Leto VI., Stev. 104

LJubljana, torek 5. maja 1925
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
_ Izhaja ob 4. gjutraf. ca
I Stane mesečno Dm a$—; m Ino-I icmstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
I Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev 16/I. — Telefon štev. j*. <o£na redakcija« od 19. ure naprej v Knatlovi ul. St. s/L — Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešer. nova ulica St. 4. — Telefon St. 3S.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. I. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun prt postnem ček. zavodu: Ljub. ljana it 11.842, • Praha čisla 78.16» Wien Nr. 105.341.
Ljubljana, 4. maja.
Včerajšnji občni zbor SKS je načelo-La sklenil, da stranka gospoda Puclja I preneha biti samostojna. Njeni pristaši I se pridružijo Prepeluhovi radičevski I stranki. Izbran ie bil veččlaiski odbor, h nalogo, da provede likvidacijo SKS lter formacijo enotne radičevske fronte I r Sloveniji.
I Star pregovor pravi, da večje nbe Ifro maniše. Radičeva stranka ie dobila I pri zadnjih skupščinskih volitvah 59 I mandatov. SKS pa samo enega. V I Sloveniji so dobili radičevci 20.000 gla-Iscv. gospod Pucelj okoli 12 000. Cisto I naravno je. da mora gosp. Pucelj s svo-liimi pristaši k Radiču. ne pa radičevci I k gosp. Puclju. Ker imaio radičevci v I Sloveniji tri mandate, gosp. Pucelj pa lis sam, je naravno, da postane dejanski 1 lokalni voditelj »kmetske demokracije® Iv Sloveniji radičevec gosti. Kelemina. I vrhovni šef pa Stipa Radič v Zagrebu. I Tako pridejo slovenski samostojni Ikmetie iz sv«'« stranke v plemensko in I separatistično stranko hrvatskih podeželskih magnatov in zagrebških Židov. I Danes razvoi sicer še nj tako daleč. I arnoak glede na včerajšnji sklep občne-jja zbora SKS ie le vprašanje časa. kdaj 1 razmere tako daleč dozore. Gosp. Pu-Iceli se bo sicer prizadeval, da z zgo-Ivornostjo in demagogiio kolikor mogo-IIt dolgo prikrije pravi cili svoje najno-lveiše politike, vendar pa to ne more iz-| premeniti končnega efekta.
Ljubljansko vodstvo SKS utemeljuje I potrebo enotne fronte z radičevci z Inumostjo združitve kmetsklh strank v I svrho. da one vzamejo v naši državi I vlado v roke. Sam gosp. Prr~ ' pa | e v zadnii svoji številki «Slov. Republikanca* čisto odkrito in jasno povedal. Ida vodi radifievska politika v osnovanje I«prot'srb'janskega» bloka, v katerem ■nai bi bil gos". Padič jedro. gosn. Pu-1 celi pa privesek. Ne gre torej za kmet-Iske Interese, marveč za plemenske In Iseoarafstlčne Interese: gre za bol radi-Itevskega bi žld-"*'"*"- Zagreba proti lanitartetičneimi Beograda, nanram ka-Iteremu naj bi slovenski samostojnežl Ifcot »planinski Hrvati« pojačevali Radi-|<evo bojno silo.
Pot. ki jo ie sedai ubral gosp. Pucelj, |so pomerili že klerikalci. Ociganjeni od lrad:čevcev bi radi krenili drugam. Po ■bridkih razočaranjih so izpregledali. da Iso bili Radiču !e priprega. ki je obtičala v cestnem jarku, čim ie radičevstvo Idobib nekoliko samozavesti, da lahko Isamo nadaliuie svojo pot. Isto se je lorej že dogodilo tudi dr. Novačanu; in koso. Prepeluh. ki očividno še nima do-I vol i krepke lekciie od Radiča, sam naj-Ibolie ve. kaj znači biti ob Radičevi oj-Inici.
Ne osporavamo možnosti, da se kdai-Ikolj razpletejo politične razmere tako, Ida bodo z uspehom sodelovale tudi ne-Ihrvatske nanredne stranke z Radlčevi-|mi Dotomci. A to vsekakor leži še v na-Iročiu daljne bodočnosti. In še takrat bo lborala biti podlaga za tako koooeraclio |(ne fuziio!) oovsem druga, kakor le da-Ines. ko se še vedno kažejo nagibi na Inadalievanje plemenskega ln separati-Isfčnega bo'a. četudi z drugačno taktiko Ikakor doslej. Gosp. Puceli! «Spora-|!um». za katerega pravite, da Vam gre, Ise v Jugeslaviii ne da doseči s snovalcem »nrotlsrblanskeea« bloka! Brez |Srb!fanrev. ki n'so bil? le ustvarHelJl Ina^e države, marveč tud! njena najjač-|la !n malone ed?n» zanesljiva opora v ■Prvih tfenfi letita, ie obstoj Jugoslavlle [nemogoč. Tn mora za aksiom naše no-Itranje politike smatrati vsak politični lanecedar. in ni treba, da je to ravno g. iPueeli. Ako gosp. Pucelj navzlic temu ■dela drugačno politiko, nodaia samo |<hkaz. da hoče sedai on Slovence gna-|ti v brezupen in usoden boi proti Sr-|bom. kakor so to doslej delali klerikal-|ci: to se pravi, da nai brezvestno šovinistično početie onravija poleg klerikalcev ali mesto n'!h še stranka gospoda ■Piiclia. Ako hočeio samostojni kmeti« lsledt! gosD. Pucliu tudi na to pot. naj 1'e notem ne čudiio. ako bodo v bodoče l?e manj dosegli in še več trpeli, kakor Ifoslei. ko iih ie ugonobltala zgoli ne-l^osobnost in nespretnost njihovih vo-Iditeliev.
■	Pa se trka g. Puceli na prsa in nravi: 133 non kmetov in delavcev bo v Slove-Iniii združenih po fuzlji z radičevci. Go-Isnod Pucelj pozablja, da on in Preoe-
■	luti nista in nikoli ne boste tisto, kar lis bil Radič, a da tudi Radič danes ni listo, kar je bil Radič še 8. februarja! Na |$taierskem. kier je kandidiral Radič, so radičevci dobili 16.000 glasov, a na iKraniskem samo borih 4000. karti tu je ■kanriidiral — Prepeluh. Vsi ti glasovi I? Sloveniji pa so bili oddani kot re-pfclikanskl. komunistični In renegatski. pa Staierskem so za Radiča glasovali liudi Nemci, nemškutarji in nešteti industrijski delavci. Ali gospod Pucelj lmisli, da bodo ti glasovali tudi za niega ■kot tipičnega reprezentanta malomeščanske buržuazije? Mar meni. da sme padič vse te glasove šteti za svoje tu-|di še do 17"vah svojega žlahtnlka Pav-Jla? Efekt Pucljeve fuzije z radičevci |bo ta. da bo pri pribodniib volitvah v
Intenzivno zakonodajno delo v vladi in v
skupščini
Vlada nadaljuje pretres zakonskih osnutkov. — Konstituiranje skupščinskih odborov. — Načelna debata v odboru za kmetijske kredite.
odbor za InterkonfesUonalne odnošaje. — Predsednik je Ljuba Jovanovič. podpredsednik Peter Kecmanovič .ajnik Kosta Ma-rič. Svoje seje sta imel3 t-di administrativni odbor in odbor za pr.,grupiranje občin. Popoldne je imel sejo anketni odbor. Predsednik dr. Subotlč je posla! ostavko na svoje predsedniško mesto, keT je bil davi izvoljen za prvega podpredsednika Narodne skupščine. Zato je'bil za predsednika anketnega odbora izvoljen dr. Laza Markovič. Na Subotičevo mesto pride kot član ankete Miljutin Dragovič. Anketni odbor odpotuje jutri zvečer v Zagreb. Obaiem je imel sejo odbor za poljedelske kredite, ki je začel načelno detato o tem zakonskem načrtu Govorili so Kosta Timotijevič. dr. Kulovec. Mi-losavljevič, Pušenjak in Moskovljevid, na kar je govoril resortni minister Miletič, ki je branil vladni načrt. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Beograd, 4. maja. Danes dopoldne ob 10. se je v ministrski sobi Narodne skupščine vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o politični situaciji in o parlamentarnem delu. Ker zakonodajni odbor ni dovršil še nobenega zakonskega projekta, je bilo sklenjeno, da se skupščini predloži naj svoje seje odgodi do pondeljka, ko pride na dnevni red volitev odbora za Hipotekarno banko in državni svet, nakar bi prišla na vrsto deklaracija vlade.
Beograd, 4. maja p. Popoldne ni bilo večjih političnih dogodkov. V vladi se intenzivno dela na zakonodaji. V predsedrcištvu vlade ni bilo važnejših dogodkov, ker je g. Pašič še vedno bolan.
V Narodni skupščini se je živahno delalo. Imeli so svoje seje razni skupščinski odbori. Konstituiral se je skupščinski odbor za zakon o pravoslavni cerkvi. Predsednik je Voja Janjič, tajnik Kjundjič, podpredsednik Valerijan Pribičevič. Konstituiral se je tudi
Seja Narodne skupščine
Temeljit obračun s klerikalno nestrpnostjo. — Skupščina se je
za teden din odgodila.
Beograd, 4. maja. Današnja seja Narodne skupščine je radi raznih predopravkov v klubih pričela šele ob pol 12. Po prečitanju zapisnika in izvrJenih formalnostih je bilo sporočeno,'da se je radičevec Marijan Pev-lič odrekel'''1' ojega mandata v sremski žu-paniji, kier lis kandidiral na dr. Mačkovi listi. Njegova ostavka Je bila izročena ve-rifikacijskemu odboru, ki bo določil naslednika. Nadalje je bilo sporočeno, da sodišče zahteva izročitev poslan a Vasilija Trbiča. Zadeva se izroči imunitetnemu odboru. Sporočeno je bilo nadalje konstituiranje odbora za poljedelske kredite; za predsednika le bil izvoljen Velizar Jatikovlč, za podpredsednika Juraj Demetrovič, za tajnika pa Kosta Onjatič. OBSODBA KLERIKALNE POLITIČNE
SUROVOSTL Pred prehodom na dnevni red je nato Narodna skupščina v burni sceni obračunala s politično ln narodno nedostojnostjo klerikalcev. Na vratih posameznih parlamentarnih klubov v skupščinskem poslopju je nabito ime kluba tudi v cirilici. Svojemu globokemu razočaranju nad imenovanjem poslovne vlade Narodnega bloka so klerikalci dali izraza na ta način, da je dr. Korošec strgal z vrat svojega kluba clrllskl napis! Ta gesta naravnost otroške zlobe je vzbudila sprva v parlamentu le veselost. Ko Je bil na vladi je dr. Korošec,, kakor znano protestira! celo proti rabi slovenskega jezika v parlamentu, sedaj, ko je defi-nitivno potisnjen na stran, trga napise v cirilici! Demonstracija pa je bila izvedena s tolikim sovraštvom, da se je v Narodni skupščini kmalu pojavilo tudi ogorčenje. Predsednik je dal poklicati zastopnika klerikalnega kluba ter mu je izrekel svoio grajo, istočasno pa naznanil, da bo dal napis obnoviti in ga v slučaju potrebe zastra-žiti.
Danes le prišla zadeva tudi pred plenum zbornice. Podpredsednik P a 1 e č e k Je namreč odgovarjal na vprašanje posl. M a J-kiča, ki je vprašal, ali mu je znano, da je dr. Korošec — «ta klerikalni fanatik, ki sramoti bratski slovenski del našega naroda« — demonstrativno raztrgal clrllski napis na vratih svojega kluba. Dr. Paleček odgovarja v lepem govoru, v katerem poudarja enakopravnost latinice in cirilice ter izraža svojo indignacijo nad postopanjem drja. Korošca. Izjavlja, da je odredil preiskavo ter se uverll, da so navedbe posl. Majkiča povsem točne. (Burni klici: Sramota!) Odredil je, da se cirilskl napis »akoj zopet povrne. Govorita še posl. Majkič in Bingulac, ki oba med bur iti pritrjevanjem zbornice obsojata klerikalno politiko ter poudarjata sovražnost klerikalcev proti vse mu, kar je srbsko. Klerikalci molčijo ter so očividno hudo poparjeni. Otroško - nepremišljeni čin njihovega predsednika j'm Je očividno pokvaril mnogo računov.
V nadaljnem Je bil poslancu Agatonoviču sporočen odgovor finančnega ministra na interpelacijo o odkupu tobaka. Odgovor pravi, da pride zadeva na dnevni red Narodne skupščine. Poslanec Agatonovič se z odgovorom ni zadovoljil, marveč zahteval, da mora Narodna skupščina vprašanje ta kol obravnavati. Toda Narodna skupščina je prešla na dnevni red: volitev odbora za osnutek zakona o pravoslavni cerkvi ter interkonfesijonalnega zakona. V oba odbora so pretežno bile Izvoljene osebnosti, pre-destinirane v sporazumu radikalskega in samotojno - demokratskega kluba. Za podpredsednika Narodne skupščine pa je bil izvoljen dr. Nikola Subotič, ki se je za iz volifev zahvalil z daljšimi lepimi besedami. Radi delovanja skupščinskih odborov se plenarne seie odgodiio za teden dni, do pri hodnjega pondeljka.
Glasovanje o stanovanjskem zakonu
Šele včeraj se je v odboru končala podrobna razprava o stanovanjskem zakonu. — Glasovalo fih je 20 za, 9 oroti. — Minister Grisogono o začpsni stanovanjski npredbi ministrskega sveta.
Beograd, 4. maja. p. Danes popoldne ob 16.30 se je nadaljevala seja p'enuma zakonodajnega odbora ter se je še vedno nadaljevalo razpravljanje v podrobnostih o stanovanjskem zakonu. Najprej se je vršila razprava o oddelku B, ki tovori o postopanju stanovanjskih sodišč. Razne stilistične izpremembe so predlagali Kapetanovlč, 5u-perina in dr. Polič, ki je posebno zameri!, da politične oblasti često ne izvršujejo odlokov stanovanjskih sodišč. Vasa Jovanovič je zahteval, da se zakonitim potom zavarujejo prava odvetnikov, ker se zdi, da se odvetnki bo;kotirajo. Dalje sta govorila dr. Zanič in dr. Kulenovič Nato je Lluba Jovanovič izjavil, da je razprava končana. Govoril je samo še dr. Gosar. Odredil se je kratek odmor .nakar je odbor začel razpravljati o drugem delu, ki govori o taksah in stroških. Prvi je govor:l minister Grlso-gono, ki je izjavil, da gotove predloge sprejme, gotove pa odklanja. Potem se ie vršilo glasovanje, ia sicer od člena do člena z izpremembami, katere je poročevalec sprejel, in sicer do čl. 74. zakona.
Nato so razpravljali o drugem oddelku, ki govori o taksah in stroških. Govorili so
Sloveniji pucljevcev in radičevcev skupaj manj. kakor je bilo sedaj samo glasov SKS. Pristaši strank niso mrtve številke, s katerimi želita gg. Pucelj in Prepeluh barantati kakor pri volovskih kupčijah. Nemoralne in nečedne fuzije, ki naj služijo le osebnim koristim, ne oa interesom ljudstva, je liudstvo še vedno obsodilo. Zato ne dvomimo, da bo znalo pravilno oceniti in obsoditi tudi sed-lanje gospoda Puclja k gg. Prepeluhu in Stipi Radiču.
Važnost konference Male antante
Razpravljali bodo o propagandi za združitev Avstrije in Nemčije in o varnosti nemških vzhodnih mej.
Praga. 4. maja. s. «Narodny Politika« razpravlja o nalogah Male antante. ki jo čakajo na konferenci v Sinaji. ter pravi med drugim: »Zlasti Češkoslovaška in Jugoslavija sta odločeni se z vso močjo upreti proti priklopitvi Avstrije Nemčiji. Politična ofenziva Nemčije in Avstrije je povzročila zunanje politične probleme, s katerimi se bo morala baviti konferenca Male antante. Stališče Anglije k politiki Berlina in zlasti dejstvo, da Anglija noče jamčit! za meje vzhodnih sosedov Nemčije, sili vse države od Balta do Grčije, da mislijo same na varstvo svojih interesov. Kon-
ferenca v Bukarešti bo zaključek teh pogajanj.«	.
Bukarešta, 4. maia. (Avala). Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič dospe semkaj v soboto 9. t. m. popoldne, češkoslovaški zunanji minister dektor Beneš pa istega dne zvečer. Posvetovanja zastopnikov Male antante se bodo vršila v soboto in v nedeljo. Delegati bodo 10. maja prisostvovali svečanostim v proslavo rumunske neodvisnosti. V pondeljek bodo posetili rumun-skega ministrskega predsednika na njegovem posestvu v FloricL
minister dr. Grisogono, Vasa Jovanovič, dr. Gosar In dr. Polič, ki se Je pritoževal radi člena 79. prehodne določbe, kateri govori o tem, da se morajo vse odločbe dosedanjih oblasti zasnovati na naredbi m'-nistrskega sveta od 18. dec. 1924., št. 14.701 Dr. Polič je v tem videl politične motive.
Odgovarjal mu je dr. Grisojfono, ki je rekel, da hoče odgovarjati s pravnega stališča, dasi je dr. Po!i6 govoril v poHične svr-he. Ako je vlada kriva, naj se zahteva obsodba. Vlado obsoja Narodna skupščina. Prešlo je že mnogo časa, pa se ni niti en poslanec pritoževal, da bi bil zažen zakon o tej naredbi, ker je vladalo očito prepričanje. da je ta zakon posebna socijakia in narodna dolžnost. Vsakdo ve, da so bili stanovanjski ukrepi legalni, da je bila vlada iz vrst poslancev opoaioije. Tudi taka vlada bi vsled sile razmer morala izdati tak zakon. Dr Grisoaono je izjavil tudi. da ne »ore sprejeti predloga, da se ta odredba ublaži. Nato se je vršilo glasovanje točko za točka ter je bil nazadnje ves zakonski aačrt »ztla-»ovan. Zakonodajni odbor )e zakonski načrt sprejel z 20 glasovi proti 9. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 5. na kateri se ho pre-čitalo poročilo zakonodajnega odbora.
Dr. Benešev obisk na Dunaju
Praga, 4. maja. z. Po definitivnih dispozi« cijah bo odpotoval zunanji minister dr. Be. neš na Dunaj v četrtek 14. t. m. Ostal bo tam dva dni in se razgovarja z vsemi vodil« nimi državniki avstrijske republike.
PaSnleve obo!el
Pariz, 4. maja. k. Ministrski predsednik Painleve je lahko obolel ter bo moral ostati v postelji vsaj dva dni
0 nakanah boljševiškega terorja v Jugoslaviji
Beograjsko mnenje o boljševiški akciji v Jugoslaviji. — Svarilo našemu delavstvu pred zlorabo po prevratnih elementih.
Beograd, 4. maia. p. Danes je Vaš poročevalec z ozirom na vesti, da pripravljajo boliševiki nekako ofenzivo svojega terorizma tudi v Jugoslaviji, dobil na kompetentnem mestu naslednje pojasnilo:
Komunizmu niti v Rusiji ne gre več dobro. Čuti. da propada. Zato išče zaveznikov. Ne izbira pri tem mnogo. Vsakdo, ki mrzi postoječe stanje, jim je dobrodošel. V arzenalu bol'še\izma ie priljubljeno sredstvo teror. V tem je pravzaprav bistvo komunistične metode. Teror v masah in teror preko po-edincev.
Balkan so boliševiki od nekdaj smatrali za povOlmo polje za svoje eksperimente. Bolgarsko in Jugoslavijo treba za vsako ceno revoltirati. Polom ra-dičevščine ie prekrižal marsikoji račun moskovskim teroristom. Jugoslavija ie krepko zavrnila naval boljševizma. Za-
to se ie več pažnie začelo obračati Bolgarom. A krvavi poskus v Sofi, se Je izjalovil. Strahovitost tega zločina je tolika, da so bolgarski zemljoradnikl mahoma izgubili vse simpatije, ker so na sumu. da so se vsaj nekoliko približali boljševikom.
Ali izgleda, da terorja ni še dovolj. Moskva v poslednjem momentu zopet poskuša vznemirjati našo državo. Vsa javnost bi morala sodelovati, da se prepreči vsak poskus. Posebno bi se moralo naše delavstvo Daziti. da ga nibčo ne zlorablja. Boljševišlca akcija je v poslednjih letih povzročila velikansko iiko-do delavskemu razredu. Razbili so mu celo strokovno organizacijo in ga zapeljali v obupne eksperimente. Ako bi se kie med delavstvom zopet pojavil kak zli duh. ono bi prvo moralo v lastnem Interesu z bičem izgnati ga in zatreti.
Vladna zmaga pri občinskih volitvah v Franciji
Nad dve tretjini občin je v rokah vladnega kartela levice. — Splošno presenečenje. — Ojačeno stališče vlade.
nicipalnih volitev kažejo na večjo zmago kartela levice, kakor se je moglo sklepati iz prvih rezultatov. Od 90 pro-vinciialnih občin so volitve prinesle v 52 občinah večino levici in le v 17 občinah večino nacijonalnemu bloku. V 21 občinah so potrebne ožje volitve. Pri teh ima kartel levice v 14 občinah boljše izglede kakor nacijonalni blok. Od znanih osebnosti so izvoljeni: senatorji De Monzie, Klotz. Clementel. bivši poljedelski minister Cheront. senator Lubersac, nadalje direktor liste «L' Eve Nouvelle« Dubarv in podpredsednik zbornice Bouilloux-Lafont.
Pariz, 4. maja. s. Izid občinskih volitev je presenetil celo vladne skupine same. Računale so sicer, da dobe v svoje roke večino občin, niso pa unale na tako velik uspeh. Listi to presenečenje
odkrito priznavajo. Opozicijonalni listi izide za enkrat samo suho beležijo in se vzdržujejo daljših komentarjev. Brez dvoma ie. da bo uspeh pri občinskih
volitvah zelo ojačil stališče vlade. *
Pariz, 4. maja (k). V današnjem mSnistrv skem svetu je zunanji minister poročal svojim kolegom o zunanjem položaju. Kabinetni svet je skleni!, da se ob priliki svečanosti v proslavo Jeane d' Atc prepovedo vsi spre-vodi.
Monakovo. 4. maja. s. »Munchener-Augs-burger Abemfreltung« javlja iz Pariza: Bri-and je imel danes dopoldne razgovor s nemškim poslanikom, kateremu je izjavi!, da bo stališče Prancije k nemškemu garancijskemu paktu odvisno od vstopa Nemčije v Zvezo narodov.
-ss£r
Ekspert 7veze narodov v Beogradu
Beograd, 4. maja. p. V Beoarrad je dopo-toval g. Avend eskpert Zveze narodov za finančna vprašanja. Danes se je zapisal v dvorno knjigo Hi poseti! Pašiča, dr. Ninčiča in dr. Markovlda. Popoldne je posetll Avalo, kjer je po!o*ll venec na grob neznanega vojaka. OpoWne je obedoval pri dr. NtniSču. Zvečer mu je novinarsko udruženje priredilo v klubu čaj. Pri tej priliki je g. Avenol govoril zdTavico, pri kateri je poudarjal naloro Zveze narodov za vzpostavitev svetovnega miru ter naglašal velike uspehe Zvese narodov v relativno kratkem časn. Povdarja! je važnost Zveze narodov za rospod obnovo Evrope in sijaj, ni položaj, katerega zavzema naša država v Zvezi narodov. Vaš dopisnik se je dolgo razgovarjai z c. Avenoiom. ki mu je nagla-sil, da ie prišel v našo državo v s vi ho, da se informira o naifh gospodarskih in finančnih prilikah. Konstatira! ie z zadovoljstvom, da se je naša država brez hrupa in brez velike reklame gospodarsko dvignila. Z zadovoljstvom je povdarja!. da so njegovi vtisi o Jugoslaviji najbolj!. Potoval bo v Ženevo, kjer bo povtiarjal svoje vtise o soBdno-sti in veliki bodočnosti naše kraljevine. Jutri popoldne bo g. Avenol priredi! predavanje o temi: Lita narodov m organizacija svetovnem miru.
Italiia nreti družitvi Avstrije z Nemčijo
Rim. 4 maia. r. Italijansko časopisje še vedno razpravlja o novo vzbujeni propagandi za združitev Avstrije z Nemčijo. Iz enotnega načina, kako Usti to vprašanje presojaio. je očividno. da so dobili direktive od vlade. Vsi soglasno Doudariajo. da goji Italija iskreno rriiateljstvo tako do Nemčije kakor do Avstrije in da uvideva tudi težavno gospodarsko situacijo Avstriie. da pa bi bili po združitvi tangirani življenski interesi Italiie. Zato ie italijanska vlada odločno proti vsaki a' edik ki meri na združitev.
Čestf^e monarhistov Hindenburg«
Berlin, 4. maja. s. Kakor poročajo fr Monakovega, je bavarska monarhistič-na stranka čestitala Hindenburgu k izvolitvi. Nadalje so kronprinc Runp-reeht, princ Leopold in mnogi člani bavarskega plemstva poslali novemu nemškemu predsedniku prisrčne brzojavke. Kakor se poroča, fco Hindenburg prišel k zakletvl v civ"!ni obleki, vendar pa bo Imel vse rede. ki jih je dobil za Č2sa vojne.
Ukinjen ie kontrole nad Avstrijo?
Dunaj. 4. maia. s. Kakor poroča »Neues Wlener Tagblatt«. bo generalni komlsarijat. kateremu načeiuje dr. Zim-mermann. prihodnji mesec, najkasneje pa meseca septembra, ukinjen.
Osemipmk v Angliji odklonjen
London. 4. maja. z. Angleška spodnja zbornica je v soboto z 223 proti 12S glaso. vom odklonila predlog delavske stranke, ki je zahtevala naj Velika Britanija ratificira vrashingtonsko konvencijo o 8nimiku iz Ie» ta 1919. Proti predlogu so glasovali konser« vativci in del libcralccv, ki so odklonitev utemeljevali z razlogom, da sedanja doba težke gospodarske krize ne dopušča skraj* šanje delovnega časa. Minister dela je po» vdarjal, da vlada hoče socijalnejših uredi, tev namerdnega razmerja, toda sedanji čas za to šc ni prikladen, ako se noče škoditi celemu gospodarstvu in s tem tudi dela« stvu.
Konferenca za kontrolo trgovine z orožjem in municijo
Ženeva, 4. maja. k. Danes popoldne jo bila otvorjen« ▼ Ženevi konferenca za kon» trolo mednarodne trgovine za orožje in mu» nicijo. Te konference se udeležujejo zastop niki 43 držav. Sovjetska Rusija je odkloni« udeležba
Pucljeva stranka v likvidaciji
SKS preneha in Pucljevi pristaši sc pridružijo Prepeluhori radi-čevski stranki. — Nedeljski sklepi občnega zbora zaupnikov
SKS.
V nedeljo se je vršil v Ljubljani pri I republikanske stranke mariborskega bi
Levu» pod predsedstvom gosp. Ivana 1 ljubljanskega okrožja, v katerih Je-tl
Pipana občni zbor zaupnikov SKS, na katerem je nastopil kot prvi govornik radičevski poslanec Kelemina. kot drugi na radtfevec in bivši socialdemokrat Albin Preoeluh. Oba sta pozdravljala zaupnike Pucl.ieve stranke ter jih vabila v radičevsko. stranko.
Po obširnih govorih gosp. Ivana Puclja. inženierja Zupančiča, odvetnika dr. Marušiča in drugih voditeljev ljublian ske SKS, so bile sprejete razne reso-luciie.-med katerimi je najvažnejša ta, da se zbor zaupnikov izreka za enotno fronto z radčevsko stranko ter pooblašča šestčlanski odbor za pogajanja s Prepeluhovo republikansko stranko. Cilj teh pognfanl je likvidaciia SKS ter pridružitev Pucljevih pristašev radičev-sk; stranki.
Tozadevna resolucija se glasi tako-le:
SKS poudaria potrebo, da se kmetske stranke in politične skupine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji združilo v enotno fronto za dosego skupnega cilja — vlade kmetske demokracije ter pozdravlja vsled tega z zadovoljstvom resolucije zborov zaupnikov Slovenske
poudarjajo potrebo sodelovanja. V ta namen se izvoli danes šestčlanski odbor. kateremu se daie popolno pooblastilo. da stopi v stik v svrho sodelovati ia z vsemi onimi strankami ln grupami. ki se strinjajo z načeli, izraženimi v tej resoluciji.	.
Navzlic temu da na občrem zboru ni bilo soglasia za pridružitev radicev-ski stranki, ie gosp. Pucliu in njegovi bližnii okolici vendarle uspelo, da ie bila gornja resolucij, katere nujna posledica ie konec SKS. z večino glasov spreieta. Pred sprejetjem resolucije je mnogo zaupnikov zapustilo zboro-valno dvorano, ker se niso strinjali s presedlaniem gosp. Puclja 1" niso hoteli biti prisotni pri zablfanhi Žebhev v rakev. v katero ie Hubliansko vodstvo SKS položilo politično samosto;rost slovenskih kmetov. Za nadatini razvoj politike gosp. Puclja in niegove stranke ie merodaino samo še vprašanje, kdaj pridejo «'ov«nsk| samostojneži popolnoma v odvisnost hrvatske s«oara-tistlčre politike gosp. Stlenana Radiča ter njegovih zagrebških žldnr.
Poslabšanje bolezni kraljeviča Gjorg a
Živčna bolezen kraljeviča se je tako poostrila, da so ga morali postaviti pod sta'no nadzorstvo in ga prer?e!!ati iz Niša t Belje. r. Beograd, 4. maja.
Sinoči je bil izdan nastopni komunike: «Ker je zdravstveno stanje Nj. V. kraljeviča Gjorgja postalo takšno, da je nujno treba spremeniti način njegovega življenja pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, ie na osnovi čl. 13 obiteljske-ga pravilnika za člane kraljevskega doma Nj. V. kralj odredil kraljeviču Gior-giu bivališče, ki odgovarja tem pogojem in mu dodelil posebnega zdravnika. Iz kabineta predsedstva vlade.*
Kraljevič Gjorgje-je torej odpravljen v novo bivališče pod posebno nadzorstvo zdravnikov. Ta ukrep ie bil predviden že leta 1922., ko bi bil moral princ Gjorgje biti odpravljen v Niš, a se to ni zgodilo v pričakovanju, da se bo njegovo stanje izboljšalo. Toda njegovo stanje ie postaialo od dne do dne hujše, kar dokazujeio njegovi neprestani izna-di napram njegovi okolici, ki so začeli zavzemati že tako razmerje, da ni nihče več maral ostati v kral.ievlčevi službi. Kraljevič je na vsakem koraku napadal kralja in vlado ter se posebno žaljivo izrazil o njih z besedami, ki se ne dajo beležiti, a jasno dokazujejo niegovo težko duševno stanje. Kraljeviče-va depresija ni bila nikaka tamost za psihiatre, ki so imeli dovoli prilike motriti in preiskovati kraljeviča ter o niem podati strokovnlaško diagnozo. Naime-rodajnejše je mnenje, ki ga je zadnje dni o kralieviču podal glasoviti psiho-patolog. p&riški zdravnik dr. Rabino-vich. Nekateri politiki, ki so že docela izgubili teren v javnem mnenju, so kraljevičevo osihopatološko stanie začeli izrabljati v svoie namene in kraljevič jim je riesvestno šel na roko. Da se oreoreči kakšna večja afera — ka<ti kralievičeva razdraženost je postaja od dne do dne večja — je bUo treba po-služiti se izolacije kraljeviča in stalnega zdravn'ške?a nadzorstva. Zato je kraljevič sinoči bil v spremstvu zdravnika odpravljen na Belje. kjer bo užival potrebni mir, zdravniško strežbo in primerno oskrbo.
Kralieviča Giorgja ie zadnie čase mu-čila fiksna ideja, da ga zasledujejo in i ^M^S^tade pretrese, kra_
ljevičevo dosedanje ravnanie ter sklepal o ukrepih, katerim se kraljevič mora podvreči za časa svoiega zdravljenja. Pričakule se. da bo kraljeviču določen poseben tutor. ki bo upravljal kraljevičevo imovino; to posebno že
dil pa ni nikogar, niti na ja"nih postorili. Ker so zadnje dni postali njegovi izpadi vrlo česti in ostri, je bil sklep o niegovi izolaciji poslednje sredstvo, o čemer je kraljevič Giorgie v soboto preiel podrobno obvestilo.
Kakor že omenjeno, ie policija v soboto izvršila pri polkovniku Andielko-viču hišno preiskavo. Rezultat je bil negativen. toda našla sta se dva zabojčka. ki ju je kraljevič zakleniena in plombirana shranil pri polkovniku. Poleg tega se je našlo tudi posebno zapečateno pismo. Celotni materija! je bil Izročen upravi Beograda. Takoj za tem so se izvršile hišne preiskave tudi pri Jašl Prodanoviču in vseučiliškem profesorju M'hailu Petroviču, nadalje pri biv-šem kapetanu Mišiču (sinu pokojnega voivode M;šiča) ter pri dr. Dragu Iko-niču. uredniku .Republike., O rezultatih preiskave policiia ne izda podrobnosti. Včerai dopoldne le bi! polkovnik Andielkovič pozvan k prisostvovanju otvoritve pregleda obeh zabojčkov. Pregled ie bil končan šele ob 6 popoldne. Tudi o rezultatu tega pregleda po-licila ne izda informacii. pač pa »Politika* beleži verz'io. da so se v obeh za-bojčkih nahajali kraljevičevi memoari in oa nekateri drutri zapiski.
Od dobro Informiranega mlaišega politika je »Po'itika* dobila še nastopne informacije: Kraljevič Olorgje se že dalj časa ne počuti dobro. Niegova duševna bolezen ni ostala brez učinkov na vse niegovo ravnanie. ki ie zadnie čase postalo že docela nerazumljivo, saj ra je vobče bilo težko karakteriziratl. Kraljevič Gjorgje svri>rru stanju n'kakor ni posvečal dovoli pozornosti. Zdravniški nasveti so ostali brezuspešni. Šefa kraljevskega doma le kralievičevo zdravje začelo resno skrbeti. Pašlčeva bolezen je ovirala nulno sklicanje kronskega sveta, zato le vlada v soboto sklenila, da se kraljevič Olorgje mora podvreči brižnemu zdravllenjti. Takoj v soboto je ta sklep bi! sporočen kraljeviču, ki je nato v spremstvu zdravnika odpotoval na Belie. kjer bo odslej V nekaterih dneh bo
ir-u strežejo po živlieniu. Radi tega je izvršil obilo izpadov, obenem oa je bil nezauoliiv nanram vsakomur. Ko je s svojim obnašanjem odbil od sebe večino priiateiiev, se ie zatekel k svoiBTT,u nekdanjemu učitelju, upok. oolkovmku Milivoiu Andielkoviču ter se pri njem plasira! na hrano in stanovanje. V soboto popoldne, ko je kraljevič Gjorgje odšel z obeda, se ie v stanovanjskih prostorih polkovnika Andjelkoviča izvršila hišna preiskava, ki pa jc ostala negativna.
Odpravljenje kraljeviča Gjorgja na Belie naravno vzbuia v beograjski javnosti dokaj interesa. Današnia »Politika* prinaša različne podrobnosti. Piše. da kraljevič Giorgie že nekaj časa živi v duševni denresili in stalno misli, da je njeeovo življenie v opasnosti. Zatrjeval ie celo. da so ga nekoč skušali otrovati. kar pa ie seveda samo plod niegovih fiksnih idej. Odtlej je koncentriral vse sile za svoio obrambo. Najprej je zbral okrog sebe nekai osebnosti. v katere je ime! še ^osl dnie za-upanie. dočim so ga oni skušali izrabljati. Kr?'ievič ie angažiral posebno kuharico, kateri ie mesečno plačal 5000 dinarjev in nikoli ni maral obedovati sam. temveč samo v družbi svoiih ožjih zaupnikov. Končno se ni zadovoliil niti s to onreznostio. Niegova umišlienost ooasnosti je postaiala tako močna, da vobče ni več maral obedovati doma, temveč je dnevno menjal hrano. Pred in dnevi ie kraljevič, zbit telesno in živčno, odšel k svoiemu nekdanjemu učiteiiu. vpok. polkovniku Mihvoju Andielkoviču. mu razložil težave svoie,. ga duševnega razpoloženja in ga zaprosi' nai ea spreime na hrano in stanovanje. Obenem Ie kraljevič že tudi izeubil ooslednie zaui>anie I v svoie naj-zvesteiše nriiatelie i služabnike. Kolikor ,e ge prišel z niimi v dotiko. iih ie če-ito nabadal, nato pa se z niimi-zopet j^ipl v Svoii denresiii ie prihajal zadnje č".«e često v konflikte z onimi, o katerih ie le slutil, da Ka preganjajo. Ste-
n lenim nameram v Franci« In v drurfh	* "J* ^J^SSL „kT5
kontinentalnih deželah, ki so se borili	r 10 let službe dobi pri na. mesečno okrot
z njo v vojni* Vendar upajo »Times*.	2S00 Din njegov kolesa ,- IUIU1 * JJ
da bo nemlk! republikanski blok. ki le	I službeno dobo oko!! !650 lir. to le 4150 D n,
traf»»» sodelovanje obeh narodnih strani
Kako gre politična solidarnost Narodne-1 ga bloka oooziciii na živce, ie v osta.l Iem razvidno rz najnovejše zagrebške I 'Novosti* vedo namreč pove-|
aa do nemški repuoimansRi	'	, t .. . živiienle le v Italili intrine. »Novosti* vedo namreč pove-
tike.
Pod naslovom .Povratek prusijaniz-ma» napada konservativna »Mornint Post* takozvani demokratični eksperiment v Nemčiii. obtožuia republikance, zlasti soclialiste korupcije v upravi in klečeplaziva napram privržencem starega režima, iz česar izvira njihov sedanji poraz: »Vmeščenle Hindcnburgo-vo ra sedežu predsednika Fberta je predznak povratka Hohenzollerncev. Ono postav!ia zopet Prusa na čelo državnih zadev. reorganizira pruski upravni in birokraciiski stroj in duhovno suženistvo. ki sta omogočila veliko voino. Tu ie baš izzivanie ostalega sveta, posebno zaveznikov. Povratek starega generala z niegovega duhovnega otoka Elbs je dementiral sanje onih. ki so hoteli iz nemške demokracije napraviti stvarnost ... Kal bodo storil! zavezniki? Povratek mahala Hindenburga ve!!a za Nemčijo 20 armadnth zborov in nai si bo kakršnokoli stani« nlene materiialne razorožitve, duhovno in intelektualno ostane Nemčija obono-žena do zob.*
Konservativni list izraža nado. da se bo še nadalje razpravlialo o garancijskem paktu, ki ga ie angleška vlada tako lepo sprelela. vendar svetuje zaveznikom, da za enkrat obdrže svoje poz'ci'e na Renu.
Imperllallstlčni »Dai!y Mali* se Je čisto pomiri! z restavraciio Hohenzallern-cev in oravi: »če se vzpostavi monar-hiia Hohensollerncsv. moremo le upati, da prihodnji suveren Nemčije ne bo tako nepreviden in nespameten kot zadnji *
SatisfakciJa nad porazom republikancev in komunistov pač pri tem listu nadkriliut'3 sleherni drugi preudarek.
Delavski organ »Dailv Herald* ne veruje v restavracijo nemške mo.iarhiie. Opirajoč se na primero s sedemletnim oredsednlkovanlem Mac - Mahona. predvideva postopno utrditev republikanska vladavine. »Hindenbur* je pošten človek: on ne bo napravil nobene neprevidnosti tn nobenega pustolovstva: on ne bo nalbri ničesar naredil.*
stva. »Grupa* Grisogona - Krizman-I Demetrovtf je za to. da se napravi koa. llci'a RR. »Krapa* Pribičevič - Žerjavi ie proti sodelovanju radičevcev v vla-l di. Prva grupa se celo pripravlja, da sel zopet združi z Davidovičevo stranko. K tej »informaciji* je treba pristaviti le,I da ie ravno tabo g'uoa. kakor je od| kraja do konca izmišljena.
Iz demokratske stranke
Srez Maribor desni breg. Dne 2. t. m I ob 14. uri se je vršil v restavraciji NarodJ nega doma sestanek vseh predsednikov ,1 delegatov krajevnih organiracij SDS iz srt«l za Maribor desni breg t svrho ustanovitve! srezke organizacije. Po daljšem razmotriv»,l nju političnega položaja v possmeznih ofc.l činah so bili izvoljeni za predsednika L Kfj.l žar, za podpredsednika dr. Pučnik, tajnik«! A. Zavodnik m blagajnika K. Dolenc. So.1 ..._. ..	. . k,, w ; glasno se je sklenilo, da naj se tudi bodt^al
vsak pomrtlial vstopiti stan 'k| |e k Juft ^	praktičnih ozirov sklicujejo ved,
veliki odgovornosti VJt ^J.M Va^ m ' "o v Mariboru in .icer ob nedeljah oh H. zanl treba 12 In U več let trtratj h ač. po , ^ ^ ^ ^ ^ gestanfcoT yedn0 udclefcl
vsi predsedniki in najmanje po en delegttl
drugih državah so sodniki bolje plačani nego pri nas, deslravno nismo revna država in dasi pri nas samo dohodki Iz sodnijskih tak« za maoico prekašajo izdatke ea sodne nrade.
Te dni bo pred'ožen skupščini novi zakon o sodnikih. V projekt so sprejeli tudi nekatera izboljšanja plač, sicer zelo skromna. Sedai se pa vzdržuje vest, da bodo postavke o materiieln!h Izboljšanjih — črtane. Ali dožlvimo res ta dokaz kratkovidnosti in nerazsodnoitl? Sodniki morajo proti temu protestirati, ker gre za eks stenco njihovo in njihovih družin a narod, njegovi zastopniki morajo preprečiti to neumestno »varčevanje«, ki Iz staVSča skupnost! ni varčeva-nje. »Najdražje Je b'aeo. ki Je dober kup«. Sodniki, ki bodo slabo plačani, bodo stali narod največ! Zmožni ln pridni sodnik1 bodo prisiljeni Izstopati iz sodne službe in s! iskati kruha drugod. Naraščal se bo rekru- j tiral iz luristov najslabše vrste, ker sr bo
Šolah s'able plačan nreo stan boiJVh ma-nualnlh d«'avcev. Posledica: država bo imela sodnike, ki tega Imena ne bodo zaslužili: naSa sedal vzorna Justlca postane le nekaka pokveka. vse poslovanje nesicurno, dolgotrajno, dražje In brez tarancll prav'č-nostl. Korupciii bodo vrata na stežai odprta I r hruro Justice — troel pa bo narod ki bo moral vpč plačevati, a ne bo našel pravice Ce se hoče vsem dobro, tudi državi. če se hoče ljudstvo obvarovat! večjih Izdatkov In državi mnogo prihraniti, naj se vendar zboli** sodnikom njihov sramotni
t motni oo'ofa)! Naj bl ta apel na Javnost ne naletel na
I. M. B.
rluha ušfsa.
Politične beležke
-f Slepe miši skušajo igrati zagrebški
mirotvorci. ki Jim vrčlgled občinskim volitvam agitacilske žilic« ne daro miru. da ne bi nadalie uganjali stare demagogije s starimi radičevskimi evangeliji. V nedello le »Hrvatski soclialno - na-va: on ne oo ntrnr* mc^r	, Prodni blok*formiran zn skupni nastop
Libtralno časopisje se drži čudovite pri občinskih volitvah m čigar ledni
Iz'ave Llovd Oeorgrve ki I« tako! po povratku Iz Madeire obdolžil Franciio, da le niena ruhrska politika zakrivila Hlndenbunrovo izvolitev.
»Da<lv Chronicle* nravi:
»Nemčl'a le Imela prav!o-> Izbrati maršala Hindenburga. Dokler se bo ravnala po obvez.iost'h pogodb, ne bomo ime'! razloga protestlrtl.*
»Cvenlng Standard* jrovori še jasnejše:
»Velika Britafiiia mora takoj od začetka oblaviti. da bo smatrala Hlnden-burgovo vlado s svoje strani kot vredno zaupanla. Pravzaprav te absurdno KnVr,r»fj o HirdonhurgM ln Mami Vot predstavnikih dveh naspnotnih polor. Nemči'a ie ena in je vedno bila ena v svoii želll. da omili svoj poraz ali na da celo poraz iznremeni v zmago. C> bi le mogla, bi že J. 1919. z mečem razbila versaisko pogodbo. Vendar si *ega luksuza ne bo mog'a nič boli nuditi ood Hlndenburgom kot pod Ebertom. Res je. da bodočnost krije .levarrosti. ki utegneio nastati iz tega položaja. Toda če bo Evropa ravnala pametno, ne bo Hindenburgova izvolitev ničesar poslabšala.*
od vsake krajevne organizacije.
zato. ker se ie zadnje čase ooažnlo. da so nekatere sumljive osebe skušale kraljevičevo bolezen izrabljati v svoje nečedne namene.
Člen obiteliskega pravilnika ^ Čl*ie kraljevskega doma. na katerega se sklicuje komunike predsedstva vlade, se glasi: Za presojo in razpravo disciplinarnih prestopkov se ustanavlia dvor-ski svet. Njega tvorijo krali. orestolo-naslednik tako je polnoleten), člani kraljevskega doma. ako so donolmli 21 let, mitropolit, predsed. ministrskega sveta. minister pravde, predsednik državnega sveta ter oredsednik kasaeliskega sodišča. Kralj le upravičen disclnlinar. no nastopati po predpisih tega pravilnika. odnosno. kadar to sam smatra za potrebno, predloži zadevo dvorskemu svetu v presojo in razpravo.
Angina o predsedniku Hindenburga
London. 29. aprila.
Po prvotni konsternaci'1 se je angleško časopisje hitro znašh In presoja danes ooložai. nastal s Hindenburgovo izvolitvi io dokal mirneie. Zato se prvi komentarji znatno razlikujejo od najnovejših.
»Times* pišejo:
»Čeprav ni treba pripisovati pretirane važnosti dejstvu, da je bil Hindenburg izvolien mesto Marxa. vendar se ne da zanikati, da bo ta činienica vplivala vznemlrliivo na razvoj evropskega iavnega mnenia. Izzivanje z izbero priznanega privrženca monarhije Hohen zollerncev za glavo eksekutivne oblasti republike bo na vsak način povečalo nezaupanje, ki vlada napram Nemčiji ln
Kaj bo z hlačami sodnikov?
Temelji vsake države »o ne samo dobri zakoni, temveč tudi njihovo pravično Izvajanje in nepristranska uporaba Istih. Ako Je že splošno potrebno, da I« nositelj Javne uprave, državno uradništvo kos svojim važnim funkcijam, da Je strokovno uspo-sobljeno ln v izvajanju svoje službe požrtvovalno, objektivno in nepodktip'Jivo. tedaj velja to v najvlšj' meri za stan sodnikov. Dobri, pošteni sodniki so nalvečja garancija pravne varnosti v državi. Kjer tega nI. trpi skupnost In posamezniki, zasebna last in zasebnopravne Institucije nimajo zaščite, osebna svoboda Je oeroževana, taka država neha biti pravna država.
Moderne države se zavedalo velike važnosti, ki Jo Ima stan sodnikov za sološnost in zato Je povsod prodrl princip, da morajo biti sodnik! strokovno popolnoma dorasli svollm težkim nalogam In da moralo nuditi vsa poroštva pravičnosti neodvisnosti In neipodkupljvostl. Sodnik bodi samo sodnik, brez postranskih opravil in z»s'u»kov! Mora biti strokovno kvalificiran In mora Imeti materijslne predpogoje, ki ga delajo ne-odv'sne*a In nedostopnega napram vsem vplivom in poskusom na njegovo necrl-stranost. Zato skrbe vse moderne države da so sodniki primerno plačani, bolje nego drugo uradništvo. Ker le na ta način dobiva lahko ta stan dovoli zadostno kvalificiranega naraščala !n samo sodniki, ki morejo ob svoj! plači primerno živeti, so lahko objektivni In nedostopni »kušnjavam korupcije. V stan Irl Je preslabo plačan, bodo vstopali le mani vredni s!ab!či. ki si ne upa Jo Izven državne službe dobiti kruha In sodnik, ki trpi pomanjkanje, ne more Imeti veselja do dala ln prav lahko podleže skušnjavi, da s! skuša na druz način kaj .zaslužiti*. čim pa postanejo sodniki podkupljivi. potem se neha vsel
Vse to s« v modernih državah vpošteva. Bližnja Italija, gotovo ne dežela bogastva in izohlja, kier Je bilo pred vojno uradništvo mizerno plačano, plačuje sodnike neprimerno boljše nego naša Jugoslavija. V Italiji znaša najnižja sodnijska dnklada. ki Jo dobiva vsak sodnik poleg splošne uradnike Plače, letnih 4000 lir (v naši valuti nad 10.000 Din). Pri naa znaša sodnijska
tvorilo radičevci) Imel volilno rborova-nie v dvorR.il »Hrvatskega Sokola* ln ie osobito dr. Rudolf Herceg kot radi-čevski predstavnic nogrel nekaj starega mlrotvornega zelja. Ko se !• koncem voine — tako i« modroval ta rosnod — ustvarjala država SHS. je Paši« kot te-danll šef srbske vlade pri sklepanju pre-miria in miru dosegel, da so se meie te države uredile tako. da (e v n|e| več Srbov kakor Hrvatov in Slovencev skupno. Dosegel ie. da je ta država bila proglašena za narodno, nacljonabstlčno državn na osnovi narodnega cd-nstva. toda uredil ie stvar tako. da ie Srbov nrilično 40 odstotkov. Hrvatov 30 m Slovencev 7. S tem ie ood firmo narodnega edinstva provedel veljkosrbsko hegemoniio. Isto delal tudi Pribičevič v Narodnem vileču. a proti tema (proti narodni državi) je nastopil edino predsednik tedai št neznatn« saliaške stranke sedanli vodia v«ega hrvatskega naroda Štefan Padič (Zivio Radič!* - več minutno odobravanje, kako pa!». ki je zato DostavU načelo »samoodločbe hrvatskega naroda. »Vodstvo hrvatskega naroda* »dal zvesto vsem svojim starim idealom, posledniič ponuja srbskemu napodit spravo In sporazum. Toda. ako zakonit! in formalni predstavniki srbskega naroda resnično hočejo pravi in frahi! sporazum, tedai morajo vedeti, da tak sporazum mora biti svoboden. Svoboden pa ne more biti. dokler je vodstvo hrvatskega naroda v zaporu (»Zivio Padi«!*) . . . Gospod Hercez hoče očlvidno reči. da radičevcem z vso nilhovo spreobmitviio ni šlo !n ne gre za ničesar dnizega. ko dn reš!'o Iz zapora onera svoiega gansfa. ki lih Je že tol!:-o ocigmil. a so še vedno slepo nori vanl . . .	_
+ »Slovenca* se hoče žrtev, v ne-dellski številki ie »Slovenec* med liub-liansklmi vestmi v imenu prijateljev »Pri Kaolanu* za vodo v par vrsticah vze' slovo od ravnatelja okrožnega urada gosr>. Ivana Kocmurja. Pravi, da Je posta! žrtev «današn"h mogotcev*, rad' tega. ker le bi! ored davnimi leti iiub!;apski občinski svetnik. Vemo. da so o Kocmurjevi stvar! odločali vse drugi Uud'e. kakor demokratie. znano nam ie tudi. da so se v uradu vsi brez razlike oddahni!!. raz'm nar o?'"1 zvc" stih kar ra 'e navadno tako. Toda to ras ne zanima Važno je. da vemo. kako moralo zastopa »Slovenec*. Seveda klerikalno maščevalno. Orozi ln išče žrtev Prav!, da bo siava kval»!c«ranni uradnikov «tra;a!a samo tako do!«n. dokler bo dr. Zeriav še minister. Onda zbogom vs! skupa!!* Po »Slovenčevi* morali in človekoljubnosti pa bi mogli tudi mi reči: »Sada zbogom vs! skupai!* Toda take morale mi ne poziamo. dasi nas »Slovenec* k temu poziva m nam dale moralno opravičilo.	_
+ Ujr'bania in Intrljce. V zadnjem času so se v iavrosti opetovano poiavile vesti da se vršiio med radikalno in sa-mostoino demokratsko stranko noga-a-nta v svrho fuslie obeh ro!itičn'h orga-nizacll. ki bl s« nai lzvrš'1a na ta način, dn bi samostoinl demokrat vstopili v
NRS Te vtsti izhaiaio očividno iz dejstva da le politična solidarnost Narodnega bloka vedno čvrstejša. kar so v polni meri dokazal! trdi dogodki zad-
Po svetu
— Arabci In stremljenje Židov v Palestini I
Pri angleškem državnem tajniku za koloni-1 je Ameryju se je zglaslla te dni deputaoijij odličnih Arabcev, ki ga je opozorila, da po. I staja položaj v Palestini zelo resen. Balfo-1 urjeva izjava o »židovski naTOdni domovini. I pomeni kruto žalitev in napad na Arabce. I Prebivalci Palestine žele, da se jih smatraj v njihovi deželi kot domačine ne pa koti tujce Amery ie odgovoril depuaciji, da fe I bojazen Arabcev neupravičena in pretirana. I O kaki nevarnosti, da bl 2idJ številčno prt. I kosili Arabce, sploh ne more biti govoril L. 1920. Je bilo v Palestini 673.000 prebival-1 stva in od teh samo 55.000 Zidov, leto« pa j 806.000 med njimi 108.000 Židov._
Vesti iz Prekmurja
Ka/ nas leti? Pod tem naslovom slikaj« I zadnje KJeklov* »Novine* težek gmotni pol ložaj, v katerem se nahaja Prekmurje. »Ni.1 mamo drv. Nimamo sena. Kako naj prežfcl vim sebe in svojo družino? Nimamo peneil Darki so visoki.* Tak je sedanji položaj »I Prckmurju. Samo to »o pozabile »Novine.l povedati, kdo j« kriv, d» je prišlo tako d«. I leč. Krivi so tisti, ki zastopajo PrekmurjeI v Beogradu, to so radiievci in Kleklovtl stranka, katerima je Prekmurje dalo po dvil mandata. Krivi pa so si tudi Prekmurci si. j ml ki so dali svoje krogUce strankam, kil ne morejo ničesar doseči. Upamo, da se bol do prekmurskim volilcem oči počasi tftl prle.	|
Prodanovci V nedeljo. 26. aprila je umr>| la v javni bolnici v Murski Soboti posestni,! kova žena Terezija Podlejsek iz Prodanov.l cev na posledicah opeklin, ki jih je dobiUI v petek, 24. aprila, ko je pomagala reševatil iiviao i« gorečega gospodarskega poslopji!
Iz Primorja
•	»Seampolo* v Ilirski Bistrici in *Vdonl Roltinkaa v Gorici. V nedeljo dne 26. april la Je gostoval« v Ilirski Bistrici tržaška šentl jakobska Čitalnica. Nastopila je z Nicodcl mijevo igro »Scampolo*. V Gorici je istcgil dne uprizorilo marljivo in agilno »DrinsJ tično društvo* pod vodstvom g Cirila Br».l tuža Golarjevo komedijo v treh dejaniisl »Vdova Rošlinka*. Igra je bila dobro poJi<| na in je držala ves čas gledalce ▼ napeti
veselosti.	I
•	Nalezljive bolezni v Trstu. Zdravstvo,! na statistika izkazuje v Trstu zadnji tcdcfll 9 slučajev davice, 14 slučajev škrlatice, jI slučaje trebušnega legarja in 2 slnčaji p*| ratifusa. Ena oseba jc umrla na davici. I
•	Slovencev ne sprejemajo vei k zrakvl plovstvu. Italija rpoklicuje sedaj v voja^sl službo letnik 1905. Vojaški novinci slovet*I skega rodu se od tega letnika dalje ne spre« I jemajo več k zrakoplovstvu. smejo p« sel po potrebi dodeljevati k telegrafu, Jenijij in podobnim specijalnhn oddelkom	9
•	Javna slovenska čitalnica v Gorid. K on, I cem prošlega meseca sc je otvorila v Gol rici javna slovenska čitalnica, za katero stol ji sedem domačih prosvetnih organizaciji Tudi lep znak življenske sile goriških Slol vencevl	j
•	Med jermene je prišel v tovarni za ""I ment v Dcsklah 52Ietni dclavec Franc Ms«I rinič. Jermeni so ga popolnoma zmecValtl Pokojnik je bil že dvakrat v smrtni nev«r>| nosti ter zapušča vdovo in šest nepreskrb«! ljenlh otrok.	I
•	Klerikalci povsod enaki. Pred kratkimi so igrali v Gorici Golarjevo komedijo »Vdsl va Rošlinka*. Klerikalni tisk v Gorici eil dos'ej nikoli omenjal gledaliških predstav,! dasi se jih je vršilo že nad 40, sedaj r'l mu je žilica naenkrat zaigrala in sc je pol stavil »Vdovi Rošlinki* po robu, češ, da je| to nedopustna igra. »Dramatično druStvn»l v Gorici je radi tega izdslo protest ter oNi javilo njegov tekst v tržaški .Edinosti*-! Klerikalec je pač vedno in povsod kleri»j kaleč: dokler ga protežiraš molči, ko f«| hočeš uveljaviti svoje, mu zraste greben Ur šine pokonci. Seveda so zavedni Goriian poskus kulturnega bojkota takoj zavrnili « povedali, da bodo zanaprej podvojili svojej sile v dramatični stroki.
•	Uvrščen)e blviih avstrotoprskih voi3 kov v italijansko armado. Italijanske oblsj s ti v Julijski Krajini izdajajo bivšim vojH kom avstro^Jgrske armade potrdilo e omejenem dopustu (foglio di eongedo lrni» tatol Sličen dokument dobe tudi lta!ija»
K'tedSvGDeis^o^Je"' dTstTši^	! -ki to,.* k, ~ odslužili,vojuki J koali ari narodni stranki gled« bodoče uvrščanju bivi.h r.o. w ko »
nolit ke povsem edini in da ie državna	i »rm.do ne gled. n. cm. k. so g. mc« in narodna Seh. tako v NRS kakor j posamezniki v bivši vojsk,. Vs, so uvr,č v SDS utrdila odločno volja zasiguratl v armado kot nav«lm «»o.ukL
l
Pred blejsko sezono
Bled. 2. maja. Odkimala ie starka zima. Okolica se odeva v zelenje in cvetje, ie stara častitljiva velikana oče Trigiav in stric Stol gledata še v beli odeii v dolino na Bled ia okolico. Molče motrita živahno ribanje v naši nebeški dolini. Vse se pripravlja na bližajočo se letoviško se-
l'Občina. Zdraviliška komisija in Prometno društvo so pridno na delu. Popravljajo se ceste, pešpota, šetalisca, parki, vrtovi Vse se regulira in obnavlja da se bo nudila letoviščarjem čim več:a udobnost. Povsod ie opažati pra-riVo razumevanje merodainih funkcijo-nariev. kako ie treba obdelati njivo tujskega prometa. Ako se bodo dela za olepšavo Bleda in okolice nadaljevala s tako intenzivnostjo, kakor dosedaj. bo zaslovel Bled ne samo radi svoje pri-rodne lepote, amoak si pridobi svetovni sloves tudi glede urejenosti. Županstvo svoiečasno ni imelo volie in tudi nrbenega razumevanja za važni tujski promet V tem oziru ie nastal temeliit preokret šele z nastopom bivšega župana gosp. Tomca. Njegovo delo nada-jiuie sedai župan gosp. Kenda. ki ie v nekai mesecih pokazal, da hoče dvigniti Bled na tako stopnjo", da bo v vsakem oziru naravnost vzorno urejeno letoviške To govore ogromna dela na olepšavi in uredbi Bleda, ki so deloma že izvršena, deloma pa še v toku. Odbor Prometnega društva in Zdraviliške ko-misi'e sta mu že ponovno soglasno izrekla zahvalo s prošnio..nai se ne ozira na razne kritike, ki so več ali manj osebnega in političnega značaja, temveč svoje dosedame delovanje v prospeh in procvit Bleda še pojači Nai ga teši zavest. da vsi razumni krogi z zadovoljstvom in zadoščenjem zasledujejo njegovo delo. Na godrn.iače vaškega zvonika pa čakaimo. da bodo želi sad njegovega dela z drugimi vred. Potem bodo menda tudi ti zadovoljni
Mariborska nedelja
Zimska pomlad. Odhodnica brigadirja polkovnika Nikoliča.
Maribor, 4. maja.
Ne baš prijetno, ampak lepo je bilo jutro: mesto v bohotnem zelenju, ki se le prelivalo na obeh straneh kalne, deroče Drave gor v Pohorje in čez vinograde v Koziak. kjer se je pomešalo v sveči sneg. Po malem je nosilo izpod meglenega obzorja, drobno, da je ravno motilo lahne oblačke, ki so se dvigali proti sneženim jasam nad zelenimi pohorskimi gozdovi. Pogled z našega visokega mostu nad Dravo ie vedno pester in očarujoč. To nedeljo bi bil rabil slikaria - umetnika: V valoveSo šti-mungo. ki se je vsak hip spreminjala, je naenkrat zasijalo, ampak le iz daljave. kjer se zožuje Dravska dolina pred našimi očmi ob koroški meji. Tam so zablesteli pobeljeni vrhovi koroških gora v tolikem žaru jutranjega solnca. da ie solnčno iutro prodiralo skozi dravsko pnš5obo do Maribora in dalo končno tudi mestu toliko pomladnega oddiha. da je mogla še dopoldne svirati godba v mestnem parku.
Premočene ceste in hladen majnik pa je tudi popoldne zadržal meščane doma. tako da je deca z mamami napolnila mladinsko predstavo v gledališču, ki je bilo tudi pre;šnii večer polno pri Premiieri opere «Marta» in še v nedeljo zvečer je bil dober obisk pri drami »Scampolo*. Če ni solnca, smo toref tudi v mamiku dostopni duševni hrani in lepi umetnosti. V nepričakovano nacionalno - patri-
iotično manifestacijo pa se je razvil poslovilni večer brigadirja polkovnika Stoiana Nikoliča v Narodnem domu. Skromna časopisna notica je zadostovala, da ie prispel na to slavje poleg oficirskega zbora ves jujjislovenski Maribor po svojih naiodličneiših repre-zentantih Obe restavraci'«ki dvorani sta bili nabito polni, ko ie zbrane goste ob 21. uri pozdravil imenom Oficirskega doma v slovenščini in srbohrvaščini polkovnik Bleiweis ter zaslužno slavil odlične sposobnosti ter privlačen karakter v Osijek odha.iabčega predsednika Oficirskega doma gosp. polkovnika Nikoliča. Ker ie veliki župan dr. Pirk-meier službeno odsoten, se ie v niego-vem imenu srezki poglavar dr. Fišer zahvalil odha'aioč°mu komandantu Maribora goso. Nikoliču za vzorno sodelovanje s politično oblastjo, ki ga ie vsik-dar kazal neumorno delavni s?->sp. Ni-colič. Mestni podžupan dr. Lipold je podčrtal imenom mesta globoko umeva-n;e. ki ga ie kazal gosp. Nikolič za tež- j nie obmeinega Maribora v vsakem pogledu. z^sti tudi v naciionalnem oziru ter vsikdar čuval prrateliske vezi med prebivalstvom in vojaštvom.
Polkovnik Nikolič je bil tudi aktivno delaven v našem nacionalno - kulturnem živliemu. nri «Slovanski Čitalnici* celo odbornik. Zato je predsednik Čitalnice dr Reisman v daljšem govoru orisal ve1;kansko razliko med propadlo avstrijsko vojsko in našo jugosloven-sko armado, ki ie ustvarila po kasarnah prave kulturne zavode, kar čutimo zlasti v Mariboru, kjer baš oficirji ustvar-iaio z idealnimi, jugoslovanstva prože-timi oficirii kot ie Stoian Nikolič. mšo bolišo mlado generacijo. Neprisiljen demokrat''zem in kultura sta bila Sto-ianu Nikoliču vedno temelj te vzgoje. Dr. Kovačič se ie slavljencu zahvalil za umevanje. ki ga je vsikdar kazal Sokolstvu in rezervnim oficirjem ter prosil, da podira težavno sokolsko delo tudi na vročih tleh Osiieka v korist ujedinjenju Jugoslovenov. Enako Iskreno je govoril še polkovnik Spasič o priiatelisk'h vezeh, ki »o spa'ale komandanta Nikoliča z oficirji in celim moštvom.
Ko ie končno vstal naš ljubljenec in odgovar'al vsakemu govorniku posebej, nas je s svoiim retorično dovršenim govorom rač le vnovič prepričal, da imamo pred seboj res ce'"ga m^ža. ki mu povsem gre vsaka velika hva'a. katero so iznesli oredgovonrki. Občinstvo ga ie ponovno prekimalo z b"mim aplavzom, ko je govoril o nalogah iu-goslovenskega oficira v Mariboru. On sam Pa ie med govorom omen'1. do ie bil do solz ganien. ko mu ie dr. Reis-man priznal niegovo iskreno sodelova-nie na polju izgraditve jugoclovenskega Maribora. Publika ga ie razumela.
Maribor že dolgo ni zabeležil tako lepe nedelie. tako iskrene iusroslovenske manifestacij zrel'h javnih de'avcev.
!zjpopr!-*tev Ormož-Mnrska Sobota
Ljutomer, 3. maja.
Izpopolnitev proge in prometa na naši novi železniški progi počasi, a stalno napreduje. Marsikaj je ob otvoritvi bilo še nedovršeno in niti postaje še niso stale; stanovania za uslužbence so še sedai skromnejša nego je pri naših železnicah običajno in imaio razne pomanjkljivosti, n. pr. glede studencev, stranišč in slično. Radi tega je neumlii-va štedljivost, s katero ie postopala bivša- gradbena direkcija v Ljutomeru, ki je izročila železnico prometu s takimi nedostatki. pri tem pa — »prihranila* 25 milijonov dinarjev že dovolje-
nega kredita, s katerim bi lahko razpolagala.
Kakor smo že v zadnjem pismu omenili. se sedai marljivo dela na dovrši-tvi in izpolnitvi železniških naprav. Kolodvorsko poslopje v Beltincih __ je naglo napredovalo in tudi postajališče v Liutomeru. katero so predvidevali že najstarejši načrti bivšega štajerskega deželnega odbora pod nazivom «Lut-tenberg-Sparkasse*. .ie že pod streho. V šestih tednih ali dveh mesecih se lahko izroči prometu, v veliko zadovoljstvo nele Ljutomeržanov. ampak vseh prebivalcev okoliških krajev do Razkrižja in Štrigove.
Velikega pomena za kraje spodnjega ormožkega okraja bo postajališče v Pušenuh kamor gravitirajo Fri"kov-ci. Loperčice. Obrež. Salovci, Gode-ninci in Vitani; to postajališče ic po želii prebivalstva na programu in s>e lahko izvrši v najbližnii bodočnosti, ako lokalni faktorji v malenkostni meri prispevajo. Ormožani od tega postajališča očividno ne bodo imeli koristi, kakor za mesto Ormož samo že'eznica nima tako velikega pomena, kakor so nekateri pridobitni krogi pričakovali. Ormožki kolodvor je namreč predaleč zunaj mesta, s katerim je spojen s strmo cesto, ki ne more pospeševati stikov.
Po prvotnem načrtu bi se imel zgraditi nov kolodvor v Ormožu, ker stoji sedanji na zelo tesnem mestu med hribom in Dravo, in bi se sedanje posta:no poslopie porabilo kot stanovanjska hiša za železniške uslužbence. Zaradi velikih stroškov se je ta namera opustila in se bo sedanje postajno poslopje samo zvišalo za eno nadstropje, kolodvor pa se bo nekoliko razširil na ta način, da se bo skladišča premaknilo dalje proti Dravi.
Nove zgradbe se imaio izvršiti še v Ljutomeru: kurilnica in stanovanjsko poslopje za železniško osobje z najmanj desetimi stanovanji.
Kljub temu. da je treba še toliko dela in izpopolnjevanja, ie ljudstvo z novo železnico zadovoljno in se je pridno poslužuje. Zlasti za Mursko Soboto je uvedba tretjega para osebnih vlakov zelo važna, ker dobi ugodne zveze, ki jih je dosedaj močno pogrešala._
Marla Hord* kot baronesa
Rfiarr Večera
filmu i Ti*agf»di*a na dvoru Habsburg pride v kino Ljubljanski dvor.
ELITfll Kino
W HT1CH
3., 6. 7. maja
Vsled vel ke dolžine filma
predstave ob:
1'24., 7., °
Prekrasnsi drama v 9 velikih dejanjih
cfpft
V glavnih vlogah: Dlvna grofica Esterhazy sloviti Fritz Kampers >'n naš rojak iz Spl!ta Marlo Kuzmič.
Izvrstni igra — Najnovejše bogate toalete — Krasna vsebina — Lepi naravni posnetki — Oba dela ne-krajšana v enem — Cene kakor običaino nezvišane — Na splo"no željo — Izven programa še dvodejans!<a burka: Chaplin kot dijak.
Smrt mla^a književnika
X* *'
Simica
V	Dubrovniku je koncem prošlega tedna izdihnil hrvatski književnik Anton Branko Šimič.
Kdor je zadnja leta količkaj prelista va! zagrebške revije, ie našel v njih tudi ime A. B. Šimiča. Bil je to razmeroma še mlad pisatelj — umrl je komaj
v	svojem sedemindvajsetem letu — 1o-da zelo agilen književnik. KomDrom.:.e je zavračal. Borbenost ie bila niego\o geslo. Sledil je svojemu poklicu s tisto požrtvovalnostjo, ki ustvarja fanatike dela.	M
V	covoini hrvatsk; književnosti zavzema A. B. Šimič poleg Gustava Krk-leca eno naiodličneiših mest. Med mlajšimi liriki mu gre nedvomno prvenstvo. Svoja strastna čustva ie razodeval či-taftiiem v bizarni obliki, ki je že na zu-rai kazala znake nervoznosti. Radi tega ie bila množici tuja. Vsi poznavalci umetnosti pa so mladega pesnika imeli radi sai so vedeli, da je vsak njegov stih razodetje tega. kar ie mladi ooet girboko občutil. Šimič ie napisal celo
vi	sto pesmi, katere ie mogoče šteti med na'boljše sodobne lirične proizvode r.Iaiše hrvatske kniiževne generacije. Te mu bodo ohranile traien spomin v slovstveni zgodovini.
Šimič je bil rodom iz Hercegovine. Pisati ie začel zelo mlad. Ko mu ie bilo sedemnajst let, je že bil sotrudnik cele vrste revij in listov. Izdal pa je samo eno pesniško knjigo z naslovom «Pre-obraženje*. Nekoliko časa je skupno s pisateljem Milanom Begovičem urejeval
»Savremenik«. ki je lani nehal izhajati. Pozneje je izdajal lasten mesečnik «Književnik». Pred par meseci je izšla njegova zadnja številka pod Šimičevim uredništvom.
A. B. Šimič je žrtev naše pisateljske bolezni — jetike. Bolehal je na nji že dolgo. Zagrebško ozračje ga je uničevalo. zato si je skušal pomagati s spremembo na jugu. Nadejal se je. da mu Dubrovnik povrne zdravje, a zgodilo se je baš nasprotno. Pokoj njegovi duši. ki je vredna svetlega spomina vsakega jugoslovenskega kulturnega delavca.
Slikarska 40Mnica Bele Čikoša
Pred štiridesetimi leti se je v osiješki rodbini Čikošev sin izneveril tradicijam obitelji: častnikov sin je slekel vojaško suknjo, zapustil oficirski stan in se podal na umetnostno akademijo. Kadetnica mu je presedala, pa je zamenjal sabljo s slikarskim kistom. Mladenič je študiral naiprej v Monakovem, potem je šel na Dunaj in v Italijo. Ko se je vrnil na Hrvatsko, je razstavil svoja dela in dobil priznanje. Postal ie to, kar je vedno želel biti — umetnik.
Člkoš ima za hrvatsko upodabljajo čo umetnost velike zasluge. Delal je naiprej doma. potem se ie izselil v Ameriko. Nemirni duh mu ni dal pokoja v tujini: Čikoš se je kmalu vrnil nazaj v rodne kraje. Njegova faustovska na-tura mu ni dovolila, da bi delal vztrajno kakor pofilistren umetnik; njegova dela so plod silnih erupcij, ki se pojavljajo v neke vrste umetnikih od časa do časa in so takrat tako elementarni, da si ukrčijo pot skozi vse zapreke.
Čikoševe slike odlikuje v prvi vrsti neka dramatičnost. V Kajnu in Abelu vidimo katastrofo sveta, v Potopu, Ju-diti in Holofernu. v Odiseji se nam razkrivajo isti elementi človeškega življenja in divje prirode. V grandijozni «Pi-etž» nam je Čikoš naslikal katastrofo matere, v »Ostavljeni* pa katastrofo
žene.	. v v
Umetnik ie naslikal tudi več ženskih portretov, toda ne portretov v običaj nem oomenu besede: njegove žene so Penelopa. Indita. Šaloma. Sappho. Kir-ka. Vse te figure je postavil slikar v razne položaje, da je v zvezi z njimi lahko očrta! miselnost, iz katere so vznikli liki. Posebno znan in čislan je v tem slogu napravljen portret njegove žene. platno, ki predstavlja damo z otrokom. To je mojstrovina svoje vrste, ki ie treba pod nio napisati samo »Ma-dona», pa bi imela svoj renom6 in šla z njim po svet i.
Čikoš ni sik*! samo zr domovin. Mnogo niegovih sc nahaia danes na tujem. Ciklius »lnnocentia* ie v Rusiji, več slikarievih umotvorov ie v posesti Francozov in Američanov. Čikoš je slikal večinoma na platno z oljem, a tudi v akvarelu je mojster, kar je dokazal zlasti s skicami za zgodovinske kompo zicije.
Jubilant je deloma znan tudi med Slovenci. »Slovan* je pred poldrugim desetletiem prinesel celo vrsto reprodukcij Čikoševih del. večinoma stvari, ki iih ie izdala »Hrvatska Matica* za svoje člane v posebni mapi. Umetnik šteje danes šestdeset let in je še pri polni moči. Jugoslovenska upodabljajoča umetnost se nadeja od njega še lepih pridobitev.
Streli iz ljubosumnosti
Ljubljana. 4. maja.
V deželo je prišla pomlad. obje'a tudi ljudi in pričela v njih razpaljati razne strasti. Čas je nevaren posebno za mlade kolerične ljudi, ki v trenutku razburljivosti napravijo dejanja, ki so usodna za njihovo,celo življenje.
Včeraj se je v Ljubljani zopet pripetil zločin, ki je razburil vse mesto. Fant. mlad še in nepremišljen, strastno zaljubljen v polotroka je poskusil z re-volvericm istemu upihniti luč življenja vsled ljubosumnosti. Sedai brezposelni bivši laborant v kemični tovarni. 19-let-
PosluS^tmo
Glas srca.
Hitimo v
Elitni Kino
Matica I
k
LJUBLJANSKI DVOR
i n o
730.
Danes zadnjikrat
Franc Molnariev:
Gardni oficir
Sijajna smehapolna veseloigra v 6. dejanjih v glavnih vlogah Maria Korda, Alfred AbeL Jutri: Lucy Doraine v velefilmu:
• « II
Predstave ob 4., yA 6„ Yt 8. in 9. uri.
ni Lambert Oelhofer, se je že Dred 2 letoma seznanil s 17-letno dijakinjo trgovske šole na Kongresnem trgu Jul-ko š- stanujočo na Zrinjskega cesti 7, III. Iz slučajnega poznanstva se ie tekom časa razvila ljubezen. Oelhofer je dekletu pridno dvoril, imela sta sestanke na cesti in drugod v mestu. Običajno jo je spremljal tudi na poti iz šole. Deklična teta, Albina, pri kateri mena nečakinja stanuie, je vedela za Ijnbav-ne odnošaje, jih spočetka trpela, končno pa je deklici odsvetovala hoditi z Gelhoferjem. Menila ie dekletu s tem le dobro, ker si je mislila, da to razmerje tudi v šoli ne napravila dobrega vtisa. Julka je tetin nasvet poslušala in vsled tega ni iskala več stikov z ljubimcem. Oelhofer je kmalu občutil spre membo in pričel očitati deklici hladnost. obenem pa se je naselil v njegovem srcu črv ljubosumnosti.
V nedeljo, okoli pol 11. dopoldne je srečal Oeihofer svojega dekleta pred trgovino Persche Pred škofijo, vračajo-čo se v družbi tete in neke gospe iz. cerkve. Stopil je z dekletom hitreje po Poljanski cesti naprej, rekoč, da ji ima povedati različne stvari. Pričel pa ji je takoi očitati, da se ne zanima več za njega, da je postala napram njemu čisto mrzla, iz česar sledi, da ga nima več rada... Dekle je poskušalo fanta odvrniti od teh misli. Na Pol'anski cesti «e ie nr>to Oelhofer poslovil od nje. Dekle je šla obiskat svojo prijateljico Armičevo na Poljansko cesto, on pa je odšel domov v hišo št. 17 na isti cesti. Ko se je Julka vračala domov, pa ji ie Oelhofer prestregel pot ter io spremil na njen dom. ves čas molčeč in nekaj težko premišljujoč. Komai sta stopila v kuhinjo in jc Julka, obrnjena proti fantu, ravno snemala z glave klobuk, pa ie Oelhofer potegnil iz žepa revolver ter sprožil na nio. Čim se je začul pok. je razburjena teta Albina pričela kričati. V ramo ustreljena deklica je sko-čila v spalnico k oknu in klicala na cesto. Oelhofer se je hotel nato ustreliti v glavo, vendar pa mu je odpovedal samokres. V splošni zmešnjavi si ie hip nato nastavil samokres na prša. Krogla ie zdrsn'la pod pazduho, prebila steklena vrata in udarila za vrati stoječo Albino v levo stran prsi. Na krik obeh žensk so prihiteli pred hišo otroci ln poklicali stražnika. Ko je ta prišel je obvestil najprvo o dogodku rešimo po-staio, nakar sta bili ranieni ženski prepeljani v bolnico. Na mestu so se seveda zbrale velike množice ljudi. ^
Oelhofer. ki je spočetka zbezal, je hitel naiorei domov in povedal da je storil nekai groznega. Vest pa ga je kmalu prignala nazaj na lice mesta, kier mu ie stražnik napovedal aretacijo. Na policiji je pozneje izpovedal, da je storil svoj korak iz ljubosumnosti, meneč da ga Julka več nc ljubi. Kako pa se je stvar pravzaprav odigrala, ne ve ker ic napravil vse v nekaki podzavesti. Policija ie nevarnega mladeniča predala državnemu pravdništvu. Ženski nista bili ravno nevarno ranjeni. Julki je krogla raztrgala na rami samo meso. nieni teti pa so kroglo kmalu potegnili iz prsi in pljuča niso ranjena. Po mali operaciji sta bili obe ranjenki odpuščeni domov in se bosta lahko zdra vili ambulatorično.
V O
Es-Va Jogo Torpedo ^ Bianchi n
vitek
moderne
tehnik«
najceneje pri
j.Gorec
Palafa Ljubljanske kred tne banke in 1 Gosposvetska c 14.
Vsi nadomestni delt in oprema.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Torek, 5.: Zaprto.
Sreda, 6.: »Narodni poslanec*. 251etnic» umetniškega delovanja g Josipa Povhčta. Izv.
Četrtek, 7.: Zaprta
Petek, 8.: »Narodni poslanec*. F.
Sobota, 9.: »Kar hočete*. E.
Ljubljanska opera Torek, 5.: »Aida*. Gostujeta Vika Čalet«
in Dimitrij Orlov. C. Sreda, 6.: »Don Pasquale». D. Četrtek, 7.: »Aida*. Gostujeta Vika Caleta
in Dimitrij Orlov. A. Petek, 8.: Zaprto.
Sobota, 9.: »Glumači*, »Cavalleria rustica.
na» Izv.
Nedelja. 10.- «Rusalka*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče Torek. 5.: »Tri sestre*. C (Kuponi.) Zad.
njič v sezoni. Sreda. 6. ob 17.: Mladinska predstava dek* liške meščanske is osnovne šole v prid otroške bolnice.
Celjsko gledališče Petek, 8. ob 20.: »Čvor*. Gostovanje za» jjrebškega Narodnega gledališča. Izv.
IV. filharmomeni koncert
Sinoči se je vršil v Filharmonični dvorani v Ljubljani četrti abonenčni koncert ljub« Ijanske Filharmonične družbe, ki nam je prinesel spored pri nas doslej še popolnoma neznane ruske moderne pesmi. Gospa An, ka KoščevičsBadalid iz Zagreba in njen spremljevalec g. Ernest Kraut sta nam po» dala pestro niz sodobne ruske moderne pe. semske glasbe. Na sporedu smo čitali ime. na Mihajla Gnjezina (Dve miniaturi). Ni. kolaja Medtnerja, ki je bil zastopan s sil. no zanimivo in pomembno pesmijo »Misle. cu*, Ljubova štrejhera (Streicher?) z arab. sko pesmijo, dalje Nikolaja Obuhova ia Sergeja Prokofjeva znamenitega ruskega skladatelja- najmodernejše smeri. Culi smo njegovo pesem »Glas ptic* (besedilo Balj. monta), skladbo finega lirskega občutja. Aleksander Krejn se mi zdi tipičen Židov, ski skladatelj nc le po izberi besedila (»Jaz SMn saronska narcisa*) temveč tudi po san«
timentalnoszanositera čustvovanju in izra» žanju, ki je značilno za skladatelje semit. skega pokoljenja. Njegove skladbe posebno odlikuje čut za barvitost in pestrost.
Manj pomembna je brez dvoma sklada, teljica Julija Vcjsberg (NVeissberg?), brž. kone članica istega naroda kot prejšnji Njeni dve pesmici na čudalepe kitajske tekste iz ši.kinga in Li.tafcpoja sta bili ne. kam šibki in brezizrazni. Doslej našteti skla datelji pripadajo po načinu izražanja naj. modernejšim glasbenim strujam. Manj ra. dika'ni so Nikolaj Mjaskovski, Leonid Ale. ksar.drov in Artur Lurje, čigar vesela, ži. vahna in sveža «Šaljiva» je primerno zaklju. čila spored, ki bi bil zanimiv, da ni bil mi«
lo preveč enoličen.
Izgleda, kakor da na vseh skladbah teh ruskih skladateljev leži težka peza melan« holije in lirične zasanjanosti. ki se je ni nihče za Skrjabinom, izvzemši morda Str«, vinskega in Prokofieve. znal otresti vsaj r« hip. To bo bržkone tudi vzrok, da »e te pesmi nasplošno ne po jo kaj dosti na kon« certih in po svoji zunanji in vsebinski kon« strukciji vsekakor bolj spadajo v intimen krog kot na pred široko publiko. Umetnica je prednašala vse pesmi izrazito in poglob. ljeno, dasi z nekoliko zastrtim in neprož. nim glasom; spremljcvnlec sc ji je doccla podredil in ji tenkoslušno sledil. Koncert, ki ie bil žal precej pičlo obiskan, je svoj«
misijo, seznaniti našo publiko z moderni« mi ruskimi pesmimi, doccla in zadovoljivo izpolnil
Llubljanska drama. Prihodnja premlje-ra v ljubljanski drami bo jutri v sredo. Vpri-zori se Nušičeva veseloigra »Narodni poslanec« Naslovno vlogo igra g. Povhe, ki obhaja v tej predstavi petindvajsetletni«) svojega urretnifkega delovanja V ostalih vlogah nastopijo gg. Wintrova, Vera Danilova, Slavčeva, Rakarjeva. Gorjupcrva. bkr-binšek. Danilo. Kralj, Peček, Cesar. Medven, Jan. SancJn itd. Režira g. Rogoz. - Na povabilo beograjske gledališke uprave se pripravlja gostovanje naše drame na Narodnem pozorištu v Beogradu. To gostovanje bo sredi maia. Zaradi priprav za gostovanje se načrt nadaljnega dramskega repertoarja spremeni. Za zadnjo predstavo v abornnatiu dobe abonenti tri komedije in sicer dve Sekspirjevl (»Kar hočete«, »Komedija zmešnjav«) ter eno Langerjevo (»Kamela skozi šivankino uho«). Vsaka od teh komedij se bo igrala za dva abomrana. Tekom te sezone se vprizori tu di še Mannersova veselo igra »Pegica mojega srca«.
Dvajsetletnica prvega sestanka Jufoslo-venskih upodabljajočih umetnikov v Zagreba. Dne 1- maja letos je minulo dvajset let c^kar so sc v Zagrebu prvič sestaK jugosl. upodabljajo« umetniki. Z braovlakom so se
tedaj pripeljali slikarji in kiparji iz Sofije ter iz Beograda, da stvorijo skupno s Slovenci in Hrvati skupno društvo, oblikujočih umetnikov. Sprejem bratskih slikarjev in kiparjev je bil tedaj zelo prisrčen. Zborovanje umetnikov ie trajalo do 5. maja. Njegov rezultat je bilo društvo »Lada«, ki je začela svoje delovanje pravzaprav že leta 1903. o priliki kronanja Petra Karagjorgjeviča v Beogradu.
Jnnaški tenor Dmitrii Orlov Danes v torek zvečer gostuje v ljubljanski «rerf Drratrij Orlov, pevec odličnih umetniških kakovosti, ki Ima lep blesteč junaški tenor. Umetnik poje svojo vlogo v «AidW v ruskem jeziku m gostuje v Ljubljani na angažma za. bodočo sezono. Poleg njega gostuje še dramatična pevka gospa Vika Caleta. ki jc pela vlogo Aide z odltčnim	v Zagrebu, Osrjekn in Sarajevu večkrat skirpiio r g Šimencem. V Beogradu je pela Tosoo. Butterfly. Sento in Zldovko v Zagrebu pa v Parslvalu vlogo Kimdry in* v Lohengriau Hzo. Predstava se vr« za red C.
Koncert Glasbene Matice v Mariboru preložen. Radi resne obolelosti gospod* Topiča, ki že teden dni ne more zapustiti postelje, se za sredo dne 6. maja 1925. določeni koncert Glasbene Matice v Mariboni preloži na soboto dne 9. maja. — OdboT.
Koncert bratov Jovanovičev v Zagreba * bfl prav iskren ametntški dosodek. VfS*
Domače vesti
♦	Kralj na manevrih vojne mornarice.
Kralj Aleksander bo še pred odhodom na Bled odpotoval v Dalmacijo, kjer bo prisostvoval manevrom vojne mornarice. Kralja bosta spremljala na potovanju vojni mi-'nister Dušan Trifunovič in komandant vojne mornarice Dragotln Priča. Veliki župan splitske oblasti Je doslep v Beograd, da sodeluje pri sestavi programa kraljevega bivanja v Dalmaolji.
♦	I* državne službe. Za agrarna referenta v činu Inšpektorja ministrstva sta imenova-aa: dr. Anton Sapi a za ljubljansko oblast za mariborsko oblast pa Albin R a d J k o n. Za učitelja srbohrvaščine na ljubljanskih osnovnih šolah Je imenovan T. JedrHrad.
♦	Spremembe v vodstvu Unbljanske ln mariborske carinarnice. Upravnik carinaro!-v Ljubljani g. Rupelj Je imenovan za oblastnega carinskega inšpektorja za ljubljansko oblast. Na niegovo dosedanje mesto v Ljubljani pride upravnik carinarnic v Mariboru, Z Janko Trošt. Za oblastnega Inšpektorja carinarnic v mariborski oblasti pa Je imenovan upravnik razpuščene celjske carinarnice, g. Drago Rajlč. Ni še znano, kdo zasede upravnika mariborske carinarnice. G. npravnik Trošt Je Izročil posle tamošnjemn glavnemu revizorju g. Petru Ubaskovlču.
♦	Beograjski vlsokošolc! v Zagrebu. V so-boto popoldne je prispela z brzovlakom v Zagreb skupina slušateljev in slušatelje kemije na beograjski univerzi. Na kolodvoru so jrh sprejeli an pozdravili zagrebški tovariši. V nedeljo so si ogledali kemijski institut na Mažuranidevem trgu, biblioteko, arhiv, popoldne pa »ZagrebačkI zbor«. Včeraj so obiskali najvažnejše institucijske obrate ter si ogledali zagrebške znamenitosti. Sinoči je priredila mestna občina na čast beograjskim gostom banket.
♦	Himen V soboto se Je poročil 2. L. Vn-kič, trgovec v Mariboru, z gdč. Lucijo Sve-tičičevo iz Javorš (Primorje). Obilo sreče!
♦	Smrtna kosa. V Kočevju je bi! pokopan 30. aprila g. Ivan Klemene, orožnik v p. in zasebni uradnik. Pevsko društvo mu je zapelo v slovo žalostinki pred hišo in ob grobu, lovci pa so se poslovili od pokojnika z lovsko salvo. — V Ptuju je umrl včeraj znani naeijonalni delavec, g. Andrej H a 1 a-d e j a. Ptujski Slovenci so izgubili ž njim enega svojih najbolj agilnih ljudi. Pogreb bo danes popoldne. — V Mariboru je umrl Inšpektor drž. železnic g. Jakob M a j e r 1 č. Bil je kot član Narodnoradikalne stranke tudi občinski odbornik. — V Litiji je v nedeljo preminula mati znane narodne rodbine, ga Marija Koši s a blaga in spoštovana žena. Začasni pogreb bo v Litiji danes ob 10. dopoldne. — Včeraj je v Ljubljani v starosti 60 let umrl g. Ivan Vre ček, star., trgovec ta posestnik. Pogreb bo Jutri v sredo ob 5. pop. iz Karunove ulice 7. — Pokojnikom blag spomin; žalujočim nr.še iskreno sožalje!
♦	IV. pešadUska podoflcirska gola n Zagrebu je podaljšala prejem kandidatov (gojencev) do 15. maja t. L Vse prošnje jn dokumente je treba doposlati potom Ljubljanskega vojnega okruga na omenjeno šolo, radi prejema podvoznice (železniške karte) imajo se prijavljeni kandidati javiti dne 14. t m. štabu komande Ljublj. voj. okruga točno do 9. dopoldne.
♦	Zdravljenje vojnih Invalidov v Dolenjskih Toplicah. S 1. Junijem se prične z brezplačnim zdravljenjem vojnih Invalidov v Dolenjskih Toplicah. IngaHdl, ki so dejansko potrebni zdravljenja v teh topHcah, naj predložijo čimprej svoje prošnje vcHkemu županu ljubljanske oblasti. Prošnje morajo biti opremljene z zdravniškim izpričevalom (oziroma potrdilo) srezkega aH okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah ter da je bolezen, za katero se želi zdraviti v vzročni zvezi z njegovo Inva-2idIteto. Prošnje, kl ne bodo v tem smislu opremljene, se ne morejo upoštevati. Poleg zdravljenja (kopanje In po potrebi mehano-teraplja) se bo nudila invalidom-bolnikom tudi brezplačna oskrba v Invalidskem domu. Neposredno po prihodu v toplice bo vsakega bolnika preiskal še kopališču! zdravnik. ki bo določil dobo zdravljenja.
♦	Za turiste lz inozemstva. Prometno ministrstvo je sklenilo, da se inozemskim turistom po posredovanju naših turistovsklh društev, oziroma birojev dovoli 25% popust pri vožnjah na naših državnih železnicah. Znižana vožnja Je veljavna za 14 dni. Skupinam najmanj petih oseb se dovoU polovična vožnja.
se je 1. maja in je bi! izbomo obiskan. Zagrebška glasbena kritika je navdušena za oba virtuoza in podčrtava zlasti uspeh goslača Braca, kl se je zadnja leta razvil v resničnega umetnika. Tudi pianist Dušan je pokazal lep napredek v čustvenem In tehničnem pogledu.
Monakovsk! nadrežlser proL A. Fnchs umrl Prof. Fuchs, nadrežlser nwnakovske-ga opernega gledal., je prošle dni po kratki bolezni preminul. Pokojnik je bil steber Imenovanega zavoda in je bil zadnji iiveči režiser, ki je delal še pod VVagnerjem v Bayreuthu. Kult Mozarta v slogu, kakor ga predstavljajo na Bavarskem danes, je njegovo delo. Fuchs je bil svojčas sam operni pevec in je mnogo gostoval po svetu, zlasti v Wagnerjevih operah. Prepotoval je Anglijo, Francijo, Spanlio In druge države ter se je delja časa udejstvova! kot speci-jalist za \Vagnerjeva dela na Holandskem.
Smrt Italijanskega slikarja. V Rimu je zadnje dni preminul eden izmed največjih modernih slikarjev Italije, 41 letni Armaaid Spadini Pokojnik je bil protMmpresljonlst. Znani m slavni so njegovi florentimskl pej-saži, polni nežne umerjenostl. Spadtnl je bil prijatelj številnih jugoslovenskih upodabljajočih umetnikov ter je imel to prijetno lastnost, da ie gledal brez sovraštva in zagrizenosti na našo državo. Umetnik je slavil pravcato zmago baš na lanski mednarodni slikarski razstavi v Benetkah. Zadnje delo ki ga je izvršil, nosi naslov »Mojzes vzet iz vode«.
*	Občni zbor drnStva konceptnlb uradnikov. V nedeljo se Je vršil v poslopju mariborske držav;ie realke redni letni občni zboT Društva konceptmh uradnikov politične uprave v Sloveniji, katerega se Je udeležilo približno 30 članov Iz obeh oblasti. Po poročilih posameznih društvenih funkcljo-narjev je bilo staremu odboru za njegovo požrtvovalno delovanje izrečeno priznanje. Pri voHtvah je bil izvoljen nastopni odoor: predsednik dr. Ferjančič, dvorni svetnik. I. podpredesdnik dr. Fr. Rataj, seck. svetnik. II. podpredsednik dr. Rudolf Aidrejka. vlad svetnik, tajnik Nart« VelUconja, vladni tajnik blagajnik Stanko Masič vladni tajnik, odborniki: Anton Mencinger, vladni svetnik, dr. Lovro Bogataj, okrajni glavar, Matko Brnčič, Stanko Novak, vladni tajnik, Mirko brezigar, vladni tajnik, Popovič, okT. komisar, Ivan Legat, okrajni komdsaT, DoHnar. okr. komisar, namestnika Lajoš Klopčič. okr. glavar In dr. Alojzij Trstenjak, okrajni komisar.
*	Pollkllnka v Somboru. V Som boru Je bilo te dni dograjeno moderno pjslopje za polikliniko, kl se otvori prihodnji mesec na splitske oblasti Je dospel v Beograd, da sonarjem, namenjenim kot poročni dar kralju in kraljici
•	Novi bankovci po 5 dinarjev. Novi bankovci po 5 dinarjev bodo v kratkem dogo-tovijeni in pridejo že letošnje poletje v promet.
*	Zaprtje okrajne ceste Rogatec-Zetale za težke vožnje je podaljšano do 16. maja. ker poprave radi slabega vremeni Se niso gotove.
♦	Nalivi ln povoden]. Prošli teden se Je končal po celi Sloveniji z vellktmi nalhri. Močnemu vetrn, kl je napravil precej škode je sled« dolgotrajen det, na višje ležečih krajih pa sneg. NaSe gorovje Je dobilo Izdatno novo snežno odejo. Is Rogaške Slatine poročajo, da je močan vfhar napravil tamkaj proJlo soboto mnogo škode. Tekom -013 8f J35( tlEUBJJ pOJdpO H»JOUI 3S O« i?OU
žila nevarnost, da jih sicer voda raztrga. Zdraviliški park Je bil pod vodo, kl Je odnesla cele grede. Boč In Donačka gora sta v snegu. Temperatura se je močno zniiala Podobna poročHa prihajajo tudi iz drugih krajev Slovenije. V celjrki okolici je divjal vihar, vode so močno narasle in poplavile polja. Na Pohorju Je padlo mnogo snega. Iz Brežic poročajo, da so Sava in nieni pritoki silno narasli in deloma poplaviU okolico. Vodostaj Save je kazal v soboto pri Brežicah 3.50 m nad normak). Ttidl Krka je stopila ie svoje struge. Ljubljansko barje je deloma pod vodo. Včeraj se je nebo zopet zjasnilo In po dolgotrajnem deževju smo imeli krasen pomladanski dan.
*	Naša vojaška eksperta v Že.icvL V Ze-nevo sta dne l. maja »dpotovala kot r.aša vojaška eksperta v Ligi nir>dov dlvizijskl general Danilo Kalafatovič. tajnk Narodne odbrane, ter fregatni kapetan Vialinilr M*r-ješevič, šef mornariškega odseka glavnega generalnega štaba.
*	Sneg na Kočevskem. Pišejo nam: Dne 1. in 2. t. m. Je zapadel po kočevskih hribih in brdih sneg globoko v doline; na ravnini je sicer sproti skopnel, v višjih krajih pa ga je ostalo do 20 cm. Jutranja toplota Je znašala 0 stopinj.
*	Zdravstveni inhalacljskl aparat »Ango-lator« je od zdravniških avtoritet Izpopolnjen hi preiskušen tn kot tzborno zdravilno sredstvo priznan, škodljive posledice pri pravilni uporabi popolnoma Izključene. Poleg privatnikov se trajno vporablja v bolnicah in zdraviliščih z največjimi uspehi pri vseh navedenih boleznih. Prav vsled tega ta aparat vsakomur toplo p.-rporočamo. Podrobnosti so razvidne lz hiserata »Augola-tor« v današnji številki.
♦	Na mesto cvetja n« krsto pokojnega S. Ivana Laha je nakloni! učiteljski zbor ženske realne gimnazije »Podpornemu diuštvu slepfh v Ljabljan!« 170 Din, gojenke pa 272 Din 25 par.
♦	Zakup lova. Podobčina Srednja vas v Bohinju odda v nedeljo, dne 24. maja pop. lov na planini Konjšlca potom javne dr.ibe v zakup.
♦	Za 80 Din dobite 10. Junija novo hišo t 4 sobami in vsemi pritikllnaml, ako M kupite srečko dobrodelne lotertje »Doma ubogih« v Mariboru. Ne zamudite ugodne pri like.
•	Zračni promet s Švico. Dne 15. maja se
otvori zračni promet (potniški ln poSf.i) ired našo državo ta Švico. Na ta ničln si bodo turisti, ki se zanimajo za Švico ialiko poceni ogledali to divno dežolo. _
jiietsiio teoslt MIN"
je naslov najbolišega films krasne
Lucy Doraine
Kino , Dvor"
♦	Njegošev mavzolej na Lovčenu. Te dni je prispela na Lovčen posebna komisija, ki ;e pregledala tamkajšnjo kapelo, ki se preuredi v mavzolej. V mavzoleju se shranijo smrtni ostanki Njegoševi. Komisiji je poverjena naloga, da predloži vladi poročilo v zadevi prenosa kosti velikega pesnika Njegoša s Cetinja na Lovčen.
♦	Smrtna nesreča. Pri Palankl ob Donavi se je pri prevozu težke jeklene blagajne Iz poslopja Prve hrv. štedionlce preko Donave v [lok pripetila grozna nesreča. Ko so peljali blagajno s šestimi pari konj do broda, da jo prepeljejo preko Donave, so se pred bro-dom konji splašiH in dlriali z vozom po cesti. Voznik Je pri tem prišel pod kolesa ta težki voz ga je prerezal na dvoje.
♦	Samomor vlsokoSolca v Beograda. V Beogradu se je dne 1. maja v stanovanju ustrelil slušatelj filozofije Bogoljub Božič, marljiv ta vesten dijak. Motiv samomora je baje nesrečna ljubezen.
4 V pijanosti zaklala mater. V Privlnki na Hrvatskem se je prošH četrtek odigrala žalostna rodbinska tragedija. Ana Turk, omožena Kovač. Je v pijanosti zakhla svojo mater Jeleno Turk. Prepir Je nastal zaradi teza. ker le mati vzela hčeri čaHeo Izi-
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 83^ vui
p,ključ"
traja kakor štirje peri drugih? Kupite eden par. pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ' (o ponarejene.
Obleke
kakor tudi vsa dru^a oblačila za moike,
_______fante In dečke, po-
lovlco ceneje kot povsod dobite ed-nole v nadrobni prodajalni konfekcijske tovarne
FRAN DEREHOA & CIL, Ljubljana,
Erjavteva C 2 (naipratl Dramskega (l«UtlUa) Bočna trježn« Izdala«! Oglate si soriireno ztlagal
Špirit denato
fimež, oljnate In suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine
Ravhekar & Derganc
Pred Akofijo 20.
rja in ga popila. Hči je skočila pokonci In porinila materi nož v prša. Zadela jo je v srce. Ma« je bila takoj mrtva. Turk se Je pred leti priselil Iz Primorja. Bil je dobeT delavec. Cela družina pa je bila ndana pijači.
• Zasledovana vlomilca, V petek ponoči sta vlomila v gostilno Ivana Buba na Mirni Alojzij Intihar, katerega radi raznih lopovščin zasledujejo varnostne oblasti ter še neki 32 letni tovariš neznanega Imen*. Pokradla sta Iz hiše 10 srebinti nožev 12 takih žlic ta »oliko vi!!;, zW:o molko uro, srebrno uro In kulnno kokoš. V :-,ti noči sta nato ndrla še v hit, so<»i:ni:i'ja Kolen ;a In v gostilno Ane Smole. Pri zadnji sta dobila v omari Ane Smole. Pri zadnji sta do-\cč gotovine. Skupna škoJa. k: sta jo prizadejala vlomilca vsem trem znata i4.u00 dinaijev.
b, Lrabliane
n— Veliki župen dr. Baltlč Je odsoten Iz Ljubljane, vsled česar odpadelo danei običajni sprejemi
u— Pogreb zadnjega šišenskega župana. V nedeljo popoldne se Je vršil veličasten žalni sprevod zadnjega župana Spod. Šiške, g. Josipa Seidla, kl je pokazal kako splošno priljubljen Je bil pokojnik. Pred rakvijo so korakali korporatlvno člani šišenskih narodnih organizacij, med njimi šišenski Sokol, Orjuna, Čitalnica, Gasilno in Lovsko društvo. Mestno občino ljubljansko so zastopali vsi trije gerenti gg. LIkozar, dr. Puc In Turk. Načelstvo JDS za zastopa'3 gg. Gregorka In Ribnikar, Trgovsko m obrtno zbornioo predsednik g. Ivan Knez, Go-stilničarsko zadrugo g. Kavčič In Krapež. Šišenska Čitalnica Je ganljivo zapela pred hišo žalosti, kakor tudi na Martinovi cesti žalostinke. Žalnega sprevoda se Je poleg številnih prijateljev In znancev udeležilo tudi veliko zastopstvo Šiškarjev, katerim Je pokojnik bil vsikdar radodaren zaščitnik. Na grobu sta pokojniku v slovo Spregovorila g. Clmerman In Inž. Dedek.
u— Brezobzirnost. Cenejše so cvetlice ln sploh pomlad je spel To se pozna tudi na raznih bicikljih, avtomobilčkih manjše vt-ste tn motornih kolesih, koj!h voznik! so menda včasih histerični. Ko Je Aleksandrova ulica povprek najbolj polna, se ti takš no smrdljivo ropotalo zažene s 50 km brzine po sredi skozi šetalce, tuli. brenči, brni ta je že okrog ogla, dve minuti na to pa po Knaflovl ln GledaMškl nazaj ta zopet po Aleksandrovi aa Bleivvelsovi tako da je naravnost čudež, da se nI zgodila pr! takšnem neumnem dirjanju že večja nesreči. Drugo takšno mesto ie Selenburgova ulica. Ko Je najbolj polna, se zagatljo vanlo razni kon]l, lojtrskl vozovi, motorji ta avtomobili. V Cigaletov! ul'cl poleg sodišča si je par modro oblečenih monterjev aaora vilo vežballšče za motorns kolesa. Nekaj mladenlčev se pa vežba v krivuljastem pre preljavanju motorjev in enega Forda po — TIvoHu, poleg ribnika in okrog grad'ča, kjer Je največ dece! Enkrat bodo dveletnega otroka do smrtl povozili, potem bo naenkrat mir ta tudi policija bo potem nekaj časa zapisovala takšne m'ečnnzrbe ali pa elegantne brezobzirneže — toda če bT raje to danes delala In predno bo kakšna mati obupavala nad razmesarjenim telescem lah-komlse'no povoženega deteta!
u— Šentjakobska opereta: .Zorln god». Šentjakobčani znajo! Ce le hočelo! In tn Je ravno najlepše pri nlih: oni hočejo vedno. V vsem nllhovem društvenem delu, v vse) prizadevnost! njihovih reprezentativnih odsekov (orkestra, pevcev ln Igralcev) je hotenje, Je elan. Je volla. da se v družbi ta Javnosti uveljavijo z rezultati svojega neprestanega delovanja, da vedno znova ustrežejo z novimi in prikladnimi produkcijam!. Niihova najnovejša — »Zorln god* — pa Je pravcata bravura ta si le kar skratka pridobila dober epiteton: .šentjakobska opereta*. Kajpak Je v nedeljo zvečer v So-kolskem domu aa Viču uspela na splošno veselje — nezadovoljni so bil! pač le on! prepoznež!, kl niso več dobil! vttopnlc. Dvorana, dokaj obsežna, le namreč z gale-rilo vred bila že ob 8. uri natrpano polna In ko Je Danilo Bučar — saj ga poznate? — zadiriglral, in ko so na odru lepo zažvr-golell, odobravanju ni bilo kraja. «Zor!n god», četudi opereta kot taka je sila nedolžna stvarlca, da se niti bele nunlce ne kl nad nio pohujšale. Obiluie pa lepih glasbenih momentov ta se vseskoz odlikuje z 1a-godno harmoničnostjo. Ne pišemo strokov-
Že nežno malo dete v zibki
Ima rado Bonattijevo VIT čokolado
ne kritike, temveč počrtavamo le celotni uspeh, *lasi predstavljali zaslužijo mnogo več kakor pavšalno pohvalo. A kdo bi vedel njih imena! Bilo bi resnično najumest-neje, da se Šentjakobčani s svojo opereto predstavijo enkrat tudi s pravega gledališkega odra, v enem izmed obeh ljubljanskih narodnih gledališč: ker če se že odpravljajo na turnejo po s'ovenskl provinci, kjer bo njihov trud nedvomno honoriran z navdušenjem ln priznanjem, zakaj jih ne b' enkrat videla tudi Ljubljana.
u_ No, vendar enkrat! Po šestih tednih — ali Jih je osem? — vendar zopet er.krat solnce! Pozabljeno Je vse drugo! Na Gradu parčki, v Tivoliju parčki ln vozički — dvoje svetov. Dsvant et aprčs. Sedaj šele čutimo, kako je lepo mlado zelenje, kako so blizu te naše planine in kako lepo znajo žgoleti tičkl Spomladi bo kmalu kraj, pa se nam odkriva šele zdaj In prvi lepi dan nam prinai? tudi prah, kl Je ljubljanski •erzac* za meglo. Kadar se eno neha. drugo prične. — Nedelja je bila še k lava. Razen običnih pivskih Izletov smo imeli žogo-brc, pri katerem ie «llirija» šla v boj z velikim upom zmage, pa Je dobila po nosu. Natančnele v pristojni rubriki. Publika Je «druka'a», da Je nova tribuna kar odmevala. Takšna športna tribuna je za LJub';rno pravzaprav dogodek, vreden omembe v lokalnem delu. V ostalem nI bilo posebnih dogodkov. Tombola za planinski dom na Mirni gori se Je odložila, ds bo prihodnjič boljše vreme. Quod fellz faustum fortuna-tumque sit. Odpade! Je šah Atene, z živimi ta historično oblečenimi figurami, novost za Ljubljano. Pa prihodnjič tudi to, in pa še JurJevanJe na Gradu, ki bi rado prihodnjo nedeljo privleklo ljudi na Grad — kar je. po Izkustvu, najboljša garancija, da bo prihodnjo nedeljo zopet dež...
u— Iz ko'1zej!kega okraja- Marljivi dramatični odsek KoVzejskega društva Je uprizoril v nedeljo veseloigro .Narodni poslanec« z velikim uspehom. Vse vloge so bile prav dobro naštudlrane, le tu ta tam smo pogrešali h trejšega tempa. Občinstvo, kl Je do zadnjega kotička napolnilo dvorano pri «Levu». Je bilo s predstavo zelo zadovo'}-no. Prosimo za prihodnje, da predstava točno prične ln da zamudniki ne motlo predstave s preg'asnim ln hr.rpnim prihajanjem. Kakor slišimo, se pripravlja za 17. mala upr zoritev Ganglovega «SIna», s či-muT zaključi dramataki odsek svoje predstave za to sezono.
u— Orjuna Št. Peter - Vodmat vabi vse svoje »estre in vse aam naklonleno žen-stvo lz Št. Peterskega, vodmatskega ln poljanskega okraja na sestanek, ki se vrši v »vrho ustanovitve ženske sekcije danes v torek ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu St. Peterske vojašnice, soba št. 48, I. nadstr. Glavni vhod. Prosi se točne ta pol-noštevllne udeležbe!	'H
u— Klub Primork Ima svo) redni občni zbor v torek dne 19. maja ob 5. url popoldne v damski sobi kavarne Emone. Udeležba vsake članice obvezna!
u_ Np'nove:še bluze, otroške plaščke oblek c e priporoča Krištoflč-Bučir.
u— Kdor rad dobro spi In nima spanja, kdor rad dobro je in nima teka, bo vedno izvrstno spal in dober tek Imel ako gre v gostilno .Kolezija. In pije vsaki večer nekaj četrt .zdravil, v obliki izbom'h vin, ki Jih Je našel ta v Ljubljano ljubiteljem izvrst nih .zdravil, pripeljal sedanj' najemnik Toda, vzemite po malo, da bo še meni kaj ostalo... ig.	_
j ka pijanosti, 1 izgred i prestopek kaljenja nočnega miru, A prestopki cestnega policij, i skesa reda, 1 prekoračenje policijske ure i in 1 najdba konjskega kadavra. Aretaciji sta se Izvršil' 2 in sicer: 1 radi nevarne grožnje in 1 radi peskušenega umora.
ra
a— Podružnica Jugoslovcn ke Matice , Mariboru prosi, da se zglas jo poverjeniki v društveni pisarni ob uradnih urah, to je v torek in četrtek od 3. do 4. ure. Prosim, da se istotako javijo vsi tisti, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo v kakem uradu a'J podjetju, kjer ga do sedaj še ni bilo. -Tajništvo.
a— Preselitev banke. V bližnjih dneh se preseli v prostore preišnje podružnice Centralne banke pri kolodvoru (nekdaj ka varna Tegetthof) mariborska podružnic! Anglo - banke .ki je v ozkih stikih s tlrvat. sko eskomptno banko.
a— Mladinska prireditev podm'adka Rde-čega križa, ki Je v nedeljo popoldne do rad. njega kotička napolnila Narodno gledališče, se ponovi v sredo dne 6. maja ob 17. ur zopet v gledališču.
a— Nabiralne dneve Je priredil v ned IJo slovenski kolesarski k'ub Perun, 1. m=i pa podmladek Rdečega križa Obe d^bro-deljni akciji s:a. povoljno uspel!.
a— Novo življenje v .Jsdrzaskl StrsŽ) Podružnica .Jadranske Straže, v Maribin ima danes v torek ob 20. uri občni zbor t restavraciji Narodnega doma. Kot dozn?.va-mo, so se zainteresirale za društvo od ične mariborske osebnosti, ki bodo stopile na če-lo in v širši odbor društva, med dru-im! tu-dl veliki župan g. dr. Pirkmaler, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher Itd.
a— Trgovski gremIJ Ima v soboto dne 9. maja ob 17. uri pri Gambrinu občni zbor. Dnevni red zelo važen Med drugim se bo sklepalo o ustanovitvi posebne bolniške blagajne za samostojne tTgovce. — Kot se nam poroča, ni nakupil sanatorija trgovsk1 gremij kot korporacija, ampak se pogaja n nakup le del interesentov iz tTgovskik krogov.
motorno kolo S'".mo
prvovrstne znamke s
_______priklopnim vozom «11
bre*. njega proii tsko *nlemu plačilu. Don si pod Znafko 444—2526-a na unravo Jutra.
Mr«?5a E?rd?! kot baronesa
RfSarr Večera
v filmu i T-anedija na dvoru H^bsbuns! pride v kino Ljubljanski dvor.
u— Šentjakobska knUžnlca v LJebHanl. Stari trg 11 Je izposodila meseca aprila na 3307 strank 12.804 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 5. do 8. ure zvečer in Izposoja knj:ge v 9 Jezikih vsakemu, kdor se zadostno legitimira.
u— O. O. Orjuna LJufcPsna Skupna seja «.Prirrd"tven!h sekcij, pod l.!ub'jano spa dajočlh Orjim, se vrši k?kor dogovorjeno, danes ob 20. nri v prostorih Mestne Orjune Ljubljana na Dunajski cesti. — O. O.
u_ Me-ina Orjuna Ljubljana. Za sredo dne maja napovedano predavanje o temi .Pomen kongresa v Beogradu. Je preloženo na poznejši čas. — Odbor.
u— Društvo nojimnlkov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja Javna odbo-rova seja Jutri dne 6. maja ob 20. ur' v veliki dvorani Mestnega d~ma. Društvena pisaj-na daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično desno.
u— Predavanja o zdravstvu. Šesto predavanje o zdravstvu v okvirju LJud ke visoke šole v Ljubljani se vrši danes, v torek ob 6. url zvečer v vel ki dvorani na univerzi. Predava primarij dr Fr. Gosti o predmetu: .Oskrba umobolnih«. Na aktualno predavanje opozarjamo nnšo javnost.
u— Okradena aa trgu. Ob pri'ikl nakupovanja živ'1 na Vodnikovem trgu Je bila okradena soproga mestnega uslužbenca Katarina Rus, »tanujoča na Zelen" poti št. 7. 2epar JI je Izmaknil lz košare denarnico z vsebino 95 Din ln raznimi važnim! beležkami Okradenka trp! 150 Din škode.
u— Konj mu Je utonil. Hlapec posestnika Josipa Crneta Iz Zg. Šiške, Andrej PI-oan le vozli v soboto popo'dne na travnik
v Podutik prst In moral pe'jatl čez potok Ollnšlco po ozkem z ograjo nezavarovanem mosfčku Na mostlčku Je konju nenad-.ma spodrsnPo ter le padel v vodo. Vsled teže se Je potrgalo Jermenle In konja Je zalila narasla voda ter ga odplavila s seboj. Hlapec mu vsled globoke vode nI mogel pomaga«. Konjski kadaver Je našel v nedeljo zjutraj v Gllnščicl poses'nik Jernej B'z-
Jan ob poti aa Brdo. Cerne Ima 15.000 D!n Jkode-
u— policijske prijave. Od nedelje n« ponde'Jek so bili prijavljeni policiji sledeči s'učaji: 1 tatvna. I poškrdba tuje lastnine, 2 nezgodi, 1 sum zastrup'enja kokoši, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 2 preatop-
fz Celja
e— Zadnje čase se pojavljajo v Celju razni brezposelneži iz Južnih kraiev naši države, ki pod pretvezo, da so vojni inva lid:. prodajajo razglednice in beračijo po tr govlnah. Ker nimajo nikakih denarnih sred-stev. Jih mora oblast redno na državne stroške odpremljati domov. Kakor čujeiro, se bo v tem pogledu storila energična re-medura in bo vsak kaznovan, ki se ga bo zalot lo. da pod kakršnokoli pretvezo Izrablja od ljudi miloščine, kljub temu da je povsem delazmožen. To je zlasti Iz ozlrov reda in javne varnosti nujno potrebno.
e— Čelisko pevsko društvo. Pred vojno in tudi še nekaj let po prevratu smo imeli v Celiu odl čen pevski zbor, ki le kazal t>o svojem glasovnem materijalu k?kor tudi vočigled spretnemu pevskemu vodstvu široke razvojne zmožnosti. Danes morjmo ugotoviti žalostno dejstvo, da je Celje i močno razvitim gospodarskim in kulturnim življenjem — brez pevskega zbora. V Celjskem pevskem društvu se je pričela zadnja leta pojavljati neka stagnacija ta ne-zanimanje članstva za to važno društvo fc Je končno privedlo do popolnega zastoj« društvenega delovanja. Društvo le danes brez pevovodje In v mučnem položaju, b ne more najti, oziroma bolje rečeno, prilo-bit: glasbenika, ki bi bil voljan prevzet! vodstvo celokupnega pevskega zbnra. Ce predočlmo dejstvo, da Ima Cele obilico dobrega pevskega materljala. ki bi pod vztra! nim ln smotrenlm umetn škim vodstvom nudil vse predpogoje za uspešno obnovitev delovanja CPD, moramo prav Iskreno l'--leti. da se dosedanje mrtvilo odprav: 1« otvori zopet polna možnost za obnovitev. Z neko!'ko idealizma in požrtvovalnosti V: se dalo sedanje nevzdržno stanje odpraviti in vpostavitl sloves, kl ga le Celjsko pevsko društvo uživalo kot resna narodna kulturna org?o:zo!-P-\
Iz Trbovelj
t— Razstavljena diploma V trgovini { Hlastana na Vodah je te dni razstavljen« diploma, ki jo pokloni učiteljstvo laškega okraja n« svojem občnem zboru 9 t. » svojemu zaslužnemu, dolgoletnemu predsed niku in svojemu prvemu častnemu članu g Antonu Gnusu. Diploma je umetniško d;lo, izvršeno po domačinu g. Hugonu Ker« nu, sinu znanega nadučitelja na Vodah.
t— Prosvetno drultvo *Svobodni eden je priredilo 2. t. m. že svojo II prireditev, na kateri je bral mladi pesnik Karlo Koo jančič svoj erotični roman «Dva». Recita« cija je napravila na vse navzoče globok vtis.
t— Prva knjigarna v Trbovljeh. PodruJ" niča trgovine Kristine Trbovčcve aa Vodik je pričela kot prva v Trbovljah prodaji« knjige, predvsem romane. Priporočljivo bi bilo, da bi si nabavila kniige Ir. vseh pod-o čij in ne samo iz leposlovja. Dosedaj inK komaj par sto kniig v zalogi.
t_ Spopad v pijsnosti. V Vcbrovi gosrii< ni v Sv. Urhu st« Maks Hribar in Anton Umek, oba okoli 25 let stat«, zabodla z no< žem Ignaca Ocvirka in Anton« Hraste!«, ž: bolj priletna moža. Ko je vozil osebni avto proti kolodvoru k večernemu ljubljanske^« vlaku, so ga ustavili v bližini omeniene g<> •tilne pasanti in hrteli. da bi oba ranjenca takoj odpe'j«l v bolnico. Razburjenja m fantastičnih govoric je bilo veliko, kon'n<> pa se je v bolnici izkazalo, da sta oba rudar« ja le lahko ranjena. Maks Hribar in Antoa Lmek sta tedaj ovadena zaradi lahke tele* ne poškodbe.
Daruisno za sskolski Tabor!

a in sveta
Pismo iz Pariza
Na Napoleonovem grobu. V Malmalson. _ Mednarodna razstava dekorativnih umetnosti. — Občinske volitve. — Gospa Emile Zola.
Pariz, 29. aprila
V marmorno kapelo ponosnega «Do« me des Invalides« lije skozi visoka barvna okna sinja in rožna luč na grob« nico Napoleona /., geniialnega franco* ske,ga vojskovodje in cesarja. Čudno, veliko razpoloženje objame romarja, ki se je, pohajkujoč in strmeč po pro» stranem Parizu, iz drhteče ulice zate. kel v tako zgovorni mir tega posveče« nega prostora ... Pod široko kupolo je ugreznjen okrogel prostor s krsto iz rdečega finlandskega granita, zastraže. no od resnih postav kamnitih angelov. Ob ograji stoje v krogu zamišljeni obi« skovalci in ?.ro na grob, ki je sanjavo oblit s prameni pisane luči. Kako vi« harr.o živlienje, koliko bojev, vnanjih in notranjih, koliko slave in ponižanja, bleska in srda velikih idej in človečan« skega udejstvovsnja — zdaj pa ta po. kojni monumenta'ni grob in krog nie« sla Hudie od vseh kraiev, ki so se prišli poklonit, in zunaj tihega doma veliki, šumni Pariz, življenje, viharna pota kdovekam... A na mozaiku pod kr» sto v lavorjev venec vpletena davna krvava imena: Rivoli, Pvramides, Ma. rengo, Austerlitz. Jena, Friedland. Wa« gram, Moskva. In stare preluknjane boine zastave, ki se sklanjaio h grobu.
Eno uro od Pariza, v Rueilu, je v po« mladnem zelenju starih kostanjev skrit pradič Malmaison, nekdanja last Jože« fine, prve Napo'eonove žene. Pripre« sta, intimna stavba sredi prostranega vrta. Muzej spominov ve'ikega impe« ratorja in njegove nesrečne soproge. Slike, voine trofeje, ob'eke. draeoce« nosti, rokopisi, knjige, igrače, odliko« vania, tisoč drobnih spominčkov.
Ohranjene so tudi še sobane, kjer sta živela visoka vladarja. Prekrasna je musikalna soba cesaričina, zanimi« va Napoleonova knjižnica.. In pavi« Ijon na vrtu, kjer je v toplih noletnih dneh sedel cesar in koral načrte...
Včeraj je predsednik francoske re« publike g. Doumergue slavnostno otvo« ril Mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti. V fantazmagorično bleste. če novo mesto, ki iz brezprimernega truda in v tekmovanju umetnosti sko« ro vseh kulturnih narodov sveta raste to pomlad iz gostoljubnih tal med po« nosno Seineo in visoko kupolo palače Invalidov, so se vsule trume oficijelnih zastopnikov, poslancev, ministrov, se« natorjev, časnikarjev in tako dalje. Otvoritev je bila na moč svečana. Gardna konjenica v gala«opravi, držav ne zastave, orkester Velike opere, zbo« ri, solisti, slavnostni govorniki, Saint« Saensov Marche hčroique, cvetje, po« kanje topičev... Gospod Doumergue se je, obkrožen od «visokih» glav, po« da! iz slavnostno okinčanega Grand« Palaisa po glavni aveniji proti osrčju sijajne, rastoče razstave. L* Exposition interoationale des Arts dčcoratifs je bila otvorjena v določenem roku. Ven« dar moram tu pripomniti, da razstavne priprave še dolgo niso končane. Go« spodu prezidentu so pokazali le izve« sten del, ki so ga zadnje dni v naglici napol dovršili nekake Potemkinove val si. Mnogo paviljonov danes še ni do« zidanih, večina tujih narodov bo mo« gla odpreti svoje postore šele sredi ma« ja ali začetkom junija. Posetniki, ki so se skozi petnajst vrat (človek ne ve, od katere plati bi vstopil) danes nagroma« dili v to novo mesto umetnosti in mo« derne industrije, niso dobili nobenega podrobnega preg'eda, pač pa so lahko od blizu opazovali zanimivo, žurno de« lo v posameznih stavbah, ki se vneto kosajo med seboj, katera bo preje do kraja dozidana, opremliena in ozaljša« na. Ko bodo zadnii zidarii in dekora« terli zapustili svoje utrudljive pošto« ianke (nekateri delajo dan in noč!), po« tem bo šele mogoče objeti z začudeni« mi očmi vse bogastvo in ves neverie« ten sijaj, ki ga nekateri oddelki že ba« hato razkazujejo, nekateri pa šele mno« go obetajoče napovedujejo...
Prihodnjo nedelio imamo občinske volitve. Pariz se navdušeno pripravlja nanje. Na vseh koncih in krajih se vr«
HHVPVHH m JU «i
Dr. Fr Zbašnik:
Motivi iz vojnih časov
IV. SOVRAŽNIKA.
Bitka je bila odhrula preko njiju. Bolj in bolj se je oddaljeval šum. Samo zamolklo so se še ču!i udarci kopit in dr-dranje vozov iz daliave... Postajalo je ;išje in tišje... Naposled sta čula samo še drug dragega hronenie in vzdihe, ki so se iima izviiali globoko iz prsi...
Ležala sta tako. da sta se njuna života malo da ne dotikala. Drug v drugega sta bila zasadila smrtno orožie in skoro istočasno sta se zgrudila na zemljo. Storila <ta vsak svojo dolžnost. Zdai sta se skunai vila v bolečinah ter čakala, dn se iu usmili bela smrt...
S-Mnce je žgalo. kakor bi sipah samo žeriavico na zemlio. da sta tem huje nekli zeva^či rani. In nikjer nobene sence in nikier nikogar, ki bi prinesel hladilo in tolažbe...
»Acqua. acaua. ac-iua'» je stokal Ita-filan. «Acoua. acqua. acqua.» je prosil venomer... Kranjski Janez je postajal že neievolien in obregni! se je. kakor je bila n-egova navada: «Ali boš že jenial kvakati! Ti in tvoja akva! Tudi iaz bi hotel piti. tudi jaz sem žejen! En poži-rek vode u »mrzlega« studenca tam
še shodi, Parižani vneto politizirajo In
že nestrpno čakajo uspehov. Tout com« me she nousl Na velikih deskah slo« ne ob hišah in ograjah veliki plakati, kjer občinski očetje obljubljajo volil« cem vse najboljše in kolosalen napre« dek mesta. Ti plakati so pisani večino« ma v zelo razburljivem in bojevitem tonu. Možakarji postajajo pred njimi in ugibajo: ali bi ali ne bi. Posebno za« nimivi so naslovi s katerimi kandidati nagovarjajo volilce. Ti naslovi se pre« vidno ravnajo po kraju, kjer je plakat izpostavljen. V oddaljenem predmest« iu čitaš: Tovariši! Na zunanjih bulvar« jih: Meščani! Bolj sredi mesta: Dragi someščani! V okolici velikih bulvarjev in bogatih avenij pa: Gospodje volilcil In to na pozivih istega občinskega svet« nika, ki mu pač nihče ne bo mogel oči« tati nerazumevanja za koristne nijan« se...__P. K-n.
Profesor Fan Štursa umrl
Na kliniki prof. Kukule v Pragi je umrl v soboto popoldne znani češki kipar in eden na'bo!;šib predstaviteliev češkoslovaške upodabliajoče umetnosti profesor praške akademije umetnosti Jan Štursa. Rojen je bil 15 maja 1880 v Novem mestu na Moravskem. Ze v zgodnji mladosti je čutil v sebi nagne-nje do slikarstva in kiparstva in tako ie posečal kiparsko šolo v Hoficah. kier se ie seznanil z osnovnimi principi kiparstva. Po dovršenih študijah je odšel v Nemčijo, kjer se je takoi lotil praktičnega dela kot kamnosek v nekem nemškem podjetju. Leta 1899. se je vrnil v Prago in vstopil na akademijo n kiparju Myslbeku. Tu se ie zanimal za simbolično umetnost. Takratna »Moderna revija® ie rada sprejemala reprodukcije njegovih prvih del. L. 1902. je Štursa prvič razstavil svoja drla. Ker pa ni imel uspeha, si je moral služiti dve leti kruh s štukaturskim in livarskim delom.
Šele 1. 1904. dobi Hlavkovo štipendi-io in odpetuie v Monakovo. od tu preko Švice v Pariz in London. Na tem na-učnem potovanju se seznani z modernim kiparstvom, ki mu je bilo doslej znano samo iz reprodukcij. Prvotni simbolist. literarni impresijonist in sa-niavi lirik v upodabljajoči umetnosti se spremeni po nrvih poskusih v kiparstvu. k! so dali ume+nosti kioe .Puberteta*. »Extaza» in »Primavera*. v globoko čutečega plastika, upodabliaioče-ga erotično življenie. himno življeniske moči in klic nlastičnega temperamenta. Ta sprememba ie nastala v Štursi po potovanju v Italijo. V tem času je ustva ril Štursa tri umetnine — »Evo* (v mo-nakovski državni galeriji), .Toilleto* (v dunajski državni galeriji) in .Sulamit Rahn« (v galeriji moderne umetnosti v Benetkah).
Od poznejših niegovih del so znani kini «Devoika med umivanjem glave«, .Messalina*. »Pogreb v Karpatih*. »Melanholična deklica«. »Dar neba in zemlje«, »Ranjenec«, spomenik «Jana Amo-sa Komenskega*. kini Mane Kvaoilove. Maksa Švablnskega. Edvarda Vojana. oeščeni portret Alojzija Jiraska. doprsni kro prezldenra Masarvka itd.
Za češko umetnost je Štursova smrt najtežji udarec. Pokojnik ie ime! vse lastnosti geniialne osebnosti. Kot človek je bil izredno blagega in plemenitega značaja, kot umetnik nooseblien! smisel za čistoto oblike 'm bogata notranja doživetja, ki jim ie znal dati tako izrazito, tipično in dovršeno zunanjo obliko, kakor malokateri kipar.
Lanske jeseni je odpotoval Štursa na odmor v Italijo. Po povratku se ga je totila melanholija in resignaciia. Zavedal se je svoiega slabega zdravja in tragične usode Josipa Manesa. kakor tudi mnogih drugih velikih predstaviteliev češke upodabliaioče umetnosti. Zatekel se je k zdravnikom, ali vse ie bilo zaman. Pred dnevi je izročil prof. dr. Mateičku zapečaten paket s prošnjo, nai ga otvori po njegovi smrti, kar je dokaz, da je bil že priDravlien na smrt. Teden dni pred smrtio ie še posetil moderno galeriio. da si zadnjikrat ogleda svoja zadnja dela. Onoldne se je zgrudil sredi svoje delavnice. V trenotnl duševni depresiji si je pognal kroglo v nrsa. Odnejiali so ga v kliniko, kier ie
po petdnevni mučni borb! med itvlle-
njem in smrtjo izdihnil svojo blago dušo. Smrt je prekinila Stursovo plodo-nosno delo. Nekateri njegovi kipi ostanejo nedovršeni. ali zgodovina pokaže, da bo živel Štursa kot veliki umetnik v svoMh delih vedno. Stursovo truplo so položili na mrtvaški oder v Panthe-onu. Posmrtno masko je naoravll prof. Španiel. Umetniško društvo Manes je imelo včeraj dopoldne žalno sejo. katere so se udeležili vsi člani.
Ž^p7r-'ska nesreča na Poljskem koridorja
Kakor že na kratko Javljeno. je skočil v soboto brzi vlak Evdtkuhnen Berlin med postajama Swanoxinom in Pruskim Stargardom na prosti progi iz tira. Pri tem so se vagoni prevrnili ki popolnoma razbili.
Vsled pokvarjene tračnice je skočila lokomotiva in več vozov iz tira in so treščili preko precej strmega železniškega nasipa Na tirn sta ostala le spalnik ln en vagon prvega razreda. Pri nesreči se je zaril četrti vagon v tretjega. ki je bil poln potnikov. Vsi vozovi in lokomotiva so popolnoma razbiti. Razbitine leže daleč naokrog. Ko so se vozovi prevrnili in padli preko nasipa, so oodrl! drogove brzoiavnih ln telefonskih vodov, vsled česar »o pretrgane vse zveze med Nemčilo in Poljsko.
Število mrtvih z.iaša po dosedanjih vesteh 30. Ranjenih je nad 60 oseb. število mrtvih se bo nemara še zvišalo, ker se več hudo ranjenih bori s smrtjo. Na kraju nesreče so se odigravali pretresljivi prizori. Katastrofa je postala še večia zaradi tega. ker so se nekateri vagoni vneli in zgoreli. Kakor sko-rai pri vsaki železniški nesreči, so tudi tokrat eksplodirale posode s plinom, s katerim se razsvetliujejo voiovi. vsled česar je nastal požar, ki je pokončal še ono. kar ie ostalo pri nesreči celega.
Kakor vse kaže, gre za atentat na vlak. Komisiia. ki jo je odredila poljska vlada, je namreč ugotovila, da so bili odviti na eni tračnici štirje viiaki. od katerih so našli tri ob tiru. v bližnjem grmoviu pa velik drog. s katerim je bila tračnica 'spravljena iz svoiega položaja. Po drugi verziji ne gre za zločin, ampak za slabo železniško progo. Med Vzhodno Prusijo in ostalo Nemčito se namreč nahaja ozek pas oeemlie. ki veže Poljsko s samostojno državico Odansko. to ozemlje spada k Poliskl. Vlaki, ki prihajaio iz Vzhodne Presi.ie v Berlin, moraio voziti neka! časa Po tem pasu ozemlja, ki ga imenujek) Poljski koridor. Je to nekaj podobnega, kakor nri nas. kr> voziio naši vlaki iz Maribora do Št. Ilja po jugoslovenskem ozemliu. petem preko šnilia dr> Radgone po avstrijskem in dalje do Ljutomera zopet po jugoslovenski progi. Na kraiu, kier se je pripetila nesreča, tvori železniška proga oster ovinek. Zato ne bi bilo čudno, ako bi baš v tem loku odnehali viiaki in tako povzročili katastrofo. V Nemčiii zatriuleko. da so na Poljskem, proge zelo slabe In še niso na železnici, kakor na mnogih drugih popolnoma pooravliene. ozirom« izmenjani pragovi in tračnice. Z druge strani nočeio potihniti vesti, da gre za atentat komunistov.
Zanimivo je. da trde izvedenci nemške železniške uprave, da je pripisati krivdo za katastrofo slabi progi, dočim razglašajo organi uradnih oblastev v Nemčiii, da gre za dobro premišljen atentat.
X NemSkl novinarji v zraku. Dne 23 ma. ja se sestanejo v Berlinu delegati državne zveze nemških novinarjev. Iz tega povoda jih je povabila Junkeraova zračno«prometna družba na polet, ki nai gre preko sedmih držav. Prvikrat se s tem daje zastopnikom
nemškega tiska priHka, da v štirih dneh obi« ščejo sedem evropskih držav, namreč Nem« a jo, G dansko, S vedsko. Dansko, Švico. A v. atrijo in Madžarsko. Polet so bo izvršil z velikimi letali omenjene družbe. Novinar« jI bodo prenočili t Kodanju. Curihu in Bu. dimpešti. sprejemi pa bodo v G danskem, Malmoju na Švedskem, ▼ Poruhrju, Moaa« kovem hi na Dunaju.
X Spomenik padlim Hvalim. Društvo z« zaščito živali v Londonu boče postaviti v H v de Parku lep apomtnik živalim, padlim ali ranjenim v svetovni vojni. Spomenik, ki bo predstavljal fcudo ranjenega konja in ravno takšnega paa. naj zbuja v občinstvu sočutje do živali, ki so bile ranjene v voj. ni ali pa so padle. Ker so potrebni zneski že nabrani, čaka društvo sedaj le še dovo« ljenja oblaatev, da gre na dele.
Siisii g* iiiis
opozarjam, di je došla prava japonska Cbantung svila za poletne obleke. — Zahtevajte vzorce, dokler Uaja zaloga.
Draso Schwab - Ljubljana
Vsem

9
bi hočejo dobro kavo piti, priporočamo i*v_r-stno našo pravo domačo
KoSinsko cikori|o.
X Letalska nesreča. Na letališču v Olo. mucu na Češkoslovaškem je strmoglavilo v soboto popoldne vojaško letalo na tla, ko je baš hotel pilot obrniti a^rat z vso silo delujočim lotorjem. Ko je priletel aeroplan na tla, se je razletela posoda z bencinom, vr!ed česar sc je letalo vnelo in popolnoma zgorelo. Pilota in njegovega spremljevalce so izvlekli izpod ruševin zogljenela.
Pevski praznik v LJubljani
Lepo »snelo zborovanje. — Razpust zveze m astarovitev pevskih žap. — Koncert Zveze slovenskih pevskih zborov.
" oodal g. Vehar. ki je naglašal. da so knjige v redu. nakar je zbor podelil odboru absolutorij.
Nato se ie pričela naiaktualnejša razprava o likvidaciji Zveze slovenskih
V nedeljo dopoldne so se zbrali v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubliani delerati v .Zvezi slovenskih pevskih zborov« včlanjenih društev k svoji redni glavni skupščini. Na zboro-vaniu so bila zastopana nastopna pevska društva: .Lira« iz Kamnika. »Slovensko pevsko društvo« iz Tržiča. »Lipa« iz Litije. »Zarja« iz Tacna. »Narodna čitalnica« iz Kranja. »Glasbeno društvo« iz Kočevja. »Pevsko društvo« iz Dolenje vasi pri Ribnici, »Zvon« iz Tr-bovlia, »Zora« iz Ježice. .Zirovnikov zbor« iz Št. Vida nad Ljubljano. »Glasbena Matica« Iz Krškega. »Veljka« iz Brezna ob Dravi ln ljubljanska pevska društva »Llubljanski Zvon«. »Slavec«. »Glasbena Matica«, .Šcntiakobski pevski zbor« in pevsko društve .Krakovo-Trnovo«.
Zborovanje je otvoril predsednik Pevske zveze g. Matej Iinbac!, ki je pozdravil vse številno navzoče delegate, tajnika Južnoslovenskega pevačk*ga društva, skladatelja g. Kosto Mcaojio-rlča. Vodstvo zborovanja je nato prevzel podpred sednik Zveze g. «!r. Svi-gell. ki je takoj omenjal, da je bil na lanskem občnem zbora sprejet predlog o ustanovitvi Jugoslovenskega oevač-kega saveza. ki Haj bi uedinll vsa naša pevska društva v celi državi. Radi tega mora Zveza slovenskih pevskih zborov likvidirati in se prilaroditi novim razmeram. Z astanovitvijo enotnega pevskega saveza za celo državo bo kulturno delo centralizirano in delovanje znatno olaišano.
Obširno in temeljito sestavljeno tajniško poročilo Je podal g. Silvln Pečenko. ki Je med drugim navajal:
Zvezino delovanle je bilo v preteklem poslovnem leta zelo plodonosno. Odbor le nadaljeval s poskusi, da doseže pevskim zborom olajšave v dveh najvažneiših točkah, ki zadevalo njihov gmotni položaj, to ie popust železniške vozarine in taksno oprostitev. Prošnia za znižanie vožnje je bila odbita, prošnja za taksno olajšavo na pri ministrstvu financ še ni rešena. Prirejanje raznih koncertov je bilo uspešno in odno-šail med posameznimi društvi zelo prisrčni. Odbor se je tudi marljivo udei-stvoval pri izdaji novih skladb. Ob lanski skupščini je Zveza štela 36 članov. med letom pa se je priglasilo 7 novih zborov. Od teh zborov jih 8 deluje prav medlo ali pa snloh ne. eden je začasno prekinil delovanje. 28 zborov na dela. Vsi zbori skm^l ima''o ovo'i 2000 pevcev. V preteklem letu je prijavilo 19 zborov 41 koncertov. 28 koncertnih nastopov ter celo vrsto zabavnih ln družabnih prireditev.
O artističnem poslovanju Zveze in posameznih društev je poda! obširno poročilo pevovodja g. Zorko Prelovec. Naglašal je. da je med letom obiskal precej v ZvezJ včlanjenih zborov in posetil njihove koncerte, ter se nri teh prilikah prepričal o lepih uspehih in lepem napredovanju. Ravno sedaj, ko do-b;mo enotno pevsko zvezo, ki bo družila vse pevce od Triglava do Saluna, pa le treba, da zbori podvojijo svoje moči, da ostanejo vztrajni in tako privedejo našo pevsko kulturo na čim višjo stopnjo popolnosti v prospeh umetnosti in na čast ter lepo in srečno bodočnost naše države.
Blagajniško poročilo je oodal g. Dražil. ki je omenlal. da je imela Zveza 13.320.36 Din dohodkov in 13.267.15 dinarjev izdatkov. Revizijsko poročilo je
pevskih zborov. Debata je bila zelo ži* vahna in je trajala skoraj dve url Končno je bil stvorjen sklep, ki vsebuje nastopne točke:
a)	Zveza slovenskih pevskih zborov se razdruži in stopi v likvidacijo.
b)	Likvidaciio izvrši sedanji odbor.
c)	Poverjeništvo Jugoslovenskega pe-vačkega saveza se izroča za ljubljansko ni mariborsko oblast župama teh dveh oblasti. Ti dve župi se morata osnovati in pričeti s poslovanjem najkasneje do 30. junija t. 1.
d)	Izvolita se pripravljalna odbora za obe župi.
e)	Premoženje Zveze slovenskih pevskih zborov se Izroči župama no razmerju števila včlanjenih društev.
Sedanii odbor pr'čne poslovati sedaj kot pripravljalni odbor in pripravi vse potrebno za nristoo k Jugoslovenskemo pevačkemu savezu. Podprdesednik Zveze dr. Švigelj je
nato zaključil lepo uspelo zborovanje. •
V nedeljo popoldne ob treh se je vr'il v Ur,ionski dvorani v Ljubljani koncert Zveze slovenskih pevskih zborov, na katere-n le nastopilo 15 različnih moSkih in mešanih zborov rz Slovenije. Dvorana, ki je bila nabito polna, je pokazala svečatiostno razpoloženje in vsi pevski zbori so po svojih nastopih želi mnoso odobravanja navdušenega občinstva. Nastopili so moški zbori iz Dolenje vasi pri Ribnici (pevovodja Herman Kmet) »Zarja, iz Tacna pod Šmarno goro (Jože Macarol), »Lira« iz Kamrika (Ciril Vremšak. pevski zbor Narodne Čitalnice iz Kranja (Vilko Rus) ljubljansko nevsko društvo Krakovo-Trnovo (Josip Mihellč), že-lezničarsko pevsko društvo »Sloga, iz Ljubljane (Mirko Premelč). Šentjakobski zbor te Ljubljane (Adolf Grfibniing) »Drava- iz Maribora (Karel Hladkv) ter mešani zbori »Zora« lz JeZ ce pri Ljubljani (Josip Tavžell), Glasbeno društvo iz Kočevja (Mirko TrostJ, pevski zbor Bralnega društva iz Tržiča (Albin I.aiovic), »Lipa. iz Litije (Peter Jereb) »Zvon. iz Šmartnega pri Litiji (Mirko Pre-rrelč) »Zvon. iz Trbovelj (Oskar Mol!), ta «Lj. Zvcn» pod vodstvom pevovoaje Zor-ka Prelovca, ki je vodil ves koncert ln dirigira! tudi Adamičevo, nalašč za to pevsko slavnost zloženo »Zdravico., ki so io zapoB zdriržerf moški zbori..
Po sporedu je bi! koncert takorekoč Adamičev koncert, kajti od 33 pesmi na spored« je bilo 18 Adamičevih, kar priča o velfkf in zasluženi priljubljenosti tega našega plo-dovitega skladatelja širom domovine. Od ostalih skladateljev so bili zastopani z dvema pesmima P. Jereb, Vasilij Mlrk bi Davorin Jenko, z eno Jakob Aljsž. Prane Fer-jančlč, Fran Korun, Anton Lajovic, Anton Nedved. Oskar De v, Stanko Premrl, Fran Juvanec hi St. Mokranjac. Vsi nastopajoči zbori so podali v kar najvestnejše naštu-dlranl obliki izbrane točke ln so želi za svoje izva'anje nedeljen in odkritosrčen aplavz do zadnjega kotička zasedene dvorane. Koncert je pokazal lep napredek naših podeželskih zborov In razvese'jivo dejstvo, da je na?a umetna zborovska pesem že prodrla globlje v korenine našega naroda. Lerf uspeh ta navdušeni sprejem pa naj bode vsakemu nastopajočih zborov in njih požrtvovalnim vodjem v nadaljne bodrilo k še navdušenejšeimi. vestnemu študiranju is delu.
pri nas doma... Uh, to bi bil užitek! li potem še mrzel obkladek sem na to mesto, kier tako prokleto peče... Da to bi se prileglo, to bi bilo vsaj nekaj za poslednjo uro!...«
«Acqua. acoua, acaua!« je ponavljal bolestno Italijan.
.Žejen, žeien!« ie mrmral sam zase kraniskl Janez. A še ie bilo v njem nekaj kot ponos. Pritajeval je svojo bolečino in se jezil: »Ti Šleva italijanska! Ali te ni sram? Jaz sem sunil tebe v prsi. ti mene v trebuh. Človeka se vseka preko buče. ali Pa mu nameriš na srce. da je vsai prei knnec. No. ti si storil prav po — italijansko!«
»Acnua. acqua. acqua!» je kričal dalj« Italiian.
.Molči!* ja zarohnel kranjski Janez, da se je oni menda ustrašil, ker je za hip res utihnil. A sam je vzdihnil: »Ze-je.i!«
Semtertja sta vprla drug v drugega oči. Vedi Beg. kaj sta si Pri tem mislila! A čim dalje bor dobrohoten, čim dalje bolj mil... je Dil niujlti pogled. Zdelo se ie. da siie usmiljeme lz niega. In tako nekako začuden je bil ta pogled!... Kakor bi nt mogla verjeti, kakor bi eden kot drugi samega sebe izpraševal: .Kako. kako si mogel kaj takega sto riti?«
In Janez je na glas modroval: .Prav treba je teza bilo! Kdaj sem s ko ril jaz tebi kaj žalega. kdaj ti meni? Neumnost! Nikdar se nisva videla, nikdar poznala! Kdo bo imel korist od tega. ako midva pogineva? Da bi se res ne dalo živlienje brez klanja urediti — urediti tako. da bi bilo za vse prav? ... Prokletl ljudje!... Prokleti svet!«
«Acqua. acqua. acoua!« je hropel Italiian in prekladal g!a\r> v strašnih mukah. Kraniski Janez je nekoliko ublažil svoi glas in se mu roga!:
»Kliči ali ne kliči' Nikogar ni. ki M H mogel pomagati! Pač, eden bi lahko pomagal obema, tebi ln meni. toda noče menda. E. kai bi bilo njegovi vsemogočnosti. da Pihne oblak na nebo in mu veli. da se razsolzi nad nama in nama pošlje hladila!... O. trdosrčen si H tam gori! Toda nočem se prerekati s tabo! Nemara da bom še danes pred tvojim sodnim stolom In ne bilo bi dobro, ako bi te baš sedai razlezli. Ampak tega ne razumem, da je tako ln ne drugače...«
»Acoua. acqua. acqua!» se je začulo zopet da Je Janeza v srce zarezalo.
.Ko bi ti laz mogel pomagati! Toda čakai!...» Oči so se mu oživile ki posegel je no čutarlcl. ki mu ie visela ob strani. .V istinL še je n-kaj notri! Kako to. da se nisem seomni!? En Doiirek.
en dober požirek... Toda ali naj dam to tebi. ko sem sam tako neusmiljeno žejen? En požirek. ea dober požirek .. O kolike vrednosti v tei pekoči muki!... Toda samo en požirek! Kdo naj si zmoči grlo. ti ali jaz?...»
«Acqtia. acqua. acaua!« je koprneče prosil Italiian.
»Ko bi le sam n« bi tako strašno žejen!« j« odgovoril komai slišno slovenske matere sin ter stiskal k sebi posodo i dragoceno tekočino. Z neodoljivo silo sa ie vleklo, da bi nasmil čutarieo in iz-Pll.. Utešfl bi M vsaj za hin pekoči ogenj... Da. zdelo se mu 'e. da bi si s tem požlrkom žlvl'enie rešil... Ze se mu i« dvigala roka. že je čutil ploščevl-nasto posodo z rešilno pijačo na drhtečih ustnicah, že Je bil na tem. d« ga premaga iakušniava. ko se oglasi ienova s slabotnim, umirajočim glasom njegov sotrpin: »Acoua. acoua!«
In nI mogel! Neskončno usmireme mu je prešinilo nrsi. Kako bi mogel piti pričo niega! Očital si je: »Ti si mu to storil! Ti si mu zadal smrtno rano!«
Cisto je poiabil. da ie storil oni njemu Isto. Samo na to je zdai mislil, da bi no možnosti popravil svoje dejanje, da bi olaišal onemu trpljenje... ia stegnil je rob». ki je držal v njej
i posodo s pijačo in jo ponudil enemu. ' Toda Italijan je samo zastrmel m se m ganil. Njegove ustnice so šepetale nekai nev.mljivega...
»Kaj? Ti nočeš?« se je zavzel kram-cki Janez. »Tako dale? gre tvoje sovraštvo? Ti nc odpuščaš? Ti me sovražiš ln zaničuieš še v smrtni uri?...»
Tedai pa je dal Italijan z roko znamenje. da nai sam pije.
»A tako? Glej. glej. skoro bi ti bil storil krivico! Nisi sovražliiv. nisi ošaben! Ei. tudi Italijan ima srce! Da. da. vsi smo 1'ud'e! Jaz nai torej spijem? Ne. bratec, tebi sem dal. tvoje je zdaj!«
Sklon!! se ie nekoliko, da bi "rišel onemu še bliže. Pri tem ga je zabolelo, da je nebotč zaiečal. Toda ni dal odvrniti. Položi! mu je levico "oH glavo. z desnico pa mu ie nastavil čnlarico na trenetaioče ustnice in jo počasi nagibal. Hlastno ie použival Italijan plja5x dokler k> je kai bilo...
»Grazie. grazie molte!«
»No. sai ie bilo več kot sem sam mislil!« je zadovoljno pokimal kranjski Janez. Mikalo ga je. da bi nagnil še sam. če bi bila ostala morda še kaka kapliica v čutarici. t»"ida ni se hotel pokazati slabega in obtežiti tovarišu srca. ki bi si bil morda predbacival. da je Dooil vse sam. Ko mu je vlival piiačo X
•jCTiTtO* St 103
6
Gibanje cen v trgovini
na
debelo
Indeksno število .Privrednega Pregleda« v aprilu pokazuje napram marcu nastopne spremembe (v oklepajih številke za marc): I. Poljski pridelki 2181 (2191); II. Živina in živinski proizvodi 1881 (2009). III. Sadje in sadni proizvodi 1982 (1859). IV. Stavbni materija! 2438 (2444). V. Kolonijalno blago 1538 (1542). VI. Industrijski proizvodi 2029 (2070); totalni indeks 2004 (2009).
totalni indeks cen v aprilu pokazuje povsem neznatno oslabljenje za 4 točke. tako da se more smatrati, da je ostal nespremenjen. Toda pri posameznih skupinah so bile spremembe večje, zlasti pri skupinah živine in živinskih proizvodov ter sadja in sadnih proizvodov. Skupina živine je padla za 128 točk ali za 6 odst. V njej so nazadovale cene goveji živini, svinjam, svinjski masti in sirovim kožam. Pri skupini sadja in sadnih proizvodov so skočile cene žganju in vinu, skupno za 123 točk ali za 6.5 odst. Ostale skupine ne beležijo večjih sprememb. Poljski pridelki so nazadovali samo za 10 točk. Pri koloniialnem blagu se je dvignila cena kavi zaradi spremembe maksimalne carinske tarife na uvoz tega blaga, popustile pa so cene rižu in olju. Skupina industrijskih proizvodov je padla za 2 odst.
Mesečni totalni indeksi, beležijo od početka lanskega leta do vključno aprila t. 1. nastopne številke: 1924
Januar	2034
februar	2101
marc	2040
april	1973
maj	1911
Junij	1984
julij	1995
avgust	2049
september	1978
oktober	1981
november	2037
december	2112
1925.	
januar	2012
februar	1993
marc	2009
april	2004
je razvidno	iz te tabelice. je
od aprila lanskega leta do anrila t. 1. porasel totalni indeks za 31 točk, odnosno od maia lanskega leta, ko je stal najnižje, za 93 točk.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (4. mala.) Turščica: bnška, 5 vagonov 190; baška, za 5. junija, 5 vagonov 185. Tendenca nespremenjena.
= Češkoslovaška udovoHla naši zahtevi glede izvoza čsl. kron. Uradno se objavlja, da je češkoslovaška vlada izdala na-redbo, po kateri Češkoslovaški bančni urad finančnega ministrstva od 1. maja dalje izdaja dovoljenja izvoza češkoslovaških kron po uvozu žita, živine, mesa in živinskih proizvodov jugoslovenskega, rumunske-2a, madžarskega ln poljskega izvora. Plača-nia v ostale države se bodo dopuščala nadalje samo v tuji valuti po mednarodnih uzancah in izberi uvoznikovi. Plačanja v češkoslovaških kronah po uvozu moke ln mlinskih proizvodov kateregakoli izvora ostanejo zabran.iena. S tem se spreminja preišnja naredba, ki je vznemirjala naše izvoznike.
= Revizija kreditov Narodne banke.
»Privredni Pregled« piše: »Prošli teden sta se vrnila s potovanja dr. Dragoljub Nova-kovič, generalni direktor Narodne banke ln Lj. Srečkovič, član upravnega odbora. Dr. Nnvakov:č je posetil Zagreb, Ljub'jano, Maribor, Sušak, Split Mostar in Sarajevo. S to inšpekcijo je zelo zadovolien. Posebno ga zadovoljava Split. Po poslih Narodne banke je soditi, da se je stanje v državi znatno popravilo in da je vse zdravej-še. Danes se občuti boli kakor kdal prej, da se v prečansk^h krajih pričenja poslušati brseda Beograda ,ki je bil vedno proti razraščanju poslov in angažiranju preko moči. S to ponovno revizijo kreditov bo Narodna banka prišla do kakšnih 100 milijonov Din, ki se bodo vsi podelili na nove kredite po prošnjah, ki davno čakajo na
rešitev. V bodoče bo Narodna banka sprejemala samo poslovne menice. Stari krediti se morajo to leto pokriti z 20 odst. s poslovnimi menicami.
= Zastopniki zadružništva preti novemu načrtu o kmetijskih kreditih. Glavna zveza kmetijskih zadrug je sklicala glede na nov! zakonski načrt o kmetijskih kreditih anketni odbor, v katerem so zastopniki kmetijskih zadrug In agrarnih zajednic iz cele države ter po dva člana iz vsakega poslanskega kluba v skupščini. Plenum tega odbora je Imel v soboto prvo sejo na kateri se je kritiziral omenjeni zakonski načrt. Po obširni debati se je izvolil ožji odbor, ki je proučil načrt v podrobnostih. Odbor je mišljenja, da je v glavnem potrebno zahtevati: 1. da se seadnje kmetijske zadruge popolnoma izenačijo v pogledu kreditov in obresti z onimi, ki se po novem zakonu nameravajo snovati; 2.) da bo Zveza kmetijskih zadrug boljše zastopana v direkciji za kme-tiski kredit in 3) da se od kmetijskih zadrug ne zahteva , da se oddvoje od svojih dosedanjih zvez.
= Jugoslavija je glavni dobavitelj Jajec Švici. Po švicarski stafstiki je uvozi'a Švica v mesecu februarju t. I. 8120 q jajec v vrednosti 2,041.437 švicarskih frankov napram 7540 q v vrednosti 2,014.949 švicarskih frankov v Istem času 1. 1924. V februarju t. t. je bila Jugoslav!ia z 2580 q g'avni uvoznik; njej slede Italija z 2571 q, Bolgarska z 1822 q, Francija s 550 q, Avstrija z 258 ., Madžarska s 102 q, Rusija s 70 q in druge.
— Carinjenje živinskih slrovln. Generalna direkcija carn je v sporazumu z veterinarskim oddelkom odobrila, da se carinjenje živinskih sirovin, ki se izvažajo iz države, more vršiti na zahtevo interesenta tudi pri najbližnj; carinarnici v državi, a ne kakor doslej, ko se je smelo vršiti samo na meji.
= Pred ustavitvijo dela v polzelskl tvor-nlci tanlna. Kakor nam poročajo iz Polzele, se nahaja tamošnja tvornica eksiraktov za kože v kritičnem položaju radi s'abega raz-pečavanja blaga. Delo se bo na brže popolnoma ustavilo in vse deiavstvo odpustijo. Glavna lastnica podjetja je Jadransko-po-dunavska banka.
= Nov moderni mlin se bo zgradil v Kumanovu. To bo eno najmodernejših podjetij te vrste v državi. Zgrad i ga bo indu-strijec in trgovec 2ivko Stojiljkovič iz Niša.
= »Jugo-Istok«. Pod tem naslovom je izšla v Zagrebu prva številka novega gospodarskega časopisa, ki je pisan v hrvatskem in nemškem jeziku ter bo izhajal vsakih 14 dni. Kakor razberemo iz prve številke, bo v prvi vrsti prinašal protokolacije, prisilne poravnave ln konkurze v naši kraljevini. Poleg tega pa tudi druge gospodarske stvari iz trgovine, obrti, industrije in mednarodnega prometa. Stane celoletno za tuzemstvo 120, za inozemstvo pa 160 Din. Uprava ima naslov: Zagreb Ilica 21.
= »Bankarstvo« majeva številka, je izšla z bogato vsebino. Na uvodnem rrestu piše Ljubomir St. Kosier o nacionalnih in ekonomskih vprašanjih, pred parlamentom. Poleg ostalega sta dva članka v slovenskem jez:ku, in sicer: »Stabilizacija dinarja potom uvedbe dvojne valute« iznod peresa dr. Gustava Gregorina ter »Chartered Accoun-tante izpod peresa Ethina Bežeka. Gospodarska revija »Bankarstvo* izhaja vsak mesec na 50 straneh velikega formata in stane letno 2O0 Din Administracija ima naslov: Zagreb. Marovska ulica 30.
= Dnbave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. maja ponudbe glede dobave jeklenih magnetov za induk-torje, do 25. maja pa glede dobave Jamskega kabla itd. — VršUe se bodo naslednje ofertalne licitacije: 2?. maja pri direkciji državnih železnic v Subotici g'cde d-.bnve tiskarskih strojev; 26. maia pri dirckciji državnih železnic v Subot:ci glede dobave volnenih mazalic; 29. maja pri direkciji državnih železnic v Saralevu glede dobave orodja za opremo lokomotiv. — Predmetni oglasi so v Trgovsk' in obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled.
= Dobave. Dne 15. t. m. se bo sklenila v pisarni intendantskega slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pogodba za dobavo olja, masti, fižola, riža. makaron, zdroba, jesiha, sladkorja in kave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. t.m. pri komandah mesta v Otočacu ln Si-sku, 21. t. m. pri komandi mesta v Petrinji glede dobave mesa za garnizljo Otočac, Si-sak in Petrinia: dne 2. junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave
kositra in mehkega svinca; 4. Junija prš direkciji državnih železnic v Sarajevu glede debave mrežastega platna ter glede dobave vijakov (Whiworth). — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Prodala starih sodov se bo vršila 30. n aja pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas je v Trgovski ln obrtniški zbornici v L.,ubliani na vpogled.
= Povečana potreba po denarju na Dunaju. Z Dunaja poročalo, da se je na ta-mošnjem denarnem trgu opažala zadnje dni močna potreba denarja.
Bor«©
4. maja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 61-62.5, Vojna škoda 162-163.5, Celjska posojiliica (200), Ljubljanska kreditna 225— 0, Merkantilna 110—134. Praštediona 795— 800, Kreditni zavod 190—200, Strojne O-134, Trbovlje 380—385," Vevče 110—120. Stavbna 165—280. — Blago: les: hrastovi plohi, 54 mm, 2.90 m, 44 mm, 2.70 m, fco meja 1400—0; cerovl krlji, od 25 cm premera naprej, 2 m dolžine, fco nakl. post., 14 vagonov (18); smrekovi hlodi, od 25 cm premera naprej, 4 m dolžine, fco nakl. postaja 250—0; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco meja 25—0; hrastovi frlzl, I. in II. od 4 do 8 cm in od 25 do 60 cm, fco meja, 1 vagon (1380); poljski pridelki: pšenica Rosa«, rlnfusa, pariteta Ljubljana 0—465: otrobi pšenlčnl: debeli, fco vagon Ljubljana 0—215, drobni fco vagon Ljubljana 0—190; turščica, promptna, pariteta Ljubljana 0— 225; oves, makedonski, orig., par Ljubljana 340—0; krompir: rumeni, fco štajerska posta ia 0—135.
ZAGREB. V efektih je bil danes v splošnem promet nekoliko živahnejši. Posamezni bančni papirji so zabeležili majhen porast. Od državnih papirjev je bilo največje zanimanje za Vojno škodo. D e v Iz n o tržišče je zadržalo svojo čvrstočo. ki Jo je kazalo že v soboto. Tečaji so neznatno poskočili. Narodna banka je izdatnejše intervenirala v devizl na London In deloma tudi v drugih devizah. Promet je bil srednji. No-tlrale so devize: Dunaj 869 -881. Berlin 1468.5-1483.5, Italija izplačilo 254—257, ček 253.875—256.875, Oslo (Krlstljanlja) 1005— 1015, London izplačilo 299.95-302 95. ček 299.55_3n2.55, Newyork ček 61.73—62.53. Pariz 324 -329, Praga 183.25—185.65. Švica H98-1208, ček 1198—1208; valute šilingi 876.5—888.5, frfr. 318.5-323.5; efekti: bančni: Trgo 15—16 Eskomptna 105—106. Poljodjelska 17—18, Kreditna 105—108, Hipo 59.5—60.5, Jugo 97—99, Ljubljanska kreditna 230—235 Obrtna 67.5—68.5, Praštediona 800—805, Etno 85-90, Slavenska 70—71, Srpska 130—131, Narodna (V-3600; Industrijski: Eksploatacija 41—45 Drava 185— 190, Dubrovačka 555—5S5, Sečcrana 570— 575, Isis 52—55, Nihag 48-50, Gutmann 360 —370, Slaveks 170—175. Slavonija 55—56. Trbovlje 380—3S5, Vevče 110—120: državni: 7% posojilo 62.5—63, agrarne 28—29.5; Vojna škoda per kasa f62.5—164.5 obračun 162-163.
BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Notirale so devize: Dunaj 875—877. Berlin 1478— 1485, Bukarešta 28.75—29, Italija 255.5 255.75, London 300.5—301, Newyork 62.1 62.15, Pariz 184.—1S4.3. Praga 325—325.5. Švica 1203—1204
LONDON. Beograd 300.5, Italija 117.75, Nevvvork 484.5, Švica 25.06.
CURIH. Beograd 8.35. Newyork 517.20, London 25.07, Pariz 27.07 Milan 21 27, Praga 15.30, Budimpešta 0.007225, Bukarešta 2.375, Sofija 3 775, Dunaj 72.80, Berlin 1.2320 DUNAJ. Beograd 11.415—11.455. Berlin 168 72—169 32. Budimpešta 99.50-99.90 Bukarešta 3.225—3 215. London 34,385—43.485 M Man 29.17—29 29, Newyork 709.35—71185 Pariz 37.^4—37.20, Prarn 21.02-21.10, Varšava 136.10—136 60, Sofija 5.14—5.18, Curih 137 T9—137.59. dinarji 11.395—11.455.
PRAGA. Beograd 54.55, Dunaj 476.25, Rim 139 25, Newyork 33.75 Curih 654.50.
BERLIN. Beograd 6.75. Dunaj 59.05, Milan 17.26, Praga '2'25. Curih 81.10._
esta. si ie bi! ogledal natančneje njegov obraz in smilil se mu je zdaj še bolj.
«Len dečko!« ie de'al sam pri sebi. »Ampak nravi mlečnik! Kaj čuda, da ne moreš tako potrpeti kot jaz! Bogate in imenitne matere sin moraš biti. to se ti vidi' Jokala bo po tebi. Se meni te je žal! Toda tudi moja mati bo jo-k?'a po meni' Preorosta ženica je. a n;č mani vredna kot tvoja! In iaz sem ii edinec! Z mano ji leže v grob vse! No. morda si tudi ti edinec. kaj vem. Zares. ora<- treba je bilo. da sva drug drugega zaklala in storila hudo sebi in onim. ki so nama naidrafn! Namesto, da bi se bila obiela. in vzkliknila: Brata sva!.. O ti pasji svet!... Kdaj sreča namet človeka!...»
Ozrl se ie na svojega druga, ki se m nič več oglasil. Kakor bi mu bila hipoma Prešla vsa bolečina, ie ležal zdaj mirno z zaprtimi očmi. Njegovo dihanje ra ie oostaialo redkeie in redkeje.
«Kai? Ti se poslavljaš? To je bila to-rei odškodnina? Kako dobro, da se nisem dal zaneliati in da nisem sam izpil. daSj _ O Bog. ta žeja. ta grozna žeja! Toda sram bi me bilo. če bi bil sam
iznil! ...
Cilei. solze mu lišo po licih! Z jok-i: na svet. z iokom s sveta! Kak revež je človek! Zakaj joka? Ali misli na mater,
Ta neugoden, da celo kvaren vpHv Seger«
ja se je zlasti opažal pri Omanu in Milanu, ki ju je bilo nemogoče spoznati Oman je začetkoma skušal, toda odnehati je moral, Milan pa jc ozlovoljeno rcsigniral. Že to nam daje upravičen povod, da moramo z vso odločnostjo odkloniti takega trenerja, ki nam utegne pokvariti dobre moči, Id jih ima Ilirija v svojem moštvu.
Gotooo je, da bi igra napadalne vrste iz« gledala popolnoma drugače in bil tudi re. zultat temu primeren, ako bi bil igral Do« brlet, ki bi bil vsled svoje odločnosti brez. dvomno izrabil mnogo naravnost idealnih šans, ki so se nudile Iliriji.
Nezmiselna in razcefrana igra napada ni ostala brez posledic niti na krilsko vrsto, čeprav sta se Gabe in Ldo prav požrtvoval« no trudila. Janez je topot igral v krilski vrsti, torej za njzega nenavadnem mestu. Že s tega stališča se mu morajo odpustiti gotove napake glede podpiranja napadalne vrste. Branilca sta bila cim dobra, zlasti je Pogačar mnogo pripomogel s svojimi osvo. bodilnimi streli, da Hašlc v drugi polovici ni mogel zabiti nobenega gola več Miklav. čiča je začetkoma nekoliko morila trema. Prvi gol gre pač na njegov račun Siccr je bil dober.
Tudi Hašk kot celota ni zadovoljil. Pre. cej se je opažalo pomanjkanje skupne igre. Posamezni igralci so pokazali mnogo tennič. nih sposobnosti, so izredno hitri in so vsled tega tudi v bojih s posamezniki ostali ved« no zmagovalci. Sicer pa tudi njihova igra ni nudila nič posebnega. Omeniti bi bilo v napadu Agida in Premrla, v krilski vrsti Cindriča in Križa. Branilca Benkovič in Kunst sta n.-.pravila več napak, ki so za Ilirijo ustvarile lepe situacije, ki pa so ostale neizrabljene. Rezervni vratar Mitrovič je izvrstni nadomeščal Fricdricha. O sicer ze. lo nevarnem napadalcu Vineku smo bili topot precej razočarani. Iz kratke daljave je mnogokrat zagrešil cilj.
Mgštvi sta nastopili v nastopnih postavah Hašk: Mitrovič, Benkovič, Kunst, Marjano, vič, Cindrič, Križ, Jeren, Agič, Premrl VI. nek. Plazzeriano. — Ilirija: Miklavčič, Po. ga čar, Bcltram, Zupančič L, Gabe, Lado, Poduje, Oman, Milan. Seger. Inke
Tekla prične z ofenzivo Ilirije. Segerjev strel z glavo drži Haškov vratar. Kmalu na« to zastrelja Oman pred praznim golom. Po« duje pokaže nekaj lepih potez in krasnih centrov. Premoč Ilirije ponehava. Vendar ilirijanska obramba razprši vse napade Ha« ška oster strel proti domačemu golu zavije Miklavčič v korner, ki ga v 19. minuti kras« no strelja Plazzeriano. Miklavčič hoče ubra. niti, vendar zavije pri tem žogo v gol. Na« pad Ilirije razočara. V 23. minuti pravilno diktirano enajstmetrovko zabije Seger na« ravnost v roke Haškovega vratarja. Lepa pirlika za izenačenje je zamujena. Sledijo nevarne situacije za ilirijanska vrata. Mi klavčič ubrani vse. Dva kota za Haška osta« neta neizrabljena. V 29. minuti zabije Cin« drič drugi gol za goste. V 35. minuti more Miklavčič oster strel iz bližine zaviti v kor« ner, ki ostane neizrabljen. Sledi krasen strel Inkcta s »flanke«, ki ga pa Mitrovič dobro odbije. Dve minuti pred koncel reši Miklav« čič izredno nevarno situacijo ter odbije žo« go. ki mu jc pred dvema nasprotnikoma zdrčala iz rok, v polje.
V drugi polovici je Hašk docela v pre« moči, toda obramba Ilirije se dobro drži. Posamezni prodori Ilirije končajo s streli v outu. Domači napad pokvari vsako, še tako lepo situacijo. Tri minute pred koncem se nudi Iliriji prilika za častni gol. Prosti stre!, ki ga slabo izvede Poduje, konča v rokah Mitroviča.
Sodnik Vodišek je spregledal nekaj proti« pravilnosti z obeh strani.
Ostale tekme v Jugoslaviji
CELJE: Prvenstvena tekma med Primor« jem in S. K. Celjem je končala s pričako« vano zmago Primorja s 3 : 2. Primorje, ki je nastopilo z nekoliko rezervami, je nudilo boljšo igro kakor dosedaj v Ljubljani na domačih tleh. Ugajal je zlasti junior Kos kot srednji krilec; tudi Jančigaj kot vratar je bil dokaj siguren. Pri Celjanih sta bila dobra desno krilo Stojič in leva zveza, ki je igral v drugem polčasu srednjega napadalca. Celjani so dosegli oba gola iz enajstmet« rovk. Eno enajstmetrovko za Primorje jo zastreljal Ertnan. Sodnik Ochs dober.
MARIBOR: S. D Rapid : Herkules 6 : 3 (1 : 3). Prijateljska tekma ob slabi udelež« bi občinstva Sodnik je bil g. Bergant.
BEOGRAD: Jugoslavija : BSK. 8 : 2. Po. drobnosti o tekmi še nimamo.
KRAGUJEVAC: Šumadija (Beograd) : Sumadij« (Kragujevac) 2 : 2.
Šport
na svo'ce? Ali sploh kaj misli? Bom mar tudi .iaz jokal, predno —? Morda ioka. ker mora taki mlad od tod^. Tako lep. tako mlad! Ta bi bi! imel še ka' od živ1ien;a! Jaz — no. ko bi le matere ne bilo! Jaz — iaz sem nojen trpin! Slovenec sem in Slovenca Bog "e zapusti: če ni lačen ie Pa že'en!... O. žejen, žeien' . Ne. mene ni škoda! Vse svoie živiienie bi bil revež. A ti tu... Zares, žal mi te ie!... Ti se posla viš! Odpusti ml. kakor .iaz tebi odpuščam!... zakai nisi še ti tako dobro pogodil, kot
sctt1 i3z'
Italiianu se je i z vil hropeč piska joč vzdih iz prsi in ni se več ganil. Kramski Janez je vprl motreč pegled vanj m se-petal:	„ , ..
«To ie bil zadnii zdihljaj! Blagor tebi. ki več ne misliš, več ne čutiš! No. predolgo menda ne bo, da pridem za teboj!... Mogoče, da te še dohittm na tvoiem potovaniu v večnost! Ne bi bilo nemara nanaka. a^-o bi «v,ipai stopila pred sodni «tol. Mordi bi bila potem so-1 dba mile:š.i'... Nc. predolgo ne bo trajalo. to čut"" .. Ko prideio Jutri oni od rdečega ri?-< me ne dobijo več živega... Skupai ra'u roberelo in skupaj pač položi io v hladno zemljo. In prav bo tako! Kaiti večjih prijateljev od naiu I zdaj m na svetu...« —
Hašk • Ilirija 2 : 0 (2 : 0)
Izredna slaba igra illrijanskega napada.
Za Ljubljano rekordno število športne publike je hotelo v nedeljo videti, kako častno bodo naši zeleni zastopali slovenski nogometni šport proti nasprotniku, ki velja kot eden najmočnejših reprezentantov ju» goslovenskega nogometa To so pričakovali z nekako upravičenostjo. Ilirija je v zad. njem času dokazala, da sc približuje oni for. mi, v kateri bo z uspehom mogla nastopiti pri ne ravno lahkih tekmah, ki jih je s'.;lc nila za ta mesec. Čeprav tudi Hašk ni po. kazal pri nedeljski tekmi bogve kake lepe in koristne igre, moramo igranje napada Ili« rije označiti z pra- dobrim nemškim izra« zom «Wurstl«rei». Poduje je sicer začet« koma serviral nekaj prav lepih centrov, to. da kasneje je tudi on pidel na nivo svojih drugov. O kaki kombinaciji sploh ne more biti govora. Tudi kot posamezniki so ved. no in vedno podlegli Haikovcem.
Višek nezmožnosti p« je pok« zal novi trentr Ilirije Seger. Že pri sestavi Ijubljan. ske reprezentance 2« tekmo proti Celovcu smo se čudili, da je podi«v«*ni kspetan po. stavil tudi njega v to moštvo, čeprav gi ni videl igrati že precej čas«. Hoteli so varo. vati homogenost iliriisnakega moštva. Ka. ko? Z igrtlcem, ki že dve leti ni igral z no« gometaši Ilirije? Trener Seger je pri nedelj, ski tekli le pokazal, da je bi! nekdaj prav dober strelec, sicer pa je bil docela »emo. goč. Da je to seveda vplivalo na ostali ra-pad, ki vidi v svojem trenerju ncle uiitelia, temoeč tudi faktičnega vodjo, je razunaljU vo.
Gradjanski : Hakoah I. dan 0 : 0; n. dan 2 : I (1 : i).
V soboto in nedeljo Je gostovalo v Za. grebu vodilno moštvo Avstrije Hakoah in je oba dni nastopilo proti prvaku ZNP. Gradjanskemu. Kar je moštvo Gradjanske« ga ostalo dolžno dolgo časa jugoslovenski športni javnosti, je nudilo v teh tekmah, posebno drugi dan in je zasluženo kot bolj. še moštvo zmagalo. Moštvo Hakoah je lah« ko zadovoljno, da ni zapustilo igrišč« z več« jim porazom Borba je bila ostra, moštvi sta igrali z vsemi svojimi močmi in da ni bil teren slab, bi ta tekma bil« n«jlepša v tej sezoni. S to zmago boljšega moštva nismo samo zadovoljni temveč tudi ponosni nanj, ker je Gradjanski zmagal ne po zaslugi sod. nika ali z enajstmctrovk»mi, temveč samo vs'cd svoje požrtvovalnosti in vsled svoje« ga znanja. Ta zmaga bo ponovno dvignila v tujini ugled našeg« šport«, ki je bi! v zad njem času vsled mnogih in precej občutnih porazov padel n« zelo nizek nivo.
Moštvo Hakoah je pok«z»lo v nedeljo isto igro kakor v soboto, vendar je Gradjanski predvcdel toliko boljšo igro, d« so gostje ves čas izgledali kot slabši in so pogostom«
presledkih bili n«ravnost potisnjeni svojo polovico. Omeniti jc treba, da je zna. ni igrač, leva zveza Eisenhoffer, igral " dru. gi polovici kot ietrti half. Ponovno se je odlikoval golman F«bi«n, ki je obranil zelo mnogo nevarnih situacij.
Pri Gradjanskam je vse moštvo igralo enako in bi bilo ncpr«vflno eneg« »li dru. gega pohvaliti. Igrali so vsi z velikim ela nora in skupno doprinesli k z»s!užcni zrna« gi. V celoti je Gr«djanski predvcdel mno. go boljšo igro kakor d«n preje in je bil kon. stintno v premoči, deloma celo v popolni premoči. Tempo igre je bil silno oster Igral ei Gratljanskeg« so vzdrž.li do konca, če« prav je bf!o igrišče mokro in polzko Ha. koah jc preti koncu vsled utrujenosti po. pelnema popustil«. Za Gradj.nskega so seortali Potočki in Perška
Posebno poglavje je bil sodnik g- Petro« vič. Ko je pidel prvi gol za H«ko«h. je pre. kinil igro in zahtev«!, d« se velik del vzhod, ne strani igrišč« izpr.ini. Temu se Je uprl kapetan Gradjanskeg«. n.kar je sodnik od« ložil svojo funkcijo. Po ni aovem odhodu iz igrišč« je rod«tvo tekme o-evzel g F«, bris. P -blike je bilo prvi c .i okoli 3000, drugi dun nad 4000.
Nogometne tekme v inozemstva
GRADEC: Gradec : Budimpešta (IL raz« red) 3 : 2.
DUNAJ: Tekma Avstrija : Madžarska je bila radi dežja odpovedana. Vrši se da; nes. v torek. Ista usoda je zadela tekmo Dunaj : Bratislava, ki bi se morala vršiti v Bratislavi. Kljub slabemu vremenu pa se jo vršila tekma VVacker : Viktorija Žižkov, ki je z 1 : 1 (1 : 0) ostala neodločena
PRAGA: Sparta : NVAC 4 : 2 (1 : 0). Pr. venstvena: Slavija : DFC 2 : 2 (2 : 0), Li« ben : Vršovice 4 : 3. BRNO: Blue Star : Ostmark (Dunaj) 1:0. BERLIN: V nedeljo je pričelo prvo kolo za državno prvenstvo ter je prineslo precej« šnja iznenadenja. Dva favorita, Hamburger Sportverein in Mannheimer Rasenspieler sta bila poražena ter izpadeta iz nadaljnjega tekmovanja. V nastopnem izidi: Niirnber« ger Sportverein : Sportvcreinigung Jena 2 : 0, Frankfurter Sportvereinigung : Ham. burger Sportvereinigung 2 : 1. Turnverein Dusseldorf : Mannheimer Rasenspieler 4 : 1, Altona 93 (Hamburg) : Tittania (Stettin) 4 • 2, Duisburger Sportverein : Alemannia (Berlin) 2 : 1, S. K. Breslau 1908 : V. S. B. Leipzid 2 : 1, Hertha (Berlin) : F. C. Ko. nigsberg 3 : 2.
AMSTERDAM: Holandska : Belgija 5 : C (2 : 0).
ŽENEVA: Lyon : Ženeva 3 : 1.
Mednarodni staietni tek skozi Brno
V	nedeljo se je vršil v Brnu veliki med« narodni stafetni tek 7 X 300 m Udeležilo se ga je 9 klubov iz Češkoslovaške in Av« strije ter naše Primorje, ki pa se letos n! odrezalo tako dobro kakor lani. Ni izpolni« lo pričakovanj, ki jih je naša javnost stavi« la vanj. Nekateri tekači Primorja so od. povedali in moštvo je doseglo tako še le 5 mesto. Zmagslo je v sp'ošno presenečenje moštvo praške Sparte v 5:22.2 Drugi jc bil WAF (Dunaj) v 5:24.8, tretja Moravska Slavija (Brno) v 5:25. četrti avstrijski lah. koatletskl prvak NVAC. v 5:31.6, Letošnji zmagovalec ni dosegel rekorda, ki ga je la. ni na isti progi postavilo Primorje s 5:21.3.
Državno nogometno prvenstvo
V	nedeljo so se v Zagrebu izžrebale pr« ve tekme za državno prvenstvo. V prvem kolu dne 7. junija igrajo: Gradjanski : Sašk v Zagrebu, Jugoslavija : Hajduk v Beogra« du, Ilirija : Bačka v Ljubljani Slavija (Osi« jek) je ta d«n prosta. V drugem kolu dne 21. junija igrajo: Slavija z zmagovalcem tekme Jugoslavija : Hajduk v mestu zms« govalc« zadnje tekme torej ali v Beogradu ali Splitu, zmagovalca iz tekem Gradjanski
Sašk in Ilirija : Bačka v mestu zmagoval« c« zadnje tekme, torej ali v Ljubljani ali v Subotici.
Medklubske kolesarske otvoritvene dir* ke v področju Kolesarskega podsaveza Slo« venije se vrše v nedeljo dne 10. maj« t. L n« progi Ljubljana (km 3 pri Jelačinu, Do« lenjska cesta) « Laverca » Škofe! ica « Ljuh« ljana. Razpisane so naslednje dirke: novinci juniorji. glavna, seniorji. vojaška, har.dicap in tolažilna. Prijave za vse točke 10 Din. Prijave sprejema podsavezni blagajnik g. F. Ogrin do petka 8. maja do 6. zvečer. Pr=* vico startanja imajo člani klubov, ki ?o včlanjeni v KPS Dirka se po pravilniku K. S. kraljevine SHS. — Upravni odbor.
S. K. Ilirije nogometni trening v teko« čem tednu za I. moštvo danes, v sredo in četrtek, za rezervo v sredo in pete'<, za ostale v torek ln soboto, vedro od 17. ure dalje. — Seja sekcijskep« načelstva danrw ob 19.30 v »Evropi«, sestanek I moštva da« nes ob 20 30 v restavraciji »Novi svet«. — Važno! — N«čelnik.
S. K. Primorje. Plenarna odborov« sej« se vrsi danes v torek tofno ob 20. zvrčer v rest«vr«ciji »Zvezda«. Prisotnost vseh g2 odbornikov nujno potrebna. — Tajnik.
Izdaja triptihov za motocikliste. Moto« S«vez objsvlj«: Moto«S«vez je določil s!-, deče pogoje z« izdajo trintikov (mednarod> nih olajšav za prehod preko meje): Vs'ed odloka Autokluba SHS v Bcogr«du izda ia jo vse sekcije Autokhib« triptike onim moto« ciklistom. ki so č1«ni Motosavez« Pri teh sekcijah vloiiti prošnjo n« "osebni tisVo. vini, ki se dobi v* pri Moto*S« vezti v Li b« Ijini. Cen« tisVcvinam jc 10 Din Te t»*:o. vine se izd« i«jo le pri Moto.S«vezu verfU ciranira članom ter le n« ime, ds se prepre« čijo ev. zlorab«. Tiskovina j« oddati zaeno s savezno legitim«cijo pri Autokl-bu odn. njegovih sekcijah v Ljubli«ni. Mariboru, Sarajevu. Zagrebu, Subotici in Sorehom. pl«č«ti i« takso 500 Din za triptik. 106 Dir. za mednarodno vozno izkaznico in kupiti garancijsko z«v»rov«!no polico. Vsako prošnjo je vložiti pr«voč«sno. k*r trsia iz« stavitev triptik« c« 8 do 10 dni. Tiskovine Motos«v«za *« prošnjo iadai« g. Jo»o Go-rac, tajnik S«vtz«. Ljubli«n«. Din«jsVs ce« sta 1. V olajšanje poslovanj« ie najbolje, d« zahtevi jo kl ihi fotrebne ti»Vo"ins z' vs« one člane, ki bodo potrebovali tripHke, takoj scd«j. Naročilom ie priložiti da'oči socsek.	Motoma v*
Izprememba zakona o finančni kontroli
Kakor smo ie na kratko javili, ii Wla dne aprila s kraljevo uredbo sankcijonirana izcrememba zakona a organizaciji finančne kontrole, da se le spravil ta zakon v sklad z zakonom o uradnikih.
Uvedba je stopila v veljavo "s J. majem 1923, toda poviški na prejemkih, ki jih predvideva uredba pritičejo šele od 1. junija t. 1. Od istega dne bodo pritikali predvidoma tudi v novi uredbi predvideni posebni dodatki 6 dravinjskim doklndam, ki jih določi finančni minister v smislu zakona o budžet-skih dvanaistinah v novem pravilniku.
V naslednjem hočemo omeniti najvažnejše izpremembe, ki jih vsebuje nova uredba:
Organi finančne kontrole se delijo sedaj v sradnike in zvanlčnlke. Izraz »poduradnik« je odpravljen.
Uradniki finančne kontrole so uvrščeni praviloma v drugo, izjemoma pa tudi v tretjo uradniško kategorijo. V dTugi uradniški kategoriji so čini. Inšpektor prvega razreda inšpektor drugega razreda, podinspektor, komisar in pripravni komisar. V tretji uradniški kategoriji so čini: Inšpektor, podinspektor, komisar in pripravni komisar.
Uradniki, ki že slnžijo pri finančni kontroli, bodo prevedeni v drugo uradniško kategorijo po činu, ki so ga imeli dne 1. sept. 1923., kolikor ne bodo upokojeni, ne da bi bili prevedeni. Oni, ki se prevedejo, se uvr-sce: vsi inšpektorji v prvo skupino (za in-
špektorje prvega razreda), podlnspektorjl v drugo skupino (za inšpektorje drugega razreda), komisarji I. razreda v tretjo skupino (za podinspektorj«) ln komisarji II. razreda v četrto skupino (za komisarje).
V bodoče *e izpopolnjujejo uradniška mesta v finančni kontroli deloma na ta način, da se imenujejo za pripravne komissrje v peti skupini druge kategorije maturanti, ki že služijo v finančni kontroH kot zvaničnl-kl, deloma pa tako, da se Imenujejo zvanič-n!ki finančne kontrole, ki imajo pogoje za tretjo uradniško kategorijo, za pripravnega komisarja v 4. skupini, odnosno, če so že pregledniki, za komisarja v 3. skupini tretje kategorije.
Ako primanjkuje za maturantom pridržana uradniška mesta zvaničnikov z zrelostnim izpitom se smejo sprejeti za pripravne komisarje prosilci Iz drugih strok državne službe, kolikor imajo maturo, če pa ni tudi takih prosilcev, se sprejmejo kot uradniški pripravniki v peti skupini druge kategorije maturanti, kl še niso v državni službi.
Vsi ti uradnilki pripravniki morajo položiti izpit za uradniško mesto najkasneje v 18 mesecih po sprejemu v službo, sicer se odpuste Iz finančne kontrole. Toda če služijo ti kandidati v finančni kontroli že nad 18 mesecev, morajo položiti uradniški izpit, še preden se imenujejo.
Izjemoma se smejo imenovati za komisarje v tretji skupini tretje kategorije tudi pregledniki, ki imajo uradniški izpit in služijo v finančni kontroli že najmanj 15 let kot
svanKnfld. četudi nimajo predpisane Šolske Izobrazbe. Pregledniki, ki so pololiM izpit za uradnika le pred 1. septembrom 1923, pa se smejo imenovati za komisarje ne ozirale se na šolsko izobrazbo Hi službeno dobo, torej tudi pred dovršitvtjo 13 let službe v finančni kontroH.
Za sprejem kot zvaničnik ie po jo j pole« drugega tudi ta, da prosilec ni mlajii nego 18 let, da J« neoženjen aH vdovec bret otrok ter da je dovrSfl najmanj 2 razreda srednje šole aH da ima enakovredno Šolsko predizobrazbo. Vendar sme finančni minister z ozirom na prav posebne službene razmere finančne kontrole dovoliti, da se sprejemajo tudi prosilci, kl so dovršili samo ljudsko šolo.
Zvanlčniki se uvrste praviloma v pisarniško skupino, vendar se smejo oni, Id imajo za uradniška mesta predpisano šolsko Izobrazbo, sprejeti takoj kot podpreglednikl. Taki zvaničniki morajo položiti najkasneje v 6 mesecih izpit za trajno nameščenje, sicer se pomaknejo nazaj v pripravniško skupino.
Za napredovanje v progledrriSki čin, se zahteva Izpit za starejšino oddelka In naj-mani triietna služba v skupini podpregledni-ka. Oni, ki so bili sprejeti v čin podpregled-n!ka, morajo postati torej pregledniki že po triletnem službovanju, ostali pa Sele vo najmanj Šestletnem.
Disciplinarni predpisi ostanejo v bistvu skoro nespremenjeni. Ie v nekaterih ozirlh se poostre. Tako n. pr. Je organom finančne kontrole strogo prepovedano udeleževati se
didatske liste Itd. Kdor kandidira pri volitvah v občinske att samoupravne »stope se odpusti Is službe.
Od carinskih tn monopolsklh nagrad sc odtegne organom finančne kontrole po eno četrti*« sa ier.d finančne kontrole.
Ob »prejemu ▼ slofbo ne pritižejo več se-lifne pristojbine ed bivalBča temveč od sedela oblastnega inšpektorata kjer je Ml sprejet v sluHbe.
Pokojnina se odmeri tako, da se Itcje na rvanlškrk položajih prebita doba za vsakih polnih šest meseecv s 7 mcseci če nI za po-sameane krajine določeno ugodnejše Štetje n pr. v Južni Srbiji.
Podrobnejše določbe bo vseboval pravilnik ki bo k novi uredbi vsekakor v kratkem Izšel	_
Popisi
CERKNICA. V torek zvečer smo se poslovili od enega naših najmarllivelših so-kolsklh delavcev, ed br. Jerneja Malovrha, preglednika finančne kontrole. Prestavl|en jc v Marenbcrg. Tri leta je bil med nami ln se živahno udejstvoval pri Sokolu. Bil jc naieln k dram. odteka in vzoren upravitelj sok. knjižnice. Bil le Sokol v pravem pomenu basede: discipliniran, neumorno delaven la skromen. Srečnega se le počutil, Ce mu Je delo uspelo v sadovoljstvo dru-
strankarsHh pOlrretov, aktivno »odetova« I lih. Tndi kot nradnlfc je bfl na svojem me na političnih sborovanJNi, podpisovati kan- stu: vesten, postrežljlv in napram vsakomui
.........*	' "" —* — 1 oljuden. Poslovilni večer je pok"-al, kake
je bil pri vseh priljubljen. Nism še kmalu videli pri nas ob taki prilik zbranega toliko sok. članstva iz v»eh slojev, kakor to pot V lepih besedah so se poslovili od nJega starosta br. Carnelutti ln drugI. Težko bomo pogrešali našega br. Jerneja — našega Blaža Mozola — in bojimo se, da ne bomo mogli tako kmalu zamašiti vrzeli, ki je nastala med sok. delavci po njegovem odhodu. Želimo mu, da bi bil na novem mestu srečen in zadovoljen. Gojimo pa i* drugo željo in ta je, da b: se atnpreie povrnil med nas.
ŠKOFLJICA. Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi dne 7. jnnija veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Sosednja društva se uljudrio prosilo, da se na isto ozirajo. K obilni udeležb' vabi odbor.
SREDIŠČE OB DRAVI. V nedeljo dn« 10. maja ob 8. url zvečer priredi pevski zbor središkega Sokola v Sokolskem doma velik koncert z izbranim sporedom. Na programu so mešani in moški zbori ter solo-točke. Sokolski pevci se pridno pripravljajo pod vodstvom neumornega svojega ps-vovodje, brata J. Culeka in bo nam njihov nastop pokazal velik napredek tekom zadnjega leta In gotovo nudil obilo umetniškega užiika, zafo vabimo vse prijatelje lepe pesmi od blizu in daleč na to prireditev. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Zveze vlakov so ugodne. Zdravo!	911
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par.	značaja, vsaka beseda Din P—.
Najmanjši znesek Din 5—.	||	N a j m a n j S l z n e s e k Din i0--w
Registrirna blagajna
te kapi. Ponadb« os npr. •Jutra, pod tnačko »Blagajni 4708».	»678
WMJ.Il
Slike za legitimacij«
il-lf-lujo najhitreje fotograf jjugin H I H9 E K. LjuK Ijana. Valvasorjev trg. 108
Mehan. delavnico
's avtotakao. na telo pro-s«tnem kr.in brez kon-kr.rence na Hrvaškem pro-— - - —rravi OOSH
Trgovskega vajenca
iz bolite hiSe, sprejme trgovec Adoli Starki, Bled. b 10118
dom. Vpraša »• * BPTj •Jutra«.	lul
Pekarna
debro Moča, se ■ stanovanjem in vs«m inventarjem.
odstopnln«, o d d a. — Erilsktanti saj 8» takoj »••Inte na naslov: Pekarna 5ck. Zagreb, S»T!'k*
10176
Prvorazredni pianist
rotHran in prvi violinist, *s l.ieeta za klno-orkester Prr.ivlbe na apravo »Jutra« nci iifro »Prvovrstna moč« ^	10092
Natakarica
i večletno prakso ln dobrimi spričevali, dobi takoj meato. Naslov pov« uprava •Jutra*.	10120
Nočni čuvaj
se sprejme. Ponudbe pod iifro »Nočni čuvaj 81» na upravo «Jetra». 10132
Vzgojiteljico
U moji Bletni hčerki, sprejmem takoj. Biti mora solidna in inteligentna ter obvladati nemlkl in srbo-lirvatski jezik. Ponudbe z letnimi spričevali na naslov: Elza niltter, Subotica, Bene Sudaričeva ulica 4 10145
Potniki
H potaMo r° Hrvatskem. Bo»al. Hercegovini in Sr-hiii ter hočej« dober postranski zaslužek, naj po-3!l»jo svoje naslove na Vi".ene Peric, Bičar«ki nolftar. Sv. Trojica r Slovenskih goricah. 10088
Pekovski vajenec
a vso oskrbo v hill, se lerelme Naslov pove upr. •Jetra«.	10012
Žensko moč
u r»inl?Ve posle, t?če vele-tKdjrtje. — Zahteva »e po-polno iri.-.nie srbobrva^čine v e-ovoru In pisavi. 9teno-rnfke imaio prednost. — R.P-ktlra s» samo »a prvo-ia spretne moči. — Pr^Maviti se je v«aki dan u.,! o —10. o^o dopoldan, "aslov pove upr. «Jutra» 9939
Fnrettn frizerk*
v cbrtn rsestranslro izobra-frm. se preti dobri p'afi »n'-*' spre ime v trajno fln'bo. M. Fettirb - rrar.k-Siflim. Haribor, So'fka nllea
St S.	10KM
Trg. pomočnik
pepfdnoma Irveiban v trgovini ISeleznine in me?a-»s»a blara — samostojna »e». se takoj sprejme. — Art. Križaj, Ajdovičina Jol. Benečija.	»187
Sfrelme se deklica
r!,-.ra 15 let, poStenib star-š.-v z dejele, sa modi^tov->/s obrt. Hrana ln stanovanje v hiSi. Ponudbe na n ,ravo .Jutra* pod značko '■'p^ns zunanjest in pos,«-M».	10195
FIagnln?čarko
irregbano. iSče restavracija ketela »Štrukelj*. 10190
Servirarlco
t dobrim! »pričevali. i?če takoi restavracija hotela
Štrukelj.	1°1S4
Slugo
•^relme Prometna d d. na Crvkovsm trfu 10. 10174
Postrežnico
Kei« Naslov pov« aprava •jutra..	10178
Dnhro slnžho
doli v fdsnrnl sospodična aH na iro-pod, ki vln»i pri-ceruo v^oto proti dobrim olre-Mm. — Ponudbe pod «r«!ika vso!a» na opravo •Jetra*.	9908
Šivilje
p..; , p 1",-. .ioliro izurjene, se Cprelnjejo Prestaviti se je »' Kolodvorski nI. 28/1-lOiGl
Stolar
prvovrsten, ae sprejme. Ponadbe na npravo »Jutra* pod »Samostojna moč*.
10106
Igralca za harmonij
(»Ii Igralko) » salonskem
orkestru, iSčem za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »TakojSes angalma*.
10100
Trg. pomočnik
18 lst star, močan In posten, špecerijske in kolonialne stroke, iSče službe, najraje na deleli a hrano iil ttar.ovanjctn. — Dopise prosi na: Andrti Z a j c. Obrlie St. 12, polts Moste pti LJubljani.	10010
Zemljlškoknj. vodia
v p.. ttSe primerne službe. Prednost imaio notarske in odvetniške pisarne. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Uradnik 538» 10101
Strojepiska
• tonogratinja, « Toliko prakso, ieli mesta v notarski pi.arni. — Naslov pod »Perfektna 4890» na upravo »Jutra«. 10178
Korespondenca
aa francoski ia angleški jezik, perfektna v nernjči-ni in slovenščini. Seli premeniti mesto. Dobra dakti-lografinja. Najboljše reference. Cen] ponudbe pod znafko »Travailleuse« na upravo »Jutra«.	10150
Deklica
18 tot stara, pošte-ia. vajena hišnih del. Seli pri majhni boljil rodbini stolno sluSb«. Zna slovensko iu r.emUko ter srbohrvatsko. — Najraje gre v okolico Ljub-ljaae. Naslov: Kliie Arhar, pri Roloh, Jfieenice-FiiJine it. 29.	1016!
Kontorist'nja
z devetletno pnili-o. zmotna veeh pisarniških del, Uče dopoldanske ali popoldanske slulbe. Ponudbe pod »Zmolna 48čfl» na npr. »Jutra«.	1015S
Gospod'čna
8 trgovskim teT-ajcin in o meseci prakse kot blagai nlčarka, inče kjerkoli primerna slcfbe. K^slov pove oprava »Jutra«.	9243
Prodajalka
meSane stroke, išče službe, nalraje na deleli. — Popise pod šifro »Pridna bi vestna 4877« na upravo »Jutra*.
10159
Prodajalka
izrežbana v de1ikate«i in špeceriji, starejša moč, ieli prsmcnitl mesto, nairajo v liubljani. Ponudbe na upr »Jutra« pod »Cclitate-a*.
9818
Gospodična
zmožna v3akega dela, *-li mesta v kakem kopa!i?5u. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Gosiodinia 48H1« '	10084
Do 23.000 Din
kavcije položi gospodična, vešča pisarniških in blaiaj-nlikih del, vajena v trge vini In nekoliko irospodlnj-stva, v svrho primerne namestitve. — Cnnj. ponndlie na upr. »Jutra« pod ši'ro »Zanesljiva !7».	995.5
Pletilka
mlajiia moč. pridna in poštena. želi » 1 a ž b e v tej stroki v mesta ali na d«-Seli. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »nsčko »Pridna 4682».
9770
Čevljar
vešč » izdelovaniu gornjih delov, šivane-a dela in deloma tudi knjigovodstva, iSče službe. Prevzame tudi maniio obrt. Ponudbe na upravo »Jutra« pod Šifro »Zanesljiv 4875« 101S1
Mesto ključavničarskega
učenca
iščem za močnega in zdravega fanta, z vso o=krbo v hill. Najraj« * okollei Ljubljane. Piskar, Motrdk.
10199
Plačilna natakarica
dobra moč. poštena in zanesljiva. z dobrimi spričevali, želi mesta v kaki boljši kavami ali gostilni v Ljubljani Gre tudi na letovUVo serono. — Vzame tudi kako klet ali gostilno na račun. — CenJ. ponadbe na epr »Jntra« pod Šifre »Poštena 4180».	978S
Kot b'šna HČUeliica
v fini družini, Išče mesto mlada dama (vi«okošnlka), Poučuje v vseh gimnazij, skih predmetih in tudi v
klavirju. Gre tudi kot nemška vr.ro iiteljica k ma-jšim otrokom ali ket dm5abn|. ea k izobraženi dami. — Ponudbe na upravo «.Tntra» pod taačko «H«rmengard»
lulžsj
Pošteno dekie
Sivilia, gre kot pomočnica ali k bolišl družini, kjer bi opravljala tudi dela biJ ne. Nailov v nor. »Jntra*.
10595
Damsko kolo
dobro ohranjeno, skoraj novo, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. 10001
Kočija
sapravljivček in dir«, vi« v prav dobrem stanj«, s« proda Naslov pov« uprava »Jntra«.	10158
Dvoko!o
motor t HP. prav dobro ohranjeno, z dvema sedežema, razmeroma ceno naprodaj v trgovini čevljev v OradUču 5t. 10. 9f95
Otroški voziček
e« eero prod« u Tabor«
it. 5/H. levo.	10134
Pletene sandale
S5/4S po 180 Din. raoSV« kakor žensko boks čevlje p« 185 Din, žensk« nizke čevli« po 'P1 DI«, bele otroške čeveljčke 19f?5 po Din, prodala dokler traja zaloga »KONK11REN (.'UA*, Liubljana-Silka.
998,5
Pisalni stroj
prav dober, s« proda po zrlo ugodni ceni. Naslov v upravi" »Jutra«.	0794
Dvosode^cn nvto
rnamke »Opel-Darak«, z dobrim »trojem In pnevmatik« s« radi bolezni lastnika, po ugodni ceni preta. — Ponudbe na: Raslog Franjo. Statina-Radenei 15. 9788
Plišasta preproga
nova, 9 v 8, s« prod«. — Naslov pov« npr. »Jutra* 9874
Psrnl stroj
> 6 Atm. kotlom, prodam i-aradi družinskih razmer. Ponudb« pod značko »Parni itroi* na podružnico Jutra v Mariboru.	1M«1
Kuhinjske oprava
kompletna, belo emaflirana.
jepa, popolnoma nova. nizek rdeč plišast divan a dvema enakima stolčkoma, elegantna posteljna prerri njala za čci dve postelji, starinski prt z zlato vere-nlvo ne nekaj zlatnina z briiianti. s« selo ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra«.	1015»
Zelssov daljnogled
Izvrftcn, so proda v Hrenovi ulici It. 17/1, soba 3. ?o|>oldr.e od 1—4. 10184
Dve prazni postelji
s« poceni prodasta. Naslov v upravi »Jutra*. 10183
Cltre poučuje
gospod. Prvovrstni uspehi, flodi tudi na d_>m. Ponu ile pod šifro »Pouk« na nor. »Jntra«.
Študent prava
bi sprejel Inštrukeije i* latinščine, grščine in drugih predmetov za nižjo razrede gimnazije. Ponudbe na nprave »Jutra« pod značko »Repotlclje«.	972»
Otrc-Skl voz'5'tl
3PORTVI 1»
i.PKsrziri
po najnižji ceni In naj večja zaloga Prodaja na obrok« — »TRIBIHA« P D t. lomu dvokoles In otroških vozičkov, Ljubliana Kariovika e. 4 Ceniki trafiko.	137
Otroški voziček
se ceno proda v Korunovi ulici 5 (Trnovo). 1018S
Kolarjl, pozor!
tlgodno prodam popo'noma suh jesenov les: plohe, pest« in Sple«. — Za kolarj« začetnik« nostbnega pome. na. — Naslov pove uprava »Jotia».	10211
Damsko kolo
skoro novo. poceni proda Lehinger, Medvode št. 15.
10171
Opravo za dve sobi
in kubinlo, po nizki ceni prodam. Tndi stanovanje oa razpolago. — Naslov pove uprava »Jntra«.	10178
V zlato vrednost
naložil denar in milijonar eosTaneS prej ali slej. sko kupiš turške srečke. Vsaka saden«. Pismo ped »Izguba nemogoča« na nor »Jutra..	10070
Prodajni, oprava
špecerijske stelaže in težka <Wprtbeim» blagajna, se radi odnotovanja u j n o nroda Pojasnila daje mesar Vrečko tr Celju, Na okopih 9943
Moško kolo
znamk« »Eska«. dobro ohranjeno. se ceno prod«. Ogloda se v mlekarni v Šolskem drevoreda St 4.
10169
Werthelm blagajne
I« Jeklene denarne omar« s« vzidanj«, priporoča Ljubljanska komercijalna druž-tj, I.lubljana, Eleisreisovs It. 18.	9!»
Prodam:
orodajalnllko mizo (padi) 2'70 v 0*7» v °'48 s 12 malimi predali in spodaj tremi oddelki — P-čko iz lite-a želela, lamotna vlora, na 4 nogah, « t cilindri — gramofon s 85 ploščsml — vso dobro ohranjeno — sa 2001 Pia. — Prtda se tu H posameiao. ^ Na»l»» l»v« uprav« »Jatra«, 1014*
Fotoaparat
V 9, dvojni anaetigmat i« dvojni Izvleček, s vsemi potrebščinami, se ugodno prod*, »aslov pov« apr. »Jutra..	9521
Smrekov les
Se poseka«, za stavb« (po
10 tn dolri hlodi), se proda. Lovrenc Plorjančlš. Pollane-Št. Vid nad Ljubljano
10122
Landaver
dobro ohranjen, so prod« Naslov pove upr. »Jutra«.
10124
Damsko kolo
»koraj novo. nerabljeno, »t po ugodni ceni takoj proda Naslov pove upr. »Jutra* 101159
Odprto dnevno
od 8 do pol 7. nre zvečer, ob Bedel'ah in p-srniklh od 9. i o 11. ure. skozi ce'l mesce mainik, lopa »t. 10
damsko klobukov
Vodnikov trg. Izbira veTI-ka, etzk« cene!	10144
?. rslezni postelji
zložljivi, proda hišnik v Anten Knezovi ulici St. 3.
• 10009
D'!!nogled
« v. Car! Zels« Jena, bro» "ing pištolo («!5 mm), kon-certne cit"« In o?n'»t etui r.a daljnogled, se prod a. Naslov pove upr. »Jutra* 19108
Mizarji, pozor!
Moško In dam. kolo
se kupi. Dopis« « navedbo eeoe na opr. »Jatra«
»Kolo 2».
Sobo
•legsatno. z 2 posteljama. ISče sakoaskl par. Pouudb« na taelov: !ekontr«ra Ljubljanski tfvor». 10947
Na stanovanje
ln d«hr» 4«mai« hr%no, — »»rejmet« 8 aH tudi 8 ««-! dni TOsp«.li«. — Sebu'1-rl, Tlč-CiUue« k t. 9917
rm
nišo
t drvarnico 1« vrtos«, po selo nizki eeai pioda Cera: v Stanežičah H. 80, St. Vid Bad Ljubljano.	10082
Trgovska hiša
v prometnem trgu lik farne cerkv«, se po «g«dnl •eni proda t inver.Urj«m is blagem Prevzame se lahk« takoj. — Potreben kapital 68 000 Din — Naslov pov« aprava »Jatr«».	9T
Posestvo z gostilno
I« mesarijo, prod« Koren-tan, Vrnnlk«.	»707
Trgovsko hišo
2 velikim lokalom i« takoj prostim stanovanjem, «v restavraelio ali gostil««, kupim. Cenj. poaadb« «a «pr .Jutra« pod »Kape« 184* 83»
Zidano hišo
z električno raisvetljavo,
ob glavni cesti, blizu postaje. pripravno za vse, ucu no proda Obreht. Rači« 128 pri Mariboru.
18909
Potoni prostovoljn« ofertal-r.a dražbe prodam svoj«
posestvo
•S a n g r a pri Kraaja
«ajvHjimu pon«d«iku. — P»:es«vo oh*eg« «s«derae. koaifortao, masivi« aida«« ga^ptirk* stavb«, pros:orne hlev« bi kleli (sasidaaa p'.osk«v t«. 380 ss»), sadni in t«l«ajarinl vtt ia e«. 9 «ral«v «i«»a**;a g«t ia. V glavnem poslopju )« v oo-isa 47 praiMrov ia «ic«r večjih ln manjllh s«h, vs« uprcmijca« s ««vimi p«fmi, prostoru« Jedilnica, ,al«a. razne kuhinje, velika kapalaica. ratn« pritikline, Strojnica e Franeis turbin« 38 H» in dlra-no S Mi* sa iasico eitktrilao ra««vet Ijavo. — Vs« stavba s« v BaJI,«lJi»m stanja, v rair-*« :a idiličuo iepem kra ja, po:ebr.» priprav«« za Irtoviič«, sanatorij ali tovarniško podjetje. — Najmanjši po«ud;k s« g*raj« Rodi preselitve prodam ro nepremični«« j« i« 0C9 Dh Iflo uvodni ceni za 4 spri- - :»?od te_ c«-j« <« «« p'u-
nlce trdera les« foreb, javor. čr«f»jo in	— Ponuftbe z navedbo cene ra naslov: Ivan Mlinar, mizar, Kotnik pri Vranskem.
10CB7
Počen! prodam:
1 tovorno novo avto karo-strijo In 1 lestsedežen om-r.ibus limuzino, ooremUen s tapeclraniml sedefl In brušenimi stekli oken. Naslov pov« apr. »Jutra«. 1O109
Prazne sfelilenlce «Odol»
k a p o J e drogerija Ant«« Kare. sinov«. Židovska el
st i	:i»
Železna blagajna
za 6hrambo tnflr dobro ohranjena, »e krni. — Ponudbe je nasloviti na upr. •Jutra« uod HIro »B. 100*.
9931
Železni mil t
za shrambo knjig, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na up-avo »Jutra« pod šifro »P. 1000«.	80"2
Srebrne krone
se po najvišji ceni kupa Jejo. Ponudbe pod značk« »Krono «» npr »Jutra* P8M
Vsako množino prnsnih tričetrtlitrsklh
steklen*c
se k n p i na Poljanskem nasipu it. 10, levo. 101S7
Fotografske ap»rate
sUre, Vi niso več za no-bono rab«, kakor s« v popravil«. format 10 v 1» ''» IS v 18. kupim- — Po»«dh« pod snačUo «3t»ri ap«rali» Ua ««t«vo »Julra*. 191H
la. — Ogle* poljuba« »a iie-j mesu. — obvern« ac.'sj p«d zaprto kur »rt« s lifr« »Saagrad« j« poslati lo 6. jui.ija t. L na utUv Iv. Svetli«, »Sangrad«. p. Cerklj« pri Kranj«. Vs« faisllen« pojasnila dal« lastni.	10:90
Majhno domačijo
hiii, vinograd, «jlv«, sod ni vrt iu kosolec. vs« lep« obdelano, proda ca 40.000 Din Janko švajgar, Bu,"ka pri Krakeai.	10166
Žaga
venoctlanka. ob stalni močni vodi. blizu mesta In Se. leznic«, se ceno prod«. — Evant t«'<i večj« nnollna lesa. — Na*Iov v op*avl »Jarra* pet »1'godni p'.a-čiiai pogoji>.	191«
Lepa priložnost!
Prodaš« posestvo t vsemi g«spo'ierskiml poslopji i« prcar.Ičnlaaml. 3 njive, dva travaika, i bukova ros-' in en stelrik. vs« v Upem i« dobrem stanj«. R«sl«v pov« «pr«v« »Jutra* 1KJ4
Poletno stanovanje
v lepem kraju «a GorsnJ-skem, odstopim brespisčao sa mciee dni onema, kl hI •<Mal ali preskrbel s 1. J«-aljem lepe prazno sobo. P«undh« na upravo »Jntra« pod <8. A. 4794» n* iprave •Jutra«.	9936
Kapitalista
atl 4r«-2abnlka s 350.000 do .990 fcln. se ISČ«. Var-■ost z vknjižbo na prvo n«tt«. Osebe sodelovanje in uprava « denarjem. — Podjetje daj« 40.000 Dia nett« dtblčka »esečno. — 1'oaudbe pod »Kapital takoi« aa podralnieo »Jutra« v Mariboru.	10209
Soba
separatnim vbodom, solnima lega. oddaljeno i mlini »d fl«v«ega kolodvora, s« odda. — Ponudb« pod »Bolji! gospod« n« upravo »Jutra«.	0775
Stanovanje
velik«, parketna, tolnčn« sob« s kvblnjo. s» takoj «dd» boljši •,ru<lii Najemala« s« lell »« par mesecev aap-ej. Hast«v pov« uprava
»J litra«.
19196
Oprev)l?«no sobo
r centr« «11 bliz« t»bnik«, fšls ltud«»t s 1». majem. Ponudb« as opravo «J«tr»» pod »Tehrika«.	191TT
Pr«na soba
« elektrlln« razsvetljavo ht losebnlm vhodom, se odda. laslov pov« npr. »Jutra«.
19111
Prazna soba
I« kabinet, s« takoj odda po orolnl eeni, drago p« dogovora — Naslov pove sprava »Jntra«. 10153
Sostnr.ovalee
»ailrkom In večerje, se sprejme. Naslov p«v« upr. »Jutra«.	19151
Stanovanio •Vetoječ« iz sok« »* kahl n'e. v mesta, event tudi v' hllfl«l m«<t» v pTlflčja ali no-lpiitliSJu, se iie« Cenjen« pem^V- «» npr. »Jutra« po* »PrllMIJ«*.
J01M
Polnčna soba
•legantpo opremllena. v bližini sodišča. »• tako; edda. Ktslov rov« apr. »Jutra« 19108
Mirni stranki
brez otrok ali t ckI-v več Jim, 0'Mam leno stanovale S sob. kuhi? t« ia pri-tlklin, v novi vili. taV.j «11 pomsje. C««j. pod Mfr« »Br.i slntkinje« «« opravo »Jatra«. 19119
Prnrno sobico
odd« Po!'e"aV, 6ospo»ve«.
ska ect« it. 6.	1014«
Sobo 7. 2 pr.rtifllnma
IH«ta dva «ol1d«a brat« za tak«'. Na-ral« v ientlakob-sk«m okraju. Ponulbs aa opravo «Jutra» ped aračk« »Soba 4S97«.	101S6
Sostanovalka
se snrejme v Mižloi obrtae lo!« k boljSI gospe, z vse oskrbo. Ttsslov pov« opr. »Jotra«.	M0M
Dva gosooda
s« sprejm««« na stanovanj« v sobo s prostim vhode«,. — KJ«. pov« oprava
»Jntra«.	19098
20.000 Din posodim
Ponudb« n« npravo »Jutra« pod sns?ko »V pomoč«.
10137
Trboveljski fantje korajžo!
Vas kliče naira-ivkal Ki«r »i apa naj odgovori — pa hitro, da sopet ne zaspi! P«» chagajivk** na opravo «J«tra».	10188
Tekom današnjega dne
s« prijavite v ni ni toča j t« izdelav« dais<kr« klobukov in slamnikov, ki ga priredi modni saioa Al. Vlvod-Ms».etil. PrU tkoflje II /H — Mest«, da si ga kupit«, si ga lzgot«vlt« v lečaj« *ame. ia pridtbll« si bost« £«« a J«, ki Tam bo vedno v aajvetj« korist.
Janko
Dvignit« pitno pod io«čke »Plemenltoet 579«. 10185
Frizerka
»pr«jm« dame za frislrarje, masirani« (negovanj« liea) in manfkira — Abonma r.a d«m« Ceaje«« naslov« J« •ddatl v upr. »Jutra« pod iitr« »Pr!d« na dota«. I.
Peročlti f8 ičaf!
«i!ad trgove« i« pes«ftnlk s («>p«>'iiao la boljl« kile. — Pr»mfcž«Bj« postransk*
stvar. — »e.!,« posadke « sliko ca apravo »Jatra« pa«! šifre »Lepo in dol,r« šrrcc.	101*9
Državni uradnik
gotsiar-ke stroke, star 97
fet, v prov!ari/i, bi s« I«-lel spc.imatf z go-podl軫 99—04 let sta-o, radi rssne lenilvc. Dopise pod iifro »Seveaka« na o?r. »Jatra« 19107
Ml?d trgnv»c
savostojen. I«!i pore^U i«br* sitairaa« ia trgov, k« IsobrsleB« g»:-:p«drtn«, ki M posedovala lastno kl. iie* »a detcli r. majhnim poseKvom v prijetne«^ količke V«'«v« tiso Ijkljač«-««. L« r»s«« poacdbe « »rosi. (« moreč« s sliko, aa Hfcr »Juti«« pod lifr« »Lju! a dosu«. Tajnost ta-jajei«««.	101"7
Planino
izvrstno obran;*« ln kočija ftudi dvovnrein«), s« ceno proda Naslov pev« uprava »Jutra«.	10184
1
Kdrlijo tssko trama, sc prožni ln hlallcnRai.
masmsl
9009—4000 kg j^ovrstn«ga
sena
se po nncrr.i ceni p r a d «. Naslov povo upr. »Jutra«.
87S3
Izletniki in društv«^
Hotel »Grad« n« Bleda'
Gosp. Slavko Maslerl StreHHČe pri Kranju ln gdč. Slavka Uranič zzroCens.
Hotel »Grad« n a Bleda1
nudi dober obed u 18 za osebo. — Prodnatnaniig
potrebna.

Več gospodov
te sprejme n« dobro raačo hrano. Dnevno 20 Dint Rimska oetu 10, U. aadstr.
1000»
-
Izjava. ;
Podpisani iijavljasn, tt obžalujem, ker «em ob prt» liki občinske seje SI. april« žalil g. Antona Dobrota ter r.e ma sahvaljajeni, d« t* o iztopll od toibe proti nos ul.
Vevč«, 4. maja 19SS. 1019T	Drag« Pintnjl
Zastopstva
prevzamete dva potnik«, ki potujeta stalno po celi Sr- ,
bi jI. — Cenj ponudb« ns ; ii:a-»To »Jotra« pod aiafko , »Uspeh eiguren«.	VOH)
Bukovo oglje!
Dobto vpeljani trgovci, ki imaio velika skladišč« v Tisto in veliko odjemalcev ; v Italiji ter (lasti v Julij- , ski Benečiji, prevzamejo za- ' ktopetro. rrimerua ii«evii« provizija — Ponudi« od le ; re.nib 'tvrdk ««: G Javi- I c«li. i rierte, i*Ucia Tr« i i Uivi 1	CI04
- i Trgovci zaslužijo I
dobro pri i»tentir»nih Ja- i vorjevlb pralnlklb (28 v 81
eml, kot slonokoščeni, tr- ! p«t::cj;i od pločevinasti V. ; KO komadov 400 Pin — Po povzetja. Vrečke, Polzel« |
Koncesijo
z« trgovine, prodam proti sodelovanju — Grem tudi kot prodajalk«, najraje ua dsžeio Naaiov pove »prava »Jotra«.	10141
Violine
slabo (tndi pokvarjeno), knnlm a!i lameajam s d«, kriki. Ponudbe pod snc«!te »Violina« na apr. »Jutra«.
10149
Mannfak. trgovina
ra lak« ng»d»em kraja » Ljubljani. — »roda « vso cal»ge. Ponudb« pod šifre »llgodn« 4783« ea npr.vo »Jttr»».	1»01»
Trgovina
runeg* blaga, s novim t»-
sentatjem. =» 1» odst pod l«»tio r.po odda a!i proda. Naslov pove npr. »Jutra«.
9849
Posadim tno.M®
Ta vrač««)e v le«» v dvek letih. Za »ataeio« l«fon»«-clje s« potrebuj« 19« Pir Trat, Ca.Ml« poet«!« 904 (O)
Svoje velik* io ceo
stanovanje
»redi LJabllaoe, samenjam tudi t dražjim 1« ne«god-nejilm. s tistim, ki ai ed. kupi pehištve 2 seb. pred sebe in kuhinje za SiKO Din. Ore« tadi v »ove M še B višjo B«jess«im> ali
1mr» m-stu — Mol** , r--------.	___....
no Ibe pod »M«st«i Ug» »»bera pe i Wr« »Air trika* M«v* »Jutra«.	M92UI	,,4S
Išče se družabnik
n efe>loira«i/e večjega ine-ssmsktga p*dv«tlj». 0»«n-elt« s»s!gor*o« Naslav im Malo« I p»dr«lnišl »Jotra* T »«ri.
Vclčjakl
T todnov etiri. s« prodajo na Ambrolevem trfo It >■
Psa Foxtrlerja
čiste pasme. !ef« barve, starega od 8—4 mesece, s« kupi. Naslov pov* *prava »Jutra«.	9990
Potorl	Po»*r!
Llubitelii psov J
« tednov rtar«, čistokrvne, krasn« d e g e. proda Josip Rudman, Krika vas-Breilrs 19191
Češka srečk«
s« Je iigobil* 9. m«J» od Kreditu« bank« de Sv P«, tr« eest«. Pelle« »ajditrlj »e Mprofa d« Jo vrar v spravi »Julra«.	101*
Pr5pora6»m®
novo izdajo
v
Čebelarji!
H o d i a najum-tnelle, na ««v« predelare K u n č eve panje dvojske — dobro preizkušene. NatanSno de-1*. v katerem s« goji matic* v posebnem oddelku — ua Ustih okvirjih. — Trav lahko delo. ugodno ta prevažanj«. Od osmih druži* sem odvze! med bret baube. bres rokavi«, varajo* »• »ikov 1« • cigareto. Prsno vil sem Kunčev paa! »po-ratonr.« i presknieniml čebelarji V ptnjskl okolici J« jako razširjen. V poskušajo priporočam boljšim pametnim čebelarjem, kakor tudi uradnikom In dragim gospodom samo po eoega, ker iih imam !e o,alo ftevllo. Gotovo bo«t* tadovoljnl. Ne obrabljajte vedno le starih stvari. Cena ia komad je 75n dinarjev. Ako boste tadovoljni In naročili več komadov, s« bo «««* znižala Panji bodo
r*vi do 15. maja — ■speSnosti novih ponjev lahko priča velik! «*P*n. rUJI davčni nadupraTltelj ter dragi ara-lniti-strokov-
«j*ki i» preskolenl čebe-Isril NarečMs n«| t« pošiljajo ra r aslov: Trane Kancler, mlrar in čeVar. Spodnji Rajdln St. 12 pri Plaju. — Poučna knjiga o la' panju p* ataše 15 Pin. ■ 19076 i
romano« i
Cyciamen
BroS. 72 Din, vez. 27 Din, poŠt 1-25 Din
Agitator
BroS. 18 Din, vez. 23 Din, poŠti-25 Dia
Izdala Ph J«
Tiskovna zadruga v Ljubljani
«Jutrov» roman
m\m
katereg« sko-lnskos nape* vselina. prepletena s I* tastičolmi tapl«tlj«ji *d m-četk« dn kener. ki prin*. iajo navdoteneo« čitatelj« t interesantuim rasmotri* v«njca vsak blp p,es»«»r če«j«, ki m« »« Sledi ra«, očaranje in konsternacija ki
io[>et presenečenj« tako. se čitatelji nestrpno prii«* kovali vsako »adaljev«*}* romana, je iifel in s* d*, fciv* pri upravi »Jutra. V Ljubljaal.
Vsi ki so ga CitaB in oni, ki niso imeB te prilike, naj si ga takoj n a r o č e s* domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more r.obena knjiga!
Vezana sta«*
Broiirau* pa
. 55 Dia . 45 Dia
Jofa Keršmanc:
Ženitev dimnikarja Luke Civhe
(Dalje.)
Takoj drugi dan sem se napoti! k Luki Civhi na stanovanje, da bi pričel s spreobračanjem; toda vrata so bila zaklenjena — Luke Civhe ni bilo doma.
«Kje je Luka Civha, tisti lepi, mladi fant, ki se plazi po dimnikih?« sem vprašal staro, sključeno ženico, ki je pometala z ogromno metlo v rokah zunaj na hodniku.
«Sedem je ura, ravno sedem je zdaj!« mi je živahno pokimala in pokazala s svojo tresočo, zgrbljeno roko skozi okno na uro sivega mestnega zvonika.
«Ne vprašam vas, koliko j"? ura, am» pak kje je Luka Civha?»
«Dež je zunaj, dež, dež...» mi je hitela zatrjevati ženica in je vnovič pogledala skozi okno, pri tem pa je skremžila svoj zgubančeni obraz.
«Baba, ti si gluha ali pa se ti je zbledi lo!» sem se razjezil in stekel po stopni« cah navzdol.
«Hvala lepa za druščino! Pa še pri* dite, da se kaj pogovorimo!« je še kli« cala za menoj s svojim tenkim, kakor ubitim glasom.
V veži sem naletel na majhnega črno« lasega dečka, ki sem ga bil vide! v prejšnjih časih večkrat skupaj z Luko Civho.
<-Povej mi, dečko, veš morda ti, kje je Luka Civha?«
Črnolašček me je veselo pogledal.
«A, tistega krasnega dimnikarja mi« Slite? Tri tedne je že, odkar nič ne de« Ja, ampak samo popiva po beznicah ... Še ponoči je malokdaj doma ... sam r.e vem, kai namerava ...»
«Pa veš, v katero beznico zahaja po« navadi?«
Dečko je plosknil z dlanmi.
«Kaj bi ne vedel! Pojdite z menoj, da vam pokažem!«
Mesto, mračno in neprijazne, za« grnjeno v pepelnatosivi ovoj dežja, se je širilo pred nama kakor smrdljiva kloaka, iz katere dvigajoči se sopar se v napihnjenih gomazkih vsesava v črni« no neba. Mesto brez zlate jutranje zar= je, mesto brez solnca! Na sivih obrazih ljudi, ki sva jih srečavala z dečkom, je vzbliskavalo skozi trdo skorjo zlobe, mržnje in gnusa svetlo hrepenenje po solncu, po morju, po zlati prostosti^ tam daleč za vodami, kjer se v aromstičnem vonju gibljejo pod južnim solncem vit* ke palme in pod palmami s tovori oblo« ženi veiblodi... Kako lepo priložnost ima ob takih mračnih česih človek, da brska nemoteno po njivsh in njivicah srečujočih duš, da čita njihove povesti, želje in hrepenenja, ki se jim zrcalijo na obrazih, brez vstopnine, in da ima pri vsem tem poslu za p'ačilo zavest, Itako ničeva stvar je takole stvorjenje, kakor je človek. Deček kraj mene je stopal nag'o, v svesti si težke odgovor« nosti, ki si jo je naložil na šibka ramena s tem, da se mi ie ponudil za vodnika. Hite'a sva iz u'ice v u'ico, iz mraka v mrak, mimo temnih hiš, temnih liudi. temnih pot'edov. Zdaj sva se potopi'a nekam globoko, g'oboko, zdaj se zopet povzpela nekam visoko, visoko. S črne« ga kolosa preko široke reke vz^etera mostu mi je sp?u! pogled za hip na blatno vodovje g'oboko spodaj, na hro« peče, iz teme vijoee se parnike, na temno panoramo ob reki razpo+e<jnic« nih hiš. Deček je pokazal z roko na-vzdo!. kier je čepel ob bregu, ločen od drurt'h hiš, kup umazanih zidin.
«Taml»
«Luka Civha naj bo tam?« se pisem mogel dovolj načuHitj dečku. «To je venrar prvovrsten br'og za razne raz« boinike, rokomavhe in prešestnikel«
Deček me je prijel za rokav.
«Gospod, preden prestopite tisti prag, dobro preg'ejte, ako imate svoj samo« kres v redu!«
Že sva sta'a globoko spodaj, ob nama
na eni strani kalno vodovje od dežja narasle reke, na drugi strani črna vrata.
«cTu notri--« me jc skrivnostno
pogledal deček in se obrnil: «Jaz grem. Vam, gespod, pa želim vso srečo. Zbo« gom!«
Previdno sem odprl vrata in stopil v brlog. Ko sem vrata za seboj zaprl, sem sta! v temi. Tipal sem z rokami okrog sebe in se pritinal do nečesa hladnega, opolzkega, kakor da bi bil prijel kačo za rep. Vzdrgerai sem po vsem životu, čelo se mi je vznojilo. Pred menoj sc je zazibala v medli svet« lobi, ki je pronicala skozi ozko bno v brlog, dolga mokra miza in z mize se je zvrnil naravnost pred moje noge člo« vek. Hotel sem nadaljevati voio pot, a noge so mi bile kakor prirastle k tlom — ne naprej, ne nazaj se nisem mogel premakniti. Zvrnjeni človek se je z železnimi rokami oklepni mojih gležnjev. Sklonil sem se, videl ra/ore.n. divji obraz in sem samo zašenetal: »Ne boj se, bratec, nisem detektiv. Luko Civho iščem, svojega znincal« ln mc ;e noge so bile zopet proste — človek po se je dvignil s tal in njegov pr>g!ed me je iznad rame pičil naravnost v obraz. «Luka Civha je tam — pri -iruc.i mizi'« In človek je irginil iznred mojih oči.
Tava! sem napraje in tipil z rokami semintja. Na trdih Vopeh so 'ežalt. hro.-peli in smrčali ljudje. S te in one mize so sc ozira'e menoj iod razmršenimi lasmi zelcnkas*e, izbuljene oči.
Tam se je gnetlo s temo šepetanje in pogrkavanie. Kakor da b-»Iim po grgrajoči vodi. Temo ie presek ii ostu. den rdeč obraz in moiih rok so se >lo. taknile ohlannoviseče ženske prsi. Nag. nil se se točajki do obraza in šepnil: «Še meni kozarec grenkega!« Ženska je odšepala s steklenico med mižim', mimo hopečih in v spanju vzdihuiočih — pred menoj pa so se n »enkrat posve« tili bujni lasje dimnikarja Lu<e (,'ivhe. Sam je sedel za mizo, pred seboj ste« k'enico žeanja. Tiho sem prisede', tako
tiho, da me fant niti čul ni, m sem opa= zoval njegov raziedeni, v temo ukle« njeni obraz, njegove na mizi sloneče, okoščenele, v temo grabeče roke.
«Lu' a Civha, vzdrami se!« sem iz« pregovoril. »Mislil si, da boš ubežal — ubežati ne moreš. Tu pred teboj sem. Ura sodbe in kazni je napočila tudi za« te, mladi prežestnik!«
»Kdo
jc?
Kdo govori?« se je pre«
strašen dvignil s stola Luka Civha. Pa jc ugledal mene, povesil glavo kakor grešnik pred spovednikom, in samo za« mrmra : ti si..
In zopet se je vsedel nazaj k mizi.
«Luka Civha, kaj delaš v tem brlogu, zakaj se družiš z razbojniki in roko« mavhi?« sem vpraša' mirno.
Mirno pa mi je odgovoril tudi Luka Civha:
«Ke sem izmed vseh razbojnikov in roko"->avhov na svetu sam največji raz« boinik in rokomavh in ker ne spadam nikamor drugam kakor v ta brlog, v tc pribežališče zavrženih grešnikov! Senu kai me ie zancs'a noga, ker je moralo tako priti; z namenom, da se utopim v pijači, v žganju, da me bo alkohol za« strunil in me bo lepega dne potegnila točajka mrtvega izpod mize in me vrgla v reko. sem naslonil to žalostno pot. Ampak čudovito! Dneve in noči že no« pivam, brez prestanka, brez oddiha, trudim se in napenjam, da bi ubil, da bi uničil samega sebe — vse zaman. 2i'av je človek, in kakor se trurlim — duh se ne mara ločiti od telesa. Zdi se mi, kakor da sem iz železa ... Ti pa mi povej, kaj te je napotilo, da si me prišel obiskat, oziroma kje tiči vzrok, da si prestopil prag tega brloga? »
Govoril je ponolnoma trezno, ne Ha bi se mu bil jezik količkaj zapletal. Sa« mo roka, s katero si je točil iz stekle« niče v kozarcc žganje, mu jc nemirno podrhtevala.
Mene je čakala ta trenotek težka na« Iot!a. Prišel sem, da bi grešnika spre« obrnil, da bi ga pripeljal na pravo pot
— ali kako to storiti, kako to predvsem začeti? S prvo neprevidno besedo bi lahko razdrl vse, namesto da bi polo« žil ž njo temeljni kamen, na katerem bi se priče'a graditi z izdatnostjo stav« ba spreobračanja. Tega sem se iasno zavedal. Pri tako zakrknjenem grešni« ku, kakor je bi! Luka Civha, jc bi'o treba ravnati sila oprezno in previdno. Treba je bilo napraviti v njegovi .iuši nenaden preobrat, z enim samim drz« nim mahom osvojiti si ugodne porto« janke na tem razbičanem polju, treba je bilo poseči pri tako težavnem pcs'u po sredstvih, ki sicer niso estetična, ki pa vendar v marsikikšnem slučaju pri« peljejo do zmage. Strup se nr.končuje s protistrunom. Duša Luke Civhe je bi« la zastrupljena do vrha. In če je bi'o treba za ozdravljenje te duše opiti« strupa — zakaj bi se protistrupa ne n«>« služevali? Vse je dopustno na jveru, samo da pride človek do cilja, do svoie zmage.
«Luka Civha, ti me izprašuješ, zak-ij da sem prestopil prag tega briog.i. .laz pa vprašam tebe, Lukec: Ali nič ne veš, kaj se je zgodilo v teh treh tfbiia, odkar ti nopivaš in te ni doma, z Jos-h;« dično Kunigundo Šcmpajs, tvojo nek« danjo nevesto?«
Kakor iz sanj vzdramljcn me je po> gledal s preplašenimi očmi.
«Moja nevesta ... Kunigunda ...»
«Ne več tvoja, ampak moia Kuri« gunda, moja nevesta. priiateiiN m povdaril trdo in vstal, z obrazom pol« nim rezkega smeha. «Pnše! sem, d i. .»
Zadel sem bil na prave strune.J^ej kakor sem pričakoval, je pla ni Luka Civha s stola, ves hropeč in razvnet. Egoizem, ki sem ga izzval v njem, je butnil na dan z vso silo — / amenje. da se je preobrat v njegovi duši že pri« čel. da bo zmaga — moja.
Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij -Jutra*.
Odgovorni urednik: Fran Brozovič.
Tifk Narodne ti*kerne v Ljuhliani
in entla
volno v vseh barvah s4-<
Toittl Ja£j@8*«0@PH©
Ljubijsna, Dvorni trg St. 1.
Llu
—B
irmonc!
Ure vseh vrst, zlatnino, srebrnlno itd. prodajam po tovarniški ceni vsled pie-' ureditve loka'a, a to s?mo za kratko doho Jzvišujem tudi točno in po zmerni ceni vsa de'a
spadajoča v mojo stroko.
Lovrettc Stoječ, Maribor
Jurčičeva ulica 8.	2511
z velikim tovarniškim poslopjem, vodno močjo in parnim strojem
Povprašati je pri Občinskem uradu V Marenbergu, kjer se dobijo tudi natančnejši podatki.
24*4-*
Iščemo za £'mprej5nii nastop
e! e ki r o mojstra
za rudarski obrat, Izurjenega v vseh v to stroko spadajočih d.lih za nizko In visoko napetost ter popravilih transformatorjev, elektromotorlev tn Jamskih lokomotiv. Ponudbe z navedbo strokovne Izobrazbe, dosedanjega službovanja In zahtevkov g'ede n'ače ter opremljene s službenimi spričevali na Svinčeni rudnik Mežioa.	2482«
in nakitu!
CtCp dechine D 68.85 . Ia D 138 surova svila met. D 69 chantung met. D 95 Velika izbira v crčp ge-orgette in marocain. Najnovejši vzorci v svili za protne-nadne obleke! Modni nakit za šivilje in modistke! Cene najnižie.

204-ali

Veliko reklamno podjetje namerava ustanoviti v Mariboru podružnico
m išče 2476"a
islsii m
za vodstvo. — Predpogoj poznanstvo v trgovskih in industrijsKih krogih. — Refiektanti morajo položiti primerno kavcijo — Ponudbe pod šifro .Reklama* na .Publicitas* d. d. Ljubljana, Selen-bursova ulica 7 (II. nadstropje).
Potrti globoke žalosti naznaniamo vsem prja!eljem in znancem prebridko vest, da je
sorodnikom naš iskreno'
Prodam posestvo
obstoječe iz nove hiše, gostilniške koncesijo I ter trgovine na zelo prometnem kraju na Dolenjskem, pet minut obdal eno od kopa!iš"a Posestvo obstoji nadalje iz 13 ha j lepih njiv, gozdov in travnika Proda se z vsem inventarjem ter tudi živina. Gospodarska poslopja obstoje iz hleva, svinjakov In kozolca, vse v dobrem stanju. Vse sku- I paj se proda za ceno Din 230-000-—. Naslov nri upravi „Jutra"	2485-» |
ljubljeni dobri soprog, oče, svak in stric, gospod
s far.
trgovec In posestnik
danes, v 61. letu svoje starosti, boguvdano, po dolgotrajni bolezni preminul.
Pogreb predobrega ranjkrga se bo vršil v sredo, 6. t. m. ob uri popoldne iz hiše žalosti, Kaiunova ul. 7 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. maja 1925.
Ivana tfreček, soproga. Ivan, Franci, smova,	Justina, hčerka.
Sinahi in vnuki.
Mrnfa M!
Brezkvarjenja blaga kemično anaiem« tn vsakovrstno barvanje oblek
ANTON B O C
Linilljana, SelenbnrgjTa nI. 6
!.ndstr. G! nt«-Kit <6.
VOlCO V
Tcnl fer-tee iiiMiiM.0 crltnl
a.ŠInhgvgc nasl H.Soss ffgstni trg 19
Proda se vila
blizu Ljubljane, z 2 stanovanjema po 3 »obe In kuhinje, električna razsvetljava, vodovod in vse prltikllne. Nadalje krasen sadni vrt, vrt za zelen avo In dve njlvL Vila stoji sredi vrta ter se nahaja v neposredni bližini kolodvora. Kupcu »tanovanje takoj na razpolago. Naslov pri Apollo, Ljubljana, Stari trg ŠL 19/11.
»2S-«
Modistka
Z. Gorlanc
& Co.
Uub'ana, Sv. "etra t 27 poleg hotel« Tratnik
priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstnih n8| modem e' ših
damskih klobukov
B
Sprejema sbmnike v prekro|evanj<- ter vsa popravila. Zaioja
Spaterie- oblik
Postrežba točna
Cene najnižje
164-a
BBSESFhJ
■■asssaefianuatna
Preobllkovalnlca
Barborič-Završan
UUSU3NA
Mestni trs štev. 7
prfohltlcuie ilimnlkt In »vliene klobuke po najnoveiiiti modelih In na-nifjlh cen«h. Utotako mnike klobuke. 151«
Oglašujte v Jutru
n
za perilo, najboljše ka-] ko v osti, priporoča trgovina perila
Hed. Sare
L|nbiiaaa, Seunbui-i gova ulica 5. 183-a
Mola hladilna naprava
na oglenčevo kislino, komoletna, za takojšnjo vpostavltev sposobna,
ugodno naprodaj. "VSI
Potrebna gonilna moč 2'/» PS. Naslov v upravi »Jutra«.	3467-«
Za vodstvo večjega rudokopa se iŠ£e
ravnatelj
Refiektanti naj izvolijo poslati ponudbe, v katerih je navesti dosedanje službovanje Srbskemu akcionarskemu rudarskemu topilnemu industrijskemu društvu, Beograd, Velikega Miloša ulica 58 a.
Brez posebnega obvestila.
Gospa
2524-t
■i'
Vsrm prijateljem In znancem naznanjamo težkim srcem, da je naša edina hčerka, gospodična
Anica Zrimšekj
blagajničarUa prltvrdki flrobelnlk
dne 2. maja, po daljšem bolehanju, previdena s sveiotajstv;. v 20. letu svoje starosti, mirno prem t.
Pogreb nepozabne ,-okojnlcese bo vršil v torek, 5. maja »o pol i. pop. ljubljena, 4. maia 1925.
Žalujo&i stari61.
M\U roj. Ulčcr
je danes, v nedel;o, dne 3. maja 1925 ob 9. uri dop., spravljena s Svojim
Bogom, mirno umrla.
Blago pokojnico pokopljemo v torek, 5. maja, ob 10. un dop., začasno na litijskem pokopališču.
Bila je Ljubezen in Dobrota, šla je od nas in nas pustila same, brezupne!
Litija, Ljubljana, Innsbrncb, 3. maja 1925.
Franc HoSlia, soprog.
Dr. Dlmitrll KoSiia,
sin.
Ing. Bde Xo!!!a,
sin.
MarHa Novak roj. KoiSiia,
hči.	Besifcka Košiša roj. Lah,
Sodnik Kari Novak,	sinah!1- Kargot Koiiša roj. Bacber,
zet	Vsevolod, s*"«1"1-
vnuk.
Vsi ostali sorodniki.
Prosimo tihega sežalja.

PLATNENE ČEVLJE
ra dame dobite pri tvrdki
M. TREBAR - LJUBLJANA
S«. Petra cesta št 6 — pa sledečih cenah:
Beli platneni na t insngo z leseno peto Din ITJ
„ „2 »nami * „ „ „ 120 ~ * •• «
Sivi „	J fpanoo z „ „ „ 12Q
„ „ t tnango z uanleno neto ,, 120 ^ „ „ trske z „	„ 120
PoSilja so tudi po poštnem povzetju.
»."j ^

Otvoren!

Prlaarj«
Kupalištni hote! Mm
Ljepo, čisto uredjene sobe. 1. razredna obskrba '
Perivoj-restaurani — Terasa. Pen-ion sa stanom 80 Din dnevno. Do zadniega m'ja ptimalu »e gosti t bez naručbel Pre^ortifa se A. Bersnek, vias'n'k
2014-«
išče samostojen samski trgovec, za ta' oj ali najkasneje do meseca septembra v prometnem kraju na Staj-rskem ali Kranisk« m. Ponudbe na unravo .Jutra* pod „Zmožen-396V
'S a c5 a o • C3 a c=3 a csa^ a c=> ■ o c ol čsa oioioio