"Proletarci vseh dežel, združite sel PRAYICA GLASILO ROmUNISTlONR PARTIJE aše države, bodočnost naših delovnih Mudi. (Vzklikanje: Tako je!). Konec kon-cev vsi dobro vemo, da se niti ena velika *“*var v zgodovini ni zgodila brez težav, bfez trpljenja in brez naporov. Kar je velikega v zgodovini človeštva, posebno v zgodovini delovnih ljudi vse je bilo jfeba drago kupiti, s trdim delom pridobi in z mnogimi žrtvami plačati. Postavili smo si velik cilj, da b^mo uničili Popolnoma in povsodi, v vsakem kotičku naše države, v mestu in na vasi, vsak Ostanek izkoriščanja človeka po človeku. IVzkliki: Tako je!) Ta cilj bo zagotovil *rečno življenje za vsakega posameznega plovnega človeka v naši državi. Razum-'”° ie, da tega ne moremo doseči samo ‘®m, da smo pregnali kapitaliste, da smo »cionalizirali njihove tovarne, saj nam * kapitalistični razred stare Jugoslavije ' wnogo zapustil. Od stare Jugoslavije ^n° dobili malo industrije, premalo za zgraditev novega življenja v naši domovini. Mnogo moramo še zgraditi v Jugoslaviji, da bo postavljen soliden materialni temelj za boljše življenje naših delovnih ljudi. Sedaj je glavno, da najprej to, kar imamo, dobro organiziramo, da to dobro^ upravljamo in da iz tega pridobimo največ, kar je mogoče pridobiti ter da k temu zgradimo vse tisto, kar nam je potrebno. To pa je v prvi vrsti težka industrija, ki nam bo dala stroje za našo lahko industrijo in za kmetijstvo. Na drugi strani je potrebno, da čim prej zgradimo socializem na vasi, da bi naši delovni ljudje imeli zadosti hrane in drugih potrebnih sredstev, da bodo živeli' boljše življenje kot do sedaj. To je sedaj naša neposredna naloga in tej nalogi služi petletni plan. Če pogledamo, s kakšnimi težavami gradimo to novo življenje, se moramo vprašati, kako da naši ljudje tako trdno in tako enotno premagujejo vse težave in tako vztrajno delajo za izpolnitev petletnega plana. Samo en vir te moči je in ta vir je globoka zavest naših delovnih ljudi, da so sedaj sami postali kovači svoje sreče in da je samo od njihovih lastnih rok odvisno, kakšno bo njihovo življenje in kakšna bo njihova prihodnost. Zato, ker se naši ljudje tega zavedajo, so danes pripravljeni premagati vse težave, tiste, ki se pojavljajo v državi, in tiste, ki prihajajo od zunaj ali z imperialističnega zahoda ali s socialističnega vzhoda, ki se je danes zedinil z imperialističnim zahodom v klevetah proti nam, da bi oviral našo socialistično graditev. Ta zavest je tista sila, ki lomi vse te zapreke in katera nam hkrati tudi jamči, da bomo tisto, kar smo si postavili kot nalogo, izvršili. Druga stvar, ki je tudi važna je dejstvo, da ta zavest ni nastala slučajno, ampak da se je izkovala v težki borbi na življenje in smrt s sovražniki ljudstva med narodnoosvobodilno borbo. Za vse naše ljudstvo je bila narodnoosvobodilna borba velika šola. V tej šoli so lahko ljudje videli na lastne oči, kdo je kakšen in kdo je kaj več dal za državo — posamezniki, vlada, razred itd. (Ploskanje). Med borbo se je naše delovno ljudstvo na lastne oči prepričalo, da je hotela izdajalska jugoslovanska buržoazija prodati ljudstvo okupatorju in vsakemu drugemu imperialistu na zapadu, ki ga je hotel kupiti. Nadalje je videlo, da so razna politična vodstva, ki so prej mnogo fra-zarila o nacionalni neodvisnosti, o kmečkem delovnem ljudstvu, izdala ljudstvo in ga pustila, da se samo bori proti okupatorju. Na drugi strani je naše ljudstvo na lastne oči videlo, da je edina sila, ki )® ostala z ljudstvom, kateri je uspelo združiti to ljudstvo in ga voditi v borbo proti okupatorju, da je bila ta sila Ko-munistična partija Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom. (Ploskanje. Dolgotrajne ovacije tovarišu Titu in KPJ). Naša Partija ni dobila zaupanja ljudstva s tem, da je pisala resolucije, razglase itd. Ne, naša Partija je izvojevala zaupanje ljudstva s tem, da se je ljudstvo lahko vsak dan v težki, krvavi borbi prepričalo, da je le-ta ne samo njemu zvesta, da ne varuje samo interesov svojega ljudstva, ampak da ga zna voditi v tej borbi, da zna varovati to ljudstvo pred udarci sovražnika, da zna to ljudstvo voditi od zmage do zmage. Zato si je naša Partija pridobila zaupanje ljudstva. (Tako je! Ploskanje). Tovariš Tito je vedno učil našo Partijo, naše kadre, da tisti, ld ima edino pravico, da daje navodila tej Partiji, je naš delavski razred in naše delovno ljudstvo, da ima samo ta pravico, da jo kontrolira, da ji daje zaupanje ali ne, glede na to kako Partija brani in varuje njihove interese. (Ploskanje). Tako je bilo tudi po vojni, tovariši in tovarišice. Na tej zemlji, ki je bila pre-gažena od okupatorja, opustošena in uničena, je bilo treba ne samo imeti voljo, da se to obnovi in znova zgradi in da se napravijo trdni temelji za bodočo izgraditev socializma, ampak je bilo treba tudi znati poiskati tista sredstva, ki nas bodo najhitreje in najbolje privedla do cilja- Tovariš Tito in Centralni komite naše Partije sta znala najti taka pota in taka sredstva. O tem nam govore uspehi, ki jih že lahko vidite na lastne oči. Čez nekaj dni bomo prišli do sredine našega petletnega plana, in kot vsi podatki že sedaj govore, bomo polletni plan za to leto uspešno izvršili. (»Hočemo«, ploskanje). Prav tako pa bomo tega dne uspešno izvršili tudi polovico petletnega plana. To bo šele polovica našega petletnega plana, vendar že sedaj vidimo, da so uspehi, ki sta jih dala politika naš* Partije in napor naših delovnih ljudi v borbi za izpolnitev petletnega plana, nekaj otipljivega, nekaj, kar se vidi, nekaj, kar se ne more s praznimi besedami ovreči ali zanikati. Zato je toliko bolj smešno, ko se iz ZSSR in drugih socialističnih držav javljajo ljudje, ki pravijo: »Ne, vsega tega nL Propada vam petletni plan, izdaja socializma« in podobno. Vsak človek ve, da ae resnica z lažjo ne more spremeniti, toda tisto, kar je stabilno, kar trdno staji na zemlji, tega se gotovo ne mori Boi za izpolnitev polletnega plana se zmagovito nadaljuje ovreči z nobenimi besedami — a to je naš petletni plan (»Tako je!«). V Bukarešti so na drugem zasedanju Iniormbiroja kakor vsi veste sprejeli resolucijo — po vseh teh uspehih, ki smo jih dosegli v naši državi — v kateri je ugotovljeno da mi nismo niti socialistična država niti nimamo Komunistične partije, nismo se niti osvobodili niti borili, niti gradimo socializem. Sedaj nadaljujejo z obrekovanjem in tako so n. pr. na kongresu Komunistične partije Češkoslovaške prepričevali, da so v tej vojni zmagale Sovjetska zveza in države, ki so pomagale Sovjetski zvezi, in to so po njihovem Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Rumunija, Bolgarija in Albanija. Videti je, kot da jim mi nismo pomagali. Toda o tem, da smo jim pomagali, priča 1 milijon 700.000 naših žrtev, ki so padle v tej borbi. (Tako je!) Prav tako je resnica, da gradimo socializem, kar dokazujejo tudi uspehi našega petletnega plana, dokazuje graditev socializma na vasi itd. To so prav tako žive priče naše dosledne revolucionarne borbe za zgraditev socializma in tudi 1,700.000 žrtev priča o herojski borbi, ki so jo naši narodi bojevali častno in enakopravno s Sovjetsko zvezo proti fašističnim napadalcem. Potemtakem, tovariši, ne povzroča zaskrbljenosti, če mi gradimo socializem ali ga ne gradimo, niti če bodo samo oni dokazovali ali ne, da mi ne gradimo socializma, ker oni ne morejo dokazati nekaj česar ni. Zaskrbljenost povzroča, zakaj oni lažejo, zakaj varajo svet, zakaj napadajo narode Jugoslavije, zakaj motijo narode Jugoslavije danes, ko vlagajo vse svoje sile za izpolnitev petletnega plana in za zgraditev socializma. To je tisto, kar povzroča zaskrbljenost. Sedaj ne bom podrobno govoril o vsem tem, eno pa je gotovo: z lažmi in podtikanji, s podlimi umazanimi sredstvi lahko nastopajo samo tisti, ki se bore za umazane cilje, v primeru Jugoslavije pa je gotovo, da so cilji tistih, ki Jugoslavijo napadajo, nepošteni in umazani. (Tako je.) Vzemimo samo eno stvar: Nenadoma, kakor strela z jasnega neba preprosto razglasa, da je treba to vlado Jugoslavije odstraniti, da je treba odstraniti CK na čelu s tov. Titom. (Žive! CK na čelu s tov. Titom.) Zamislite si, tovariši, tako stvar: V Bukarešti se sestanejo ljudje, kjer ni nobenega Jugoslovana in sklenejo, da je treba jugoslovansko vlado odstraniti. Zakaj jo je treba odstraniti? Baje zato, ker je nekdo govoril nekaj, kot pravijo, proti Sovjetski zvezi, zato, ker baje vodimo nekakšno prokula-ško politiko, zato ker je tam Ljudska fronta, kakršna njim ne ugaja itd., in ker so stvari take, je treba enostavno odstraniti KPJ in vlado. Kdo pa je Centralni, komite? Treba je odstraniti Centralni komite, ki je v vsej vojni vodil naše narode v borbi in jih dovedel do zmage. Kakšna je vlada? Treba je odstraniti vlado, ki je po osvoboditvi postavila trdne temelje za zgraditev socializma v naši državi, ki je danes vztrajno organizirala socialistično graditev in kateri stoji na čelu heroj ter neumorni tribun delovnega ljudstva tov. Tito. To vlado je postavilo naše ljudstvo in ji tudi dalo zaupanje. Dalo je zaupanje tov. Titu zato, ker zaupa tovarišu Titu. (Tako je! Ploskanje.) Se pravi, da naše ljudstvo zaupa v tov. Tita in v svojo vlado, zaupa zaradi tega, ker je tako tovariša Tita kakor tudi CK naše Partije preizkusilo^ v borbi za zgraditev socializma tam, kjer ju je najbolje lahko preizkusilo. Glejte, toda oni tam nimajo zaupanja v to vlado in tov. Tita ter zaradi tega pravijo, da je treba odstraniti to vlado. Tovariši in tovarišice, če te stvari tako pogledamo, pa se vprašamo, kaj je prav za prav za to resolucijo Iniormbiroja in za vso to kampanjo, ki jo vodijo proti naši državi, tedaj dobimo na to samo en odgovor. To pomeni dejansko vsiljevati tujo voljo našim delovnim množicam, naši socialistični Jugoslaviji, mi pa se, tovariši, nismo borili za to, da bi nam kdo drug vsiljeval svojo voljo. Mi smo že med vojno in pozneje pokazali, kaj znamo z lastnimi rokami ustvariti in ne potrebujemo nikogar, ki nam bi vsiljeval svojo voljo. (Tako je!) Vsa ta kampanja torej ni nič drugega kot omalovaževanje volje naših narodov, preziranje volje našega ljudstva, to pa dejansko pomeni, gledano z druge strani, vnašanje terorističnih metod v odnose med socialističnimi državami. Toda mi takih odnosov ne maramo in pravimo »kritikom«, lri so začeli klevetniško kampanjo proti nam: »Usedimo se kot predstavniki ljudstva za isto mizo pa se pomenimo brez psovanja, brez laži, brez pritiska o vseh stvareh, ki zadevajo naše skupne koristi«. (Tako je!) Vendar oni tega nočejo. Nasprotno, hodijo po drugi poti, to pot pa vi vsi poznate. To je pot gospodarskih sankcij, prekinitev gospodarskih odnosov, to je pot organiziranja obmejnih izzivanj in incidentov na madžarski, albanski ter drugih mejah, pot organiziranja škodljiv-stev v sami državi. Toda vsa ta sredstVa »prepričevanja«, kakršne so gospodarske sankcije, obmejni incidenti, pritisk, klevete itd,, vse to ni nič novega. Vse to mi poznamo. Tu si socialistične države, ki V podjetjih težke industrije je boj za izpolnitev polletnega plana posebno ceter; delovni kolektivi se zavedajo, da ie od njihovih uspehov zelo odvisno, kako bodo izpolnjevali svoje naloge delavci v drugih industrijskih strokah. Težka industrija ima zelo odgovorne naloge. Oster boj za izpolnitev polletnega plana se bije tudi v železarni v Štorah. Mar-tinarji so prvi izpolnili svoje planske naloge. Zdaj so jim sledili delavci v valjarni. Oviralo jih je popraiviilo peči, da niso polletnega plana izpolnili že prej. V petek 17. junija v prvih jutranjih urah so oznanili svojo delovno zmago. Odlikovala se ie zlasti izmena mojstra Antona Zupanca. V ponedeljek so izpolnili polletni plan po vrednosti delavci mariborske livarne. V boju za plan so se najbolj odlikovali livarji bronastih odlitkov in delavci oddelka za izdelovanje kopalnih peči. ki so do 20. t. m. že precej presegli plan. Po količini bodo plan dosegli 25. junija. Med prvimi mariborskimi kolektivi je tudi kolektiv hidrocentrale na Mariborskem otoku: plan so izpolnili 15. 6. V tekstilni industriji je eden med prvimi kolektiv podjetja »Industrije bombažnih izdelkov«, predilnice v Kranju; polletni plan je izpolnil 17. t. m. Med železniškimi kolektivi se ie odlikovalo nadzomištvo proge št. 3. Ljubljana I: plan so izpolnili 12 dni pred rokom. Tudi v drugih ljudskih republikah vedno več delovnih kolektivov zmaguje v boju za izpolnitev polletnega plana. V seniskem premogovniku, kjer so plan izpolnili 24 rini pred rokom, pa se rudarji borijo, da čim boli presežejo polletno plansko nalogo. Uspešno izpolnjujejo poflletno proizvodno nalogo kolektivi zvezne kemične industrije. Med prvimi ie izpolnil polletni plan — že 2. junija — kolektiv »Elektrobosne«. v tovarni kemičnih iz-delkov_ v Celju pa so plan izpolnili po količini in vrednosti 36 dni pred rokom-Polletno proizvodno nalogo so že opravili kolektivi naslednjih pomemhnpjŠih tovarn: tovarna dušika v Rušah, >Zorka< v Subotici. »Žnpac v Kraševcu. »»Zorka* v Snbcu in tovarn* kisika v Nišu. Le dober teden dni ie do konca meseca^ do polovice petletke. Zato so delovni uspehi, ki jih kolektivi dosegajo v borbi za izpolnitev polletnega plana,,tem pomembnejši, ker bodo hkrati merilo uspehov, kako uresničujemo petletko. Letos ie leto kongresov številnih sindikatov; v počastitev teli kongresov in da dokažejo svoje zaupanje v naše partijsko in državno vodstvo, so delovni kolektivi prevzeli velik«5 tekmovalne obveznosti. in številni, zlasti da čim bolje izpolnijo polletni plan. V teh dneh se skoTaj od ure do ure stopnjuje tekmo-val m polet, ki pa pogosto ostane skrit drugim ljudem; navadno zvedo le. da so posamezni kolektivi izpolnili polletni plan pred rokom. Tudi delavstvo steklarske industrije tekmuje. V tekmovanju, ki ga je napovedal kolektiv v Straži v začetku leta, je zmagala pairačineka steklarna. Kolektiv je stalno presegal redne in mesečne plane. K tej zmagi so precej prispevali tudi zidarji, ki so popravili dve peči pred rokom in tako omogočili povečanje proizvodnje. Mnogo manjše uspehe dosega steklarna v Hrastniku zaradi velikih težav, ki jih še ni mogla dovolj uspešno premagati. Kolektiv šteje letos mnogo manj delovne sile kakor lani. Steklarna izdeluje predvsem industrijsko steklo, medtem ko je prej tudi luksuzne in brušene izdelke; zato zdaj teže doseže plan po vrednosti. Kolektiv ima podroben načrt za izpolnitev polletnega plana, toda boi bo še oster in najbrž bo trajal do zadnjega dne. Delajo po bri-gadnem načinu in brigade tekmujejo med seboj. Tekmovalni polet ie na višini in steklarji so trdno sklenili, da uspešno izpolnijo polletni plan. Lep uspeh so dosegli apneničarji v Zagorju; zavezali so se. da bodo polletni plan izpolnili do 27. t. m., proizvodno nalogo pa so opravili že do 16. t. m. ter .plan ceio presegli za 9.96%. Kolektiv je dosegel zelo lepe uspehe že v prvem četrtletju. kar ie pripomoglo, da ie zdaj tem boli izpolnil polletni plan. V železniški tehnični vozovni delavnici v Ljubljani (Šiška) so 18. t. m. izpolnili plan za popravilo tovornih vagonov. Ze 25. maja pa so izpolnili plan za popravilo potniških vagonov. V Splitu ie podjetje »Bager« izpolni- lo polletni plan 16 dni pred rokom. Delovni kolektivi tega podjetja čistijo morsko dno v pristaniščih in vzdržujejo prekope. — V splitski železniški kurilnici so 19 dni pred rokom opravilio svojo polletno nalogo. Letos stalno tekmujejo. Maja so presegli mesečni plan za 15%. V Karlovcu sta 17. t. m. izpolnili polletni plan dve tekstilni tovarni, predilnica in tkalnica. V ^Vojvodini ie do 15. hmiia polletni plan izpolnilo 29 podjetij. Maja je izpolnilo polletno proizvodno nalogo 7 koncp-liarn. Pivovarna v Zrenianinu ie polletni plan izpolnila 26. maja. Ze 8. t. m ie kemična tovarna ' Zorka t začela delati za drugo polletje. Zlasti uspešno tekmujejo v tovarni preprog v Zrenianinu, kjer presegajo dnevne plane za 30—90 odstotkov. Poročali smo o lepem uspehu kolektiv,^ tovarne gumijevih izdelkov »Sava* v Kranju. Iz podrobnega poročila o boju za izpolnitev polletnega plana ie razvidno, da so plan izpolnili 23 dni pred rokom predvsem zaradi uvedbe brigadne-ga delovnega načina. Brigadni način ni omogoči! le povečanja proizvodnie. temveč tudi. da se ie povečala kakovost izdelkov. Brigade in oddelki tekmujejo med seboi. V prvi polovici tega meseca je preiel prehodno zastavico oddelek za gumiranie blaga, ker ie presegel plan za 15%. Rudnik Trbovlje le dela za drugo polovico petletke Delovni kolektiv rudnika Trbovlje ie 22. junija ob 20 dosegel v drugi izmeni polletni plan za letošnje leto in že dela za drugo polovico petletke. Rudnik Trbovlje, ki ie najveoji rudnik v Sloveniji, je kot prvi rudnik v revirjih dosegel to pomembno zmago. V poostreni borbi, ki se je razvijala v teku vsega leta. je delovni kolektiv rudnika Trbovlje predvsem v tem mesecu presegal dnevne planske naloge in tako izpolnil 6vojo nalogo 8 dni pred rokom. Ta zmaga rudarjev rudnika Trbovlje ie še toliko boli pomembna, ker je rezultat prizadevanja celotnega kolektiva, od poslednjega rudarja, do tehničnega in upravnega osebia. Ta zmaga ie obenem tudi odgovor trboveljskih rudarjev bu-dimpeštamskemu radiu, ki je pred dne- vi klevetal našo državo in lagal, da v Trbovljah stavka 5000 delavcev. Rudarji rudnika Trbovlje 90 ob tej pomembni zmagi sklenili, da se bodo' še nadalje j z vsemi silami borili, da častno izvršijo I obveznost, ki so io dali na II, kongresu rudariev v Beogradu, t, j. da bodo izpolnili letni plan do 29 novembra, š. S. PREMOGOVNIK V SENOVEM DELA ZE ZA DRUGO POLLETJE Delovni kolektiv premogovnika v Senovem je v torek ponoči izvojeval bitko za izpolnitev polletnega plana. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker ta premogovnik spada med največie v Sloveniji. Delovna zmaga ie bila sad velikih naporov vsega kolektiva. V vseh letošnjih mesecih so presegali mesečne plane. Maja so plan presegli za 6.4%. Tedaj so s prostovoljnim delom nakopali 1000 ton premoga ob sodelovanju prostovoljnih brigad iz Ljubljane. Tudi v tem mesecu so nakopali prostovoljno 1000 ton premoga. Rudarji zagotavljajo, da bodo še nadalje vztrajali v dosedanjem delovnem poletu. nas napadajo, niso izmislile nič novega. Vse toso poizkušali uporabiti proti nam zapadni kapitalisti, Vse to so znane metode, toda s temi metodami ne morejo ne nas, ne ostalega sveta prepričati, da imajo oni prav, ne pa mi, ampak prav nasprotno, potrjujejo, da imamo mi prav, ne pa oni. Kot sem dejal, povzroča skrb samo to, zakaj vse to počenjajo in kaj hočejo s takimi svojimi metodami ter akcijami doseči. Na to lahko odgovorimo samo eno, ne da bi se spuščali v vzroke, čeprav so ti vzroki sedaj že precej jasni vsem našim ljudem. Kot smo dosledno in načelno vztrajali med narodnoosvobodilno vojno in po vojni v borbi za socializem bomo tudi sedaj vztrajali na svojih pravilnih revolucionarnih, komunističnih postojankah, branili bomo socializem, branili čast, srečo in prihodnost našega ljudstva. (Tako je!) Kar pa zadeva nas tukaj doma, pa moramo, tovariši, z vsemi silami delati za to, da bo naš petletni plan čim uspešneje izpolnjen, pa ne samo izpolnjen, ampak da bomo ustvarili tudi pogoje, da bo vsaj v nekaterih panogah tudi presežen. Tovariši, vsi moramo razumeti, da je borba za petletni plan težka vseljudska bitka, prav taka, kakršna je bila med narodnoosvobodilno vojno. Zmagati v tej bitki pomeni zagotoviti pogoje za hiter dvig življenjskega standarda naših delovnih ljudi, za dvig blaginje naših delovnih ljudi, za hitro zgraditev srečne prihodnosti, ki jo ml vsi želimo. Poroštvo, da bomo to dosegli, ste vi, vsi delovni ljudje naše države, ki izpolnjujete danes, vsak na svojem mestu, vse naloge, ki se postavljajo pred vas. Poroštvo za to je naša Partija, ki je znala voditi med vojno in zna voditi danes naše delovne ljudi, poroštvo za to je dejstvo, da je na čelu vseh nas naš tov. Tito, ki je poosebljenje vseh naših naporov in vsega tistega, kar hočemo doseči z našo borbo za socializem. (Vzkliki: Živel tov. Tito!) Naj živi naše junaško črnogorsko ljudstvo! Naj živi Ljudska republika Črna goral Naj živi KPJ s tov. Titom na čelu! (Navdušeno ploskanje in dolgotrajne ovacije tov. Titu in Partiji.) Partijske organizacije na železnici se bore za čim bitrejši prevoz in pravočasno izpolnjevanje plana Dne 20. t. m. je bila v Ljubljani prva konferenca sekretarjev osnovnih partijskih organisacij na območju Direkcije železnic Ljubljana. Na konferenci so razpravljali o doseženih uspehih v borbi pri izpolnjevanju plana, o velikem prispevku naših železničarjev pri graditvi socializma. Razpravljali pa so tudi o pomanjkljivostih in to tako partijskih organizacij, kakor tudi pri sindikalnem in strokovnem delu. V naslednjem objavljamo nekatere ugotovitve te partijske konference in resolucijo ob klevetniki gonji proti naši državi, ki je bila sprejeta na konferenci. Železniški prevoz zavzema v našem gospodarstvu važno in odgovorno nalogo. Od pravočasne dobave surovin, gradiva, strojev itd. je največkrat odvisna izpolnitev plana_ v posameznih podjetjih in panogah našega gospodarstva. Železnice so osnovno prometno sredstvo za dovoz potrebščin za naše delovne ljudi, z njimi izvažamo izdelane proizvode in uvažamo potrebna sredstva za naše gospodarstvo. Vsak ^zastoj na železnicah pomeni zastoj in težke posledice v vrsti panog. Naša Partija posveča posebno pozornost vprašanjem železniškega prometa. Dobro izpolnjevanje plana in nalog prometa za-visi predvsem od dobrega dela železniških partijskih organizacij. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je izdal januarja meseca letos sklep o reorganizaciji železniških partijskih organizacij. Na osnovi tega sklepa 6ta bila v območju ljubljanske železniške direkcije ustanovljena dva železniška komiteja, in sicer v Ljubljani in Mariboru, pri direkciji pa je bila sestavljena skupina inštruktorjev. S tem je bila prekinjena stara pomanjkljiva praksa, da so bile partijske organizacije posameznih železniških križišč vezane na različne rajonske komiteje, odstranjena je bila organizacijska neurejenost in železniške partijske organizacije so se v resnici lahko posvetile predvsem svojim vprašanjem. Ta skrb CK KPJ za železniške partijske organizacije in izvedba njenega sklepa je že v nekaj mesecih privedla do zelo dobrih uspehov. Železniške partijske organizacije so se močno okrepile, rezultat tega pa je tudi boljše izpolnjevanje plana. Pred partijske organizacije na železnici so se postavila nova vprašanja, ki se doslej zaradi organizacijske neurejenosti niso pokazala v tako jasni obliki. Predvsem je izbila na dan važna naloga razširitve in izboljšanja socialnega sestava železniške partijske organizacije. Doslej so te organizacije posvečale premalo pozornosti sprejemanju članov iz vrst progovnih delavcev, strojnega in voznega osebja in sploh delavstva, ki neposredno izvršuje naloge našega transporta. Zaradi premajhne pozornosti progovnim delavcem so se med njimi pojavili primeri neupravičenih izostankov, slabe discipline itd., kar je oviralo uspešno izpolnjevanje nalog gradbene 6lužbe. Pravtako so imele nekatere osnovne partijske organizacije na železnici nepravilen odnos do sprejemanja delavk v Partijo. Partijske organizacije na železnici morajo stalno skrbeti za širitev svojih vrst z vsestransko deiovno in politično aktivnostjo. Največja napaka pa bi bila, če bi 6e to delo odvijalo kampanjsko. Partijske organizacije so uspešno rešile vprašanje rednega posečanja sestankov, ki je otežkočeno zaradi posebnega značaja železniške službe. Napake, ki se pri tem še dogajajo, pa bodo odpravljale s še večjo odločnostjo. Vprašanje, ki so mu partijske organizacije na železnici posvetile premalo pažnje, je izvrševanje sklepov. Vzrok temu je največkrat v piemalo konkretnih sklepih, v šablonskih, preveč posplošenih in načelnih sklepih, ki tudi ne zadolžujejo posameznega člana za izvršitev določene naloge. Pravtako je v nekaterih partijskih organizacijah še vedno premajhna kontrola izvrševanja sklepov. Za dobro izvršitev nalog je potrebno predvsem troje, in sicer: pravilno oceniti položaj m postaviti nalogo, pravilno organizirati ^izvršitev naloge in tretje, pravilno izvršiti kontrolo izvrševanja naloge. Nadaljnje zelo važno vprašanje, ki se je pokazalo pri reorganizaciji železniških partijskih organizacij, Je vprašanje pravilne povezave in odnosa med partijsko in sindikalno organizacijo ter upravnim vodstvom. Brez dobrega in vsakodnevnega sodelovanja in pravilnih odnosov med vsemi tremi faktorji partijska organizacija ne more izvrševati uspešno svojih nalog. Kako škodljivo je, če ni to vprašanje pravilno urejeno, lepo kaže primer delavnice šiška v lanskem letu, ki Je navzlic dobremu kolektivu prav zaradi te napake imela neuspehe. Sličen primer je bil tudi v kurilnici Ljubljana. Koliko je zavirala ta napaka, kažejo prav sedanji uspehi. Partijska organizacija mora dobro obvladati vsa vprašanja, ona daje pobude za odstranjevanje vsakršnih napak in pomanjkljivosti, za izboljšanje tsko političnega, kakor strokovnega dela. Dosedanja praksa je odločilno potrdila pravilo, da je za uspešno delo partijskih organizacij nujno potreben plan. To prakso postavljanja planov so nekatere železniške partijske organizacije že osvojile, ostale pa jo bodo v najbližji bodočnosti. V današnji borbi za izpolnitev planskih nalog transporta je posebno važna poživitev politične aktivnosti v sindikalnih organizacijah in pri vsakodnevnem delu. Sindikalnemu življenju 60 doslej posvečale partijske organizacije na železnici vsekakor premalo pozornosti. Le tako je mogoče razumeti slabo delo sindikalnih podružnic, na primer v Ljutomeru in Zidanem mostu, pa tudi na nekaterih drugih krajih. Pogosta napaka partijskih organizacij na železnici je, da delo v sindifialnl podružnici prepuščajo samo svojim članom, ki so v upravnem odboru, kot celota pa jim ne nudijo do-voljne pomoči. Posamezniki, ki so v odboru, če so še tako dobri in požrtvovalni tovariši, ne bodo dosegli takih uspehov, kakor bi jih ob podpori celotne partijske organizacije z vsakodnevnim političnim in vzgojnim delom med člani sindikalne podružnice. Brez mobilizacije celotnih delovnih kolektivov tudi partijske organizacije ne morejo izvršiti svojih nalog. Približno isto velja tudi za delo partijskih organizacij z mladino. Mladinske organizacije na železnici že dosegajo lepe uspehe, tako na primer mladinska brigada v kurilnici Ljubljana, v delavnici Šiški, v Mariboru itd. Toda navzlic vsem tem uspehom je treba mladinski organizaciji na železnici posvetiti še večjo pažnjo. Železničarji 60 po osvoboditvi izvršili ogromno dela, bodisi z obnovo porušenih prog, objektov in voznega parka, bodisi s prevozom, to je z zadostitvijo potreb po prevozu s strani celotnega našega gospodarstva. Plan v letu 1&48. 60 izvršili predčasno, uspešno pa tudi izvršujejo letošnji plan, čeprav je velik in zahteva povečanih naporov. Navzlic vsem uspehom, na katere so železničarji upravičeno ponosni, pa se pri njihovem delu že vedno dogajajo napake in pomanjkljivosti. Z odstranitvijo teh napak in slabosti bi lahko plan tudi presegali. Železnica kot transportno podjetje ni odgovorna samo za izvrševanje svojega plana, pač pa je odgovorna tudi za pravočasno dostavo zaupanega gradiva, to je za izpolnjevanje plana v ostalih panogah našega gospodarstva. Partijske organizacije na železnici so prešle v ogorčeno borbo za odstranitev vseh pomanjkljivosti. V naši državi dejansko primanjkuje voznega parka, toda z dobro organizacijo, s pravilnim delom lahko krijemo vse potrebe našega gospodarstva. Ena izmed dosedanjih napak in slabosti je v nepotrebnih stojninah. Dnevno stoji nerazloženih od 100 do 250 voz. Tako na primer železarna Jesenice noče pravočasno razkladati vsled tega, ker mora plaičati delavcem nadurno delo, kar jo stane več kakor stojnina. Pri tem pa tovarna ne upošteva, da v tem primeru ne gre za denar, marveč zato, da se ti vozovi sprostijo in da se z njimi krijejo ostale potrebe. Sličen primer je tudi pri cementarni Trbovlje. Tudi tu stoji dnevno po več voz. Vzrok je na eni strani isti kot na Jesenicah, na drugi pa je v tem, da se uprava ni dovolj pobrigala, da bi preuredila nakladalne in razkla-dalne naprave. Slični primeri so tudi v Slov. Javorniku, Mariboru, Celju itd. Partijske organizacije teh podjetij, kakor tudi na železnici, bodo ob 6kupnih naporih z lahkoto odstranile te pomanjkljivosti. Mobilizirale pa bodo tudi naše no- vatorje in racionalizatorje, da bodo način razkladanja in nakladanja preuredili na nov, sodoben način. Posebno važno je vprašanje pravilne obremenitve voz. Največje napake glede pravilne obremenitve so na postajah Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Zidani most, Celje, Maribor itd. Ce bi pravilno nakladali in obremenili vozove, bi lahko dnevno prihranili 70 do 80 voz, kar je zopet ena izmed poti za hitrejši prevoz. Tako na primer nakladajo na Verdu manjše vozove z lesom, ki je lahek, in večje vozove s kamenjem, ki je težak. Zaradi tega se zgodi, da je velik voz prostorninsko samo napol izrabljen. Partijske organizacije na železnici morajo z vso silo odstraniti napake pri zamujanju vlakov, zaradi enega 6amega potniškega vlaka, ki vozi delavce in zamudi eno do dve uri, izgubi naše gospodarstvo od 1000 do 2000 dragocenih delovnih ur. Največjo krivdo zamude nosijo izhodne postaje, ki vlakov ne odpravljajo pravočasno vsled nepravočasne sestave, pozne dostave lokomotive, vsled vlakovnega osebja, ki prihaja pozno k vlaku itd. Medpotnih zamud pa je krivo največkrat in v največji meri strojno osebje, kakor tudi postajno in vlako-spremno osebje. Železniške organizacije 60 že uspele znatno zmanjšati zamude, toda odpravile jih še ni60. Največ zamud in ostalih napak, ki so vzroki zamud, delajo postaje Zalog, Ljubljana, Jesenice in Celje. Pravtako so predvsem partijske organizacije odgovorne za odpravo dosedanjih slabosti v gradbeni elužbi. Pri terenskih nadzornikih se še vedno opravlja nepotrebna administracija in zadržuje delovna sila. Še vedno 6e pojavljajo primeri nepravilno postavljenih norm in na nekaterih deloviščih celo ne delajo po normah. V večini primerov ni upeljan brigadni sistem dela, čeprav je pokazal odlične rezultate. Najboljšo brigado in najbolje vpeljan brigadni sistem dela ima nadzornik v Ljubljani. Najbolj grobi primeri pa so pri nadzornikih v Gro-suplju, Dravogradu, Litiji in Ljutomeru. V gradbeni službi se bore partijske organizacije predvsem za dobro organizacijo, evidenco, brigadni sistem dela in postavljenj e realnih norm. To 60 nekatera glavna vprašanja, ki jih rešujejo partijske organizacije na železnici. Tem je treba prišteti še skrb za ljudi, ki 6e je zadnje čase precej izboljšala, skrb za strokovno vzgojo in pravilno razmestitev in zaposlitev delavcev. Na delovnih mestih, kjer bi bili lahko zaposleni nekvalificirani ali pol-kvalificiirani delavci, so v večini primerov zaposleni strokovnjaki, ki so na drugih mestih v našem gospodarstvu tako potrebni. Partijske organizacije so se lotile tudi lega vprašanja in ga bodo zlahka ■ rešile: v tesnem sodelovanju z upravnimi vodstvi. Resolucija ob klevefniški gonji proti naši državi Zbrani na svojem posvetovanju sekretarji osnovnih partijskih organizacij območja Direkcije železnic Ljubljana, izražajoč mišljenje vseh naših železničarjev, odločno protestiramo proti nedostojni, lažni, zločinski in protirevolucionarni gonji, ki jo vodijo proti naši državi in naši izgradnji socializma voditelji SZ in drugih držav Informbiroja. Danes, ko se z vsemi silami in požrtvovalnostjo borimo za izvršitev revolucionarne naloge — zgraditev socializma, za lepšo bodočnost naših narodov, ko krepimo naše vrste v borbi proti imperialistom in vojniin hujskačem, doživljamo, da nas pri izgradnji socializma ne ovirajo samo imperialist} in njihovi hlapci, pač pa tudi tisti, ki bi bili v prvi vrsti dolžni, da z vsemi silami podprejo napore naših narodov, ki so za to, kar imajo, dali velike in dragocene žrtve, ne samo zase, pač pa za celotno protiimperialistično fronto. Namesto vztrajnega in prijateljskega sodelovanja se pod vodstvom CK VKP(b) razbija socialistični tabor, vnašajo neenakopravni in nesocialistični odnosi med socialističnimi državami, teptajo se vse pogodbe in obveznosti ter ogroža prijateljstvo, ki smo ga kovali v dolgoletni borbi proti izkoriščevalcem. V svoji besni gonji gredo že tako daleč, da ustvarjajo obmejne incidente in pošiljajo k nam vohune in izdajalce, ki so' bili še včeraj _ fašisti. Na konferenci zunanjih ministrov v Parizu je predstavnik SZ skupno s predstavniki zapadnih držav odklonil upravičeno zahtevo, da se zasliši^ predstavnika Jugoslavije po vprašanju naših upravičenih zahtev do Slovenske Koroške. Ali je to samo navadna gonja? Ne. Tako početje obsojamo kot zločinsko. Kljub vsem izzivanjem, gospodarskemu pritisku na našo socialistično domovino s strani SZ in drugih držav Informbiroja, navzlic vsej besni in vedno bolj brezobzirni gonji. ki je v skrajnem nasprotju s_ socialistično moralo, smo trdno prepričani v našo zmago pod vodstvom naše slavne in jeklene KPJ, CK KPJ in tov. Tita. Izjavljamo, da bomo šli s podvojenimi silami s CK in tov. Titom neomajno po poti graditve socializma, ki bo prinesel svetlo bodočnost ne samo našim narodom, pač pa bo tudi doprinesel k mednarodnemu delavskemu gibanju in zmagi socialistične morale, k pravilnim odnosom med socialističnimi državami in k zmagi nad protirevolucionarnimi silami. V tej borbi bomo odločno in vztrajno izvrševali vse naloge, ki jih nalaga nam naša socialistična graditev, naša Partija in njen genialni voditelj tov. Tito. VLADIMIR NAZOR IN SLOVENSKI PARTIZANI V jeseni 1943. leta je deveta slovenska narodnoosvobodilna brigada po razbiti nemški ofenzivi počivala v Polomu, napol razrušeni va6i na Kočevskem. Neko popoldne konec novembra se je uravnala v zbor z vso vojno opremo. V dolgi koloni se je z osmo in deseto brigado začela vijugati nekam proti jugu. Osemnajsta divizija je prekoračila slovensko-hrvatsko mejo, da bi globoko v Hrvatski vpadli v hrbet Nemcem ki *o tedaj svojo ofenzivo iz Slovenije prenesli iz Slovenije v Liko. Ko so Nemci zvedeli za prihod močnih slovenskih partizanskih enot, so se umaknili na Sušaik, kamor so pritegnili tudi del svojih sil iz Like, in čez nekaj | dni navalili proti Lokvam in Delnicam. Po večdnevnih bojih je osemnajsta divizija Nemce zopet potisnila na Sušak. Osma in deseta brigada sta zatem uničili namika oporišča Sugari, Vrata, Fužine in Hreljin pri Kraljeviči. S krepkim udarci so slovenski partizani zavračali vse nemške in ustaške poskuse, da bi vdrli v zapadni del osvobojenega Gorskega Kotarja. Deveta brigada pa j« sredi decembra v vzhodnem delu Gorskega Kotarja v jurišu osvobodila Stari laz in Ravno goro, nato pa prodirali proti Vrbovškemu, važnemu cestnemu središču, ter ga e pomočjo desete slovenske in trinajste hrvatske brigade po nekajdnevnih ostrih bojih 26. decembra 1943. osvobodila. S tem je bil ves Goreki Kotar ponovno osvobojen, hkrati pa razbito severno krilo nemške ofenzive v Liki. Hrvatsko m srbsko prebivalstvo v Gorskem Kotarju je bilo slovenskim brigadam nepopisno hvaležno za bratsko deklino« Silviko. ki ie bila tedai še otrok in za očeta Martina, ki so mu tudi že pešale moči. Ni bilo lahko. Vse boli zgovorna postane Marija, ko pripoveduje o svojem novem življenju. Vse na niei govori, koliko pomeni za človeka prelom s starim načinom življenja. Ni je bilo treba vabiti, sama ie uvi- sostvovala. Tudi vsa pota. ko ie treba zdai zaradi tega zdai onega vprašanja na okraj, opravlja ponavadi sama. Pa ostale žene? Tu si Micika nekoliko očita. AFŽ organizacija — priznava sama — bi lahko bila pri njih vsekakor aktivnejša kot pa ie. Tako tudi ne bi prišlo do pojava, rla so stopili v zadrugo ponekod le možje, žene pa so ostale izven. Celo predsednica AF2 je med niimi Pa se potem čudi ostalim Sicer pa ie žene ne skrbijo. Zdai. ko jih ie večina že v zadrugi, bo imela veliko več prilike za delo z niimi. Pozna iih. prav i niihovo pomočjo bo zadruga uspevala. Med petimi desetarji, kolikor iih brigada zaenkrat šteie, so že tri ženske. Horvatova, ki ie zdaj pridobila ljudi za zadrugo tudi v sosednem Lorma-liju. bo četrta Z razmahom zadruee bo pri njih sploh vse drugače. Še letos moralo spraviti skupai material za velik zadružni dom. ki ne bo le gospodarski center zadruge. ampak tudi kulturno središče vasi. A v prvi vrsti moraio letos poskrbeti za hleve, ki iih tudi že gradilo Njihova zadruga se ho namreč do melioracije oze;mlia (Pesnica še vedno poplavila zemljišče) bavila predvsem z živinorejo. K 130 svinjam. 65 kravam, 13 ko njem. ki so iih vložili zadružniki, bodo dokupili še novo živino. Njihovi travniki Jn pašniki prerediio lahko še dost’ več živine- Tudi ne bodo pozabili, da so v bližini industrijskega centra, kakršen ie Maribor, treba bo s sočivjem zalagati trg. Prav tako bo njihova skrb tudi. ds bodo zalagali s poliski-mi pridelki umobolnico v sosednem Hrastovcu. Zaenkrat manika v zadrugi le ve? strokovnega kadra, saj ie Marija tako dela. da zahtevajo nove razmere novih delavcev, pa ie zagrabila povsod, kjer je bilo potrebno. Danes ie predsednica i rekoč sama za vse. Zelo prav ii pride Rdečega križa, sekretarka AFŽ organi- ; ‘J® tol« za seboi petmesečni tečai_za za-zarije, članica KLO in odbora OF. Nj ie seie v Zamarkovi. ki ii Marija ne bi pri- Proizvodnjo oglja je treba zelo povečati, zlasti a oglarskimi brigadami . . -...... ___________________ditev brigade za 30%. V t.ri črnomalj- letja. Žene brigadirke so seno raztrosile ske brigade, ki bodo tudi ostale v 111 sa nreko dne osušile. Kolikor je osta- gozdu do izpolnitve plana, je prišlo Naša industrija, zlasti železarstvo, potrebuje čedalje več oglja. Odkar so nam informbirojevske države začele delati težave tudi pri uvozu koksa, se je industrija začela preusmerjati na uporabo oglja. Zato poraba oglja zelo narašča, kar je treba upoštevati v našem oglar6tvu, ki mora zelo povečati proizvodnjo. Prav zdaj nastopa najugodnejši čas za žganje oglja. Vložiti bo treba V6e sile, da 6e bo proizvodnja oglja kar najbolj povečala in da bodo gozdna gospodarstva popravila, kar so doslej zamudila. Na nedavni konferenci so 6e zastopniki skoraj vseh gozdnih gospodarstev izgovarjali, češ da je glavni vzrok zastoja pri proizvodnji oglja pomanjkanje delovnih moči. Izkazalo pa ee je, da bi plan vendar mogli izpolniti, če bi bili v*i oglar-ski mojstri pravilno zaposleni samo pri strokovnem nadzorstvu in kot strokovni vodje oglarekih ekip ali brigad. Pri bolj- ši organizaciji dela ne bo primanjkovalo delavcev, Nekatera gospodarstva so sicer že začela ustanavljati oglarske brigade, toda organizacija je prepočasna in nepravilna Postojnsko gozdno gospodarstvo ima štiri brigade po približno 100 ljudi, kar po meni, da se je pravilno lotilo dela. Vse oglarske mojstre 60 razdelili med brigade in v vsej proizvodnji uvedli brigadni delovni način. Brigadni delovni način tudi omogoča izboljšanje preskrbe oglarjev, Oglarji se bodo mogli hraniti v brigadnih menzah Do konca tega meseca bodo gozdna gospodarstva ustanovila 59 brigad z 2400 ljudmi. Proizvodnja oglja se bo zelo povečala, tako da bodo prihodnji mesec popravili, kar so doslej zamudili. Gozdna gospodarstva bodo že do 15. julija posta- d rožnike, ki ie bil spomladi v Rogaški Slatini. Med 470 tečainiki se sra ie udeležilo le 8 žensk. No. ona ga ie končalo z odličnim uspehom. Da bi v zadrusi prišli čim prei do lastnih kvalificiranih moči. bodo poslali na tečaje 7 mladincev in mladink, ki so se že prijavili. »Silvika zakai bi ne šla tudi ti.« prigovarja Mariia svoji deklini, ki ie danes -tara 14 let in opravlja vsa dela doma in v zadrugi, o tečaju pa noče nič slišati ■'•Tfiko dobro glavo ima. pa se žene le ta ure le za trudodneve. nič p? ne pomisli. da bi lahko veliko več koristila če bi se česar koli izučile,< se Tvritožui'' mati nad hčerio. Sat na bo treba mislit-' na lastne delavnice. Doma. to ie v zadrugi hočejo imeti vso obrt. 2ene se tudi žo sprožile vnrašanie skunn« kuhinje v času naivečjega deia k? iiip be ''•"hranila toliko dragocenega časa. V zadrugo v Zamarkovi vstopaio vedno novi zadružniki. Ko se iih priglas1 'da mn vre iz notranjega doživljanja«. (Juš Kozak — Slavko Jan.) Ni pa bil v popolnem ravnotežju z besedno dinamiko njegov mimičui in gibni izraz. II. Vse ostale osebe v komediji, razen Lize, so predstavniki stare družbe s sopotniki. Gribojedov očrta zelo neposredno, pa čeprilv za večino v skopih potezah. njihov družbeni in človeški značaj. V tem je moč velikega pionirja ruskega realizma. »Njegov smoter so značaji in ostra slika nravi«, je napisal Puškin. — Po tem pojmovanju 6e je ravnala tudi režija Branka Gavelle. Jasni realistiki komedije ie ustrezala tudi inscenacija, ki ie pri naših sredstvih bila kar zadovoljiva. Sijajni lik višjega birokrata ie v Fa-musovu podal Stane Sever zelo učinkovito. Do dobra ie v svojo kreacijo utelesil človeka, ki mu ie višek modrosti udvorljivost pred višjimi, spoštovanje pred redovi in čini, namen življenja gojiti visoke zveze, in nabuhla prezirnost navzdol, do nižjih od sebe po položaju in imetju. Učinkovito je prikazal njegovo odvratnost proti vsemu naprednemu in udvorliivo gromoviti preobrat nasproti Skalozubu. človeku, ki ima bodočnost in ki je partija za ženitev. Škoda le, da je bilo ponekod čutiti rahlo površnost, ki jo je sicer obvladala velika njegova odrska spretnost, kar pa ne zadostuje. Zelo živo ie upodobila služkinjo Lizo Vida Juvanova: iz nje je izbijal pravi žar bistroumnosti malega ruskega človeka, ki dobro pozna moralo in muke gospode. Prisrčno drastično jo ie Juvanova prikazala v odnosu do Molčalina in v klepetavosti s svojo gospodično. — Svojevrstno odurni tip hinavskega pat-venija Molčalina je Demeter Bitenc pri- v kneginji. Celotno prelivanje družbe na zabavi pri Famusovih ni napravilo do kraja vtisa neprisiljenosti. ki io ob vseh intrigah in vsej spotikljivosti zna ustvariti dTužba te baže. V središču, dejavnosti v komediji je poleg Čackega, čeprav v manjši meri, Sofja Pavlovna, Famusova hči. Je ljubezensko gibalo Čackega, neposredni vzrok večine zapletov v komediji. Bistra Puškinova opazka, da njen značaj ni jasen, je dragocena. Če io gledamo s stališča družbe, ki ji pripada, ie njena srčna naklonjenost Molčalinu vredna kritike, saj je MolfsHn revež, njeno nagnjenje pa se zdi pristno. Ko zamrzi Čackega, nam izvori te mržnie niso čisto jasni: ali je vzrok ljubezensko nagnjenje do Molčalina ali ukoreninjeni nazori družbe, v kateri živi in diha? Vlogo Sofje Pavlovne ie igrala Ančka Levarjeva. »Sveto tercijalsko lice«, ki ga očita Čački Sof ji pri njunem prvem srečanju, je nekaj drugega kakor prežimo negibno lice. ki ga je kazala Ančka Levarje-va. Tudi bi Sofia mogla biti v poznejših prizorih bolj sproščena, živahnejša, kar je zelo verjetno za 17 letno dekle. Posebej omenimo še Reptilova. Njegov lik ie problematičen: ni čista družbena zvrst, niti enotna osteba. »A pro-pos. kaj je Reptilov?« vprašuje Puškin v svojem pismu Bestuževu. >V njem sta dva značaja, trije, deset značajev.« Zato njegova problematika bega Puškina samega. — Gregorin ie njegovo tako protislovno poiavo skušal podati v nastrojenju nekoliko opitega človeka. To je bilo njegovo odrsko »lepilo«, da ga ie napravil živega, verjetnega, kar je vsekakor dobra psihološka iznajdba. Toda napravil ga je mogoče ostudnejšega, kakor ie želela komedija sama. Po svojem izrazito realističnem značaju, s ikaiteirim le ruska književnost prejšnjega stoletja bolj kakor katera druga oblikovala pristni značaj ljudi svoie dobe. umetniško strnjene like protislovne družbe, prežeta v dialektično gibalno silo analize, stoji komedija Gribojedova na čelu kot prvo veliko delo ruskega realizma. Fr. Onič. Uspešno znanstveno delo bo omogočilo, da se bo zelo povečala kmetijska proizvodn ja NOVF KN.tlGF IN REVIJE Josip Broz-Tito: Graditev nove Jugoslavije. II. knjiga; izdala Cankari&va založba v Ljubljani 1949. Komunist. Glasilo CK KPJ. št. 3. — Ljubljana 1949. Pregled, mesečnik za politično ekonomska in kulturna vprašanja. Leto IV.. št. V., maj 1949. Sarajevo. »Zgraditev socializma pomeni ustvariti tehniko in si jo osvojiti.« — Mladinska knjiga v Ljubljani 1949. IV. kongres Ljudske mladine Slovenije od 5. do 8. aprila 1949. Mladinska knjiga v Ljubljani 1949. Bilten ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS št. 4. Leto II. Ljubljana 1949. Žena dana*, organ antifašističke fronte žena Jugoslavije, št. 60. Beograd 1949. Elektrotehniški vestnik. Izšla je 3. številka letošnjega letnika z naslednjo vsebino: Diferencialna zaščita — inž. E. HoFler. Znane in neznane slike iz po-vesne teorije — dr. M. Vidmar. Problemi razdeljevanja in prodaje električne energije — inž. V. Korošec. Nomograrni za hitro preračunavanje prereza vodnikov trifaznih visokonapetostnih daljnovodov — inž. B. Stefani. Referati. Drobci iz elektrotehniške prakse. Zanimivosti iz tehnike in gospodarstva. Naš jezik v tehniki in prirodoznanstvu — prof. Zvezni znanstveno-raziskovadni institut za proizvodnjo in op lem enj e vanj e rastlin v Zemunu-polje je edini zavod te vrste v državi. V treh letih svojega dela je institut dosegel pomembne uspehe v prizadevanju za povečanje donosa in izboljšanje pridelkov. • Institut je razdeljen v skupine, ki jih vodijo naši izkušeni strokovnjaki. Dosedanji uspehi dela teh skupin kažejo, da bo naše kmetijstvo v naijkrajšem času dobilo zelo važna navodila na podlagi skušenj, ki jih je zbral institut na številnih poskusnih parcelah. Na eni parcel so vzgojili pšenico, katere klas ie od naše navadne pšenice bogatejši za 150 do 250 zrn. Množična gojitev te zrnate pšenice bo prinašala do 80 metrskih stotov na hektar. Ta skupina instituta ie opravila medsortno križanje. Letos je začela ta skupina raziskovati ozimnost in jarost posameznih sort domače pšenice. Seme ozimne pšenice jarovizirajo, da ga je mogoče uspešno sejati kot jaro spomladi. V institutu zdaj proučujejo, koliko dni je treba za jarovizacijo semena posameznih domačih sort pšenice. Hkrati raziskujejo pogoje, kako bi spreminjali nekatere sorte jare pšenice v ozimne. Ista skupina znanstveno-raziskoval-nega instituta za proizvodnjo in požlaht-njevanje rastlin proučuje tudi pogoje za gojitev kikirikija (ameriškega lešnika) v naših severnih krajih. To rastlino bi pridelovali namesto sončnice, ker vsebuje mnogo olja izvrstne kakovosti. Selekcija semena je ena najvažnejših nailog instituta. Po dveletnem podrobnem proučevanju in poskusih so odbrali izmed ruskih 60rt ječmena sorte, ki imajo za 30% večji donos kakor domače. Zdaj odbirajo nove sorte pšenice, ki naj bi dajala 50% večji donos kot dosedanje naše sorte. Institut dela agrotehnične poskuse za nove delovne metode pri setvi koruze z vmesnim sajenjem fižola ali graha. Po novem načinu setve lahko obdelujejo zemljo s strojem, tako da zemlja ostane vlažna dalj časa. Kmetijska šola pri Žabcu ie dosegla s tern načinom isti donos koruze kakor pri navadni obdelavi, poleg tega pa še fižol kot vmesni posevek. Oddelek za industrijske kulture odbira konopljo, raziskuje ozimnost posameznih njenih sort itd. Zdaj vsestransko raziskujejo rastlino ramijo, ki ie doslej pri nas nismo pridelovali. Iz stebla te rastline pridobivajo tekstilna vlakna, tako da bo imelo razširjeno pridelovanje te rastline velik pomen za našo tekstilno industrijo. Prve poskuse so začeli letos. Institut zbira razne vrste semena iz države in z vsega sveta. Ta semena razpošiljajo po laboratorijski preiskavi v nadaljnje proučevanje in izkoriščanje našim poskusnim posestvom, selekcijskim postajam, zavodom in drugim. Oddelek instituta ie zbrat dosedaj okrog 15.000 sort žita iz raznih krajev sveta. Dobili 6o tudi čaj, ki ga raziskujejo v Dalmaciji in v črnogorskem Primorju. Na vzornih zemliiščih instituta raziskujejo tudi gojitev rastlin, ki vsebujejo velik odstotek kavčuka. Raziskovanja kažejo, da ie niihovo pridelovanje mogoče, treba pa bi bilo še mnogo vsestranskega proučevanja in raziskovanja. Na neki parceli instituta so za poskusil jo sadili koksegis. kavčukonosno rastlino, ki je dala 15 kg čistega kavčuka na 1 hektar. Zvezni institut za proizvodnjo in po-žlahtnjevanje rastlin se ukvarja tudi i odbiro sočivja in zlasti krompirja. Raziskuje poletno saditev krompirja. Delajo tudi poskuse za setev paradižnika neposredno na vrt. da bi se izognili gojitvi sadik v toplih gredah. S tem bi se pridelovanje paradižnika pocenilo za okrog 30 odstotkov. Oddelek instituta za gojitev krnskih rastlin goii in požlahtniuie krmske rastline. Zdaj raziskujejo neko rastlino, ki bo dajala izvrstno krmo. Doseženi uspehi instituta bogate našo kmetijsko prakso in bodo pripomogli, da se bodo povečali donosi ter zmanjša- li stroški kmetijske proizvodnje. Kapitalna graditev v kmetijstvu na ljubljanskem področju Nagel razvoj Ljubljane in njene industrije nalaga tudi kmetijski proizvodnji na mestnem področju nove naloge. V zvezi s tem je treba pohiteti s kapitalno graditvijo. Na mestnem posestvu »Jesenkovo« so letos dogradili svinjak za 200 prašičev. Gradijo še dva svinjaka, ki bo imel vsak prostora za 136 prašičev. Do konca meseca junija bi po planu morali tudi zgraditi hlev za 50 glav goveje živine, do konca avgusta pa še dva silosa. Prav tako bodo letos uredili tudi delavski dom za kmetijske delavce. Na mestnem posestvu »Jesenkovo« bodo letos dogradili tudi rastlinjak s površino 120 m’ in tople grede s površino 3000 m’. Na mestnem posestvu »Cankarjevo« prezidavajo stare hleve, pri katerih bodo zgradili še silose, krmilnice in gnojišče. Na »Cankarjevem« bodo razen tega ure- dili tudi vrt s površino 3 ha. Vrt bo imel tudi namakalne naprave. Poverjeništvo za socialno skrbstvo MLO gradi na Jelšingradu svinjak za 80 prašičev. Tam bodo z manjšimi stroški zgradili še večji svinjak, kakor je bilo prvotno določeno. Tudi rajonske ekonomije vlagajo precej investicij za kapitalno graditev. Rajonske ekonomije in ekonomija KLO v Polju bodo letos gradile tri svinjake m adaptirale dva stara svinjaka za 210 prašičev. Precej investicij bodo porabili tudi za ureditev toplih gred in raznih vrtnarskih naprav. Pravočasna izpolnitev tega obeežneg® plana kapitalne graditve terja pomoč, ki jo množične organizacije lahko nudijo z mobilizacijo prostovoljnih delavcev za pomožna dela. Letošnje priprave za odkup žita M. Adlešič. Priloga vsebuje nadaljevanje F. Mlakarjevega spisa Splošne električne meritve. Priroda, človek in zdravje. Leto IV., št. 4—5. Ljubljana, april—maj 1949. Vestnik, — izdaja dvakrat mesečno Glavna direkcija za eksploatacijo železnic. Ljubljana, leito III., št. 10. Republika, revija za književnost in umetnost. Leto V., št. 5. Zagreb, maj 1945. Naša žena, organ AF2 za Bosno in Hercegovino. Leto V., št. 48, Sarajevo, april 1949. Narodno zdravile. Organ komiteja za zaščito ljudskega zdravja vlade FLRJ Leto V., št. 4—5. Kmečka žena. Leto III., št, 5. Ljubljana, maj 1949. Prosvjelni radnik, organ sindikatov prosvetnih delavcev za BiH. Leto IV., št. 4. Sarajevo, april 1949. Ciciban. Leto 1948/49, št. 8. Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Leto XI., št. 10. Ljubljana, maj 1949, Pioniri, št. 5—6. Izdaja CK LMJ. Beograd, maj—junij 1949. R. Kirbik: Priročnik za sindikalne knjižice št. 4. Ljubljana 1949. PTT Vesnik, organ min. pošta i sindikata službenika PTT Jugoslavije, Beograd 1949. Odkup žita ne pomeni samo zagotovitve najvažnejšega živeža za prehrano delovnih ljudi, temveč je glede na uredbo o odkupu žita*eno močnih ekonomskih ukrepov proti kapitalističnim ostankom na vasi — odkup žita ima ne samo gospodarski, temveč tudi politični pomen. Zato pa tudi ne sme biti zgolj admrni-strativno-komercialno delo, temveč politična akcija. Značilnost letošnje uredbe o odkupu žita je, da bodo vsa kmečka gospodarstva obremenjena za oddajo žita na podlagi setvenih planov, ne pa po dejansko posejanih površinah žita. Še pred zaključkom pomladanske setve so morali okrajni ljudski odbori ponovno seznaniti vsako kmečko gospodarstvo z njegovim setvenim planom, da se ob odkupu žita posamezniki ne bodo mogli izgovarjati, češ nismo vedeli, koliko bi morali posejati žita, oziroma, da bi lahko spomladi posejali površine, ki jih niso v jeseni. Močnejša gospodarstva pa 60 morala obdelati tudi doslej vsako zapuščeno njivo. Kot je važno, da so bili na vsa kmečka gospodarstva pravilno razdeljeni setveni plani in da je tudi vsako posamezno gospodarstvo poznalo svoj setveni plan, tako je bila potrebna kontrola o realizaciji setvenih planov, kajti pri odkupu žita se ne bo upoštevalo dejansiko posejanih površin, temveč površino setvenega plana. Nadaljnje delo za določitev količin žita, ki ga bodo morala posamezna gospodarstva oddati skupnosti, so poročila o setvenih planih. Okrajni ljudski odbori so poročila o setvenih planih za gospodarstva že poslali. Posamezni OLO pa še v poldrugem mesecu niso zbrali podatkov o realizaciji setvenih planov po velikostnih skupinah gospodarstev. Pomanjkljiva poročila sta poslala ptujski trboveljski okraj, ker sta navedla samo za nekaj KLO izpolnitev setvenih planov, tako da ni pregleda nad vsem okrajem. Poročil pa sploh še niso poslali okraji: Celje-okolica, Gorica, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Krško, Lendava, Ma-ribor-okolica, Mozflrje, Murska Sobota, Postojna, Radgona, Poljčane, Sežana, Tolmin in Trebnje. Nastane vprašanje: ali 60 v teh okrajih pregledali izpolnitev setvenih planov ali ne. Eno pa drži: zaostajanje s poročili neposredno onemogoča nadaljnje pravilne priprave za odkup žita. Ocenitev hektarskega donosa žita — ne glede na novo uredbo o odkupu žita po setvenem planu — bo vplivala na količinsko oddajo pridelka. Zato je treba sestavrti ocenjevalne komisije, od katerih bo precej odvisen pravilen letošnji odkup. Predvsem ral o, da bodo dejansko 1 ocenili hektarske donose, iz katerih bo mogoče na podlagi setvenih planov pred-pi6ati oddajo žita. Napake iz preteklega leta, da so nekaterim malim kmetom, ki so že prostovoljno kontrahirali, ocenili nato še višji hektarski dono6, se letos ne smejo ponoviti. Pravilno ocenjevati hektarski donos je treba še zlasti pri močnejših kmetih, ki bodo 6kušali tudi letos z najrazličnejšimi izgovori in špekulacijami obdržati mnogo več pridelka, kot bi ga potrebovali. Za pravilno ocenjevanje hektarskega donosa so v naši republiki priredili za okrajne ocenjevalne komisije tridnevni ocenjevalni tečaj, kjer so se seznanili z nalogami pri ocenjevanju hektarskega donosa, Dne 20., 21. in 22. junija pa bo še tridnevni tečaj za ocenjevalne komisije krajevnih ljudskih odborov. Po zaključenem tečaju bodo krajevne ocenjevalne komisije pregledale pri vseh kmečkih gospodarstvih, če 60 izpolnili setvene plane in če so prijavili V6e posejane površine. V kratkem se bo začela žetev oljne repice Kmalu se bo začela žetev oljne repice; to je prvi letošnji pridelek, ki ga bodo prejele oljarne za predelavo. Žetvi bo treba posvetiti primerno skrb, da bomo čim bolje izkoristili pridelek in da bodo surovine čim boljše-Žetev se bo začela že čez nekaj dn*-Številni pridelovalci so letos prvič pri' delali repico in še nimajo primerni!1 skušenj, kako je treba s pridelkom ravnati. Škoda bi utegnila nastati, 2e bi zeli prepozno, kakor tudi, če bi' repico poželi prezgodaj. Če žanjejo pr6* pozno, sn prezreli stroki odpirajo u mnogo zrnja se osuje. Zaradi prežgi" nje žetve pa je zrnje drobnejše in Yse' buje manj ol ja. Stroki se rajši odpira* jo in drobijo podnevi, zlasti ob topleJ* sem vremenu: zato je priporočIj>.v° žeti ponoči. Ni tud: vseeno, ali ,^anpCi ™ s srpi ali’ kosimo s kosami. ‘r’ košnji (s kosami) se zrnje bolj osipava, zato kaže, da kosimo nekaj dni prej, kakor če žanjemo (s srpi). Prav tako zelo vpliva način 'Ušen,ja. V kopican zrnje še lahko dozori, če sa žanjemo prej. Da se izgubi čim manj zrnja pri prevažanju snopov s polja, je priporočljivo razgrniti na vozu Poniav0- , .. Primerno skrb je treba posvečati tudi zrnju, ker bi se sveže utegnilo »vneti« (ogreti) !'n splesnlti. Zaradi tega bi trpela kakovost. Zrnje je zato ! treba razgrniti v zelo tenki plasti in ga večkrat premešati, da te dovoli posusi. i Z zrnjem je treba tudi previdno rav- 1 nati, da ga ne zmečkamo, zato ne smemo hodita! po njem. Zakaj je bil aretiran Laszio Raik Budimpešta, ‘22. junija. (Tanjug.) Tiskovni oddelek pri madžarskem notranjem ministrstvu je sporočil, da so organi državne varnosti aretirali Las&la Raika, bivšega zunanjega ministra, dr. Tiborja Senyia, ravnatelja oddelka za kadre CK Partije madžarskih delovnih ljudi, Pala Justusa, narodnega poslanca in generalnega direktorja madžarskega radia in 17 njihovih sodelavcev. Pred kratkim je CK Partije madžarskih ^ delovnih ljudi objavil sporočilo, da je bil Laszio Raik, minister za zunanje zadeve in član Politbiroja, izključen iz Partije. Sedaj pa je Odsek za tisk ministrstva notranjih zadev objavil, da so organi državne varnosti aretirali Raika, nadalje dr. Tibora Seniija. načelnika kadrovskega oddelka CK Partiie madžarskih delovnih ljudi. Paila Justusa, ljudskega poslanca in generalnega direktorja madžarskega radia ter 17 njihovih partijskih sodelavcev. V uradnem sporočilu je rečeno, da je bil Raik »trockist in agent neke tuje imperialistične sile«. Vendar to sporočilo nič ne omenja, v čem bi obstajala ttaka delavnost bivšega ministra Raika. Tuji dopisniki napovedujejo, da se bo v Budimpešti kmalu pričel proces proti Raiku in njegovim tovarišem, vendar datum razprave še ni določen. Značilno ie. da so bili Raik in njegovi tovariši odstranjeni iz Partije in strpani v zapor nekaj dni po podlem umoru Koči Dzodzeja, bivšega notranjega ministra in podpredsednika albanske vlade. Zločinski umor Koči Dzodzeja je bil Kominformu potreben kot grožnja, da za straši komuniste in partijske voditelje komunističnih dežel, kot svarilen zgled, kaj jih čaka, če se ne bodo slepo pokoravali Informbiroievski liniji. Laszio Raik ie eden najvidnejših voditeljev Partiie madžarskih delavnih ljudi. Ima velike zasluge za mednarodno delavsko gibanje. Rojen ie bil leta 1909 kot sin čevljarja, šolal in vzdrževal se je sam ter ie po končani gimnaziji v Budimpešti študiral filozofijo. Že v rani mladosti je sodeloval v ilegalnem študentskem gibanju. Leta 1932 ga je aretirala madžarska policija. Ko je bil po dveh letih izpuščen iz zapora, se ie preživljal kot gradbeni delavec, ker ga na fakulteto niso hoteli več sprejeti. V Budimpešti je aktivno sodeloval v veliki stavki gradbenih delavcev- Član Komunistične partije ie postal leta 1930. Sodeloval je v španski državljanski vojni kot partijski sekretar madžarskih prostovoljcev. Tu ie bil težko ranjen. Ko so ga leta 1939 prepeljali v Francijo, ga ie policija takoi aretirala in internirala v koncentracijskem taborišču. Tu ie organiziral in vodil mair-ksistično-lenmistični krožek. Čim se je leta 1941 ilegalno vrnil v Madžarsko, ga 1 je politična policija takoi aretirala. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in na čelu Komunistične partije Madžarske organiziral madžarsko gibanje odpora, toda bil je leta 1944 ponovno aretiran. Ko so ga transportirali v Nemčijo, mu je med vožnjo uspelo pobegniti, nakar se ie vrnil v Madžarsko. Po osvoboditvi je postal sekretar Komunistične partiie Madžarske, februarja 1946 pa je bil imenovan za ministra notranjih zadev. V tem 6voistvu si je pridobil mnogo zaslug za konsolidacijo notranjih prilik v Madžarski in odkrivanje reakcionarnih zarot Ferenza Nagya, Bele Kpvacsa in drugih imperialističnih plačancev. Vodil je delegacijo madžarske Kompartije na VI. kongresu KPI v Milanu ter je bil lani avgusta imenovan za ministra zunanjih zadev. Njegova vloga v borbi za učvrstitev in razvijanje ljudske demokracije v Madžarski je neizmerne važnosti. Ne razpolagamo s podrobnimi informacijami, kakšno je bilo zadržanje Raika do resolucije Informbiroia in klevetni-ške gonje proti Jugoslaviji. Značilno pa je vendar, da ie bil Raik odstranjen s položaja ministra zunanjih zadev nekaj dni pred tem, ko ie madžarska vlada na znani pritisk od zunaj v svojo škodo prekinila trgovinske odnose z Jugoslavijo, izgna'a naše trgovinske predstavnike ter podvzela še celo vrsto drugih izzivalnih ukrepov proti Jugoslaviji, ki ne samo nimajo nič skupnega z odnosi, _ kakršni bi morali vladati med socialističnimi državami, temveč pomenijo tudi brezobzirno gaženje mednarodnega prava. Iz tega lahko sklepamo, da se je Raik kot dosleden komunist in partijski voditelj proletarskega porekla protivil takemu gaženiu načel komunistične morale. se boril za dejansko enakopravnost v odnosih med socialističnimi državami. Aretacija Raika in njegovih partijskih sodelaivcev je po odstranitvi generalnega sekretarja poljske Kompartije Gomulke in vrhovnega komandanta grške demokratične armade generala Markosa nov dokaz, da informbiroievski bonapartisti za hrbtom ljudskih množic s silo odstranjujejo komuniste, ki 6e protiviio vnašanju revizionizma in laži v delavsko gibanje. Vseikakor tistim, ki so ukazali aretirati Raika in njegove tovariše, ne bo težko po znanih metodah organizirati sodne razprave. Toda ne bo jim mogoče s sodnimi komedijami in fizičnim odstranjevanjem borcev za enakopravne odnose med socialističnimi državami črtati tega vprašanja z dnevnega reda niti preprečiti, da bodo ljudske množice v njihovih deželah prej ali slej spoznale njihove prevare. Francoska vlada odklonila Izdajo vizumov delegaciji tekstilnih delavcev Jugoslavije V nedeljo so se začele ustanovpe konference strokovnih oddelkov Svetovne sindikalne federacije. Ustanovna konferenca kovinarskih delavcev je v Torinu, usnjarskih delavcev v Gottwaldovem (prejšnji Zim), tekstil- i nih delavcev pa v Lyonu Delegacije sindikatov kovinarskih in usnjarskih delavcev Jugoslavije so odpotovale in sodelujejo pri delu konference. Delegacija sindikatov tekstilne industrije pa se ni mogla udeležiti konference, ker je francoska vlada odklonila izdajo vizuma. Centralna uprava sindikatov tekstilnih delavcev Jugoslavije je poslala zaradi tega ustanovni konferenci strokovnega oddelka tekstilnih delavcev Svetovne sindikalne federacije tole brzo j avko: »Zaradi neutemeljene odklonitve francoske vlade, da bi izdala vizume naši delegaciji, nam ni mogoče sodelovati pri delu ustanovne konference strokovnega oddelka tekstilnih delavcev pri Svetovni sindikalni federaciji. Protestiramo najodločneje proti temu ravnanju francoske vlade, s katerim nam je neupravičeno onemogočila, da bi izpolnili svojo dolžnost glede na mednarodno sindikalno sodelovanje. V imenu vseh delavcev in uslužbencev tekstilne industrije Jugoslavije pozdravljamo zbrane delegate in želimo konferenci popoln uspeh!« (Tanjug) Z VSEGA SVETA BERLIN. — Agencija ADN poroča, da se je zdravstveno stanje predsednika Komunistične partija Zapadne Nemčije Maksa Kei-manna, ki je v diisseldorfskem zaporu, znatno poslabšalo. V demokratičnih krogih Uusseldorfa ugotavljajo, da angleške vojaške oblasti, ki so ukazale, da se Reimann aretira prikrivajo pred javnostjo Keiman-novo stanje. Reimaanovo zdravje je bilo močno izpodkopano že mod bivanjem v bariš&ih zaporih in koncentracijskih ta- NEW TORK. — Tass poroJa, da je na sodni obravnavi proti voditelju Komunistične partpe ZDA, sodnik Medina izda! ukaz za •aretacijo obtozetnega Grena,' voditelja KP za cikaško okrožje. Kakor je znano, je Medina nedavno ukazal aretirati troje obtožencev Winstona, Gatesa in Hulla. Greena 1 7°’ ker ni bil zadovoljen zaradi Medmovesra svojevoljnega sklepa, s ka- odlo“lnihVdo&bl U° dOTOl1Uie Pr6dIasati SIDNEY. — Tu Be je zajela razprava pro-s^Teta.^u Komunistične partije Avstralije Sharkiju zaradi njegove borbe proti poskusom imperialistov, da bi izkoristili Avstralijo za svoje vojaške cilje. Ko je sodišče zavrnilo protest, ker so proti Naši izseljenci v Kanadi obsojajo rušilno kampanjo proti FLRJ New York, 22. junija. Dopisnik Tanjuga poroča: Jugoslovanski izseljenci v Torontu so priredili banket v počastitev jugoslovanske delegacije na kanadskem mednarodnem sejmu. Jugoslovanske delegate so pozdravili v imenu izseljencev Jovan Djajič, Mijo Mijatovič. Andri-ja Dražiiič, Zlata Menigaj in Svetozar Ačimovič. V svojih pozdravnih govorih so želeli jugoslovanskim narodom mnogo uspehov pri graditvi socializma ter obsodli klevetniško protijugoslovansko gonjo, ki škoduje ne le novi Jugoslaviji, ampak stvari vsega delovnega človeštva. Z banketa so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu in narodom Jugo- i 6lavije. Trgovinski^ razgovori med Anglijo in Madžarsko London, 22. junija. (Tanjug) Kakor poroča britanski tisk, 60 se začeli včeraj v britanskem trgovinskem ministrstvu trgovinski' razgovori med Veliko Britanijo in Madžarsko. Ustanovitev neodvisne laburistične »skupine« v Spodnjem domu London, 22. junija (Tanjug) štirje znani poslanci britanske laburistične stranke Zilliacus, Platts-Mills, Pryttin Soley, kr so bili izključeni iz stranke, so ustanovili v Spodnjem domu posebno parlamentarno skupino z imenom »neodvisna laburistična 6kupina<. Po izjavi poslanca Plattsa-Millsa je bil sklep o ustanovitvi te parlamentarne skupine sprejet po proučitvi' rezultatov nedavne letne konference laburistične stranke. Platts-Mills je poudaril, da je skupina mnenja, da duši desno krilo laburistične stranke, ki ima vso stranko pod močnim nadzorstvo m, vsako kritiko politike vodstva in je v tihi koaliciji s konservativno stranko v vseh važnejših vprašanjih. Mills je dodal, da je zaradi take politike laburistične stranke Velika Britanija vedno bolj odvisna od ZDA, tako da grozi Britaniji nevarnost, da bo pritegnjena v vrtinec gospodarske krize v ZDA. — Miljs je na koncu poudaril, da 6e bo nova skupina borila v Spodnjem domu proti ^taiki politiki. Demokratična vlada za pomirjenje v Grčiji Atene, 21. junija. Radijska postaja Svobodne Grči je. poroča, da so na seji začasne demokratične vlade Grčije medi drugim razpravljali o prizadevanjih začasne vlade za pomirjenje v deželi in o splošnem vojaškem položaju. Začasna vlada bo navzlic odklanjanju angloameriškega imperializma in njegovih monarhofašističnih hlapcev, da bi končali državljansko vojno v Grčiji', nadaljevala svoje prizadevanje za pomirjenje v državi, ker je to 'vseljudska zahteva. Glede na splošen vojaški položaj in borbo na Viciju, je bilo poudarjeno, da sta demokratična armada in prebivalstvo v stanju , da toliko slavljeni Vici ^spremenita v izhodno oporišče za odločilen udarec sovražniku. Stavka državnih uslužbencev se nadaljuje AFP poroča, da traja stavka državnih nameščencev v Grčiji še nadalje ter da je zajela tudi uradnike državnih ustanov v severni Grčiji- Na grožnje vladnega tiska, da bodo zadušili stavko s civilno mobilizacijo, so predstavniki sindikatov državnih nameščencev izjavili, da bodo stavko nadaljevali ne glede na vladne ukrepe vse dotlej, dokler ne bodo ugodili n j hovim zahtevam o povišanju plač. 1 F I Z K U LT U R A| V Novem mestu se je začelo mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki Sharkiju uporabili kazenski zakon, je njegov zagovornik izjavil, da Sharki ne bo odgovarjal na vprašanja in ne bo dal nobene izjave sodišču. Istočasno je začela v Melbournu z delom tako imenovana kraljevska komisija za raziskovanje komunistične delavnosti. To komisijo je postavila vlada države Victoria po vzorcu zloglasne komisije predstavniškega doma za raziskovanje protikomunistične delavnosti. Včeraj ae je začelo v Novam mestu sioven-s ko košarkarsko prvonstvo za loto 1949. Vs© vrste čaka težka preizkušnja in obenem prilika, da se predstavijo, pokažejo svojo igro, svoj splošni razvoj in tehnični napredek. V zelo kratkem času je košarka v Sloveniji dosegla izreden dvig. Nagel razvoj smo opazili predvsem od lanskega prvenstva dalje, po katerem se je z veliko naglico dvignilo število nastopajočih moštev in njihova kvaliteta. Uspeh je pripisati tudi večji organizacijski povezanosti odbora pri ZlS-i s posameznimi sekcijami v društvih. Letošnjo pomlad so bili na pobudo 'stega odbora po-slani v različne kraje inštruktorji, katerih naloga je bila organizacija tečaja in vzgoja novih kadrov. Tečaji so v vseh krajih: v Brežicah, Celju 'm Novem mestu odlično uspeli, za kar gre m h val a požrtvovalnim igralcem Enotnosti v Ljubljani. V mnogih krajih Slovenije košarka lepo napreduje. V Mariboru nastopata z izrednim uspehom doma in v drugih bratskih republikah moški in ženski vrsti Poleta in železničarja. Kladivar iz Celja ob vsakem gostovanju pokaže nove izpopolnjene lastnosti in dosega vidne uspehe. Tudi Brežice imajo moško vrsto, ki je s pomočjo inštruktorja prebredla začetne težave, se postavila na noge in predstavlja danes homogeno borbeno vrsto. V Novem mestu so po tečaju začele delovati vrste, ki so desegle že lep razvoj. Enako v Postojni, kjer so agilne ženske in moške vrste dosegle uspeh, ki je vreden vsega priznanja. Ko že govorimo, kje že vse košarka živ) in ee igra, nas čudi, da Gorenjska v tej panogi športa ni za-stopana, MoTda mladine z Jesenic. Kranja. Škofje Loke in drugih krajev košarka, n* zanimat To ne drži. Nujno je, organizirati več propagandnih tekmovanj, da tudi v krajih na Gorenjskem seznanimo mladino, ki brez dvoma čuti ?'‘Boljo in sposobnost za Jo športno igro. Potrebe po novih kvalitetnih kadrih so vsak dan večje m Prav zaradi tega, naj bodo vrste po vsej Sloveniji vir novih kvalitetnih moči prvim moštvom društev in posebno ligaškim moštvom. Pri ^vsej stvari moramo vedeti to, da košarka m samo za »stare«, ampak prvenstveno 7.a mladino. ki se stalno spopolnjuje. dviga m raste v igralce, ki bodo zmožni igrati »vsak vse«. . Lansko leto so nastopile na prvenstvu tri moške in dve ženski vrsti. Letos ie prijavljenih 5 moških vrst in 3 ženske. Odziv Je v splošnem manjši kot je bilo predvideno. Kje so ostali? Kaj je z Brežičanit Vso grajo zasluži nepojasnjena odsotnost mariborskega Železničarja. Kje so vrste iz Postojne. Saj so mladinke na zadnjem srečanju z Ljubljančankami pokazale izredno dobro igro. Jasno je, da temu ni vzrok nezanimanje, temveč malomarnost. Kdo bo prvak, je težko ugotoviti. Borne bodo težke in zanimive. Presenečenja pa niso izključena. Prvi rezultati tekmovanja so naslednji: Mladinci: Železničar : Krka 29:22 (12:13). Polet : Kladivar 37:14 (22:6), Enotnost : Železničar 40:17 (20:9), Kladivar : Krka 37:19 (17:15). Mladinke. Polet : Železničar 30:9 (19:5). S to zmago je postala vrsta Poleta mladinski prvak v košarki. Atletska liga FLRJ Vodijo atleti Partizana in atletinje Kladivar ja Preteklo nedeljo je bilo v Celju nadaljevanje altetskega tekmovanja za državno prvenstvo, ki je bilo prejšnjo nedeljo zaradi deževnega vremena prekinjeno. V tekmovanju moških ekip 60 nastopili Zagreb, Enotnost in Kladivar, med ženskami pa ekipe Železničarja iz Karlovca, Enotnosti, zagrebškega Dinama in domačega Kladivarja. V posameznih disciplinah je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Odličen je bil zlasti atlet Kladivarja Zagqrc, i je s skokom v daljino 6,80 m postavil nov slovenski rekord. Rezultati. Moški: 110 m čez zapreke 1. Zupančič (K) 17.0; — skok v višino: 1. Žgal in (E) 170 cm; — skok s palico: 1. Dolenc (Zgb) 3,52 m, 2. Špindler (E), 3.20 m; — 100 metrov: 1. Turkalj (Zgb) 11.4, 2. Rožman (E) 11.8; — krogla: 1. Ivekovič (Zgb) 12,23 m, 2. Golc (K) 12.01 m; — 1500 metrov: 1, Hanc (K) 4:09,7, 2. Djurič (Zgb) 4:10.8; — 400 m: 1. Zupančič (K) 52.7; — 10.000 m: 1. Kranjc (K) 34:35.4; — kopje: 1. Miloš (Zgb) 52.47 m; — troskok: 1. Zagorc (K) 13.72 m: — 4X400 m: 1. Kladivar 3:33.7; 400 m čez zapreke: 1. Bulič (Zgb) 58.3, 2. Kopitar (K) 58.8; — 200 metrov: 1. Turkalj (Zgb) 23.9; — met kladiva: 1. Peterka (K) 36.80; — 800 m: 1. Hanc (K) 1:58.7 min. 2, Oberšek (E) 1:59.8; — 5000 metrov: 1. Štajner (K) 16:20.2; — met diska: 1. Peterka (K) 39,73 m; — skok v daljino; 1. Zagorc (K) 6.80 m; — 4X100 metrov: 1. Kladivar 45.8. — Ženske. — 80 m čez zapreke: 1. Posinec (K) 13.0; — skok v višino: 1. Knez (K) 148 cm; — 200 m: 1. Cerar (E) 28,8 sek.; — met kopja: 1. Rehar (K) 31.90 m; — 4X100 m: 1.Kladivar 54.7; — met krogle: 1. Deržek (K) 10.50 m; — 100 metrov: 1. Rehar (K) 13.6; — 800 metrov: 1, Šafer (Dinamo) 2:31.7; — skok v daljino: 1. Knezova (K) 2. Majcen (K) 5.05 m; — met diska: 1. Medveš (K) 34.31 m, 2. Deržek (K) 32.61. V tekmovanju moških je vrstni red naslednji: Partizan 25.964, Mladost 24.469, Kladivar 24.370, Zagreb 23.853 itd. V tekmovanju žensk pa je vrstni red naslednji! Kladivar 13,103, C. zvezda 12.722, Mladost 10.702 itd. Mednarodni šport Teniški turnir v Wimbledonu Wimblcdon, 22. junija. — Josip Palada je premagal v II. kolu mednarodnega teniškega turnirja v NVimbledonu Morisona (ZDA) 6 6:4. 6:4. 6:1. Prv.ik Italije Cucelli je premagal najboljšega angleškega . igralca Motrema s 5:7. 11:9, 8:6, 6:2. Strugess : Johansson 4:6, 6:4, 6:2, 7:6; M. Dell Bello: Adam 6:4, 2:6, 6:2, 3:6, 6:1, Parker (ZDA) : Sidwel 4:6, 6:4, 6:3, 6:4; Van Swol : Abdesselam 3:6, 1:6, 6:2, 7:5, 13:11. • STOCKHOLM. — Češkoslovaški lahko-atlet Emil Zatopek je zmagal.na tekmovanju v Stockholmu pri teku na 5.000 m s časom 14:14,4 min. Zavod za fizkulturo , pripravlja akademijo Zavod za fizkulturo v Ljubljani, ki ima zdaj že dva letnika s štirimi oddelki, priredi v ponedeljek 27. t. m. ob 20 na telovadišču Tabora večerni iavni nastop, ki bo izraz novih stremljenj v fizkulturi. Spored bo obsegal 11 izbranih točk s področja moderne splošne telesne vzgoje, talne telovadbe, simultanih vaj na orodju, košarke, boksa, atletike in ritmike. Javnost bo dobila pestro sliko o bogastvu nove telesne vzgoje, ki se poslužuje za dosego smotra najrazličnejših sredstev — od težkih železnih krogel do žog in boksarskih rokavic. Tokrat ne bomo videli samo običajnih prostih vaj, temveč smotrne sestave, ki zahte. vajo v ravnanju z žogami in z drugimi sredstvi veliko spretnosti, duhaprisotnosti in tovariškega sodelovanja. Vsaka točka bo po svoje zanimiva, hkrati pa tudi poučna, ker bo izraz sodobne metode v poučevanju vaj na orodju, atletike, košarke, boksa, nogometa in drugih panog. O sporedu akademije bomo še poročali, strokovnjake in društvene vaditelje pa opozarjamo že zdaj, da el rezervirajo prihodnji ponedeljek zvečer za ogled dela Zavoda za fizkulturo. Domače vesti MARIBOR. — Preteklo sredo sta odigrali moški in ženski vrsti mariborskega Železničarja in Poleta prijateljsko tekmo v košarki. V igri moških je >magal Železničar z rezultatom 22:16, v 'gri žensk pa Polet z rezultatom 30:12. TRBOVLJE. — V soboto 25. junija bo v Trbovljah medmestni dvoboj v telovadbi med mladinci Ljubljane in TD Trbovlje. JESENICE. — V nedeljo 26. t. m. priredi SŠD »Joža Gregorčič« za Akom tradicionalno tekmovanje v slalomu. Pričetek tekmovanja je ob 12. uri. TRBOVLJE. — Te dni je bilo končano prvenstvo Trbovelj v namiznem tenisu. Prvak za leto 1949 je postal Fric Jože, prvakinja Trbovelj pa je Fajdisrova. ŠAH i ŽENSKO PRVENSTVO LRS 5, kolo: Jurman-Pongrac 0:1 Korbun-Sve-tek 0:1, Cvenkl-Homec 1:0, Svetina-Bnje 0:1. S. kolo: Svetek—Jurman remis, Pongrec —Bajc 1:0, Homec—Svetina 1:0, Cvenkel— Korban prekinjeno. Stanje, po 6. kolu: Cvenkel 5 (1) Svetek 4%. Jurman 8%, Korban 3 (1) Bajc, Pongrec 2H, itd. TURNIR NA DUNAJU 9. kolo: Galia-Fletscher 1:0, Beni.Platt 0:1, Opočensky-Rabar remis. Fo.Itys-Kovaez 1:0, Puc-Kalivoda prekinjeno v boljši poziciji za belega, Kottnauer - Lokwenz prekinjeno, Paoli-Miiller tudi prekinjeno v boljši poziciji za Paolija. Stanje po 9. kolu: Puc. Foltys 6 (1), Paoli 5 (2), Kabar 5, Platt 4 in pol (3), KoHnauer 4 (3), Opočensky 4 (2), Galia 4 (1), itd. KRATKE VESTI V Mariboru je v teku Jamski turnir, kate-regase udeležuje 20 igralk. Razdeljene so v dvo grupi in prve tri najboljše iz vsake skupine bodo poleg fJuše Homec 'grale finale. Zanimivo pri tem je še to. da sl je tretjina igralk pridobila znanje šaha po sindikalni liniji. Prinašamo 4. partijo dvoboja Plro-dr. Euwo SICILI.JANKA Beli: dr. Euive Crni: Pirc 1. e4. c5, 2. Sf3, Sc6, 3. d4, cd, 4. Sd4:, Sf6, 5. Sc3, d6, 6. g3, Ld7. 7. Lg2, g6, &. 0.0, Lg7. 9. Sb3, 0-0, 10, Sd5, Tc8, 11. Tel, Se5, 12. h3, Sd5:, 13. »d, a5, 14. a4, Te8, 15. Sd4. Dc7. 16. b3, Dc3, 17. Le3, f5, 18. Ta2, Sd3, 19. cd, Ld4:, 20. Ld4:, Dd4:, 21. Tae2 Df6, 22. Dd2, b6, 23, d4, Kf7, ?4. Te3, Kf8, 25. h4, Tc7, 26. Lfl. Df7, 27. Ld3, Df6, 28. LaH, Ta7, 29. Lc4, Tc7, 30. De2, Kf7 - remis. Svetovna sindikalna organizacija je močno orožje mednarodnega delaoshega razreda v baju proti imperializmu 29. junija bo v Milanu, velikem in-dustrijskkem ccntru severne Italije, II. kongres Svetovne sindikalne federacije. Od. II. kongresa SSF v Parizu so pretekla 6koro štiri leta. To je bil izredno važen dogodek v zgodovini mednarodnega deJa/vskega gibanja. Delavski razred je 6 svojo krvjo in delom odločilno prispeval k vojaškemu porazu fašizma v drugi svetovni vojni. Enotnost delavskega razreda in delovnega ljudstva vsega sveta je bila odločilnega pomena v borbi proti imperializmu in fašistični agresiji. Zato je bila ustanovitev SSF po drugi sivetovni vojni resen udarec imperializmu, kapitalistični reakciji in provokatorjem nove vojne. Kakor je bila med vojno glavna naloga delavskega razreda razbijanje fašizma, tako je sedaj borba za mir in demokracijo, borba za nov svet, v katerem bo vsem delovnim ljudem zagotovljeno do. stojno življenje. Svetovna sindikalna federacija, ki je tila ustanovljena leta 1945 in v kateri bilo leta 1948 včlanjenih že okrog milijonov delavcev in nameščencev, predstavlja danes veliko armado borcev Za mir, za ekonomske in socialne pravice ter demokratične svoboščine delovnega ljudstva. Zato poskušajo kapitalisti — sovražniki delavskega razreda — razbiti to organizacijo, preko nje pa *udi enotnost delovnega razreda, ki io pooseblja SSF, Celotna zgodovina delavskega razreda in sindikalnega gibanja dokazuje namreč, da je enotnost delavcev naijučinkovitejše orožje v rokah delovnih ljudi ki se bore za svojo osvoboditev. Svetovna sindikalna federacija je od svoje ustanovitve v Parizu organizirala številne akcije, ki so jih podprle tudi druge demokratične organizacije v svetu in vse napredno človeštvo. Tako je organizirala akcijo za pomoč demokratičnemu in osvobodilne-; mu gibanju Grčije, zahtevala je popolno prekinitev V6eh odnosov s Francovo Španijo, dediščino Mussolinijeve in Hi-! tlerjeve krvave intervencije proti španskemu narodu, sklicala je konferenco sindikatov Afrike v Dakarju, kjer so se prvič v zgodovini sestali sindikalni voditelji afriških narodov, itd.; mobilizirala je mednarodno sindikalno gibanje ter napredne sile za obrambo sindikalnih pravic in svoboščin v raznih delih sveta in poslala številne komisije, da proučijo položaj delavskega razreda v deželah, kjer je reakcija še ohranila močne pozicije, v Grčiji, Nemčiji, Japonski, Koreji itd. Posvetila je veliko pozornost borbi za ekonomske in politične pravice delovnega ljudstva Obenem * to borbo j« morala SSF '"oditi tudi borbo delavskega razreda znotraj svoje organizacije. Reakcionarni voditelji britanskega in ameriškega sin- dikalnega gibanja, plačanci imperialistič-nh monopolov, so se na vse načine trudili razbiti enotnost delavskega razreda, ker je ta osnovna ovira za uresničenje načrtov njihovih gospodarjev. Voditelji Ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO) se niso uprli zločinskemu Taft-Hartleyeve-mu protidelavskemu zakonu, odkrito podpirajo protikomunistične ukrepe vlade Zedinjenih držav Amerike, iz sindikatov pa skušajo izključiti vse napredne voditelje. V celi vrsti sindikatov kapitalističnih dežel, ki so odvisne od Marshallove pomoči, predstavlja danes omenjeni zakon nekakšen model za proti-delavsko in protisindikalno zakonodajo, izdajalski voditelji ameriških sindikatov pa so postali pravi agenti ameriških monopolov v raznih državah Evrope in Azije, Prav tak je položaj tudi v Angliji in njenih kolonijah. Uničenje Vsemalaj-ske federacije dela, rasna diskriminacija v sindikalnem gibanju Afrike, množične represalije proti sindikalnim voditeljem v kolonijah se izvajajo z znanjem in v mnogih primerih z neposredno podporo reakcionarnih voditeljev Generalnega sveta Kongresa britanskih trade-unionov. Poskusi in zločinski nameni teh prodanih odpadnikov delavskega razreda, razbiti mednarodno sindikalno gibanje, pa so prišli do izraza že na londonski konferenci, še bolj pa v Parizu, oktobra 1945, leta. 2e tedaj sta 6e jasno izkristalizirali dve smeri v mednarodnem sindikalnem gibanju, to je napredna demokratična smer, ki jo zastopajo sindikati Sovjetske zveze, Jugoslavije in drugih držav socialističnega tabora, Francije, Italije itd., in pa konservativna 6mer, ki jo zastopajo voditelji obeh ameriških sindikalnih organizacij in britanski trade-unioni — agenture ameriških monopolov, Ti poslednji so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi ostala 'pri življenju stara amsterdamska internacionala, v kateri so oni vedrili; v njej so bili predstavniki delavske aristokracije in sindikalne birokracije, ki so 6e vedno borili proti mednarodni solidarnosti delavskega razreda. Prav ti elementi si danes na vse naičine prizadevajo, da bi zmanjšali pomen milanskega kongresa. V ta namen so v mnogih državah organizirali izstop več sindikalnih federacij iz Svetovne sindikalne federacije, — V Italiji je bila na primer pred kratkim ustanovljena nova — Saragatova »sindikalna federacija«, ki pa je pritegnila le dva do tri procente članov Italijanske konfederacije dela. Vsi ti razbijači enotnosti svetovnega sindikalnega gibanja in agenti imperialističnih monopolov so celo sklicali za 25, junij v Ženevi mednarodno sindikalno konferenco, ki naj razpravlja o načrtu za ustanovitev »anti-komunistične mednarodne sindikalne organizacije«. Pridevek mednarodni so si izmislili le kot neke vrste sindikalni privesek za Marshallov načrt in Atlantski pakt. Toda nobeni napori razbijačev mednarodne delavske solidarnosti ne bodo mogli razdvojiti delavskega razreda. Prav delavski razred Anglije in Zedinjenih držav Amerike, Francije in Itailije je pokazal s svojim odločnim nastopom in z odporom proti napadom kapitalistične reakcije na osnovne živ- ljenjske pravice in sindikalne svoboščine delavskega razreda, da je proti razbijanju Svetovne sindikalne federacije in da stoji odločno na 6trani tistih, ki so vedno zagovarjali mednarodno solidarnost delavskega razreda. Delavski razred Jugoslavije je stalno podpiral borbo Svetovne sindikalne federacije proti mednarodni kapitalistični reakciji in organizatorjem nove vojne. Jugoslovanski sindikati so bili vedno branilci enotnosti in krepitve Svetovne sindikalne federacije. Po svojih močeh smo kar največ prispevali borbi delavskega razreda proti imperializmu v svetu. Naši sindikati so v okviru kampanj SSF izvedli mnoge akcije proti Francovemu fašističnemu terorju v Španiji, za pomoč grškemu ljudstvu v hrani, materialu in denarju, zbrali 56 milijonov dinarjev za pomoč albanskim poplavljen-cem, francoskim rudarjem, ki so stavkali decembra 1947, pa nudili pomoč v znesku 80 milijonov frankov itd, Na iniciativo naše delegacije je bilo rešeno življenje mnogim grškim mornarjem, ki jih je argentinska vlada skušala izročiti grškim monarhofašistom. Podpora, ki smo jo vedno nudili sindikalnemu gibanju v svetu, aktivna udeležba v delu Svetovne sindikalne federacije, solidarnost s sindikalnimi gibanji v deželah, ki so jih preganjali reakcionarni režimi, je najboljši dokaz našega proletarskega in-ternacionalizma Svetovna sindikalna federacija je močna opora miru v svetu, močno orožje mednarodnega delavksega razreda v boju proti imperializmu. poAoctža te nas£& kstojev Sredi najlepše ravnine kranjskega okraja si snujejo kmetje novo kmetijsko obdelovalno zadrugo. Na množičnem sestanku v vasi Žabnica je zbranim kmetom predsednik kmetijske zadruge tov. Kuralt objasnil namen sestanka in razjasnil osnutek zadružnih pravil in zadružnega življenja sploh. O važnih j gospodarskih vprašanjih je govoril se- i kretar OK KPS Kranj, nato pa se je i razvila živahna diskusija. V diskusiji so kmetje, ki so se udeležili ekskurzije na KOŽ v Arjo vas in na Osojnikovo zadrugo pri Ptuju pripovedovali o uspehih skupnega obdelovanja, katere so si sami ogledali. Po diskusiji je pristopne izjave podpisalo sedem gospodarjev in gospodinj, pred sestankom pa je podpisalo že sedem kmetom pristopne izjave, tako da je v tej vasi štirinajst j kmetov pripravljenih za vstop v KOZ. j Tudi ostali kmetje izjavljajo, da bodo j pristopne izjave izpolnili do občnega j zbora. Kmetje si želijo, da bi čimprej ! pričeli s skupno obdelavo. N, P. j Frontovci, kj delajo v mislinj- j skem bazenu za izpolnitev gozdarske- j g® plana, 60 13. t. m- sklicali posve- j tovalni sestanek ter pregledali svoje i dosedanje uspehe. Po kratki diskusiji so se obvezali, da bodo ostali v brigadi tako dolgo, dokler ne bo celotni plan LRS izvršen. Iz 3. čete prve frontne brigade iz Ptuja 6e je doslej prijavilo že 6 frontovcev za stalno gozdarsko delo. M. F. V trboveljskem okraju se je pre- tekli teden formirala nova frontovska brigada, ki je v četrtek 9. junija od- šla na delo v Črno, da bo pomagala Sri izpolnjevanju gozdarskega plana, rigada je dobro opremljena in sestavljena po večini iz frontovcev na vasi. Vodi jo komandant Petrič Polde, ki' se je že dobro izkazal pri organizaciji prvi brigade »Lojzeta Hoh-krauta«, ki dela v Mislinjah. Frontovci so se obvezali, da se bodo vrnili kot udarna brigada. Š. S' Tudi uslužbenci in delavci kurilnice Divača dosegajo v svojem delu vedno nove uspehe. Strojevodje parne trakcije so si na množičnem sindikalnem sestanku napovedati medsebojno tekmovanje v prihranku goriva in maziva ter v oskrbi lokomotiv. Ob zaključku drugega meseca tekmovanja so prejeli prehodne zastavice Oblak Miro, Mrzelj Vinko in Tofulin Gvido. Ob priliki obletnice rojstnega dne maršala Tita je sindikalna podružnica skupno z upravo kurilnice izročila odlikovanja najboljšima članoma kolektiva tov. 2orgi Andreju Red dela I. stopnje ter strojevodji Prhavcu Stanetu medaljo dela. C. P. Pionirji iz Solčave se pridno pripravljajo na zaključno proslavo, kamor bodo povabili tudi svoje starše. Naštudirali so igro »Nagrada« in nekaj kratkih prizorov. S tem programom 60 nastopili v sosednji vasi Luče. Doslej so nabrali čez 500 kg železa, si uredili pionirski vrt in igrišče, pri zadružnem domu pa so opravili čez 300 prostovoljnih ur. Z gostovanji so dobili toliko denarja, da bodo lahko napravili izlet na morje. K. D. O n V E S T I Zaključni računi državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena za leto 1948 V »Uradnem listu LRS« št. 19 z dne 14. junija 1949 je bila objavljena odredba vlade LRS o potrjevanju zaključnih računov državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena za leto 1948 z navodili ministra za finance LRS za sestavljanje, pregledovanje in potrjevanje teh zaključnih računov. Foverjcnlštva za finance pristojnih ljudskih odborov, resorna poverjeništva, operativne upravne voditelje, vodstva podjetij, opozarjamo na navedene predpise s priporočilom, da jih temeljito proučijo in^ ukrenejo vse potrebno, da bo delo v zvezi z zaključnimi računi ob rokih pravočasno končano. Bilančni obrazci št. 1 in št. 2 ne bodo posebej tiskani in jih morajo podjetja sama razmnožiti po vzorcu, ki je objavljen v »Uradnem listu«. — Ministrstvo za finance LRS. Zbirnsno zgodouinshe predmete 2e prvi pozivi, ki jih je objavil odbor za proslavo stoletnice železnic za pomoč in sodelovanje. so pokazali, da je gradiva in zanimanja za ta jubilej zelo mnogo, ne samo med železničarji, temveč prav v vsej na»i javnosti. Med raznimi velikimi prireditvami v tem okviru pripravlja poseben razstavni odbor za jubilejno dni veliko razstavo, ki naj pokaže razvoj železnic v naši državi, čim pestreje in čim zanimiveje. V ta namen mil bodo zelo dobro služili razni zgodovinski predmeti, kakor n. pr. »tari motivi lokomotiv, kretnic, vagonov itd., in še razno drugo ohranjeno spominsko gradivo kakor n. pr razstave, emblemi, značke, lepaki itd. iz nekdanjih železničarskih strokovnih, kulturnih. fizkulturnih društev itd. Odbor vasi vse, ki bi lahko odstopili taksno gradivo —‘bodisi za začasno uporabo, ali za nakup proti srotovini — naj sporočijo konkretne podatke z navedbo naslova in predmeta ter načina dobave odnosno dostave odboru za proslavo stoletnice pri DEZ Ljub ljana. — Odbor za proslavo stoletnice železnic pri DEŽ Ljubljana. M H S Tl Objava. Uprava bolnice na Jesenicah naznanja, da bo v času od 27. 6. do 31. 7. t. 1. generalno čiščenje bolnice ter da bo zaradi tega sprejemala v tem času zares nujne primere. — Uprava. 431 O TBC ln delazmožnostl bo predaval tovariš dr. Baldomir Savinšek v petek 24. junija ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje vse tovariše zdravnike in medi; eince. 325 O pomenu Svetovne sindikalne federacije, katere II, kongres bo 27. junija v Milanu — Italija, bo danes 23. t. m. govoril ob 16 30 na zborovanju za vse prebivalce RLO IV. v dvorani tobačne tovarne tov. Borštnik Franc, predsednik Krajevnega sindikalnega sveta Ljubljana. Ob 20. ari bo na zborovanju v domu »Ljube Šercerja« v šiški govoril tov. Bergant Franc, član Glavnega odbora ZSS. Pozivamo vse terensko, sindikalne in ostale množične organizacije, na.i or; ganizirajo množični obisk teh zborovanj, ki bodo politična manifestacija onotaostl našega delavskega razreda to izraz našega in-temacionalizma. Društvo slovenskih književnikov bo imelo v petek 24. t. m. ob 20. uri žalno sejo za velikim hrvaškim pesnikom Vladimirjom Nazorjem. Brigadirji III. ljubljanske študentske delovne brigade (rudarji, metalurgi, ekonomi, geodeti) imajo zbor 24. junija ob 19.30 v mali dvorani ekonomske fakultete. Udeležba obvezna! Univerzitotni komite LŠM. 1696 II. ljubljanska mladinska delovna brigada »Mihe Marinka« (I. drž. gimn. farmacevtske, medic, tehnikoma) ima zadnji zbor brigade v petek 24. 6. t. 1. ob 9. uri dop. na I. državni gimnaziji, Vegova 4, Ljubljana. Pridite s popolno opremo! Obvezno! — Štab. Študentski pevski zbori Vrnite vsi brez izjeme zborovske kroje v četrtek 23. t. m. od 13—15 v Šeienburgovi 6-II. 1679 KONCERTI Koncertni večer slušateljev kompozicijskega oddelka akademije za glasbo,_ ki bo dre- vi ob 20. v Filharmoniji ima naslednji spored: Lovec: Simfonietta za godalni orke; ster, Lajovic: Pet pesmi, za glas in komorni orkester, poje tenorist Rudolf Franci, Mize-rit: I. stavek simfonije v es-duru. Gobec: Slovenska plesna suita. Izvaja Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija. Vstopnice v Knjigarni mu-zikalij. Terena 24. in 25. priredita jutri ob 20. koncertni večer v Filharmoniii. Spored izvaja SKUD »Jože Moškrič«. 1694 VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 22. junija: Področje nizkega zračnega pritiska nad vzhodno Evropo 6e počasi polni, nad severozapadno Evropo pa imamo še vedno visok zračni pritisk ki se polagoma razkraja. Od Skandinavije še nadalje pritekajo v srednjo Evropo in na Balkan hladne polarne zračne mase in povzročajo močno nestabilnost v teh predelih-Vremenska napoved za četrtek 23. junija: Še nestalno vreme z delno sončnostjo in spremenljivo oblačnostjo. Nagnonje h krajevnim padavinam. ŠOLSTVO Konkurz za sprejem učencev v železniške šole Vsem okrajnim 0F odborom in štabom za mobilizacijo delovne sile 1. Vse okrajne OF odbore opozarjamo, da smo danes odposlali nove plane usmerjanja brigad na gradbišča, katedih se io treba v bodoče pridržavati. 2. Ker je gozdarska akcija v glavnem že uspešno zaključena, je treba pmehati e pošiljanjem novoprijavLjenih frontovcev v go. zdarske brigade. Okraji naj vse frontovce formirajo v brigade za gradnje ter naj jih tričnejo takoj odpošiljati na gradbišča v smislu današnjega plana. 3. Okrajni štabi za mobilizacijo naj poleg organizacijske problematike v glavnih obrisih poročajo tudi o političnem stanju na terenu, o situaciji stanovanjskega vprašanja uri poedinih podjetjih, kakor tudi o načinu ■'-sil.ian.1a novih delavcev v podjetja. Okraj, štabom za delovno silo Ker bo v petek, 24. VI. ob 13. uri v ljubljanskem radiu predavanje v nalogah Krajevnih ljudskih odborov in krajevnih komisij za delovno silo v pridobivanju novih delavcev, naročamo, da organizirate po vseh vaseh poslušanje oddaje za člane Krajevnih ljudskih odborov in krajevnih komisij za delovno silo. — Republiški štab za delovno silo. Obiskovalcem razstave lokalne industrije in obrti LRS Za vse obiskovalce razstave lokalne industrije in obrti LRS v Ljubljani je od 23. junija do 5. julija odobrena polovična vožnja v II. odn. III. razredn brzlh in potniških vlakov po vsej državi. Obiskovalci naj ne oddajo vozovnic pri izhodu železniških postaj, ker bodo z žigosanjem teh vozovnic na razstavnem prostoru, imeli brezplačen povratek. — Glavni razstavni odbor. Poziv predstavnikom lokalne industrije in obrti Vsi predstavniki lokalne industrije in obrti, ki 60 po dogovoru s tehničnim odborom za razstavo lokalne industrije in obrti LRS, prevzeli obveznosti za čas trajanja razstave, na.i se javijo v soboto ob 8. url zjutraj v informativni pisarni razstave na TSŠ. — Glavni razstavni odbor. Službene objave Po ustanovitvi oblasti v Ljudski republiki Sloveniji so 60 ustanovile Oblastne državne arbitraže s sedeži v Ljubljani, Mariboru in Postojni, dočim sta prenehali poslovati Okrajni državni arbitraži v Celju in v Novem mestu. Zaradi tega nai se v bodoče tožbe in vsi predlogi viagaio pri pristojnih Oblastnih državnih arbitražah. Območje posamezne Oblastne državne arbitraže se popolnoma ujema z območjem oblasti, v kateri ima Oblastna arbitraža svoj sedež. — Državna arbitraža pri vladi LRS. RADIO Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 23. VI. Poročila: 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in 22.00 uri. Važnejše oddaje: 5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 6.00 Jutranji koncert — 12.00 Lahek opoldanski spored — 12.45 Vedra glasba — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje. Piotnivji skladatelji pred mikrofonom — 13.20 Uganite kaj igramo — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Miho Gunzka (prenos v Zagreb) poje Zoro — 14.45 češke narodne pesmi — 15.00 Fizkulturna oddaja — 15.10 Poje Slovenski vokalni kvintet — 18.30 Makedonske pesmi poje Bukovec Vilma, pri klavirju Danilo Švara — 18.45 Ljudska univerza — O vitaminih — 19.00 Igra orkester Radi« Ljubljana p. v. Alija Dermelja — »Plesi slovanskih narodov« — 19.45 Skladbe za male orkestre — 20.00 Radijski obzornik — 20.30 Samospevi P. I. Čajkovskega — 20.45 Literarna oddaja — Ana Seghors: Sedmi križ — 21.15 Hrvatska umetna glasba (prenos iz Zagreba) — 22.30 Nočni koncert. Na sporedu: Anton Lajovic, L. M. Škerjanc. DNEVNI SPORED ZA PETEK 24. VI. Poročila: 5.15, 6.20. 1230, 14.30, 19.30. 22.00 uri. Važnejše oddaje: 5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 6,00 Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu: Ravel, Čajkovski — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Oddaja za ljudske odbore. Naloge KLO-jev v zvezi z mobilizacijo nove delovne sile — 13.20 Pisan spored slovenskih narodpih in umetnih pesmi. Iz; vajajo: Slov. sindikalni kvintet in Avgust Stanko — 14.00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola — 14.45 Igra orkester Russel Bennett — 15.00 Kulturni pregled — 15.10 Pesmi Marijana Lipovška poje Manja Mlejnik, pri klavirju autor — 18.30 Pogovor s pionirji —• 19.00 E. Grieg: Sonata za eello ln klavir. Izvajata: Čenda Šedlbauer ln Marijan Lipovšek — 20.00 Politični komentar Iz Beograda — 20.30 Po Koroškem po Kranjskem... — 21.00 Popularni večerni koncert. Na sporedu dela slovenskih skladateljev — 22 50 Vedro glasbo izvajajo komorni orkestri — 23.00 Komorna ura slovenske glasbe. V eolskem letu 1949-1950 se bodo sprejemali učenci v naslednje železniške šole: I. ŽELEZNIŠKI TEHNIKUM V PULJU Železniški tehnikum je srednja strokovna šola, ki ima prometno-transporini, gradbeni, strojni, elektrotehnični in ekonomski odsek. Po končani šoli dobijo učenci kvalifikacijo tehnika dotične stroke ter se po uredbi o strokah razporedijo v zvanje nižjega tehnika v odgovarjajoči atroki. Kandidati, ki se želijo vpisati v železniški tehnikum. morajo imeti nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom (malo maturo) ali pa železniško industrijsko šolo. Učenci iz Industrijske šole morajo pri tem končati to šolo z odličnim uspehom. Kandidati ne smejo biti mlajši od 14 let in ne starejši od 20 let. Šolanje v tehnikumu traja 4 leta. II. ŠOLA ZA VLAKOVNE ODPRAVNIKE Šole za vlakovne odpravnike so specialne železniške šole, ki pripravljajo in usposabljajo učence za dolžnost vlakovnega odpravnika in dajo kvalifikacije potrebne za dosego zvauja nižjega tehnika eksploatacije železnic. Kandidati za vpis v to šolo morajo imeti nižjo 6rednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom, na dan 1. septembra 1949 ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 25 let. V to šolo se sprejmejo prvenstveno kandidati, ki se že nahajajo v železniški službi in to posebno telegrafisti, vlakovodje, nadkretniki in nadpremikači. Izjemoma se lahko sprejmejo ti uslužbenci tudi brez končane nižje srednje šole pod pogojem, da 60 v eni navedenih dolžnosti vršili službo vsaj dve leti ter da so se pokazali kot odlični uslužbenci. Šolanje traja 1 leto. (Konkurz za šolo za vlakovne odpravnike v Vižmarjih je bil objavljen v »Pravici« in »Poročevalcu«), III. ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNO-KOMERCIALNA ŠOLA Ta šola je specialna železniška, šola. ki pripravlja in usposablja kandidate za komercialiste transportnosomercialne stroke železniške službe in ki se po Uredbi o strokah razporedijo v zvanje nižjega ko-mercijalista. Kandidati morajo imeti nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom, a na dan 1. septembra 1949 ne smejo bit.i mlajši od 17 let in ne starejši od 25 let. V to šolo se sprejmejo prvenstveno osebe, ki se že nahajajo v železniški službi in imajo predpisane pogoje, predvsem pa potniškb-PTtljažni blagajniki, skladiščniki in pripravniki za skladiščnike.. Izjemoma se ti kandidati sprejmejo tudi brez nižje gimnazije, če so v eni navedenih dolžnosti vršili službo vsaj dve leti ter so se pokazali kot odlični uslužbenci. Šola traja eno leto. IV. ŽELEZNIŠKA INDUSTRIJSKA ŠOLA v Mariboru in v Ljubljanl-šlški Železniške industrijske šole usposabljajo učence za kvalificirane delavce naslednje obrti: strojno ključavničarsko, strugarsko, mizarsko, kotlarsko, kovaško, kleparsko, barvasko, ličilsko, električarsko obrt. Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom in 1. septembra 1949 ne smejo biti mlajši od 14, niti starejši od 17 let. šolanje traja 3 leta. (Glej objave v dnevnih časopisih). V. Pogoji za »prejem v železniške šole V kolikor niso bili objavljeni posebni pogoji za sprejem v železniške šole. veljajo naslednje odredbe: Šolanje in vzdrževanje (stanovanje, hrana, obleka) se vrši v vseh železniških šolah na račun države v šolskem internatu, a tam kjer internata ni. prejmejo učenci štipendijo v višini internatskega vzdrževanja. Poleg tega prejmejo učenci za svoje osebne potrebe odrejeno vsoto, ki zavisi od doseženega uspeha v šoli. S svoje strani se učenci obvežejo, da bodo ostau v železniški 6lužbi najmanj dvojno dobo tra-is.iija šolo Kandidati, ki se želijo vpisati v železni-Ške šole. morajo poleg že navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogon©: 1. da je državljan FLRJ, 2. da je popolnoma zdrav in sposoben za železniško službo, kar ugotovi železniška zdravniška komisija. . Razen tega morajo kandidati, t ki ne pri; hajajo direktno iz šole. polagati sprejemni izpit: pri železniškem tehnikumu iz narodnega jezika, matematike in fizike po programu za nižjo gimnazijo, pri šoli za vlakovne odpravnike in transportno komercialne šole iz narodnega jezika in matematike po programu za nižjo gimnazijo, a pri železniških industrijskih šolah iz narodnega jezika in računstva po gradivu za. 4. razred osnovne šole, ter psihotehnični izpit. VI. Dokumenti, potrebni za vpis Kandidati, ki se želijo episati v železniške šole, morajo predložiti naslednic dokumente: 1. Svojeročno pisano prošnjo, kolkovano z 10 din. _r t» t 2. Potrdilo o državljaustvu FLRJ. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Življenjepis, v katerem se mora kratko navesti: datum in mesto rojstva, socialno in imovinsko stanje, mesto bivanja in poklic staršev, šolanje in. ako ne prihaja naravnost iz šole. kaj je delal po končani šoli do dneva, ko nosilna prošnjo. . , 5. Pismeno obvezo, potrjeno od organa ljudske oblasti, da bo po končanem šolanju ostal v službi na železnici nan-manj dvakratno dobo učenja. Ako je kandidat mladoleten, d.ajejo obvezo starši ali varuh. Prošnjo z navedenimi dokumenti .metra kandidat poslati priporočeno # ali prinesti osebno na naslov: >Odsek za izgradnjo in dvig kadrov — Direkcija za eksploatacijo železnic Ljubljana« in to za sprejem v železniški tehnikum Pulja, in sicer iz vsega območja LR Slovenije. Za sprejem v šole za vlakovne odpravnike pa Upravi šole za vlakovne odpravnike Vižmar je, pošta st. v id nad Ljubljano, oziroma Kastav (pr? Reki). Za sprejem v železniško transportno-komercialno šolo se prošnje pošljejo Odseku za izgradnjo in dvig kadrov Direkci.i© eksploatacije železnio Beograd. a za sprejem v industrijske Šole .Upravi železniške industrijske šole v Mariboru in Lnubl.iani-šiška. Prošnje za sprejem morajo biti predložene do 30. 7. 1049. , Za odhod na zdravniški pregled ter k sprejemnemu izpitu prejme kandidat posebno vabilo in brezplačno vozno karto za potovanje po železnici od mesta stanovanja do šole odnosno do kraja, kjer se bo /vršil zdravniški pregled oziroma sprejemni izpit. Vozna karta bo veljala tudi za povratek. Da ne bi prišlo do nesporazumov, ^opozarjamo kandidate, da morajo v prošnji nave; sti točen naslov t. j. mesto. vas. _ krajevni ljudski odbor, okraj, oblast, republiko in ime najbližje železniške postaje. — Direkcija za eksploatacijo železnic Ljubljana. Odsek za Izgradnjo in dvig kadrov. DELAVSKI TEHNIKUM V MARIBORU Delavski tehnikum * Mariboru bo »prejel v šolskem letu 1D49A0 večje število novih kandidatov in to za naslednje odseke: strojni, elektrotehniški. lesnoindustrijski, kemijski gradbeni ir: tekstilni h tkalskim ln predils'kim odd.^som Vpisi bodo v času od 25. do SO brni ja 1940 v upravi šole. od 16 do 18. ure n- Mariboru. Cankarjeva uPca S* IT soba 46 Pogoji za vpis: l. Starost najmanj 18 let. dzjeme dovoljuje uprava). 2 Da je kandidat zdrav ln zaposlen v proizvodnji. 3. Dovršena nižja gimnazija z malo maturo: vočerna delavska gimnazija ali nje? enakovredna šola. Absolventi industrijskih Šol. ki Imajo najmanj 2 razreda gimnazije, ne polagajo sprejemnega Izpita. Vsi ostali, ki nimajo na- vedene predizobrazbe. morajo polagati sprejemne izpite, ki se bodo vršili predvidoma od 1, do 5. septembra 1949. m to iz matematike ln slovenščine pismeno, fizike, kemije zgodovine in zemljepisa ustno. 4. Opravljen izpit fca kvalificiranega delavca ali daljša pTaksa v laboratoriju ali tekstilni tovarni za kandidate kemijskega in tekstilnega odseka. Pri vplso predložijo kandidati: 1. Zadnje Šolsko tali maturitetno) spričo-valo. 2. Spričevalo o opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca (ali potTdilo podjetja o dosedanji praksi za kemike in tekstilce) • 5. Izpolnjeno vprašalno oolo (dobi se v Sapirnieah). _ , .. apotilo podjetja za vpis v Delavski tehnikam. Ravnateljstvo bo pozvalo kandidate k sprejemnemu izpitu- . Kandidati, ki so sprejemnega Izpita oproSčeni. bodo o sprejemu obveščeni notom objave v časopisu. . , Pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan od 12—14 ure. Ravnateljstvo DT — Maribor ŠOLA ZA UMETNO OBRT V LJUBLJANI Vpisovanje (redni rok) za Šolsko leto 1949-50 v I. letnik bo 27. in 28, junija t. 1. od 8—13 ure v Šolski pisarni (Napoleonov trg 7-II.) Sprejemni pogoji so dovršena nižja srednja šola z nižjim tečajnim Izpitom, nadarjenost in veselje do umetne obrti ter moralna ln politična neoporečnost Za vpis je treba predložiti nekaj lastnih dal (risb oziroma Izdelkov) ter naslednje dokumente: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni list potrdilo o vo-livni pravici (za pad 19 let stare) ln lastnoročno pisan kratek življepis ter kolek za 10 din. Dijaki ki reflektirajo na štipendijo, naj vložijo pri vpisu prošnjo, kolkovano z 19 din, naslovljeno ra Ministrstvo za prosveto, uprava vzgojnih domov, dalje potrdilo KLO oziroma OLO. da je kandidat štipendije potreben, ter izpolnjeno vprašalno polo, ki jo dobe na matični šoli. V primeru posebne nadarjenosti 60 sprejmejo tudi kandidati, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, morajo pa opraviti sprejemni izpit, za kar dobijo navodila v šolski pisarni. Izredni (jesenski) rok za vpis bo objav, ljen v dnevnem časopisju. — Ravnateljstvo OKRAJNIM LJUDSKIM ODBOROM V LRS V zvezi s prošnjami za štipendije obveščamo vse OLO-je, da prošnje najprej potrdijo OLO-ji z ozirom na socialno stanje in zadržanje dotičnega dijaka do vstopa na Tehnično srednjo šolo odnosno Gradbenega tehnikuma. kajti šele potem bo mladinska organizacija šole lahko dostavila svoje mišljenje oziroma priporočilo. — Šolski komltet LMS. TSŠ ln GT. Ravnateljstvo gimnazije na Jesenicah obvešča dijake in dijakinje, da bo zaključek šolskega leta 25. junija t. 1. s proslavo v Titovem domu ob 8.30. Proslava je obvezna za vse. Po proslavi je razdelitev spričeval. — Vpisovanje v prvi razred gimnazije bo 28. junija od 9. do 11. ure, v vse ostale razredo pa 29. junija od 8.30 do 10. ure. S seboj prinesite spričevalo zadnjega razreda in prijavo: za vpis v prvi razred tudi rojstni list 433 NATEČAJ ZA SPREJEM UČENČEV v Industrijsko kovinarsko Šolo pr! Tovarni avtomobilov Maribor Industrijsko kovinarska šola Tovarne avtomobilov. Maribor, sprejme za novo šolsko leto učence za naslednje stroke: strugarsko. strojno ključavničarsko, avto-kleparsko. rezkarsko, brusilsko, strojno-kovaško, avtomebaničarsko. . . Po pretoku določeno dobe osnovnega praktičnega dela. ki je osnovna vsem navedenim poklicem, se razdele učenci po sposobnosti in potrebi tovarne v določene stroke. Praktični in teoretični pouk traja tri leta-Absolventi prejmejo spričevalo o dovršeni šoli in po položenem 'zpitu spričevalo o kvalifikaciji. Stroške šolanja in vzdrževanja v internatu, kakor tudi hrano, stanovanje in obleko, krije država. Poleg tega prejemajo učenci mesečno do 150 din nagrade, ki se odmerja po uspehih v-šoli. Učenci ima.io možnost udejstvovanja v različnih krožkih Tehnike in športa. Kandidat mora izpolniti naslednje pogoje: 1. da je državljan FLRJ. 2. da je tele,sno in duševno zdrav, kar se bo ugotovilo pri zdravniškem pregledu. 3. da je dovršil najmanj osnovno šolo. 4. da je v koledarskem letu 1949. dovršil 14 let in da do dneva vpisa ni prekorači! 17 let. 5. da z uspehom dovrši sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. 6. da se obveže po končanem šolanju ostati v službi Tovarne avtomobilov Maribor. za dobo P let. Svojeročno pisano prošnjo, taksirano z 10 din. _ je dostaviti osebno ali priporočeno no pošti na naslov: Uprava za strokovne delavske kadre Tovarne avtomobilov Maribor. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni list. 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. kratek življenjepis do dneva predložitve prošnje, iz katere naj bo razvidno tudi družinsko in imovinsko stanje. 4. pismeno obvezo staršev odnosno varuha, da bo redno obiskoval šolo ter se ravnal po ostalih pravilih šole. Uprava šole bo prosilce pravočasno obvestila o dnevu sprejemnega izpita. Prošnje se sprejemajo do vključno 15. avgusta. 1949. — Uprava za strok, kadre Tovarne avtomobilov Maribor. GRADBENI TEHNIKUM LRS V LJUBLJANI Vpisovanje za šolBko leto 1949-50 v arhitektonski, gradbeni ln geomotrski odsek se bo vršilo dne 27. Junija t. 1. od 10—18 ure ln od 15—18 ure ter 28. junija t. I. od 8—11 ure in od 15—18 ure v Gorupovi ulic! št-10-111 nastropje soba št, 19, Dijaki naj pridejo osebno k vpisu. Sprejemni pogoji: Nižja srednja Sola * dovršenim nižjim tečajnim izpitom, moralna in politična neoporečnost ter stroki odgovarjajoča tolesna sposobnost. Kandidati naj prinesojo k vplau naslednje dokumente: spričevalo o položenem nižjem tečajnem Izpitu, rojstni list, potrdilo o državljan stvu, potrdilo v volivni pravici (če Je kandidat star nad 18 let), kratek življenjepis potrdilo o praksi (če Jo Ima) in izpolnjeno posebno tiskovino, ki jo dobe kandidati na matični šoli (gimnaziji) in kolek 10 din Štipendije: Dijaki, ki reflektirajo na štipendijo, naj vložijo pri vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo, kolkovano z 10 din ln ji prilože potrdilo o imovlnskem stanju staršev in sebe, potrdilo okrajnega ljudskega odbora, da jo kandidat štipendije potreben. ter vprašalno polo, ki Jo dobe na matični Soli. , , Dijaki, ki žele stanovati v Internatu, izpolnijo pri vpisu posebno »olo-tissovlno GLEDALIŠČE LJUBLJANA - OHAMA Četrtek, 23. ob 29: Mollero-Vidmar: »Šola za žene«. Abonma E, Petek. 24. ob 20: Moliere-Vidmar: »Sola za žene«. Abonma C. ... Sobota, 25. ob 20: Trenjev: »Gimnazijci«. Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost. Izven. - , Nedelja, 26. ob 20: Moliere-Vidmar: »Sola za žene«. Abonma Drama I. LJUBLJANA - OPERA Petek. 24. ob 20: Hristič: »Ohridska legenda«. Abonma red A. „ , Sobota. 25. ob 20: Puccini: »Tosca«. Gostovanje Valerije Heybalove. Zaključena predstava za sindikate. , . Nedelja, 26. ob 20: Hristič: »Ohridska !e-geda«. Zaključena predstava za udeležence razstavo lokalno industrijo in obrti LK»- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Četrtek, 23. junija ob 18: Vladimir Nazor-Gradnik: »Rdeča kapica«. Promiera. Petek. 24 Junija ob 18: Vladimir Nazor-Gradnik: «Rdeča kapica«. Sobota, 25. 6. ob 18: Vladimir Nazor.Gradnik1 »Rdeča kapica«. „ . Nedelja, 26. 6. ob 10 in ob 16: Vladi®:1 Nazor-Gradnik: »Rdeča kapica«. Danes je v šentjakobskem gledališču PIC" miera »Rdeče kapice«, pravljične igre z godbo in petjem, ki jo je spisal Vladimir Nazor in poslovenil A. Gradnik. V večjih vlog so nastopajo: Grumova, Gorjupova, Grgurevič. Kalan, Maher, Moser, Simončičeva, Šinkov-čeva, Zakrajšek. Predprodaja vstopnin v Drž. založbi, oddelek za muzikalije. Kongresni trg 18, vsaki dan od 10—12 ure in ob 17 pri dnevni blagajni v Mestnem domu. ’ naslednjih dneh bomo igro dnevno ponavljali. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Sobota. 25 junija ob 20: I. Potrč: »Lacko Krefli«. Nedelja, 26. junija ob 20: I. Potrč: »Lacko in Krefli«. Torek, 28. junija ob 20: I. Potrč: »Lacko io Krefli«. Petek, 1. julija ob 20: I. Potrč: »Lacko in KTefli«. KINO LJUBLJANA UNION: Sovjet, film »Srečanje na Labi«, tednik. — Predstavi ob 18 in 20.30. MOSKVA: Poljski film »Obmejna ulica«, (brez tednika). 8LOGA: Ameriški film »Noč v Casablanci* tednik (danes zadnjikrat). — Predstavi v obeh kinematografih ob 18.30 in 20.30. TIVOLI: Premiera ameriškega filma »Tarzanov zaklad«, tednik. — Predstava ob 20.30. TRIGLAV: Jugoslov. barvni film »Jugoslovanski narodni plesi« in franc, dokumentarni film »Nadaljujemo Francosko«, tednik. — Predstava ob 20. ŠIŠKA: Sovj. film -Zlati rog«, tednik. — Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN to UDARNIK: As gleškl film »Hamlet« (brez tednika). CELJE METROPOL: Angleški film »NI- cbtavs Nicklebv« 'brez tednika). DOM: Francoski film »Kapitan Frakas*. tedn i k KAMNIK: Nemški film »Kemija in ljubezen«. tednik. KRANJ STOR2I0: Sovjetski film »Povest o pravem človeku«, tednik. PTUJ: Sovjetski film - Pirc.gov«, tednik. VESTI M MARIBORA Dežurne lekarne: četrtek, 23. 6.: Lekarna Rems, Meljska cesta 2. Petek. 24. 6.: n mestna lekarna. Gosposka ul. 12. Objava Vodnikova koča na Velcm poljn bo stalno oskrbovana od 26. iunija 1949 dalje. OGLASI TELEFONSKI APARAT, namizni, takoj kupi uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana Kopitarjeva 2, PISALNI STROJ dobro ohranjen kupimo-Okrajno strojno in stavbeno ključavničarstvo. Jesenice. 432 TOVARIŠ, ki je dne 19. t. m okoli 21. .uj v kinu »Union« našel listnico, naj sporoči svoj naslov k Košnik Franc, Malgajeva št. 8-1.. Ljubljana Škraba Franc. 16S! RAZNASALCE IN PRODAJALCE ČASOPISOV takoj sprejme podružnica »Ljudske pravice« v Mariboru ■■BnnaBBHsaoBBaaBinaaaBiBBnBecdc- nvna" NAŠIM NAROČNIKOM ki nimajo plačane naročnine do konca aprila tega leta. bomo te dm list ustavili. Ponovno jim ga bom'' začeli pošiljati, ko bodo svoje z8' ostanke poravnali. Naročnike, ki še niso plačali naročnine za maj io junij, pa prosimo, da to Čimprej store. Uprava »LJUD. PRAVICE' OPOZORILO! Tvrdka ALBUNAR FRANC, vulkani zacija, Ljubljana, Tyrševa cesta 66, sporoča, da je v likvidaciji. Stranke, ki sp ji oddale kar koli v popravilo, se pozi; vajo, da v roku 8 dni po tej objavi dvignejo svoje predmete pri imenovani tvrdki, sicer predmeti zapadejo. KUPIMO ZAGANJAč 33—40 kW za trofazni izmenični m° tor in avtomat za vodno črpalko za motor 1,2 kW. Ponudbe poslati Tovarni lesovine in lepenke Ceršak, pošto St. Ilj v Slovenskih goricah. Sporočamo, da jo umrl naš ljubljeni o* Kočevar Julij. 23. junija se bomo od njeg Poslovili na pokopališču sv. Duh pri Sem ^ ču. — Žalujoča žena. otroci in ostalo soroo stvo. OBIŠČITE RAZSTAVO LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI LR SLOVENIJE V LJUBLJANI od 25. junija do 3. julija 1949 v Tehnični srednji šoli 50% popust na železnici Ureja aredniŠki odbor- — Odgovorni urednik Dušan Kole nre^* štva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva in apr* 92-61 do 52-65. Telefon narofininskega oddelka 90 90. Telefon oglasneg oddelka 96-85. — Stev ček računa 6-00601-0,