iz Moravske doline
Maj 2012 Letnik XIII
Številka 5

Obvestila
OBČINA MORAVČE vabi
na prireditev v okviru praznovanja dneva državnosti
TWV
V	nedeljo, 24. junija 2012, ob 21. uri, vabi na osrednjo kulturno prireditev v počastitev
dneva državnosti v središču Moravč.
V	programu bodo sodelovali zanimivi izvajalci.
Slavnostni govornik bo župan Martin Rebolj. Po prireditvi bo zabava pred Gasilskim domom z ansamblom Svetlin. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu.
Vstop bo prost.

OBČINA MORAVČE v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB Moravče vabi
na osrednjo občinsko spominsko slovesnost ob 70. obletnici požiga vasi Hrastnik in požiga devetih moških, ki bo v soboto, 21. julija 2012 ob 11. uri v Hrastniku pod Limbarsko goro. V programu bodo sodelovali:
-	Partizanski pevski zbor
-	Pihalna godba Moravče
-	Recitatorji
Slavnostni govornik bo predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Janez Stanovnik.
Vljudno vabljeni!
OBRATOVALNI CAS KNJIZNIcE DANETA ZAJcA MORAVČE
Bliža se selitev krajevne knjižnice Daneta Zajca Moravče v nove prostore. Pojavljajo se tudi želje po spremembi urnika knjižnice, saj je mnogi do zdaj zaradi neugodnega urnika niso mogli obiskovati. Da bi bila vrata knjižnice odprta vsem, ki si obiska želijo, vas prosimo, da nam sporočite vaše želje z izpolnjevanjem spletne ankete o novem urniku. Anketo najdete na povezavi: http://www.1ka. si/a/15206.
Hvala za vaše sodelovanje.
GRAD TUSTANJ (atrij) Spored koncertov v juniju 2012
Petek 1. 6. ob 20. uri, atrij gradu Tuštanj.
Koncert MOŠKI KOMORNI ZBOR LEK, dirigent Milivoj Šurbek. Na sporedu bodo uspešnice iz slovenske in svetovne zakladnice. Vstop bo prost!
Sobota 16. 6. ob 20.30 uri
Koncert mešani zbor KLAS iz GROBELJ. Na sporedu bodo slovenske ljudske in umetne pesmi.
Petek 22. 6. ob 20.30 uri
Koncert TAMBURAŠKEGA ORKESTRA IZ VRHPOLJ
Petek 29. 6. ob 20.30 uri
Koncert DALMATINSKE GLASBE
Grajski Oktet, Klapa Mali grad, Tamburaški orkester
Iz Vrhpolj.
Vljudno vabljeni! Preživite lepe večere pod zvezdami ob zvokih raznovrstne glasbe!
Morevfc
NK TERM-IT MORAVČE
V SODELOVANJU Z OBČINOMORAVČE ORGANIZIRA
DVODNEVNI TURNIR
V MALEM NOGOMETU
OB DNEVU DRžAVNOSTI, 24.6.2012 IN 25.6.2012 IGRALO SE B ON A ASFALTNIPOV R ŠINI 4+1 PO PTAVIOIH MAFEGTOPOVMETA.
ROK ZA PR I LAVM RE 20.6.2012 PRIJARNINA ZNAVA R5 EUR 2A VKIPO. NAGRAVNI VVIMD 1
1.	MRSPO E50 eor
2.EESTO	150 eur
3.EESTO	100 eur
informacije in prijave na telefon
041 349 395 ALI 031 682 768
Obvestila
Spoštovane bralke in bralci!
Mesec je naokoli in spet je pred vami nova številka občinskega glasila.
Žal bo potreben nov razpis za pridobitev graditelja oziroma dobavitelja vrtca. Gre za napako tistih, ki so se prijavili na prvega.
Zdi se mi, da birokratski sistem obvladuje vse pore našega življenja. Večina občanov se med seboj pozna. Krajani tudi veliko naredimo za to, da bi bili odnosi med nami pristni in prijateljski. Spomnimo na veliko prireditev, ki so namenjene druženju. Prireditev na Limbarski gori, prvi maj v Tuštanju, golaž na Murovici, planinski pohodi, kresovanja, kmečki praznik, vrsta občinskih prireditev in proslav. Vseh ni možno našteti. To tudi ni naš namen. Zakaj gre? V Novicah je že leta redna rubrika «Jubilanti», v kateri čestitamo vsem, ki doživijo okrogle obletnice nad osemdesetimi. Lahko rečemo, da je priljubljena in opažena. Toda glej ga zlomka, nedavno smo dobili zahtevo iz pisarne Informacijskega pooblaščenca, kje imamo pravno podlago za take objave?!
Veseli nas, da bo knjižnica narejena v roku. Zgradba je adaptirana tako, da bo prijazna tudi invalidom, požarno oskrbljena, svetla, klimatizirana. Ne bo namenjena le izposoji knjig. V njej se bo marsikaj dogajalo, svoj kotiček pa bodo imeli tudi najmlajši. Vodstvo je prijazno do uporabnikov in sprašuje, kakšen delovni čas si želimo. Izkoristite priložnost!
Odgovorni urednik
Nekateri bralci se upravičeno pritožujete, da črno-bele fotografije niso najboljše. Tistim, ki imate dostop do spletnih strani, predlagamo, da si na njih ogledate barvno različico.
Naslednja številka izide 29. junija 2012. Vaše prispevke pričakujemo do 13. junija.
Novice iz Moravške doline
Maj 2012, Letnik XIII, Številka 5.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7232700. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Edo Veselko, Vojka Rebolj, Maja Hren, Marko Kladnik, Katja Ribič, Irena Ravnikar, Ajda Lalič, Eva Babnik. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Seznam uradnih ur institucij in
organizacij v občini Moravče
KARITAS	prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes.: 17 - 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET: 9 - 10; 16 - 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035	PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13
BANKA Tel: 7231-017	PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17
POŠTA Tel: 7296-510	PON - PET: 8 - 9.30; 10 - 15.30; 16 - 18 SOB: 8 - 12
POLICIJSKA PISARNA	PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10
OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210	PON - PET: 7 - 15 inforrmacije tudi na: www.osmoravce.si
VRTEC Tel: 7231-227	PON - PET: 7 - 15
POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233	PON - PET: 7 - 15
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16
DRUŠTVO UPOKOJENCEV	TOR: 10 -12
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
Zavod za gozdove, revir Moravče	TOR 7 - 11 Tel: 7231-040, 041/657-223
Info oddaja o občini na ATV	SRE 20.00 ČET 21.00
LEKARNA Tel: 7232-780	PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12
ZDRAVSTVENI DOM	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943	PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb
Patronažna služba, tel 7232-944	PON - PET : 7 - 8
DIAG. LAB.	PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30
Županova stran
Pogovor z županom Martinom Reboljem
Potreben nov razpis za gradnjo vrtca
G. župan, vrtec je še vedno aktualna tema. Kaj se dogaja?
Zagotovo je to vprašanje, ki zanima veliko ljudi. Moram pa, žal, povedati, da smo morali ponoviti razpis za izbiro izvajalca oz. dobavitelja vrtca. Upam, da bomo prijave lahko odprli do 5. junija.
Kaj je vzrok za ponovite razpisa?
Razpis, čeprav smo dobili ugodne ponudbe, smo morali razveljaviti, ker so ponudniki, po svojih lastnih ocenah, spreminjali postavke v razpisu. Pričakujem, da teh napak ne bodo ponavljali.
Temelj vrtca bo pravzaprav kotlovnica na biomaso. V kakšni fazi je ta projekt?
Prejšnji teden je bilo opravljeno odpiranje prispelih ponudb za daljinsko ogrevanje. Pričakujem, da bo jutri (pogovor je tekel 16.5. op.p.) objavljen sklep o izbiri ponudnika. Nato bo izpeljan postopek za podpis koncesijske pogodbe. Izbrani koncesionar bo tudi gradil kotlovnico. Dovolite, da izkoristim to možnost in pozovem prebivalce Moravč, da izkoristijo možnost priklopa na cenejše ogrevanje. Za več informacij naj se obrnejo na koncesionarja ali pa na našo občino. Možnost daljinskega ogrevanja bo predvsem v tistih delih Moravč, kjer bo več interesentov. Pričakujem, da bo sistem operativen že letošnjo jesen.
V	državi se veliko govori o rebalansu proračuna. Kakšen vpliv ima to na proračun občine?
O tem bomo razpravljali in sklepali na seji občinskega sveta, ki bo 30. maja. Na njej bomo potrjevali DIP in DIIP (dokument identifikacije investicijskega programa) za vrtec. Po zakonu mora namreč občinski svet potrditi vsak investicijski program, ki presega vrednost 500 tisoč evrov. Ena izmed glavnih točk dnevnega reda te seje bo rebalans občinskega proračuna. Razloga sta dva: prvič, že omenjeni investicijski program, in drugič, zmanjšanje prilivov sredstev s strani države. Posledica bo prerazporeditev sredstev znotraj proračuna.
Občinskemu svetu bom tudi predlagal določene sklepe v zvezi s kandidaturo za kohezijska sredstva za kanalizacijo. Seveda bodo o vseh teh vprašanjih prej razpravljali in odločali še ustrezni odbori sveta, kjer bodo podane utemeljitve za spremembe.
V	kakšni fazi so razgovori med občino in Kmetijsko zadrugo Cerklje?
Pred nekaj dnevi je pri nas potekal razgovor med direktorjem KZ in njihovim pravnim zastopnikom, občino in našim
pravnikom zastopnikom in LOKUS-om. Tema pogovora je bil spor med KZ in nami in naš predlog, kako naj zadevo rešimo. KZ je na tej lokaciji v prostorski stiski. Glavni problem pa je, da KZ zaseda del zemljišča, ki je v lasti občine. Naš predlog je, da se KZ preseli na lokacijo, ki bo zanje ugodnejša in jim bo omogočila nadaljnji razvoj. Govorili smo o konkretni lokaciji. Sklenili smo, da se bo KZ o ponujeni rešitvi odločila v roku dveh tednov. Slutim, da bi bila ponudba za njih lahko zanimiva. Če bo odločitev pozitivna, bomo morali storiti oboji vse, da zadevo speljemo. Mislim na idejno zasnovo, potrebni OPPN, infrastrukturo, itd.
Večna tema - dom za starejše?
Ne morem odgovoriti nič konkretnega. Pritožniki so vložili tožbo proti državi in zadeva je sedaj na Upravnem sodišču. Čakamo na zavrnitev in pravnomočnost gradbenega dovoljenja.
Kako potekajo investicije v infrastrukturo?
Pričeli smo z obnovo vodovoda v Češnjicah. V kratkem bomo asfaltirali odseke cest, ki so bili lani rekonstruirani. Novogradnje bomo morali uskladiti z razpoložljivim sredstvi. Saj veste, treba je varčevati.
EV
Pogovor z Janezom Končanom, direktorjem Razvojnega zavoda d.d. iz Trzina
Knjižnica bo nared v roku
G. Končan, v kateri fazi je obnova objekta na Vegovi 7, ki jo izvaja vaša družba?
Smo v zaključni fazi del. Opravili smo vsa gradbena in inštalaterska dela. Gre le še za fino montažo nekaterih naprav in za zagon objekta. Jutri (pogovor je potekal 16.5. op.p.) začnemo z montažo opreme.
Kdaj torej lahko pričakujemo predajo objekta investitorju?
Sredi junija pripravljamo tehnični prevzem. Ko bo ta opravljen, bomo objekt tudi izročili.
Ali ste naleteli na kašne posebne težave?
Pravzaprav niti ne. Gre za klasično obnovo stavbe. Seveda pa te vedno še čaka nekaj, kar ne moreš predvi-teti v naprej. Pomembno je, da so vsi udeleženci, torej projektant, nadzornik, izvajalec in investitor vsebinsko in časovno usklajeni. To je pogoj, da zadevo gladko izpelješ.
Gre pri knjižnici za kakšne posebne zahteve?
Knjižnica je javni objekt in mora zadostiti vsem predpisanim pogojem. Objekt je saniran tako, da je omogočen dostop invalidom. Isto velja tudi za sanitarije. Dva nova hidranta ustrezata požarni varnosti. Poskrbeli smo tudi za protivlomno varovanje.
Objekt stoji v središču Moravč. Ima kar nekaj sosedov. Ste imeli kakšne težave?
Moram priznati, da ne. Šlo je za korektno obnašanje vseh, ki bi jih lahko takšni posegi ovirali.
V	Moravčah se predvideva graditev kotlovnice na lesno biomaso. Kakšno je ogrevanje knjižnice?
V	prvi fazi je ogrevanje zagotovljeno s priključkom na obstoječo kotlovnico. Ker vemo za pričakovane spremembe, smo v obstoječo kotlovnico posegali le minimalno. Priklop na novi vir energije ne bo povzročil nobenih težav. Enako velja za priklop na kanalizacijo. Povečani so tudi premeri vodovodnih cevi, tako da je objekt požarno oskrbovan.
Danes je pomembno varčevanje z
Janez Končan v prostoru nove knjižnice
energijo. Kako je s toplotno izolacijo objekta?
Ta je zagotovo zadostna. Fasada je dodatno izolirana v debelini 15 cm. Enako velja za podstreho. Vgrajena so nova okna, novi tlaki, itd. Podrli smo nekaj nepotrebnih sten in zagotovili večje prostore. To velja za sejno sobo in pisarne v nadstropju, pa tudi za prostore v pritličju. Vsi dobijo več dnevne svetlobe in so tako bolj prijazni.
Za javne prostore je važno tudi prezračevanje in hlajenje. Kako ste rešili to vprašanje?
Z montažo split klimatskih naprav. Za klasično centralno klimo ni prostora.
Te naprave omogočajo hlajenje poleti, ogrevanje v prehodnem obdobju, jemanje odvečne vlage in uravnavanje mikroklime.
Naj vas na koncu še vprašam po sodelovanju z občino?
Sodelovanje je zelo dobro in korektno. Investitor je opravil svojo nalogo. Ker sem v tem in podobnih poslih že desetletja, opažam, da se manjše občine razvijajo hitreje, kot pa so se nekoč, ko so bile del velikih. To velja tudi za Moravče. Eden izmed razlogov je večji priliv sredstev od države.
EV
Ekološki otoki samo še za zbiranje stekla in papirja
JKP Prodnik d.o.o. že od novembra 2011 odvaža embalažo, ki jo uporabniki zbirajo v zabojnikih z rumenim pokrovom. Tako zbrani odpadki-surovine se bodo ponovno vrnile v predelavo. Obračun za smetarino se vrši na velikost črnega zabojnika, kar pomeni, da cene ravnanja z odpadki ostajajo nespremenjene. V primeru, da je zabojnik za embalažo premajhen oziroma se pokaže potreba po večjem se je potrebno obrniti na izvajalca odvoza, ki bo zamenjal premajhen zabojnik z večjim. Opažamo, da se na ekoloških otokih, kjer sicer še vedno poteka ločeno zbiranje stekla in papirja, vse pogosteje pojavljajo mešani odpadki. Glede na urejen odvoz predvidevamo, da so to nelegalno odvrženi odpadki, zato bo vzpostavljen ostrejši inšpekcijski nadzor in dosledno izvajanje sankcij nad kršitelji.
Občinska uprava
Spominska svečanost ob dnevu upora v moravški občini
»Slovenski narod se je z Osvobodilno fronto enotno postavil v bran in zmagal proti Hitlerju in Musoliniju ter proti tistim, ki so z njima paktirali. Domoljubje, enotnost, hrabrost, solidarnost, idejna strpnost, so vrednote v sporočilu Osvobodilne fronte tudi za današnji čas,« so bile uvodne besede na spominski svečanosti, ki sta jo pripravili občina Moravče in ZB za vrednote NOB Moravče ob spomeniku padlim nad Češnjicami. Poleg praznovanja dneva upora so se obiskovalci prireditve že tradicionalno poklonili spominu na štiri partizane, ki so jim na grozovit način vzeli življenja nekaj dni pred koncem vojne v gozdu nad Češnjicami.
Pihalna godba je obogatila prireditev, poleg slovenske himne, še z nekaj partizanskimi pesmimi in koračnicami. Zelo lepo sta se vklopili pesmi Oblaki so rdeči in Kaj ti je deklica, ki ju je zapel Mešani pevski zbor DU Moravče v dobri kombinaciji s spremljavo mlade violinistke Faletove. Za Osnovno šolo Jurija Vege so mentorji Božena Groboljšek, Katja Medija in Mojca Malovrh pripravili nekaj recitacij in pesem Šivala je deklica zvezdo, ki so jih učenci z občutkom izvedli. Med posameznimi točkami pa je teklo povezovanje za spomin in proslavo primernim tekstom. Ob spremljavi godbe so predstavniki borčevske organizacije položili venec k spomeniku. Spominu so se poklonili tudi praporščaki.
Predsednik ZB za vrednote NOB Moravče, Jože Kveder, je v svojem
pozdravnem govoru obsodil ravnanje in izgovor oblasti, da za državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju ni namenila sredstev. Dejal je, da se prireditev da pripraviti z minimalnimi sredstvi, pač pa z veliko volje. Naj ob tem povemo, da nastopajoči v Češnji-cah niso prejeli honorarja in ga kot običajno tudi niso pričakovali. Osrednji govornik je bil naš župan Martin Rebolj. Poudaril je, da praznik dan upora proti okupatorju simbolizira najpomembnejše dejanje zgodovine našega naroda, ko smo se kot eden najmanjših narodov v Evropi uprli proti nacifašizmu in zmagali. Obsodil je tudi zločin nad partizani v Češnjicah. O današnji situaciji v Sloveniji je med drugim dejal, da mora Slovenija ostati
socialna država, ne pa da se izhod iz krize išče na plečih najbolj ogrožene skupine prebivalstva. Zahvala gre vsem, ki so urejali pot in okolico spomenika. Posebno zahvalo naj sprejmeta veterana vojne za Slovenijo Miha žavbi in ciril Vesel za obnovitev črk na spomeniku. Poročilo o prireditvi pa naj zaključimo z besedami iz govora Jožeta Kvedra: »Zahvaljujem se vsem, ki ste tudi danes z nami in ste pripeljali med nas mlade, da bodo resnico o NOB ponesli našim naslednjim rodovom.« Dodajmo željo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile.
VR
Vojka Rebolj, predsednica Društva upokojencev, letošnjega dobitnika občinskega priznanja
Vojka Rebolj je funkcijo predsednice društva prevzela leta 2010, od takratnega predsednika Franca Novaka, ki je predsedoval društvu polnoletnih osemnajst let. Društvo ima bogato tradicijo, saj od ustanovitve društva mineva že šestdeset leto. Pravijo, da je bila pobudnica društva Pepca Tomc, in od tedaj se je v društvu zvrstilo mnogo ljudi, ki so ogromno postorili in prispevali v dobrobit in rast društva. Letos je društvo prejelo občinsko priznanje.
Kaj za društvo in za vas osebno pomeni prejem občinskega priznanja?
Najprej naj mi bo dovoljeno, da grem malo v zgodovino in vsebino teh 60. let, ki je župana navdahnila, da nas je predlagal za prejemnika občinskega priznanja. V vseh šestdesetih letih se je društvo ukvarjalo z dobrodelnimi nameni, organiziralo nastope, razne razstave, seminarje in druge izobraževalne oblike za potrebe upokojencev. Organizira športno - rekreacijske dejavnosti za člane društva. Pomembna za razvoj kulturne in umetniške dejavnosti sta zlasti njihov pevski zbor in v zadnjem času folklorna skupina. Poleg organiziranega združevanja svojih članov in organiziranja društvenih dejavnosti, se predstavljamo tudi izven občine. Z vsemi svojmi programi dejavno sodelujemo v pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske in
Slovenije in ponosno predstavljamo svojo občino.. Gotovo si je društvo to priznanje zaslužilo. Seveda pa priznanje pomeni veliko obvezo delati tudi v bodoče dobro, v zadovoljstvo članov in lokalne skupnosti, ki je pokazala, da ceni naša prizadevanja. Čestitam vsem mojim predhodnikom in vsem, ki so v društvo vložili veliko svojega truda. Kot rečeno pa vsako priznanje obvezuje za vnaprej. Res pa je, da se s časom spreminjajo tudi pogoji za delovanje društev. Bomo videli...Načrte imamo in voljo tudi.
Kaj je bila vaša želja oz. cilj ob prevzemu funkcije predsednice društva, in kako je šlo do sedaj?
Seveda je v društvu veliko odvisno od predsednika. Brez dobrih sodelavcev in timskega dela pa se ne pride nikamor. Še posebno pri nas upokojencih se cilji osvajajo postopoma in ne čisto brez muke. Mislim, da smo na dobri poti tudi v teh letih. Veliko smo delali na sami stavbi, kar je bilo potrebno, vendar je kar nekaj dela tudi še ostalo. Malo smo popestrili in razširilii dejavnosti, imamo pa tudi tukaj še nekaj v načrtih.
Društvo upokojencev je eno izmed najbolj dejavnih društev v naši občini. Kako potekajo vaša srečanja?
Tudi pri nas je za vsako delo potreben najprej predlog, videnje nečesa poznanega ali pa nekaj čisto novega.
Sledi načrt, ki se potem dopolnjuje in usklajuje. Zato imamo upravni odbor in razne sekcije. Srečujemo se veliko in po potrebi. Delamo v okviru sredstev, ki jih pridobimo na razpisu občine na podlagi dejavnosti kot vsa druga društva v občini. Seveda poskušamo pridobiti tudi donacije. Vemo, da se vsa društva obračajo predvsem na Termit d.d., ki je bil tudi naši folklorni skupini velik donator v preteklem letu. Za to se podjetju najlepše zahvaljujemo in prosimo za posluh tudi v prihodnje. Za pravilnost delovanja društva pa Zveza upokojencev vabi predsednike, tajnike in blagajnike na redne izobraževalne seminarje.
Kakšne načrte še imate kratkoročne in dolgoročne za društvo?
Vizija je vedno potrebna in tudi v našem društvu jo imamo. O novostih bomo kar sproti obveščali. Vse naše dejavnosti so znane in priporočamo članom, naj sodelujejo. Vsi, ki imajo željo priti v družbo, naj pridejo v katero koli sekcijo, v tisto, ki jim je najbližja. Vabimo pa tudi ostale občanke in občane, ki so se upokojili ali pa so starejši, da se včlanijo. Ko rečem starejši, lahko povem, da so nekateri pravi mladostniki. Živahni in sposobni so. Tukaj bom dala za primer folkloriste, ki povprečja starosti skupine nikoli ne kažejo. Nihče jim te starosti ne bi pripisal. So res tudi pravi
prijatelji. To jih gor drži in držalo bi tudi vse, ki bi se društvu pridružili in se vklopili v dejavnosti. Lepo vabljeni! Res pa je v društvu precej starejših, ki pač ne morejo v dejavnosti. Take obiščemo, lahko pa pridejo na vsaj tri letna srečanja.
In kako je možno stopiti v stik z društvom?
Društvo ima krajevne poverjenike, s katere članstvo lahko kontaktira. Moja osebna GSM številka je objavljena povsod. Društvo telefona nima, prav tako nimamo interneta. Internet bomo poskušali urediti. Vsak torek so v društvenih prostorih uradne ure od 10. -12. ure
Današnja družba se vseskozi spre-minja-tehnološke, demografske, strukturne, ekonomske spremembe pa prinašajo s sabo negotovost, zato je pomen vseživljenjskega učenja v razvitem svetu vse večji. Kako se to odraža v društvu? Seveda negotovost obstaja v vseh segmentih in tudi v vseh starostnih obdobjih življenja. V življenju upoko-
jencev se je spremenilo in predrugačilo skoraj vse, in to občutno. Vendar je pri tistih mlajših upokojencih tudi že tehnološki razvoj zahteval izobraževanje, tako, da na našem področju skoraj ni problema, da ne bi temu vsaj v manjši meri sledili. Pokojnine običajno niso velike in upokojenci morajo kar pridno varčevati, da se prebijejo skozi mesec. Včasih, ko smo skupaj, se težave kar malo pozabijo, ker smo več ali manj v podobni situaciji. Ne moremo nuditi kakšnih gmotnih ugodnosti, razen enkrat letno starejšim in bolnim damo manjši paket. Se pa naš DZUS prizadeva, da bi te tegobe starejših, ki nas je vse več, opazili na strani oblasti. Vemo, da nekaj naših članic obiskuje univerzo za vseživljensko učenje. Za prostovoljce pa je vedno veliko dela. Vsako leto imamo v društvu tudi nekaj predavanj. V tej smeri se bo moralo še marsikaj postoriti.
Kako poteka sodelovanje z občino?
Kot sosedje, občina je poleg stavbe našega društva, korektno sodelujemo. Informacije, če jih iščemo, tudi dobi-
mo. Na razpisu dobimo toliko sredstev, kot nam pripada na podlagi dejavnosti. Za razne izredne obletnice in za obnovo ostrešja pa dobimo tako kot druga društva. Sodelovanje je torej dobro. Zelo ste dejavni. Redno vas srečujemo na raznih prireditvah, pa tudi kot predsednica društva imate zagotovo določene obveznosti in odgovornosti. Kaj pa počnete, ko zastor pade? Ker sem upokojenka, imam čas za marsikatero dejavnost. Usoda me je iz pedagoške gimnazije preusmerila čisto v druge sfere, finančno - računovodske. Tudi to sem rada delala. Nekje zadaj pa sem imela želeni poklic v sebi ves čas. Ker se za prostovoljce vedno najde delo, se torej najdem v različnih nalogah. Posebno mi je všeč delovanje v kulturnih sferah in z ljudmi. Če rečemo, da je tisto kar rad delaš hobi, potem imam hobijev veliko. Tudi delo na vrtu in jadranje z barko, ki jo je naredil moj mož. Seveda pa sem najraje s svojo družino kot vse babice.
Maja Hren
V Arboretumu dan predstavitve občine Moravče
V okviru predstavitve občin v Arboretumu v času razstave cvetja in prvomajskih počitnic se je naša občina predstavila v ponedeljek, 30. aprila, od 10. ure do poznega popoldneva. Letošnja tema je bila arhitekturna dediščina. Na tem kraju čudovitih zbirk rastlin je Turistično društvo Moravče predstavilo naše največje znamenitosti kulturno -zgodovinskega pomena:
•	grad Tuštanj, pozidan ob koncu 15. stoletja z zanimivo ohranjeno notranjščino,
•	Moravče, ki so bile od leta 1800 trg z vsemi pravicami in cerkev sv. Martina v središču trga,
•	Peški apnenec, tako imenovani Peški marmor,
•	Limbarsko goro s cerkvijo sv. Valentina, delo arhitekta Gregorja Mačka iz leta 1735.
Za tiste, ki predstavitve niso uspeli obiskati, povejmo, da so bili ta dan ob glavni poti Arboretuma, v šotoru, razstavljeni promocijski materiali občine. S svojimi dobrotami je sodelovalo Društva podeželskih žena. Predstavili so se Rokodelci iz Moravške doline.
Za moravško kulturo je pred šotorom v dopoldanskem času zaplesala Folklorna skupina DU Moravče na ljudsko glasbo harmonikarja Konrada Vrbančiča. V popoldanskem času pa je prepeval Grajski oktet. Članice Turističnega društva so bile oblečene v grajska oblačila. Tudi graščak in graščakinja Pirnat sta se udeležila predstavitve, da bi vse skupaj dalo še večji poudarek našemu arhitekturnemu adutu, gradu Tuštanj. Obiskovalce je pozdravil župan Martin Rebolj. Med našimi najbolj znanimi arhitekturnimi dediščinami je čez dan obiskovalce vodila Danica Jančar, predsednica Turi-
stičnega društva. Namišljeni sprehod je zaključila:»Spotoma nas bodo »pozdravljali« številni kozolci, pomembna zapuščina domačih tesarskih, rezbar-skih in drugih mojstrov, ki znanja niso pridobivali v visokih šolah arhitekture, ampak so ga prenašali iz roda v rod.« Velik napis Občina Moravče in ves trud sodelujočih je bil namenjen seveda bodočim obiskovalcem naše občine. Če pa boste naslednje leto premišljevali kam v času prvomajskih počitnic, lahko tudi vi zavijete v Arboretum in med cvetjem poiščete moravški šotor.
VR
Nevarni zapuščeni objekti
Starejša hiša v severozahodnem naselju Prikrnica v Občini Moravče je zapuščena že več let. Nekateri mimoidoči se bojijo, da bo za njih postala nevarna, nekatere pa moti okolica in notranjost stavbe, ki jo smetijo raznorazni odpadki.
Medobčinski inšpektorat smo pozvali na j hišo obravnava kot nevaren objekt. Po podatkih spletne zemljiške knjige je lastnik v tujini, neuradno pa naj bi bila nepremičnina predmet dogovora za zamenjavo lastništva. Obveznost vzdrževanja lastnine, da ne ogroža ljudi je
zapisana v stvarnopravnem zakoniku. Če odpadanje kosov stavbe koga poškoduje, za to odgovarja lastnik. Na drugi podoben primer propadajočega pa naletimo, ko se iz smeri Izlake pripeljemo v Moravče. Da bi se po več letih stvari vsaj premaknile smo podali na Medobčinski inšpektorat poziv, da gre za nevaren objekt. Pričakujemo, da bo izvajanje inšpekcijskega nadzora v skladu z zakonom in pooblastili čim prej premaknilo večletno stanje iz mrtve točke.
Občinska uprava
POLICIJA SVETUJE
«Ollto
ZLORABA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA-OPOZORILO UPORABNIKOM
Policisti v zadnjem času prejemamo veliko prijav kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami elektronskega bančništva. Objavljamo opozorila in nasvete, namenjene vsem uporabnikom elektronskih bančnih storitev. V policiji ugotavljamo, da se neznani storilci v večini primerov izdajajo za podjetja, kot so Lesprom, Dia-group, contici-travel ipd. ter po elektronski pošti pošiljajo ponudbe za lažno poslovno sodelovanje naključnim osebam.
Vsem, ki se javijo in izrazijo interes za sodelovanje, v podpis pošiljajo pogodbe, iz katerih je razvidno, da bodo na svoje transakcijske račune prejeli denar, ki ga morajo nato poslati na drug račun, večinoma prek plačilnega sistema Western Union in Moneygram. Za to opravilo jim obljubijo plačilo, ki je lahko izraženo v odstotkih od posamezne transakcije ali kot mesečno plačilo. Računi, kamor se prenaša tako pridobljen denar, so večinoma v Ukrajini in Rusiji, kjer se izgubljajo koristne sledi za izsleditev storilcev.
Denarna sredstva, ki jih ljudje v takšnih primerih prejemajo na svoje transakcijske račune, izvirajo iz kaznivih dejanj. Vse, ki pridejo v
stik z izmišljenimi podjetji, zato pozivamo, da se na tovrstne oglase in poskuse nezakonitega sodelovanja ne odzovejo!
V nasprotnem primeru bi neznanim storilcem omogočili izvršitev kaznivega dejanja velike tatvine ter napada na informacijski sistem, zaradi česar bi bili tudi sami kazensko odgovorni. Zoper vse, ki bodo v Sloveniji na takšen način prejemali denar, bo policija ukrepala in podala kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Vsem imetnikom transakcijskih računov, ki uporabljate elektronske bančne storitve, v policiji svetujemo:
•	Temeljito se seznanite s pogoji in načini uporabe teh storitev, ki vam jim ponuja matična bančna ustanova.
•	Pozorni bodite na vsa sumljiva elektronska sporočila, ki jih prejemate na svoje naslove, bodisi neznanih ali znanih pošiljateljev.
•	Obiskujte samo preverjene inter-netne strani.
•	Temeljito pregledujte internetno stran banke, ki jo uporabljate za prijavo v elektronski bančni sistem, in upoštevajte navodila
svoje banke.
Svoj računalnik primerno zaščitite s kvalitetnimi protivirusnimi programi in požarnimi zidovi. Naučite se, kako jih uporabljati. Na računalnike, ki jih uporabljate za elektronske bančne storitve, ne nameščajte nezakonito pridobljenih programov, ki večinoma vsebujejo razne oblike trojanskih konjev in druge zlonamerne programe, namenjene za zbiranje informacij, krajo digitalnih certifikatov, prestrezanje gesel ipd. Kaj morate storiti, če zaznate sumljivo prenakazilo denarja? Svetujemo vam, da za pregled osebnega računalnika, ki ga uporabljate za elektronsko bančno poslovanje, najprej zaprosite policijo. Če bi ga najprej pregledovale druge osebe, bi lahko s svojim nestrokovnim ravnanjem naredile več škode kot koristi. Izbrišejo se lahko namreč ključne informacije, ki bi bile za policijo uporabne pri iskanju storilca kaznivega dejanja.
Vir: Gradivo MNZ-Policija
19. tuštanjski prvi maj
Skoraj 1000 m2 znotraj šotora in približno toliko nepokritega prostora zapolnjeno z mizami in pripadajočimi klopmi, na katerih je sedelo vse polno obiskovalcev, 7 do 8 tisoč. Taka je bila slika 1. maja v Tuštanju, oziroma na cegunci popoldne in na večer, vse do druge ure ponoči. Ponovno lep uspeh za organizatorje, Društvo krajanov Tuštanj.
Prvomajsko praznovanje se je tradicionalno pričelo z nastopom Pihalne godbe Moravče ob 10.30. uri. Naslednja točka je bila namenjena otroškemu živ - žavu s Claudio in škrati. Letos je organizator poskrbel za nov obraz iz oddaje Dobro jutro, kar je očitno še povečalo obisk. Sonce je prijetno grelo in že je bilo slutiti, da bo za kuhinjo in strežbo veliko dela.
že po običaju je ob 13. uri od gostilne Soklič krenila kolona, tokrat sto dvajset prijavljenih oldtimerjev in razveselila tako organizatorje kot tudi številne ljubitelje starih jeklenih lepotcev. Cilj oldtimerjev je bila Cegunca. Obiskovalce je v medtem zabavala pevka Claudia. Ansambel Nemir je
na tej prireditvi nastopil drugo leto zapored. Ob 17. uri sta prisotne pozdravila predsednik Društva krajanov Tuštanj, Franci Cerar in župan občine Moravče, Martin Rebolj. Potem pa se je ples na glasbo še drugih dveh dobrih ansamblov nadaljeval, saj so igrali Svetlini in Gamsi. Vse kar je Cegunca nudila, je občinstvo dodobra
izkoristilo in videlo se je, da uživa. Tudi nekaj dežja jih ni zmotilo, le vsi so prišli pod streho v nabito poln šotor. Zadnja populacija, ki je prišla na prireditveni prostor so bili, kot navadno, mladi. Torej, tako kot so organizatorji načrtovali. Bila je prireditev za vse generacije in dolgo v noč.
Zjutraj, drugega maja, ob pol osmi uri pa je cegunca zopet oživela. Vrli Tuštanjčani so začeli s pospravljanjem in ni trajalo dolgo, da je bilo na rekreacijskem prostoru tako kot nekaj
dni pred prireditvijo, torej le čist in prazen travnat prostor. Malo so že bili utrujeni, seveda pa polni zadovoljstva, z mislimi pri novih dejavnostih. Kaj kmalu že pridejo priprave na cegunco
2013, ki bo nosila okroglo obletnico - 20. prvi maj v Tuštanju. Iskrene čestitke in vse dobro tudi v prihodnje!
VR
V Tuštanju že načrtujejo 1. maj 2013
S Francijem cerarjem, predsednikom Društva krajanov Sp. in Zg. Tuštanja, sva se srečala v novi brunarici, ki je namenjena srečevanju krajanov, predavanjem in seminarjem. Prizna, da so imeli kar nekaj težav s pridobivanjem gradbenega dovoljenja zanjo. Meni, da so ji nekateri nasprotovali zato, ker so mislili, da bo šlo v njej za pridobitno dejavnost. Gre pa v resnici za delo za skupno dobro. G. predsednik, prvomajska prireditev je velik projekt. Kako vam to uspeva?
Gre za plod 19. letnega dela. Zavedamo se, da lahko tako veliko število obiskovalcev znova pripeljemo le, če bodo zadovoljni. Le zadovoljen gost se vrača.
Očitno sodeluje veliko krajanov. Ali plačujejo članarino?
Imamo 150 članov. Skoraj vsi prebivalci so člani društva. Prijatelji pa so tudi v drugih krajih naše občine, pa tudi širše. Naj poudarim, da letno opravimo okoli 8 tisoč prostovoljnih delovnih ur od tega vsaj 5 tisoč za organizacijo praznovanja 1. maja. Članarino plačujemo, otroci po 5, odrasli pa po 10 evrov.
Kriza je. Kako se sponzorji in dona-torji obnašajo v teh časih?
Zelo dobro se zavedamo, da brez njihove pomoči take prireditve ne bi mogli speljati. Veseli smo, da jih večina sodeluje z nami že od začetka in to kljub zdajšnji težki ekonomski situaciji. To nam res veliko pomeni. Trudimo se, da denarja samo ne jemljemo, ampak tudi kvalitetno promoviramo njihove dejavnosti.
Kakšen je ekonomski efekt prireditve?
Če ne bi bilo sponzorjev in donator-jev, tisoče opravljenih prostovoljnih ur članov, občine Moravče, ugodnega vremena se člani zavedamo, da bi lahko prišlo do enormne izgube. Imamo preko 25 tisoč evrov stroškov. Tako prireditev bi težko izpeljali tudi tisti, ki se s to dejavnostjo poklicno ukvarjajo.
Kakšno je sodelovanje z občino?
Z občino in županom vzorno sodelujemo. Hvaležni smo za sredstva, ki jih svetniki namenijo za delovanje društev. Večina podpira naše prizadevanje. Res pa je, da nismo razpoznavni samo v
Franci Cerar
bližnji okolici, temveč daleč naokoli in tako prispevamo tudi k promociji naše doline.
Kam gredo finančni učinki prireditve?
Vprejšnjih letih je šlo večino denarja za izboljšanje infrastrukture v kraju. Zadnja leta pa namenjamo sredstva za ureditev društvenih prostorov in vzdrževanje Cegunce. Tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Čaka nas še veliko nalog in dela. Ali prejema kdo kakšen honorar? Približno 500 evrov gre za najnujnejše stroške. V glavnem gre za bencin in stroške telefonov.
Tako veliko ljudi pusti za sabo ogromno odpadkov. Plastenke, pločevinke in druge smeti so lahko problem. Kako ga rešujete?
To je bil v preteklosti velik problem. Iz leta v leto se trudimo, da bi zadevo izboljšali. Žal nam vedno ni uspelo. V zadnji dveh letih so se stvari bistveno izboljšale. Opaženo je bilo, da so
sanitarije čiste in urejene, na voljo je bila voda in ves drugi material, ki je pomemben za higieno. RTV je na dveh največjih prireditvah (Rožnik in Tuštanj) izvedla akcijo »dan potem«, v kateri so ugotavljali, kako je s smetmi naslednje jutro. Lahko se pohvalim, da smo dobili zelo ugodno oceno.
Kaj načrtuje za naprej? Veseli me, da 2. maj ostane dela prost dan. Lahko rečem, da smo s pripravami za 20. jubilejno praznovanje priprave že začeli. Upamo, da ga bomo izpeljali v zadovoljstvo naših gostov. Prizadevali si bomo, da bi naš program še obogatili. Ali bi hoteli še kaj dodati? Slišale so se govorice, da je prišlo do spora med nami in Planinskim društvom. To seveda ni res in take izmišljotine odločno zanikam. Smo v dobrih odnosih, njihova avtonomna in legitimna pravica pa je, da svoj novi dom dobro izkoristijo.
EV
Zaključek nadaljevalnega tečaja za gasilca
V soboto, 21. 4.2012 se je v Pečah zaključil nadaljevalni tečaj za gasilca, ki ga je organizirala Gasilska zveza Moravče, udeležili pa so se ga tečajniki iz vseh petih društev gasilske zveze. Tečaj je potekal od novembra lani do zaključka s praktičnimi vajami letos aprila. Zaradi obsežnosti tečaja so tečajniki izpite opravljali v dveh delih: decembra lani in letos februarja. Tečaj je vodilo več predavateljev in inštruktorjev: Bogo Brvar, Boštjan Mal, Herman Šlibar, Tomaž Grošelj, Jure Božjak, Milan Peterc, Anton Burja, Janez Povirk in Anže Srenjšček. Tečajniki so pridobili potrebna znanja s področij elektrike, gradbeništva, gasilske taktike, prve pomoči, gasilskih vozil in opreme, organizacije in pravnih osnov gasilstva, požara in nevarnih snovi, požarne preventive, tehničnega reševanja, zaščite telesa in dihal, zaščite in reševanja ter razvrščanja. Tečaj je zaključilo okrog 30 tečajnikov, čakajo pa jih še praktične vaje na Igu, ki so odvisne od razpoložljivosti
objektov izobraževalnega centra za zaščito in reševanje. celoten tečaj, predavanja, izpite in praktične vaje, je gostilo PGD Peče, ki se je trudilo biti čim bolj gostoljubno in pripraviti tečajnikom čim bolj prijetno okolje, čeprav je bilo to v mrzlih zimskih dneh včasih težko. Z zaključkom tečaja je
Gasilska zveza Moravče in z njo tudi vsako od njenih društev, dobila lepo število mladih gasilk in gasilcev, ki so usposobljeni za opravljanje nalog gasilca in sodelovanje v intervencijah, za katere pa upamo, da jih bo čim manj. Na pomoč!
Ajda Lalič, Foto: Boris Huber
Gasilska maša pri Svetem Florjanu v Gori pri Pečah
4. maja goduje Sv. Florjan, svetnik, ki naj bi varoval proti požarom in poplavam in je najbolj znan kot zavetnik gasilcev. Sv. Florjanu je posvečena
idilična cerkvica v Gori pri Pečah, sicer podružnična cerkev župnije Vače. Vsako leto se na nedeljo po godu Sv. Florjana na žegnanje v Goro pri
Pečah odpravijo tudi gasilci iz okoliških društev. Tudi letos je bilo tako in 6.5.2012 je bila cerkvica zopet polna gasilcev v svečanih uniformah. Vaški župnik je zbrane gasilce in ostale vernike lepo nagovoril in poudaril pomen gasilstva v današnji družbi, ko nas (pre)pogosto pestijo naravne in druge nesreče. Gasilcem je zaželel veliko sreče in božjega varstva na intervencijah in, da bi bilo seveda le teh čim manj. Iz Gasilske zveze Moravče se je svete maše kakor vsako leto udeležilo najbližje gasilsko društvo, PGD Peče. Upamo, da bodo dobre želje in molitve gospoda župnika pripomogle k temu, da PGD Peče in ostala društva v okolici v prihodnjem letu ne bodo imela preveč dela. Na pomoč!
Ajda Lalič.
Foto: Mojca Smrkolj
Mladi peški gasilci uspešni na tekmovanju v orientaciji
V soboto, 12. maja 2012 so se mladi gasilci iz PGD Peče udeležili tekmovanja gasilske zveze v orientaciji. Tekmovanje je potekalo v Rafolčah v organizaciji GZ Lukovica, gasilska društva pa so tekmovala znotraj svojih gasilskih zvez. Tekmovanje v orientacijskem teku ni zgolj tekmovanje v orientaciji, saj tekmovalce na vsaki točki čakajo naloge; od različnih teoretičnih vprašanj, do vaje z brentačo, prenosa vode in vezanja vozlov. Peški gasilci so se na tekmovanju zelo izkazali, saj so mladinci in mladinke zasedli tretje mesto, pionirji pa drugo. Pionirji so si s srebrno medaljo zagotovili tudi nastop na regijskem tekmovanju, ki bo 19. 5.2012 v Primskovem.
Ajda Lalič Foto: Rok Stenko
Občni zbor PVD SEVER Domžale
V	začetku meseca aprila smo se zbrali člani policijsko veteranskega društva SEVER odbor Domžale na občnem zboru, katerega so se udeležili tudi predsednik in tajnik PVD SEVER Ljubljanskega območja Emerik Peterka in Gojo Keren ter predsednik območnega združenja Slovenskih častnikov Bine Kladnik.
V	uvodnih besedah je vse navzoče člane in goste pozdravil predsednik odbora Domžale Maksimiljan Karba in podal dnevni red. Najprej smo počastili spomin na nedavno umrlega člana združenja, nato pa je predsednik besedo prepustil Emeriku Peterki, ki je nanizal vrsto dogajanj iz preteklega leta. Jubilejno dvajseto leto od osamosvojitve je za združenje pomenilo več proslav, spominskih komemoracij in športnih prireditev, na katerih so bili tudi mnogi naši člani zelo dejavni in uspešni. Množično so bile obiskane tudi družabne igre in pohodi. Omenil je, da vsa dogajanja lahko vidimo na spletni strani. Povedal je tudi, da PVD trenutno šteje prek tisoč sto članov ter da številka še raste, kar je razveseljivo. Izrazil je tudi željo, da bi se v združenje včlanili tudi številni iz okoliških občin,
ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.
Gospod Emerik Peterka je podal tudi program dela za leto 2012, ki bo, zaradi recesije, za skoraj tretjino skromnejši. Planiranih je nekaj proslav, usposabljanje praproščakov in športnih aktivnosti. želja je, da bi pridobili nekaj sredstev iz okoliških občin, da bi s tem lažje nabavili svoj prapor nabavo veteranskih oblek, kar si sedaj sposojamo v Ljubljani. Z nekaj besedami nas je nagovoril tudi predsednik območnega združenja Slovenskih častnikov Bine Kladnik, ki
je poudaril, da je Domžalsko območje zelo veliko in zajema širše območje novonastalih občin, iz katerih prihajajo naši člani. Kritičen je bil do oblasti, predvsem zaradi zmanjšanja pravic. Predsednik Karba je omenil tudi dogovarjanje z vrstniki iz Kamnika o večjem medsebojnem sodelovanju, športnih aktivnostih in druženju. Ob koncu se je vsem zahvalil za udeležbo. Sledilo je družabno srečanje.
Povzeto po: Tone Habjanič (Maja Hren)
Društvo rokodelcev Moravške doline tudi v preteklih mesecih aktivno soustvarjalo
Največji doprinos k razvoju ohranjanja nesnovne (žive) kulturne dediščine je
v tem mesecu zagotovo predstavljala okrogla miza. V četrtek, 10. maja 2012, se je odvijala v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja. Dediščina - naše bogastvo: Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine na lokalni in nacionalni ravni se je glasil njen naslov. Organizirana je bila z željo po predstavitvi pomena ohranjanja nesnovne kulturne dediščine ter poudarjanju vloge nosilcev tovrstne dediščine, ki s svojim ustvarjanjem in delovanjem skrbijo za prenos znanj na mlajše generacije. Občinam, ustanovam, društvom ter posameznim nosilcem dediščine pa je bila nesnovna dediščina predstavljena kot priložnost za vključevanje v podjetništvo in turizem. Na dogodku je Center za razvoj Litija predstavil novo knjižico z naslovom »Naše kulturno bogastvo« , ki jo je izdal v sodelovanju s strokovnjaki s področja kulturne dediščine. Na okrogli mizi je sodeloval etnolog dr. Janez Bogataj, ki je izpostavil povezovanje podjetništva in turizma z ohranjanjem dediščine. Dr. Vito Hazler z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete je obrazložil povezavo z veščinami in znanji za obnovo in razvoj dediščine. Mag. Ksenija Kovačec Naglič, vodja informacijsko dokumentacijskega centra za dediščino z Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je navzoče seznanila s pravnimi podlagami, ki zadevajo področje kulturne dediščine. Predstavnica Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine Slovenskega etnografskega muzeja Adela Pukl je predstavila postopke za vpis v Register žive kulturne dediščine. Vodja projekta Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine na centru za razvoj Litija Mija Bokal je omogočila globji vpogled vloge razvojnih inštitucij pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. župan občine Šentrupert, Rupert Gole, je orisal vlogo občine pri ohranjanju kulturne dediščine in vsestransko vzpostavljanje pogojev za razvoj in napredek. Za zaključek je navzoče kot predsednica Društva rokodelcev Moravške doline in nosilka žive dediščine nagovorila Branka Bizjan. Izpostavila je močan boj z aktivacijo
državnih aparatov in poenostavitvijo zakonodaje. Predvsem je poudarjala, da je delo rokodelcev razvrednoteno. Vztrajajo in se trudijo še naprej predvsem iz veselja in iz zadovoljstva, da nekomu nekaj poklonijo in napravijo veselje in spomine. V zadnjih dneh aprila se je Društvo rokodelcev Moravške doline udej-stvovalo tudi v Arboretumu - Volčji
Potok, kjer so kot vedno z veseljem prikazovali izdelovanje izdelkov. Tokrat so predstavile izdelavo ogrlic iz perlic. Manjkali niso tudi na Tuštanju ob 1. maju. 5. maja pa so se udeležili Florjanovega sejma v Trzinu, kjer so kot vedno skrbeli za širjenje rokodelske obrti med laiki in jih navduševali s svojimi izdelki.
Eva BABNIK
Društvo upokojencev Moravče razveseljuje po domovih starejših
Tudi letos obe sekciji Društva upokojencev Moravče, Mešani pevski zbor in Folklorna skupina, obiskujeta bližnje in tudi oddaljene domove starejših občanov. Skoraj lahko rečemo, da so se stkale prijateljske vezi z oskrbovanci in osebjem nekaterih domov. Verjetno pa si vsi predstavljamo, kako posebno so jih veseli Moravčani, ki so razmeščeni po več domovih. Oskrbovanci v domovih so čudovita publika. Povedo, da imajo najrajši nastope otrok in sebi najbližjih, kar seveda mislijo na upokojence. Ob koncu nastopa najraje slišijo valčke in polke, na katere se nekateri zavrtijo, drugi pa zaplešejo v srcih. Nastopi moravških upokojencev so vsakokrat izjemo pohvaljeni in povabljeni na čimprejšnje ponovno srečanje. (VR)
Nastop Folklorne skupine DU Moravče v domu starejših v Domžalah
Kot že mnogokrat doslej je bil tudi v letošnjem letu 30. april rezerviran zato, da vsi skupaj doprinesemo nekaj k spletanju močnejših vezi med krajani Dešna in tudi ostalimi simpa-tizerji Društva krajanov Dešen - DŠN. Organizirali smo srečanje v počastitev praznika dela na našem igrišču. Za dobro hrano sta letos poskrbela Branko Ustar, predsednik Krajevne skupnosti, in član Društva krajanov Dešen - DŠN
Lojze Zupančič. Da naša grla niso bila suha pa sta pridno skrbela in nam stregla Igor Grabeljšek in Tatjana Ustar. Ritmi poskočne glasbe so nas spremljali in kdor je želel se je lahko tudi malo »zavrtel«. Ker je v prve dni maja praznovala prva predsednica Krajevne skupnosti Dešen, Branka Bizjan, smo praznovali še prihodnji dan. Izrazila je željo, da si ne želi klasičnega mlaja, ampak
druženje z družinskimi člani ter so-krajani. Z veseljem smo ji ustregli in ji prišli čestitat, ter jo namesto mlaja razveselili z okroglim grmičkom, ki bo v prihodnje krasil njen vrt. Ja tudi torta za tako prijeten dogodek ni smela izostati. Skupaj smo se poveselili, si malo oddahnili in nabrali moči za prihodnje delovne dni.
Eva Babnik
Ribniki in Ribiška družina v Moravčah
Kdo ne pozna moravških ribnikov, oziroma ribnikov v Zalogu?! že v času, ko spoznavajo prve črke, učiteljice odpeljejo učence na sprehod do ribnikov, tam se sprehajajo mamice z vozički, tam se delajo fotografski spominki v vseh letnih časih. Po Pavčkovo bi rekli: »Lepo do muke.«
Tukaj lahko pridamo le skrb, ki jo je potrebno vložiti v vzdrževanje in čiščenje okolice ribnikov, v vzdrževanje obrežja in celo ribniškega dna. Vedno znova se pojavijo problemi, ki jih tudi letos ni malo, napr., ker se brežina vsipa. V sodelovanju z občino si je Pododbor Moravče , ki spada pod Ribiško družino Bistrica Domžale, tudi letos zadal nalogo, ohraniti moravške ribnike v stanju, ki si ga vsi želimo.
Seveda pa priredijo v Pododboru Moravče na ribnikih tudi več Ribiških tekmovanj.
5. maja so priredili ribiško tekmovanje članov PO Moravče, ki se ga je udeležilo trinajst članov. Skupaj so ujeli 34kg rib. Najbolje so se odrezali:
1.	Mesto - Janez Klopčič (10.45 kg)
2.	Mesto - Mitja Jerman ( 5.05 kg)
3. Mesto - Ambrož Stražar ( 4.20 kg) 12. maja je potekalo odprto tekmovanje vseh ribičev, ki so si želeli udeležiti tekme. Tekmovanja se je udeležilo 36 tekmovalcev, ki so skupaj ujeli 26,77kg rib. Najboljši so bili:
1.	mesto - žiga Lampič ( 8.60 kg )
2.	mesto - Dominik Povše ( 4.60 kg )
3.	mesto - Brane Ružnič ( 4.15 kg ) Lovilo se je na skupno težo vseh ulo-
vljenih rib. Najtežji krap je bil težak 4.60 kg.
Ali si lahko predstavljamo, da je ujeti ribo, podobno kot utrgati gobo? Imamo čudovite ribnike, za dušo, enim tako, drugim drugače. Važno je le vzeti si čas in jih obiskati.
VR (podatki in foto Andrej ČRV)
Praznovali smo....
Smo za?....Bi začeli v oktobru?.... Bomo zmogli?...Tako so se verjetno spraševali prvi skavtski voditelji, ki so v Moravče prinesli skavtski duh, ki nas je vodil vse do današnje 10. obletnice delovanja.
Voditelj, skavt, skavtski kroj, obljuba, značaji veje, disciplina, smisel za čast, samozaupanje, veselje do življenja in narave, širjenje moralnega obzorja (verska vzgoja), spoštovanje samega sebe, navezanost na skupnost, telesna moč, pogum, igre, dejavnosti na prostem, ročne spretnosti, služenje bližnjemu in skupnosti, ....in še bi lahko naštevali. To so le delčki napotkov, ki jih je ustanovitelj skavtov lord Robert Baden Powell zapustil svojim naslednikom v skavtskem priročniku. In naš steg Oceanovih E6 je ponosen, da še vedno po 10 - ih letih z veseljem in pogumom sledimo njegovim navodilom.
Geslo našega praznovanja je bilo »10 za nov zalet«, saj si želimo pogumno še naprej stopati po poti skavtskih dogodivščin. Zavetnik skavtov Sv. Jurij , kot edini vitez med svetniki , nas že dolgo opogumlja, navdaja z ljubeznijo do drugih in varovanjem na naših skavtskih dogodivščinah, pa je bil naš osrednji lik, po katerem smo se zgledovali.
Naš novi podvig smo torej začeli v petek 27.4., ko se je pri Sv. Mohorju spustil dvižni most Zmajevega gradu
Se spomniš trenutka, ko prvič si ogenj prižgal,
obrazov, s katerimi na novo si pot se podal?
Se spomniš potepov, se spomniš,
kako smo iskali zaklad sred noči,
povezani v duhu branili zastavo, odkrivali skrite sledi?..
in zvoki fanfar naznanili začetek slavja. Tekom let so se naše viteške vrline (vozli, orientacija, potna znamenja, ...) izpopolnjevale in svojo moč smo pokazali na viteškem turnirju. Kljub pravi borbenosti vseh vitezov, je na koncu zmagal vsak vitez, ki je dokazal hrabrost in poštenost. Toda počitka še ni bilo. Po spustu zastave, se je taborni prostor preselil v srednjeveški gozd, kjer se je pokazala prava viteška vrlina - boriti se do konca, žrtvovati se za druge, raje častno umreti, kot pobegniti. A tudi skavtski vitezi potrebujejo počitek in tako smo si postlali v naravi ali v gradu. V soboto smo se v dopoldanskem času podali na spominski sprehod h Gradiškem jezeru. Našo spominsko pot pa so gradili tudi bivši skavti, ki smo jih častno sprejeli. Skupaj smo si ogledali »Gozd spomina«, ki nas je popeljal po poti naših več kot 50 taborov, potepov po naši domovini, srečanja z drugimi skavti, udeleževanja skavtskih aktivnosti (Mrest, Jakec, Zaklad in zagat,Ujemi me,.), pomoč naravi (čiščenje Drtijščice, okolice), papir akcije, služenja skupnosti in drugim, ki so nas potrebovali, naši
zapisi ob straži zastav, knjige vodov, zlate knjige srečanja, skala posveta,.. Gozd spomina se kar ni hotel končati in prav je tako....S prihodom staršev se je večer prevesil v slavnostno akademijo, ki je bila vrhunec 10. obletnice spominov. Skavtski izvrstni igralci, povezovalci, pevci in navdušeno občinstvo, so spomine preprosto »oživeli«. Seveda brez torte ni šlo, tako smo si za zaključek slavnostne akademije zaželeli vse najboljše in se posladkali s sadno čokoladnimi spomini. Se spomniš trenutka, ko prvič si ogenj prižgal? Tabora brez večera ob ognju ni, tako smo tudi sobotni večer z veselim druženjem zaključili ob ognju, katerega so postavili naši starši. V nedeljo smo se viteško podali na pot k župnijski cerkvi , kjer smo odložili vse svoje skrbi, prošnje in zahvale za pretekle dni, mesece, leta in trenutke. V srcu je bilo veselje,v očeh sreča in solza, saj smo skupaj varno prehodili pot po lepi naši domovini. Praznovanje smo zaključili s skavtskim piknikom na župnijskem vrtu.
Kristina Novak, smejoča delfinka
____w
Delovni pomladni meseci Društva krajanov Cešnjic
OČISTIMO CESNJICE
Meseci marec in marec ter začetek maja so bili za člane Društva krajanov Češnjic zelo delovni. V marcu je tudi naše društvo sodelovalo v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo oziroma Očistimo Češnjice - kot se je glasilo geslo na plakatih v naši vasi. Očiščevalne akcije se je udeležilo veliko število krajanov, od najmlajših do malo starejših. Ugotavljamo, da je naša kultura še precej na nizkem nivoju, kajti veliko lažje je odnesti smeti v bližnji gozd ali stresti v potok, kot pa jih odložiti na za to pripravljenih zbirališčih. To se je pokazalo kar na nekaj mestih. V današnjem času je na voljo veliko ekoloških otokov pa tudi vsa gospodinjstva imajo na voljo dva zabojnika. In če še to ne pomaga, kaj bomo pustili našim zanamcem? Po informacijah iz medijev je bila letos to zadnja tako velika akcija, kajti prostovoljci, ki se udeležijo akcije, ne bodo več dajati potuhe tistim, ki na veliko »svinjajo« v gozdovih in na neustreznih odlagališčih.
TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Turnir v namiznem tenisu je postal po nekaj letih že kar tradicionalen. Vsako leto se prijavi več tekmovalcev, ki se pomerijo v treh različnih kategorijah: mlajši, starejši nad 16 let, ženske in dekleta.
Turnir je potekal na praznični dan, 27. aprila, na dvorišču pri Cesarju. Najprej je bil uradni trening, potem pa tekmovanje, ki je potekalo do poznih popoldanskih ur, vmes je bil seveda čas za okrepčilo.
Organizatorji so veseli, da se tekmovanja udeležijo tudi člani drugih društev. Letos je bilo poleg domačinov največ članov iz KŠD Peče. Zmagovalci so prejeli medalje, obvezno pa je bilo tudi poziranje pred fotografi. Na priloženi fotografiji so vsi tekmovalci, ki so prejeli medalje.
KRES NA PREDEVEČER 1. MAJA
Na predvečer praznika dela je društvo pripravilo kresovanje. Letos je to novost in upamo, da se bo obdržala vnaprej, saj je bilo »fajn« druženje, kot so menili prisotni.
Veje za kres so se pripravljale že dober mesec nazaj. Kresovanje je potekalo pri nogometnem igrišču, kjer v bližini ni nobenega objekta, ki bi bil v nevarnosti zaradi ognja. Vreme nam je služilo, zato se je nabralo kar nekaj krajanov, ki so se želeli poveseliti. Za pijačo je poskrbelo društvo, za hra-
Skupinska fotografija udeležencev turnirja v namiznem tenisu. 1« Novice iz Moravške doline
no pa je poskrbel član društva Martin Vesel, ki je sponzoriral hrano - odojka, ki se je že zgodaj popoldne začel vrteti na ražnju. Ob tej priložnosti se mu tudi zahvaljujemo, ker nas je pogostil.
PRVOMAJSKO SREČANJE KRAJANOV Z GODBO
Prvomajsko srečanje krajanov Češnjic je resnično tradicionalno. Odvijalo se je že, še preden smo pred petimi leti ustanovili društvo.
Krajani se zberemo pri Cesarju na
dvorišču, kjer nas ob 9. uri zjutraj že predrami godba Moravče s svojo bu-dnico. Prebudi nas z nekaj skladbami, nato pa nadaljuje svojo pot. Krajani pa se ob hrani in pijači še družimo do poznih popoldanskih ur. V vseh prispevkih zasledimo besedo »druženje«. Marsikdo bi ob tem dejal: »Saj samo jejo in pijejo.« Ne, ni samo to. V današnjem času, ob tem hitrem tempu, ko skoraj nimaš časa, da bi se ustavil pri sosedu in mu zaželel lep dan, menimo, da je prav, da se najde
čas za druženje s krajani, s sosedi oziroma mora se najti čas za negovanje dobrih odnosov. Člani društva smo ponosni, da se veliko družimo, da se dobro razumemo, da skupaj kam gremo in navsezadnje, da se skupaj poveselimo. Kje boš iskal pomoč, ko jo boš potreboval? Najbližji je vedno sosed.
BOžENA GROBOLJŠEK Foto: Sonja Bizilj in Božena Groboljšek
Na kozolcu bo mogoče tudi prespati
Lep sončen dan me je zvabil na Lim-barsko goro. Na poti sem se ustavila na domačiji Pr' Jurjovc, kjer je gospodar Srečo Vrhovc z ekipo postavljal, oziroma prestavljal stoletnega lepotca na mesto, kjer je nekoč že stal kozolec. Strokovnjaki ugotavljajo, da so kozolci, naša kulturna dediščina, zaradi propada kmetij in modernejše kmetijske proizvodnje in shranjevanja travinja v bale, ogroženi. A se na srečo še najdejo posamezniki, ki to našo dediščino rešujejo. Si predstavljate, da jahate na konju po zeleni Moravški dolini, uživate v neokrnjeni naravi in pogledih na Julijce z očakom Triglavom, na Kamniško-Sa-vinjske Alpe, Menino planino in Mo-ravško hribovje na jugu. Ko prijezdite proti vrhu Limbarske gore, vas ujame noč. In glej, prav tam vas čaka konjeniška postojanka pod kozolcem, kjer se lahko v miru odpočijete, nakrmite konja in prenočite.
V pogovoru mi je Srečo povedal, da je na tem mestu nekoč že stal kozolec, ki ga je zob časa tako načel, da ga je moral podreti. Podeželske kmetije pa ni brez kozolca, je dodal in modroval, da bi lahko postavil novega, a so mu stari bolj pri srcu, saj pripovedujejo svojo zgodbo. Zato je začel iskati primernega in ga našel v okolici Vranskega. Lep toplar iz leta 1839 ga je očaral in takoj seje odločil, da bo njegov. Z gospodarjem sta se pogodila za ceno, dobil je ekipo za razstavljanje. Razstavljanje je bilo zelo nevarno, saj je bil kozolec precej visok in ni imel nobenih kovin-
skih povezav ali žebljev. Vse je bilo sestavljeno kot »lego kocke«. Vsak del so oštevilčili in fotografirali, pomagali so si tudi s sodobnimi stroji za dvigovanje, nato pa kozolec na tovornjakih odpeljali na Limbarsko goro, kjer bo lahko ponosno stal še kakšnih sto let, saj je »poponoma zdrav«, pripoveduje gospodar in dodaja, da bo nudil zatočišče popotnikom in konjenikom. Srečo Vrhovc je ljubitelj narave in veseljak, glasbenik, športnik, zdaj mlad upokojenec. Kot mladenič je pred tridesetimi leti začel iz potokov in grap odvažati stare, zapuščene avtomobile in motorje in na Viru odprl enega od prvih avtomobilskih odpadov v Jugo-
slaviji, ki ga je zdaj prepustil sinu. Sam se je vrnil na domačijo, ki jo obnavlja in je na njej že mogoče prespati ali si privoščiti malo drugačno praznovanje. Aktiven je tudi v Turističnem društvu, kjer s svojimi idejami pomaga pri razvoju kraja.
Na njegovi novi konjeniški postojanki bodo lahko konjeniki nahranili, se okrepčali še sami in morda tudi prespali na kozolcu. Morda se bodo na kozolcu ponovno rojevale prve ljubezni in romantična doživetja iz časov naših dedov. Saj ste že slišali: »kozolec je najlepši takrat, ko je poln«.
Branka Bizjan
Na večerjo smo prišli oblečeni
Dramska skupina KŠD Peče je v soboto, 21.4.2012 v dvorani gasilskega doma v Pečah premierno uprizorila celovečerno komedijo z naslovom Pridi gola na večerjo. Predstava je zbujala zanimanje že takoj, ko smo objavili njen naslov, saj je vse zanimalo, katera bo na večerji gola. Pa naj vas razočaramo, vse smo bile oblečene. Predstava je bila vseeno dovolj nagajiva in zabavna, da je pošteno nasmejala polno dvorano v Pečah, pa še naslednji dan skoraj polno dvorano v Kulturnem domu v Moravčah. Predstava ni dobro zabavala le gledalcev, ampak tudi nas, ki smo sodelovali pri njenem nastajanju. Vse se je začelo januarja, ko smo se odločili, da se letos spopademo z omenjeno predstavo avtorja Marca Camolettija. Odločitev je bila težka, saj je predstava precej dolga in zahtevna, a smo se odločili tvegati. Igro smo kot ponavadi malce priredili za našo dramsko skupino; poslovenili imena in kraje, nato pa smo začeli z delom. Režiserka Nuška Mlekuž nam
je že od začetka pomagala s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in nas že na bralnih vajah usmerjala in popravljala kadar je bilo to potrebno. Igralsko ekipo smo sestavljali Tomo Kos, David Primožič, Primož Urankar, Anja Jesenšek, Katjuša Lavrinc in Ajda Lalič. V ekipo smo dobili še spretnega scenskega mojstra, Robija Jereba, ki nam je pomagal pri postavitvi scene. Ko smo se z bralnih vaj prestavili na oder, sta nam na pomoč priskočili
nepogrešljivi in zanesljivi šepetalki, Katarina Stenko in Pavla Lavrinc. Predstave smo naposled le pripeljali do odra in do dveh polnih dvoran in zadovoljnega občinstva. Veseli smo, da nam je uspelo in, da smo nasmejali tako veliko število ljudi. Hvala vsem, ki ste nas prišli gledat in spremljajte našo spletno stran, saj za jesen načrtujemo dodatne ponovitve.
Ajda Lalič, Foto: Dejan Gabršek
Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije
Na tokratni reviji otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije na tretjo velikonočno nedeljo, ali tudi papeško nedeljo, ko se v Sloveniji pripravljamo na teden molitve za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih, so v cerkvi sv Mihaela v Mengšu sta tokrat nastopila, številčno najmočnejši otroški zbor, Zvonček in mladinski zbor Zmaji župnije sv Martina iz Moravč. Tudi tokrat je pripravil srečanje dekanijski animator za petje župnik na Viru Jože Tomšič, ki je prevzel tudi povezovanje v sodelovanju z župnijo in župnikom v Mengšu.
Uvodne besede niso bile predolge tudi tokrat upoštevaje gesl manj besed in več dobrih misli in petja sebi v veselje in Bogu v čast. Tremo so nastopajočim tokrat pregnali domačini pod taktirko Urške žnidar, ki ji je pri izvedbi malce hitrejših ritmov priskočil v pomoč Bend župnije Mengeš, ki je dvignil tudi vzdušje v cerkvi. Za njimi so pred oltar stopili Sončni žarki iz Domžal z zborovodkinjo Lili Sever ob spremljavi Kristine Kozjek. Zbor iz župnije Blagovica nas je ob imenu Vrtovškove šmarnice v spomin na pokojnega župnika spomnil in, da bo
mesec maj kmalu in pod vodstvom Monike Juvan navdušil tako z izvedbo kakor številčno spremljavo. Iz župnije sv Martina iz Moravč je zbor Zvonček vodila Barbara Fale. Za njimi je iz iste doline nastopil še otroško-mladinski zbor župnije Vrhpolje z Marijo Klopčič v vlogi zborovodkinje. Tina Grošelj je s seboj pripeljala zborček iz župnije Dob, Ana Pflaum pa župnije Jarše. Violinistko Dorotejo Kink je za spremljavo tokrat uporabila Petra Avbelj pri zboru iz Brda, kar dve zborovod-kinji vodita zbor Zvonček iz Vira in sicer Vanja Jereb in Simona Hrovat. Na koncu pevskega dela druženja smo prisluhnili še mladinskemu zboru Zmaji iz Moravške župnije pod taktirko Jane Vehovec, ki pa niso bili tisto, kar bi iz njihovega imena lahko razbrali. Svoje druženje v cerkvi smo zaključili z litanijami Matere božje in blagoslovom z Najsvetejšim, nadaljevali pa smo ga v prostorih župnijskega doma sv. Mihaela, ob dobrotah, ki so nam jih tokrat pripravili gostitelji.
djd
S šolo za šolo
Očistili smo okolico vrtca
Tudi otroci iz Moravškega vrtca so se, skupaj s svojimi vzgojiteljicami, pridružili akciji Očistimo Slovenijo. Akcijo smo v sodelovanju z OŠ Jurija Vege Moravče in občino Moravče izvedli v petek, 23. 3. 2012. Šolskim otrokom sta se pri pobiranju smeti pridružili dve starejši vrtčevski skupini. Otroci so si nadeli zaščitne vrečke in se podali na »lov« za smetmi v okolici vrtca in šole. Z navdušenjem in veliko vnemo so iskali smeti in jih pridno nosili v vrečo. S ponosom so svojim prijateljem in vzgojiteljicam pripovedovali katere smeti so našli in jih odstranili iz narave. Z izvedeno akcijo smo zelo zadovoljni, saj vsi vemo, da smo veliko prispevali k skrbi za našo naravo.
Kristina cerar
Kviz o Juriju Vegi
Na naši šoli že vsaj 10 let (toliko časa jaz tu službujem) poteka kviz o Juriju Vegi, po katerem se imenuje moravška šola. Izvedemo ga za vse razrede konec marca ob obletnici smrti Jurija Vege. Preko kviza se učenci vsako leto o njem učijo ter utrjujejo svoje znanje. Vsak razred izbere ali izžreba predstavnike, ki se med seboj pomerijo v znanju. Pred tem dobijo potrebno literaturo, ki jo predebatirajo znotraj razreda. Poleg vedenj o življenju Jurija Vege, so vprašanja zajemala tudi področja matematike, fizike, naravoslovja in astronomije. To so področja, na katerih je Jurij Vega blestel. Mi si za naše učence želimo, da bi imeli širino znanja ter sposobnosti povezovanja znanj. Gospa ravnateljica je v govoru poudarila odnos, ki naj ga gojimo do znanih Slovencev, še posebej tistih, ki izhajajo iz našega kraja.
Ob kvizu učenci pripravijo kulturni program. Letos sta nastopala oba šolska otroška zbora, učenke so se predstavile s plesom, slišali smo melodije harmonike, pa rap-recitacijo in kratko igro. Učitelji smo pripravili vprašanja, program povezovali, določili zmagovalce. Ti so prejeli nagrade kot so: brisače, majice, ravnila, revije, pisala, bidoni ...
Običajno smo izvedli kviz v dvorani kulturnega doma, letos pa v šolski telovadnici. Potekal je za vsako triado posebej, pri pripravi prostora in ozvočenju so pomagali
učenci. Vzdušje je bilo prijetno domače. Veseli nas spoznanje, da učenci vsako leto potrdijo, da veliko vedo o življenju in dosežkih velikega rojaka.
Petra Peterka, foto Inge Ivartnik
|0jAndrej Jerman s.p.|
041
ADAPTACIJE KOPALNIC NA KLJUČ ogled in 3D izris / celotna izvedba
vodovod, ogrevanje, ogrevanje na biomaso, toplotne črpalke, sončni kolektorji
instalacije.jerman@gmail.com
biQmasa
.II aä
faüli ngi
maj 2012
S šolo za šolo
v _
Učenci OS Roje na državnem tekmovanju mladih tehnikov
V petek, 11. 5. 2012 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekalo Državno tekmovanje mladih tehnikov za osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Osnovno šolo Roje sta zastopala dva učenca, ki sta se pomerila v obdelavi tekstila ter tehničnem risanju s programom CiciCAD. Oba sta izkazala izjemno spretnost in znanje ter se odlično »odrezala«. Sonja S. je v obdelavi tekstila premagala vso konkurenco in zavzela prvo mesto ter zanj prejela zlato priznanje. Sandi P. pa je pri tehniškem risanju oz. konstruiranju s CiciCAD-om zavzel drugo mesto in prejel srebrno priznanje.
Tekmovalcem Osnovne šole Roje čestitamo za izjemen uspeh in jim želimo uspešno ter natančno nadaljnje delo.
Učitelj OŠ Roje Slavko Lenaršič
LUTKOVNI ABONMA V VRTCU
Lutke imajo otroci zelo radi. V otrocih lutka vzbuja domišljijo, ustvarjalnost , to oboje pa je najdragocenejša dota otroku za nadaljnji razvoj.
Lutkovni abonma je postal ustaljena praksa v našem vrtcu, ker ima številne prednosti:
•	vnaprej dogovorjene termine,
•	možno celoletno načrtovanje in povezovanje z vzgojnim programom,
•	nižja cena in lažja organizacija.
V	letošnjem šolskem letu so si otroci ogledali kar 4 predstave lutkovnega gledališča ZAPIK.
V	slovenskem lutkovnem prostoru ima gledališče ZAPIK posebno mesto. Odlikujejo ga preprostost, neposrednost in topel stik z malimi gledalci. Gledalci niso le nemi opazovalci dogajanja na odru, ampak se vanj aktivno vključujejo. Predstave so bile igrive, glasbeno in likovno bogate ter z obilo tematike slovenskega ljudskega izročila.
Zadnja predstava - Svinjski pastir, ki smo si jo ogledali v sredo, 16. 5. 2012, pa je bila sploh nekaj posebnega, saj so v njej nastopale ogromne, čudovite lutke- marionete,
ogromna in lepa scena...pa še v Kulturnem domu- v čisto pravi dvorani smo si jo ogledali!
Najlepše se zahvaljujemo Občini Moravče, ki nam je omogočila koriščenje dvorane.
Joža žuna
9. tek okoli Gradiškega jezera
Teka okoli Gradiškega jezera se je v nedeljo 13.05.2012 udeležilo okoli 100 tekačev, med njimi je najmlajša štela 11, najstarejši pa 73 let. Trasa je tudi izven organiziranega teka priljubljeno sprehajališče in tekališče, predvsem zaradi razgibanega terena, makadamske podlage in narave, ki jezero obkroža.
Najprej so na progi tekmovali najmlajši, in sicer na razdalji 1200 m, ostali pa so se pomerili na razdaljah: 1 krog (4200 m), 2 kroga, 3. krogi. Najboljši na razdalji 1. krog je bil Ivan Hrasto-
vec, ki je krog končal v 13 min. in 59 sek., razdaljo 2. kroga je najhitreje pretekel Martin Ocepek (AK Domžale), ki je za razdaljo potreboval 29 min. in 59 sek., z razdaljo 3. krogi pa je najhitreje
opravil Robert Kotnik (AD Kronos) in sicer v 43 min. in 25 sek. Vreme organizatorjem, Turističnemu društvu Gradišče, že nekaj let nagaja, upajmo pa, da bo jezero naslednje
leto, ko bo tradicionalni tek že desetič, obsijalo sonce.
Maja Hren
Mlajše selekcije med najboljšimi, članska ekipa z novim
trenerjem
Do oddaje prispevka so vse selekcije našega nogometnega kluba že zakorakale v drugo polovico spomladanskega dela sezone 11/12. Najmlajša starostna skupina do 8 let, je kljub le trem dosedanjim zmagam in trenutnem zadnjem mestu, z znanjem krepko napredovala. Le leto starejša ekipa U9 je na zadnjem turnirju lepo presenetila prvouvščeno črnuško ekipo, ki je po 18 krogih le enkrat poražena, naši igralci pa so z borbeno igro iztržili neodločen izid srečanja.
Ekipa U10 je še vedno na odličnem 3. mestu, najbližji zasledovalci iz nogometnega kluba Dob zaostajajo že za znatnih 8 točk.
Mlajši dečki (do 12 let) po 32.odigra-nih tekmah beležijo 27 zmag, 4 poraze ter en remi in so v igri za najvišja mesta. Prvo mesto pa si trenutno podajajo z ekipama NK Mirna in NK Jezero Medvode.
Kadeti in mladinci združenih ekip NK Roltek Termit nihajo iz tekme v tekmo, obe ekipi pa sta po 22.krogih trdno na sredini lestvice. Kadeti zasedajo trenutno 8.mesto, mladinci so na devetem.
Člansko ekipo je prevzel novi trener Ervin Polovšak. Z njegovo pomočjo pa bodo naši nogometaši poizkusili izkupiček iz prihajajočih srečanj obrniti v svojo korist. Trenutno so še vedno na zadnjem mestu, do konca jih loči še 7 krogov.
Veterani so se uvrstili v drugi krog tekmovanja v skupino A in so po dveh srečanjih drugega dela trenutno 6. izmed osmih ekip. Prvo tekmo so z Litijo izgubili, na drugi proti ihanskemu moštvu pa iztržili točko za neodločen rezultat.
Na koncu še vabilo vsem nogometnem navdušencem starejšim od 6 let. Pridružite se našemu nogome-
tnemu klubu. Posebno povabilo pa velja igralcem med 12. in 14. letom, da se nam pridružite, saj bomo letos ponovno pričeli z ekipo U14 (starejši
dečki). Vse inf. na 041 349 395 ali 031 682 768.
Bojan B.
Jubilanti v občini Moravče
Svoj visoki življenjski jubilej,
osemdeset let je praznovala	devetdeset let je praznovala
Lemut Amalija,	Uštar Stanislava,
Moravče, Vegova ulica 13	Zalog pri Kresnicah 2
Ob praznovanju ju je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva. (VR)
Pomlad je v svoj tek pognala vse __ ^ßgm naravne sile. Glede izvajanja na- mM ^^m črtovanih projektov - predvsem jy^jSlovenija investicij kot je vrtec pa očitno tudi untansimilwtsKB strmuta hudobne palčke, saj niso videti
prav cvetoče. Res se je zganila podzemna toplotna ogrevalna mrzlica (predvsem z intenzivnim merjenjem že stokrat izmerjenega, kar bi se gotovo dalo poenostaviti in kje kaj prihraniti?). Upamo, da nas občutek ponovne predelane investicije ne vara, saj je že kar pregovorna praksa: če ne gre, pa malo oškrnemo, skrajšamo, premečemo (če se da, da o tem ve čim manj ljudi, še svetniki ne) in dobimo »škrbino«, kot bi pisalo v Wikipediji. Res bi bil že skrajni čas, da se kaj od začetega dokonča in se drži danih obljub, načrtov in se ljudi verodostojno obvešča. Govori se že, da zaradi povečanega obsega obnove knjižnice (ne vemo kakšne neznanke so se prikradle načrtovalcem in projektantu ?) neznanke »zid in streha bo, morda še police, za vse drugo bo pa treba počakati«. Morda do takrat, ko bo kje odpadel kak meter asfalta ali pa bo na novo izbrani izvajalec dal kakšno provizijo, ali popust...Ali se res ni dalo načrtovati dovolj sredstev, da bi prepotrebna knjižnica tudi polno delovala? Vsekakor pa bomo na težave vsaj za kak dan pozabili med praznovanjem dneva državnosti, ki ga bo OO NSi začel s tradicionalnim kresovanjem na Limbarski gori 23. junija, ki se bo začelo s sv. mašo za domovino ob 20.30. Vse zavedne Slovenke in Slovence v naši občini in širše vabimo, da se nam pridružijo saj je domovino tudi danes potrebna obojega: naše zvestobe in poštenega dela ter molitve in Božjega žegna. Kljub kakšnemu temnemu oblaku na državnem nebu vam želimo veselo in ponosno praznovanje Dneva državnosti.
OO NSi Moravče
Dobri zgledi vlečejo - lahko enako pričakujemo tudi v Moravčah?
Mestna občina Kranj je v mesecu aprilu 2012 pričela z objavljanjem javnih naročil v enostavnem postopku tudi za naročila, za katera sicer ni potrebna objava na Portalu javnih naročil. Tako bodo na spletni strani občine objavljali vse postopke javnega naročanja za:
•	javna naročila za blago in storitve (v vrednosti 5.000 -20.000 evrov brez DDV) ter
•	javna naročila za gradnje (v vrednosti 10.000 - 40.000 evrov brez DDV)
z namenom, da omogočijo prijavo vsem zainteresiranim ponudnikom za izvajanje posameznega javnega naročila v enostavnem postopku, kot tudi zagotoviti preglednost oddaje predmetnih javnih naročil.
Podobna pobuda je bila s strani Neodvisne liste Skupaj zmoremo! že v letu 2011 dana županu g. Rebolju, vendar navdušenja nad transparentnostjo iskanja vseh možnih ponudnikov za posamezno javno naročilo male vrednosti ni bilo. Dejstvo je, da je župan v obdobju svojega županovanja sklepal praktično vse pogodbe za naročila male vrednosti brez iskanja najugodnejšega ponudnika, kar bi sicer z javno objavo lahko dosegel. Res pa je, da se z javno objavo javnih naročil razrahljajo tesno stkana omrežja, saj ni več mogoče oddajati javnih naročil le posameznim izbrancem, ki lahko poslujejo z občino. Upamo, da bo podobno potezo kot jo je storil kranjski župan, storil tudi naš župan in dokazal, da želi delovati transparentno in enakopravno do vseh poslovnih subjektov na trgu.
Štefan Brvar, Neodvisna lista Skupaj zmoremo!
Potrebno bo zavihati rokave
Občina Moravče je nedvomno bogata in to ne zgolj zaradi neokrnjene narave in dobrih ljudi, ki so včasih nekoliko naivni a prijazni in gostoljubni. Bogata je tudi zaradi tega, ker se v preteklosti ni zadolževala tako kot mnoge druge občine, ki danes praktično še zgolj životarijo. Velikokrat je bila Slovenska demokratska stranka- SDS v Moravčah ožigosana kot tista, ki najbolj tečnari in hoče imeti čiste račune. Vedno smo govorili, da lahko porabimo zgolj toliko, kot lahko ustvarimo. Dober gospodar ve da se »špara« takrat ko imaš. Vedeli smo da zmoremo več, če bomo sposobni in gospodarni, ne pa neodgovorno potratni. Danes se nam in občini to obrestuje. Brez zadolžitve smo likvidni in lahko dejansko izvajamo razvojne projekte, ki so si jih zadale praktično vse politične stranke in skupine v občini. Prav zaradi te prednosti pričakujemo, da vse naše želje in potrebe izpeljemo tudi v praksi. Predvsem se pa moramo zavedati, da čas neusmiljeno beži. Opažamo pa, da se je v zadnjem obdobju dinamika rasti in prepo-trebnih investicij v občini kar nekam zaustavila. Za to pa ni dejansko nobene potrebe.
Spoštovani župan, zato bo potrebno zavihati rokave in se lotiti prepo-trebnih del. Dobro se zavedamo, da zastavljeni projekti potrebujejo veliko osebnega angažiranja, delovne volje in naporov. Prav tako vemo, da ne zmoreš vsega narediti sam. Zato Ti svetujemo, da delo porazdeliš. Ne nazadnje imamo v občini dva dobro plačana podžupana. Predlagamo Ti, da enega podžupana zadolžiš za izgradnjo vrtca v Moravčah, ki od predvolilne vneme dalje ne more in ne more dobiti zadosti energije za začetek dela. Minilo bo že skoraj dve leti, ne želimo da se bodo starši spet razburjali na seji občinskega sveta. Takrat je bil to razburjanje staršev vaš interes oziroma zavajajoč predvolilni program gospod župan, naš interes je in bo zagotoviti normalne pogoje bivanja naših otrokov v vrtcu.
Drugemu podžupanu pa naloži, da naj prične z izgradnjo doma za ostarele krajane. Tudi ta projekt zelo, zelo zamuja. Svetujem Vam da je potrebno včasih narediti en korak nazaj, da potem narediš dva ali celo več korakov naprej.
Seveda bo tudi tebi ostalo še ogromno dela. Krajani Peč in okolice nas sprašujejo, zakaj projekti, ki si jih obljubil in načrtoval v KS Peče mirujejo. Prav podobno se dogaja v Vrhpolju isto velja za naše velikokrat pozabljene kraje Velika vas, Dešen . Ljudem odgovarjamo, da ima župan veliko dela.
Z našim predlogom, da si trije plačani funkcionarji v občini Moravče (župan in dva podžupana) razdelite delo, pa bodo projekti tekoče stekli v splošno zadovoljstvo vseh občanov. že ta mesec lahko zahrumijo delovni stroji tako v KS Peče, kot tudi v KS Vrhpolje. Prav tako pa smo prepričani, da bosta oba podžupana lahko kos nalogam, ki jima jih boš zaupal, saj ko si jih ti izbral za podžupana si trdil o visoki sposobnostih obeh podžupanov. Če potrebuješ našo pomoč, ti jo bomo v SDS vsekakor ponudili. Pomembno je, da vsi kraji v občini, kjer so zastavljeni projekti, le ti tudi stečejo, da ne govorim o projektih ki ležijo v omarah in so bili zelo drago plačani. Za nastale zastoje ne vidimo realnih ovir. Torej gospod župan in oba Podžupana zavihajte rokave.
Vitomir Cerar, OOSDS MORAVČE
SDS
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnik arska cesta 3b 1S30 Domžale
TEČAJI CPP: 28.05.2012, in 11.06.2012
-TEČAJI CPP SO BREZPLAČNI-
TEČAJ ZA TRAKTOR: 04.06., in 18.06. 2012 IZPIT ZA ČOLN: 15.06.2012
INF: 031 / £09 - SOI www.avtosola-loncar.si
AVTO SOLA
LONČAR
Pisma bralcev
'Pisma bralcev
Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo)
ZAHVALA
Morda je naslov prispevka za nekatere neprimeren, vendar za takega sem se odločil. Mnogi, ki me poznajo že vrsto let odkar sem se naselil v tej prelepi moravški dolini me večkrat sprašujejo zakaj več ne napišem kakšen prispevek v te naše *Novice*. Res je, pisal sem o vaških dogodkih, izgradnji telefona, vodovoda, ceste,javni razsvetljavi, avtobusnih postajališčih, vaški kapelici, o večih zadevah v KS pa tudi o SK TERMIT, ko so se gradili objekti za smučarje skakalce v Moravčah in na Ciclju, da je prav tam dosegal prve uspehe še vedno naš najboljši Primož Peterka in še in še....Dela so bila prostovoljna, kolikor je kdo zmogel - bila je sloga in moč ob res lepih druženjih. Konec leta 2006 sem pripravil prispevek z naslovom * Rača nekoč in danes* pa ni prišel v objavo. Z poznejšim poizvedovanjem so mi iz uredništva odgovorili, da bodo pogledali in dodali * Hvala za potrple-nje*. Zaradi tega nisem bil več voljan prispevati člankov novih dogodkov in odgovora ne potrebujem. Danes sem se pa odločil, da zapišem predvsem zato, da ne bo šlo v pozabo. Rad bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da se je pred enim letom uredil vodotok Rače pod Selom. Ni ga bilo junaka, da bi o tem kaj zapisal. Moja zalaganja že takrat, ko se je urejalo Račo od Doba
do Zaloga pod Sv.Trojico z melioracijo in tudi kasneje z večkratnimi dopisi in povpraševanji so dobila svoj epilog. Za dokončanje zastavljenega cilja gre zahvala : Ministrstvu za okolje in prostor - Sektor za vodno območje Donave ARSO - odd. Srednja Sava -gospa Vesna Sušec- Šuker za odobrena finančna sredstva ; Rečni nadzorni službi za dogovore, mnenja,večkratne oglede in poročila - Igor Lampič, Jože Zajc ; Ribiški družini Bistrica - Domžale za potrebni predhodni izlov rib ; Vodno gospodarskemu podjetju VGP - HIDROTEHNIK za dodatna ročna dela poseka in pospravljanja tega, kot tudi za primerno strojno čiščenje in urejanje brežin potoka Rača kar se v vsej zgodovini na tem delu še ni zgodilo. Zahvala gre tudi vsem uporabnikom zemljišč ob potoku, ki so soglasno podpisali izjavo in dovolili dostop za izvedbo del po njihovih zemljiščih podjetju * HIDROTEHNIK*. Vsem tistim, ki ste s svojim delom prispevali, da se je doberšen del odobrenih malih sredstev namenil za delo s stroji, ko ste sami pristopili k sečnji in pospravilu in tudi vsem, ki so vam pomagali velja enaka zahvala.Da se bo izvedeno delo za lepše okolje naše Rače dalo ohraniti pa je skrb prihodnjih rodov. Hvala vsem!
Cajhen Iztok, Selo pri Moravčah 16
Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945
Nadaljujemo z zbiranjem denarja za obnovo zbirnega
centra v Brestanici
Člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 obveščamo, da je Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije sprejel sklep, da se v aprilu in maju začne obnova zgornjih prostorov zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici. Za dokončno obnovo naj bi vsak član društva izgnancev prispeval najmanj 10 evrov. Vsa imena darovalcev in višina darovanih prispevkov bodo objavljena v posebni brošuri. Prispevke naj bi zbrali do konca junija 2012. Krajevna organizacija Domžale se je odločila, da prispevke pobira v času uradnih ur - vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 36, lahko pa jih nakažete tudi na tekoči račun Društva izgnancev Domžale štev. 0230 00256224 157in pripišete ZA HLEVE. Hkrati vas obveščamo, da bomo tudi letos pripravili brezplačni avtobusni prevoz na prireditev ob 7. juniju - dnevu slovenskih izgnancev.
Avtobusa bosta v četrtek, 7. junija 2012, ob 12.30. uri odpeljala z avtobusnih postaj v Moravčah in Krašnji ter sprejemala udeležence na vseh postajah do Domžal (tudi Mengšu). Skupni odhod iz Domžal je ob 13. uri, udeleženci iz Trzina lahko počakajo na avtobusni postaji v Trzinu. (D. I.)
Gasilska disciplina Fire combat
je tekmovanje, sestavljeno iz premagovanja raznih ovir, uporabe reševalne tehnike, prenosa ponesrečenca in vlečenja cevovoda.
Tekmovalna ekipa je sestavljena iz dveh članov, ki skupno premagujeta vse ovire. Prijave tekmovalcev se zbirajo do 16.6. 2012 na elektronskem naslovu firecombat@pgdmo-ravce.si.
Vabljeni tekmovalci in gledalci!
Recepti iz Moravške doline
Vse bralce vabimo k sodelovanju pri ustvarjanju rubrike »Recepti iz Moravške doline.« Recepte lahko pošljete na elektronski naslov moravski.recepti@gmail. com, lahko pa jih v »papirnati obliki« oddate kateremu od članov uredniškega odbora.
Bezgov cvrk
V tem času začenja cveteti bezeg; rastlina za katero so včasih radi rekli, da bi se pred njo morali odkriti. Bezeg ima namreč številne dobre lastnosti. Z njive odganja uši, če ga prinesemo v hišo, pa iz nje odganja mušice. Bezgov čaj pomaga pri prehladu, zelo dober in osvežilen pa je bezgov sirup. Nekdaj zelo priljubljena jed, ki se še danes velikokrat je, pa je bezgov cvrk. Za testo potrebujemo: 3dl mleka, 2 jajci, ščep soli in toliko moke, da je testo tako gosto, kot za palačinke. V ponvi segrejemo olje, katerega pa naj bo več kot pri peki palačink; približno za en prst debela plast. Sveže bezgove cvetove pomakamo v testo in jih ocvremo v olju. Cvrk posladkamo, zraven pa ponudimo kompot. Če želimo, lahko na enak način pripravimo tudi slan cvrk. Namesto olja cvrk cvremo v zabeli, cvrka ne sladkamo, zraven pa ponudimo solato.
Bog žegnaj!
Oglasi
Osmrtnice
Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
ANA KOKALJ
iz Moravč, Tomanova pot 1
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, družinskim prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, mašne darove in darove za cerkev. Za lepo opravljen pogrebni obred se iskreno zahvaljujemo domačemu župniku g. Kancijanu Čižmanu, bolniškemu župniku g. Miru Šlibarju in g. Jožetu Mrvarju. Zahvala Komornemu zboru Limbar, Joži Šlibar za lepe poslovilne besede, cvetličarni Markuš in pogrebni službi Vrbančič.
Njene dobrote, ljubezni in dobre volje nismo pokopali.
To nam ostaja kot najlepši spomin na našo mamo.
Vsi njeni!
Od tu naprej se pota več ne pno.
skrbi in želje vse zamro.
Končal si svojo pesem,
kakorkoli prebrodil stiske in prestal vse boli.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 42. letu starosti sklenil naš dragi
ROBERT CERAR
po domače Skorjevčev Robi iz Moravč
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, Kncijanu Čižmanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi
KRULC d.o.o.
Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel.: 01/7231/200 www.nissan-krulc.com e-mail servis@nissan-krulc.com e-mail zdravko@nissan-krulc.com
NUDIMO VAM
Cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje).
Zavarovalnica Triglav Zavarovalnica Maribor Zavarovalnica Generali Zavarovalnica Adriatic Slovenica Zavarovalnica Tilia
Tako tiho, skromno si živela takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Na Veliko soboto smo se poslovili od naše drage mame, babi, prababi, tašče in tete
ELIZABETE PLANINC
roj. Jurjevec Kokolova Betka z Vrhpolj 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ivanu Povšnarju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, Grajskemu oktetu za lepo petje, gospe Francki Pačnik in gospodu Ivkotu Rožiču za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo obiskovali, imeli radi in jo boste skupaj z nami nosili v srcu.
Vsi njeni
Bolečina izzveni, v srcu pa ostane neizmerna praznina.
ZAHVALA
Na pragu pomladi je večnost prestopila naša sestra, teta in svakinja
FRANČIŠKA VESEL
po domače Korimškova Francka iz Selc pri Moravčah 3
Radi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darove za svete maše. Posebna zahvala velja družini Vidergar iz Selc za vso pomoč, skritim dobrotnikom, osebju Zdravstvenega doma Moravče, osebju dnevnega varstva iz Kranja, župniku iz Količevega, Komornemu zboru Limbar in pogrebni službi Vrbančič pa tudi vsem neimenovanim.
Vsi njeni
Kje si ljubi mož in oče, Kje tvoj mili je obraz, Kje tvoja skrbna roka, Ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
V 79. Letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
JANEZ AVBELJ
Iz Mengša, Slomškova 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Gabrijeli Kovač-Mohar in sestri Vandi za prijazno zdravstveno pomoč, gospodoma župnikoma Janezu Avseniku in Štefanu Babiču za lep pogrebni obred, mengeški godbi in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
VARSTVO OTROK
Nudim varstvo vašemu otroku na mojem domu, Podstran 5,
vsak dan od 5. do 16.30. Dejavnost imam prijavljeno na Upravni enoti Domžale. Pričetek dela takoj! Inf. na št. 041-536004
iNOTE in iPhone ali iPad ali L*
ŽE OD 128€ NA MESEC BREZ POLOGA
Igriv, izjemen, idealen! S sistemoma ESP in ABS, 6 zračnimi blazinami ter satelitsko navigacijo Nissan Connect poskrbi za varno in enostavno vožnjo po prav vsakem mestu. Z njim bo vaša prtljaga na varnem v prilagodljivem prtljažnem prostoru, na poti pa vam bo družbo delal tudi imeniten iPhone, iPad oz. drugi izdelek Apple, ki ga boste izbrali ob nakupu vozila.
KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel:01 7231 200
www.nissan-krulc.com e-manil: nissan@nissan-krulc.com
Kombinirana poraba goriva: 5,9 — 6,8 1/100 km. Emisije C02: 139—159 g/km.
KZC
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O.
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, Z.O.O.
Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 04/252 90 10 info@kzcerklje.si
CERKLJE, Slovenska cesta 2, tel.: 04/252 90 20 ŠENČUR, Kranjska cesta 2, tel.: 04/251 91 40 VOKLO, Voklo 98, tel.: 04/251 91 41 KOMENDA, Zadružna cesta 2, tel.: 01/834 56 80 MORAVČE, Vegova ulica 7, tel.: 01/834 56 84
VABLJENI NA UGODNE NAKUPE V NAŠE POSLOVALNICE.
AVTO SET d.o.o.
NOVO -NILNO Ml
iTO
CENITEV POŠKODOVANIH VOZIL ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN GENERALI
Vse na enem mestu: od zavarovanja, do cenitve in popravila poškodovanega vozila, brez nepotrebnih poti in čakanja v vrsti.
triglav
GENERALI
LETA
AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26,1230 Domžale
RENAULT
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 1 66,
Servis: 01/56 27 333,031/648 1 66 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
notranja vrata
protivlomna vrata protipožarna vrata
MUKO JERMAN s.p
-	izmere in svetovanje
-	dobava	lipbled
-	montaža
-	servis
HOPPE6
gsm.: 041 387 111
e-mail: mare.jerman@gmail.com
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
Avbelj Milan s.p. Stegne 1, 1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si

Franšizne ugovine Mercator
Mercator
V prodajalni Spina Krašce in Moravče, sedaj tudi kruh iz pekarne Grosuplje. Krajcar, Krjavelj, Malnar in Sosed,
so posebej znana imena iz Pekarne Grosuplje, ki slovij o daleč naokoli.