f Največji ilovenaki dnevnik ▼ Združenih državah I V^jtumleto ... $6.00 u Velja u t»c leto - Z« pol Uta ..... $300 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo coio leto* $7.00 ni i l GLAS NARODA lisi: slovenskih: delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—387« Entered aa Second Clan Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress oI Kerch 3y 1870 TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 272. — ŠTEV. 272. NEW YORK, FRIDAY, NOVEM BEK 18, 1932 — PETEK, 18. NO VEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL, NEMŠKI KANCLER FRANZ VON PAPEN JE ODSTOPIL predsednik hindenburg je sprejel demisijo in razmišlja 0 njegovem nasledniku Reaiguacija bo omogočila da bo zbral Hžndenburg okoli tebe vse narodne sile.:— Državni kancler je odstopil, ker bi imel v državnem zboru preveliko opozicijo. —Voditelj narodnih socijalistov Hitler se hoče osebno pogajati a predsednikom Hinden-burgom. BERLIN, Nemčija, I 7. novembra. — Kancler Franz von Papen, ki je šest mesecev načeloval nemški vladi, je danes odstopil z vsemi svojimi ministri. To je storil vsledtega, ker bi imel v novem državnem zboru neobičajno močno opozicijo. S svojim odstopom je dal predsedniku Hinden-burgu priliko, da bo ustvaril kabinet narodne koncentracije. Ta kabinet bo v prvi vrsti odgovoren državnemu predsedniku, istočasno naj bi pa užival; nekako "dobrodelno" nevtralnost večine državne-j ga zbora. V tozadevni objavi je rečeno: — Ministrstvo je odstopilo, ker želi dati državnemu predsedniku prosto roko, ki bo zbral okoli sebe vse narodne sile ter tako zajamčil bodočnost Nemčije. V današnjih razmerah smatra kabinet, da je najbolje za interese domovine, ako vrne svoj mandat državnemu predsedniku. Državni predsednik Hindenburg je resignacijo sprejel. Njegova prva poteza bo, pozvati k sebi voditelje nemških strank ter apelirati nanje, naj z vsemi svojimi silami delajo za napredek domovine. Ze v prihodnjih dneh se bo pokazalo, če se mu bo posrečilo dobiti moža, ki bo užival njegovo zaupanje ter zaupanje parlamenta. Od tega moža bo zahteval, naj vodi nemško zunanjo politiko v dosedanjem smislu tfer naj sprejme gospodarski program sedanje vlade, kojega poglavitni cilj je zmanjšati število nezaposlenih. Ti dve točki sta za državnega predsednika največje važnosti. Kdor se ž njim ne strinja, nima niti .najmanjše prilike, da bi bil imenovan za kanclerja. Ako se predsedniku Hindenburgu ne bo posreči lo najti takega moža, bo Papena še vedno lahko imenova 1. Ker je Papen u državni zbor sovražen, bi mu v tem slučaju podelil Hindenburg diktatorsko oblast. Voditelji strank soglašajo v tem, da bo moral novi kabinet poslovati brez bistvenega vmešavanja državnega zbora, istočasno se pa tudi zavedajo dejstva, da ne sme biti državni zbor kot nekako peto kolo, ko je vendar resnični zastopnik nemškega naroda. Proti večeru je bilo rečeno, da želi predsednik Hindenburg sedanjo kabinetno krizo čimprej odstraniti, navzlic temu bo pa najbrž poteklo več dni, predno bo prišel do kake končne odločitve. Kakšno stališče zavzema Hindenburg napram Adolfu Hitlerju, voditelju narodnih socijalistov, zaenkrat še ni popolnoma jasno. Hitler je včeraj pisal von Papenu, da je kako pogajanje ž njim izključeno, želel bi pa konferirati s predsednikom Hindenburgom, pod pogojem seveda, da bi pri konferenci Papen ne bil navzoč. Kot možnega Papenovega naslednika omenjajo dr. Heinricha Schnee, bivšega governerja nemške Vzhodne Afrike, ki se je kot nerqski član Lyttonove preiskovalne komisije pred kratkim vrnil z Daljnega Iztoka. Nadalje omenjajo pruskega državnega komisarja dr. Fr&nz Brachta, sedanjega notranjega ministra barona Gayla, obrambnega miriistra Schleichera in več drugih. Papenov kabinet bo še toliko časa uradoval, dokler Hindenburg ne imenuje novega kanclerja. Nemški državni zbor se bo sestal dne 6. decern- Roosevelt bo v torek obiskal Hooverja matthew w0ll 0 pr0hibiclh Ameriško delavstvo naj izpolnuje določbe suha-ške postave, dokler je kongres ne bo preklical. Washington, D. C-, 17. nov. — Mat hew Woll. načelnik narodnemu oill»ora Ameriške Delavske K«*-' «► se volile! 1 _ > 7 veliko večino izrekli pr«»ti pro-; liibieiji. s t«-ni pa še ni rečeno, tla je prohibicija odpravljena. Kr-j šiti postavo bi ne bilo ameriško' in bi t m 1 i ju* dovedlo k pravi zmernost i. Prohibieijxka postava bo brez dvoma izpn-menjena, dokler p:i se obstoja ta-ka kakor je. se je treba pokoriti njenim določbam. "LAČNO ARMADO" BODO PREGNALI Washington, D. C-, 17. nov. — Oblasti distrikta Columbia mi naprosile zvezno vlado za pomor, da preprečijo prihod "lačne armade", ki namerava priti v Washington ."». decembra, ko se bo sestal kongres k svoj<*inti zadnjemu zasedanju. . Distriktni komisarji so pooblastili svojega zastopnika W. W. Bride, da >e posvetuje z generalnim pravilnikom Mitchelom. da jim zagotovi zvozno pomor, da se po možnosti prepreči prihod brezposelnih, iili'pa da pomaga v slučaju. da pride v Washington. Polieijki department je sprejel »m! newvorSkega župana McKee. jaui od mnogih drugih županov zagotovilo, da t>odo skušali pregovoriti brezposelne, da ne gredo v Washington. SNEG V BUFFALO Buffalo, N. Y., 17. novembra. Sneg. ki je bil .prerokovan, da bo za pa d o! v mestu New Yrok, je odložil svoj. plašč v Huffalo. V zapadlimi* delu države New York je zapadel pet paleev debelo. v PORUŠENO MESTO BODO ZGRADILI Havana, Kuba, 17. novembra. Predsednik kubanskega senata Alberto Rarreras je naznanil, da bo vlada »krbela zato. da bo mesto Santa fruz del Sur. ki ga je pred dnevi porušil tornado, nanovo sezidano. Rarraras je rekel, da bo me-.tr> zgrajeno štiri milje «1 morskega ohrežja in da bo vlada prispevala polovieo potrebnih stroškov. umor pred 20 tisoč leti / Našli so dobro ohranjeno okostje iz ledene dobe. Deklica je umrla nasilne smrti pred 20,000 leti. Ann Harbor, Miqfi., 17. nov. — Po mnenju znanstvenikov in ar-heologov je okostje, ki je bito najdeno pred dvema letoma, mlade. 17 let Stare deklice, .ki je u-mrla pred 20.000 leti. To okostje potrjuje teorijo znanstvenikov, da je v Ameriki živel človek, ko se je topil zadnji led ledene dobe in odkriva trage-dnjo mlade deklice, ki je bila 11-morjena v tedanji dobi. Po 20.0(H) letih je bilo dogna-no. da je bila deteliea umorjena. Ta dokaz je podal profesor Albert K. .Jenks z ininnesotsk eg a vseučilišč«. Okostje je bilo najdeno leta 11*31 v Ottertail okraju države Minnesota, ležalo je na dnu bivšega ledenega jozera. ki pa .se je tekom dolgih 20.000 let posušilo in je bilo dno pokrito z zemljo v debolosti enajst čevljev. Delavci. ki so gradili eesto. .so našli to okostje. Profesor Jenks pravi, da so lo kosti 17 let stare dekliee mongolskega plemena, knr kaže oblika nosne kosti. Ker je bilo okostje zavarovano pred zrakom, je zelo dobro ohranjeno. Kot pravi profesor Jenks. se je flrkle nahajalo okoli pal milje od ledenega jezera, ki se i<> pozneje posušibi. Xajbrže je bila na lovu ali pa se je vozila s čolnom. Proti njej je bita izstreljena pšiea. ki ji je predrla prsi in srce in ji* morala takoj umreti. To je razvidno iz prebite plečne kosti. Ko jf smrtno ranjena omahnila, je padla v jezero in njeno telo je obležalo na dnu. Tekom let je blato zapečatilo njen naravni grob. katerega so po 20.000 letih motili delavci, ki so izkopavali zemljo za eesto in .so našli okostnjak. kralj je p0mil0stil izgnance 17 fašistom je vrnjeno državljanstvo. — Kralj je pomilostil Mussolinije-ve nasprotnike. Rim, Italija, 17. novembra. — Kralj Viktor Emanuel je s >vo-jom odlokom vrnil državljanstvo sedemnajstim profesorjem in politikom. ki si) nasprotovali fašist ovski vladi, vsled česar .so morali pobegniti iz dežele. Ta od- • lok, katerega je kralj izdal na že-: J jo ininistr. predsednika Mnssoli-j nija, podeljuje amnestijo velikemu številu političnih nasprotni- prik0nferencib0d0 navzoči Člani finančnih odsedkov WASHINGTON, D. C.,. 1 7. novembra. — Predsednik Hoover in novoizvoljeni predsednik Roosevelt sta se danes po telefonu domenila, da se bosta sestala v torek popoldne v Beli hiši. — Pri konferenci bodo navzoči trije najstarejši republikanski in demokratski člani finančnih odsekov obeh zbornic. Razpravljali bodo o notah, ki so jih poslale An-lija, Francija in Belgija ameriškemu državnemu deparmentu. k 'w , , .. __i V petrole jskem vrelcu so Mnogi meti temi. ki so zopet . dobili državljanstvo, so bili soei-j jalistični voditelji in so prišli v j navzkrižje s fašizmom zaradi go-» I fJoverner Roosevelt je telefoni-! ra-1 predsedniku, da bo dospel v j torek popoldne ob pol štirih v I Washington ter se takoj odpravil v Belo hišo. Malo prej sta bila francoski poslanik Claude in belgijski poslanik May v državnem departtneu-našli glavo živa.i Že iz- tli. kjer sta vprašala državnega tajnika Stimsona. kdaj bo Ame- žival iz pradavine mrle pasme. — 2i iveia je pred 50 milijoni leti. na note njunih rika odgovorila vlad. Državni tajnik Stimson jima je rekel, da bosta moratla najmanj Washington D. C-, 17. ni«v. Smithsonian zavod je naznanH, da 5e teden dni počakati na odgo- v Združenih državah in je profesor na Yale vseučilišču v Bostonu, Mass. WALESKI PRINC NA IRSKEM HITLER NOČE ZVEZE S PAPENOM Berlin, Nemčija, 17. novembra. Vodja nemških fašistov. Adolf Hitler je kanclerju von Papenu pismeno naznanil, da se ne mara j ž njim .pogajati za sestavo koali- Ieijskejra ministrstva. V svojem pismu je Hifcler priporočal Papenu. da naj celo zadevo »poroči predsedniku. Belfast, Irska, 17. novembra. — Angleški prestolonaslednik \Ya!e-ški .princ* je bil sprepet z velikimi svečanostmi, ko je prišel, tla o-t.vori v imenu kralja novo palačo poslanske zbornice. Več tisoč policistov je bilo v službi. da preprečijo morebitne nemire, toda svečanosti so potekle brez vsakega nemira. Rdini izraz nevolje so pokazali nekateri poslanei. ki se sprejema niso hoteli udeležiti iz protesta proti temu. da je bilo določeno 10 tisoč meščanov, da straži jo ulice, po katerih se je vozil princ. Po celi vožnji petih milj je ljudstvo navdušeno pozdravljalo prestolonaslednika. Stari ljudje zagotavljajo, da je bil sprejem veličastnrtjŠi kot pa sprejem kralja Jurija, ki je obiskal mesto leta 1921 spodarskega vprašanja. Mnogi so bili večletni Mussolinijevi prija-, telji. Posebno poznana med temi-sta (Saetano Sa;! vermin i in (Vsare Kossi. ki sta bila v početku fašiz- Sf> v n«kem petrolejskem vrelcu v , vor. ma med prvimi voditelji. i državi Lousiana našli glavo naj-: Pri konferenci bodo navzoči rc- l)r. Salvemini je Ifil profesor 'starejše živali, ki je živela v A me- publikan. senatorji Smoot. \Vat-zgodovine na vseučilišču v Piši : riki. Xašli so jo pol milje pod po- son in Iteed ter demokratski se-in Florenci in je napisal več zgo- vršjeni zemlje. j natorji Harrison. King in (Jeor- dovinskih knjig. Sedaj se nahaja I Rr.. George Oavlord Simpson. gf' Finančni odsek poslanske ki je največji ameriški poznava- zbornice bodo zastopali republi-lec starih živali, pravi, da je ime- kanci: Hawlev. Treadway in Bala živ;«l toplo kri, da s»- jt* hrani- eharach ter demokratje: Collier, Rossi, ki je bil pod Mussolini-i 'a žuželkami in da je živela pred Rainev in Doghton. jem načelnik časnikarskega ura-: nekako 50.000,(MM) leti ravno pro- j Lahko «e reče. da je z malimi da. je leta 102G pobegnil iz Itali- ' ti koncu dol;e dinosavrov. Žival- iajeraami vsa ameriška javnost je. ker je bil zapleten v Mateotti- *tvo je tedaj šel.* nastopilo pot proti črtanju vojnih dolgov ozi-jev umor leta 1024. Preti štirimi J proti gospodstvu sveta. j roma proti podaljšanju morato- letii je bi! z zvijačo pripeljan vi Lobanjo so potegnili pri vrta-. rija. Ttalijt> iz ŠvicM ter je bil obso-j nju petroleja iz globine 24srtiolo. Francesco Frola. ("Jiiilio firimaldi. Adelmo Pedri-ni. Mario Pistoehi. Aldo Sailerno, Franceseo Oieotti Scozzeese. Angelo Tonello in 1'baldo Triaca. Sedemnajsti izgnanec je umrli Giuseppe Donati. ki je bil profesor na vseučilišču na Malti in je sedaj po njegovi smrti bilo vrnjeno državljanstvo njegovi družini. MUSSOUNI PRAVI DA PRI HAJA IZ RMA REŠITEV Rim, Italija* 17. novembra. — Ko je otvoril Mussolini sejo italijanske poslanske zbornice, je rekel : — Trpeči svet ne more na-dati edinole iz Rima odrešenja. Edino ▼ faaizmu je rešitev. JAPONSKE ČETE ZA MAND2URUO Tokio, Japonska, 17. novembra. Japonski vojni minister Sadao Aragi je naznanil, da je bilo v severno Mandžurijo pos?ai>ih več polkov kavalerije in infanterije. AVSTRIJSKO ARMADO Dunaj, Avstrija, 17. novembra. Pred Rossautr vojašnico se je zbralo vsepolno mladih in lačnih nezaposlenih, ki so prosili, naj jih sprejmejo v armado. Predvčerajšnjem so se namreč vršili vsakoletni nabori za dopolnitev avstr. rov. Živali te vrste ko popolnoma zvezne armade. Potrdili so jih le »zginile z zemlje v tercijarni do- par sto, tisočeri so pa odšli žabi in niso zapustile nikakih so- lostni domov, rodnikov. Kot kažejo zobje, je žival jedla žuželke. Vendar pa po sestavini kosti ta žival ni bila predhodnica današnjih živali, ki se hranijo z žuželkami. Žival je imela spredaj dolsr zob kot pes in ga je najbrže rabila, da je odgrizla skorjo dreves, iskajoč žuželke. Ta žival je prebivala sknpno z dinosanri v močvirju. Ko pa so se močvirja izsušila, je veliki dinosaur izmrl. manjša žival pa je še nekaj tisočledij ostala in se navadila plezati po drevju. UMOR PRI VOLITVAH Kodanj, Dansko, 17. novembra. Tekom volitev v državni zbor je neki komnnist ustrelil nekega vlana dela-vske »stranke. Morilec je bil aretiran. Po raznih delih mesta se se vršili krvavi spopadi. AMY JOHNSON PRELETELA SAHARO Dakar, Francoska ZapaHna da ojačijo sedanje tainoinje ja-j Afrika, 16. nov. — Mrs. Amy ponske čete. Johnson, drzna angleška letalka, To naznanilo potrjuje prejšnja' je danes preletela Saharsko puš-^ poročila, da namerava Japonska | čavo. Dvignila se je v Alžiru ter j v bližnji bodočnosti veliko ofen-j po trinajstih urah »pristala v Gao , živo proti generalu Sn Ping-wenu. f ob gorenjem delu reke Niger. • ki ima v svoji posesti mesto Man-j Vsega skupaj je premerila tisoč culi že od septembra. štiristo milj. POZOR! Naročnikom v Kana. di, ki dolgujejo na naročnini, smo poslali opomine. Onim, ki se ne bodo odxr&li,* bomo list brezpogojno ustavili. Uprava "Glas Naroda" f . 1 The largest Slovenian Daily b tke United States. I "^Tl^ss:"7-1 i 7s-000r~w ' mxmm n»»y WWW YOEK, FRIDAY, WOVKMBPt 18, 1»« THI LAJtO*»T ILOT1W DAILY hO.1,1. | "Glas Naroda* | ml MU** by * * SLOVEXIC mUSDNB COMPANY MM* —U ~ ' " ^ ^ Mm tmtimmm at tte corponH« tri aililmaM of »Nwt oflVen: m.m M^ilmL . •»<#, 1 MMtaUM. NfW Yon oty. N. Y. v "GLAS NAROD A" _Ofi— •« rL.pio___ lined Every Riy I^cfpt ftundaya cod Holiday_ fa «lo leto Til}« M iaerika fa Za !«** York m cdo lete......97-00 ...................**J00 Za l»ol leta....................$3J0 g* pol leta..........— .........S3JOO Ta tnasematvo xa celo Wo......fTJJO ta Mrt leta ..................t1-50 Za pol )eta....................>3.50 ~~ SnboeriptUHi Yearly $0-00 Advertisement va Agreement "Glas Naroda** iibaja rsaki dan ixraeiii^l nedelj lo pramlkoT._ Dopisi kres fndpM In osebnosti se na pr&Uv^ujejo. I*euar naj k> blagovoli potUSati po Hooey Order. Pri spremembi kraja naroenikor. prosimo, da *e tudi prejšnje bivali«* naznani, da hitreje najdemo naslomlka. -fiLAS NAHODA", ti« W. 184h Street. New N. V. Trtepba—: CUrisra 3—3S7S _ PROHIBICUI BIJE ZADNJA URA Ko je bil uveljavljen osemnajsti amendment, suhatri niso mirovali. Vedeli so namreč. da hi uradniki raznih zveznih departmentnv ne mn^li sami skrbeti za izvedbo suhaskih določb. Šli so dalje in napotili skoro vse državne xaknuodaj**. da ro spivjele potrebne postave za izvedbo prohibit*!je. Kršilcem niso bili potemtakem samo zvezni. pa<" pa \ tudi državni in občinski uradniki za petami. Pri zadnjih volitvah so volilei v mnogih državah tfl.'--sovali za odpravo državnih snha^kih doloeb. Ostale tlržavej bodo vkratkem sledile. { Tako je rekel naprimer ^overner (.'ouiiet-tieuta, Wii~ { bur L. Cross, da bo priporočal zakonodaji svoje države j modifikacijo državnih prohibicijskih postav. da bo vs« pripravljeno ca slučaj, ako hi bila Volsteadova postava, modificirana. Na Zapadli vladata zavist iu sk«» pi-fklicom državne tiuhaškc postave. * Nekaj stičnega se bo zgodilo v .M i mu s n i. doeim je Antisalonska Liga v Nebraski precej sigurna, kajti tam ima še vedno vajeti v rokah governer < harles J. Bryan, brat pokojnega W. J. Bryana.Xavzlir temu ji pa izjavil P. E. Halpine izOniahe. Nebr.. novoi-zvolji iti demokratski državni senator, da bo predlagal legalizacijo piva in vina. ako bo kongres modificiral Volsteadova po.- .avo. Zvezni sodnik Martineaux v Liitle K »»-k. Ark., y. včeraj oprostil nekega zdravnika in šest njegovih tovarišev, ki so bili privedeni preden j, res, da so kršili suliašlco postavo. , V Michiganu je bil izvoljen za governerja demokrat. William A. Oomstoek. Po izvolitvi je rekel: — Ko bom naatopil dne 1. januarja svoj uradni termin, bo mfrje prvo delo, izpustiti na prosto vse krših-e prohibicijtfke postave, kajti volilei so državno suhaško postavo zavrgli. To so znamenja, ki jasno dokazujejo, da je narod do grla sit suhaške hinavšf-ine in da bo j>rohibieiji v bližnji bodočnosti enkrat za vselej odklenkalo. tdasoranje v franra*kt «H»rni- J k ' <*i. ki je h 42:*» proti 19 glasovom J t odobrilo ženevsko politiko inini-Jlj strskega predsednika Herriota in j f obenem nj^ffov novi razorožitve-• h ni načrt, je napravilo silen dojeni f F ae samo na francosko, murve«" na j r v*o svMotn« javnnst. < >kolis»" ina. • J da se je 146 poslancev opozicije I r vzdržalo jrlasovanja. je le se |MMl- r črtala izraz soplasja s Herrioto- j vim i predlogi, .-^j abstinenca f opozicije v tem primem jwm^ni- i la pritrditev. Ves francoski ti-k v je simpatično sprejel prve ipn- j drobno^ti načrta, iz ostnlejra sve-! r ta pa še ni določnih izjav, saj «e j ni znano avtentično besedilo j FTerriotavefra elaborata in pa svet i pozna le tz nekarih bežnih izjav, i ki jih je francoski vojni minister'1 Paul Bom-our podal inozemskim j i novinarjem. Podrobneje ho Paid j l Ronconr šele te dni v Ženevi ob-i * razložil novi dalekosežni Franco- ^ j Kki nizorožit veni predlop. Na te-: i melju te ustne obrazložitve ho še- j i le izdano koiičnovel javno besedi-jI lo. Francija hoče dobiti za sedaj j i le načelni pristanek družili držav J i za svoj načrt, jsledc p(»drohnosti | pa .jv»čakati na odmev, ki pa ho i Jloncaurjev referat vzbudil v Že- ] nevi. ! 1 Za sedaj pa je izven dvoma. Ha ^ | tvori plavno novost francoskega ! načrta predolg, naj se razpuste vse stalne voj-ke. Oeividno bi ra-. <1 i v Parizu s tem popravili veli- ■ J ko popreško. ki sr> jo zavzeniki . naredili v Versaillesu. ko so Nem- , * čiji dopustili vzdrževanje razme. ron»a znatne poklicne armade. Pri ; narodu, ki je tako zelo prepojen i z vojaškim duhom kakor nemški. in v rokah takih mož. kakor ' sta Schleicher in Seeek. je morala ta navidez nedolžna poklicna vojska postati siLna nevarnost za mir najbližje bodočnosti. Znano je. da pred svetovno vojno An-plija ni imela armade temelječe ' na vseobči narodni brambni dolžnosti. in nje poklicna vojska je bila komaj kos svoji nalopi. da je . postala kader za opromne arma-' de na izapadnem bojišču. To pa sanio zato. ker anpleški narod ne hrepeni po bojnih lavorikah. Pri Nemcih .*-.o stvari bistveno dru-1 ■ pačne; pri njih je postal vojak-j » najemnik s prvim dnevom elitni1 predstavnik borbene in bojevite | sile naroda in nemški vojaški strokovnjaki so iz Reichswehra ' l napravili opromen kader, na ka-J terem se da v par tednih ainova- j ' ti mnopom ill jonska napadalna ar- J 1 mada. Francoski vojaški kropi so; i že davno ,spoznali nevarnost, ki preti z one strani Rena. zato so mejo utrdili z nizom železebeton-1 skih utrdb. Zavest opasnosti pa je, prešla počasi tudi v franeosko javnost, ki je spoznala, da tvori r nemška najemniška armada stal-- no oprožanje Francije; zato je pristala celo na razpust lastne popularne vojske, samo da si s tem pridobi toliko zaželjeno varnost. 1 Razpust nemške Relehshwehr' > in obenem ž njo vseh ostalih armad z izjsmo kolonijalnih vojsk bi bilo po francoskem m ne ju največje jamstvo za mir. Francija pleda pri tem seveda pred vsem j s svojega stališča, smatrajoč v Evropi svoje meje popolnoma zaključene. Preko njih nima nika- :ršndi aspiraeij. n»- dovoljuje pa | udi Moaedam. da bi «i lastile ka-|* cršnokoli pravico, do te ali one I rancoske .pokrajine. l>ržav. ki hi I >ile tako srečno satnrirane kakor j •'rancija. [m je zelo malo v Kvro- ' >i. Zato jo veliko vprašanje, da-i dopušča današnje stanje v Rv-•opi splošen prehod k sistemu na-'odne milice. Saj bi bila Francija tudi pri tem sistemu stalno o- ] »Tožena od Nemčije že zato. ker ^ ma pač znatno manj prebivalcev. Zat»» veže Herriot takšno te-ueljho izpremembo na izvestne [>opoje. Francija ima vedno iu o-pravičeno preti očmi svojo var-iost. zato predlapa obenem z u- ^ vedbo milii-e tuf^i mednaroneg. * ves e->. jdežev manjkalo. J.! Tu je dokaz, kako je društvo a J'"France Prešeren" priljubljeno v naselbini, čestitam mu na uspe-hu in želim, da spet kmalu prire-i. di tako h*p koncert, saj lepo pet-1- j*1 poživi človeku duha. ie Tako pozabljamo vsakdanje i- skrbi, ki nas tarajo v tej krizi, i- Največje razvedrilo pa bom nam v 1- dolgih zimskih večerih leno čtivo' >0 in to dobite rojaki v Glas Naro-'a da. ki prinaša tako Irpe romane. "*- kakor je 'Naš vsakdanji kruh" f>- Jaz komaj čakam, da pride pili- smonoša in prinese -list. Ta roman :l- je vzet z kmečkega življenja, ko 1i gre kmečko dekle vprvič služit v veliko mesto, in ^ rcsnič.no tako podi. Priporočam, da se vsak. kdor IS le more. naroči na f»?as Naroda. b Pozdrav vsem naročnikom! H Frances Lnkanieh. AVHJČ PRODAL DALMACI-' JO FAŠISTOM Ite.^grajski časopis "Vreme" 1 vi z akcijo znanih veleizdajalc.^v. ; i že del j časa rovarijo jvkI vol-vom Ante l*aveliča in Gustava erčeca v inozemstvu proti -fug »-a vi j i iu s pom^-jo znanih našiti prijateljev" pošiljajo preko ute. • peklenske .stroje in atentatorje » r»mbami. titistav Pcrvec iu Ante Pav*-;: • ta svojim štabom iz J ugotfa vi j.* oln^glih zločincev z*ulnje čase rušila v Zadru. wlko«|er .s-> s.-, kak« r liano, zailnje tedne organizira azne akcije pniti JmrdHilavijL --l retain sta se "jMiV^Hl izključno \ ruibi fašističnih voditeljev ter i icla prideljeno stalno policijs&i tražo italijanske ar dnevi pa sta Perčec it •avelič s sv-jiiu štabom zap ust tla iader. Perčec je v sf»rem»t\Ti napa-lalcev. ki so izvršili znani bombi.i iapad na žandarmerijsko postajo v »rušilnih. od[»otoval v varnem icijskem spremstvu na Reko in I am v Trst. Pavelič pa je .po ve-'-Inevnili konferencah s% fašističnimi' r.dit^lji o<||»otoval v Rim. Veleizdajniško delo teh "llrn ov'' je javnosti že f lov olj /na.io. Kako dal»V- s»-ga njihovo hrvatsi:** lomoljubje". pa najbolje iliLstrira lajuovejša akcija Paveliča in n>e-rove druži«*. Iz popolnoma zanesljivega \ira v ie namreč izvedel *, kakor |»oro«;a 'Vreme", da je Pavelič na svojiii l»o^le.Uiji|, sestankih .s fašističnimi voditelji in z dalmatinskimi Italij :-ni. ki .s«* nahajajo v Zadru. ^klefil formalno jM»pomeno in svečano obvezal napram predstavnikom fašizma, da .se on 'kot predstavnik hrvatskega naroda'* mireče c»»li Dalmaciji z v.se-mi otf»ki na .Jadranskem morju i-.i korist Italije, dačim se fašisti obvezujejo. "dati hrvatskim ems-»rautom v.so materijalno in morai:i'> jtodporo \"se dotlej, dokler ne dosežejo osvobojenj;t Hrvatske* . Pavelič je sedaj v spremstvu ia-dr.sk i h fašističnih voditeljev odpotoval v Rim. da tam to pogodbo pot rde. V Rimu se ho v to sVlho sesi^l s šefom kabineta zunanjega mitu-.stra Aloisiom Pimpc^m. (Zunanji minister je, kakor znano, .sam Mussolini!) Pimpeo jc bil |>oi>rej p<--slauik v Tirani in je tvorec znamenitega "tiranskega pakta", katerim je postala Albani a italijanska kolonija. Ni dvoma, da b* Pimpeo v Zadru sklenjeno i^ogodl potrdil. Ta pogodba v stvari ni ni; novega. Pavelič je imel že dosedaj vso finančno in materijalno podporo Rima, le da mora s tem «»ti jelno priznati, da je izdal Dalmaci jo fašistom, a to i-amo zato. tla bi mogel še nadalje živeti v inozem .stvu po najdražjih hotelih in ko pališčih na račun fašističnih bla gajn. Da bi se njegovi načrti splo?i kdaj inopli uresničiti, tem |ia«"* u» ti sam več ne sanja. Njegovi d'W danji neuspehi, zlasti pa njegov, zadnja neuspela akcija v Liki. so gr o tem že dovolj prepričoli. Mislimo pa, da se ga bodo tud .fašisti kmalu naveličali zastonj plr. čevati ter da ga bo poletela u^o.11 ki ji ne uide noben izdajalec. Peter ZgagTj Dva *ta. ki rerujeta. da je pe.^t močnejša od razuma;: tinti, ki pretepa in ti-ti. ki se pusti potrpežljivo pretepati. * nhupano vdovo .-%o vpiMŠJli. ot| česa ji je mož umrl t Ko je nehala jokati in se je pošteno vrag na drugega sta se na ' Klanjala in se sumljivo majala semintja. Naenkrat pa zapiha veter in od ne*e prvemu klobuk. Rojak steče za njim. njegov tovariš se pa oprim? bližnje.ga drevesa. Toda veter je bil močan, in ki o huka ni bilo mogoče dohiteti. Ro jak se ves žalosten vrne brez klo buka. Pa mu pravi tovariš: — Xa. pa ti toliko časa drži tr drevo, da ga bom mogoče jaz najel. * — Ali ti jo bilo že kdaj žal! — fco vprašali rojaka — tla si neka. nameraval, pa nisi kt^M svojeg; sklep«. — Ja. žal mi je. Pred poroki ficm vedno zatrjeval svoji seda nji ženi. da jo imam tako rad. di bi jo najraje od Ijobeai pojedel Danes, prijatelji.- dane« mi je pi žal, ker je nisem. herr10t0v načrt r> i i ; Tudi Vi želite se enkrat videti domovino! ) Sa dtBAr, kiUnga potroftite t brezdelju, lahko I uresničite Vaflo Mjo in obiftčete rt jrtni krm j. • I Votnj* U TU* Torka do Ljubljane *tane$ 84.23 Z« tja in nazaj preko Havre Li____..m $160.00 Od New Torka do Trtta .....................$ 9Č.00 Za tja m nazaj_________________$Vt0M i Nm brzopamikih nekaj več. Todi kder te ni ameriiki drtafiju, dete f aK t katerim lahko ostane t domorini eno leto. ( Modeani parnikiVazn mtdijo vso postrežbo Hi neprl-l JetmeaU doiire le potnttd, ki odpotujejo brez po J tretmiO^naYodn. niTTM TAKOJ ZA 9BMZPLAČNA NATOPILA NA: ! METROPOLITAN TRAVEL BUREAU A (FRA9X 8AXBKB) . t . 2Ui West 18th Street,, . Hew Tock, H. T. Mali Oglasi imajo velik uspeh Ptreppri>e se! DSHAXNA NAKAZILA IZVBŽUJEMO ZAKH 8LJIT0 IH TOCHO KASOE VAM POSAŽB HA-STOPKISSZKAM T JUGOSLAVIJO - V ITALIJO Din aaa __________ $ 350 Lir 100.................. t $10 Dtn S00.............- $ 5i» Lir 300 ------— $11^0 Dtn 400 .............. $ 6.75 ur 300_________________ $16 40 Dta 900_______________* 8-2$ Lir 40*------------------- $21.T5 bla 1Mb_____________I1BJI Ur 900 ............... $2675 Dtn 6000 _________......... $79.00 Ur 1000................... $58.50 Za lljiihlli VKJNi MlilMI Mi It»ni m^vMmo. MM « Mnvja Ml lirah i*MljuJ«M t« »olj« p«soj«. TZrLAČOA ▼ AMKtUgKIH ObuBilH Zrn Hpžagllo $ 5-00 morate poslati-f aro »' »' $104» " " _ $10^0 »» " suae " " _UMS » " $30 JO » ^ -00 " •» $404» •• " _9IU8 '* ** $80.00 " 9 , $SL30 ftefieudk Ml f Hmb kraja tapuesio ▼ doUrJlU. •lafaa int i«tTi iwHHhi »• CAM.1 umi* mm jminiwi It MSntOPOLRAH TBAVfeL SUBBAU __{tRAN K BAK8ER) , v ^ III Wm IM UMIT NIW YORK, M. V« .. ■ ■ y • v "t L>> II Al O D ŠT 1 " »t A , J , M«W YORJE, yg^PAY, - NOVUI B^R 18, 1932 -i— Tli LAIOIIT BLOVlffl DAILY IB V. 8. K ______________—.. r 1 " ■ ■. Ig jl Pa . 1: j. g"" v* •0 jj ^RATKA DNEVNA ZGODBA Jgg iojze zrrAsct Lef<«iinj»' jHti-itni«-«* m*ui uamern-val pr»»imti pri utrirn Martinu. j l*ovt>c-riferiji ter mii • bili t«»r**j tri**«!-* *tr*w'j<'jja fižol«. knlorathir in Vi»-u*arir na ja>n<»m. kajti \saka vila na jM*ritVriji iuu «>d«>n in obo/»-van vrt. Tudi <»i»-»T j<* rtr» .Martin <*f la dohričina. zrl« nteltka duša, dov»*it«*n za |wiila jk4w»/.uo /.en:*V in! h«»«\nriij. 'siavl/>-) u. pravim, ko pri kriči u kithiny Polona: f "4ejmna-ta. /norela boni! Ta';'* ni ino|roče dalje živeti! To je iuuk-t! p. masaj vendar.... " in bi nemara vnaprej drla. da ni j»ri tisti p* H*i — kilnelu. Strie Martin j.- že vnVu njeuikl litatiij iti j«* iz liojaziti. da ne l»i j na.lalj"vala. i/rabil iis.hIho pril!-:'»! oj«*n»*sra kihanja in brž zabrundal : ".la. ja. muka je. Težko je živ»-inu. ki ho«'e | h i »ili znoreli! I\» kaj mi zopet .kovikaš, tri-točrnih liaz^rdi! se ji* «tri<~4cn. da je p- . Htal v«*s viinjev v obraz, kajti in Je udarilo toliko krvi v stavo. da je }H-praskat po svetli in lji\i pleši. Ampak mu je ra btirjenje hitro razpotliln iz elave iu s«' j<* hudoval: "Vedno ti govorim in te pr«»im. da govori tišje, pa mi regija* kar venomer. Saj vei. da in«' s tem le razburi*, da me prične napenjati p » možganih! "O. ljuba, presladka Deviea. tak jaz sem krha. če Vas tniirren-i oaiteiija .*** In bi Polona Ai» javkala, da ui-setii ja». zmotil: "Tak |»ovejte Polona, kaj je :;«-ko atraine^a. da l*Mfre znorela f" "Seveda, seveda, nemorem v*-č nič. toliko je te nesnage miti je. V lite. v no« se mi (todijo. v juho mi padajo Oh, blaženi Hrieko. nemorem pa nemorem." •wm'€ tjrifil« "V »b o vedno MUtrali An clwr ' - i.ij^-ljH Jfr rm« iilritib. lio i.i UCwt* in|i*r Mn hrW< ofcorvtr «kW*. 1* »r?U-» -H mt« C>l« joU Im Ni. (Utul.ol«. i« bim. m> ImOu uI^uomk« a tem cc-n'miu stil*« ilum." T. ». K»inir.<:e take stvari na periferiji. ki j*« že skor.» na kmetih r-*«.-ko zahtevajo in navsezadnje njegova trgovina tudi ni bila trgovin; . ampak — itacuna.... Medtem pa. ko je Pepček dirjal v trgovino, si je strit* Martin «m-taknil r-"ala — namreč je bil ;/--• J»raž*-n človek — iu vzkliknil. •*V bo' na črne rnrhe!"... Takole naju j«* > Polono okor žil, vzel v roke Polon in predpasnik, meni vrgel brisačo in že o r»kno in pričela se je borba.... Motovilil je strie po zraku .s P«>-loniiiim pnslpasttikom ter kričal: "Ven, mrke mvnačne'" dajta. le mahajta. le ih> njih; radikalno jih inornmo iztrebiti ! It« zu met a ? Itadikalnrrf>oo...,!" naju je Itoilril. Mahali smo iu skakali |Hj kuhinji. da se je vs.» treslo in trepet.1-H. Muhe sit >e zavile v klobčič, -o /aniotah* in vrtele od stene do st* -ne. Kroži! j.- «"-ru. pb'Ao.'i vrtinec po kuhinji, dokler s«* mu ni i»o*rečii.» zvrtinčiti — v sobo, kajti je bilo zunaj dokaj mrzlo podeaevn© vreme pa se muham ni dalo v mraz iu j-o jo raje odkurile v stričevo S»e je Pepeek vrnil z inuh*+-lovrem. .if» |*o|oua istega priy>e|.i nad sttslilnik. Vsi trije muo pot-*i.i hiteli v sobo. Polona je tiščala vrata. midva s stricem pa sva se pehala j k) s>hi; on s predpasnikom, jaz r brisačo, hoteč "radikalno iztrebiti "mrhe" zadnjega za-\ »-tja___ Petletni Pepček je <*;tal sam v kuhinji, (»ledal iu opazoval je razvlečeni muholovec. Sam IJog nebe aki vedi. ali |>a ga \"rag razutnl kako je spravil "Medo*"' v zvezo z medom. I *ristavil je stol in pri'el lizati nalepljen trak. najbrže v veri. da se Aladka — z medom. In bi v tej veri nemara 5e požrl papirnati trak. da ga ni zmotila Polona. t Vsi trije smo otepali .kar se j* dalo. Pa je stric malce kratkoviden — povi-dal sem vaiu že. da nosi očala — in se je z otepajoč im pred pašnikom le preveč približal k oknu. Zadel je r. njim v muholovec. ki se je odpel ter se mu je gra-eijocno »pustil, oziroma zvil — «>-koli glave. Ves neroden je z izbuljeni m i oč-j mi tf'bstal. kot da je okamenel. Nehote sem pomislil, kako bi nazval tega jetnika z "Medo»" glorio iu kako prijetno drimčino bi delal v pratiki >amemu Pustu, firomkosem se razkrolntal. da me je kar ščipa-lo v trebuhu. Tudi Polona .se je u-trasila te-^a čudnega svetnika s čudnim sijem okoli pleše in jr> z metlo zadela ol pod-tavek. kjer je imel stric dokaj velik doprsni kip neke imenitne o j katero je v kuhinjo priklicala - -kipeča juha.... Sploh je bila ta juha nekaj posebnega. Sicer ji je — Poloni naru-a-eč — mesarjev vajene** prinest'l zjutraj lep kos govedine, pa je \y. .lo meso — stavim ems za knof --«»d bika, kajti je v loncu vrelo i t škrobotalo. kakor more vreti le - % im,.nitllini imsebn.> še vajen.*«. Pravzaprav pa se Polona ne mor- niti pritožiti, kajti je bik tudi — govedina! podstavku in prevrnjeni kipec. i»k je dokaj tnlo poljubil na glavo... Minilo me je najlaljne ve.>H|j.* h* t r vanja v vili "iloj dom". Kei Niso, pa ni-o hotele unihe v Uu- ( hitro -eni pospravil svoje stvari — bo naravo. Pa jo je zadela izn*j-j „itj rp,.ppta za večerjo nisem dljiva Polona. Vzela je muholovec ^ končal — in «»dšel s črno željr. \z kuhinje iu -4:1 pripe'-* v s..i.i >n.„ na kolodvor: meti okenski ok\ir: 1 *-o. stri«- Martin in ti Polona. "(V ne .-kozi r>kno ven, pa do kar sama s«« lovita po sobah in po okna in na muholovce." jim je žu,- kuhinji iu kar .-»ami bodita nena-gala. i vati na — muho-lovea !..,."* RAD! J—MORIVEC Zdravstvene iiiktitiicije kakj'r je ugotovil, da s«» je zastrupila tudi zdravniška združenia Anic:*- radijem. ke m> napovedala vsem radijskun Dasiravno pa radij v teku 17-tt) pr»-paratom v>jno. Nepf«reden rv - let ^kot >»em že omenil ' izrabi v.xl temu je bil sledeči .slučaj. lovico svoje moči, pa se ua 1'ittjshuraki železni industrijalec izžarevanje alfa-žarkov še stoletji iu š|K»rtnik K ven M. lievers, je spil j»o čhivekovi smrti in sicer z n-- tekom dv.-li let ogromne množi".' zmanjšano sil «. Skelet neke žr*ve radijske vi*«le. raztopino radijs'ut po radij>ki zastrupitvi so v X v st»li, ki kot "n«*dolžno zdravilo"* Yorku |s» petih letih izkopali. Vze- pomaga nič manj kot |)rr»ti stnše>r-' li sti koš."'u*o. težko 7 irramov. pa jo desetim boleznini.... S]»rva j«* hiio jKKtavili pred aparat, ki spreminja delovanje zdravila presenetljivo u ' radijske žarke v električni tok. S t \ ... j Bat on ko stisnil njegovo roko in kočijo. V krasno *azsvetljeni ve/i je kram-odjyovoril: ; ljal«» in sr smejalo p<*t služabnikov. Krenil — Da. prijatelja. Prevee ste storili za na-'je naravnost k njim, ju. da bi si ne stol v posebno east biti va-' — .le baron «» «»d«t»vor:!i. t<»m je pa dejal z drbteeim glasom: | Andre je razumeJ in ;ii ver silil v služab- — Odobravam vaše rjivnanje. gospod. Naj nike z vprašanji. Potem jpotihnil iz žepa se zgodi karkoli, pomnite, da se lahko vedno vizitko barona de Brettlha in napisni na nj«»: in povsod zanesete na Brenlh-Faverlava. — j "Samo trenutek — Andre." Zbogom! . | — Izrodite lole gospodu. k>» vrne. js* | Ki> je ostal sam. s** je zaz..č;i^i je misel in bil j»- trlno prepri- dni. Baron de Breulli mu je nehote povedal čan< da se ji- baron de Breulli haš vrnil in da Sabina ni naletela na nobeno nesluteno takoj pošlje ponj. da ^a dobiti. Iu ni oviro iu zdaj se ni vef* eudil. da lini še ni /.motil. Kmalu ua je odvedel lakaj v nizko, pisala, rtil bi najbrž pozabil na veeerjo. bi kabinet. ni potrkala na vrata ateljeja ue.spa Pnileveu.' Baronu de Breulli-je zadostoval en satu ki mu je prinesla pismo. pogled, da je spoznal, da se je nekaj z*r*»- — Pismo! — je vzkliknil Andre;—le hi v. diln. mi ga dajte! j — Kaj j<*— je vprašal. Iztrgal ga je hišnici iz rok. Toda to ni — Sabina umira. — je odgovoril Andre, dal:«"e zna,i;i iu Ini,a pisava. Po- In povedal je, kaj se je zgodilo, o Mo- ' d 15 znalo seje pa že na prvi pogled, da je ženska jdestinem pismu, o svojem blaznem began ju pisava. Nestrpno je raztrgal kuverto, po. I po Parizu in obupu pred palaeo grofa Mil*-gledal na podpis in pn.**ital: M^nlesta. sidana... rim »>olj je pripovedoval, tem mraenejše je bilo eel i ban na de Breulli«-.. ; In ko ji» koiieal svoje pripovedovanje baron pripomnil: — Ta negotovost je grozna, ne/nosna. Modesta! Komorniea grofiee Mussidan. j Kaj pomeni to/ Zdrzuil se je v zli slutnji in eital je kakoi-iv omotiei: "H da bi mogel sprejeti edino želod.'' S kita toliko množino radioaktivne I v<«de. ki bi bila potrebna za zdrav-i ljenjf. Pre.l neslavnim je prišel v promet čokoladni bonbon, ki vsebuj" radij. Prišel je Xem«"ije v >%vrho tako zvanega |>omlajevanja in proti tiso.*'«'rim iM-.l^znim.... Zdravniki prijemajo radij gumijastimi rokavicami. Iladij>i;e cevke in i«le ne prijemaio 7. rokami marveč z lesenimi škarjami. Za prenos radija po bolnici uporabljajo omarice z d »lgimi prijemi. Pri ob-sevanju bolnika se zavaruje zdrav nik s svinčenimi ploščami, vsaj 2 cm debelimi. Radij je najdragocenejša snov 11a svetu. Trenutna vrednost njegova je: 50.000 do GO.OOO dolarjev zaf. gram. Skupno bogastvo radija na *vetu znaša okrog ."100 eramov 1; 1 veJja 1 i;.,V>0.000 dolarjev, Pol.vi-eo tesa bogastva {tosedujejo Zdrti-iene države. Veliko ga ima pa tudi češkoslovaška. ki ga prodaja evropskim državam. godno. livers, mož šestdesetih poiiH«.\io zvočnika, ki je bil zvečanj s.« je »Kilno radoval na^l Čudovitim z imenovanim aparatom, je bi krepčilom. ki ga je napravilo sv« električno delovanje povečano ii» žt-^ra, prožnega. Menil je. da je od- se je spremenilo v *!iine valov.. kril mladostni vir. pa je jxislal s- Bre/ prest an ka »o mo-no šumeli va vsem svojim prijateljem eele zabr»- lovi.... Ko >0 dali kos nojje v ten« je radijske votle. Po nekaj mesi-ei«* niei na rotoarraf-ko ploščo. -*e je pa je težko '»bolel in malo na to v nekaj dneh sama fotografirala. Xetr Yorku umrl; v-e to radi ra/.- Zadnje čase pa jf v Združenimi pada kosti in Obeh čeljusti, radi a- 'državah /jivrženib ni«* manj W netnije in mo/>«ranekega abseesa. j l.Vl.Ofln tako zvanili "einanator- IJversovo truplo ie vsebovalo naprnv. s katerimi večjo množino radiju', kakor s«. 2a Vfwl° Pf^«"«« v •splob kdaj v kakem človeakemu d,Aiikt,Vn0 Saj b,li n«^™^.. tele>„ našli: ve,'- kot 30 mikr^ra- /a ,J,Kh driu».> kot s pomočjo n ■ m o v. ]>orcija. ki bi umorila troje! Zakaj med spreminja- tjudi. En mikrogram je milijonski! ^"ha,ja,a to}*° P1.,,,a del grama. C'e bi peš<*eno zrno razdrobil v ■100 delce*-, hi sleherni delec Vs". boval smrtno dozo radija. In ta »ni kronkopako majcena množina radija je smrton'Mfna pa uaj bo v enrui delu človeškega teje^a ali pa razdeljena po vsem telesu ; v začinjeni primeru je >i«rt počasna, a strašna. Radium .-e je izkazal, kakor zn.n-1 no. kot najučinkovitejše sre . . , , • . , . ' ... - , , , -1 — /«'il je tako. dragi moj-Andre. Le po. seena v to. kajti gospodiena le zal tako težko! ... : . .. , XI .. . . 1 < mislite, veeraj sem pisal grotn de Mussiaa- oolna. da \ nm sama ne more pisati. 1 ... : _ . 1 : trn 111 mu sporoeil. da vzamem nazaj besetlo Andrea je obšla groza. Uastran ženit ve z gospodieiio Sal»iiiti. In- — Sabina bolna! — je jeeljal. ne da 'bi j foriuirstti se zla j «> njenem zdravju bi bilo pomislil, da ira hisniea radovedno posluša j predrzno. -- Sabina je tako bolna, da mi niti pisati ne luore!. .. Torej je v smrtni < nevarnosti... morda že mrtva! Obstal je nepremično in ves iz sebe je ponavljal: — To je res! — je /animiral Andre. Ha roll de Breulli je bil prav tako razburjen kakor mladi slikar, vendar j»* pa j razmišljal. kak*> bi bilo mogoče napraviti j konee tej strašui negotovosti. Kar 11111 je Toda Obmolknila je. kajti na tleh pred seboj je'ima dobro... .Moja kočija je zaprežena opazila pismo.. . Pobrala ga je in prečitala. i pojil i va bitro! — Tej damiei je ime Sabina. Lein* ime!. ..j Vso |>ot kj ni Tnij;,j., dolgo — kajti dom — ^I'-j. gl<'J! — je mrmrala sama pri sebi.'gospe de Hois-d*Ardon je imel svoje proee-Ali, bolna je revi«-a. . Zato je tako zdirjal iz Ije na Avenue de < 'liainps Klvsees — nista ateljeja. No, kaj liočemo. 1'pam. da siromašno oblečeni staree. ki je \*i>raseval po An-dren ne bo pozabil na napitnino, ko mu izročim tole pismo. XX. 1 POZIV S I ' ■ ff - - • - M I NAROČNIKOM! ■■ ■■ I Vse naročnik«, ki se ni-|| Hm odzvttfi na poslneH H jim opomine prosimo, dal Upe moiaoeti takoj pd-ll uravnajo aaretine. Ko H ■mor to sa£aano ni mogo-l ■ če, naj nam nporeii. I H BH I Vsem onim, ki se nem I bodo odzvali* bomo pri-l ■»orani vstaviti nadal jnofl 1 pošiljanji lista. 1 I TTprm "Olaa Hafoda"! B&BSBEBB8Bn3BS^S3li Ko je vrla bišniea zninnnnila. da je Andre po čitanju pisuui kar blazuel. se ni dost; ziiKitila. S«aj je bil planil iz hiše ves iz sebe in pomiril se je šele, ko jc omahnil po polurnem dirjanju ve« izmučen na klopieo blizu palače grofa*Mussidana, kamor ga je bilo brez njegove volje zaneslo. Bila je noč. bila je zima. Nikjer ni bilo nobenega pešea. ne izvoščka. Slišalo se je samo zamloklo drdranje vozov po predmestju St Honore. Toda misli mladega slikarja so bile se mraenejše od noči, bd samote, od tišine, ki je vladala povsod. V strašnem obupn se jr zavedal, da je brez moči. Najmanjša neprevidnost ali prenagljenost bi mogla kompromitirati Sabino, ki mu je biLi zaupala svojo east. t Kljub temu je pa vstal in odšel k vratom v ograji okrog Mussidanove palače. L*pal je, da mu ho že sam pogled na palačo kaj povedal Zdelo se mu je, da bi moralo ka-menje> samo za plakat i, če bi Sabina umirala. Toda 'bridko se je motil. Palača je stala kakor izgubljena v megli. Kar mu je šinila v glavo rešilna misel. r. — Baron de Breulli! — je pomislil sata pri sbi. — K jenu ne bo težko»' poievedo-ti, kako in kaj je s Sabino. . izprt'-govorila niti hesediee. Kočija se ^e ni bila ustavila, a baron de Breulli je že -kočil iz nje. — Počakajte me, takoj se vrnem. — je dejal Andreu. In planil je v hišo. — .J< milostiva doma.' — je vprašal služabnike. ki so ga poznali. — Milostiva sprejema. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem | leposlovja | 11 & -ji ( * Cenik knjig vsebuje mnogo le- j/ ( pah romanov slovenskih in tu* ) ( jik pUatel jew. Preglejte cenik | ) in v njem boste nafti knjigo, Id \\ ) vas bo zanimala. Cene eo *ek> K ) zmerne« | Knjigarna | f "Glas Naroda" | M§ ... JUL agi * _ M - » . ^^^ _ MM t . i. . _ . V. . t, Z. ~ "" ^ f ' Jp jf^jf J SpiMl GABORIAU " - VELEMESTA -......- - -— --------—------ ..—---- ---- - _ DRIJŠTVA d nutoikun ha&m .. ?i -t I .1 * t - '4 14 • VESELICE, ■ fiil i »i. t EABAYE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m fita mno nk cm J1A MUSE SO ZHCSlOB L_■ • '• _ f s ' , MEW YORK, FEED AY, NOVEMBER 18, 1932 HO LARGEST SLOVENE DAILY Is U S 4 [VSAKDANJI KRUH \ ■ t wmmm—mk—mWLOMAM IZ SlVLJDIJiMaHMi J Za Glas Naroda priredil LR jj 59 (Nadaljevanje.) Žganje je dobro podkitrilo; Kartuacvski ima temno rdeč obraz. Ljnbeznjk-vo briše svoje brke ob Elino Mre, nato pa j»okliče svojo ieno: — No. Mara. zdaj pa bova zopet prijatelja! — Potolče j<» p« iirbtu. jo boža po rami. v katero jo je včeraj v prepiru vačipnil. da je bila na mestu črna lisa. Kmalu sta v objemu in se poljubljata t oK dva gol oba. — Kaj pa to? — za k lire Herta na videz jezna in v njenih očeh fari ogenj. — Samo jaz i^em s3ma? Ali ni nikogar za mene? — Ali p« ni nikogar tu za mojo ženo* — naenkrat pravi Ar-lur. Tudi Artur je znal biti prijazen. kjer se mu je izplačalo. Svoj stol porine bližje k Bert i in jo objame okoli pasu. — O, ti sol tier zlato! Herta irn udari po prstih. — Pia-tite me! Poglejte na desno! Tam je sedela Mina. Preti Arturjevinii očmi je že vse nejasno plesalo. Mino priino okoli vratu, jo pri vije k *ebi ter ji pritisne na ustnice glasen poljub. — IW«r! — zakliče Ha rt uševski iu salutira — To«la ne »Tremo ie ; ie dol«*o ne! Mina mu ne vrne poljuba, pa tudi se ne brani; mirno jra pusti poljubovati. l're potekaj««. Hartuševc^ki je šel še enkrat v pivuiro iu je prinesel stekleni««* žganja iu steklenico sladkega likerja za ženske. Liker je tudi Berta. večkrat pokosila Naglo ji švigne njen majhni. rdeči jeziček preko ustnic — ha. kako sladko! Slednji«'- prično plesati; g«.sp«nl in gospa Rezek. gospod in g«-*pa Bartuševski. Herta in Artur. Eli sedi na mizi. ploska z rokami in poje. (tospodje žvižgajo. Vsi s«» kmalu utrujeni, satno Herta ne. Artur sluni v k«jtu. Ha rt itaevsk i v drugem Herta pleše sama dalje; na ustnicah ji j? zasmehljiv nasmeh. Bilo je že (»koli treh. ko je moral Bartuševski prinesti svojo /eno s postelje. Nrnadoiua ji je postalo slabo iu je vzdihovala. Nato prinese zaporedoma" ot roke; jezi se in preklinja. Otroci s«» ležali na kupu iu v kotu m ni jih bilo inoče zbuditi. Tudi Kež«-ka niso mogli zbuditi. Kinafu po eni je l»->rel na posteljo mladega zakonskega para. *-aaio za "pet mi-mi-nut". kot je rekel jokajo. In nlaj je ie vedno ležal; eigara mu je padla iz ust in v odejo je zažgala luknjo. Vpijejo nadenj, tresejo jr«. šeiplj^jo. vle«"-ej«» za nos. vlečejo za noge. vržejo mu v«»de v «d>ra/. — vse zastonj, ne zbudi se. (Jospa Ke-/ekova s#- m«»ra odločiti. da yrre brez m«»ža z Berto. ki je imela spati ž njo r kleti, domov iu i Eli. Mina stoji ob oknu in strmi v t enimi one. Na nebu ni noben? *ve*de. M bdi na Matildo, ki se je že tako dolgo veselila na svojo poroko! Pogasi dvijrne roke in vzame venec v. jrlave. Va stolu pri mizi t.edi Artur; telo mu j«. sklonjeno naprej: »lava mu v k panju niha sem in tja. Mina se vrne k mizi. se«le poleg ifojef« mož« in prisloni njegovo glavo na svojo ramo. Artur smrei. Tudi utari mož na postelii smrči; votlo grgra. Krul« v košari lahno diha. V M mine n»» priiie zaspanee. Ko se pri«-ne daniti. pokli«"e mola — Artur. vstani! Dale."- moraš še iti. jaz pa moram na novo tliiibo. Se*i tednov po Arturjevi in M mini poroki, je bil Hartuševski-ievim rojen peti otrok Mlado gospo Kežekovo so prosili za botro, pa je oe ji zahvalil. Nikdar pa ni dala kaki j»tari ženici na zadnjih stopnicah g«»rke kave ali kak denar, niti kruha za otroke. (Dalje prihodnjič.) RASTLINSKA POŠTA S koreninami na zemljo prikle- ki štrle v krogu narazen, tako da njene rastline >e ne bi mogle mno- J so prav zelo podobni dežniku. Ker žiti in razširjati, če jim ne bi na-'je semen veliko, se stikajo ti beli rava poslala na pomoč pridnih J tenki laščki skupaj in tvorijo ta-pomagačev. Velikanska jc vojska' ko svetlo kroglo — "lučko . Naj- poniagačev ki pomagajo rastlinstvu pri razširjanju. Čebele. «"nir-lji in množine drugih žuželk se opajaj«» ob sladkostih cvetnih oaš. Od cveta do cveta lete in so kakor pismonoše. Na prvem cvetu .si opraše ob prašni krili nožiee, na drugem pa oplojajo > tem prahom nevede iu nehote pesti«*. Cvet je oplojen in bo rodil — seme. Priden p«»štar rastlin je tudi veter in eelo mirujoči zrak. Ne glede n.-i to. «la tudi veter prenaša cvetni prah <»<1 cveta do cveta, ima veter še drugo in važnejšo nalogo. Rastline morejo dobro n-spevati !e tedaj, r-e rastejo daleč narazen. tak«« "lučko". Muli dežniki s semeni s«j kar v roju «»dleteli v zrak in potem prav polagoma padali na zemljo. Ce je pihal le slaboten veter, jih je zahesel tako dalečT «La rii bil«» mogoče videti. kjer ko padla semena na zemljo. Ta maia regrat ova semena ima jo prav tako oblik«« kakor pa- regratovo seme. Pri brc/motornih letalih, katerim je precej podobno marsikatero seme. tlela največje težave vzlet z zemlje. Dokler tako brez- TRAGEDIJA JETNIKA IZ SVETOVNE VOJNE V «»kolici Szeged i na se je pr<-«l dnevi odigrala žaloNtna tragedija. Pri neki hiši je služil za hlapet moški, ki se je po 18 letih ru.sk'*tri jetništva vrnil v domovino. -ler-ništvo ga jc tako spremenilo, da ga ni nihče spoznal pri jtovratku na Madžarsko. Šele t«* dni. ko se j;» obessil na skednju pri kmetu, kateremu >e je vdinjal za hlapca. s«» j»« do zadnje podrobnosti pojasnili njegova istovetnost. Spoznali so v hlapcu prvega moža žene sedanjega gospodarja. S:;, moinorilec se piše Asztalr*. P«> 1 s letnem ujetništvu v Rusiji s«» jc mukoma prebil skozi Kitajsko d«»-mov. kjer je izvetlel. «la sta tnu * in inhti za njegove od>otnosti uiui*-la in da se je njegova žena vnovi,-omožila. Mož je prišel raztrgan in razcapan na svoje nekdanje po.e-^tvi>. prr»sil za delo in ga dobil. Nikomur pa ni odkril ta;ne. kdo j •. kajti ni hotel motiti sre<"-e sv<»,-» ž"iie v sce«-e s takšno vnemo trudil za hišo. nmntnnimiinifa METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( F HAS K 8AKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE 27. decembra: Kuri-a v Ur»men 23 decembra: .Nnv Y-.rk v Phert»ot(r| MiiiihjtUn v I In vre 30. decembra: OiMfipic v Cherbourg KONEC POTRESOV Zadit a leto se dvigajo j>otrcsi /a jaitresi. ves s'.ct >c maje «»«1 notranjih nemirov. (Jrška katastrofa jc d>udiht nov .strab. bližini llalk*-tlike so .»«_■ vršila porcbiia '»piizova-nja. ki imajo za znan« st iu človc-mbtorno letalo ni v zraku, tudi ne itv" ta pomen. kak«» bi znanstv«--morc s svojimi krili počasi drseti ,,rki l»otrcse mlpra^ili. CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOU) li>a« sams Naročite g« prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Zl« West IStb Stre«? New York City ]hi zraku. 1>«» ]>oženejo tako leta lf» v zrak. s«» j»oslnžnjejo navadno gumijastih vrvi. s katerimi vrže- Že nekaj dni pre«I [»ot rt-.-oin jr bila pašna žival koze in ovce. izredno razbur ena. tak;» da se .>«» vtsl -j ' i:rMf"™ jo s »eboj poštna letala, imajo p«»- da .m* je nekaj časa pred por.v-sebne katapultom |>o«l«»biie stro- som nebo zasvetilo <*l žarkih Iti":, je. > katerimi nekako ustrele s l'e se torej pojavlja p««tiv.s s taki-j 14. decembra: kr«»va letalo, ki nima zadosti pro-' iu i svetlobnimi pojavi (in j«1 po-st«»ra. da bi z zaletom dobila po- tem takem zveza med obema t. se bo trebilo hitrost za vzlet. j pač lahko našlo sredstvo pr«>ti po- tresom. Kakor je Iienjamin Praoh-Ii> 1 rslkril princip odvajanj str»*- Tiuli rastline ne delajo druga- navadno veter, jih ta fnln^se seveda tudi precej dal«*«" «»d "rojstnega" kraja. I>.i pa -» ine bolj počasi pa«la na zemljo, je često ploš-čnato. tako da le po«"a.si. kakor kak prav majheu papirnat zmaj drsi sk<»zi zrak proti zemlji. Tak- le v zadnjih desetletjih, delajo | ! le. bodo pokli<'ani učen. a ki na poo rastline že tisočletja. Nekatere higi rKlkrit i j na otoku Jlalkidilci liar streljajo svoja .semena v «la- , I .skonstruirali takozvaui *'potreso- ljavo. Potrebno silo za "-trer' si luikopičijo v staničju na ta na«*in. da se stanice močno napolnijo z vodo. Strok ali ovojnica, v kate- i\od*\ Xa tu način moremo upati, da ni več dalts" «-as, ko st' bomo nehali bati 11a j>t rašnejšejra prirorl-, nejja ]>ojava, potresa.... ---------- ------------ - 'T--— -T-- .-— --J 21. novembra: * St. Luuia v ClierlM>urij Prt-«. I lin iljiir v Havre 24. novembra: Cen von Sieuben v Bremen 25. novembra: rciicu-la v Clierbrm rg 26. novembra: «*hii Ii)t>!ain v lluvre Augurtlus v Črnca J'ajrxtic v Cherbourg 23. novembra: Liremeti v Cremen • 30. novembra: .New York v Clit-rluuirf Manhattan v 11»vre HUtemidin v B>miorn(> stir M«-r 1. decembra: St u t tjf.t-ii • s<"IU:i ml v Cht-rlxMirf 22. decembra: I 'rejult-n v Itiemen 23. decembra: ««l>»»i|iit- v CtierlHiurg Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate nai pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava f'G. N." POROKA V ZARATUSTRO-VEM TEMPLJU V Teheranu je bila pred krat- im precej daleč od sebe. Pri pra-. kim prva poroka Kvropejke s pri- šna so zlasti semena naših ijrla- ro jc zavito seme, se radi tej?a ne- stih dreves, bukve in akacije. j nadoma razpoči in seme o«Ueti da- . . . ,. . , leč pro«" od rastline, \ekatere me- Javor pa se mno^o bon skrbno ... . - , . . , , ... ,, sH-aste glavice — »robe — strelja-, pazi na svoie nerodne otrocice ..... i „ . ... , , - jo svoja maj«*kena semena — tro-— semena, '»premi jih kar s kri- , .. ,, i .. . . ... ... s«\ kar v ma ninth obla«-kth pra-i li. ko precej spominjajo na obh-| ko modernega letala. Tako seme! ... . .. -. . ; - ^ pada zelo p«H-asi proti zemlji in: T . sk°^.n,lv"ln! rosi n.a" I padnikom Zaratustrove vere po, se ves čas vrti kakor vijak pri le- Ua stra"1 l^tov , staroperzijskem obredu. Nevesta; talu. V vetru preleti tako seme °bdfni .* »bro-em. Ko ^ biIa .Xemka. Edita Rp„pck«N včasih v resnici neverjetno dolfro Srt »^ ženili pa Šah liehram Šahrok. tre- močno napolni s sokom, da kar-fji sj|1 ministra per- eksplodira, pri čemer odiete tro- zijskejra parlament«, si zelo daleč proč. Posebna vrsta j Poroka sp jp yrSi,H z VP,ikini si. jrob. k. ima ime pil oboi us m ka-ijajm obretla se je udeležilo o-tera raste v temnih kotih hlevov pot in če pade na rodovitno zemljo. tudi vzklije. Prav |Mr»ebeu mojster pa je re-jrrat. Njejrov imeni cvet ni nič poaebnefja. mnotro lepša pa je njegova, s semeni posejana *rla-va. Vsak pozna spomladi "lučke", ki jih zlasti otroci tako radi pihajo drujr drujremu v obraz. Morda misli celo kdo. da jc "lučka" kak lep cvet. vendar je samo se* menska ftlavira regrata, ki ]ia jc seveda mikavnejša. kakor čUto navadni rmeni rejrratov cvet. Kdor si je kdaj jK»bliže ogledal tak<» "lučko", je zapazail. da sestopi njena jrlavica iz neštetih (Irohuih "dežnikov". Tak "dežni-čke" ima mesto ročaja drobno se-mence. katerr« tiči v drobni nožnici na dnu cveta. Iz semena se grla vice, v katerih so nakopičeni trosi, več kakor meter daleč. Xaj-bolj zanimivo pri tem pa je. da ta groba eelo meri. v katero smer naj ustreli glavico s trosi. Goba se nameč nagne ve«lno tako. tla od- prromno število privržencev Zara-na konjskem jnioju. strelja črne tustrove VPre pod vodstvom ženi-i novega očeta, ki je poslanec in eden najuglednejših Za rat ust rovih vernikov. Svatbene svečanosti so trajale 48 ur in k njim je prišlo nad £0 predstavnikov naj- odličnejaih družabnih plasti vi lete glavice na bolj svetle prosto-; |»er2;jj re. torej proti svetlobi. Zdi se. da hoče goba, ki jc zrastla v temi. .preskrbeti svojim "otrokom" bolj ugodne življenjske pojroje. kakor ^KNnl II« y I||I jih je imela sama. j So pa rastline, ki svojih semen Sttm/kl Slaveoljc aa tn<* nikamor ne pošiljajo. Te kar na-1 nim papirju ■ pUtneninji |.re*f-i jamejo prave "pismonoše". ki sej bi-----------------------73* i • i ti i-- . . se pri nih naberejo semen in jih ' paknlnl .lu.Lai- dviga drobna in dolga palcica. ki ' ,, , , , _ , ,rw,JDI r*eai icaiijrvidi: , , , potem odloze drugod. Take rasT-1 ima na vrhu sop prav tankih las. ... ... Dravska BihtIm aa t line opremijo svojaifsemena s ce- 5eree*eGwrieeL tnnkm" "|1V" ,lo vrsti kljukic, trnjkov in konic. p^tja SI vča«ih pa celo z lepilom. Ce gre I Jahlja—'ni hi —ribintc ifchirtt "1 žival ali človek mimo take rast- Paharje. Kazjak___________9» Vine in se je dotakne, se semena Prekaiarje in Mrduaarjc-----U kaj rada primejo obleke in žival- _____________^ ske dlake in tako človek ali žival ; Idrntmajfc M», veliki _____4« prenašata semena daleč na okrog. ------------------„11 « Mam dokler jih na kakem popolnoma . ------------------------------~m ZadJerMi: illik—i ■ Arfcaaaaa, Arhwu, r^i-, vJS'pu ^Ljtk llttaais, PeoiM) lvaalm. IHIbbw ta. MkMcaa. Wtoeewle. Wm Vlrfiaia, OWa. Ne« ^ark — Vtrstete. Ofek Notr Vatk — v» ki po -______4« Knjige poMliamo poftalse prosto "GLAS NARODA" m M Mm« DVA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Na najnovejšem frareojkem parn ku Priljubljenem parn Uu "CHAMPLAIN" in "PARIS" 16. NOVEMBRA 9. DECEMBRA Izletnike bodo spremljali izvedeni spremljevalci F'tnch Uine NIZKE CENE ZA VSE DELE JUGOSLAVIJE Za informacij.- in ,'-u<- vpraSajte pri r.; --ni l.ki'r. m e»-ri t 'i T.Kr» Z AKIIAJŠKK r M KTI.i >!*• »I.ITAX TltAVKl. c.rnmd Travel S,rvI'»'. I m*. !:i'IJF\r »Knin!t S'ikH*-rl 12r,:. S«...n.| -W^. Nrw York. X. Y, \\ isth Si . .N-w V.,ik, X Y t9 STATE STREET NEW YORK, N. V. \ Pozor rojaki KADAR win vate patavaU v stari kraj; KADAR haMe pantatl dem*r r Uari kraj; KADAR patrvtojrte kake aatar-p—le — v ae »aapa« ehrnite aa nas. i« pwtwiwi Me ta^na In paitena kakar ate kili prej pri Sakaerjn. Dal-galetna Mateja Vaai ta l*ifille po hrezplu«"-ua na rodila in ] p«*ja "nila na METROPOLITAN! travel bueeaui (Prank Sakaer) Sit Vnt ittk flL, New Ink, N. dritjreni kraj zopet nc streseta. Cetndi rastlina nikamor ne moire i mesta, na katerega je pri- I' raščena. vendar skrbi vsaka po svoje za takozvano rastlinsko poŠto. Kakor smo videli, najdemo pri njih najrazličnejše načine, prave zvijače in tehnične umo-i tvore, ki vsi samo pomairajo. da pride seme daleč proč od merita, kjer je zrastlo. Ko človek hodi po travnikih, gotovo ne alnti. kako modro in čudovito je nrejeno bož-stvarstvo eelo t najmanjših Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden ■ 5&J ^llAS IAKODA- — ....................,......................... i-