273. številka. Ljubljana, vtorek 30. novembra. VIII. l*to, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
VB** d*n- »»vzemiii ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja p* posti projeman, za avetro-ogereko dežele sa celo leto 16 gold., *a pol leta 8 gdd. za četrt leta 4 gold. — 2« Ljubljano brez pošiljanja na dom ta eelo leto 13 jrold., r.a četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 k-ajc. aa mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na lindskiri šolah in za dijake velja zalzaoa oena in alcer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne
petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopial naj o« izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi". Opiavnlitvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodm tiskarni" v Kolmanovej hiši
Brandstetter-Seidl.
Z Dunaja 27. nov. [Izv. dop.]
Odkar državni zbor zboruje, tedaj v celih 15 letih se nij prigodilo, da bi moral dati dovoljenje k izročenju enega svojih udov preiskovalnemu sodniku zarad navadne goljufije. Zato se Brandstetterju najbolj zameri, da se nij sam poprej poslanstva odpovedal ampak čakal, da se mn na sramotni način mandat vzame. Ko je predsednik dr. Rechbauer v seji naznanil, da mu je došel dopis od celjske okrožne sodnije, katerega je dal brati zapisnikarju, poslanci kakor navadno, Se pazili nijao iz početka, kaj zapisnikar bere.
Naenkrat se slišijo „čujte"- klici, vse potihne, velika osnpnenost in poparjenost na ustavovernej strani, Rechbauerju samemu se trese glas, ko nasvetuje, da se naj seja sa pol ure pretrga in se naloži odboru, ki ima s tacimi zadevami opraviti, da se takoj zbere in potem ustno stavi svojo nasvete državnemu sboru.
Ko se seja zopet začne, nasvetuje odbor, da se naj tajno o tej »tvari obravnava. Zbor sklene tajno sejo in poslušalci morajo dvorano zapustiti. Zbor je, kakor jo bilo pričakovati, sklenil, da izroči Brandstetterja preiskovalnemu sodniku ter je privolil, da se Brandstetter sme v preiskovalni zapor deti. Sklep sejo menda telegrafično v Celje naznanil. V tem zgubi Brandstetter svoj mandat, ker s 30. novembrom Sest tednov poteče, da ga nij bilo v državnem zboru, a odpusta nij imel.
K raznim poročilom, k cclej tej stvari naj dodam, kar sem iz dobrega vira poizve-
Preširnu!
(Govoril drd. Iv. Tavčar pri Preširnovej boaodi v ljubljanskoj čitalnici 28. nov.)
Slavna gospoda! Hladna jesen poslovila so je, uže objema nas mi zla zima v svojem dolgočasnem naročji in odpalo je listje i u sapa piše skozi veje4 suhotne. in potihnile so pevke v logih in spomladanski krasovi 80 se polegli v grobove in nam ostali so le spomini na nje.
Ali v naših srcih je denašnji večer — večer Preširnove slave, raztajal se led, spomlad je prišla, vtihnili so viharji in zasijalo je solnce na svitlem in jasnem obnebji nu-sega spomina, — spomina Franceta Preširnu.
Koliko enacih večerov je bilo pred našim in koliko več jih bo še sledilo ! Kolikokrat Čuli ste, slavna gospoda, da dajala se je čast prvemu slovenskemu pesniku iz tega kraja in kolikokrat se bo še dajala! Da uže
del. Brandstetterja je pri okrožni sodniji ovadil sam njegov tovariš Seidl. Vsled te njegove ovadbe se je začela preiskava proti prvemu. Seidl bi se zdaj rad opral pred svetom na Btroške Brandstet-terjeve. Seidl namreč prizna, da je on nekoliko menjic podpisal za Brandstetterja, v kakem znesku ne ve, a da blizu ll.OOOgl. Zdaj pa kursira menjic z njegovim podpisom kakih 70.000 gld., na katerih je po Seidlo-vej ovadbi Brandstetter ponaredil Seidlov podpis. Na drugih menjicah pa, ki znašajo tudi okolo 70O0O gl. je Brandstetter ponaredil podpis rajne svoje žene Koze. Seidl tedaj zdaj trdi, da je le za 11.000 gld. od njega podpisanih menjic. Pa še nij 3 tedne tega, daje Seidl sam tukaj pri po v e-daval nekaterim intimnim znancem, da jo gotovo za 60.000 gld. menjic Brand-stetterju podpisal. No pred preiskovalno soduijo se bode pokazalo, priČem da jo resnica in koliko in komu je Brandstetter od onih 60 000 gld., katere si je od o. kr. erara prisleparil na svoj ničvredni rudnik, dajal „Trinkgeld".
Vsakako je Seidl tako zapleten, da bi, ako ima kaj Časti v sebi, moral se poslanstvu odpovedati; tako sodijo njegovi politični pajdaši. Ali hoče čakati, da bode škandal 6e večji? Sicer pa imajo volil ci kmetskih občin mariborskega, ko-njiškegain s 1 o v e n i j i g r a š k e g a okraja zdaj dovolj prilike, da izrečejo svojo godbo o tacem poslane n. Seidlove diete, katero ima kot državni poslanec dobivati, so njegovi upniki žaru bil i. Tudi to je prvi slučaj v našem parlamentarnem življenji. Sramota gotova!
ne moremo veliko novega o pesnika povedati, da nam so besede ene in iste, da govorimo, kar govorilo se je pred letom in poprej, kdo bi se čadil?
Sponiiujani se tu legende, katero nam pove pcsuik nekje v svojih sonetih, da bil je žlahnič trde glave, ki nij znal molitve druge,, kot le začetek te, v katere j se poje hvala nji, ki je mati božja postala. To je besede: Marija ave ! Lete pa je vedno molil in z duhom pravim. Ali ko znebil duh se trupla je težav, le ju*, iz njegovega srca, pravi pesnik, skoz grob pognala je roža zala, z napisom zlatih črk: Marija ave! Tako tudi mi euo in isto le govorimo: Pre-šircn ave; tako iz našega srca tudi poganja roža njegovega spouiiua: Preširen ave! in iz src vnukov naših bo tudi prihitela z napisom : Preširen ave ! in tako bo rastla iz vsih slovenskih src ta cvetlica in glasilo se bode, ko se je drugo vse uže povedalo: Prešireu ave !
In  zatorej zakličem tudi   jaz denes:
Narodno-gospodarska stvar.
(Sporočilo in nasvet inženirja g. dr. B. A t ujelo Viti rent'inija iz Trsta glede reguliranja strug in potokov d IjoSkej in Planinskoj dolini, osušenjet Cerkniškega jezera s konhiim ozirom na ljub' Ijamko mocrirje.) II.
Končno v svojoj brošuri natanko raz-pravlja ljubljansko ravan — ljubljansko močvirje. Ta omenja, da je gotovo močvirja bilo dolgo časa zanemarjeno, pred ko se jo prišlo na to, da bi se stanje močvirja za nekoliko zboljšalo.
Uže pred 200 leti, piše on, hoteli so iz Ljubljanice za gradom napraviti stransko strugo, a čuditi se je, kako, da so mogli sedanji izvedenci o voduih napravah toj mo-drej misli nasprotovati. Kasneje se je to delo vendar-Io izvršilo, in koliko da sedaj koristi cćlej ondotnej ravnici, nij treba opisovati. A io več bi se lehko dobička tn pridobilo, ako bi se ta stranska struga nekoliko regulirala.
Pri tem, ko popisnje on tek Ljubljanico od onega kraja, kjer prihaja iz podzemeljskih otlin na beli dan, do kraja, kjer se izliva v Savo, omenja, da se je po njegovih mislih izlivala Ljubljanica pred kacimi 100 leti okoln Zaloga v Savo, a sedaj se je ta izliv za 1500 metrov dalj e pomeknil, kar je nzrok, da se je Sava, prisiljena od po-vodnji iz Ljubljanice uselila v atrugo, katera je za njen tek najbolj pripravna.
On popisuje dolgost Ljubljanične struge, katera meri od izvirka do stransko napravljene struge nad mestom 23.100 metrov od tod do Fažin meri GGOO in od tod do izliva
Preširen ave! in npani vaše milosti, da po-snel sem isto, kar čelo se je nže piemnogo-krat. Zakaj vse, kar se o Francetu Preširnu pove, če uže tudi povedano, je nam vendar vselej novo in drago.
Prišel je torej zopet večer in vmirilo so se Htninti, ki razrivajo duhove in v edinosti zbrali smo se v teh prostorih in le ena misel navdaja nas vse: da denes slavimo prvega pesnika svojega; in le ena podoba napolnnje naše srca: idealičua, veličastna podoba — Franceta Preširna.
Iz zapuščenega groba je vstajala in stopila pred nas. In sedaj Čujemo pesnika, kot tedaj, ko ga je čul v prvič ves slovenski svet, v začudenje iz radost. Vidimo ga brez upa in straha, s prazuim srcem, vidimo ga kak bledi mu lice,
Kak umira luč oči,
Kak teko iz njih solzico,
Ki ljubezen jih rodi.
Vidimo ga, kako da jemlje slovo od mladosti, ter  zdihuje po dnevih preteklih«
▼ Savo 9300 metrov, torej znaša cela dolgost strug« 39 kilometrov in deli strugo glede padanja ravno tako v te 3 oddelke:
V I. oddelka je strmca ali padea 0.4 metrov ali 0*017 metrov pr. kilomet., v U. oddelka je 5 7 metrov, to je 0863 *«t-ov pr. kilomet, in v III. oddelku 12*40 metrov ali 133 metrov pr. kilomet. jhadtnja. Kazvidao je torej, da v prvem od-eW-*ftu je najmanj 'i padauje vode, torej so tudi tu povodnji in okolu ležeča ravnina ne moro popolnem suha postati. Akoravno je za ravnino, po katerej teče Ljubljanica v pivu* oddelku, stransko napravljena stuga nad mestom, — velika korist, bilo bi po imnlili gosp. or. Vincentini-ja vse Se bolje, ako bi se, kakor uže omenjeno, stranska struga regnlirala in vse ovire, katere zabranjuje jo Ljubljanici v II. in III. oddelku, prosto teči — odstranile.
On nasvetuje sledeča dela:
V prvemu oddelku je najprej potrebno železniški most, kateri je napravljen črez Ljubljanico, popraviti, ne pa da se pusti, da onih 10 stebrov, kateri so slabemu mosta za podporo, zavirajo vodi prosti tok. Bilo bi tu tudi zelo koristno, strngo globočje izkopati in razširiti, da bi se moglo več vode po njej raztekati.
Ta omenja, koliko koristna bi bila tudi naprava vodnjakov, kateri bi srkali vodo iz zemlje, in da bi se napravili vodnjaki tako globoko, da bi segli črez močvirno na-nešenino in črez ilovnato zemljo do peščeni ne, katero voda lehko predere. Opominja pa le, da ma v tej zadevi nij mogoče na-tankih nasvetov staviti, ker ne pozna globo-Čine močvirne nanešenine in ilovnate zemlje, ter misli, da, ako se hoče vse to dovršiti, treba je popolnih preiskovanj, katera bi stale veliko novcev.
V drugem oddelka nasvetaje, da bi se stranska stroga globočje izkopala, ter da se vse skale, kakor tudi stari jezovi blizu Sela pri jezuitskem mlinu odstrane.
Tudi bi se morale pri jezu na Fnžinah napraviti tri velike zapornice po 7 metrov otline, katere bi služile za to, da se o času povodnji odpro, da voda odteče in da ne zaliva nad jezom ležeči sve t, sploh da ima potem voda prosti tek.
V tretjem oddelku je pa našel gospod inženir strngo pri Velčah zelo ozko, našel
je jez s 2 zapornicama, tako slabo popravljen, da je voda vsled tega prisiljena, zajeziti se in da zajesba sega celo do Fažin, kjer strmec včasi za 3 metre zalije.
Da bi se torej tej napaki v okom prišlo, nasvetaje g. dr. Vincentini napravo stranskega kanala, kakor se razvidi v brošuri iz priloženega obrisa M. VIII. črke d. b. c.
Kakor uže v začetka omenjeno, je ta brošura pisana v laškem jeziku. Večina onih, kateri se interesirajo za to stvar, ne nmeje skoro ničesa. Želeti bi torej bilo, da se brošara v slovenski jezik prestavi in tiska na deželne stroške.
Drugi pot hočemo več o tem govoriti, kar hc tiče v brošuri projektiranih del.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Kostajnice imajo oficijozni listi in celo tukajšnji uradni list „vznemirujočo" vest, da so bosenski vstaši v Pastirovi planini 26. nov. pod poveljništvom necega Milica Turke natepli pri Drakšeniću. Đimbaša Jusof beg je ranjen in 600 Bvinj Turkom vzetih.
Iz Dubrovnika se brzojavlja „W. Tagbl".: Knez Nikola je posebnega pooblaščenca poslal v Peterborg. Tudi v Bel-grad pojde vojvoda Vakovič, tast knezov.
Politični razgled.
MoltrstnJ« tle-tal«
V LJubljani 29. novembra.
V «lvžtivnan mborfš je bil dr. Koppov predlog postave v izpremembi ženi-tovanjskega zakona, o možnosti ločitve zavržen z malo večino. Vladna stranka je glasovala zopet z opozicijo proti liberalnej nem-škej levici.
Rftttscherjev namealnik bode najbrž znani Kntschker, Stremajerjevec. Imenovan bode baje še pred novim letom. — Cesar sam se je Rauscherjevega pogreba udeležil.
Itumiutski knez je 27. novembra
zbornico odprl in rekel v ogovoru: Dogodki onkraj Donave more Humanija le z največjo pazljivostjo gledati. A zahvaliti se ima svojej ugodnej legi, da je mogla dosedaj mirna ostati.
VrtMncosUa narodna skupščina je zavrgla pri tretjem branji volilne postave
popravek Jozonov, naj se voli po listioskem skratiniji s petimi imeni na jednej listi. Gam-betta je govoril sa, a Buffet proti v imena konservativnosti.
tn</fc.ik<t vlada je kupila od egiptovskega kralja za 40 milijonov goldinarjev 177.000 akcij suecskega kanala in predložila parlamenta v potrditev. — Tema je največja važnost pripisovati, ker to pomenja, da je Angleška popolnem obupala nad obstankom Turčije, pak si hoče še suec-kanal, proti kopanju je od početka bila, za svojo kupčijo zagotoviti. „Times" pravijo: Posest Sueca je politična moč in veliko vaga naj izpade orijentalno vprašanje tako ali tako.
Dopisi.
Iz KTOi-nje stftTlitJske tlolinc
27. nov. [Izv. dop.j Od kar so se nove šolske postave uvele se je narodno šolstvo v gornjej savinjskej dolini jako povzdignilo. To se imamo zahvaliti še Btarema c. kr. okraj, šols. svetu, kateri je dosta truda Žrtvoval za šole, za omiko naroda našega. Še pred 6 leti Brno imeli le v glavnih trgih redno Šolo in sicer le — enorazrednice. — Vendar se sedaj lebko ponašamo, kajti šolstvo in učiteljstvo se je pomnožilo. Na Ljubnem imamo učitelja, in njegova soproga poduČuje dekleta v ročnih delih. V Lučah imamo tadi učitelja. Baš tako pri sv. Frančišku. V Gornjem gradu, Rečici, Gorici, Nazareta, Mo-zirji itd. je sploh podak reden, in mora se tudi priznavati vspešen. — V Gornjem gradu Mozirji in Rečici se dekleta tudi podačujejo v ročnih delih.
Novi c. kr. okraj, šolski svet je tudi sestavljen iz samih delavnih, narodnih mož, oni se uže trudijo ic delajo na to, da dospe šolstvo v gornjej savinskej dolini do vrba. Menim, da ustrežem našim Čitateljem ako jim imena onih gospodov navedem, kateri imajo nalogo in pravico, glas povzdigniti v okraj. Šolskem svetu kadar gre za napredek, pravice narodnega šolstva in uči-teljstra. Ti gospodje so: g. predsednik Haas, c. kr. celjski glavar, obče priljubljena in pravična osoba. Predsednikov namestnik g. A. Goričar, župan v Mozirji. Preč. g. Kalin jako spoštovani župnik v Mozirji. G. Cizelj nad učitelj v Mozirji in zastopnik učiteljstva v okraj, šolskem sveta. — G. Ambrožič, c. kr. nadzornik. On je še mlada, nadepolna moč.   Iz Vipave na Kranjskem prišedši na
Čujemo ga ječati pod težo osode, da piš sovražne sreče le tema nasproti vleče, kogar je videla berača in da le petica da ime sloveče. Zremo ga potrtega, kakor O vida v Ponta, nesrečnega kakor Camoensa, pesnika Luizijade, malo čislanega, kakor Dante Algjerija in revnega kot Servanta. Vidimo ga, kako da ma vedno sreča laže in kako da vendar ne jenja nikdar peti in da si ne želi bogatstva. Vsaj ima zlato juter nje zarje i srebrnino rose na travi. Vidimo ga s tem posestvom Živeti in umreti brez denarja, na kratko, vidimo Franceta Preširna, kako biva v vsakem slovenskem srcu, pevca posvečenega, pevca mokrocvetočih rožic poezije.
In b srcem hvaležnim spominjamo se pesnika, kateri je živel za narod slovenski. Bili so tužni časi tedaj, ko stopil je pred svet. Slovenski jezik bil je še v zibeli svojega pričetka, misli prvotne, značaji prvotni in komaj, da se je bil tajati led naš pričel ko je drugod pomlad nže cvetela. Ali tedaj
nakrat kot ptič Fenis, odkril se je France Preširen in kakor je Orfej nekdaj s čarobnimi svojimi glasi dejal v harmonijo skalovje nev-kretno, tako vklonil se je neolikan jezik pesniku našemu. Kot orjak stal je in še stoji mej nami; prehitel je nas za stoletje, in misli, podobe so mu rodile v duši, katerih še sedaj ne dosega plitva sedanjost. To je prikazen, ki se išče po vsih literaturah zastonj. Imela je Grecija svoje pesnike, ali ko je z lovorjem ovenčala nebeško čelo Sofok-leju, tedaj je bila na vrhuncu omike, in ko je Horacij očaroval dvor Avgustov, tedaj bila je Roma vladarka sveta. Ko je živel Cervantes, imela je Španija odprte zaklade vzhodno indiške, in ko je pisal Šok-špir divne svoje drame, kraljevala je lepa in mogočna Elizabeta v Angliji. In tedaj, ko sta v Nemčiji vstala Schiller in Gtfthe, tedaj prebila se je uže bila nemška literatura skozi boje dolge in težavne. Povsod delalo se je poprej, povsod pripravljene so
bile steze in obdelana ledina. — Preširen pa je našel puščino, pnščino vsaj za svoje misli in ideale.
In da je postal to, kar je nam, uzro-čila je prvič tista genijalna moč, katera preprega pesnikova dela črez in Črez; drugič pa tista neizrečena ljubezen do domovine, katere dokaz nij samo vsak list v tanki knjižici Preširno vih poezij, ampak pred vsem tadi to samo ob sebi, da je France Preširen postal slovenski pesnik. Slavna gospoda! povedal sem nže, kako da je naš pesnik čsb svoj za stoletje prehitel, kako da mu je duh zatopil so v misli, ki so nam še tudi prenove. Osoda ga je postavila mej mali in reven rod, dala mu plamtečega duha. In kot Herakleja nekdaj vabila ga je omika, ki vladala je drugod, ured vsem vabila ga omika nemška, kateri je sam izredil velikega pevca, in v kateri bi sam bil velikan moral postati slavit in občudovan. (Konec prih.)
Štirsko je komaj 4 leta alnžboval kot uči-telj. — G. A. TnrnŠek, kupec v Nazareta pri Mozirji je zaan odločen narodnjak, vnet za slovansko stvar. — G. Mokrio, krčmar v Nazarotn, je tadi narodnjak in prijatelj narodnega šolstva. — G. Špende, v Gornjem grada, je narodnjak in isto tak je g. Krnico posestnik v Ljabnem. Tedaj možje so vsi na pravem mestu in menim, da delo bode tudi vspešno. — V Gornjem gradu in Ljabnem je namenjena dvorazredna šola, v Mozirji pa tri ali Čveterorazredna. Tudi dobijo k sv. Frančiška izvrstnega učitelja, bivšega — bogoslovca, kateri bode v kolu „savinjskega učiteljskega društva" delal za omiko in napredek našega naroda. V novo Štifto pride tudi naroden učitelj iz Kranjskega. Učiteljstvo se tedaj v gornjej savinskej do-dolini množi, in množila se bodeta tudi n -rodni napredek In omika. V Gornjem gradu so tadi dobili narodnega notarja g. Potočnika. Da bi „mnogaja ljeta" delal za boljšo bodočnost našega naroda tudi v uradu. — Sploh moramo gornje Savinjčani ponosni biti na svojo narodnost. Tukaj nijso tla za „nemčurje"; tukaj veje slovanski duh.
Iz ItoroTitlcc 24. nov. [Izv. dop.] V „Slovencu" št. 135 je nek „Borovničan" pisal „poslano" tukajšnjemu gosp. Županu, in je omenjal in trdil, da se plohi tukajšnjega šolskega poslopja po vsej vasi dobivajo,  in da so drva razkopana, da jih je
črez dalje manj. — Vsled onega dopisa je bilo v nedeljo, očitno oklicano pred cerkvijo, da kdor dobi pri kakšnemu vaščanu, kakšen ploh ali poleno od šolskega poslopja, je dolžan to odmah županiji naznaniti in ako se jemanje dokaže, bode dotični ostro kaznovan. Ali dosedaj Se nij nikdo kaj javit prišel, ter tadi naši vaščanje so prepušteni, da bi razvlakovali, kar so s trudom skupaj spravili. Sicer se pa gotovo pri vsakej hiši v Borovnici dobivajo plohi, drva žaganice, š k ur te, itd. ker smo gozdarji, in od tega živimo, a smo ljudje pošteni. Da je
les Šolskega poslopja pod streho, za to nže skrbi gosp. župan, ki je tudi skrb prevzel, da šola stoji kar ga je gotovo mnogo truda stalo. Ko bi omenjeni „Borovničan" bil na mestu gosp. župana, bi še en voz kamenja za šolo ne bilo pripeljano. Grajo vredno je toraj tako osobno sovraštvo do župana na tak način mej svet trositi; smem reči, osobno sovraštvo, ker omenjeni nasprotnik se prikriva, pod masko domoljabnosti. Ali ako bi dopisnik v resnici pravi domoljub bil in bi vedel, da se je kdo drznil v resnici, raznašati les šolskega poslopja, mu je bilo dolžnost Županiji to naznaniti, da bi se stvar preiskala, in da bi raznaševa lec bil po postavi kaznovan. Toga nij storil, da si tist, ki to objavi, dobi cel6 plačilo in dolžnost stori. Ljudje začudeni ogibljejo kaj pomeni ta oklic?" — Torej kakor ste laž gospod „Borovničan" naznanjali po svetu, tako ste se blamirali, ne samo pred svojemi sosedi, ampak tudi pred vsem beročim slovenskim svetom, in končno ste gotovo zadovoljni in veseli, da nijste svojega imena svetu naznanili, ampak se skrili z imenom „Borovničan". Gotovo da nijso vaši sosedje veseli ljubeznjivega človeka, ki ne samo, na obče spoštovanega gosp. iapana, ki se trudi in skrbi za korist svoje soseske, mečo blato, ampak tudi na vas, ki gotovo tega ne zaslužite.
Iz Mokronofa 25. nov. fliv. dop.] Z veliko silo smo našega posiljenega dozdanjega župana krojača primorali, da naj novo volitev občinskega odbora za Mo-kronoško županijo razpiše. Volitev je bila v njegovi neočitnej krčmi. Vse si je Župan Pižem prizadejal, da bi zopet njega volili. Se župnika gosp. Windischerja je preprosil, da je za njega agitiral, in nad vse to je še svojo duhovensko oblast zoper gospod kaplana Stupico porabil, da je pri beri ko-lekture posestnikom glasovalne liste izročal, naj nemškutarskega žnpana Pižma volijo. (To bo nam čudno zdi! Ur!) Volitev nij bila postavno vršena. Pižem in njegova žena sta se močno trudila volilce s pijačo in priliznenimi besedami k temu pripraviti, da bi za nje glasovali. Več posestnikom se je pa ta nepostavna volitev vendar preneuonna zdela; zato so jo ustavili in volitvenej komisiji oznanili, da se zoper tako nepostavno volitev pritožijo. Potem se je volitev končala.   Prihodnjič več o tem.
Domače stvari.
— (Dobrotna soareja.) Sredo zvečer ob osmih bode dobrodelua soareja v „Hotel Europa" za napravo obleke ubogim učencem na mestnej ljudskej šoli. Sodelovala bode si. c. kr. godbena kapela c. kr. inf. reg. Sachsen-Meiningen in vokal-kvartet: Rasinger, Schaflfer, Valenta, Kagnus. Več v jutršnjem programu.
— (Beseda v ljubljanskej čitalnici) je bila v nedeljo večer kljubu slabemu sneženemu vremenu še precej dobro obiskana, navdušeni govor drda. g. Iv. Tavčarja o Preširnn in zborovo petje sta bila z veliko polivalo sprejeta.
— (IJ r a u d s t e 11 e r j a) nijso mogli prepeljati v ječo; ali sodnija ga straži na njegovem domu kot ujetnika. Streljal so je z vodo in rokovičnimi cunjami, zato se nij zadel. Za trdo kroglo je temu vodji nemške stranke na spodnjem Štajerskem še manjkalo kora j že.
— (Iz Senožeč) 26. nov. se nam piše: Tudi naša čitalnica, ki je dozdaj svetu le malo znana bila, jo pokazala 14. t. m., da nij zadnja v milej našej domovini. Napravila je prvo veselico s petjem, glediščino igro in plesom. Vrli naši pevci peli so pod vodstvom gosp. P. krasno pesen : „Na Straži" Igro „Bob iz Kranja", pa so diletanti, koji so še le prvikrat na odru bili, jako dobro vršili. Pričakujemo v kratkem zopet veselega večera.
— (V Trstu) je bila v nedeljo huda burja in sneg. — Tudi pri nas v Ljubljani je prvi močan sneg zapadel, ki mede še vedno, ko list sklepamo.
— (Milodari za pribegle iz Hercegovine in Bosne.) [XXI. izkaz.j Iz županije Skedenj, pri TrBtu, poslal i nabral č. g. župnik Peter Martelanec od sledečih darovateljev: Peter Martelanc, župnik 2 gl., Jožef Zakotnik, duh. pom. 1 g]., Jakob Čenčur, učitelj 1 gl., Marija Lozar učiteljica 40 kr., J. S. p. d. p. 2 gl., Jožef Sancin 1 gl., Janez Sancin 1 gl., Lorenc Godina 1 gl., Ivan Sancin, 20 kr., Andrej Sancin 1 gl., Franc Saucin 1 gl., N. K. 10 gl., N. N. 3 gl., Ana Flego 1 gl., Lovrenc Godina 1 gl., Margareta Opeka 1 gl., Mihael Godina 70 kr., J. Lah 20 kr., Ma-
rija Cergol 50 kr., Mariji Kapec 10 kr., J. Možina 20 kr., Antonija Sancin 40 kr., Marija Sancin 10 kr., Urša Sancin 10 kr., N. Flego 24 kr., Johana Mihevčič 30 kr., Jarnej Flego 10 kr., Anton Godina 10 kr., Lucija Flego 20 kr., Franc Jenko 50 kr., N. N. 50 kr., Anton Mogorovič 50 kr., Matevž Suman 50 kr., Simon Križmančič 40 kr., Ivana Berdon 30 kr., Marija Sancin, Romolin, 40 kr., Iva Sancin 20 kr., Matija Sancin 50 kr., Franc Sancin 30 kr., Marija Sancin 50 kr., Franc Sancin 20 kr., Urša Godina, 30 kr., Marija Kocijančič 1 gl., Martin Godina 20 kr., Jakob Bradač 40 kr., Ana Kienreich, 40 kr., Antonija Sancin 20 kr., Andrej Sancin 10 kr., Jakob Godina, Ko-lenco 10 kr., Jurij Godina 20 kr., Antonija Sancin 50 kr., Jožef Saucin 20 kr., N. Sancin 30 kr., Jožef Sancin 50 kr., Jakob Sancin 50 kr., Andrej Kserbo 30 kr., Ivan Sancin 40 kr., Ivan Sancin 40 kr. Iz Volk. Lašč nabral i poslal g. M. Frelih od sledečih darovateljev: Janez Karlin 2 gl., Franc Skulj Brankovski 1 gl., Janez Sumrak 1 gl., Ana Hočevar 1 gl., Anton Ivanec 1 gl., Franc Ivanec 1 gl., Marjeta Ivanec tri srebrne dvajsetice (l gl. 5 kr.) Janez Jelenec 1 gl,. Jedert Grebenec 1 gl., in nekaj obleke, Franc Oblak 1 gl., Marjeta Jaklič 1 gl., in nekaj platna, Urša Praznik 1 gl., France, Žužek precej obleke, Janez Levstik 90 kr., Urša Gnjida 10 kr., Spela Gruden 20 kr. Mica 10 kr., in nekej obleke, Modic 14 kr. Iz II o m olje a pri Kamniku: g. Janez Hiti 5 gl. 20 kr. Iz S m ar t na č. g. dekan Bro-lih 16 gl. in nekaj obleko. Iz Dobrega-polja: Janez Lahkar 20 kr., Josip Zupančič 20 kr., Janez Stcfin 20 kr., Josip Pajk Franjo Jaklič 20 kr., Franjo Zakrajšek 20 kr., Jožef Blatnik 10 kr., Jainoj Preles-nik 20 kr., Anton Drobnič 20 kr., Franc Brodnik 20 kr. Iz ČemŠenika poslal i nabral č. g. župnik Fr. Rome 6 gl. Iz Vrhnike č. g. Fettih Frankhoim ."> gl. Is Istre č. g. kaplan Josip Dre/,var 2 gl., 5. g. Matej Markić 2 gl., Gregor Bocdon 20 kr., Iz Nove One bi ce poslal i nabral č. g. L a vri e 5 gl. 50 kr. Iz S odra žice: neimenovani 1 gl. Iz Dunaja: Radoslav Urbanija 2 gl. Iz Notranjskega: neimenovani č. g. župnik 8 gl. Iz Ljubljane: gospa Paier 2 gl.
Prejšnji izkazi 3234 gl. 13 kr. 1000 frank skupaj tedaj 3393 gl. 71 kr., 1000 frankov vzlatu in 3 srebrne dvajsetice.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov.
Podpiralni odbor tudi naznanja p. n. občinstvu, da je odposlal podpiralnemu odboru v Erceg novi 400 parov novih opank.
Podpiralni odbor: J. N. Horak,                Vaso Petričič, predsednik _ denarniSar.
Razne vesti.
* (Lepo darilce za god.) Prof, dr. Leopold Dittel na Dunaji je dobil od barona Sina, ki ga je zdravil nič manj — nego 12 bankovcev po 1000 gld., torej 120O0 gld. — za godov dan. — Vprašanje o zdravniškem honoraru bi se tako gotovo naj lepše rešilo.
* (Da se črevlji ne premočijo), nasvetuje nek poskušalec sledeči pripomoček : Pri slabem ognji raztopi rumenega voska, bele smole in lanenega olja, in to je izvrstno mazilo, ki mokroto odganja.
Poalano.
Slavnemu mestnemn magistratu ljubljanskemu !
K4vir kar beremo  v „Laibacberici" postavo od 25. oktobra t. 1., t katerej §. 49. mej drugim v. leva:   „Die Ilersteltung von feblenden Dacluinnen au bereits bcstohenden GebUnden ist von rler Hehr>rde vorznschrei-ben und in Volizug zu setzca." Mi pozdravljamo to postavo, nadejajo se, da se bo si. magistrat vsaj sedaj nekoliko obrnil na eno največjih  predmestij   —   na sentpetersko predmestje. Bogme! Človek zares ne vč, ko gre po šentpeterskem predmestji, posebno „od znamenja doli," ali je v hole j Ljubljani, ali pa v kakej ogerskej vasi.   O deževnem vremenu, v gorkih pozimskih dnevih in na spomlad, ko so uže vsi drugi mestni prostori lepo snbi, je tukaj blato do kolena, od streh  lije,  da človek misli,  da je v „Douchebadn," zvečer temno, ko v kozjem rogu, da drug drnzega ne vidi,  in včasi se teh par leščerb  de  le pozno v noč prižge, tako da sta pred tremi dnevi ob 7. uri zvečer dva z glavami vkup butnila,  ko nijsta drug druzega videla.   Vsaj včasi  tudi gospodje iz rotovža radi k „Jarneju" ali „Mi-hatu" zahajajo,  in ako jih uže nij volja za olepšan je mesta, ali za davkop lačeval ne prednieščane, ali za druge ljudi, ki to pred mestje redno obiskujejo, kaj storiti,  naj bi vsaj zarad sebe kaj storili.  Človek bi sko raj ne verjel,  da na omenjenem delu pred mestja Se niti kanala nij, in vendar je to istina.   Vsa nesnaga se mora po površji glavne ceste odtekati, in ker je tukaj mnogo mesarjev, nastane velikokrat tak smrad, da bi se ne bilo čuditi,  ko  bi kaka kuga nastala.
Nedavnaj je neki tujec tukaj gredo rekel: „Ich biitte nicht geglaubt, dass es in Laibach so vernachliissigte Orte gibt.u Mestni očetje! to vam nij v nobeno čast 1 Kaj bi se ne dal brez posebno velicih stroškov tako zelo potrebni ksnal napraviti ? Ako je bilo uže v Latermanovem drevoredu tako mnogobrojnih plinovih svetilnic potreba, ki jih moramo mi plačevati, dajte jih nam še na sentpetersko predmestje nekoliko postaviti, jih je še veliko bolj potreba! Ako imate toliko denarja, da inženirjem kar na stotine nagrade dovoljujete, boste za to napravo menda vendar tadi kaj imeli, vsaj vendar Sentpettrčanje tudi precej davka plačujemo. Tedaj mestni očetje! ako Vam je v resnici mar, za mesto kaj storiti, obrnite nekoliko svoje nemške oči na naše sentpetersko predmestje, napravite kanal, (vsaj sta ga pri Malica zarad dveh novih „baubankinih" hiš takoj tndi napravili), postavita nekoliko več in boljših svetilnic, in na podlogi ravnokar izšle postavo prisilite gospodarje, — kar se gotovo tudi branili ne bodo, — da napravijo pri strehah žle bove, saj kopeli imamo drugod, — in zadostili boste vsaj nekoliko tistim obljubam, ki jih ob času mestne volitve vedno delate.
Eden davkoplačevalec v imenu več druzih.
Vsem bo In i jn moč in zdravje brez lek« in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere b Barry
t) JErOfS«£OMt&.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih I otrocih brez medicin in Btroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na iivcih, dalje prsno, i na jetrah; žlezt i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljeiije, zaprtje, prehlajenje, neapanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrioglavje, ni'.:..> krvi v ^lavo, šumenje v ušesih, slabosti in blovanje pri nosečih, otožnobt, diabet, trganje, shujaanjc, hledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojeno« in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vnuke medicinu, moj njimi spričevala profesorja Dr. TVurzsrja, g. V. V.Boneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, »dmvilucga svetnika Ur. Augelsteiua, Dr. Shorelanda, Dr. Cu:n?ihcHa, prof. Dr Dede, Dr. Urč, grOfinje Castlc-
Izdateij m urednik Josip J a r č i č.
ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih iBob, se razpošiljava na posebno sahtevmnje zastonj, Kratki izkaz ii 80.000 spricevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerja,
Bonn. 10. jul. 1862. Revalesciere Du Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i" griži, dulji' pri sesalnih in obiBtuih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolohnem draženji v •cal ni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in m neprecenljivo sredstvo ne samo pr( vratnih in prs-aih bolesnih, ampak tndi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. W ur/.ur, zdravilni Bvetovaleo in člen ii 11< • j c > učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstoin , tajni saniL svetovalec.
Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd.Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki ie uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v s led rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor inedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piae v „Berliner Klinische W o c h e n s c hr i 11" od 6. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „ Kovalen t a Ara-hica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje -zdravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, oa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in h i po ho mir ij i.
Št 65.715. Gospodični de Montlouia na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah itd.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ns oem, glede hrane.
V ploha«tih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr , i funt 2 gold. 50 kr., 2 An.ta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 86 gold.,
— Revalesoiere-Biscaiten v puiioah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovalesciere-Chooolatee v prahu In v ploščicah za 12 tal 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold W kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold., aa 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barrv du Barrv & Comp. na Dn-u»Jl< WMllClaelign«Re it. 8, v LJubljani En. Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Ctrsadel bratje Oberanzmevr, v lata brnita Dioohtl A Frank, v Celovel P. Birn> baoher, v Londi Ludvig Mtlllor, vHavrlborc H. Morio, v Meraua J. B. Stockhausen, v Zagreba v lekar niti usmiljenih Bes ter, v Čer-uuvlvuh pri N. Su i rh u, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Oradca pri bratih Oberranz-meyr, v Temešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaš-d lun pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vseh uosuli pri dobrih lokarjih in špecerijskih trgovcih i -.udi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštni< iakazmVah ali povxotjih. (270)
Pod učiteljska služba
na narodnej šoli v Vojniku s6 služnino 480 gold., oziroma 400 gold. in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji imajo prošnje do 15. decembra t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svotovalstvu v Vojniku (Hohenegg).
Okrajni šolski svet Celjski,
12. novembra 1875. (398—3) Predsednik: Haas I. r.
T oje*.
98. novembra:
Pri Nlonu: Arnđt iz Gradca. — Preširen iz Radovljico. — Pere iz Dunaja. — Murgul iz Vol. Lašč. — Sob Her iz Duna a.
Pri Mitlfčl: 1 iHcher iz Dunaja. — Kopriva iz Gorice. — Wiederwohl iz Trsta. — Borta iz Dunaja. — Eoker iz Solnograda. — Zvič iz Dunaja, — Jak iz Ptuja. — Waringor, Horing, Straser, Ruhn, Blank iz Dunaja.
_Pri SEaiuorH:  Bor^cr iz atajerja._
|f H«
a £■ S. B. i^i
a. i n. o.
t* trs
. . g,ro
_ D
*M os to ^
i'.;tl
I   i: - i - ■ II
cppasr w
2 •   B O *t
V -o B. gr
m-
5'.
Dunajska največa
27
k-
Zaloga
solidno in znane zanesljive firmo
Bernhard Pollak-a
I)uii«iji,
Karntnerstrasse 14,
(vis-ii-viB Woihburggas8e), prodaja jodina z vestno garancijo najboljše kakovoBti in pravoati blaga vedno
za vsako saisouo, ovcje-volnate oblačilne snove.
Ravno tako tudi vse si misleče vrste, platnenega, modernega, kurentnoga in pletenega blnga, svilnate in žametaste trake, ravno tako tudi guipir-čipke vsako bajke, po!eg še tisoč drugih stvarij. .
Izgledki i zaznamek blaga
zastonj in franko.
Naročila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (325—15)
Nepristujoče jemlje se nazaj brez zadržka.
Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobčl in UBtne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper diftefitis ali vneticu grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btenje zOb. Kedor ga enkrat poskusi, dal ma bode gotovo prednost, s /.lic \ sini enakim izdelkom. 1 steklenica nO kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surflns
«le l*aris, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda Aacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flacon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
Bedaj znani želodečni likćr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljtnije, ter različno organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredstvo preiti večini boleznij. Velika poraba je najboljše Bpričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice Z navodoin, kako so rabi 10 kr.
Glycerin-Creme. jc posebno izborno srodstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toa letni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, bo jej dajo prednost pred vsemi uniivalniini vodami, lepotifiJeSI in lopotičiiiin sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—146)
tJME£~ NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".