Posamezna številka Din 1-—.	Poštnina	plačana	t	gotovini.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 2. aprila 1925.
/MODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Prva dolžnost.
Ko je bila Italija ujedinjena, je dejal italijanski državnik Massimo d’Azeglio: Italia e fatta, bisogna fare gli Italiani. (Italija je ustvarjena, ustvariti je treba Italijane.)
Prav enako dolžnost smo imeli mi, ko je bila ustvarjena Jugoslavija. Navzlic v«em historičnim posebnostim, plemenskim in vse mogočim drugim razlikam je bilo treba ustvariti Jugoslovane, državljane, ki si bodo ob vsaki priliki povedali, da je za nje Jugoslavija edina možnost in da jo 'mora vsakdo braniti tudi s svojo krvjo.
Ob pie\ratu je bilo tudi v resnici najugodnejše razpoloženje, da se doseže ta otlj. Zlasti med Slovenci, kjer se je jugoslovanstvo vedno silneje uveljavljalo.
Napačna politika pa je polagoma to razpoloženje ubila, pričelo se je avtonomistično gibanje, ki je vedno bolj prešlo v separatističen plemenski nacionalizem. Tako zelo se je to gibanje razširilo, da je že izgledalo, da je jugoslovenstvo za vedno pokopano in da raste med jugo-*k>venskimi plemeni nepremostljiv pre-Pftd.
v S preorientacijo radičevcev je položen °®8 ta prepad prvi most. Rahel in slaboten je še danes ta most, toda trden in more postati, če ne bo zašla naša politika v tiste vode, v katerih je bila dasedaj. Dana je zopet prilika, da se razširi jugoslovenska misel, da ustvarimo dobre Jugosloveue in če bo zaigrana tudi ta prilika, je nevarnost, da bo zaigrana za vedno.
Hrvatje so pokazali dobro voljo in sedaj je treba, da jo pokaže tudi druga plat, ker drugače bodo želi na Hrvat-
oni’ ki bodo še bolj ekstremni od Radiča.
Nade, da bo tudi druga plat pokazala i obro voljo in državniško modrost, niso lavno velike. Tudi korak Hrvatov se presoja le s strankarskega stališča, to 1® * onega stališča, ki je bil vzrok, da je IPgoslovenska misel doživela neuspeh.
® niti najmanj se ne kaže strpnosti, Cl 1® predpogoj sporazumu, podlagi za jugosloventsvo. Da omenimo le en kla--ifien primer eno nad vse značilno paralelo Dva dni kesneje, ko sta se združila Schulverein in Sudmarka ob asistenci vseh nemških bojnih društev, tudi onih iz rajha, v eno organizacijo, se je vr§il v Mariboru, ki je od te združitve najbolj ogrožen, občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice. Na tem občnem zboru se ni odgovorilo na nemško združitev s še tesnejšo združitev mariborskih Slovencev, temveč mladinski generali so *®*Rrali za važno to, da napadejo prof. Ribariča in da še v Jugoslo vensko Mati-?° unesejo s svojim neznosnim strankarstvom razdor. S tako nestrpnostjo se ne ustvarja Jugoslovenov.
I I K 1 uap5ČIla nestrpnost, je še veliko bolj napačno nasilje. In .iti to ni prestalo. Premeščanje uradnikov kot ka zen za njih politično mišljenje je še vedno v rabi, da ne omenjamo hujših stvari.
Ce hočemo zasigurati obstoj naši državi, potem moramo ustvariti tip Jugoslo-ve*ia. Ta tip mora biti tak, da je mogoče zanj pridobiti narod.
Ce bo narod videl v Jugoslovenu servilnega državljana, samo take pa se vzgaja z nasiljem, če mu ne bo pomenilo jugo-
^enstvo popolne enakopravnosti in če n® bo dana narodu prilika, da bo na ju-goslovenstvo ponosen vsled njegove nao-ralne vsebine, potem je gotovo, da narod Jttgoslovenstva ne bo sprejel, temveč ga
Zbližanje med radikali in radičevci.
Beograd, 2. aprila. Politični krogi so včeraj razpravljali o situaciji, ki se je po ujih mnenju znatno spremenila, zlasti po govoru dr. Lorkoviča. Radikali smatrajo, da je s tem govorom dokumentirana razlika v naziranju na situacijo s strani HRSS in zajednice. Radikali in Pašič mislijo, da se nahaja blok po govoru P. Radiča in Lorkoviča v procesu razpadanja in zato trdijo, da stopimo pred novo pe-rijodo političnih kombinacij, ki se bodo razčistile do 28. aprila in se bodo uporabljale za razna sondiranja terena med radikali in ostalimi parlamentarnimi skupinami. Radikali smatrajo, da bo rekonstrukcija kabineta, ki se sedaj vrši, le začasna in da bo pa doljšem času prešel Pašičev kabinet v odki ito krizo. Pašič misli, da bo vedno mogel najti načina, da stopi v stik s HRSS. Za prvi korak v tem pogledu smatrajo — včerajšnji poset P. Radiča in Nikiča pri preds. skupščine Marku Trifkoviču. Politični krogi misli-
jo, da bo do praznikov moglo priti do politične krize, ki bo spremenila situacijo. Pri radikalih prevladuje mnenje, da se spravijo s HRSS in zato smatrajo polit, krogi, da je imel Pribičevičev govor, namen preprečiti to zbližanje. Radikali mislijo, da bo po praznikih prišlo do rekonstrukcije na ta način, da bodo vse stranke v skupščini, ki stoje na stališču potrebe preokreta v situaciji, pristale na kombinacijo z radikali. Ta kombinacija bi bila slična koncentraciji in bi vse naše politično, ekonomsko in kulturno življenje zadobilo mirno pot. Radikali so pripravljeni, da pride za nekaj časa do skupnega kabineta. V prihodnjih dneh pričakujejo avdijenco Pavle Radiča v dvoru. Ta avdijenca bi bila velikega pomena za nadaljni razvoj politike, ker bo P. Radič podal v dvoru take izjave, ki bodo le potrdile njegove besede v skupščini dne 27. marca t. 1.
Važna seja bloka narodnega sporazuma.
Beograd, 2. aprila. Danes dopoldne se bo vršila seja širšega odbora bloka narodnega sporazuma. Tej seji bodo prisostvovali 4 šefi strank: Davidovič, Spaho, Korošec in P. Radič; poleg tega pa še po 3 člani predsedništva iz vsakega kluba. Seja je zelo važna, ker se bodo na njej razpravljala politična vpra-
šanja in taktika bloka. Na tej seji bo prišlo do pojasnil med predstavniki političnih skupin med blokom v pogledu na situacijo, ki je nastala po govoru P. Radiča in Lorkoviča, kakor tudi v pogledu nekih izjav, katere sta Spaho in Korošec dala v teh dneh v javnost preko tiska.
PRED FORMALNO REKONSTRUKCIJO KABINETA.
Beograd, 2. aprila. V času, ko ne dela skupščina, hoče Pašič izvesti rekonstrukcijo kabineta v polni tišini in hladnokrvno, ker se boji raznih neprilik, ki bi utegnile nastati z ozirom na razne osebne ambicije nekaterih jzainteresi-ranih« poslancev. Formalna ostavka bo sledila najbrž v soboto zgodaj zjutraj. Nato bi po mnenju radikalov Pašič dobil mandat za sestavo nove vlade. Za nov kabinet obstojajo najrazličnejše kombinacije.
SPRAVLJIVA SEJA IMUNITETNEGA ODBORA.
Beograd, 2. aprila. Imunitetni odbor se je bavil s slučajem Cede Kokanoviča. Soglasno je bila odbita obtožba radi žalitve Njegovega Veličanstva kralja in druga obtožba, da je Kokanovič pozival na buno. Kar se tiče potvorbe krstnega lista, je Spalajkovič predlagal, da se izroči radi tega Kokanoviča sodišču, ker je ta zločin enak uboju. Opozicija se je tenui protivila in po dolgi debati je bil sprejet sporazumen predlog, da se odpošlje v Bihač poseben kurir, da prinese vse dokumente in da se šele potem sklepa o zadevi.
LAZA MARKOVIČ PREDSEDNIK SEKCIJE ZA TISKOVNI ZAKON.
Beograd, 2. aprila. Za predsednika sekcije za proučevanje tiskovnega za-
kona je bil izvoljen Laza Markovič, za tajnika Velja Popovič. Tajnik J. N. U. Smodej je zaprosil Markoviča, da smejo člani J. N. U. prisostvovati sejam zako-nodavnega odbora. Markovič je Stnode-jevo prošnjo odbil, češ da morejo člani JNU iznesti svoje predloge le preko po-edinih članov sekcije, izvoljen dr. Ninko Perič, za tajnika pa nje načrta stanovanjskega zakona je bil izvoljen dr. Nikola Perič, za tajnika pa Pera Lazarevič.
SEJE KLUBOV.
Beograd, 2. aprila. Sinoči se je vršila seja Jugoslovenskega kluba, na kateri je poročal dr. Korošec o situaciji. Vesenjak potuje v Rim na mednarodno trgovsko konferenco, v Beogradu pa ostanejo le še člani ožjega in širšega odbora bloka sporazuma. Vsi ostali člani potujejo danes na agitacijo.
} udi muslimanski klub je imel včeraj sejo. Spaho je poročal o situaciji. Razpravljali so še o drugih strankarskih zadevah. V Beogradu ostanejo le »neob-hodno potrebni* člani.
Seja demokratskega kluba, na kateri je Davidovič poročal o situaciji, se bo še danes nadaljevala.
dr. srkulj izpuščen.
Zagreb, 2. aprila. Sinoči ob 19. je bil izpuščen na svobodo dr. Srkulj, in sicer na priziv, katerega je vložil na velikega župana.
Seja zakonodajnega odbora.
Beograd, 2. aprila. Včeraj popoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Na njej je bila najprej prečitana ostavka dr. Poliča na podpredsedniško mesto. Sklenili so, da se to mesto izpopolni na j eni prihodnjih sej. Sestavljeni sta bili j dve sekciji, prva za načrt stanovaujske-j ga zakona in druga za načrt tiskovnega zakona. V prvo sekcijo so bili izvoljeni: Ljuba Zivkovič, Gligorije Božovič, Laza Markovič, Vasa Jovanovič, Dragutin Kojič, Velja Popovič, Janjič in od opozicije: Milan Grol, dr. Polič, Kulenovič in Smodej. V sekcijo za proučevanje tiskovnega zakona so vstopili: dr. Subotič, Lolo-ševič, Perič, Simonovič, Aleksijevič, Dragič, Hrasnicfl in -dr. šuperina. Nato je predsednik opomnil obe sekciji, naj po-žurita s "Svojim delom in poročata o svojem delu plenumu. V teku današnjega dne bosta obe sekciji dobili zakonske načrte. Seja zakonodajnega odbora je bila zaključena in predsednik je želel poslancem vesele praznike.
ŠTEVILNE KONFERENCE TRIFKO-VICA.
Beograd, 2. aprila. Politični krogi mnogo komentirajo včerajšnji sestanek P. Radiča s predsednikom skupščine in pripisujejo temu velik politični značaj. Marko Trifkovič je posetil voditelja opo-zicionalnega bloka Davidoviča na njegovem domu, nato pa je odšel k Jovanoviču in ob 10. zvečer v dvor, kjer se je mudil do 1. ponoči. Politični krogi blizu Trifkoviča smatrajo, da je ta akcija M. Trifkoviča v zvezi s poslednjimi dogodki, ker Marko Trifkovič kot predsednik skupščine smatra za svojo dolžnost, da kot tak mora vedeti o kombinacijah in delu v skupščini prej, nego da pride do rekonstrukcije vlade.
odločno odklonil in se vrnil še bolj od- j očno na pot starih plemenskih gesel. 1 avnokar odglasovane dvanajstine so udarec proti enakopravnosti Jugoslovenov in to v času, ko so Hrvatje storili prvi korak za sporazum. Ali naj bo v resnici tudi sedanja ugodna prilika zaigrana? Ali res nimamo državnikov, temveč samo strankarje?
Morali bi obupati, če bi bilo tako, ker potem bo Jugoslavija brez Jugoslovenov, katere morejo ustvariti le patriotič-ni državniki, ki so straukarji šele na zadnjem mestu. Kdaj dobimo take državnike, v tem je problem jugoslovanstva.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 2. aprila. Včeraj popoldne se je vršila seja radikalnega kluba. Pašič je imel kratek referat o politični situaciji. Rekel je, da se bo izvršila rekonstrukcija vlade, ni pa povedal nobenih podrobnosti. Želel je poslancem srečne praznike in omenil, da pred Veliko nočjo ne bo nobenega posla več. Poročal je, da sta predložena zakonodajnemu odboru dva zakonska načrta stanovanjskega in tiskovnega zakona, o katerih bo razpravljal tudi radikalni klub, ko se sestane najbrže po 26. t. m.
MARX — SKUPNI KANDIDAT REPUBLIKANCEV.
Berlin, 1. aprila. Centrum je sklenil, predlagati dr. Marxa kot skupnega predsedniškega kandidata \veimarske koalicije. V ta namen je stopil centrum v zvezo s socialnimi demokrati, ki so ua kandidaturo dr. Marxa pristali. Ker je gotovo, da bodo ua to kandidaturo pristali tudi demokrati, je izvolitev dr. Marxa zasigurana.
DEMOKRAT PRUSKI PREDSEDNIK.
Berlin, 1. aprila. Včeraj se je četrtič volil ministrski predsednik Pruske. Centrum je odklonil kandidaturo soc. demokrata Brauna, ker bi moglo izgle-dati, da je to plačilo za socialistično podporo pri kandidaturi Marxa. Ker so nato socialisti odklonili kandidata centruuia. so se vse republikanske stranke zedinile na demokrata Hdpher-Aschhoffa, ki je dobil od 390 oddanih glasov 213.
Siavenska banka — Trbovlje.
ZAKAJ IN KAKO SE NAMERAVA SPRAVITI LJUBLJANSKO KREDITNO BANKO
V NEMŠKE ROKE.
Nihče ni tako zainteresiran na ravnokar izvršeni transakciji Trboveljske premogo-kopne družbe kakor naši mladini in nihče o tej stvari tako dosledno ne molči, kakor lavno naši mladini. Morajo imeti torej nad vse mnogo vzroka, da o stvari molče, pa čeprav vedo, da se slovenska javnost za to stvar prav zelo zanima. Da imajo v resnici zelo mnogo vzroka, da o vsej stvari molče, dokazuje članek, ki je izšel v zagrebškem Trgovinskem glasniku in ki se glasi:
»Trboveljska premogokopna družba, ki razpolaga z znatno gotovino in katera se neprestano dviga, namerava svoj denar koncentrirati v tuzemstvu in se je ob tej priliki bavila z mislijo, da si za-sigura kontrolo nad kakim večjim bančnim zavodom. Ta prilika se je sedaj nudila pri izmenjavi delnic italijanskega premogokopa »Arse«, ki že tri leta niso dale nobene dividende in od katerih je imela absolutno večino Siavenska banka. Upravni svet Trboveljske premogo-kopne družbe je na svoji seji z dne 19. marca soglasno sklenil, da se ta transakcija izvede. Bilanca Slavenske banke za preteklo poslovno leto bo po željah Trboveljske premogokopne družbe sestavljena s posebno strogostjo in v najkrajšem času objavljena. Transakcija, ki ima tako z gospodarskega, kakor tudi z narodnega stališča posebno važnost, bo sigurno zelo koristila interesom Trboveljske premogokopne družbe in Slavonski banki.
Komunike Trboveljske premogokopne družbe d. d.«:
»Med nespretnimi publikacijami v gospodarskih vprašanjih zavzema ta komunike vprav odlično mesto. Vidi se, da ni sestavljen tu, temveč na Dunaju, ker je z istim besedilom objavljen v dunajskih listih in potemtakem sestavljen tudi za tamošnje mišljenje in zato učinkuje tu, kjer je gospodarski svet malo bolje poučen o razmerah pri Trboveljski premogokopni družbi in Slavonski banki, naravnost smešno. Že iz prvega pasusa tega nesrečnega komunikeja bi mogli zlobni ljudje pripomniti, da je trikrat nucijonalizirano Trbovlje dosedaj nalagalo svojo gotovino v tujini in se šele sedaj čuti primorano, da koncentrira svoj denar v tuzemstvu. Za to težko odločitev je torej bilo treba mnogo časa. Pa mi v to ne verujemo, temveč mislimo, da naj bi bila ta trditev samo okrasek komunikeja, ki je popolnoma izgrešil svoj cilj. Ta težka odločitev je baje dala Trbovljam povod, da pridobe kontrolo nad enim domačim zavodom, ker jim naj-brže brez te kontrole ni bil dovolj siguren niti en domač zavod za vloge — gospodje so morali nekje doživeti pač zelo žalostne izkušnje. Toda najboljšče je to, da v to svrho dobe absolutno večino v onem zavodu, ki njih patronizira, ki jih je nacijonaliziral, in Io ne enkrat, ampak trikrat, in ki mora potemtakem imeti v svojih rokah večino delnic baš Trboveljske družbe. Avtorji tega komunikeja so pozabili na svoje prejšnje komunikeje. Še bolj smešen je ta komunike vsled činjenice, da so v upravi Trboveljske družbe in Slavenske banke bile dosedaj ene in iste osebe in si je zato težko misliti, zakaj da so si morali pridobiti absolutno večino, da morejo kontrolirati sami sebe.
Popolnoma neumestno je govoriti o kaki izmenjavi delnic italijanskega premogokopa >ATse< za delnice Slavenske banke. O izmenjavi se pri nas govori, kadar se daje eno za drugo, tu pa ni govora o kaki izmenjavi. Delnice »Arse« so prodane neki tržaški družbi, delnice Slavenske banke pa so nabavljene od sindikatov, ki se vodijo pod raznimi imeni. Vrhu tega pri izmenjavah običajno ni težkih provizij in zaslužkov, tu pa so bili zelo veliki, kakor trdi poučeni svet na vsa usta. Čudno je tudi to, <Ja so delnice »Arse« sedaj naenkrat tako breme za Trbovlje, ki so končno premogokop, ki pa imajo interes na drugem premogokopu, ki na vse zadnje niti ni mnogo oddaljen, ziasti še, ko je svoje dni ravno transakcija s pre-inogokopom »Arse«« bila navedena kot velik uspeh Trbovelj. Da je bila v resnici uspeh, izhaja iz dejstva, da so delnice »Arse«, ki so fungirali v bilanci Trbovelj v vrednosti 1 dinar za kos, bile prodane za preko 100 lir za kos, tako, da so Trbovlje po aktivi v bilanci v znesku od 150.000 Din, dobile efektivno 18 milijonov lir, kar bo vsekakor bistveno popravilo že itak ugodno bilanco Trbovelj, ki poleg tega računajo po novi delovni osnovi z nadaljnimi prihranki v znesku okroglo mesečnih osem milijonov dinarjev. Kar Be tiče končno pasusa, da bo bilanca Slavenske banke po željah Trbovelj zelo strogo sestavljena, smatramo kot prijatelji Slavenske banke, ki je zaslužila boljšo usodo, kakor pa jo je zadela, da bi mogla mirno odpasti. Končno se razume samopo-sebi, da je vsaka banka dolžna sestavljati svojo bilanco s strogo oceno svojih.pasiv in aktiv, pa bi mogel kdo misliti, da se dosedaj tega pri Slavenski banki ni delalo, ko se navaja to sedaj kot nekak novum. Pri tem bi se moglo pripetiti tudi to, da se pojavi kriza v ravnateljstvu Trbovelj, ker bi se moglo iz bilance konstatirati, da so bile delnice Slavenske banke pri tej transakciji precej preplačane, ker se splošno sumi, da bi bilo mogoče pri strogem bilanciranju opravičiti kure delnic Slavenske banke po 80 Din za kos.. Kar se tiče važnosti te transakcije z gospodarskega in narodnega stališča, so se avtorji komunikeja čisto gotovo malo zaleteli, ker za to konstatacijo niso oni kompetentni, ker sodi- naša javnost o tem čisto drugače in je godba javnosti mnogo bolj kompetent-
na. Razven če gospodje mislijo pod tem na svoje lastne interese, ki pa niso identični ne s splošnimi in morda niti ne z onimi Trbovelj in Slavenske banke.
Tako izgleda, kakor kadar nekdo napravi posel po svojih lastnih interesih in se naenkrat silno trudi, na naslika javnosti, kako da je bil ta posel uspešen in narejen iz čistega patrijotizma in iz skrbi za javne interese. io našem mnenju vsa stvar ne spada pred javnost, ker je bila Lauderbanka dosedaj lastnica večine Trbovelj in tudi Slaven-s.to banke, in je zato zi javnost vseeno, pod katero ruoriko vso stvar v svojih knjigah vodi, ker se v resnici nasproti javnosti ni ničesar izpremenilo.
;šieer pa se mora smatrati za zelo čuden slučaj, da industrijsko podjetje kupuje večino akcij baš one banke, ki ima vcciuo njegovih akcij, pa potemtakem postane nekak moderen kralj Edip, ki se poroči z lastno materjo.
Če je že čudno, kar pripoveduje komunike Trbovelj, ki so danes istovetne s Slavensko banko, je še bolj čudno, kar zamolčuje Slavonska banka pred javnostjo in to so njeni načrti za lužijo z Ljubljansko kreditno banko.
Kakor smo že nedavno javili, poseduje Siavenska banka okoli 120.000 delnic Ljubljanske kreditne banke, nabavljenih za visoko ceno od 220 do 240 dinarjev z izrecnim namenom, da prevzame Ljubljansko kreditno banko, ker drugače ne bi imelo zmisla, da kupuje delnice drugega zavoda za tako visoko ceno, zlasti če se uvažuje, da je tečaj drugih deinic naših prvovrstnih zavodov nižji in da se imajo zahvaliti delnice Ljubljanske kreditne banke svojemu visokemu tečaju samo borbi za njeno večino. Slavenski banki je torej uspelo, da nabavi za ta tečaj samo eno tretjino delnic Ljubljanske kreditne banke, ki ima v prometu v vsem 333.333 delnic. Kot minoritela ne more vsiliti Siavenska banka Ljubljanski kreditni banki svoje volje, temveč ji more postati samo neugodna in jo z neprestanimi neprijetnostim! prisiliti do popuščanja. Zato Ljubljanska kreditna banka ni imela dosti volje za fuzijo, vendar je sedaj baje pod tem pritiskom pristala na to, da se razpravlja o izvedbi fuzije. Kolikor se ve, zahteva Ljubljanska kreditna banka, da ona prevzame Slavensko banko in ne obratno, pa čeprav nima Ljubljanska kreditna banka nobenih akcij Slavenske banke. Potemtakem bi naj Siavenska banka popolnoma prenehala in z drugimi besedami fu-zionirani zavod bi se še naprej imenoval samo Ljubljanska kreditna banka in njegov sedež bi bil v Ljubljani. Ze iz tega dejstva se vidi vsa slabost pozicije Slavenske banke, ker sicer ni običaj, da se pri takih fuzijah popolnoma izbriše ime ene banke in na ta način opusti svoj dosedanji sedež in vse atribute svoje samostojnosti. Že iz tega se vidi, da Siavenska banka ne postopa samostojno, temveč po diktatu od zunaj. Ta diktat pa sloni na prepričanju ljudi,, ki so naredili gotov načrt, ki se ima uresničiti brez ozira na vse drugo, samo da morejo pokazati na svoj oseben uspeh, pa čeprav bi bil to dejansko neuspeh, ki pa v 1'nrizu, ki je še bolj daleč more dobro izgledati in bodo potem pozabljeni vsi drugi neuspehi.
2e zadnjič smo na tem mestu razložili, da ta fuzija z objektivnega stališča nima nobenega stvarnega interesa za Slavensko banko in še manj za Ljubljansko kreditno banko. Izgleda pa, da se nekateri ljudje pri Slavenski banki zavedajo, da jim ni mogoče voditi in urediti take banke in zato žele, da se na ta način oproste težke odgovornosti in posla, kateremu niso dorasli. Ljubljanska kreditna banka se je dolgo upirala tem načrtom, toda izgleda, da je sedaj ipak stopila v pogajanja, čeprav se v dobro poučenih krogih trdi, da je ta pripravljenost samo dozdevna, da se srečno prebrodi glavna skupščina, ki ima biti četrtega aprila.
Največji nasprotnik te fuzije je, kakor izgleda, član ravnateljstva Ljubljanske kreditne banke g. Jelačin, in je zanimivo konstatirati, da se proti njemu že vodi gonja v nekaterih ljubljanskih listih.
Uvaževati je treba to, da ima Ljubljanska kreditna banka v prometu 833.333 delnic, po 150 dinarjev nominale, a Siavenska banka 1,000.000 delnic po 100 dinarjev nominale. V slučaju fuzije bi se mogle v najugodnejšem slučaju za Slavensko banko zamenjati tri njene delnice za eno Ljubljanske kreditne banke. To razmerje tri proti eni je postavljeno na podlagi bilanc obeh zavodov, toda pri tem so vzete vrednosti po bilančni in no likvidacijski vrednosti, ker bi v nasprotnem slučaju bilo razmerje za Slavensko banko najbrže slabše, ker Ljubljanska kreditna banka kot star zavod, ki je posloval že pred vojno ima plodonosne vrednosti, česar Siavenska banka nima, ker je pravzaprav nastala šele po vojni in je tudi njena palača zidana po vojni in je bila zato draga.
Po tem razmerju,-ki ga smatramo mogočim, bi naraslo število delnic Ljubljanske kreditne banke od 333.333 kosov na 666.666, ker bi se pridružilo 1,000.000 delnic Slavenske banke, pretvorjenih po ključu 3 : 1 v na-daljnih 333.333 delnic. Od teh 666.666 delnic Ljubljanske kreditne banke ima Siavenska banka ali Trbovlje ali Landerbanka ali kakor že krstimo to skupino, 120.000 delnic, h katerim pride deklarirana posest Trbovelj ali Landerbanke 900.000 delnic Slavenske banke, pretvorjenih v 300.000 delnic Ljubljanske kreditne banke.
To daje skupini Landerbanka-Trbovlje posest 420.000 delnic Ljubljanske kreditne banke, kar bi bilo od celokupnega
števila delnic Ljubljanske kreditne ban- < Le dve tretjini.
To bi torej bila posledica te fuzije. Nobene | koristi za Ljubljansko kreditno banko, pa ; tudi ne za Slavensko banko, če jo vzamemo, kakor bitje za sebe ali večino od dve tretjine velikega domačega zavoda. Poslovno zelo slaba transakcija, ker s to fuzijo ne postane Ljubljanska kreditna banka močnejša, temveč slabejša, Siavenska banka pa je brez vsakega dobička za svoje sicer res maloštevilne tuzemske delničarje; delnice Ljubljanske kreditne banke morajo vrhu tega pasti, ko prestane borba, na višino drugin delnic, toda en uspeh bo mogoče — mogel se bo obelodaniti komunike in poročilo, ki bo lepo izgledalo na Dunaju in morda ludi v Parizu.
Važno vlogo bo igrala pri tej fuziji zagrebška Hipotekarna banka, ki je v posesti precejšnjega paketa delnic Ljubljanske kreditne banke in ki bo končno jeziček na tehtnici. Niso zato resnične vesti, da naj bi bila tudi Hipotekarna banka pritegnjena v io fuzijo, ker je mnogo bolj verjetno, da se bo ona z ozirom na interese Ljubljanske kreditne banke, s katero jo veže ozko prijateljstvo s svoje strani uprla fuziji.«
Tako zagrebški »Trgovinski glasnik«. Slovenska javnost ve sedaj, za kaj gre boj in upamo, da bo znala storiti tudi svojo dolžnost, da bo ostala Ljubljanska kreditna banka slovenski zavod in da ne bo čisto navadna podružnica nemške Landerbanke. t Sramota za tiste Slovence, ki zaradi nelepe napitnine tujca pomagajo, da bi prišla Ljubljanska kreditna banka v nemške roke!
Francoska politika v Tihem Oceanu.
Herriotova vlada je začela posvečati posebno pažnjo francoskim kolonijam, zlasti onim na Daljnem Vzhodu. To kaže, da pojmuje demokratična Herriotova vlada neprimerno bolje svoje nacionalne naloge ko prejšnja Po-; incarejeva, ki je venomer opozarjala Franco-( ze samo na Ren, kar je prinašalo Franciji ' samo žrtve.
i Pozicija Francije na Daljnem Vzhodu je precej močna. Predvsem je treba omeniti , francosko Indokino, ki meri 711.000 kvadrat-[ nih kilometrov in je štela leta 1922 18 milijonov 983.203 prebivalcev. Poleg tega ima Francija v svoji posesti tudi večje število oto-: čij v Tihem oceanu, ki so se posebno v zad-■ njem času pričela dobro razvijati.
Še pred par leti niso velesile priznavale Francijo kot interesentinjo na Daljnem Vzho-| du in zato se prvotno m hotelo sprejeti Fran-. cijo kot polnopravnega udeleženca na I vvashingtonsko konferenco. V zadnjem hipu 1 pa se je Franciji posrečilo, da se je v tem oziru uveljavila. In to po pravici. Poleg Rusije ! in Japonske je Francija, najbližji sosed Ki-i tajske, na katero ima precejšen vpliv tudi s svojimi številnimi misijonarji. V boju med Japonsko in Ameriko inora igrati Francija ! nad vse uspešno vlogo posredovalca in Fran-j cozi ne skrivajo, da se jim zdi ameriško nasprotje do Japoncev pretirano.
Ker se je francoskemu narodu vedno govorilo le o Renu in se vsa njegova pozornost vzbujala vedno le na francosko vzhodno mejo, zato se Francozi večinoma važnosti Indo-kiue ne zavedajo in smatrajo to bogato kolonijo le za deželo, iz katere prejemajo potrebne surovine.
V zadnjem času pa se je v tem pogledu na-ziranje zelo izpremenilo in sicer po zaslugi žurnalista Archimband-a, ki je pričel široko propagando za francoske azijske kolonije. Pod vplivom te propagande je prodrl nazor, da je treba pustiti Indokini čim večjo gospodarsko samostojnost, da se more kolonija čisto svobodno razvijati. Ugodne posledice tega nazora so se skoraj pokazale in Indokina j ima danes že aktivno trgovsko bilanco, njen i državni proračun pa izkazuje celo milijardo j prebitka.
j Obenem z gospodarskim razvojem pa je ! korakal tudi kulturni napredek Indokine. i Univerza v Hano in gimnazija v Sajgonu ! vzgajata domačo inteligenco za veliko posre-; dovalno nalogo, ki jo hoče Francija igrati na i Daljnem Vzhodu. Indokina postaja vedno bolj : vzhodnoazijska Francija in s tem je vpliv I Francije na Daljnem Vzhodu zasiguran.
| I’o uspehih, ki jih je pokazala samostojna i Indokina, je začel propagirati Archimband. da se da tudi francoskim tihomorskim otočjem čim večjo samostojnost. Vlada Ilerriota je predlog Archimbanda osvojila in sedaj se namerava imenovati za to otočje poseben visoki komisar, ki bo skoraj popolnoma neodvisen. Domače prebivalstvo se je tej nameri prvotuo upiralo. Kmalu pa je spoznalo svojo zmoto in sedaj iskreno pozdravlja ustanovitev mesta visokega komisarja za polinezijska otočja. Dosedaj sta določevala upravo teh otokov francoska poslanika v Tokiu in Pekingu. Zato ni bilo nobene enotnosti v upravi in otočja so propadala. Nekatera so padla že tako nizko, da so mislili Angleži, da Jih bodo mogli dobiti za ni/ko ceno od Francozov. Razmere pa so se v zadnjem času korenito izpremenile. Aktivna Indokina je pričela dajati denar za razne investicije na otočjih, obenem pa se je letno naselilo, po 2 do 8000 Anamitov na te francoske otoke. Tako se je pričel s pomočjo bogate Indokine lep napredek tudi na francoskih tihomorskih otokih.
Sedaj hoče Herriotova vlada izvesti tudi druge načrte Archimbanda in s tem je zasiguran pospešen razvoj francoskih daljneazij-skih kolonij, ki bodo v kratkem za Francijo enak blagoslov, kakor pa so njene cvetoče afriške kolonije.
Politične vesti.
=r Nekdo je nervozen. Današnje »Jutro« na vse usta demantira vest, da bi dobil gosp. Hribar kako pooblasHlo za organiziranje narodno radikalne stranke v Sloveniji. Vse t* vesti da so docela in še malo več izmišljene, ^udno, da ni tudi Macafizelj napisal demantija, bi vsaj vi vedeli, kako zelo se boje gospodje mladini konkurence. Pa je res preveč udarcev naenkrat. Najprej postanejo, radi-cevei monarhisti, potem pa se pokaže ss Ivan Hribar s še močnejšim ozadjem na obzorju. Uboga SDS, ki ne more vstopiti v radikalno stranko.
— Madžarska svoboda. Novi zakon o bu-dimpeštanskem občinskem svetu določa, da sinejo znanstvene in gospodarske organizacije imenovati svoje zastopnike v občinskem svetu. Ta privilegij pa so prve znanstvene korporacije odklonile in niso hotele imenovati svojih zastopnikov, ker bi bila s tem kršena avtonomija Budimpešte. Madžarska vlada misli sedaj ta protest likvidirati na ta način, da je predložila parlamentu zakon, po katerem je državni upravitelj upravičen, da sam imenuje te zastopnike. Upamo, da o tem zakonskem načrtu niso slišali naši mladini, ker drugače bo njih »Zveza kulturnih društev« v kratkem imenovala svoje zastopnike v ljubljanski občinski svet.
— Štrajk komunistov na češkoslovaškem
- neuspešen. Da bi češki komunisti prikrili nered v lastni stranki, so pričeli z obširno agitacijo za splošen štrajk. Ta naj bi se pričel o ostravskem revirju in se polagoma razširil na vso Češkoslovaško. V poudeljek se je na Ostravskem v resnici pričel štrajk kovinskih delavcev in rudarjev, štrajk je smatrati za popolnoma ponesrečen. Nekateri rudniki delajo v polnem obsegu, drugod pa štrajka komaj tretjina delavcev. Vsi poskusi komunistov, da bi pridobili za štrajk tudi delavce v Kladnu, so se ponesrečili. .Socialisti se ostro izrekajo proti štrajku, ker bo ta v korist le podjetnikom in oslabil delavske pozicije. Pa kaj to briga komunistične voditelje, samo da ustrežsjo Moskvi in da prejemajo potem od nje denarno nagrado. Zato pa tudi komunizem vedno bolj propada.
— Garancijski pakt in nemški nacianalei. Vsenemški poslanec profesor F'reytag - Lo-ringhoven je priobčil v »Deutsche Zeitung* članek, v katerem pravi med drugim: Mi smo vedno povdarjali, da se nam v bodoče sličnih predlogov (kakor nemški garancijski pakt) ne sme predložiti. Predvsem pa smo čisto jasno povedali, da nikakor nočemo p.ostati z vstopom v Zvezo narodov sredstvo antanti ali pa celo na nas izvršen rop odobravati. »Vemo, da vlada našega glasu ni poslušala«.
— Z ozirom na to izjavo Freytag-Loringhove-aa sprašuje »Vonvartsc: »Ali je to, kar pravi Freytag-Loringhoven resnica? Ali govori Stresemunn, ko ponuja kot zunanji minister Nemčije tujini državam garancijski pakt. v katerem se popolnoma odpoveduje Alzacijf-Lotarinški, Eupenu in Malmedyju, neresnico? Ali naj bodo zopet enkrat nalagane tuje vlade ali pa nemški volilci? Tu se mora zahtevati jasen odgovori
= Moskva in češkoslovaški komunisti. V češkoslovaški sekciji komunistične internacionale v Moskvi se vrši debata o sporu med češkoslovaškimi komunisti. Moskva stoji odločno na stališču, da pripada njej pravica, da v tem sporu nastopa kot razsodnik. Vse komunistične stranke se morajo voditi po navodilih Moskve in izvedena mora biti najstrožja centralizacija. Moskva zahteva nadalje odločno, da se z vsemi desničarji v stranki odločno obračuna. Tudi srednja skupina, ki jo vodijo Jšmeral, Zapotockij in Duma ni našla v očeh sovjetskih generalov prav nobene milosti. Radikalno stališče Moskve češkoslovaški komunistični stranki prav gotovo ne bo koristilo.
Prosveta.
Skladatelj Škerjanc dirigira danes zvečer ob 8. uri v Unionski dvorani simfonični koncert, na katerem se izvaja kot glavna točka sporeda Beethovnova VII. simfonija. Simfonija ima 4 stavke, ki so vsi pisani v hitre« veselem tempu, tako da nosi celo delo nekako značaj dionizične razposajenosti. I. stavek uvaja kratek Pooo sostenuto stavek, v katerem začenja svojo nežno in globoko občuteno melodijo, ki pa jo kmalu preženejo ostre ritmične figure v godalih. Po kratkem pomirjenju nastopi pravi začetek Vivace z glavno temo v flavti. Ta tema je obdelana ▼ raznih varijacijah ter melodičnih in kontra-punktičnih spremembah. Vse to pa v najrazličnejših tempih, kateri le tu pa tam prehajajo v komaj doznatne lirične epizode.
Allegretto stavek kaj prijetno vpliva na poslušalce s svojo umirjeno, a ne tragično zasnovanostjo. Ta stavek se odlikuje po široki melodični liniji in nežni sanjavosti. J« tako ljubek in lahko razumljiv, da se je moral neštetokrat ponavljati na raznih javnih koncertih.
III. stavek nam slika razpoloženje v prosti naravi in razne vaške dogodke. 1 rio prinaša izredno ljubko pastirsko melodijo v pihalih, nad katero drže godala dolge, široko zategle tone, hoteč s tem pričarati in označiti milje, v katerem pastirček živi. Robati ritmi ponavljajočega se Scherza spominjajo na nedeljsko vrvenje sredi vasi.
O IV. stavku te simfonije pravi slavni Wagner, da je ta stavek pravo utelešenje najživahnejših plesnih ritmov, kar jih sploh kaka simfonija vsebuje. Celotni stavek bazira sicer na priprosti marcijalni temi, ki drvi preko celega orkestra v vedno naraščajoče« stopnjevanju do učinkovitega zmagovitega konca. — Predprodaja v Matični knjigarni in od 7. ure dalje pri večerni blagajni pred koncertno dvorano.
Dnevne vesti.
— Mladinske žurnaliste poživljamo ponovno, da vpoštevajo sklep glavnega odbora novinarskega udruženja in da nastopijo proti konfuznemu in skrajno reakcionarnemu načrtu tiskovnega zakona.
— Ganljiv v svoji naivnosti je uvodničar v popoldanskem glasilu mladinov. Česar ni našel v dvanajstinah niti finančni minister in niti en govornik vladnih strank, to je našel častivredni uvodničar mladinskega popoldnevnika in odkril strmeči javnosti, da so dvanajstine dobre, ker so v skladu z na-»eli socialne države. Dvanajstine in socialne lahteve! Bolj se še ni nihče norčeval iz davkoplačevalcev kakor tisti, ki je napisal
1 gnil dovtip. Bili bi neizmerno hvaležni uvodničarju mladinskega popoldnevnika, če •m navedel vsaj eno doi^bo iz dvanajstin, ki govori o socialne*, značaju našega najnovej-*ega finančnega zakona. Pa menda m mislil divni uvodničar mladinskega popoldnevnika na člen 48. dvanajstin, ki določa, da plačajo v bodoče vsi ročni delavci 2 odstotka svoje plače kot davek! Ali pa je navdušen »Slov. Narod« za dvanajstine zato, ker je invalidni davek podvojen, vpeljan na novo davek za komoro in ker kljub temu uradniki še vedno ne dobe izplačanih razlik, ki jim po zakonu gredo? — Ljudje božji, čitajte in naročajte »Slovenski Narod*, da izveste najbolj originalne vesti in da podprete list, ki se norčuje iz vas!
— Z ozirom na včerajšnji popravek generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu konstatiramo sledeče: Bilo je že vse storjeno, da se v Ljubljani hiša čekovnega urada ne zida Ko pa smo mi proti temu nastopili in ko je bila javnost naravno ogorčena, se je pritisnilo v Beograd, da se gradnja hiše vendarle dovoli. In glavni argument pri lem je bil naš uvodnik »Naš denar«, ki je bil IK)slan v Beograd. In tako smo, čeprav kot »zakoten list«, bistveno pripomogli k temu,
v Ljubljani zidana hiša čekovnega zavoda!	6
— Premeščenje. Obmejni komisar in gledališki^ intendant v Mariboru dr. Radovan Brenčič je imenovan za šefa železniško-poli-eijskega komisarijata v Gornji Radgoni.
— Velik požar v Splitu. Te dni je izbruhnil v Splitu v hiši, v kateri se nahaja restavracija »pri belem orlu« požar. Rodbina Čipsi, ki stanuje v I. nadstropju je spala, ter so jo morali zbuditi policijski stražniki, ki so žvižgali, streljali iz revolverjev in metali kamenje v šipe. Ko so se ljudje prebudili je hila že vsa hiša v plamenih. Kljub napornemu delu ognjegascev je hiša popolnoma pogorela. Škoda znaša milijone. Najbrže je po-
v ognju tudi 151etni kuharski vajenec M*t° Gotovac.
Vpokojenje oziroma odpust večjega štc-riJa policijskih stražnikov. V ministrstvu notranjih del se pripravlja ukaz glede umi-rovi j en ja, oziroma odpusta večjega števila policijskih stražnikov. Te izpremembe se iz-vrše, ker je prekoračen budžet in je mnogo »tražuikov odveč. Ukaz bo podpisan v času od 1. do 5. aprila.
— Komisija za redukcijo srednjih šol prične s svojini delovanjem dne 6. t. m. Poslovala bo v ministrstvu prosvete. V komisijo ■v> poklicani zastopniki vseh sekcij profesorskega društva.
Mornarska šola v Šibeniku je dograje-na®a prva mornarska šola. Vojno lin!	je razpisalo natečaj za sprejem
VitJL°J*en??v.’ ^ se bodo sprejemali iz kadra,
  » ,.	12 civilnega prebivaglstva.
, sk°s‘ovaški generalni konzulat v Beo-*	“ Se 8 h aPrilom ukine. Vse njegove
i Poidejo na konzularni oddelek ,,*®s. o vaškega poslaništva. Trgovski odde-kitn T7 ^aslanjen v poslopju poslaništva Mini u-Ye» e®a u*’ vse ostalo pa v poslopju ^Miloša Velikega ul. 41.
olcSw' j2um *a izseljence v Avstralijo. An-. konzulat v Beogradu prične izdajati ‘Meljencem iz Jugoslavije s 1. aprilom zopet
potne vizume, ki so bili, kakor znano, v decembru ukinjeni.
— Izlet jugoslovanskih izseljencev v domovino. Dne 15. t. m. odpluje iz Newyorka veliki transatlantski parnik »Leviathan«. Na krovu bodo sami udeleženci izleta v Jugoslavijo, ki ga je organiziral Vlasta Lazovič — Jugoslovani in več Amerikancev, ki hočejo obiskati našo državo. Izletniki si ogledajo Beograd, Zagreb in Ljubljano. Vožnja bo stala posameznika 210 dolarjev.
— Bivši zagrebški župan dr. Srkulj v zaporu. Bivši zagrebški župan dr. Srkulj je nastopil 14dnevno policijsko zaporno kazen, ki mu je bila naložena radi nedovoljene posesti vojaške pištole.
— Potres v daljavi 10.000 km je zabilježil dne 29. marca ob 22. uri 25 min. 19 sekund seizmograf na Griču pri Zagrebu. Potres ni bil močan.
— Sinoči se je vršil v stranski sobi restavracije Ljubljanski dvor kratek sestanek, ki ga je sklicala Zveza obrtnih zadrug v svrho pogovora glede propagande za razstavo vajeniških del in prireditve vajeniškega dne, ki se bo vršil dno 26. aprila t. 1. Za vajence z dežele oziroma iz vse države, ki se bodo udeležili te razstave v skupinah, je dovoljena 75% vozna olajšava. Dosedaj je priglasilo svojo udeležbo že preko 2000 vajencev. Razstava bo velezanimiva radi svoje pestrosti, zakaj prijavljeni so izdelki vseh obrti in industrije. Prepričani smo, da bo naša javnost razumela važnost te prireditve in bo s svojim obiskom podprla vajeniški pokret.
— Jugoslovenska Matica v Kranju priredi v soboto, dne 4. aprila 1925. leta ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« s sodelovanjem kranjskih kulturnih društev Akademijo v proslavo 751etnice T. G. Masaryka, predsednika češkoslovaške republike. Na sporedu je med drugim slavnostni govor gosp. profesorja dr. Ivana Laha in klavirska točka gospe Sosnerjeve. Po končanem vsporedu družabni sestanek.
— Tombola. Kakor sem slišal, priredi 19. aprila t. 1. »Društvo ii’žjih poštnih uslužbencev i II. veliko javno tombolo na Kongresnem trgu. Začetek točno ob 15. uri. Dobili se bodo dragoceni dobitki. Bo šest tombol: I. Tombola spalna oprava s hrastovega lesa vredna 8003 Din. II. Tombola nevestina oprema vredna 0500 Din. III. Tombola pitan prešič vreden 4000 Din. IV. Tombola ženski šivalni stroj vreden 3500 Din. V. Tombola moško kolo vredno 3000 Din. VI. Tombola voziček naložen z različnimi jedili vreden 2500 Din. Poleg tega bode še več lepih Četvrk in petvrk, tako da nekaj bode skoro gotovo vsak zadel. Zato vsem svetujem, da naj nihče ne zamudi te ugodne prilike. Hitimo kupovati tablice, da jih ne zmanjka. Prodajajo jih vsi pismonoši v Ljubljani, v šiški, na Viču in v Mostah, pa tudi po trafikah in pri prodajalkah časopisov se dobijo. Dablica stane samo 2 Din 50 par.
— Samomor v Beogradu. V nobenem mestu naše države se ne izvrši toliko samomorov, kakor v Beogradu. Rekord je bil dosežen pretekli teden, ko je bilo prijavljenih kar 11 samomorov.
— Ponesrečen atentat s peklenskim strojem. Te dni je hotel izvršiti v Berlinu brezposelni trgovec Hans Rohrbaeh na neko konfekcijsko trgovino atentat s peklenskim strojem. Najel je pomagača, ki naj bi bil nesel peklenski stroj v trgovino. Med splošno zmešnjavo, ki bi bila sledila eksploziji, sta nameravala lopova izvršiti večji rop. Do rea-liziranja načrta ni prišlo, zakaj stvar je prišla predčasno policiji na ušesa, ki je oba ptička vtaknila v luknjo. Aretovana sta bila pred trgovino tik pred izvršitvijo nameravanega atentata.
— Smrten skok s stolpa cerkve Notre-Danie. Predvčerajšnjim je skočil kakih 40 let star mož, čigar identiteta še ni dognana, z visokega stolpa pariške cerkve Notre-Da-me. Obležal je z razbitirtii udi mrtev na tlaku.
— Misterijozen umor. V Domony-ju v bližini Debreczina je bil izvršen te dni miste-rijozen umor. Elegantno oblečena dama je pozvala kmeta Kissa, da jo pelje z vozom v sosednjo vas. Ko sta se peljala skozi gozd, je dama trikrat ostro zažvižgala in Kiss je opazil, da so pričeli lesti n ata signal iz bližnjega grma sumljivi iudividiji. Zato je sumil, da je dama moški, ter s temi ljudmi v zvezi, in pograbil je sekiro ter :?damo< ubil, na kar se je hitro peljal na orožniško postajo, kjer je stvar prijavil. Orožništvo je ugotovilo, da je bil mrtvec res moški. Kljub temu pa so Kissa aretovali.
— Živega psa je vrgel v peč. V neki gostilni v Neuhagenu v Avstrijski republiki je vrgel slikarski mojster Quast živega psa gostilničarja v gorečo peč. Sodišče mu je naložilo za njegovo surovost štiri tedne zapora.
— Političen dvoboj v Zadru. V Zadru sta se 31. marca iz političnih motivov dvoboje-vala na sablje dr. vitez Maurizio Mandel, tajnik provincialne zveze fašistov in Giuseppe Balarin, tajnik legije »Francesco Rismondo«. Hudega ni bilo. Po tretjem naskoku so proglasili sekundanti Balarina, ki je bil ranjen na obrazu in desni roki, za nadaljni boj nezmožnim, na kar sta si podala nasprotnika roke.
— Drzen vlom v Zagrebu. Včeraj ponoči so vlomili neznani storilci na Zrinjevcu, kjer patruljira vsak čas policija, v izložbena okna trgovfa Finzija. Dve manjši izložbi so popolnoma izpraznili, dočim je ostala tretja, največja nedotaknjena, kar je razlagati s tem, da je moral priti kak pasant mimo, vsled česar so jo vlomilci odkurili. Tvrdka Finzi ima 11.932 Din škode.
— Najden vtopljenec. Te dni so našli v nekem kanalu Rečine n^j Reki truplo firian-carja Mile Sabljaka. Truplo je ležalo v vodi že več dni, na kak način je prišlo v vodo, če gre za samomor ali umor, ni ugotovljeno.
— Originalen način samomora Veliko senzacijo je vzbudil te dni v Newyorku samomor Charlotte Carter Flathner. Dama se je umorila namreč na ta način, da je pojedla nekaj škatelj čistila za čevlje. Vsaka zdravniška pomoč je bila brez uspeha, samomorilka je umrla v hudih bolečinah.
— Radi policijskega zaslišanja jo šla v smrt. V Zagrebu se je vrgla te dni pod vlak 241etna gospa Julka Zulechner. Vlak ji je odrezal desno nogo, vsled česar je umrla. Samomor je očividno posledica dejstva, da je prišel dan popreje v stanovanje ge. Zulech-nerjeve detektiv, ki jo je zaslišaval o tatvini 4000 Din, ki je bila izvršena pri njeni sosedi. Če je ga. Zulechnerjeva tatvino res izvršila, ali pa gre za krivično sumničenje od strani policije, se bo še pokazalo. '
— Odkritje velike tihotapske afere. Te dni je bila razkrita v Zagrebu velika tihotapska afera, ena izmed največjih v zadnjih letih. Gre za vtihotapljenje svile. Zaplenjenih je bilo 23 zabojev svilene robe, ki je prišla z Dunaja ter bi bila morala biti ocarinjena kot galanterijsko blago. Če bi se bilo vtihotapljenje posrečilo, bi bila imela država
1,200.000	Din škode. V afero je zapleten neki carinski posrednik in nekaj carinskih uradnikov. Preiskavo hoče voditi generalni carinski ravnatelj Vasa Dimitrijevič osebno. Predvčerajšnjim je prišel v ta namen z dvema generalnima nadzornikoma v Zagreb. Neposredna posledica razkritja te tihotapske afere je, da je odredil generalni carinski, direktor po naredbi finančnega ministra premeščenje 20 carinskih uradnikov v Beogradu, Subotici, Koprivnici, Mariboru, Celju, Skoplju in Novem Sadu. Afera zavzema tako velikanske dimenzije, da je oškodovana, kolikor je dosedaj ugotovljeno država za preko dveh milijonov dinarjev.
— Napad na generala. Predvčerajšnjim zvečer je sedela v* restavraciji »Clearing« v Beogradu družba višjih oficirjev. Pri sosednji mizi se je nahajala družba mladih fantalinov, ki so delali porogljive opazke. Okrog dveh zjutraj se je hotel član častniške družbe, general Zivkovič odpeljati domov. Eden izmed fantalinov je zahteval od njega, da mu posodi svoj avtomobil. To zahtevo je general
Ne kupil
prej blaga za moško obleko, dokler si ne ; ogledaš specialno zalogo češkega in angleškega sukna na Miklošičevi cesti 4 v Ljubljani
Josip Ivančič.
! Cene tovarniške!
Na veliko!
Naj večja izbira! Na malo!
seveda odklonil. Vsled tega je nastal prepir in prerivanje, med katerim je dobil general v desno roko sunek z nožem ter so ga morali prepeljati v bolnico. Napadalcu se je posrečilo pobegniti.
— Razburljiv prizor v brnskem gledališču. Predvčerajšnjim je povzročila v brnskem gledališču nenadna močna eksplozija precejšnjo paniko. Eksplozijo je povzročil neki me-dicinec, ki je imel v žepu lahko vnetljivo kemično zmes. On sam in ena izmed dam v njegovi bližini sta bila lahko poškodovana. Ker je imelo igralsko osobje toljko pričujoč-nosti duha, da je igralo dalje, se je panika kmalu zopet polegla.
— Uljuden žepar. Privatnemu uradniku Ivanu Krčeliču v Zagrebu je izmaknil te dni pred gledališko blagajno neznan žepar listnico, v kateri se je nahajalo poleg 200 Din več važnih listin in papirjev. Drugi 4dan je bil obveščen Krčelič od poštne ekspedicije, da so se našli njegovi dokumenti v nekem poštnem nabiralniku. Žepar jih je po vzgledu svojih uljudnih velikomestnih kolegov vrnil ter pridržal samo denar.
— Sumljiv nahrbtnik. V torek zjutraj je opazilo budno oko postave v Wolfovi uliei fanta z nabasanim nahrbtnikom. Ljudje s polnimi nahrbtniki pa se zde ljubljanskim možem postave sumljivi — ako niso slučajno turisti. Zato je stražnik fanta ustavil, in slučajno se ni zmotil. Prijel je 211etnega Ivana Novaka iz Smeranj, ki je nosil v nahrbt-uiku stvari, ki jih je ukradel kmetu Andreju Remicu v Podsmreki, kjer je služil za hlapca. Ukradene stvari so vredne, kakor trdi kmet, okrog 2000 Din.
— »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Izšla je 4. številka tega poučnega in zanimivega lista. Vsebina: »Prerode Postavodajalcem. — Montanus. Vrsta pijače in zločini v 1. 1928. — Dr. Ivo Pirc. Temne slike. — O. Z. »Pametneje bo, če ga pustim prej!« — Fr. Ks. Meško. — Gledališče in mladina. — Dr. Fr. Gosti. — Edina hči. — (satira). — Fr. Rojec. — Izgubili so ravnotežje...! — Gorski.
Listek: Na vlaku. — Marica Koželjeva. — Pod drobnogledom. — Naš pokret. — Dopisi’ _ Drobiž. — Slovstvo. — Šaljivo in še kaj. — Listnica uredništva in upravništva.
— »Zdravje«: Dednost in narodno zdravje.
— Dr. Arnšek. — O srbečici. — Dr. Demšar.
— Na izprehodu. — Dr. Katičič. — Vražar-stvo in mazaštvo. — Dr. Gosti. — Lajikovo pismo »Zdravju«. — Iz podeželske prakse.
— Dr. Kiissel. — Higijenski zavod v Ljubljani. — Križem po Sloveniji. — Drobiž. — Listnica uredništva. — Vsebina je tako bogata, da bo lahko vsakdo tudi zase našel kaj primernega ter mu gotovo ne bo žal, ako »• naroči na list, ki obsega letno skupaj 24 tiskanih pol in stane samo 25 Din. Uprava je v Ljubljani, Poljanski nasip.10.
Ugroden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v Mani kakovosti za gospode, dečke in otroke Yai* nudi edinole Konfekcijska tovarna Fras D*-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte se • nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkv*).
— Pomočniški ibor gremija trgovcev v Ljubljani naznanja, da je načelnik g. Riko Tory odstopil. Njegove posle je prevzel II. podnačelnik g. Miro Domicelj.
Edgar Rice Burroughs:	„2
Tarzanovi doživljaji v džungli.
V tistem trenutku, ko se je hotela obupana mati spoprijeti s Tarzanom, je ta stisnil grizočega in otepajočega otročička pod padzuho in izginil med vejevjem. Ko se je izgubljal v džungelskih globinah, je premišljal, kaj bi bilo, če bi imeli samci tionianganijev isto korajžo kot samice.
V vami oddaljenosti je Tarzan postal in motril 'v°j plen. Le-ta je bil tako preplašen, da je izgubil Vsak odpor.
Prestrašeni otrok se je oziral vanj z belino svojih oči,	J	■
Jaz sem 1 arzan, — tako mu je govoril v svojem jeziku. - Ničesar žalega ti ne storim. Zdaj s, moj Balu. Hranil te bom in čuval. Tarzan je mogočen lovec. Najboljše stvari iz džungle boš do biL Ne bo se ti treba bati ne Nume, še manj koga drugega. Ni ga nad Tarzana! Ne boj se! ________
Otroče pa je cvililo, ker ni razumelo Tarzana. ^el0 se mu je, da laja pes nad njim. Poleg tega ^ je zdaj spominjal vseh pripovedk, ki jih je slišal " belem bogu iz džungle. Doma so mu s strahom slikali, kako je otroke, kako se prikrade ponoči v Vas in davi žene ter otroke. Kadar je bil poreden, j*? je mati strašila z belo prikaznijo iz džungle.
Tibo je trepetal kakor vročičen.
Tarzan ga je venomer izpraševal: >Te zebe, —bu—balu? Zakaj trepetaš, saj sije solnce.
Tibo ni razumel. Prosil je, da bi ga izpustil
ter je obljubljal, da bo priden in dober, če bi smel nazaj 1: materi. Tarzan je zmajal z glavo. Niti be-edice ni razumel. Iz te moke ne bo kruha, si je mislil. Treba ga bo naučiti jezika, da bo sploh govoril, kajti Tarzan je bil prepričan, da to, kar blebeta otrok, ni nikaka govorica. Sklenil je, da Ra pelje čimpreje med Manganije. če jih bo slišal govoriti, se bo že počasi navadil.
Tarzan je vstal na upogibajoči se veji ter ua-mignil Tibu. Le-ta se je krčevito oprijemal debla. Kot afrikanski mladenič je že večkrat plezal po drevesih, ampak tako, kot je preje storil njegov jgrabitelj, da je skakal od drevesa na drevo, ne, tega še ni videl.
Tarzan je vzdihnil. Njegov Balu se bo moral še marsičesa naučiti. Spočetka ga je poizkušil pregovoriti z ljubeznivostjo, da bi plezal za njim. Ko pa je videl, da je vse zaman, ga je zadel na hrbet in ga odnesel. Otrok ni več praskal niti grizel. Vsaka misel na beg je bila izključena. Zavedal se je, da bi sploh ne našel več pota domov. A poleg tega so od vsepovsod prežali levi, leopardi in hijene.
Dosihdob se mu ni pripetilo še ničesar hudega. Pri ljudožreih bi tega ne mogel pričakovati Na vsak način bo manjše zlo, če ga odnese beli bog.
Medtem, ko ga je Tarzan nosil, je dečko zapiral oči, da ne bi gledal v prepad. Čeprav še no-benkrat v življenju ni bil v takem strahu, se ga je vendarle polaščalo čustvo popolne varnosti, ko je videl, kako varno ga nosi Tarzan. Obenem je bil izven vsake nevarnosti pred levi ih drugo zverjadjo.
Medtem je dospel Tarzan do svoje črede in se
je spusiil mednje s novim gostom. Nahajala sta st /.e med čredo, ko je šele Tibo ugledal prvega kosmatinca. Komaj so ga ugledale opice, že so se približale nekatere, ki so pričele renčati in kazati
zobe.
Pred dobro uro je menil Tibo, da je doživel najhujše v življenju. Ko pa je videl zdaj kosmate pošasti, je bil ves prejšnji strah le malenkost na-pram novemu. Zakaj je ostal beli velikan tako brezbrižno med njimi? Zakaj ne zbeži, preden bodo planile zverine nanj? V trenutku se je Tibo domislil, da so mu pripovedovali doma, da je ta velikan pravzaprav opica.
S širokoedprtimi očmi je strmel na opice. Obrvi, zobje, zlobne oči, strašne mišice, vse mu je pretilo. Tudi Tarzan je videl to in ga je postavil predse. — To je Tarzanov Gobobalu — je dejal. — Ne dotikati se ga, če ne, vas Tarzan ubije. — Pri teh besedah je bližnjim pokazal zobe.
— To je Gomangani — je odvrnila opica. — Daj, da ga ubijem. On je Gomangani in Gomangani so naši sovražniki.
— Pojdi, Gunto. Saj ti pravim, da je moj Balu. Pojdi, če ne. te ubijem. — Za korak se mu je približal.
Oni se je obrnil in se umaknil, preboječ za boj, preošaben, da bi pobegnil.
Za njim je prišla Teeka. Malega Gazana je vodila seboj. Tudi ta dva sta bila začudena, a Teeka ni pokazala zob. Tarzan je zapazil njeno početje in ji pomigal.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKI VELESEJEM IN GOSPODARSKA STAGNACIJA.
Cesto se je že pisalo, t čem leži vrednost velesejmov v obče in zakaj so tako potrebni.
Velesejmi so najboljša izpodbuda za izboljševanje in izpopolnjevanje lastnih proizvodov za vsakega obrtnika in industrijalca. Oni so poučni tako za lastnike tovarn in obrtnih delavnic, kakor tudi za delavce same. Tu se porajajo želje za medsebojno tekmovanje. Da takih velesejmov ne bi bilo, mnogo in mnogo del bi ostalo nedovršenih oziroma neizpo-pojedinci, ampak celi narodi in države.
Najdejo se pesimisti, črnogledi preroki in zlonamerni ljudje, ki jim Ljubljanski velesejmi niso po volji ter govore proti njim.
Danes se bomo dotaknili nekega novega Momenta glede Ljubljanskega velesejma. V razgovoru o našem velesejmu se je izrazil mek producent: »Oh, letošnji velesejem bo slabo uspel. Prosim, pomislite samo na zastoj v našem gospodarstvu, na to pomanj-kanje gotovine, te neznosne politične razmere; vse skupaj je zadušljivo, težko... Človek gubi voljo za vse in se mu ne ljubi bri-|ati »e za velesejem!«
Vedno je znak slabosti, kadar kdo tako govori. Pravi pridobitnik v obče ne more in »e sme nikdar gubiti volje za posle svojega poklica. To ni trgovec, to ni industrijalec, ki radi »stagnacije«, radi »pomanjkanja« gotovine, radi političnih razmer gubi voljo za delo. To je le znak stagnacije njegove dobre volje, znak njegove lastne slabosti in malomarnosti. Čim težje so razmere, tembolj se odkriva, koliko kdo velja. Agilni in spretni ljudje se mnogokrat dvigajo baš v dobi težkih razmer, ker znajo izkoristiti slabost onih, ki so slabotni in hitro podležejo. Oni se pretolčejo skozi take slabiče in zavzamejo pozicije, ki jih ti niso znali obdržati.
Zgodovina trgovine in industrije nam navaja stotine primerov, kako so si ravno v »a j težjih časih najagilnejši ljudje pridobili silno bogastvo in to vedno na račun slabičev. Kdor je umel svoje blago v javnosti spretnejše uveljavljati, ta je ostal zmagovalec ter je hitro materijalno nadkrilil svoje tekmece.
, Tudi včasih so bili v navadi veliki semnji,
! vendar niso bili tako lepo in spretno orga-| nizirani kot so danes. Kdor danes kaj velja i in se zamore s čim pokazati, ta zamore samo I s pomočjo velike reklame — a to so ravno : v prvi vrsti velesejmi — kaj doseči. Niti i stagnacija, niti valuta, niti politične razmere ne smejo nikomur jemati volje za delo na gospodarskem polju. Pravi pridobitniki ume-. jo sebi sami ustvarjati razmere.
Na Ljubljanskem velesejmu imajo priliko trgovci, industrijci in obrtniki, da stopijo na plan. Kdor pride in razstavi svoje produkte, zasluži, da postane javnost nanj pozorna,
; kdor ne pride, naj le ostane skrit in javnost bo šla preko njega, kakor da ga ni. Ljubljanski velesejem naj bo reprezentacija naše celokupne domače trgovine, industrije in obrti.
LJUBLJANSKA BOBZA,
dne 1. aprila 1925.
Vrednote: 7% investic. pos. iz leta 1921 ; den. 68, bi. 62; 2V%% državna renta za vojno škodo den. 159; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; Ljubljanska kred. banka den. 234; Merkant. banka den. 110, bi. 128; Prva hrv. šted. den. 828, bi. 836; Kreditni za-jj vod za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. den. 120, bi. 135; Trbovelj, premog, dr.	den.	408, bi.	418; Združ.	pap.
Vevče den.	100,	bi. 108;	»Nihag«, d.	d. za
ind. i trg. drvom, Zagreb den. 51; »Stavbna družba« d. d. den. 265, bi. 280.
Produktna bo^za. Les: Trami, monte, 3/3 do 7/9, 4—9 m dolž., fco meja bi. 380; deske 25 mm, monte, od 16 cm napr., media 24, fco meja bi. 580; jelovi in smrekovi hlodi, suhi, od 25	cm napr., fco	Ljubljana 8	vag.,
den. 275, bi.	275;	bukovo oglje la, vilano, fco
meja den. 118. — *2ito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75 kg, fco Ljubljana den. 505; otrobi pšenični, domači, sred. debeli, fco Ljubljana bi. 215; otrobi pšenični, drobni, % pap. K juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; koruza, promptna, gar., fco štaj. post. 1 vag., den. 213, bL 213; koruza drobna, medjimur-ska, par. Ljubljana bi. 240; koruza okrogla, prompt., fco medjimurska postaja bi. 230; fižol koks, štajerski, juta vreče, fco Ljublja-j na bi. 360; fižol mandolon, fco Ljubljana den. i 300; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi.
140; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 135; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110.
BORZE:
Beograd, i. aprila. Curih 12.05; Praga 186.30; New York 62.30; lJariz 330; London 298.75; Milan 257.25; Dunaj 0.0875.
Curih, 1. aprila. Beograd 8.33; Pariz 27.15; London 24.775; New York 5.183; Milan 21.37; Praga 15.36; Dunaj 0.00731.
X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do li). aprila t. 1. ponudbe glede dobave 105 m:l borovih desk. — Pred-uekaterin pripadajočih strojev. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 18. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 11)5 in- borovih desk. — Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Uprava Ljubljanskega velesejma je te Hni razposlala prijavne tiskovine za V. velesejem letos avgusta. Izdala je tudi lične za-klopne znamke v vseh jezikih. Oboje se interesentom, ki tega slučajno ne bi bili že prejeli pošlje na zahtevo brezplačno.
X Konierenca za novi vozni red se vrši na Sušaku dne 3. t. m. O novem voznem redu, ki naj stopi v veljavo z 1. junijem t. 1. bodo konferirali vsi predstavniki naših železniških direkcij in predstavniki prometnega ministrstva. Ulavna vprašanja, o katerih se bo razpravljalo, so ureditev prevoza poštnih pošiljk, pošte v splošnem in o prometu direktnih osebnih vozov.
X Velesejem v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni vzorčni velesejem od 3. do 10. maja t. 1.
To in ono.
Častihlepna bolha.
(Valonska narodna.)
Bolha stanuje lepo na varnem na dolgolasi glavi zanikrnega potepuha, ki se nikoli ne češe. Ali želja po višjem družabnem položaju jo muči. Nekega dne prisostvuje s svojim lastnikom balincanju, ki se vrši med tekmovalnim moštvom iz dveh sosednih vasi ter ugleda debelega, odlikovanega gospoda
v svetlem cilindru in si reče, da bi kot podnajemnica te lične in ljubke glave imela visok ugled in bi se hranila z opoponaksom ali drugimi sočnimi mazili. Porabivši priliko, ko je bogati neznanec odzdravil s klobukom, skoči iz klateževega pragozda na lobanjo lepega gospoda; toda pri tem naleti n* povsem golo in gladko kožo, kjer srbečica, ki jo skokica v kratkem povzroči, nemudoma privabi nanjo prst, ki pograbi živalco čez hrbet in tace: requiescat in pace.
Potlej pride v »Boljši raj«, pa jo zapode, ker ni vedela ceniti sladkosti svoje prve usode, odžene jo sam sveti Peter, ki izlušči nauk iz te zgodbe:
Dokler zemlja ta ostane še okrogla, slavohlepnost pogubiti nas bo mogla.
A. D.
Moderna zakonolomska drama. V budoarju soproge, pred njo na kolenih ljubimec. On: Ljubim te. Ona: Ljubim te in vedno ostanem tvoja (poljubujeta se dolgo in strastno). Soprog (vstopi nenadoma): ??? Ona: O bog! Hočem ti pojasniti... Imava skušnjo za gledališko igro... Ti mi ne veruješ ? Torej dobro. Ničvrednica sem. Udala sem *e skušnjavi, ne vem kako se je zgodilo. Bodi usmiljen. Zakaj ne odgovoriš ničesar? Ljubimec (korektno): Na razpolago sem Vam. Tu je moja vizitnica. Soprog (bulji predse in molči). Ona: Dragec, izpregovori vendar! Ne razburjaj se tako! Saj vendar veš, da ljubim samo tebe zares! Odpusti mi! Menda vendar ne boš hotel, da skočim skozi okno! Ljubimec: Govorite vendar...! Ona: Spomni se najine sreče na ženitovanjskem potovanju! Ko sva bila v Španiji, Madrid, Granada ... Soprog (se zdrami hipoma iz svoje odrevenelosti): Granada! Granada! Hura! Beseda, ki mi je manjkala v uganki! (Jo zs-bilježi.)
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Ja«k London:	(50)
Burni doživljaji.
Komun z iiusnega morja.
Tatvina Flibberty Gibbet je bila stvar, ki ga je zabavala, čeprav so ga sredstva, s katerimi je to krajo izvedla, nekako odbijala. Vetidar ga je nekoliko tolažilo dejstvo, da j« onim trem lopovom prepustila nalogo, •aj opijanijo Olesona. Na to pa se mu zne-»ada in hipoma prikazala slika Joane, ko je docela sama v družbi onih treh potepuhov v somraku tik pred nočjo odjadrala iz Guvutu ven na morje. Toda takoj se mu je pojavila postava Adam Adama, Noak Noak i* njenih ostalih rujavih tahitskih pomorščakov in njegova bojazen je zginila; mesto ■jo pa se ga je polotilo vznemirjenje radi »jene prešemosti in razbrzdanosti; in ta nemir mu je sledil, ko je vstal in odšel v hišo, kjer se je ozrl na kavelj na zidu ter si zaželel, da bi visel na njem njen Stetsonov klobuk in pas za revolver.
* XVIII. POGLAVJE Kako nastanejo romani.
Minulo je par mirnih tednov. Po tolikih »©običajnih obiskih raznih ladij in ljudi se
je Berande pogreznila zopet v svojo staro zapuščenost. Sneldon je nadaljeval svoje vsakdanje delo. Novih vesti o njej ni prejel. Ladije, ki so novačile na Malaiti, so se zelo skrbno ogibale obrežja Poonga Poon-ga, in ladija Clansmann iz Samoe, ki je ob solnčnem zahodu spustila sidro pred Berande, da bi njen lastnik zaigral na biljard in malo poklepetal, so naznanile Sheldonu, da so se med domačini na Sio razširile vesti o nekih bojih na Poonga Poonga. Toda te vesti so morale iti preko celega velikega otoka in zategadelj niso bile bogvekako zanesljive.
Parnik Kamniambo je priplul iz Sidneya ter za eno uro prekinil tišino na Berande. Pripeljal je s seboj pošto, zaloge, semena in drevesa, ki jih je bila Joana naročila. Minerva, ki je plula na Cape Marsh, je pripeljala iz Nogi obe kravi. Ladja Apostle pa je na povratku v Tulagi, kjer je morala dobiti zvezo s parnikom v Sidney, hitro poslala na breg čoln z oranževimi in citronovimi drevesi iz Ulave. Vse te tedne je bilo krasno vreme. Proti koncu te dobe so nastopili dnevi, ko je nad negibnim morjem kraljevala nežna tišina; pa so -prišli zopet časi, ko je piš vetra vsakih par ur spreminjal svojo smer. Le v nočeh so pihali redoviti celinski vetrovi. In baš v nočeh so smuknile včasih
v pristanišče ladjice in barčice, ki so hotele kolikor mogoče izrabiti te male vetriče. Te ladjice so komaj za eno uro spustile sidro in že zopet odjadrale.
Končno pa je nastopil dolgo pričakovani severnozapadni veter. Osem dni je besnel in le tupatam si je privoščil kratek odmor, da se je obrnil za par stopinj v vetrovnice in potem z obnovljeno silo divjal naprej. Shel-don je moral skrbno paziti na svoja poslopja, kajti narasla Balesuna se je divje zaganjala ob visoki breg; spomnil se je na Joa-ninn svarilo ter pritegnil vse delavce k borbi zoper reko.
Nato pa je nastopilo zopet lepo vreme in nekega jutra je pustil Sheldon svoje črnce pri delu ter odjahal na svojem konjičku. Streljati je hotel s puško ptičarko golobe.
Pol ure pozneje ga je dotekel sluga, ves izpehan in opraskan, ter mu sporočil, da jadrajo Martha, Flibberty in Emilie v smeri proti pristanišču.
Ker se je Sheldon vrnil na dvorišče od zadaj, ni mogel videti ničesar, dokler ni zavil okroi vogala hiše. Tedaj pa je zagledal vse naenkrat — najprej mu je obvisel pogled na Marthi, ki se je širila vsa mogočna poleg barke in ladje, ki sta jo rešili. Drugi pogled pa je uprl na pri7X>r pred stopnicami, ki so vodile na verando; tam je stala v vrsti ve-
lika tolpa nedavno najetih ljudožreev. 1» okoliščine, da so bili vsi oblečeni v nove, snežnobele lava-lava, je spoznal Sheldon, da so to najeti delavci. Nekaj korakov nad stopnicami se je eden od njih baš vračal navzdol med ostale, dočim je drugi, poklican imenoma, stopal navzgor na verando. Klical ga je Joanin glas in Sheldon je, opazivši ta prizor, ustavil konja in gledal. Sedela je s kapitanom Munsterom in njegovim belim krmarjem za mizo nad stopnjicami; vsi trije so primerjali dolge sezname. Joana je spraševala in zapisovala odgovore v velik rdeče vezan dnevnik — delavsko knjigo berandsko.
— Ime? je vprašala črnca, stoječega a* stopnjicah.
— Tagari — je odgovoril mož. Pri tem se je zarežal in izbuljil oči, kajti prvič v svojem življenju je videl hišo belokožca.
— Odkod biti?
— Baugoora.
Nihče ni opazil Sheldona in on je obsedel na konju in opazoval. Nenadoma pa se je izkazalo, da se odgovor črnca in zapiski v najemni knjigi ne ujemajo; pričeli so se razgovarjati in končno je Mun3ter rešil to vprašanje.
Baugoora? je dejal. — To je malo obrežje na pričetku zaliva Latta. Zapisan je kot prebivalec Latte — glejte, in je: Tagari, Latta.
MALI OGLASI
Cene oglasom do t0 besed Din 3’-
50 para.
vsaka nadaljna beseda
Kapitalisti!
Tetja tovarna v Sloveniji, tako vpeljana, da ne more toliko izdelati, kolikor ima naročil, bres -konkurence, teli povečati obrat. Potreben kapital
800.000	Din proti vknjižbi »li pristop kot družabnik ■ osebnim sodelovanjem. Sprejme se tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se honorira po dogovora. Ponudbe na upravo lista pod: »Tovarna 125«.
Suhe mavrohe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Kupi
sc
malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe ■a upravo lista pod »Kupect.
19 let
Misnane, >Laruein< pilule najsigur-uaje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blam, Subotica.
90
Matematiko
poučuje profesor. Honorar zmeren, ponudbe na upravo lista pod >Mate-matikac.
Korespondencije
francoske ali angleške v zameno za nemško ali italijansko zeli naobra-žena gospodična z istotako pod »Medsebojnost« na upravo.
Ustnica
velika za akte iz zelo fine kože, elegantno izdelana, z angleškim ključem, popolnoma nova, se proda. Naslov pove uprava.
Mesečno sobo
tiče novinar. Ponudbe na upravo li sta pod >Takoj<.
E. I.. Bulwer
i nwn,
nad vse priljubljeni zgodovinski roman v 2 delih - toplo priporoča v na kup za ceno broš. Din 56’ vez. Din 68' vsem ljubiteljem dobre knjige
Zvezna knjigarna
Marijin trg 8.
prvovrstne zidake priporoča opekarna
M
EMONA D. D.
v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 5, prtličje.
industrijska, obrtniška In trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo ' z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo
posolila oz. družabmka ali kupca
Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, dmžba z o. as.
v Ii]ubl|an!, Wolfovo uilca 1. - II.
GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
je izborno učinkovito sredstvo, kalero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—.	Razpošilja društvo:
„ VRTNARSKA ŠOL A" V KRANJU.
Stalna zaloga : Herzmansky. Korsika, Adria, Bajc, Urbanlč.
Gradbeno, podjetje
Ing. Dukič in drug
Slovnica
U ipanski jezik la nemškega Motate Sauer se proda. — Kje, pov* uprava.
Poznanstvo
i starejšo simpatično samostojno gospodično do 40 let želi gospod v svrho spomladanske zabave. Cenj. ponudbe tudi z dežele na upravo pod >HriboIazecc
Cenitve industrijskih, obrtnih In drugih podietu
prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekspo-zeje Oespodarska pisarna družba z • * v Ljubljani, Wolfova mlie* l/II. Usta.
Mlad pomočnik B Wubyana
ki je dovršil učno dobo v trgovini
mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica.
, Bohoričeva
Telefon štev. 560
ul. št. 24
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Instrukcije
iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokoialec. — Naslov pove i* Prl' jaznosti uprava lista.