir izvenevropskih dohodkov in blagostanja. Zato bi vsaj zaenkrat bil za obe stranki boljši sporazum, kakor pa boj na nož. Ce so sedanje angleške ostre odredbe proti nacionalističnemu pokre-tu primerna pot do tega sporazuma, je zelo težko reči, Dvomljivo je vsekakor. Razumljiva pa nam postane sedanja taktika Anglije v Indiju če si uredočimo, da se je izvršila na indijski notranji fronti velika sprememba, da je danes položaj drugačen kot je bil za časa kalifatskega pokreta, ko so Indijci in Muslimani na-
Ate^tat na japonskega cesarja
TOKIO, 8. januarja. Danes je bil po-izkušen atentat na japonskega cesarja. Ko se je cesar vračal z vojaške parade, je bila proti njegovemu vozu vržena bomba, ki pa je priletela v drugi voz, ki je sledil cesarskemu. Bomba je eksplodirala, a ranjen ni bil nihče. Atentatorja, nekega Korejca, so takoj prijeli. Imel je v žepu še eno bombo.
SILNI VIHARJI OB ANGLEŠKIH OBALAH.
LONDON, 8. jan. Predvčerajšnjim in včeraj je divjal na obalah Anglije, Irske in je v Rbkavskem prelivu silen vihar, ki je ponekod dosegel 93 milj na uro. Povzročil je tako na kopnem kakor na morju veliko škodo. Najzanimivejše pa je, da se je temperatura nenavadno dvignila in je presegla ono na francoski rivieri. Angleško atlantsko brodovje, ki je hotelo na vaje, se je moralo takoj vrniti, a tudi druge ladje nifo mogle zapustiti pristanišč. Iz faznih krajev poročajo, da je vihar podrl več hiš in drugih stavb. Pri tem je bilo šest oseb ubitih, več pa ranjenih. Precej škode je povzročil vihar tudi v Lon donu.
FRANCOSKE BANKE IN ANGLIJA.
LONDON, 8. jan. Uradni krogi odločno zanikajo vest laburističnega »Daily Telegrapha«, da so francoske banke v zadnjih dneh potegnile svoje rezerve iz Velike Britanije ter s tem povzročile nov padec angleškega funta. Postopanje francoskih bank je, nasprotno, že ves čas od ukinitve zlate paritete funta, popolnoma korektno in lojalno.
MENOVANJE NOVIH KARDINALOV
RIM, 8. jan. Kakor doznavajo v poučenih krogih, bo papež sklical v prvi polovici februarja tajni konzistorij, na katerem bodo imenovani nekateri uovi-kardinali. Italijanski listi trdijo, da bo ob tej priliki izenačeno število italijanskih kardinalov s številom neitali-janskih, ki so sedaj v manjšini. Sedaj je namreč italijanskih kardinalov samo 26, ostalih pa 29.
TUDI V AMERIKI KORUPCIJA.
WASHINGTON, 8. jan. Demokratski poslanec Pakman je stavil v repre-zentacijskem domu predlog, da se državni tajnik (minister) za finance Mellon obtoži po zakonu o pobijanju korupcije, ker se kot šef državnih financ bavi s trgovskimi posli, zastopa okrog 300 družb in ima več milijonov dolarjev premoženja.
stopali složno proti Angliji. Nekdanja zaveznika sta sedela za okroglo mizo kot nasprotnika. Danes hodijo Gandhijevci in Muslimani ločena pota. Zakaj? Ker se 68 milijonov Muslimanov boji, da jih ne bi posrkalo 216 milijonov Hinidov. Hinduj-sko-mus'imanska enotna fronta je prebita, — Gandhi se je celo sam izjavil o mogočnosti krvavega spopada med obema plemenoma, — in to je tisto, ka«r daje Angliji poguma pokazati Indijcem železno pest.
Darujte za
pomožno akcijo I
Obvestilo davkoplačevalcem
VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DAVKA NA POSLOVNI PROMET V k. 1931 IN NA PRI DOBNINO ZA LETO 1932.
Davčna uprava v Mariboru razglaša:
Davčne prijave za odmero davka na poslovni promet morajo vložiti vsi davkoplačevalci hkratu s prijavo za pridob-nino, ki so obvezani plačevati 1% splošni davek na poslovni promet, katerih poslovni promet ni presegel višine zneska 500.000 Din; nadalje pa tudi vsi svobodni obrati, ne glede na velikost opravljenega prometa. Do 31. januarja morajo vložiti letne prijave vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov in zavezanci, katerih promet z blagom (ki ga ne vsebuje tarifa skupnega davka na poslovni promet v letu 1931) je presegal kvote 500.000 Din, kakor tudi vsa podjetja, katerih poslovni promet ni presegaj 500.000 Din. Letno prijavo o prometu, opravljenem v letu 1931, pa morajo vložiti najkasneje do 31. januarja vsa industrijska podjetja, ne glede na višino prometa, vsa podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov ter vsa ostala podjetja, katerih promet je lansko leto presegel 500.000 Din in ki so opravljala svoj promet z blagom, ki ga vsebuje tarifa skupnega davka na poslovni promet.
Davčno osnovo ugotavljata davcm odbor in pristojna davčna uprava.
Trgovstvo in mestna ubožna akcija.
Gremij trgovcev v Mariboru je na svoji širši seji sklenil vočigled nujni potrebi, apelirati na vse trgovce, ki še niso oddali prispevkov za mestno ubožno akcijo poverjenikom, da določijo v to svr-ho primerne svote ter jih pošljejo do prihodnje seje tajništvu trgovskega gre-mija, kjer se vpišejo v gremijalno nabiralno polo. Gremij upa, da se nihče ne bo odtegnil tej prepotrebni akciji.
Mariborski umetniki za bedne.
Jytri ob 18. uri se bodo posvetovali na sestanku v mestni posvetovalnici mariborski umetniki in odborniki Pomožne akc je o prireditvi, ki jo nameravajo prirediti z združenimi močmi v korist siromašnim slojem mesta.
Novi grobovi.
Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je umrl na praznik sv. Treh kraljev gostilničar g. Vinko Kronvogel. Pogreb blagega in splošno priljubljenega pokojnika bo v soboto ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. — Včeraj je preminul v tukajšnji bolnišnici 84-letni železniški upokojenec Martin Osojnik. — V Košakih pa je umrla danes zjutraj v visoki starosti posestnikova žena Marija Šantiova. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
Nov odvetnik v Mariboru.
G. Franjo Farkaš, doslej odvetnik v Novem Sadu, je preselil svojo pisarno v Maribor, ter je bil vpisan v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani.
Službeni list
dravske banovine objavlja v 1. letošnji številki med drugim: zakon o konzularni konvenciji med Jugoslavijo in Poljsko, zakon o zobozdravnikih in zobo-tehnikih, zakon o ustroju civilne hiše našega kralja, pravilnik o kakovosti konoplje in razne druge službene objave.
Nov način Inkasiranja za plin.
Mestna plinarna objavlja:	Z novim
letom je uvedla mestna plinarna nov način kasiranja in je zadevni organ podjetja z legitimacijo pooblaščen, da po od-čitanju plinomera takoj na licu mesta kasira denar za odmerjeni plin in najemnino plinomera. V pojasnilo se stranke s tem še obveščajo, da je prvi mesec višja poraba plina samo navidezna, in je vzrok večjega konzuma v tem, ker odčita inkasant razliko stanja plinomera od 1. novembra 1931 do dne, ko se bo javil pri stranki.	«
Kolesarji, ki ne poznajo reda.
Pešci, ki hodijo po pešpoti v Tovor-niški ulici med gostilno Transva! in želez niškim prehodom, se zelo pritožujejo na kolesarje, ki drvijo drug za drugim po pešpoti, tako da so ljudje pred njimi v vedni nevarnosti, Večkrat pride tam celo do nezgod, ki jih zakrivijo brezobzirni kolesarji. Treba bi bilo, da policija tudi na tej poti enkrat energično napravi red.
Davčna uprava v Mariboru razglaša nadalje, da morajo vsa podjetja, obrati (trgovski, industrijski in obrtni) kakor tudi vse osebe s samostojnim poklicem in vsi drugi, ki so zavezani pridobnini, vložiti v roku od 5. januarja do vštetega 5. februarja 1932. prijave o dohodkih, ki so jih imeli v lanskem letu. Nadalje razglaša davčna uprava, da se mora vložiti prijava za vsak obrat in vsako vrsto poslovanja posebej. Lastnik ali zakupnik mora prijavo izpolniti in podpisati. Morebitna pojasnila navedb pa naj obrazloži na posebni vložni poli. Davčni zavezanci naj navedejo resnične enoletne čiste dohodke, da se izognejo kazni. Obrtniki morajo v prijavi tudi izjaviti, če prodajajo nakupljene in že izgotovljene izdelke, če delajo s stroji na pogon ter koliko pomočnikov in vajencev zaposlujejo. Podjetniki, ki delajo po akordu, morajo navesti tudi to. Kdor bi ne izročil prijave v določenem terminu tega razglasa, bo plačal predpisano kazen. Prav tako bo kaznovan tudi oni, ki bo v prijavi navedel neresnične podatke o dohodkih. Tiskani obrazci za prijave se dobe pri županstvih ali pa pri davčni upravi.
Finančna kontrola se ne preseli.
Z ozirom na notico v torkovi številki »Večernika«, da se namerava finančna kontrola v Mariboru preseliti v II. nadstropje okrožnega inšpektorata v Mariboru, nam sporoča finančna kontrola, da to nikakor ni .namera dravske finančne direkcije, ki je prejkoslej uveirjena, da mora glavni oddelek finančne kontrole v Mariboru radi velikega prometa s strankami ostati v pritličju.
Nedelja	Nedelja
popoldne ob S. url
Otroška varletna predstava
VELIKA	KAVARNA
Akademski ples.
V idealnem stremljenju, da podpre svoje revne člane, je »Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru« priredilo pretekli torek v dvorani Union svoj tradicio-nelni akademski ples. Vkljub krizi se prireditelji trdno zaupajoč v stalni kader akademskih starešin, ki so podprli doslej še vsako nacionalno prireditev v Mariboru; žal pa so se baš ti gospodje odzvali vabilu v kaj skromnem številu. Pač pa so počastili akademski ples s svojim obiskom gg. senator dr. M. Ploj, mestni župan dr. Lipold, s rezka načelnika dr. Ipavic in M. Makar, mestni zastopniki oblastev in vojske, predsednik »Narodne odbrane« prof. R. Kenda in mnogi drugi odličniki. V splošnem je bila udeležba zelo dobra, ker so prišli v jako lepem številu tudi zastopniki nemškega življa, vse polno pa seveda plesa željne mladine. Dvorana je bila dekori-rana zelo okusno, kar je pred vsem zasluga tukajšnjega vrtnarstva Jemec v Prešernovi ulici in mestnega Olepševalnega društva, ki sta dali na razpolago vse zelenje in je zlasti g. Jemec šel akademikom v vsakem oziru na roko. K koncu moramo kar najostreje grajati vedenje tistih par nezrelih sinov »boljših«, narodno zavednih družin, ki so elitno prireditev akademikov hoteli zamenjati z zakotno beznico in šli v, svoji nedostoj-nosti tako daleč, da so morali zapustiti dvorano. V ostalem pa našim agilnim akademikom na lepem uspehu čestitamo in upamo, da je tudi gmotni uspeh tako dober kot moralni.	 nj.
Akcija za znižanje stanarin v Zagrebu.
Visoke stanarine so za zagrebške najemnike stanovanj prav tako breme kakor za mariborske, ljubljanske in druge. Zato postaja vedno bolj nujna potreba, da se primerno znižajo in spravijo v sklad z ostalimi cenami ter s plačami in zaslužki. Iniciativo je prevzela sedaj banska uprava, ki bo že te dni sklicala anketo vseh prizadetih, povabila bo pa tudi strokovnjake, arhitekte, inženirje itd. Ako ne bo mogoče doseči prostovoljnega sporazuma, bo banska uprava predlagala ministrstvu zasilne uradne odredb«.
Lutkovno gledališče
Sokola-matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri pravljično igro v 4 dejanjih »Gašperček v peklu.«
Sokolsko društvo Maribor II na Pobrežju
ima svoj občni zbor v nedeljo 10. jan. ob 14.30 v dvorani brata Štefana Ren-člja na Pobrežju. Vsi prijatelji sokolske misli vabljeni. Zdravo! Odbor.
Rdeči križ na Pobrežju
uprizori v nedeljo, 10. januarja t. 1. v dvorani gosp. Renčlja na Pobrežju zabavno komedijo: »Lepa pustolovščina«. Začetek ob 19. uri. Igra za deco ni primerna!
Današnji ribji trg
je bil precej založen, in so prodajali sardele po 12 Din, skuše, brancine in sipe po 28 Din, polenovke po 22 Din kg. Kupčija je bila dobra.
Zopet ena vlomija — polomija.
Ko je prišla danes zjutraj snažilka v pisarno odvetnika dr. Igorja Rosine na Aleksandrovi cesti, je opazila, da je tam vse razmetano. Takoj je o tem obvestila stražnika, ki je ugotovil, da so vlomilci Preskočili 2 metra visoko ograjo na dvorišču sosedne hiše in z drbelim lesenim drogom raztrgali železno mrežo na pritličnem oknu ter se tako splazili v zadnjo pisarniško sobo. Tu so se lotili železne blagajne in jo navrtali ter odprli, Imeli pa so vražjo smolo. Blagajna je bila popolnoma prazna, le nekaj vložnih knjižic in drugih listin je bilo v njej. Teh niso vzeli. Prebrskali pa so vse predale, pretaknili vsak kotiček, toda našli niso ničesar, kar bi se jim izplačalo. Ocfiti so morali praznih rok, ko so napravili na bk gajnfi okoli 1500 Din škode. O vlomu sta bila tudi takoj obveščena šef kriminalnega oddelka g. Cajnko in daktiloskop g. Grobin. Zaenkrat manjka za vlomilci še vsaka sled.
Narodni poslanec g. Krelčl
bo imel jutri ob 19. uri v Balonovi dvorani na Pobrežju sestanek z volilci. Poro čad bo o položaju in se informiral o željah in potrebah pobrežkih občanov.
Zverinski oče.
V neki mali vasici na Nižjeavstriiskem so te dni odkrili strahoten zločin, ki je razburil vse ondotno prebivalstvo. Pred enim meseoem je zasačil orožnik posestnika Franca Laichta kot divjega lovca in mu vzel puško, katero je odnesel v občinsko pisarno. Pred nekaj dnevi pa je puška iz občinske pisarne izginila. Sum je padel seveda na Loichta. Orožniki so se odpravili k njemu in zahtevali od njega, da jim izroči puško. Ker pa Loicht tega ni hotel, so orožniki izvršili pri njem hišno preiskavo. Ko je orožnik iskal v bližini hleva, je naenkrat zaslišal čudne glasove, ki so prihajli iz hleva. Stopil je bliže in pogledal noter. Nudil se mu je strašen prizor. Na trohneči slami je čepela v cunje oblečena odrasla deklica, ki je bila podobna smrti. Orožniki so u-gotovili, da je bik to posestnikova 17-letna hčerka, za katero so mislili sosedje, da je že pred desetimi leti umrla. Deklica je slaboumna in zna jecljati le nekaj besed. Hoditi revica od dolgoletnega čepenja v hlevu ne more več. Prepeljali so jo v bolnico, nečloveškega očeta pa so orožniki odgnali v zapor.
Vitezi častne legije na zatožni klopi.
Skoro neverjetna se zdi ta vest, vendar je resnična. In je stvar ta: ker visokih dostojanstvenikov častne legije niti ne more obtožiti preiskovalni sodnik niti jih ne iTiore obtožiti preiskovalni sodnik niti jih ne more soditi policijska sodnija, ampak so podvrženi naravnost apelacij-skemu sodišču, je generalni državni pravduik sklenil, več visokih dostojanstvenikov, ki so kompromitirani v finančnih aferah, pozvati pred apelacijsko sodišče. In tako se bodo morali v kratkem zagovarjati radi zlorabe zaupanja in prestopka proti družabnemu zakonu med drugimi: grof Sainte-Aula re. bivši veleposlanik v Londonu, veliki oficir častne legije Deschanel in imejitelj velikega križca častne legije general Archinard.
mariborska gledališče
REPERTOAR.
Petek, 8. januarja. Zaprto.
Sobota, 9. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. A.
Nedelja, 10. januarja ob 15. uri »Rdeča kapica«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Lutka«. Prvič.
Ptujsko gledališče.
Ponedeljek, 11. januarja ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Gostovanje marib. gledališča.
Koledarček »Jadranske straže«.
»Jadranska straža « priporoča svojini članom koledarčke za leto 1932. Dobe se po Din 10.— v društveni pisarni in trgovini g. H. Sax, Grajski trg.
TRADER HORN
V soboto se začne v Grajskem kinu predvajati nemški zvočni velefilm Trader Horn, ki je najboljši džungelski film, kar nam jih je do danes dala filmska industrija. Trader Horn pomeni dobesedno prevedeno »trgovec Horn«. Ta trgovec Horn se je podal v Afriko v do takrat neraziskane, a najboga-tejše kraje ob Slonokoščeni obali. 25.000 kilometrov je prehodila ta ekspedicija. 60.000 m negativa je napravil oparater in iz te ogromne dolžine se jih je izrezalo 3200 metrov za ta mojstrski velefilm Trader Horn. Krasni so posnetki dežele, veličastvetii posnetki zveri. V tem filmu vidimo živali, kakršnih do danes nismo videli ne v muzejih ne v filmu. Ce pomislimo, da je ekspedicija prodirala v malem neznatnem čolnu po Krokodilovi reki, katere do takrat niso poznali niti najznamenitejši raziskovalci, da je bila neprenehoma ogrožena od tisočev krokodilov. da bi najmanjši sunek bil lahko usode-poln za celo ekspedicijo, si lahko predstavljamo požrtvovalnost teh junakov. Žalibog tudi ta ekspedicija ni bila brez človeških žrtev. Ker je Trader Horn tehnično in kulturno mojstrsko delo, priporočamo vsakomur, da si ga ogleda.
Iz Poljčan
Likvidacija društva »Zvon«. Z ustanovitvijo Sokolskega društva v novembru 1930 sta tukajšnjj društvi, »Čitalnica« in »Zvon« popolnoma prenehali z delovanjem. — Skoro vse delovne sile obeh društev so namreč prešle k Sokolu. Pa tudi drugače se je pokazalo, da je troje društev pri nas odveč, saj so v teh težkih časih ljudje mogli obiskovati komaj prireditve enega društva. In tako so nekateri uvidevni Člani, tako pri »Zvonu« kot »Čitalnici« sklenili, da je najboljše, da se društvi v prid Sokolu razideta. Društvo Zvon je na svojem zadnjem občnem zboru minule nedelje ta sklep kot prvo izvedlo. Likvidiralo je častno in razdelilo svojo imovino 3.300 Din in inventar tako^: 1500 Din za uboge šolarje, 1C00 Din Sokol, 500 Din planinsko društvo, inven-atr pa prosvetno društvo. — Društvo »Zvon«, ki je bilo sicer za kulturni napredek našega kraja zelo zaslužno, je imelo zadnje čase prav malo članstva, zadnji predsednik je bil posestnik gosp. Hauptman. Društvo bi obhajalo prihodnje leto svojo lOletnico, vendar ga toni zadrževalo, da se je uklonil skupnim interesom našega kraja, ki hoče združiti v Sokolu vse ljudi, ki jim ie na srcu pro-cvit naše lepe domovine. Upoštevajoč ta cilj, bo gotovo v najkrajšem času v prid Sokola likvidiralo tudi našo sicer popularno »Čitalnico«.
Iz Prekmurja
Nov orožniški poveljnik v Murski Soboti. Te dni je prevzel poveljstvo orožniške čete v Murski Soboti g. Milan Ko-vinčič, orožniški kapetan I. razreda, ki je bil tja premeščen Iz Kranja.
Prekmurje brez avtobusnega prometa. Zaradi visokega snega je že od 1. t. m. ukinjen ves avtobusni promet v Prekmurju. Posebno neugodno upliva pomanj kanje zveze med Mursko Soboto, Beltinci, Dolnjo Lendavo in Čakovcem. Bilo bi nujno potrebno, da hi.se oblasti pobrigale za to, da se ceste vsaj sedaj očistijo.
Vražji advokat.
— Priča, ali veste popolnoma natančno, da ic obtoženec tisti, ki je ukradel kravo?
— Gospod sodnik! Dokler me ni začel izpraševati obtoženčev zagovornik, sem to čisto natančo vedel, zdaj pa nisem niti več siguren, če je nisem ukradel jaz!
<
Za moderno drsališče in sankališče
v Mariboru
Velecenjeni gospod urednik!
Cital sem v »Večerniku«, kar je napisal neki športnik o nujni potrebi modernega drsališča v Mariboru, kajti sedanji dve drsališči res nikakor ne ustrezata in sta tudi vedno odvisni od mile in nemile zime. Dopisnik predlaga, naj bi se za drsališče preuredil športni prostor, kakor to delajo v Ljubljani.
Jaz pa imam čisto drug predlog, ki bi bil tudi praktičen in cenejši. Dosedajni ribnik pri paviljonu naj se v jeseni malo izčisti, to se pravi: treba vodo izpustiti, dno izčistiti in malo izravnati in nato v ribnik spustiti samo 15—30 cm vode — Pa /e problem drsališča rešen! Sredi ribnika je itak že ena luč, dve pa naj bi se še namestili. Mali ribnik v parku pa je itak dovolj razsvetljen. S tem bi bila vsaka nevarnost udiranja ledu odstranjena. Voda bi hitreje zamrznila, in imeli'bi stalno lepo drsahšče, za katerega bi nas vse zavidalo.
Športni prostor za to pa nikakor ni Poraben. Spomladi se zgodaj pričenjajo nogometne tekme, in takrat bi morali še čakati, da se staja led. povrh tega bi pa Prostor vsake pomladi rabil temeljitega
popravila, ker bi se zemlja pod ledom vedno vzvalovala.
Pa še nekaj. Od mnogih staršev sem že čuil željo, naj bi športna društva v Mariboru poskrbela za ureditev vsaj čisto primitivnega otroškega sankališča. Starši ne vedo, kam naj pošljejo deco san kat. Povsod neugoden teren ali prevelika oddaljenost, ali pa privatna ali policijska prepoved. Zato bi bilo takšno o-troško drsališče v bližini Maribora, kakor ga že imajo vsa večja mesta, zelo potrebno.
Ker je drsališče pri paviljonu, bi bilo umestno, da bi se tudi prostor za sankanje napravil kje tam v bližini. Naj se zimski šport (izvzemši Pohorja) koncentrira v bližini Maribora! Ustvarimo si tako-le malo svoj mariborski »St. Moritz«! Ako bi se športna društva za to interesirala, bi gotovo dobili takšen prostor na razpolago od barona Tsvikla ali g. Badla oziroma g. Hailberta. Treba bi bilo samo podreti nekaj dreves, in imeli bi lepo otroško sankališče, kjer bi se naša mladina lahko brezskrbno sankala!
Franjo Korže.
Biserne školjke
Sovjetska vlada posveča v zadnjem času veliko pozornost na murmansko obalo, ob kateri love domačini že od nekdaj biserne školjke, ki imajo v sebi krasne bisere. Pred vojno je znašala Vrednost nalovljenih školjk okoli 500.000 zlatih rubljev na leto, vkljub temu, da so prekupčevalci plačevali ljudem le toliko, da so se mogli skromno preživljati. Sedaj nalove biserov le še za približno 50.000 rubljev. Sovjetska vlada upa, da se bo dalo ribištvo na biserne školjke še dvigniti, kar bo prineslo državni blagajni novih dohodkov.
Komunistične gramofonske plošče
Okrožno sodišče v Jassyju v Romuniji je te dni obsodilo nekega Vladimira Gor-derura in dva njegova tovariša zaradi ko munistične propagande. Gorderure je bil obsojen na 15 let, tovariša pa vsak na 10 let ječe. Pri aretacij! so boljševiški agitatorji odločno zanikali vsako krivdo, toda sodišče jim jo je pozneje zelo lahko dokazalo. Navilo je namreč gramofonske Plošče, katere je pri hišni preiskavi zaplenilo, in iz gramofona se je oglasil ruski boljševiški govornik, ki je čital navori la kominterne za romunske komuniste.
Tragedija maroškega žuava
Pred meseci se je dogodila v nekem hotelu v Alžiru v Afriki grozna tragedija. Zuav, maroški arabski vojak francoske vojske, Ahmed ben Mohamed, je s tremi streli ubil svojega stotnika De Lissa-ca, njegovo ljubico Katarino Michelovo ter slugo. Zločin je storil iz maščevanja, ker se mu je Michelova, ki je bila prvotno njegova, izneverila in se preselila k stotniku De Lissacu. Ahmed ben Mohamed je hotel ubiti le stotnika in dekle, ne pa tudi sluge. Tega je ustrelil samo zato, ker je prihitel stotniku na pomoč, in se je Arabec bal, da bi ga izdal. Po zločinu je Ahmed ben Mohamed pobegnil v pristanišče, kjer se je vkrcal na neko ladjo ter se odpeljal v Lyon, kjer je takrat bila njegova garnizija. Toda izmuzniti se vendar ni mogel. Kmalu je bil aretiran in odveden v zapore trdnjave Monteux, kjer je pri zaslišanju svoje grozno dejanje skesano priznal. Vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt in tudi prošnja za pomilostitev mu je bila zavrnjena. Na Božič ob 5. uri zjutraj so ga na trdnjavskem dvorišču ustrelili. Justifikaciji so prisostvoval tudi drugi zuavi, njegovi rojaki.
Šport
Zimskošportni program Mariborskega smučarskega kluba.
Smuški tečaji:
Od 10. do 17. januarja in 17. do 24. januarja v Sv. Lovrencu na Pohorju. Dostop iz žel. postaje Sv. Lovrenc na Pohorju poldrugo uro hoda, avto-zveza. Shajališče v penzionu Biittner. Strokovni pouk pod vodstvom učitelja g. Vilka Forstneriča, po sistemu Bilgeri. Ob koncu tečaja predvideni poučni izleti v okolico Sv. Lovrenca in na Pohorje (Planinka, Rogla itd.)
Visokoalpinski tečaj na Peci pri Prevaljah v času od 24. do 28. marca. Poučuje g. Vilko Forstnerič. Sprejemajo se samo prej prijavljeni, za katere bo rezervirano prenočišče. Koča bo odprta edino za tečajnike. Pogoji se izvedo pri podpisanem klubu.
Vsakodnevni poldnevni tečaji za otroke in odrasle v okolici Maribora v zvezi s kratkimi izleti. Zbirališče pri paviljonu v parku. Pojasnila daje podpisani klub. Ti tečaji in izleti se vršijo samo v slučaju ugodnih snežnih razmer.
Izleti:
Meseca februarja in marca večdnevni izleti: a) Guštanj - Rimski vrelec - Urška gora - Slovenjgradec - Velika Kopa -Jezerski vrh - Klopni vrh - Ruška koča -Mariborska koča - Pohorski dom - Maribor. b) Maribor - Klopni vrh - Mislinje. c) Večdnevni izlet v alpe (marca ali aprila).
SK Svoboda
poziva vse člane da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob 20. v palači OUZD.
Smuški tečaj SSK Maratona pri Rimskem vrelcu.
Slovenski športni klub Maraton je priredil v dneh od 26. decembra* do 3. januarja pri Rimskem vrelcu nad Gušta-njem pod vodstvom absolventa visoke šole za telesno kulturo v Berlinu gosp. Drago Ulage svoj prvi smuški tečaj, katerega se je udeležilo poleg klubovega članstva zelo lepo število prijateljev zimskega športa iz Zagreba in Ljubljane. Tečaj je v vsakem pogledu lepo uspel zakar gre največja zasluga agilnemu načelniku zimskošportne sekcije SSK Maratona Zdravku Š t a n g 1 u, ki je tečaj vzorno organiziral. Krasni in divni tereni v bližini Rimskega vrelca pa so vse tečajnike, predvsem Zagrebčane, naravnost očarali. Težko je najti kje drugod v Sloveniji tako lepih in za smučanje pripravnih terenov kot so pri Rimskem vrelcu.
Med tečajem sta bili tudi dve smuški tekmi in sicer 1. in 3. januarja. Poslednja za izvežbane smučarje na progi dolgi približno 11 km. Rezultati so bili:	1.
Štangl Zdravko (SSK Maraton) 52.55,
2. Marchiotti Stanko (SKGRV) 54.30,
3. Prauesperger Boris (Concordia, Zagreb) 55.40, 4. Škapin Boris (IS5K Maribor) 56.05, 5. Tekiauc Srečko (SKGRV) 58.02, 6. Škamlec Rudolf (SSK Maraton) 58.20.
Dobra opazovalka.
Mala Pipica zakliče: »Mamica, pravkar sem ujela dve moški in dve ženski muhi!«
»Kako pa veš, katere so moške in katere so ženske muhe?«
»Ker sta se dve usedli na mizo, dve pa na ogledalo.«
Vsa Evropa umobolna
Med prijatelji.
»Iz mojih ust še nikoli ni prišla laž.« »Kaj, ali govoriš skozi nos?«
Sloveči francoski novinar Jules Sauer-wein se je na poti v Beograd pomudil včeraj tudi na Dunaju in se je izjavil na-pram svojim novinarskim kolegom o sedanjem položaju v Evropi med drugim: Za vse, kar je danes slabega, dolžimo krivde gospodarsko krizo. Po krivici. Večji del krivde nosijo ljudje sami. Za živ ljenske potrebe narodov se danes vse preveč producira. Dokaz: bombaž, kavo, žito v Ameriki uničujejo. V Jugoslaviji na primer je toliko živine, da ne vedo, kam z njo, v Rumuniji tolrko žita, da jim bo velik del žetve segnil, pa jih je baš v tej deželi polno, ki stradajo in zmrzujejo. Pravijo, da je kriza finančnega značaja in izvira iz pomanjkanja med narodnih plačilnih sredstev, ampak temu ni tako, kriza je zgolj vprašanje kredita. Ljudje si medsebojno ne zaupajo. To nezaupanje ne obstoja samo med raznimi
narodi, ampak je tudi v vsaki deželi doma tako. Na primer pri nas v Franciji. Tam ljudje svojih prihrankov ne zaupajo domačim zavodom in zbirajo in skrivajo zlato, ki jim ne nosi nobenih obresti.
Pod uplivom splošnega nezaupanja sta se v Nemčiji in , Franciji razvila sovraštvo in strah že v pravo psihozo. Vsa Evropa je umobolna.
Izhoda iz današnjega kaosa je seveda težko najti. Nacijonafae rešitve gotovo ne zadostujejo. Morda bi kak gospodarski sporazum med sosedinimi si državami mogel kaj pomagati, pod pogojem, da je med temi državami tudi takih, ki so po svoji strukturi sposobne krizo delj ia bolje izdržati. Ampak tudi od takih sporazumov ne smemo preveč pričakovati, Vsa Evropa mora delati na svoji ozdravitvi.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
Vohunke v svetovni vojni
Kako veliko vlogo so igrale v svetovni vojni ženske kot vohunke, je zna->}o. Podajamo tu dva značilna primera zeuhke vohunske zvijačnosti.
Lady A. je živela na svojem lepem *.radu v okolici Londona. Njen brat je bil °drinil s prvim angleškim armadnim zborojn preko kanala v Francijo. Bil je letalec pri armadi generala Fren-cha. Pri nekem izvidniŠkem poletu preko nemških linij v severni Belgiji in v neposredni bližini holandske meje mu je odpovedal motor, najbrže zadet od sovražne krogde, in letalec je bil prisiljen, sredi nemškega ognja se spustiti na zemljo. 1 oda imej je srečo, da je točka, kjer je pristal, že bila na' holandskih tleh. Kmalu za tem je dobila lady A. uradno obvestilo, da je njen brat interniran na Holandskem Ul tako si je lahko z njim dopisovala.
Preteklo je mesec dni, ko je lepega dne lady A. dobila obisik v osebi neke Rusinje, ki je prihajala iz Londona, da bt po nalogu nekega dobrodelnega društva nabirala darove v pomoč prebivalstvu na Rusko-Poljskem, zasedenem od Nemcev. Kot legitimacijo je pokazala Rusinja priporočilna pisma od odličnih londonskih osebnosti.
Lady A. je povabila svojega gosta na . caj na grajsko teraso. Pred to teraso se
je razprostirala velika livada, na katero so se bile spustile številne jate ptic. V ozadju se je dvigal gozd, zeleneč v prvi pomladi. Med pogovorom, ki se je naravno sukal okoli vojne in usode brata grajske gospe, je Rusinja vzela svinčnik in pričela na prvo prazno stran romana, ki ga je imela s seboj, risati skico tega lepega razgleda na livado. Rusinja je bila nad krasoto pokrajine vsa zadivljena in je pomilovala gospejinega brata, ki mu je gotovo zelo dolgčas po tem lepem domu. Ko je bila risba gotova, je bila grajski gospe tako všeč, da je zaprosila Rusinjo, naj ji prepusti risbo za spomin. Rusinja ji je v zahvalo za gostoljubni sprejem risbo z veseljem poklonila in je svetovala gospe, naj to sliko pošlje svojemu bratu na Holandsko, ki bo gotovo vesel tega spomina z dragega doma. Potem ko je lady A. še darovala neki znesek za rusko pomožno akcijo, se je Rusiinfe poslovila in se vrnila v London. Lady A. pa je takoj napisala na svojega brata pismo, kateremu je priložila tisto lepo risbo Rusinje. Kmalu zatem pa je izvedela lady A. dve čudni reči. Prvič se je izkazalo, da tiste osebe, od katerih je Rusinja pokazala tista priporočilna pisma, te Rusinje sploh niso poznali. Potem pa ji je brat na njeno vprašanje, če je prejel njeno pismo od tega in tega dne s sliko od-
pisal, da ni prejel ne pisma ne nobene slike.
Ali se je bilo pismo izgubilo? Nikakor ne! Ampak to pismo je zajel neki holandski, v nemški vohunski službi stoječ agent in ga izročil nemški tajni vohunski službi. Nemcem je ta tako nedolžno izgledajoča risba sporočila zelo važne podatke. Namreč natančno lego angleških min, nahajajočih se na neki strateško zelo važni točki angleške obale, pri čemer so bile posamezne mine naznačene s posameznimi pticami na livadi.
Leta 1917. se je mlad ataše nekega nevtralnega poslaništva v Parizu seznanil s krasno mlado plesalko. In se vanjo smrtno zaljubil. Ta plesalka je bila strastna šahistinja in je naprosila svojega častilca, da jo seznahi s kakšnim slovečim šahistom v prestolnici njegove domovine, ker bi rada dobivala kake prav težavne šahovske naloge. Ataše ji je seveda rad ustregel in ji je nekega dne prinesel naslov nekega šahovskega kluba, ki je užival mednarodni sloves, Tega je bila plesalka* zelo vesela in potem je kmalu prinesla atašeju neko šahovsko nalogo s prošnjo, da bi jo posla! tistemu šahovskemu klubu v rešitev, ker je ona nikakor ne more razrešiti. Spet ji je atašč rad ustregel in je svojemu pismu na šahovski klub priložil to šahovsko nalogo. Pismo je odposlal kakor po navadi po diplomatskem kurirju. Toda ni nikoli dospelo na svoj cilj, ker je v
tem kritičnem trenutku posegla vmes francoska tajna služba. Francozi so že dolgo imeli to plesalko na sumu, da je nemška vohunka. Ostremu očesu vedno nadzirajočih jo agentov »Suretč generale« torej tudi ni ušlo njeno poznanstvo z nevtralnim atašejem. Posrečilo se jim je, da so tisto nevarno pismo dobili v svoje roke. Nato so informirali ataščje-vega šefa, ki je uvedel strogo preiskavo. Izkazalo se je, da je atašč brez dvoma ravnal v dobri veri. Vse drugače pa so izpadle poizvedbe francoske tajne policije glede na plesalko. Dognali so, da je bila malo prej. preden je izročila atašeju tisto šahovsko nalogo, v družbi neke druge elegantne dame iz sveta, v katerem se ne dolgočasijo, obiskala neko pariško vojno bolnico, kjer je govorila z ranjenim nemškim letalcem, ki so ga bili za francoskimi linijami sestrelili na tla. Vojaške podatke tega letalca je ep® sestavila v šahovsko nalogo, ki je natančno zaznamovala postojanke francoskih rezerv na gotovem delu fronte, ki jih je bil letalec na svojem izvidniškem poletu izvohal. Od šahovskih figur so kmetje pomenili pehoto, kraljica poljsko topništvo, kralj težke topove, lovec letalsko divizijo, stolp pa glavni stan štaba.
Ako bi bila ta šahovska naloga dospela v šahovski klub, bi si jo bil tam prepisa! nemški agent in jo izročil nemškemu generalnemu štabu.
Plesalko so aretirali in ustrelili.
Mariborski »VE C ERNI K« Julr*
V Maribor«, dne 8. I. 1932.
Currer Bell:
18
Lowoodska sirota
To prostost, to zabavo, ki je nismo bile vajene, nam je bila naklonila nesreča, o kateri moram v nastopnem razpravljati.
Ali nisem bila očrtala svojega bivališča kot ugoden kraj, če sem rekla o njem, da je ležalo sredi gričev in gozdov in se dvigalo tik potoka? Gotovo, krajina je bila lepa: toda je sli bila zdrava ali nezdrava, je drugo vprašanje.
Gozdnata krajina, iz katere se je dvigal Lowood, je bila zibel megle in iz megle porojene kuge, ki se je razpasla z nastopajočo in razvijajočo se vigredjo in prilezla tudi v sirotišče; tam je dehnila logar v prepolno učilnico in natlačeno spalnico, in še preden je prispel maj, je bila izpremenila pošast zavod v, bolnišnico.
Glad in zanemarjeni prehlad sta bila večino gojenk za bolezen primerno pripravila. Pet in štirideset od osemdesetih deklic je istočasno bolovalo. Vsak pouk je prenehal, vsaka stega, vsak šolski red je popustil. Redke gojenke, ki jih je bil legar prezrl, so bile skoro neomejeno svobodne, ker je zdravnik zahteval, naj se pridno in često kretajo, da ne bodo zbolele: pa ko bi tega priporočila in napotka tudi ne bilo, bi jih nihče ne bil utegnil nadzirati ali zadrževati doma. Miss Temple je skrbela le za bolne gojenke. Ves svoj čas je prebila v bolniški sobi in zapuščala je svoje onemogle ovčice le tedaj, kadar jo je ponoči lomil radi utrujenosti hud, neodoljiv spanec in je morala h kratkemu počitku. Učiteljice so bile močno zaposlene, ker so morale pripravljati k^čege in druge potrebščine za odhod gojenk, ki so bile dovolj srečne, da so Imele sorodnike in prijatelje, h katerim so se zatekale in ki so bili voljni, da jih odvedejo iz legla kuge. Marsikatera revica, ki se je bila bolezni že nalezla, je šla domov — umirat. Nekaj jih je bilo umrlo v zavodu; hitro so jih na tihem pokopali, ker je bila bolezen taka, da pogreba ni bilo moči odlašati.
Dočim se je bil! legar v Lowoodu tako udomil in udomačil in je bila v zavodu smrt skoro vsakdanji gost; dočim je po hodnikih in sobah mračne hiše dišalo kakor v kaki bolnici in so se zdravila in razne kroglice zaman trudile, da bi premogle izparine smrti; je medtem zunaj mrkih vrat čez razkošne griče ta krasne dobrave brez
najmanjšega oblačka sijal divni maj Tudi naš vrt je
žarel od cvetlic. Slezi so bili pognali kot drevesa, lilije so se odpirale, tulipani in šipki so cveteli; robovi gredic so bili pokriti z rdečimi nageljčki in belimi marjeticami; ob zori in zatonu so divji šipki izdihavali svoj nebeški vonj. In vse to rajsko razkošje ni imelo nobene vrednosti za večino lowoodskih sirot; letupatam je nudilo kako rokovet bilja in cvetja, ki so ga natrosili obledeli sestrici v krsto.
Jaz pa in ostale še zdrave družice smo v polni meri uživale krasoto kraja in dobe. Od zore do mraka smo se potikale in potepale kot ciganke po gozdu. Delale smo, kar nas je bila volja, hodile tja, kamor nam je srce velelo. Tudi branili so nas zdaj obilneje. Ne Mr. Brock-lehursta ne njegove rodbine ni bilo nikoli v bližino Lo-wooda, gospodinjstva ni nihče več nadziral; tista sitna gospodinja je odnesla pete, strah pred kugo jo je bil pregnal; njena naslednica, ki je bila doslej upraviteljica lowtonske ubožne lekarne, se še ni bila privadila novemu bivališču ter nas je oskrbovala še precej radodarno in blagih rok.
Tudi je bilo že manj lačnih želodčkov. Bolnice so le mata jele, naši zajutrki so bili obilnejši. Kadar kuharica ni utegnila skuhati rednega obeda, kar se je često dogajalo, nam je dajala velik kos mrzle testenice ali pa pošteno zagozdo kruha ta stra. in to srnio odnašale v gozd, kjer si je vsaka poiskala najdražji kotiček in poučila svoj del.
Sedela sem najrajši na gladki široki skali, ki se je dvigala vsa bela ta suha iz sredine potoka; do nje je bilo treba gaziti in tega junaštva sem se tvegala bosa. Skala je bila baš toliko široka, da je moglo udobno sesti poleg mene še drugo dekle, ki mi je bila v tem času izbrana družica — neka Marijana Wilson, ostroumna in Mstrovida deklica, ki mi Je godila nekaj radi svoje šegavosti In posebnosti, nekaj zato, ker se je
vedla bolj po domače. Nekoliko let starejša od mene, je bolj poznala svet in mi je vedela marsikaj povedati, kar sem rada poslušala. Vsakokrat mi je utešila zvedavost. Prizanesljivo mi je upoštevala napake in nikoli mi ni hrzdala besed in izrazov. Znala je lepo pripovedovati, jaz pa dobro razčlenjevati; rada je poučevala, jaz pa izpraševala; tako sva prav složno drugovali in se vsaj izredno zabavali, če nisva imeli druge koristi od najinega občevanja.	(
In kje je bila medtem Jelka? Zakaj nisem prebila rajskih dni svobode rajši ž njo? AH sem bila pozabila uanjo ali pa sem se bila tako pokvarila, da sem se naveličala njene poštene družbe? Marijana Wilson je bila gotovo manj vredna od moje prve znanke; znala je pripovedovati le zabavne zgodbice in se živo in šaljivo pomenkovati, kar mi je sicer bilo zelo povšeči; a Jelka, če sem jo pravilno sodila, je budila venomer le smisel za vzvišene stvari v tistih, ki jim je privoščila kako besedo. — Res, bravec, vedela in čutila sem to. A dasi sem bila grešno bitje z mnogimi napakami in redkimi čednostmi, nikoli mi Jelka Burns ni presedala, nikoli ni prenehalo čuvstvo vdanosti do nje, tako jako, nežno in spoštljivo, kakršno mi še nikdar ni zavzemalo srca. Kako bi tudi moglo biti drugače, ko mi je Jelka vselej in povsod izkazovala tako stalno in zvesto prijateljstvo, ki ga nikoli ni kalila zlovoljnost niti motila svaja. Že nekaj tednov je nisem bila videla, ker je ležala nekje v gorenjem nadstropju. Rekli so mi, da ni billa v bolniškem oddelku zavoda pri tistih, ki so bili zboleli za mačuhom, ker je njo grudila jetika in ne vročinska bolezen. In ker sem bila abotna, sem mislila, da je sušica le minljiva slabost, ki jo bosta čas in nega gotovo izlečila.
V tej veri me je potrjalo dejstvo, da jo je Miss Temple privedla enkrat ali dvakrat ob prav toplih, solnčnih popoldnevih na vrt, a ob teh prilikah nisem smela ž njo govoriti. Videla sem jo le skozi okno učilnice, in še tedaj ne dobro, ker je bila vsa zamotana in je sedela precej daleč pod verando.
Nekega večera sva se bili z Marijano v gozdu za-kesnili. Po svoji navadi sva se bili ločili od drugih in zašli tako globoko v goščavo, da sva zablodili ta morali vprašati za pot v samotni koči, kjer sta živela mož in žena, ki sta v gozdu pasla in pitala čredo napol divjih prašičev. Ko sva se bili vrnili, je bil mesec že izšel; ra:narjev konj je bil privezan za vereje vrtnih vrat. Marijana je takoj zaslutila, da mora biti nekdo hudo bolan, ko pa so poklicali Mr. Batesa ob tako pozni uri. Stopila je v hišo, jaz pa sem malo zaostala, da si posadim v gredico prgišče koreninic, ki sem jih bila izru-la v gozdu in ki sem se zanje bala, da bi mi čez noč useknile. Ko sem opravila, sem se še malo pomudila; cvetlice so tako dehtele, ko je padala rosa. Tako prijeten večer je bil, tako jasen, tako topel! Še vedno žareči zapad je obljubljal nov lep dan. Mesec je veličastno vzhajal na mračnem vzhodu. Opazovala sem vse to ta se veselila kot otrok, ko mi mahoma dahne v glavo misel, kakršna me še ni nikoli bila vznemirila:
»Kako hudo mora biti v tem lepem času tistemu, ki leži smrtno bolan na bolniški postelji! Svet je prelep — kako žalostno bi bilo, ko bi ga morala zdajle zapustiti in oditi bogve kam!«
In tedaj se je moja duša prvič potrudila, da bi poj-mila, kar je bila čula o nebesih in peklu, in prvič se je zdrznila in prvič se je ozrla in ugledala za seboj, na obeh straneh in pred seboj in okoli in okoli sebe brezdanje brezno. Varna je bila le točka, na kateri je stala — sedanjost; vse drugo je bilo brezobličen oblak ta votla globina.In zadrgetala je pri misli, da se bo spo-teknila in utopila sredi te vreve. Ugibajoč tako ta prevračajoč to novo misel, sem slišala, kako so vrata zaškripala. Gospod Bates je prihajal iz hiše in ž njim bolničarka. Počakala je, da je zajahal konja in odjezdil, potem je zaklepala vrata. Skočila sem k njej:
»Kako se ima Jelka Burns?«
»Zeta hudo ji je,« je bil odgovor.
»Ali je bil Mr. Bates zavoljo nje tu?«
»Da.«
»In kaj pravi o njej?«
»Pravi tako, da je ne bo več dolgo med nami.« Da mi je kdo tako odgovoril še včeraj, bi bila mislila, da je bodo kmalu odvedli v Northumberland. kjer je bil njen dom. Ne bila bi slutila, da umira, zdaj pa sem to mahoma vedela. Te besede so mi jasno povedale,, da je Jel-
ka Burns štola svoje zadnje dneve na tem svetu in da je bila že ma potu v carstvo duhov, če je kje bilo tako carstvo. Strah mi je šinil v kosti, potem pa me je prevzela huda žalost, zahrepenela sem po njej — morala sem jo videti. Vprašala sem bolničarko, v kateri sobi leži.
»V sobi gospodične Temple,« je dejala bolničarka.
»Ali bi smela k njej in ž njo govoriti?«
»Oh ne, dete moje! To ni mogoče; in zdaj je že čas, da greste v hišo, lotila se Vas bo mrzlica, ako ostanete zunaj, kadar rosa pada.«
Bolničarka je zaklenila sprednja vrata; šla sem v hišo skozi stranska vrata, ki so držala v učilnico. Prišla sem baš o pravem času; ura je bila deveto in Miss Miller je kilicala gojenke spat.
Bilo je menda dve uri pozneje, bržkone ob enajsti uri; zaspati mi ni bilo moči in ker je bilo v spalnici vse mirno, sem bila uverjena, da vse družice trdno spe. Tedaj sem potihem vstala, vrgla krilo čez nočno obleko. se bosa počasi izmuznila iz spalnice in šla iskat sobo gospodične Temple. — Bila je skoro čisto na drugem koncu hiše, toda poznala sem svojo pot in mesečina, ki je bila tu pa tam skozi okna na hodnik, mi ie svetila, da sem jo našla brez težave' Vonj po kafri in sparjenem octu me je posvaril, ko sem prilezla v bližino sobe, kjer so ležale za legarjem obolele gojenke. Hitro sem smuknila mimo vrat, ker sem se bala, da bi me slišala bolničarka, ki je bedela vso noč. Strah me je bilo, da bi me uzrla in pogpala nazaj; ker Jelko sem morala videti, morala sem jo objeti, preden umre, morala sem jo še enkrat poljubiti, izpregovoriti ž njo zadnjo besedo.
Prišla sem neslišno po stopnicah nizdol, potem čez hodnik, posrečilo se mi je brez hrupa odpreti in zapreti dvoje vrat; nato sem prilezla do drugih stopnic; po teh sem se vzpela in tedaj sem stala pred sobo gospodične Temple.
Skozi ključavnico in izpod vrat je sevala luč; globoka tišina je bila povsod. Ko sem stopila bliže, sem videla, da so vrata le priprta, bržkone zato, da se zatohla soba malo prezrači. Ker nisem marala oprezovati ta me je gnala nestrpnost — bila sem vsa zbegana od hude duševne boli — sem jih odrinila in pogledala v sobo. Oko mi je iskalo Jelko, a se je balo najti — smrt.
Poleg postelje gospodične Temple je stala, napo! pokrita z belimi zagrinjali, otroška postelja. Videla sem oblike telesa pod rjuhami, a obraz so skrivali zastori. Bolničarka, s katero sem bila izpregovoriia v vrtu, je sedela v naslonjaču in spala. Neutrnjena sveča je brlela na mizi. Gospodične prednice ni bilo videti. Čula sem pozneje, da so jo bili poklicali k drugi deklici, bolni za legarjem, ki se ji je bledlo. Stopila sem naprej in se ustavila pri postelji. Prijela sem zastor, a rajši bi bila kaj rekla, kot ga razgrnila. Še vedno sem se bala, da ugledam mrliča.
»Jelka!« sem rahlo zaklicala, »ali čuješ?«
Zganila se je, potegnila zaveso in zagledala sem njeno bledo, posušeno, a povsem mirno lice. Tako malo se je bila izpremenila, da mi je ves strah minil.
»Ali si to ti. Jana?« je vprašala s svojim prijaznim glasom.
»Oh,« sem si mislila, »saj ne bo umrla. Motijo se. Ko bi bilo res, bi ne mogla tako mirno govoriti.«
Stopila sem k njej in jo poljubila; njeno čelo je bilo mrzlo in njeno lice hladno in shirano, tako tudi nje roka ta laket; a-smehljala se je kot nekdanje čase.
»Po kaj si prišla, Jana? Enajsta je že minila, pred nekaj trenutki sem slišala, kako je ura bila.«
»Prišla sem, da te vidim, Jelka. Čula sem, da si hudo bolna in nisem mogla zaspati, ne da bi govorila s teboj.«
»Prišla si torej po slovo, kajne; morda baš o pravem času.«
»Po svoji naravi! Da, ali mi se ne smemo prilago-jeviati naravi! Želim, da postanejo ta dekleta otroci po milosti božji. In čemu potem to obilje? Zopet in zopet sem velel, da želim, naj si gojenke lase preprosto, skromno in čedno pričesajo. Miss Temple, to deklico bomo gladko ostrigli; jutri pošljem brivca. In še druge vidim, ki so vse preveč lasate, na primer tista močna deklica tam — recite ji. naj se okrne! Ukažite vsem gojenkam v prvi klopi, naj vstanejo in okreneo lica k steni!«
NaJflneJSI rum
en gros!
Brandv
In vse vrste likerja Itd.
Pristna slivovka
en detalll
3841
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 25-80.	Tovarna	likerjev,	desertnih	vin,	in	sirupov.
11
v modri In rjavi barvi
v cenah po Dta 60.—, 90.—, 110.—, 135.-,
160.—, 190— In 220.— nudi tvrdka 37
Vranje Majar - Maribor, Glavni trg 9
Hi '
SOKLIČ
lutopnild m (prejmeta
Šivilja
gre za Dta 25,— šivat na dom novo in staro perilo. Naslov v upravi »Večer-nika«.	63
Prid ; kmečko dekle
želi se naučiti kuhanja zato išče službo pri dobrih ljudeh. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večemika«.	60
Jutrove zbirke
dobite tudi v podr.Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« yt Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ
STANKO DETELA v Maribora.
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik