Feštoina plačana v gotovini.
ŠTEV, 179.	V	LJUBLJANI,	petek,	<lne	13.	avgusta	1926.
      m■ iiii udiMiiiumi "in i	,	'	i	RscsasuKocaMpgaciinMrin^irinntui>imhh af.M'.nwapgTrxaa»t*?jy.^w^EBKSEMQBHw«3KaBE£>Kiswi
Posamezna številka Din i-—.
LETO III.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošli: Din 20'—, inozemstvo Din 30’ .
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
SDS in kulturno dele.
K<> je nekoč prijatelj vprašal enega Prvih funkcijonarjev SDS, zakaj puste, se njihov tisk včasih tako grdo zlaže, da mora vsakdo otipati laž, mu je ta odgovoril: »Motiš se, moj dragi. »Jutro« čita na primer 15.000 l judi. Od teh bo v najboljšem slučaju otipalo laž le 3000 ljudi, vsi drugi bodo pa le verjeli.«
Na ta pogovor smo se spomnili, ko sm° čitali v včerajšnjem »Jutru« slavospev na sebe in na kulturno delo SDS *n feo smo čitali oni najbolj gorostasen stavek, da v zadnjih letih ni nihče, storil *Jliko kulturnega dela ko SDS. Pa si °glejmo malo to kulturno delo od blizu in »Jutrove« podatke, i !, chrvi 'dokaz velikega kulturnega navaja '»Jutro« Vodnikovo nizbo in njeno veliko članstvo. Iv temu reba pri,pomn i ti, da še nobena knjiga odnikcve. družbe ni izšla in zato je tudi v»aka sodba o kulturni višini družbe nemogoča. Po metrih pa se ne meri kul-Ure in zato je število članstva merodaj-0 le za	agitacijo. Sanjskih	bukev	se
P1 oda tudi	na desettisočes	pa	je mar	iz-
daja Sanjskih bukev kulturno delo?
Drugi argument: Zveza kulturnih društev. Ne rečemo, da se v tej zvezi ni delalo. Teda še mnogo večje, številke morejo pokazali klerikalci. In pri tem je le Klali del storjenega dela res zasluga SDS. ’ h r**» i«, <1« si je znala SDS priskrbeti e.nai	kako, je drugo	vprašanje	—
da je bilo	to delo mogoče.	Je	to bolj	or-
ganizacijsko in denarno, ko pa kulturno vprašanje, kar ve SDS sama le predobro.
nnjig' Krasna številka. Kakšne knjige? Druga slika.
Tv ai§unient: Tiskovna zadruga. v a, nekoč je izdajala lepe knjige. A bi x° Jp nekoč, ker tudi tu je. glavno vprašanje denar. A kaj je z zbirko: Pota in ? Kakšne knjige se izdajajo sedaj? 11 vedno manj! Tudi ta’argument, sicer najboljši, ne drži.
*n končno žurnalistika! Ni takih žur-isto v kot so esdeesarji, pravi »Jutro«, '^a^zaliaj so ti žunialisti uničili »Slo-vensk\ Narod«? »Slovenski Narod« je najvornejšj1 slika sposobnosti esdeesar-'v	kajti ni se še pripetil
pravu.
In »Pondeljek , ki ga je izdajala sds. Gre mu čast, da ni še bilo v Sloveniji tako kleveti)iškega lista, kakor je bil r »Pondeljek . Pa »Jutro« samo! 158 napadov na slovenski denarni zavod, 150 milijonov izgube slovenskega denanja.
OnJ,f,/OSp0dRr*k0 delo »Jutra«. denimciacijSffi|fuoij ^adništva i» sedolemne politike
nasprotnikov z ogabnimi os6ini,- J panjami, računanje na instinkte” v 3111’
so najbolj tipične vrline »Jutra«to
....	.	>	pQ
naj j.ili zakrijejo razne škandalozne štorije iz vsega sveta. In komur še vse to ne zadostuje, ta si naj ogleda kulturno sliko v njegovih inseratnih dopisih. Res, ponosni s ni oj o biti esdeesarji na svojo 'Žurnalistiko!
Poskusili so sicer tudi, da bi bili resni in izdajali so revijo »Njiva«, ki je pa vsled pomanjkanja gradiva žalostno umrla.
Poskusili so tudi ustvariti reprezentativen ženski list, pa čeprav je bil za to misel njih prvi finančnik, vendar nismo doživeli več ko dve številki. Za tretjo številko je že zmanjkalo požrtvovalnosti. Docela pasivna je žurnalistična bilanca SDS in če. trdi »Jutro« nasprotno, potem samo dokazuje resničnost narodnega pregovora, da se lastna hvala pod mizo
Vsebina Bolgarski izročene note.
Beograd, 13. avgusta. Sinoči je izdal tiskovni oddelek ministrstva zunanjih poslov sledečo službeno obvestilo: Kolektivna nota, ki so jo včeraj izročili Bolgarski naš, rumunski in grški poslanik vsebuje te-le tiii zahteve: 1. Da bolgarska vlada pozove vse obmejne oblasti, da vrše svojo dolžnost, kakor to zahtevajo ne samo dobri sosedni odnošaji, ampak tudi pisani sporazum, ki je bil dosežen v vprašanju preganjanja komit-skih tolp. 2. Da bolgarska vlada, ki dobro ve, kje je izvor zločinstev, in ki pozna kroge, ki izvajaijo ta zločinstva, ukrene najresnejše mere, da se njihova aktivnost onemogoči. 3. Pričakuje se, da bol-
garska vlada z brzo izpolnitvijo teh zahtev poda dokaz, da želi vzdrževati dobre odnošaje s svojimi sosedi.
Tem zahtevam so pridane motivacije, ki so jih izdelali poslaniki naše, runnin-ske in grške vlade v Sofiji.
Izročena pa je bila razen tega še spe-cielua naša nota, v kateri se zahteva od bolgarske vlade ekstradicija naših državljanov, ki so pobegnili na Bolgarsko, od koder so -kot žandarji prešli na naš teritorij in vršili zločine. Ta nota je bila izročena samo z naše strani, ker glede Rumunije in Grške takih slučajev ni bilo.
Čehoslovaška bo posredovala med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Praga, 13. avgusta. Po informacijah so je bolgarski kralj Boris za časa svojega bivanja na Češkoslovaškem zavzel za to, da pridobi češkoslovaško vlado, da bi prevzela arbitražo v sporu med Jugoslavijo in Bolgarsko. Kralj Boris je v ponde-sarykcm pretresala važnabfskpbumlhvvs v terek dopotoval njegov oče Ferdinand. Oče in sin sta se dolgo razgevarjala, nato pa je kralj Boris cdpotcval v Topolčane k predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Z njim se je dolgo razgovar-jal.
O tem posetu kralja Borisani objavljeno nikakc službeno obvestilo, a je očitno, da
so se v razgovoru med Borisom in Masa-rykcm pretresala važna politična vprašanja, v pivi vrsti b c Iga rsk o-j ugo s lovensk i spor. To potrjuje tudi okolnost, da je Ma-saryk pozval telefonično v Topolčane mi-| nistra zunanjih poslov dr. Beneša, ki se j je potem sestal s kraljem Borisom, j V češkoslovaških političnih krogih se ; izključujejo možnosti, da bo češkoslovaška vlada prevzela ulogo posrednice v ju-I gcslcvenskc-bolgarskem sporu. Kralj Bo-' fis je sinoči v spremstvu svojega brata »rinca Cirila in svoje sestre’ Evdoksije odpotoval v Levo.
PRORAČUN BO ZNIŽAN ZA NAJMANJ 10%.
Beograd, 13. avgusta. Sinočnje beograjske »Novosti« prinašajo izjavo nekega člana vlade o redukciji proračuna. Ta član vlade je rekel, da je naša država v težki situaciji vsled nesreč, ki so jo zadele. Člani vlade delajo na tem, da na vsak način zmanjšajo izdatke v proračunu za 10 odstotkov. Poleg vsega drugega je to potrebno zaradi inozemstva. Nam je vsekakor potrebno, da zaključimo proračunsko leto bodisi tudi s su-ficitom, da bi nam uspelo najeti v inozemstvu večje posojilo. Dobro je, da je dr. Perič minister financ, ker ne bo napravil nikakih ve&jjh gest, temveč bo storil vse, da doseže čim večje prihranke. Preti nam še. ena nevarnost. Poplave niso napravile tako katastrofalne škode, ker je bil poplavljen prav majhen odstotek obdelanih zemljišč. Mnogo težje pa >o, ako bi ge dalje časa deževalo. V teni piimeru bi občutno trpela koruza in kionipii. ro sta zelo važna produkta za naše prebivalstvo. Zlasti koruza je važen izvozni predmet. Kaj takega i>i nas znatno zadelo in na to mora biti vlada pripravljena.
NESOGLASJE MED NINČIČEM IN
MAKSIMOVIČEM OBSTOJI ŠE NADALJE.
živl*W 13. avgusta. V političnem ‘nJu v Beogradu ni ti ih) včeraj no-
benih posebnih dogodkov. Vse je zaposleno z občinskimi volitvami.
Včerajšnji komunike, ki je prispel v Beograd, pravi, da je Pašičevo zdravje prav dobro. Pasic bo ostal nekoliko dni se v Eviennes le Bains, a se nato vme v Beograd, kjer bo sam prevzel vodstvo vseli strankinih poslov. Kot pomočniki mu bodo prideljeni dr. Srskič, Ildja Mi-hajlovič in Krsta Miletič, da se bodo tako posli porazdelili in olajšali. (Če je vest resnična, je. drugo vprašanje. Op. ured.).
Nesoglasje med Božo. Maksimovičem in dr. Ninčičem naj bi se na intervencijo Uzunoviča v najkrajšem času izravnalo, a to se ni zgodilo-JVceraj so v pred-sedništvu vlade zagotavljali, da so vesti o odhodu Uzunoviča netočne. Uzunovič je sel v Skoplje, da se na licu mesta prepriča o terorju, o katerem se toliko piše. Uzunovic- bo še obiskal Skopsko Črno goio in se nato vrne v Beograd. Zatrjuje se, da bo Uzunovič 14. t. m. že v Beogiadu in da sploh ni imel namena izogniti se občinskim volitvam v Beogradu.
NOVA RAZPOREDI}A VELIKIH ŽUPANOV.
Beograd, 13. avgusta. Minister notranjih del je začel z razporedilo velikih'županov po celi državi. V tem vprašanju je prišlo do sporazuma z dr. Pernarjem.
zano! '^Utl°'“u Pa še pod prav uma-
Nihče ni storil toliko kulturnega dela ko SDSknci Jutro«. Tužna nam majka, če bi bilo to res! Nikdar ne bi prišlo do Akademije znanosti, ker proti J1Jej je nastopila SDS. Konec bi bilo slovenske univerze, ker po zahtevi SDS bi morala postati filijalka za ubijanje slovenske individualnosti. In nikdar ne .bi prišli do Slov. biografskega leksikona, ker tega izda klerikalni zavod. In niti ene revije ne bi imeli, ker niti ene ne izdaja SDS.
In kaj bi imeli? »Jutro« in Domovino«, en list za gospode, drugega pa za kmete in to bi bilo vse naše kulturno življenje.
Če vse to res ni, pa pokažite gospodje samo eno kulturno delo, ki bo ostalo kot spomenik vaše. kulturnosti. Pokažite ga in potem bonio govrili dalje. S samohvalo ali pa celo s psovkami na naslov nasprotnika in s falzifikati, s čemur se je končal »Jutrov« uvodnik pa se kulturnega dela ne dokazuje. In tudi Jutro« bo moralo to še spoznati.
Po izročitvi note.
Beograd, 13. avgusta. Z izročitvijo nase note v Sofiji je nastalo po splošnem mnenju političnih krogov v Beogradu nekako olajšanje v našem zunanjem položaju. Sedaj se pričakuje odgovor bolgarske vlade na našo noto, a tega odgovora ne bo, kakor trde poznavalci razmer, tako hitro. Bolgarska vlada si bo pustila mnogo časa, da konkretno odgovori in v tem času bo skušala še nadalje izkoristiti mednarodno razpoloženje, ki je sedaj Bolgarski zelo naklonjeno.
Vesti c posredovanju češko - slovaške republike v jugoslovensko - bolgarskem sporu so napravile mogočen utis, in to tembolj, ker je poset bolgarskega kralja Borisa pri predsedniku Masaryku prišel povsem nepričakovano. Z druge strani se trdi, da je nota dr. Ninčiča zelo olajšala položaj Bolgarski. Naša vlada ni, kakor se je sprva govorilo, zahtevala je razpusta makedonskega komiteta, ampak je zahtevala samo generalno obvezo od bolgarske vlade, da bo zavarovala mejo pred komi-ti, čemur bo sofijska vlada lahko udovo-ljila.
Cela ta afera z noto Bolgarski pa je začela močno vplivati na našo notranjo politiko. Nezadovoljstvo s politiko dr. Ninčiča je v Beogradu splošno. Tudi radikalni lcrogi, kjer ima dr. Ninčič itak znatno število osebnih nasprotnikov, ne taje, da je doživela naša zunanja politika! brez potrebe nedvomno blamažo. Dr. Ninčiču se zamerja, da je bil tako slabo informiran v tej stvari, dasi je spočetka v javnosti zahteval energične mere proti sofijski vladi. Tisk dr. Ninčiča, zlasti njegovo osebno glasilo Vreme« je napadalo osla-le liste, da so netočno informirali javnost
0 intervenciji velesil v Beogradu. V tem smislu je bil izdan službeni komunike od ministrstva zunanjih poslov. Toda sam službeni italijanski tisk, zlasti Pcpolo d’ Italia• je ovrgel navedbe dr. Ninčičevega demantija in trdil kategorično, da je italijanska vlada intervenirala i v Beogradu.
1 v Sofiji.
. Interesantno je, da je včeraj tiskovni oddelek ministrstva zunanjih poslov zavrnilo številne zunanje novinarje, zlasti francoske in angleške, ki sc tjdili, da sta Anglija in Francija intervenirali v korist Bolgarske.- Zaradi tega se v političnih krogih ponovno zatrjuje, da so dnev i dr. Ninčiča kot ministra zunanjih poslov šteti.
■KaMMrf
RADIČEVSKI MINISTER O POTOVANJU DR. NIKIČA.
Beograd, 13. avgusta. Glede na potovanje di'. Nikiča in na njegov’e izjave prinašajo včerajšnje beograjske »Novosti« p roti izjavo nekega radičevskega člana vlade, la je lekel, da je dr. Nikič šel v Bosno in jo prepotoval, bjl pa je tudi v Dalmaciji. Prav čudno je, da dr. Nikič ni podal nobene konkretne izjave o svojih uspehih. On je mislil, da bo započel nekak po-kret med narodom. Noče sicer o tem nič govoriti, ker bi nas hotel kasneje izne-naditi. V resnici pa mu ni uspelo, da bi le količkaj dosegel. Dr. Nikičevega po-kreta med narodom se nam ni treba bati, Ker mi dobro vemo, da ni dr. Nikič nikdar aktivno delal na političnih organizacijah. On je za to vrsto akcije popolnoma nesposoben. Splošno se varajo oni, ki mislijo, da se da od zgoraj napraviti kak pokret v narodu, ako se ni že dolgo časa piej na tem delalo. O akciji dr. Nikiča je v ostalem podal najboljšo izjavo dr. Srskič, ki je bil tudi že minister za šume in rudnike. Dr. Srskič je dejal v privatni družbi: Lahko je dr. Nikiču, njega vsi moji po Bosni pričakujejo.
Samo z SLS, a ne z naprednjaki
Odkritja, ki sta jih podala na sestanku pri »Štruklju« gg. Jelačin in Ogrin o pogajanjih s SDS glede skupnega nastopa za predstoječe volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, so vplivala na 'vse poslušalce naravnost senzacionalna. Zlasti še odkritja g. Ogrina.
:>Mi se pogajamo saino z Vami, mi se pogajamo samo s SLS,« je dejal zastopnik SDS, g. dr. Albert Kramer.
Tako torej! SDS, ki vedno na vsa usta kriči, da se samo ona bori proti klerikalizmu, ta SDS je pripravljena pogajati se s SLS, a ne z naprednjaki! Ne s samostojnimi kmeti, ne* z radikali, no >. neopredeljenimi naprednjaki, temveč samo s SLS!
Pri tem pa, ko izjavlja oficielni zastopnik SDS, da se SDS pogaja le s SLS, piše in kriči »Jutro« o naprednem in bog-zna se kakšnem izdajstvu, te sklenejo naprednjaki za gospodarsko delo sporazum s SLS, torej natančno isto, kar je hotela storiti SDS.
Pri enih izdajstvo, pri drugih vse v redu — to je tista farizejska logika SDS, ki je nujno pognala vse poštenjake v neizprosen boj s SDS.
Ampak naj si ne doinišljuje »Jutro«, da bo sedaj po odkritjih g. Ogrina, njegova lajna o klerikalcih še kaj zalegla, vsaj ve ves svet, da ste takoj pripravljeni narediti z njimi, in samo z njimi sporazum, samo če bi eni hoteli. Pa oni nočejo in zato ves krik.
Dobro si velja zapomniti odkiitja g. Ogrina in kadarkoli bo še kako esde-esarsko glasilo klepetalo o izdajstvu napredne misli, citirajte mu besede dr. Kramerja: Mi se pogajamo samo s SLS!
In še nekaj si tre.ba zapomniti!
G. Polak je prečita! na sestanku pri »Štruklju« pismo, v katerem pravijo es-deesarji, da je zadnji dan za sestavo njih kandidatne liste 15. maj. Mesec in še več kasneje pa vodi SDS oficielna pogajanja za skupen nastop in ta pogajanja razbije. Ali ni le prejasno, da SDS sploh nikdar ni hotela imeti skupnega nastopa? Ali ni jasna misel SDS, is katero je vodila pogajanja.
Prav take, kakor pri snovanju naprednega blcga je nastopila SDS tudi sedaj. Ne pripušča, da bi imel v naprednem bloku še kdo drugi besedo, ko ona sama in napredni blok pozna le, če zlezejo vsi naprednjaki pod njeno komando. Tako tudi sedaj. Ne priznava sploh drugih ; naprednjakov, samo ona ima besedo in tudi sporazumen nastop pri volitvah v Zbornico pripušča le, če pripade njej komanda.
Ampak presneto dolgo bo še SDS čakala na to komando, s padcem 22. septembra bo jasno slišala, da so volilci njene komande za vselej siti in da je padla tudi njena zadnja postojanka.
In prav bo tako!
International Law Association
na letošnjem kongresu — za narodno manjšine.
Na Dunaju, 11. avgusta 1926.
Poleg vseh dosedanjih zagovornikov narodnih manjšin, o katerih sem obširno poročal, se je pridružila še ugledna International Law Association (Mednarodno društvo pravnikov), ki se je že lani na kongresu v Stockholmu obširneje ba-vilo z vprašanjem narodnih manjšin; spoznalo je usodepolno važnost, pa tudi vso težo tega vprašanja. Zato pa je lanski kongres pravnih učenjakov vsega sveta izvolil poseben odbor, ki naj vprašanje narodnih manjšin temeljito prouči ter na letošnjem kongresu predloži svoje poročilo in morebitne predloge.
Letošnji kongres zboruje že teden dni na Dunaju, ki je gostoljubno sprejel zastopnike prave vede z vseh delov sveta. Ali je kdo iz Jugoslavije med njimi, ne vem — —!
Lani izvoljeni odbor je temeljito izvršil prevzeto nalogo in je v pondeljek predložil glavni komisiji kongresa svoje poročilo in načrt resolucij.
Kongres je poiskal vzroke sedanjemu nevzdržnemu položaju narodnih manjšin, namreč: da je Zveza narodov sicer prevzela varstvo narodnih manjšin, da je pa v tem pogledu popolnoma obnemogla.
Naravno je, da so pravniki na svojem kongresu pred vsem ugotovili pravni položaj in grehe v proceduri Zveze narodov, vsled česar postaja varstvo narodnih manjšin iluzorno. Ugotovili so, da se narodne manjšine sicer smejo obračati na Zvezo narodov, toda njih pritožbe morejo priti pred svetovni forum le skozi vica »trojke« (odbor treh članov). Tu pa pritožbe navadno obtičijo, a pritožniki nimajo pravice upogleda, zanje je postopanje tajno, dočim imajo države, ki so obtožene, vse prednosti in vse takozvane pravice. Le v dveh slučajih so pritožbe prodrle do razsodišča, a obakrat so pritožniki zmagali. Kongres pravnikov zahteva, da se to postopanje uredi po zahtevah pravičnosti in v interesu svetovnega miru.
Predsednik glavne komisije je bil bivši predsednik vseučilišča Manchester prof. Sir Alfred Hompkinson, ki je v uvod nadaljni razpravi naglašal, da so mirovne pogodbe sicer izrekle načelo enakopravnosti in zagotavljajo manjšinam jamstvo Zveze narodov, toda do uveljavljenja manjšinskih pravic je težka pot, ker so pritožbe nakazane na dobro voljo »trojke«, ki odloča, ali pritožbe pridejo pred razsodišče. V takih pravdah se narodna manjšina niti ne smatra za stranko, pač pa je to vlada, proti kateri je pritožba naperjena, a njej ta »trojka« noče delati težav .
Poročevalec je bi*l predsednik francoskega odbora prof. Brunet, ki je naglašal: Največja nevarnost dosedanjega postopanja je — tajnost. Ko je pritožba enkrat podana, narodna manjšina ne izve
nič o njeni daljnji usodi. Zato zahteva, da sta obe stranki (manjšina in vlada) enakopravni stranki procesa. Ne. velja ugovor, da suverena država se ne more zagovarjati na obtožbe svojih državljanov pred sodiščem, kajti ko je bilo priznano varstvo manjšin, so države že priznale kontrolo Zveze narodov. Brunet graja Svet Zveze, da se jo izogiba javnim razpravam. Odklanjanje narodnih manjšin kot pravdna stranka ima za posledico, da skušajo države manjšine polagoma zatreti. Ako država hoče svoje manjšine ohraniti, jih mora tudi pripustiti pred sodišče za varstvo manjšin.
Profesorja javnega prava dr. pl. Magy-ary (Budaepst) in dvorni svetnik Rauch-berg (Praga) sta predložila kodifikovau načrt zakona o pravdnem postopanju v zadevah manjšinskega varstva. Glavna zahteva je, da so manjšine enakopravna pravdina stranka. Tožniki morejo biti: poslanci manjšin, zastopniki avtonomnih ozemelj (pokrajine, mesta, občine), pa tudi gospodarskih, verskih, ali znanstvenih organizacij; pravico peticij pa priznava že vsakemu posamični k u manjšin. Važno je tudi, da bi imelo razsodišče pravico, pošiljati tročlanske komisije v kraje pritožnikov.
O tem načrtu se je razvila obširna razprava, ki jo je vodil Mr. Roland Vaughan Williams; on je naglašal, da je kongres v tem vprašanju povsem nepristranski. Predlagane spremembe postopanja, ki je potrebna poboljšanja, še niso »konec povesti«, marveč le etapa. Naša predlogi nimajo osti na nobeno stran, kajti mi juristi moremo reči, da smo na Dunaju rešili »sachlich uud objektiv lieikle Fragen« (rabil je v svojem angleškem govoru te nemške besede). Konečno je predložil prvo resolucijo odbora, ki za" gotavlja manjšini pravico, da je zaslišana pred razsodiščem.
Prof. Magyary je govoril za javnost razprav. Generalni tajnik Zveze bi moral obelodaniti pritožbe manjšin, »trojka« Pa bi morala zagovore vlad (prijaviti tožnikom. Izvršiti se mora tudi sklep stockholmskega kongresa, da ima vsak član Zveze pravico zahtevati, da predložene pritožbe pridejo pred mednarodno sedišče. S sprejetjem predložene resolucije, naj ne bo še konec dosedanjega posestnega edbera komisije, marveč naj svojo nalogo nadaljuje da pride to vprašanje tudi na prihodnjem kongresu v razpravo. Mai-tre Gaston Brunet je bil proti predlogu, naj) se pritožbe obelodanijo, ker bi to nasprotja le še poostrilo. Prof. Rene Brunet pa ga je živahno zavračal in je zahteval popolno javnost.
Dr. Kunz (Dunaj) in dr. Lovvenfeld (Berolin) utemeljujeta brezpogojno potrebo, da so tožeče manjšine tudi zasli-
šane, kar je samo po sebi umevno tudi po pravdnem redu vseh držav.
Poljak prof. Erlich in Čeh dr. Inek izjavita, da bodo Poljaki in Cehi sodelovali pri delu za varstvo manjšin, toda prosita, da se tudi zaiteresovanim državam izkaže toliko zaupanja, da bedo njih zastopniki izvoljeni v odbor.
Lord Phillmore je predlagal, da se resolucija razdeli v dva dela: najprej načelo, da so stranke enakopravne in zaslišane tudi manjšine, in drugi del, da morejo biti obelodanjene vse pritožbe, odgovori, poročila itd. Z veliko večino pa sta bila sprejeta oba dela te resolucije.
Enako je bila sprejeta resolucija, da naj letna poročila Zveze narodov vsebujejo pritožbe manjšin, vse tozadevne dokumente in konečno rešitev. Dalje, naj Zvezni Svet zanaprej v slučajih, da vladajo različni nazori v pravnih vprašanjih ali dejanskih vprašanjih manjšin, vselej zaprosi stalno sodišče za mnenje (Gut-achten).
Končno je kongres sprejel predlog tajnika prof. Brunet (Pariz), naj manjšinski odbor posluje dalje..
*
Ii glasovi pravnikov, mednarodnih zastopnikov in učenjakov prava, bodo odmevali po vsem svetu in. bodo brez dvema pomagali, da bodo manjšinska vprašanja v doglednem času tudi zadovoljiv;. rešena. Zato sem že v enem zadnjih dopisov vzkliknil vsem, ki so tlačeni: Sursum ccrda! Pogum! Isto ponavljam danes: ne obupajte! Branite se s poštenim orožjem, branite se pogumno — ali tudi modro! Ne tratite narodnih energij za neplodne boje proti mogočnim vetrovom, ohranjajte v narodu živo vero v pravično zmago. Dosedanje . naše kulturno in narodno delo je gotovo zasadilo v duše žive generacije toliko nar ‘dne zavesti, toliko ponosa in poguma, da moremo hladnokrvno čakati končne internacijonalne ureditve, manjšinskega vprašanja. Toda »bdečih je pravica^! Rojakom v domovini pa kličimo:	Ne delajte svojim drugorodnim
manjšinam tega, česar ne želite svojim bratom onstran meje! To edino je naše najboljše orožje za našo pravico!!
Za dva meseca bo zopet na Dunaju mednaroden kongres — Panevropejcev, ki se bo tudi bavil s pravično rešitvijo manjšinskega vprašanja. Ali bo Jugoslavija zopet ble.stela z — odsotnostjo?! če pa bodo pušice najbolj opravičene kam letele, bosta to v prvi vrsti — Ljubljana in Zagreb! Zganite se, ura je skoro dvanajsta !
A. G.
Politične vesti,
= Občinske volitve v Srbiji so menda sedaj edina skrb radikalov, pa čeprav >i ime-la vlada rešiti celo vrsto drugih in neprimerno važnejših vprašanj. Volilni boj ni potekel za radikalno stranko samo ugodno, kar najjasneje dokazujejo številne izključitve iz stranke. Ne samo v Beogradu se je to zgodilo, temveč tudi po drugih mestih Srbije. Pri normalnih razmerah bi seveda ti razkoli silno škodovali radikalom pri volitvah. Pri današnjih razmerah pa je nad vse mogoče, da bodo razni dobro znani pritiski vse to popravili in da bo radikalna stranka vseeno »zmagala« Ampak tudi tega mora biti skoraj konec! — Neodvisni radikali so sklenili, da bodo kompaktno glasovali za Bobičevo listo. Sestavljajo sicer to listo pašičevci, ker pa so v manjšini, smatrajo pristaši N. Petroviča za potrebno, da jih v boju podpro.
— 0 Pašičevi bolezni piše »Dom«: Bolezen predsednika narodne radikalne stranke Nikole Pašiča se obrača vedno na slabše. Poroča se iz Beograda, da so neresnične* vesti nekaterih radikalnih poslancev, da je Pašič ozdravil. Nekateri češki listi pa so poročali, da se v Karlovih Varih, kjer se zdravi Pašič, sihw čudijo, kako se more trditi, da dela I a-šic velike izprehode po okolici, <o pa sploh ne sme zapustiti sobe. Ob®116111 se poroča, iz Karlovih Var, da asic tudi v slučaju, če bi ozdravil, absolutno ne bi imel več sile, ne telesne m ne duševne da bi se bavil s političnimi posli. -Beograjske »Novosti« pa poročajo, da da-ie intervieve za Pašica \ elizar Jankovič.
— Besnica o sovjetski Rusiji. »Prager Presse« piše: »Razmere v komunistični stranki bi se dale po zadnjem plenarnem zasedanju Osied njega odbora označiti
sledeče: Vse organizacije so bile pozvane, da se i -iavijo o zadnjih sklepih Osrednjega odbcia in Kontrolne komisije. Vse sklenjene resolucije se strinjajo s stališčem Osrednjega odbora in je bila vsaka opozicija, tudi bivša stremljenja Trockega, obsojena. Zato je pozicija Osrednjega odbora trdna in dobra žetev jo bo še okrepila. Proti opozicionalnim voditeljem ni bilo nič ukrenjeno. Zinovjev dela še dalje v internacionali, Laševič in drugi so v Moskvi, Sokolnikov je žet® mesece v Parizu, Trocki pa dela v Moskvi na pogodbi z nemško tvrdko K05" sel. Delovanje Trockega ostaja neizpre-menjeno. Ne kaže nobene volje, da bi se približal opoziciji in je slejkoprej discipliniran član stranke. Edino stališče Kamenje v a je omajano in za njega se išče naslednik. V sovjetski Ukrajini je popolen mir. Ideologične razlike med manjšino in večino slone na različnem Eni so optimistični, drugi pa peeimi-mistični, skoraj defetistični. Vendar pa nima opozicija nobene moči, da bi svoje nazore uveljavila, ker se rdeča armada v vse te prepire sploh ne meša. Tudi je volja za ohranitev enotnosti stranke tako močna, da jo zahtevajo 99 odstotkov vseh članov stranke. Ugled opozicionaJ-nih voditeljev ni velik in če se ne bi opozicija podvrgla, potem bi bila vržena iz stranke, česar sama noče. Zinovjev je ostal v Osrednjem odboru, da bi bila s tem olajšana povrnitev opozicionalcev.
= Amerikanci proti Clemenceaii-U. Dolarski magnati so enodušno proti Cie-menceau-u. Pravijo, da je njegovo pisaif drzno in senator Borak, ki zastopa nv>e' nje, da se je Franciji še preveč popustilo* pripravlja že bojevit odgovor Clemen-ceau-u. Borak pravi, da je Amerika sicer pripravljena nositi vojne stroške, da pa nikakor ni voljna dajati Franciji denarja za naoroževanje in enako ne more podpirati Amerika Versajskega dogovora. Besede senatorja Boraka - se morda lepo slišijo, ampak če bodo koga prepričale, je drugo vprašanje. Zakaj končno Amerike prav nič ne briga, kako Francija porabi svoj denar, kakor Francija ne vprašuje Amerike, kam je šel denar, ki ga je Amerika izvlekla iz Evrope.
— Senzacionalna odkritja o Mussoli niju je objavil v francoskem listu »L’E Nouvelle« italijanski dopisnik Mario Ry-gier. Pravi, da je italijanska policija izvršila v njegovem stanovanju v Rimu hišno preiskavo, da bi prišla do dokumentov, iz katerih je razvidno, da je bil Mussolini plačan od Francozov, da je osnoval svoj list »Popolo d’ Italia« in pričel propagand;) za vstop Italije v vojno. Nadalje sporoča italijanski dopisnika da se fašisti silno trudijo, da bi dobili v roke pobotnice Mussolinija o prejetem denarju, da so pa imeli smolo. Kupiti so mogli le eno in še za to so morali plačati 750.000 frankov, dasi se je glasila samo na 250.000. »L’Ere Nouvelle« pravi, da jih bo list pričel objavljati, če ne bo prenehalo preganjanje njegovega dopisnika.
- Na glavni letni skupščini mednarodne zveze za Ligo narodov se je obravnavalo tudi manjšinsko vprašanje-Predsednik skupščine Dichinson je predlagal, da se sprejme resolucija, po kateri so vse države obvezane skrbeti za narodne manjšine in spoštovati njih narodnost. Proti te.j resoluciji so nastopili delegati Brazilije, znani ,Melto Framo, Rumunije in seveda Italije. Zlasti ostro italijanski zastopnik minister Giannini, ki je izjavil, da so pač manjšine obsojene na smrt, da je to zakon zgodovine in da se tega ne da preprečiti. Ostala skupščina pa ni soglašala z mnenjem teh treh delegatov. Vendar pa je jasno, da se Italija na vse to ne bo ozirala in da se tudi ne ozira, temveč, da je njena trdit« namera, da izvede popolno denacionalizacijo našega življa v Italiji. Tako tolmači Italija prijateljski pakt z Jugoslavijo.
K PLATNENI OBLEKI kupite platneno obutev
Motki	Ženski
90— as—
Otrolki
49—
Bafa
Kongres UIU v Beogradu.
Novi pravec učiteljske s anovske politike je osiguran v novoizvoljeni upravi. — Triumf stanovske misli se je videl v debati. — Slovensko učiteljstvo nove struje je prednjačilo tudi pri državnem s>reokretu v učiteljskih vrstah. — Deklaracija slovenskega učiteljstva slavi s kongresom v Beogradu idejno zmago. Vse intrige je niso premagale in ne preprečile.
(Izvirno poročilo.)
V pondeljek je predsednik P. Vuksanovič otvoril VI. glavno skupščino UJU, ki je imela rešiti poleg referatov, ki so t>Ui na dnevnem redu tudi predloge in poročila odsekov, kateri so zborovali v nedeljo popoldan ter izvršiti tudi volitve novega Glavnega Odbora UJU.
Udeležba je-bila tudi ta dan enaka kakor na kongresu.
Kakor je potekel prvi dan burno in je kazalo, da pride na skupščini še do 1' urnejših prizorov, tako se'je položaj preobrnil in so potekle vse debate naj-
stvarneje.
Proslava 201etnice I. srbskega Udruženja.
faradi burnega razpoloženja na kongresu se ta slovesna proslava ni mogla izvršiti na kongresu in se je na zahtevo iznesel referat g. M. Stanojeviča o 20-letnici prvega srbskega Udruženja, ki je bilo osnovano leta 1906 na skupščini. G. Stanojevič je iznesel historijat srbskega Udruženja in je. med drugimi osebnostmi, ki so prisotvovale tej ustanovitvi omenjal tudi zastopstvo .slovenskega učiteljstva, ki je obstojalo iz gg. Jelenca, | kangla in šege.
Izprememba pravil UJU.
0 izpremembi pravil UJU je imel izčrpen m vsestransko izdelan referat g. i Anton Skala, strokovni učitelj iz Maribora. Dasi je poročal v slovenskem jezi- i ku so vsi zborovalci sledili njegovemu | ppročilu z največjo pozornostjo in so bile i njegove teze, ki jih je iznašal, mestoma burno aklamirane.
Buren aplavz so izzvale njegove besede, ko je citiral besede Gangla iz leta 1919 ob ustanovitvi ljubljanske sekcije UJU, da je dospela doba, ko lahko izbrišemo iz svoje kulturne* zgodovine strankarsko stališče in lahko preidem) že enkrat preko liberalnega, socialno . demokratskega in klerikalnega učitelja, ter se združimo na skupnem temelju k —skupnemu delu, v dosego skupnih koristi svojega ,tam, in šolstva Enako burno odobravanje so izzvale njegove besede pri sklepu referata, ko je citiral neki poziv podpredsednika UJU g. Vlade Petroviča iz Beograda,
vila, da se referat g. Skale razmnoži in se na tej osnovi izdela načrt novih pravil, ki se pošlje vsem sekcijam Udruženja v razpravo.
Nasa prosvetna politika.
O prosvetni politiki v preteklosti in temeljnih zahtevah bodoče prosvetne politike v naši državi je referiral g. Josip Skovic, predsednik zagrebške sekcije učiteljskega udruženja.
Njegov referat je bil velik korak nazaj od strankarske smeri Udruženja in znatno popuščanje od absolutne teze narodnega edinstva, ki sta ga hrvatska za-topnika na celjski skupščini še absolutno zastopala.
Gotovo je iskati vzroka temu tudi pri u tisi h, ki sta jih pustile hrvatska pokrajinska skupščina, ki je dan pred kongresom UJU zborovala v Zagrebu in srbska pokrajinska skupščina, ki je zborovala tudi tik pred kongresom v Beogradu. Hrvatska skupščina je namreč stala pod vtisi preganjanj izza Radičevega ministrovanja ter delegati niso več slepo hoteli odobravati sedanje strankarsko orientirane smeri organizacije. Srbska skupščina je pa zborovala v znamenju popolne sindikalne preosnove Udruženja.
Tako se je fronta deklaračne teze sklepala vedno v tesnejši obroč in v debati o prosvetni politiki so izzvenele vedno jasnejše vse teze deklaracije slovenskega učiteljstva, tako da jih slovenski delegaciji ni bilo niti treba iznašati in ne braniti, ker so jih iznesli drugi. Med debato je slovenski delegat g. Šest an prečital deklaracijo, v srbohrvat-skem prevodu, ker je bila mnogim še neznana. Posebno učitelji iz južni delov Srbije so neizprosno in v najradikalnejših oblikah iznašali in zastopali temeljne ideje stanovske in prosvetne politike, kakor jih zastopa deklaracija slovenskega učiteljstva.
Delegat g. Vitorovič je v ostrih besedah obsodit cepljenje učiteljskih vrst na podlagi vsiljevanja problematičnih nestanovskih surogatov v stanovske programe, kakor se to vrši s tezami narodnega. edinstva, ki je le sredstvo za
'j61 Pravi: Krajne vreme je, da se ma- i delitev učiteljstva v državotvorno in anti-"inio partiskih rovarenja kroz Udruže- j državno 'v zveličavno in separatistično. '■Jt', vec da jedni drugima pružimo ru- j Trdno uverjeno in odločno stoji na teke sa devizom: s vi i sve za školu i uči- ! meljih tez, ki jih zastopa deklaracija teljstvo!«	J	slovenskega učiteljstva sekciji Udruženja
Sprejet je bil predlog odbora za pra- ; iz Bosne in Hercegovine in Dalmacije.
Volitve novega Glavnega odbora UJU.
V znamenju nove smeri stanovske politike, ki jo naj zavzema Udruženje, se je izmenjalo tudi zastopstvo v Glavnem Odboru UJU in so se izmenili tudi funkcionarji Udruženja.
Posebej je treba naglašati, da je prišel v Glavni Ocdbor zopet bivši predsednik UJU, g, Milutin Stankovič, ki je v posebnem nagovoru priznal pogrešno bivšo smer Udruženja ter se izrekel za strogo izvajanje novega stanovskega pravca.
Nova uprava se je konstituirala sledeče:
Predsednik UJU je g. Vlada Petrovič, ki se. je odločno izrekel za strogi stanovski pravec Udruženja.
Podpredsednica je gdč. J. Vavrac. članica zagrebške sekcije UJU.
Podpredsednik Izvršnega Odbora je g. Tihomir Kostič, ki je že prej vedno poudarjal v Glavnem Odboru strogi stanovski pravec učiteljske organizacije.
Tajnik je g. Jovan Milijevič.
Urednik Narodne Prosvete je g. V-Petkovič, ki ga je kot takega priporočal g. M. Stankovič.
Urednik Učitelja je g. Mih. M. Stanojevič, dosedanji urednik tega lista.
Ostali člani Izvršnega odbora so: gg. Pavel Flere, kot kandidat in zastopnik slovenskega učiteljstva, Stevo Tintar, kot kandidat in zastopnik hrvatskega učiteljstva, Milutin Stankovič, Pero Vuksanovič, Danilo Djordjevič, Mate P. Lju-jič, Anta Mladenovič (republikanec).
Kot člani Glavnega Odbora so bili še izvoljeni:
Za Slovenijo: gg. Anton Gnus, Anton Hren, Josip Lapajne in Ivan Dimnik (kot namestnik).
Za Srbijo, Črnogoro in Vojvodino: gg. Milan Smiljanič, Dj. Petrovič, Todor Di-mitrijevič.
Za Dalmacijo: gg. Kr. Novak, Tanas. Kaljanj, Hinko Urdjevič in Ivo Mitrovič (kot namestnik).
Za Bosno in Hercegovino: gg. Izaija Mitrovič, Milan Sučevič, Ljuba Jovanovič in Gligorije Jerič (kot namestnik).
Za Hvvatsko:	gg.	Jelisiava Vavrac,
Blaž Šletič, Jovan Milojevič in Ant. Sr-; ič (kot namestnik).
, Kulturno življenje pri nas nazaduje.
Včeraj se je »Jutro« spravilo tudi nad Obzor«, ker je Obzor« objavil inform-inativen članek o razmerah v Sloveniji. Na naslov »Obzora« je »Jutro« napisalo: Prav tako pa se nam zdi odveč, da bi polemizirali s člankarjem v zagrebškem Obzoru«, ki je pred nekaj dnevi priob-
čil o raznie.rah v Sloveniji članek,_ v katerem piše med drugim, kako pri nas nazaduje kulturno življenje. Dolžnost hrvatskih novinarjev bi bila, da se preje pouče o dejanskih razmerah v Sloveniji, predno priobčujejo take falzifikate isti-ne.« — Mi smo se hoteli prepričati sami o tem, kaj piše »Obzor« o razmerah v Sloveniji in smo našli dotični članek v »Obzoru« z dne 5. avgusta t. 1. Tarri pa ne stoji prav nič o kakem kulturnem nazadovanju ali napredovanju Slovenije, pač pa stoji tam, da se nahaja politično življenje v Sloveniji v popolnem zastoju! Torej ni »Obzor« istine falzificiral, ampak falzificiralo je »Jutro« vsebino »Ob-zorovega« članka. Da pa pridemo še bolj na čisto, smo vprašali še direktno nam znanega »Obzorovega« dopisnika, kaj je na stvari. Ta je drage volje priznal, da je avtor članka o razmerah on in ne »hr-vatski novinarji«, ter da nima svojemu članku prav nič dostaviti. »Nimam sicer navade«, je rekel, »shranjevati časopisov, kjer izide kakšen moj članek, ker hranim le honorar za članke, ki izidejo, ampak to vem, da o kulturi v Sloveniji doslej še nikjer nisem pisal. Če pa bi pisal, bi se ne sramoval zapisati niti tega, za kar se. »Jutro« huduje, da kultura Slovenije nazaduje. Kajti če bi napredovala, bi* v Sloveniji že zdavnaj ne bilo več mesta za esdeesarske politične metode, ki jili mora vsak resničen demokrat samo obsojati.«
Nedostojnost.
V sredo dopoldne se je vršil, kakor znano, sestanek trgovcev in obrtnikov v hotelu Štrukelj, kamor so bili povabljeni tudi časnikarji, seveda ne vsi, ker je pač stvar zborovalcev, da pohabijo na svoje razgovore, kogar oni hočejo. Med drugim je bil povabljen na shod tudi ljubljanski poročevalec »Obzora«, ki je tudi dobil brez pridržka vse informacije, kolikor jih je želel, tako da se mu absolutno ni bilo več treba obračati za informacije prav na nikogar več. Včeraj popoldne pa smo prejeli poročilo, da se je oglasil pri trgovcu K. neki človek, se predstavil kot poročevalec zagrebškega »Obzora« in ga prosil za neka pojasnila o poteku zborovanja v hotelu Štrukelj, dalje če je že dosežen kakšen kompromis ali ne in za še neke stvari, ki jih je pravi poročevalec »Obzora« že zdavnaj vedel! Ker je jako verjetno, da bodo gotovi krogi, ki ne uživajo baš posebnega zaupanja med večino ljubljanskih trgovcev, še nadalje poskušali informirati se o volitvah za trgovsko zbornico pod pretvezo, da prihajajo kot poročevalci raznih izvenljubljanskih listov, prosimo vse trgovce in obrtnike, da takim nedo-stojnežem brezobzirno pokažejo vrata.
IHMt£2l3iiSMeB9IMMmfllt$£:aBMEiglMBiflH»3jaaEMumnu
Stolu«? poplave povečujejo bedo. — Kupna nrtoe konzu-nner&t«a pada. Komur ostane
jtolafio na. slclactišcu, zgubi
denar na
Mi ponovno znižujemo cene.
da
ceno.
m
m
Jtakor jo dakda že 0am *$tara mati.
bilo je pravilno.
^	Kuhala	ie	svoio	kavo	samo	s
Pravim francLvimkavium pridatkom
Ta je danes se vedno tako fin kakor izvrshen pridatek k zrnati in žitni Kavi ter bo ro fucfi zmeraj ostal.
«A£yrvf—~l znalka.
Qneyne v©»*r.
NOV APARAT ZA ČASNIKARSTVO.
Včerajšnje »Jutro« se je v svoji saino-oblastnosti in ošabni samohvali silno razkoračilo nad nami in zapisalo sledeče visokoleteče besede: »A kako naj gleda slovenska javnost na glasilo političnih avanturistov in zgagarjev, ki izhajajo morda v 1000 izvodih in živijo po večini samo od slabega prepisovanja drugih listov ter od prežvekovanja* Jutro-vih« vesti? — Ker je »Jutro» že večkrat prištelo med »politične avanturiste in zgagarje« tudi nas, smo spričo tako viso-kodonečih besed, kar na kolena padli pred »Jutrovo« veličino in smo začeli skesano moliti: »Visoko »Jutrom, usmili se nas, ubogih zgagarjev! V svoji predrznosti smo visoko grešili. Tvoje svarilne besede pa so našle v naših grešnih srcih živ odmev in so v njih vzbudile gl. boko kesanje in še> globokejše spoznanje Tvoje nedosežne veličine. Skesani padamo pred Teboj na tla in priznamo, da je Tvoj članek o cerkvenih bojih v Mehiki ponatisnila tudi sama velika dunajska »Neue Freie Presse ! Skesano priznamo, da imaš samo Ti čudodelni aparat sisitema »Morgenstern , ki Ti odkriva vse skrivnosti, ki se gi;de v posteljah in pod posteljami raznih kneginj in princes tako natančno, da jih še »Neues Wiener Journal« ne vidi, ker nima »Morgensterna« I In skrivnosti ljubljanskih barak niti tržaški »Piccolo« ne odkriva tako točno, kakor Tvoj vsevidni »Morgenstern«! iKaj smo mi reveži v primeri s Teboj? Sirote smo, jadne in bedne sirote, obsojene na prežvekovanje Tvojih ositankov, ki nam jih tako milostno prepuščaš! Ker pa smo tako skesani grešniki, pa trdno verujemo, da j nam boš odpustilo in nam dalo za pre- , žvekovanje boljšo hrano kot doslej v j interesu ljubljanske kanalizacije! ' j
— Dve novi trgovski akademiji. Ob priliki j avdijence ministra trgovine in industrije dr. 1 Krajača na Bledu je kralj podpisal ukaz, s katerim se dosedanji trgovski šoli v Mariboru ih Bitolju pretvorita v akademiji.
— Mednarodni kongres zdravnic se vrši dne 26. in 27. t. m. v Pragi. Na kongresu se bo razpravljalo o pobijanju tuberkuloze, o zaščiti materinstva in reformi zakona.
— Nov pravilnik o industrijskih obligacijah. V kratkem bo izdelan v ministrstvu za trgovino in industrijo nov pravilnik za indu- j strijske obligacije. Načrt izdeluje posebna komisija strokovnjakov.
— Za rezervne oficirje. Na prošnjo Sredis-nje uprave je minister saobračaja ^odobril, da imajo rezervni oficirji, ki niso državni uradniki ali upokojenci, pravico trikrat na leto na 50% popust na državnih železnicah, ako se izkažejo z legitimacijo Središnje uprave Udru-ženja in pri nakupu vozne karte ter v vlaku pokažejo društveno Člansko karto s fotografijo, da so člani Udruženja. Brez članske karte in fotografije ter našega znaka ne veljajo legitimacije za vožnjo. — Ako bi v toku časa kateri rezervni oficir, ki je prejel legitimacijo, postal državni uradnik ali vpokojenec, mora vrniti legitimacijo pododboru Udruženja. — Te legitimacije se bodo izdajale samo onim članom rezervnim oficirjem, ki so poravnali vse članske pristojbine, naročnino za glasilo »Ratnički Glasnik« i. dr. — Poživljajo se člani rezervni oficirji, ki se žele poslužiti te ugodnosti, da čimpreje pošljejo podpisanemu pododboru prijavo s sledečimi podatki: Številka članske legitimacije, čin v vojski, civilni poklic, ime, začetna črka očetovega imena in priimek, točen naslov ter izjavo, da je v celoti poravnal vse obveznosti napram Udruženju in da je plačal za leto 1926 naročnino za »Ratnički Glasnik« v znesku 36 Din. Rezervni oficirji pa, ki še niso člani Udruženja, pa žele postati člani, naj se z dopisnico obrnejo do podpisanega pododbora, da jim pošlje pristopne tiskovine. — Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana.
— Subotica za poplavljence. Subotiška občina je dovolila kredit 100.000 Din za nujno pqjnoč najbolj oškodovanim poplavljencem.
— Rumunski novinarji v Jugoslaviji, line 19. t. m. prispe v Beograd skupina rumunskih novinarjev, ki vrnejo s tem obisk našim novinarjem, ki so obiskali lansko leto Ruinunijo. Rumunski novinarji posetijo razven Beograda in nekaterih drugih krajev tudi Ljubljano in Bled. Beograjski novinarji jim pripravljajo svečan sprejem.
— Iz državne službe. Knjigovodja pri delegaciji ministrstva financ v Karlovcu Josip Koželj je imenovan za računovodjo.
— Veliko zavarovalno svoto so morale plačati zavarovalne družbe zagrebški tovarni us-
nja za škodo ki jo je povzročil požar, o katerem smo svoječasno poročali. Izplačana zavarovalnina znaša namreč 12 milijonov dinarjev. Na domače zavarovalne zavode odpade samo majhen del. Domači zavodi so bili kriti s tem, da si bili sami zavarovani pri inozemskih družbah.
— Carigrad svobodna luka. Poročajo, da je sklenila turška vlada proglasiti Carigrad za svobodno luko.
— Konferenca nemških škofov. Dne 10. avgusta se je pričela konferenca nemških škofov v Berlinu.
— Nemci nameravajo graditi v Boliviji observatorij. Te dni je prispela v Da Paz v Boliviji nemška ekspedicija pod vodstvom direktorja Barnera. Ekspedicija proučava te-icii la OMale prilike za zgradbo stalnega nemškega observatorija v Boliviji.
— Privatni diskont na Dunaju je padel le dni prvič, odkar obstoja avstrijska republika pod 6 odstotkov.
— Romanje Zagrebčanov v Assisi. Včeraj zjutraj se je odpeljal iz Zagreba pose bili vlak, ki je peljal romarje iz Ilrvatske, Slavonije in Vojvodine preko Reke v Loretto—Assisi in Rim ter nazaj preko Florence, Bologne, Padove in Benetk v Zagreb. Posebni vlak se je ustavil na jugoslovenskem ozemlju samo v Karlovcu, Ogulinu, Delnicah in Bakru.
— Zdravniška vest. Za rudniškega zdravni-ka bratovske skladnice v Zabukovcih je ime- ! novan dr. Zoran Jošt, zdravnik v Žalcu.
— Iso Lang — normalen. V aferi Ise Lan- 1 ge, ki se je nahajala kot znano v umobolnici
v Stanjevcu, se poroča, da je bil Iso Lang proglašen duševno zdravim. Vsled tega bo odgo- 1 varjal za svoja ogromna tihotapstva in goljufije pred sodiščem.	i
— Milijonska škoda v javnih skladiščih in i v skladišču carinarnice v Zagrebu. Zadnja po- i vodenj je uničila v javnih skladiščih in v ! skladišču carinarnice v Zagrebu veliko škodo. Voda je uničila velike količine blaga. Škoda ■ znaša okrog 15 milijonov dinarjev. Prizadeta ) so številna trgovska podjetja. Uprava javnih skladišč izjavlja, da je povzročila škoda »vis maior« in odklanja vsakršen odškodninski zahtevek. OSkodovanci pa pravijo, da skladiščni prostori niso bili dovolj zavarovani zoper povodenj, zlasti da niso imeli vsi temeljev od betona. Predvčerajšnjim je bila na licu mesta komisija, katere naloga je bila, da ugotovi škodo.
— VCarigradu ni l;uge. Poroča se, da vesti, da bi se bili pojavili v Carigradu slučaji kuge, ne odgovarjajo resnici.
— 42 bombnih atentatov v treh letih. Kor-fantyjev organ »Polonin« je objavil statistiko o bombnih atentatih, ki so bili izvršeni tekom zadnjih treh let v Vzhodni Šleziji. Navaja jih 43. »Polonia« dokazuje, da so bili izvršeni vsi | ti atentati po istem vzorcu ter sklepa iz tega | da mora eksistirati neka centrala, ki organi- 1 žira te zločine.
— S številnimi otroci blagoslovljeni zakoni j v Italiji. Po najnovejši statistiki eksistira v Italiji 20.000 rodbin od katerih ima vsaka več kakor 10 otrok. Samo v Milanu je 865 takih nesrečnih zakonskih parov.	j
— Židovski kongres v Parizu. Kot smo poročali se vrši te dni židovski kongres v Parizu. Kongres bo trajal šest dni. Cilj kongresa je, da se fiksira smernica delovanja splošnega saveza židovske omladine ter da se skuša izboljšati prilike Židov v državah, v katerih žive še pod okoliščinami, da se smatrajo ponižanim, dalje ukinitev numerus-a clausus-a na ! univerzah, kjer je uveden. Na kongres so j prispeli oficijelni delegati iz Palestine, Siri- ; je, Turčije, Amerike, Madjarske, Nemčije, An- j glije Portugalske, Holandije, Belgije, Švice, j Švedske, Poljske, Rumunije, Alžira in Tunisa, i
— Slušatelji višjih pedagoških šol v Za- j grebu in Beogradu kakor tudi vsi dosedanji ] abloventi iz ljubljanske in mariborske obla- j sti imajo svoj počitniški sestanek v soboto, ; dne 28. avgusta t. 1. v Rogaški Slatini. Vabijo ; se tudi vsi tisti tovariši in tovarišice, ki P10' j sijo za sprejem. Prijave (radi skupnega obe- . da) je čimprej poslati na Klub slov. sluš. v. j p. š. v Zgb., Ljubljana, Ilirska ul. 27. I- j kjer lahko dobe tovariši, zlasti novinci, ev. , informacije glede študija in dr.	j
— Begunjščica je sedaj v polnem cvetju- ■ Nedeljski sneg je popolnoma izginil. Zadnje j neurje je napravilo na običajni poti v dolino ^ mestoma nekaj škode. Turisti, ki se hočejo te- ; mu izogniti in priti po složni poti do Vilhi110' ve koče, naj zato izvolijo kreniti za razvalino Kamenskega gradu čez prvi most na levo, katera pot je tudi markirana in je zadnje dni kočar zgostil običajno markacijo še z belo- ( modro. — Od Poljške planine dalje do Vilfa- , nove koče in od tam na vrh pa so vsa pota i ostala nepoškodovana. — Radovljiška podružnica SPD.
— Prostovoljno gasilno društvo v Slovcnj-gradcu je -obhajalo slavnost blagoslavljanja nove autoturbinske brizgalne. Sv. mašo, blagoslavljanje in slavnostni nagovor za gasilstvo je opravil v najlepšemredu preč. g. Janežič, kanonik in ravnatelj bogoslovja iz Maribora. Auto-turbii/ski brizgalni je kumovala ga. dr. Pirnatova kateri je gasilno društva na predvečer priredilo zelo simpatično bakljado in pevski zbor priredil lepo podoknico. Celo prireditev, kakor bakljado, dopoldansko slavnost blagoslavljanja, mimohod, vaje na trgu
in popoldansko zabavo na vrtu g. Lebeja je vodstvo gasilnega društva, kateremu načelju-je marljiv in požrtvovalen tovariš Cajnko — zelo spretno aranžiralo; posebno spretnost pa je pokazal ravnatelj Skaza, kot predsednik veseličnega odseka s toni, da je poskrbel, da so različni šotori in godba nudili ljudem v izo-bilu jedi in pijače, ter najlepše zabave do jutra. Izvrstna vinska kapljica iz Cajnkove kleti je spravila obiskovalce v prijetno razpoloženje in veliko pripomogla k tako bogatemu uspehu.
— Roparski napad na osebni vlak na Poljskem. Te dni so se pojavili ob 2. ponoči v enem izmed voz nekega varšavskega vlaka maskirani roparji. Eden od potnikov je strgal enemu od roparjev krinko z obraza, nakar je oddal ropar nanj več strelov. Potnik je obležal na mestu mrtev. Ko so prihiteli na pomoč potniki iz drugih voz je bilo že prepozno. Maskirani roparji so potegnili namreč med tem zasilno zavoro, ustavili vlak in zbežali. 0 roparjih ni doslej še nobenega sledu.
— Hudi trgovci. Te dni se je odigral na eni izmed najelegantnejših budimpeštanskih cest pretep, ki je vzbudil vsled tega, ker so bili pretepači trije zelo ugledni budimpeštanski trgovci, veliko pozornost. Trgovec Ernst Sze-kulesz se je bil odpeljal pred par meseci na oddih v Italijo. Za čas svoje odsotnosti je dal svojo vilo na razpolago svojemu bratu, trgovcu Emerihu Szelculeszu. Pri tem je pa pozabil, da je dal vilo v najem že trgovcu ilo-rovitzu. Ko se je hotel vseliti Emerih Szelui-lesz s svojo rodbino v vilo, jo je našel že zasedeno od Horovitza. Radi tega se je razvil med njima prepir, ki je končal s tem, da je Emerih Szekulesza Horovitza pošteno oklofutal. Ko se je sedaj njegov brat vrnil, mu je Horovitz povedal, kaj se je zgodilo. Nato je povabil Ernst Szekulesz oba nasprotnika v svoje stanovanje ter stavil svojega brata na odgovor. Nastal je prepir, tekom katerega je dal Ernst svojemu bratu krepak udarec s pestjo v obraz. Emerih je zbežal na ulico, njegov brat in Horovitz pa sta mu sledila ier ga pred hišo napadla znova in ga tako premikastila, da je obležal nezavesten ter so ga morali prepeljati v bolnico. Njegovega brata in Horovitza so aretirali.
— Tragična usoda nekdanje ruske dvorne dame. Helena Semenovna, nekoč slavna lepotica, je živela dalje časa na dvoru ruskega carja. Tu se je seznanila z generalom Semeno-vom ter se z njim poročila. General Semenov je bil odličen strateg, ki se je v svetovni vojni obenem z generalom Brusilovom opetovano proslavil. Ob izbruhu revolucije so ga ubili boljševiki, njegovo ženo pa je doletela težka usoda ruskih emigrantov. Prišla je na Francosko. Ker si ni znala priboriti eksistenco si je pomagala na ta način, da je jela prodajati dragocenosti in draga, krzna, ki so ji jih dali shraniti njeni rojaki. Končno so jo zasačili bas v trenutku, ko je hotela prodati nekemu gostilničarju dragocen plašč, nakar je bila aretirana. Ž njo vred so zaprli Poljaka Sergija Sangčevskega, ki ji je pomagal^ izrabljati dragocenosti ter delil ž njo izkupiček.
— Pokopan pod 60 kubičnimi metri peska. Pariški listi poročajo o grozni nesreči, ki se jo dogodila pred kratkim v Charentonu na obali Marne. Na obali te reke so nalagali v tovorni avto pesek. 40-letni delavec Costabile je imel opraviti na avtomobilu. Delavci pri dvigalu, ki niso vedeli, da je Costabile na avtomobilu, so spustili na avtomobil tovor (10 kubičnih metrov peska, ki je delavca pokopal. Ko so ga izkopali, je bil naravno
mrtev.	r Tr
— Cirkuška nesreča. Iz Hannovra poročajo: V cirkusu Bamum se je pripetila te dni velika nesreča. Dva kitajska akrobata sta visela na svojih kitah na vrvi nad manežo. Nenadoma se je vrv utrgala in aktrobata sta padla v globočino, pri čemer je priletel eden od njiju tako nesrečno na svojega očeta, da si je ta zlomil hrbtenico ter bo najbrže umrl. Sin je ostal po čudnem naključju nepoškodovan.
— Železniška katastrofa v Italiji. Predvčerajšnjim je skočil med postajama Carvavza in Gallarata s tira brzovlak Varese—Milano. Ranjenih je bilo 14 potnikov. Promet je bil dalje časa prekinjen.
— Velik požar v Potsdamu. Kakor poročajo iz Berlina je izbruhnil pred dvema dnevoma v ladjedelnici v Potsdamu velik požar, ki je uničil številne motorne čolne in ladje ter ogromno množino gradbenega materijala. Požar je bil pogašen šele po večurnem težkem naporu. Povzročeno škodo cenijo na dva milijona mark. Po uspehih dosedanje preiskave izgleda, da je bil ogenj podtaknjen.
— Lov na zmaje. Na otoku Komodo, ki pripada holand-ki Indiji, se mudita dve lovski ekspediciji. Ulovini nameravajo nekaj ek-semplarjev neke redke velike živali, katere ni mogel do sedaj še nikdo dobiti žive v roko-Gre za nekega kuščarja, ki je dolg n“, , . čevljev. Domnevajo, da so te živali ost neke predhistorijske vrste živali, »‘ j® 1 nekdaj razširjena po vsej Evropi m A j . d teh živali izvira baje kitajski simbol zmaj. Omenjeni zmaji so zelo krvoločni in napadajo
na svetu. Londonski listi poročajo, da prične družba »White Star Line« v kratkem graditi panik, ki bo trenutno največji na svetu. Parnik bo imel kapaciteto 72.<J<X) ton. S tem bo rešen prepir med Angleži in Amerikanci, kdo od njih ima največji parnik na svetu. Inženerji paroplovne družbe »White Stare Line« proučavajo vpra-
šanje, katera ladjedelnica bi bila za zgradbo kolosa, ki se bo imenoval »Oceanie« najpri-kladnejša. Parnik bodo gradili štiri leta.
— Zahvala. V imenu proštov, gas. društva Slovenjgradec, se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so nam ob času proslave blagoslavljanja autobrizgalne in veselice s svojini sodelovanjem in obiskom pripomogli k tako lepemu uspehu, posebno zahyalo pa izrekam gospej kumtei dr. Pirftatovi, njenemu soprogu, bančnemu ravnatelju Skazi, g. Franc Potočnik, tovarna usnja in preč. g. Janežiču, mestni občini, občini Stari trg in okr. hranilnici, pevskemu zboru, vsem cenj. damam, ki so pomagale v različnih šotorih. — F. Cajnko, t. č. načelnik.
— Ameriška demonstracija proti povišanju cen čevljem. Tovarne čevljev Filadelfiji, ki pripadajo vse enemu trustu, so nedavno povišale cene ubutvi za 3%. Ker se jim ni bilo bali nikake konkurence, so bili tovarnarji prepričani, da bodo brez odpora dosegli svoj namen. Toda delali so račun brez krčmarja. Publika je priredila veliko demonstracijo. Velikanska povorka, v kateri je korakalo nad
200.000 ljudi, a vsi bosi, je obšla vse glavne ulice ter protestirala zoper zvišanje cen, dasi je bilo zvišanje razmeroma neznatno. V povorki so nosili table z napisi, kakor: »Proč s čevlji!<& Živele sandale!« in slično. Demonstracija je imela popoln uspeh. Že naslednjega dne so začeli ljudje kupovati sandffle. Po teden dni trajajoči brezuspešni borbi so tovarne ukinile zvišanje cen. Najboljše pa so se pri tem odrezali mali čevljarji in trgovci s čevlji, ki so v enem tednu prodali nič manj nego
80.000 parov sandal.
Ljubljana.
1— Miklošičev spomenik v Ljubljani. Koncem tega meseca ali pa začetkom prihodnjega se postavi v Ljubljani na Kralja Petra trgu slavistu Miklošiču spomenik. Kip, ki se postavi na podstavek nekdanjega spomenika cesarja Franca Josipa, bo izdelal kipar Tine Kos. Na vsaki strani spomenika se postavi 22 metrov visoka železna jambora. Raz jambore bosta plapolali poleti vedno, v drugih letnih časih pa samo ob slavnostnih prilikah državna iu mestna zastava.
KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU.
Slovenska kmetska stranka priredi 15. avgusta t. J. na zgodovinskem Krškem polju velik kmetski praznik. Lansko leto je bil kmetski praznik posvečen proslavi 850 letnice smrti kmetskega mučenika Malije Gubca. Udeležilo se je 15 tisoč ljudstva. Letošnji praznik bo manifestacija sloge in bratstva slovenskega in hrvatskega kmetskega ljudstva. Praznika se udeleži veliki voditelj hrvatskega naroda Štefan Radič. Zanimanje za to kmetsko prireditev je zelo veliko. Ude^.,f leže se vse obmejne organizacije HSS s pevskimi in tamburaškrmi zbori. Dolenjska bo ta dan zbrana prav vsa na Krškem polju. Največjo pozornost bodo zbujale, prekrasne skupine iz kmetskega življenja na okrašenih vozeli. Lanskega praznika sta se udeležila poleg Radiča tudi sedanji finačni minister dr. Perič in posl. dr. Markovič.
Program praznika.
1. Ob 8. uri otvoritev živinske razstave v Krškem.
2. Ob 9. uri otvoritev konjske razstava.
3. Ob pol 1. popoldne krene povorka na Krško polje.
4. Ob 2. otvoritev slavnostnega zborovanja.
5. Ob 3. uri pričetek konjske dirke.
6. Razstava vin na Krškem polju pod vodstvom viš. klet. nadzornika g. Gombača.
Polovična vožnja po vseh progah dovoljena.
Vstopnina za cel dan 5 Din.
Kratke vesti.
Sovjetska vlada je zagrozila peki« ^ vladi, da pretrga diplomatske titike' 1 hi pekinška vlada vztrajala Pri 9V°J1 '?l~ htevi, da zapusti sovjetski poslanik Ka-rakan svoje mesto.
Francoska vlada uradno sporoča, da jc v Porenju 60.000 francoskih vojakov, od katerih je 58.000 Francozov in da so vse nasprotne nemške vesti neresnične.
Ruski zunanji minister Ciferin je težko obolel.
Francoska vlada je zvišala tarife za osebni promet za 30%, za tovorni promet pa od 24 do ‘28%.
Sestanek združenih gospodarskih krogov in tisk SDS.
V isti številki v kateri je napisalo »Jutro« sebi slavospev, da je v vsakem oziru najboljši slovenski list, objavlja tudi pred viatmi prislušlcovano poročilo o sestanku pri Štruklju. Bolj /Juho« sebe iti svoj slavospev ni meglo postaviti na laž, kakor ga je postavilo s svojim poročilom.
Že naslov sam pove, kako temeljito se bojuje »Jutro« z resnico. »Klerikalni manever za csleparjenje slovenskih trgovcev in obrtnikov ne uspeva. Klavrn potek včerajšnjega »zaupnega sestanka«. To je naslov »Jutrovega« poročila, to je kratka vsebina njegovega pamfleta. In zato se laž nadaljuje, da je veselje. Ves sestanek je »Jutru« seveda le klerikalna intriga. Na sestanku, da je bilo je 25 oseb, '■d uglednih obrtnikov z dežele da ni bito nikogar, na sestanku da je vladalo mučne razpoloženje in do sklepov sploh da ni prišlo. Klerikalci, da so stavili take zahteve, da so se celo najnaivnejši, Id se niso spregledali klerikalnega namena ustrašili. In nato še zadnja laž, da fe neki »udeleženec« sestanka pedal »Jutra« dolgo izjave o sestanku. Vse poročilo »Jutra« postavlja ta izjava na laž, ker iz izjave se vidi, da je bil »Jutrov« informator samo tako malo n d sestanku, kakor tisti imenitni gledalci, ki so gledali, kako delavci pred Štrukljem obračajo lopate: Lopata not — lopato kret — lopata ven!
Da pa se lažnivost »Jutrovega« poročila še posebej jasno vidi, sledeče konsta-1 acije:
i- O vseh udeležencih sestanka se je sestavila prezenčna lista in iz nje je raz-\ idno, da je bilo na sestanku ne samo 25, temveč 61 ljudi in to iz vseh krajev Slovenije in pristašev vseh strank, razven seveda SDS.
2. Na vsem sestanku je vladalo najlep-• še soglasje in to je najlepše dokazalo,
navdušen pristanek vseh navzočih, da se volilni oklic objavi z njih imeni.
3. Ia teh imen, ki smo jih včeraj objavili, se vidi, da so bili na sestanku zastopniki obeh okrožnih odborov SKS, dalje vseh treh glavnih organizacij, radikalov, najodličnejši trgovci, obrtniki in industri-jalci iz vrst SLS ter cela vrsta neopredeljenih, skratka vsi naši gospodarski krogi, ki so siti eedeesarske komande in še bolj «Jutrovega / terorizma.
4. Prav nobene zahteve niso stavili na sestanku ne klerikalci in nihče drugi Pač pa so vsi enodušno zahtevali, da se gre v volilni boj z vso odločnostjo ter da se nastopi preti SDS s silo, da bo ta popolnoma vržena ob tla.
'■>■ Z vse jasnostjo pa je razgaljena lažnivost »Jutra, ki sploh ni imelo na sestanku poročevalca, temveč le na vseh vogalih okoli »Štruklja«. Kljub temu pa je »Jutro« objavilo o sestanku poročilo, ki je tudi zato ena sama velika laž.
Toda naj »Jutro samo nadaljuje z lažmi, mi se temu niti najmanje ne upiramo, ker kljub tenui ima laž v Sloveniji še vedno kratice noge. To je SDS morala
že epetovano spoznati, prav posebno temeljito bo pa to spoznala pri volitvah v Zbornico, ko bo SDS doživela tak polom, kakršnega si danes ne nadejajo uiti največji njeni pesimisti. In teh je mnogo, sila mnogo.
In kako poroča »Slovenski Narod«.
Zaenkrat še ku sramežljiva devica. Vidi se pa, da ta sramežljivost ne bo trajala dolgo in da postavlja »Slovenski Narod« že sveje papirnate in obrabljene kanone.
Piše, da se je sestanka pri »štruklju« udeležilo 50 pristašev SLS, gg. Jelačina in dr. (Ravniharja. »Jutrovo« številko je »Sl. Nared« torej že popravil, laž je bila vendarle precčita. Tudi o samih klerikalcih ne govori več »Sl. Narod« in pripustil je že milostno udeležbo pristašev gg. Jelačina in dr. Ravniharja. Sedaj, ko je objavljen’ preglas s podpisi, bo morebiti »Sl. Nared« priznal tudi še ostale stranke, ki so bile zastopane na sestanku.
Potem pravi dični starina, da je bilo na sestanku sklenjeno, da se postavi lastna lista proti stanovskim listam, ki jih sestavljajo velike obrtniške in trgovske organizacije.
Ali ne bi bil »Slovenski Narod« tako dober in povedal, katera velika trgovska organizacija sestavlja svojo posebno listo in preti sklicateljem sestanka pri »Štruklju«. Ne tjavendan govoriti, k e* zavedno neresnično klepetanje postane laž!
Končno pravi »Sl. Narod«, da objavljajo sklicatelji v današnjem »Slovencu« preglas. To pa je perfidnost, za katero bo »S!. Nared« sigurno pohvaljen od SDS, zakaj preglas je bil objavljen tudi še v drugih listih, ker hvala bogu ni še ves tisk esdeesarski in niso še vsi listi na pn daj. Ampak »Sl. N.« je hotel reči: vidite klerikalce, v »Slovencu« objavljajo in zate je zamolčal naš list.
Specialiteta »Sl. N.« pa je odkritje, da je proglas precej politično pobarvan. Ali je mar nasprotno mogoče? Vsa politika sloni vendar v prvi vrsti na gospodarstvu in zato so tudi vsa gospodarska vprašanja predvsem politična. Po esdeesarski logiki je seveda politika privilegij strank, zlasti slavne SDS, dočim imajo gospodarski krogi delati le štafažo.
Ampak teh nazorov so naši gospodarski krogi že davno siti in volitve v Zbornico bodo to še posebno sijajno dokazale.
* * *
Pedali smo malo daljši odgovor na »poročila« esdeesarskega tiska, kakor bi bilo sicer treba. Toda naj vidijo vsi borci za slovensko gospodarsko fronto, kako laže esdeesarski tisk že začetkom kampanje in kako malo mu bo verjeti Šele pozneje, ko bo volilni boj na višku in strasti razgaljene.
Zato pa je delo proti esdeesarskemu tisku obenem delo za gospodarsko osamosvojitev Slovenije.
In to- naj si vsakdo zapomni!
| jam1, ter njihove rodbine bodo na ta način I preskrbljeni z zdravim in okusnim mlekom, ki bode v vsakem oziru odgovarjalo higije-j ničnim predpisom. Na drugi strani pa dobijo živinorejci v zadrugi solidnega odjemalca, ki bo dan za dnevom in leto za letom lahko konzumiral vsako množino mleka. Mlekarna bo namreč takoj, kakor hitro se uredi in upelje, počela izdelovati sir in surovo masi:) za domače ikonzumente, pa tudi za izvoz. Zbiranje mleka od posameznih živinorejcev se je uredilo zelo praktično in bode mogoče z malenkostnimi stroški dnevno dva-kint dobavljati mleko od najoddalnejših kmetovalcev. Vse hvalevredno se je izkazala občina a znatnim prispevkom 20.000 Din. in kakor čujemio, nameravajo občinski očetje i nadalje podpirati zadrugo, tako da se bo investirana glavnica dobro obrestovala. Velik interes na ustanovitvi mlekarne ima samoumevno vodstvo rudnika, kateremu je mnogo ležeče na tem, da ostane delavstvo zdravo in dovoljno hranjeno. Z ustanovitvijo zadruge so vsi, katerim je beda delavstva, ter težak položaj slovenskega kmeta res pri srcu. — zelo zadovoljni.
|-
K CISTI OBLEKI rabite čisto obutev
Moški	Zenski
99 — ©S *—
Otroški
49—
Bafa
Dopisi.
Cclie-Gaberje. Dodatno k ,članku »Go-ver dr. Kukovca«, ki ga je ime,l na shodu bkb na Moti pri Ljutomeru dne 24 julija in ki je bil priobčen v »Narodnem Dnevniku«, dostavljam še sledeče: »Popolnoma se prildjtčujem izvajanjem dr. Kukovca, da ne smemo čakati na novo politično situacijo, temveč bi morali slediti njegovemu vabilu, da bi se koncentrirali vsi napredni Slovenci, inteligenca in kmetsko ljudstvo v eno falango ter tako ustvarili močno maso za delovanje v prid naroda m države. Nedo.st0ina D-i je politika, ki jo vodi de-setorica nekaterih višjih le z namenom, da ostanejo na krmilu, pri tem ,pa ne gledajo na potrebe naroda. List naše gore pa je minister Pucelj, ki si je pridobil, četudi ni 'tajerski rojak, vse naše simpatije, vsled »vojega požrtvovalnega dela brez ozira na red in pleme. Mesto pa, da bi mu 'hla gotova klika hvaležna, ga v svojih glasilih po nedolžnem trgajo. Minister Pucelj pa naj ,jDia zadoščenje, da stoji o!) njegovi strani večina naroda, kar naj ga še bolj vzpodbuja k vstrajnemu delo-' atiju. Ni stranka prva, ampak korist aaroda. S koncentracijo naprednih Slovencev bi se odpravila vsa medsebojna mržnja in bi bilo več medsebojnega spoštovanja. G. ministra dr. Kukovca prosimo, naj le pride na II. Kmečki praznik na Krškem polju 15. t. m, in tam govori narodu. Uvidel bo, da ga narod razume •ter mu hoče slediti. — J. S.
Črna pri Prevaljah. Kmetijski odsek občinskega odbora na Črni pri Prevaljah je dne 8. t. m. priredil v dvorani gostilne Gerfoik zborovanje okoliških živinorejcev 7. namenom, da se ustanovi tol i potrebna in že davno zaželjona mlekarska, pašniška in ži-vin°rejska zadruga. .Zborovanja se je udeležil od zveze slovenskih zadrug zadružni ravnatelj g. Janko Lesničar iz^ Celja, kol zastopnik srezkega poglavarja pa okrajni kmetijski referent g. Emeran S tok las iz Prevalj.
Udeležba je bila po voljna, bila bi pa lahke še boljša, ako ne bi nekaterniki tavali v usodili zmoti, da se bode kmetijstvo izboljšalo in napredovalo z odsotnostjo od prireditev gospodarskega značaja ter nezanimanjem in kupico v roki.
Stokrat- ,,0,i°l)rivredni referent g. Emeran iiilfi '	'otvori'tvenem	govoru	predsed-
• vii™ ,jakega °<lseka S Dolinarja po-zdiavil vse navzoče v imenu g. srezkega poglavarja ter podal na lo vsestransko temeljit m izčrpen referat o kmetijskem zadružništvu pašništvu, mlekarstvu in živinoreji. Po referatu se je razvila stvarna debata, v katero so posegli malodane vsi navzoči, kar je nai-lepši dokaz vsestranskega zanimanja za zadružništvo. Ker so mlekarstvo, pašništvo in živinoreja med seboj ozko zvezane kmetijske panoge in bi se z ustanovitvijo treh zadrug cepila sredstva in moči, se je na nasvet g. referenta ustanovila samo ena, krepka zadruga, pod imenom: »Mlekarska in pašniška zadruga v Orni«, r. z. z o. z. K novi zadrugi je takoj pristopilo lepo število članov.
Zadružna mlekarna, katera je neobhodno potrebna iz gospodarskih, zdravstvenih In lil-gijeničnih ozirov v tem eminentno industrijskem kraju, bode opremljena z najmodernejšimi mlekarskimi stroji in pripravami ter prične obratovati še ta mesec. Delavci, kateri prispejo od napornega rudarskega delu iz
Šport.
Kanal — sedmič preplavan. Ko smo pisali o krasnem uspehu Američanke Gertrud Eder-le, ki je kot prva ženska preplavala Kanal, smo omenili, da je vladalo krasno vreme, ki je v največji meri pripomoglo Jr njenemu uspehu. To izredno ugodno vreme je zvabilo še angleškega polkovnika Freyberga, ki je kot sedmi preplaval Kanal. Vendar še nimamo podrobnejših vesti.
Znani francoski kolesar Charles Pclessier je zmagal v dirki na 270 km v velikem stilu. Prekašal je svoje tekmece tako zelo, da je progo prevozil v 9:43 in je prišel na cilj 20 m pred svojim bratom Francis Peiessier, ki je zaostal radi defektov na pneumatiki. Tretji je bil Ledrogo v 10:06.
Svetovni kongres za lahko atletiko, ki zboruje v Haagu, je med drugim sklenil sledeče: i Posebna komisija naj predela vse igre, ki se « igrajo z roko; sestala se bo v Kolnu 27. novembra t. t. Predlog Finske, da naj se vzame mesto štafete 4X 400 m v program olimpijskih iger švedska štafeta, je bil odklonjen; ravno tako bo še nadalje ostal tek na 400 m pregraje. Odklonjen je bil tudi predlog, da sprejme v program hojo na 5000 m. Potovanja •portnikov v inozemstvo se v bodoče omeje v toliko, da ne smejo presegati 21 dni. Startni komando se mora v bodoče izvršiti tako, da znaša odmor med obema komandama 2 sekundi.
Pri medmestni lahkoatletski damski tekmi Dunaj:Brno je postavila Dunajčanka Perkau* dva nova svetovna rekorda. Sunila je 5 kCT kroglo 9.80 m daleč in pretekla 250 m v 35.4 sek. Drugi rekord pa ni imel dolgega življe-nJa, kajti Poljakinja Konopacka je pretekla 250 m v 34.90 sek in s tem izdatno zboljšala rekord Perkausove.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 12. avgusta 1926.
Blago: Remeljni (smreka, jelka), I., II., 111., monte, od 3 do 6 m dolž., fco meja, 10 vag. den. 540, bi. 545, zaklj. 540; trami mer-kantilni, po noti, fco meja, 1 vag. den. 310, bi. 310, zaklj. 310.
BORZE.
-e tef10-?. avgusta. Devize: Newyork ček JOAU7 —56.767, London ček 275.037—276.237, 153.75-155.75, Italija izplava f'Ray~,187’69, Pra8a izplačilo 167.38 lo ioo.ua cek risbo, Švica ček 1094,8—1098.8, 17flaill° 799.25-803.25, ček 799.15 do ’ 000.10, Amsterdam izplačilo 2275.7—2285.7, Berlin izplačilo 1349.25—1353.25, Budimpešta 0.0792—0.0796.
Curih, 12. avgusta. Beograd 9.125, Newyork 517.125, Pariz 14.20, London 25.14375, Milan 16.95, Berlin 123.075, Dunaj 73.0625, .Praga 15.9125, Varšava 57, Sofija 3.7425. Budimpešta 0.0072325.
To Ut ono.
Bela smrt.	•	,
Iz Moserbodna na Salzburškem je napravilo petero ljudi, dva Dunajčana, neki sodni as.esor iz Bautzena in njegova nevesta, neka dama iz Dresdena in gorski vodnik Mayer-hofer gorsko turo preko Haindlgrata na gori Wiesbachhorn in Bratschenlcopf. Med potjo se jim je pridružil šesti turist. Na povratku jih je iznenadil snežni metež. Nenadoma se je stemnilo in postalo je ledenomrzlo. Nevihta je trajala 20 ur.
Vsi poznamo film »Bela smrt , ki slika strašno smrt raziskovalca južnega tečaja Sco-la, strašne slike, ki jih je posnel heroični operater še v zadnjem trenutku, ko je držala že njega in njegove tovariše smrt za vrat. Na nedolžni ledeniški planjavi, tako blizu ljubkega Salzburga si ni bilo pridobiti slave nesmrtnosti, nobena .epopeja ne bo pripovedovala, kaj se je tu zgodilo nekega indiferentnega poletnega dne 1926. In vendar — podobno je bilo, nič manj strašno in pretresljivo. Gospodična E. L., dama iz Dresdena, ki je bila rešena, je povedala:	»Tesno
smo se stisnili ter se pokrili z ledom in snegom. Tako smo hoteli pričakati konec neurja. Najpreje je umrl vodnik Mayerhofer, obraz mu je posinel, mož se je iztegnil ter se ni ganil več. Ko je legla noč na zemljo, sta zmrznila dunajska turista Robert Kraft in profesor na trgovski šoli dr. Josef Filipp. Zadnji je umrl moj zaročenec dr. Hans Fischer. Ždela sem poleg njega, hotela sem mu zatisniti oči, pa se mi ni posrečilo. Ležal je mrtev z odprtimi očmi, ko je napočilo jutro in je zasijalo solnce.«
Mlada dama in turist, ki je ostal še živ sta se vlekla z vporabo zadnjih moči dalje ter priklicala s Kaingradla pomoč. Rešilna ekspedicija ju je nesla v kočo, kjer sta se restavrirala.
Mi pa čitamo z grozo to kratko povest In se čudimo, kako veliko mero groze zamore prenesti človeška narava, ne da bi odpovedala ter se zrušila.
: Jovan Cvijič o dežju in poplavah. Pod tem naslovom poroča »Jutarnji list« od srede sledeče: Povodom zadnjih vremenskih nezgod, kakor tudi povodom letošnjega deževnega leta sploh je podal Jovan Cvijič, predsednik beograjske akademije znanosti in znani sibski geograf in etnolog, o teh pojavih svoje mnenje. Cvijič izjavlja, da deževna leta niso redka in nenavadna stvar. Znanost jih spremlja in opazuje že davno. A7 Evropi se periode hladnih in deževnih poletij vedno pojavljajo. V znanosti so zabeležene take periode vsakih 35 let, nakar sledi zopet doba suhih in vročih ' poletij. Najboljše se opažajo take periode v Rusiji, kjer jih označujejo kot rodovitna, od-! nosno lačna leta. V periodi hladnih let nasto-i pa v Rusiji tudi preobilje živeža in obratno, v vročih periodah pa nastopa glad. To se da kontrolirati v Rusiji od leta do leta jro borznih cenah. Prav tako se dajo razločevati suhe in mokre periode po nivoju Kaspijskega jezera. Tudi po gibanju ledenikov v Evroj)i se dajo določiti te 35-letne jveriode z matematično natančnostjo. Mnogi trdijo, da so povzročile to pot vlažno leto solnčne pege. Cvijič pa je izjavil, da je znanstveno ugotovljeno, da solnčne pege uplivajo na gotove izpremem-be na zemlji, toda, dostavil je, da so opazili astronomi, da se te solnčne pege ne »premi-njajo z začetkom vsakega 35 leta, temveč s začetkom vsakega drugega leta. Te pege so' močnejše in slabejše, bolj ali manj izrazite. V vlažni dobi deževnih polelij so te pege megleno in se njih konture ne vidijo, kakor v dobi suhih in vročih let. A da te pege vplivajo na naše klimatične izpremebe, je dognano.
K BELI OBLEKI
kupite belo obutev
Moški	Ženski
99-—	65—
OtroSki
Književnost.
/1 rgovskt tovariš«. Izšla je letošnja 7. in g, številka »Trgovskega Tovariša« s sledečo vsebino: Nasa gospodarska kriza — Josip J. Kavčič; Socialno zavarovanje je predvsem tudi odškodninsko-pravno in narodno-gospo-darsko vprašanje — Dr. J. Bohinjec; Zdravniški pregledi vajencev — V. A. U.; Judje v trgovski zgodovini — Josip Golob; Zunanja trgovska politika — Dr. L. Bohrn, ravnatelj trgovske akademije; Življenske prilike slovenskih delavcev v francoskih rudnikih — Anton Podgoršek; Znanstveno obrat o vod st v o in industrijska psihologija — Dipl. mero. Stanislav Klinc; Reklama kot znanost v praksi — (Fran iD. Podbrežnik; Ob Slovesu; Zavarovanje delavcev v Jugoslaviji z narod-bo-gospodarakega stališča — Dipl. inž. Podgoršek; Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni — L. V. S.; To in ono; U9pehi šestega Ljubljanskega velesejma —• L. V. S.; Begunec — Ivan Naživin; Društvene vesti.
49—
Bafa
: Ali je mogoče radio-valove ukrasti? Te
dni je aretirala milanska policija nekega dr Cabor-a in tri njegove komplice. Te štiri osebe so obdolžene, da so lovile brezžična poročila, ki so bila namenjena za neko časopisne agenturo ter jih prodajala neki drugi agenturi. latvine so jim nesle letno čedno vsotico
500.000	lir. Sedaj gre zato, če je mogoče govoriti v tem slučaju v juridičnem smislu o tatvini ali ne. Mnogo juristov je mnenja, da so radioporočila v nasprotju s telefoničnimi in brzojavnimi last javnosti. Zato pričakuje ita« lijanska javnost z napetostjo sodbe v tej zade-
vi.
: Moskva drugo najdražje mesto v sovjetski Rusiji. Do predkratkim je bila Moskva najdražje mesto v Rusiji. Sedaj pa se je položaj spremenil. Najdražje mesto v Rusiji je Petrograd, najcenejše pa Tomsk v Sibiriji, kjer stanejo življenjske potrebščine polovico od tega kar slanejo v Petrogradu.
: Tuberkuloza hrbtenice ozdravljiva. V
Klotzsche—Konigsvvaldu pri Dresdenu je bil otvorjen te dni institut za proučavanje in le-čenje tuberkuloze hrbtenice po novi metodi dr. pl. Fincka. V svojem otvoritvenem govoru je povdarjal tajni svetnik dr. KBlliker, da je metoda dr. pl. Fincka uspešna. Pri tuberku-
«. m	a«E"Sje*	t	s
lozi v sklepih ima zdravnik dovolj sredstev na razpolago. Pri tuberkulozi hrbtenice pa mu je kost nedostopna. O Finckovi metodi pa je mogbče vplivati na hrbtenico potom fiksiranja 'in raztegnitve tako, da je ozdravljenje mogoče. Kura traja v lažjih slučajih 6 mesecev pri težjih pa do 2 leti.
: Zakonska drama v golobnjaku. Dopisnik nekega dunajskega lista piše: Splošno velja golob za simbol zvestobe in zanesljivosti in iz naravoslovja vemo, da so golobi monogami. Dvamesečno opazovanje pa je v meni to mnenje, vsaj kar se tiče zakonske zvestobe omajalo. Na letovišču, kjer se trenutno nahajam, imam razgled na sosedov golobnjak. V golobnjaku živi več parov golobov. Vsak par ima
svoj posebni oddelek. Zanimal me je posebno eden od parov. Golob in golobica sta bila popolnoma eijake barve, rjasto-rjava z belimi lisami. Živela sta v najlepši harmoniji ter \zredila do konca junija svoje prve letošnje mladiče. Začetkom junija sem ju opazoval zcpet, kako sta se kljunčkala na palici pred svojim stanovanjem. Neko jutro pa sem opazil na strehi nad njima tujega goloba, velikega, močnega s svetlikajočim se modrim perjem. Gledal je pozorno na zaljubljeni parček. Rjav-ček se ni zmenil zanj. Drugače pa je bilo z njegovo družico. Ta se je jela nakrat ozirati proti tujcu, prestopicala je z ene nožiče na drugo ter neprestano koketirala s tujcem. Ko sem prišel po preteku par ur zoper, se mi je j
nudil nenavaden prizor: rjavček in tujec v najsrditejšem dvoboju. Kljuvala sta se in bila s perc-tmi tako, da je letelo perje po zraku. Tujec je bil očividno močnejši, vrhu tega pa mu je — kar me je najbolj frapiralo — pomagala rjavčeva družica, ki je napadala svojega moža od vzadaj in od strani. Rjavec je bil končno premagan, hudo zdelan je pobegnil. Že drugi dan sem videl, kako sta nosila rjavka in tujec v stanovanje iz katerega sta prepodila rjavca, slamo za gnezdo. Rjavec je skušal sicer še parkrat uveljaviti svoje pravice, toda zaman, bil je vselej tepen. To je trajalo kakih 14 dni. Ko pa sta odletela pozneje rjavka in njen novi mož na polje po zrnje, je šinil varani in prepodeni rjavec v odprtino, iz
katere sta bila zletela rjavka in pritepenec, in prinesel je v krempljih jajce ter je izpustil na zemljo, da se je razbilo. To se je ponovilo še parkrat. Končno pa je končala zakonska drama vendarle na način, da so bili zadovoljni vsi. Nekega dne je priletela na streho tuja golobica, nežna sloka, bela s črnimi lisami. Jela se je radovedno ozirati na rjavca, ki je čakal v bližini zopet ugodne prilike za detomor. Ko je rjavec zaljubljene poglede-opazil, je pozabil na vso svojo maščevalnost ter posvetil vso svojo pozornost mični prilepe nki. Kmalu sta se kljunčkala, naslednji dan pa sta nosila v eno od odprtin tudi ona dva slamo za gnezdo. Za rjavko in njenega’no-vega moža se nista niti več zmenila.
Rudyard Kipling:
14
Knjiga o džungli.
»V čigavem imenu, brat?« Ran ni bil še nikoli videl Mowglija, dasi je seveda že čul o njem.
»Movvgli, žaba.« Človeški mladič mi pravijo! Zapomni si mojo sle-e-edk
'Poslednje besede je zakričal, ko so ga zavihteli po zraku, pa Ran je pokimal in se vzdignil, dokler ni bil videti večji kot majhna pikica prahu; in tam je visel v zraku ter opazoval s svojimi daljnogledimi očmi, kje so se majali vrhovi dreves, ko sta spremljevalca hitela z Movvglijem naprej.
>Daleč itak ne gredo,« je dejal in se zahehetal. >Nikoli ne izvrše, kar se namenijo storiti. Vedno za-počenjajo kaj novega, ta Bandar-log. Ako količkaj prav sodim, so si to pot same nakopale sitnosti, kajti Baloo ni golobradec, Bagheera pa tudi zna nekaj več kot koze ubijati, kolikor mi je znano.«
Zazibal se je na kreljutih, noge so se mu skrčile pod njim in čakal je.
V tem sta Baloo in Baghera besnela od togote in žalosti. Bagheera je plezal kot še nikdar in plezal, ali veje so se zlomile ped njegovo težo in spustil se je na tla, kreplje polne skorje.
>Zakaj vendar nisi cpozoril človeškega mladiča!« je rjul nad ubogim Baloojem, ki se je bil spusti! v nerodni dir v nadi, da prehiti opice. Kaj pomaga,
da : i ga malodane napol ubil s svojimi udarci, ako ga nisi opozoril na nevarnost!«
»Hitiva! Oj, hitiva! Morebiti jih še ujameva!« je sopihal Baloo.
»Pri tej hitrosti! Še ranjena krava se ne bi upehala cb njej. Učitelj postave, tepežnik mladičev — še miljo daleč se boš tako gugal, pa se razletiš. Sedi mirno in pomisli! Naredi si načrt. Sedaj ni čas za zasledovanje. Ako greva preblizu za njimi, ga lahko izpuste, da pade.«
»Arrula! Wlxoo! Morebiti so se ga že naveličale nositi in so ga izpustile. Kdo more zaupati Bander-logu? Mrtvih netopirjev mi daj na glavo in črnih kosti mi daj jesti! Zavali me v panj divjih"čebel, da me apikajo do smrti, potem me pa pckcplji s hijeno, zakaj najbednejši sem vseh medvedov ! Arulala! Wahova! Oj, Mcwgli, Movvgli! Zakaj te nisem svaril pred opičjim ljudstvom, namesto da sem ti razbijal glavo? Morebiti sem mu izbil vse nauke iz glave in tako bo sam v džungli brez vsakega gesla!
Baloo je sklepal šape nad ušesi, ječal in se zibal sempatja.
»Ovbe, saj mi je šele prav pred kratkim pravilno povedal vsa gesla,« je dejal Bagheera nepotrpežljivo. »Balco, ti nimaš niti spomina niti spoštovanja do samega sebe. Kaj bi vendar džungla mislila, ako bi se jaz, Črni panter, zvil v klopčič kot ježevec Iki in "tulil ?«
»Kaj meni mar, kaj džungla misli! Mogoče je sedaj že mrtev!«
»Ako in dokler ga za šalo ne izpuste z vej ali ga ne ubijejo iz nečimurnosti, nimam nobenega strahu za človeškega mladiča. Moder je in dobro izvežban, predvsem pa ima oči, ki ustrahujejo džungelsko ljudstvo. Ampak — in to je ravno veliko zlo — v rokah je Bander-lcga, ki nimajo strahu pred nikomur izmed našega ljudstva, ker žive na drevju.« Bagheera si je zamišljeno obliznil eno sprednjih šap.
»Kakšen bedak sem! Ej, kakšen debel, rjav bedak sem, ki kopljem korenine!« je tarnal Baloo in se na mah vzravnal iz klopčiča. »Resnica je, kar pravi divji slon Hathi: ,Vsakdo ima svoj strah!1 In ta Bandar-log ima strah pred Kao, skalnato (tigrasto) kačo. Kaa zna plezati kot opice. Peneči jim krade mladiče. Mraz jih izpreleti celo po repu, samo da slišijo njeno ime. Pojdiva h Kai.«
»Kaj pa bo storila za naju? Ker nima nog, ni našega redu, in njene oči sc silno zločeste,« je dejal Bagheera.
>Zelo stara je in jako prebrisana. Predvsem pa je venomer lačna,« je dejal Baloo upapolno. »Obljubi
ji veliko koz.«
Ves mesec spi, ko se enkrat naje. Mogoče je, da spi prav sedaj; pa tudi če ne spi, kaj pa potem, če bi rajši šla ubijat koze? Bagheera je bil seveda ne/.a-upen, ker ni vedel mnogo o Kai.
(Dalje prih.)
K i alt ni obleki ku pite plsafiterao ©telite v„ PONOVNO ZNIŽUJEMO CENE
Moški beli ali sivi Ženski v vseli barvah]
O Ir osici £»eii
i id
Din 99’- Din €>5‘- Din 49*-
m
m
9
Najboljša, naicenejša kolesa in šivalni s»roj
so edino
Petelinčevi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Gritzner, Adler, Ph6nix
za dom, obrt tn industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED1
Josip Peteline, Ljubljeni
XXK*XKXXXXXX*XXXXKXXXXXXX
TISKARNA »MERKUR"
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 332.	TELEFON ŠTEV. 332',
Se priporoča *a vse v tiskarsko stroko spadajoča dela.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Prof. dr. Alojz Zalokar
iiniiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinnnii!!!!
se je preselil v Maistrovo (Vojaško) ulico štev. 6 (poleg trga Tabora naspr0** vojašnice vojvode Mišiča) in ordinira redno od 2. do 3. ure popoldne.
MALI OGiLASI
Vsaka beseda 50 para, Din i-.
debelo tiskano
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg 51. 34/11., levo vrata št. I.
Krasne dcknr&cijske
patent-divane
v plišn
vam nudi izredno poceni
Rtulolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska • Vabim na ogledi
malo, mirno sobico, tudi
■na periferiji mesta. Prosim naslove na upravm-•stvo »Nar. Dnevnika«.
modroce
iz najboljšega «to*ačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, o^omane, detooraedjske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF HAMT1N, tapetnik Ljubljana, Kretoor trg 7.
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene ope-karne d. d. v Ljubl]ani.
Motorno kolo
2 Hi konjakih »il. Fa. NSU v brezhibn©m staaju. Ce-na 6000 Din. lswe se v upravi »Nar. Dnevnika« v Ljubljani.
Stenografln j a
vešča perfektne slovenske in nemške atenogra-fije išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. Ponudbe p nosi na upravo lista pod: »Marljiva.« ___________
DRVA-ČEBIN
Uloifova 1/H. ■ Talaf. 5S.
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/HI. pod svinska trgovina«.
Volna ln bombaž
za strojno plete®£ja j” vsakovrstna rocnn . _n debi v veliki . Karej
pai,t!f£h Ljubljana, Gospo-
Lka ul '8- _ S,ari trS 12’
Naročajte .Narod. Dnevnik'.
Izdajatelj ta odgovorni uredoik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiAarno »Merkur« t Ljubljani Andrej S**«.