Poitnlno pložono v gotovini Posamezna Številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dot» matinova 8 - Uprava« Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrt-letno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 24 j V LJUBLJANI, 10. JUNIJA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc: N v ase ceste i Upamo, da bodo gostobesedne oblfabe postale čimprei meso in kri oziroma zidana cesta Cestna razstava na ljubljanskem velesejmu je dovolj poučna •n nazorna. Kaže zgodovino naših cest in načrte za bodočnost. Cest nismo nikdar v zadostni meri negovali. Svoje čase smo jih posipali največ s prodom iz naših rek, kar je dalo ob dežju mnogo blata, ob suši mnogo prahu. V sosednji Italiji je imela takrat vsaka vasica voziček za brizganje vode po cestah, pri nas niso bila niti mesta dovoljno zavarovana proti prahu. V Sloveniji je vsaj Ljubljana prednjačila v pogledu cestne kulture. L. 1924. je dobila prvo moderno cesto z betonsko podlago in tlačenim asfaltom. Od takrat se je utrjevanje in moderniziranje cestnega omrežja v Ljubljani sistematično nadaljevalo do 1. 1935. To leto je bilo tlakovanje osrednjega dela mesta v glavnem končano; po letu 1935. je bila tlakovana edino še Aškerčeva cesta iz tako imenovanega Jeftičevega posojila. Ni bilo prav, da se je s tem delom prekinilo, kajti nujno potrebno bi bilo, da se tlakujejo v Ljubljani še Karlovška in Dolenjska cesta, Rimska in Tržaška, Zaloška cesta ter Tyrševa cesta do Brinja. V tem pogledu je storila država premalo v pogledu njenih cest, premalo sreski cestni odbor in premalo občina. Banovina je začela s sistematičnim popravljanjem naših cest 1. 1932. S preureditvijo cestnih odborov, ki so obdržali sicer svojo avtonomijo, pa so bili v tehničnem delu podpirani in vodeni od tehničnega oddelka banske uprave, je bila reorganizacija cestne uprave izvedena dokaj srečno. Okroglo 50 milijonov dinarjev se je uporabilo na leto za ceste. Seveda je ta denar v celoti prišel zopet v roke našega davkoplačevalca. Banovinske ceste so se vidno izboljšale, zlasti^ ker je stroga kontrola prisilila cestne odbore do najracionalnejše izrabe danih sredstev in so se odstranile razne zlorabe. Toda, žal, je manjkala inicijativa s strani države. Dočim so se v vseh drugih državah sveta z največjimi napori urejevale glavne prometne žile ter se utrjevale z asfaltom, betonom, bazaltom in granitom, naša državna uprava ni imela smisla za to, prepušča joi vso skrb podrejenim upravnim edinicam. Sele tako omalovaževana Jeftičeva vlada je pokazala smisel za ceste, ko je angažirala za javna dela milijardo dinarjev. Ta vlada je sicer padla, toda milijarda je ostala ter je njena uporaba prinesla narodu mnogo dobrega. Iz te milijarde je bilo v letih 1935. do konca 1. 1937. zgrajenih 540 km novih cest, gradi se pa še 445 km cest, ki bodo po večini dograjene do konca letošnjega leta. Na teh cestah je položenega 238.000 kv. metrov betona, 510.000 kv. metrov asfalta in 525 tisoč kv. metrov drobnih kock. Pri teh delih je našlo zaposlitev 125.000 delavcev, a mezd je bilo izplačanih din 6,500.000.—. la teh številk je razviden velik narodno-gospodarski pomen sličnih investicij. Dobro vzdrževana cesta se vedno izplača, pri čemur je upoštevati tudi to, da je pravilno napravljena cesta mnogo trpežnejša, kot se običajno računa. V Ljubljani se je n. pr. računalo, da bo asfalt na Aleksandrovi in Miklošičevi cesti vzdržal 10 let. Toda, odkar smo ju zgradili, je Preteklo 13—14 let, a cesti sta še vedno brezhibni. Seveda smo Slovenci iz Jefticeve milijarde dobili premalo. Samo, kot že rečeno —, Aškerčevo cesto v Ljubljani, 5 km ceste severno od Maribora in tlakovano cesto od Zg. šiške do Jeperce, — dočim bi se morala po prvotnem načrtu tlakovati vsa cesta od Ljubljane do Kranja. Trdno se nadejamo^ da bomo zato nadoknadeni v naslednjih letih. Sedanja vlada ne misli ostati pri Jeftičevi milijardi, marveč hoče za ceste angažirati še dve milijardi. Iz tega denarja naj bi se po gradbenem načrtu zgradile v Sloveniji še cestne zveze med Ljubljano in italijansko mejo, med Ljubljano, Celjem in Mariborom in končno zveza Ljubljana—Suša k. Potrebne so vse tri, a najpotrebnejša je poslednja, ki. Ju se bila že itak morala začeti graditi^ L 1935. glasom dogovora, Cenjenega tega leta med gradbenim ministrom Kožuljem, dravsko in savsko banovino. .Nadejamo se, da bodo besede zares postale meso! '* • '* > 1 r it . •Dr. M. Koruni Hi ■ L Urnami ka v upravi Za »vol obstoj in bodočnost moramo vliti v nažo upravo več gibčnos I O Binkoštlh je bil v Ljubljani kongres društev za ceste iz. vse države. Na velesejmu imamo razstavo «Cesta», ki je nad vse zanimiva in poučna, in je južni obeh J>aviljonov, v katerih je razstava, Nravnost vzorno prirejen. ■‘O cestnih problemih je naše dnevno časopisje zaradi navede- nih dogodkov v zadnjem času mnogo pisalo. Tudi smo čitali ministrske govore, ki so nam povedali, da je odobrena uredba o osrednjem centraliziranem cestnem fondu in ki so nam najavili «šestletko» za ceste. Če se bo gradnja cest po tem programu izvršila, uiegne Slovenija vendarle biti deležna nekaj cestnega blagost '-a. Piograin je torej tu, tudi denar se obeta. Toda, to še ni vse, kajti za hitro, točno in dobro Izvedbo cest je potrebna tudi dobra uprava. Ne sme se zgoditi, da bomo ob denarju in programu gradili ceste vendarle s polževo hitrostjo, ker ne bo upravni «Šimelj» dorasel svoji nalogi. V našo upravo, posebno v tisti del. ki ima neposredne gospodarske naloge. n<*ra priti malo več Jh, arnike. Čitamo in govorimo o dinamični zunanji politiki totalitarnih držav. Ne bi nam bila ta dinamika nesimpatična, Če se ne bi upravičeno bali, da je svetovnemu miru nevarna. Toda simpatična je upravna dinamika totalitarnih držav, ki ustvarja čudeže in ki prevzema marsikoga tudi v naši državi, da misli, da je v totalitarnih državah vse zlato, kar se blešči in sveti. Toda vara se, kdor misli, da imajo samo totalitarne države gibčno upravo. To prednost imajo tudi mnoge druge velike demokratične države. Povsod imajo birokracijo, kajti brez nje je uprava nemogoča. Toda. ta birokracija* dela v mnogo-čerr. tako nebirokratično hitro in očem vidno, da si tudi ml želimo take uprave. Ni v našem tedniku mesto, da bi se o hibah naše r.prave in njenih vzrokih podrobno razpisovali. Take razprave spadajo v strokovno časopisje. Toda, je mesto, da hibe in pomanjkljivosti ugotovimo, da opozorimo na to, kako je drugod in da zahtevamo Izboljšanje. Tem bolj, ker vemo, da bi gibčnejša uprava ustvarila v naši državi tudi ugodne politično-psihološike piedpogoje za normaliziranje naših notrdnjih razmer. Prenehala bt tudi maisikatera zaverovanost v tuje režime, ki jih Široke množice ocenjujejo navadno bolj po zunanjih in navideznih prikazih, kakor z načelnih zrelišč. Mi smo sosedje dveh velikih totalitarnih držav in kaj čuda, da mnogim našim ljudem, nepozna-vajočim načela in bistva narodnega socijalizma in italijanskega fašizma, imponira predvsem to, kar so te države v razmeroma kratkem času napravile, zlasti na tehniških popriščih. Zato ie treba vedeti, da je g.-balo dobre uprave: — v demokratičnih državah volja naroda samega, da služi dobra, hitra in cenena uprava koristim in nalogam, ki jih je narod sam zamislil in zahotel; — v totalitarnih državah pa — tistim nalogam, ki so jili zamislili nositelji režima in jih naložili narodu, da jih izvede. Predpjgoj dobre uprave je zinkostnih praznikih predsedoval kongresu za ceste, ki se ga je poleg drugih aktivnih ministrov udeležil tudi predsednik vlade. V soboto pred prazniki pa je izšla v Beogradu številka režimskega lista •Balkan®, v kateri znani Cicvaric ljuto napada Milosavljeviča, češ da se je Milosavljevič pokazal na mestu predsednika pristranskega in interesiranega in da je eksponent gotovega kartela stavbnega mate-rijala, ki je finansiran v inozemstvu, dočim se domača industrija kamenja, ki je šele v povojih, nahaja v zelo težkem položaju. Zasavska cesta V cestnem gradbenem programu zn bodočnost pogrešamo Zasavsko cesto, o važnosti katere niso uver-jeni samo Zasavci, ampak tudi vsa Kranjska, štajerska in Hrvaška. Leta 1929. je bila ta cesta že skoro zasigurann, a je neprevidnost našega človeka akcijo pokvarila. S tem, da je vlada obljubila novi dve milijardi za ceste, je prišel trenutek, ko je treba znova začeti z intenzivno akcijo, da se dolgoletni sen naših premogokopnih revirjev uresniči. Tuici v naši državi Predsednik Zveze trgovcev v Beogradu g. Nedeljko Savič je nedavno poročal, da so tujci v naši državi nakupili zelo mnogo zemlje, in sicer okoli 800.000 hektarjev. Nadalje svoje pozitivne rezultate. Pred vsem svetom je opravičila svoj obstoj in svoje vzvišeno poslanstvo, in s tem je doprinesla nov mogočen dokaz, da je le demokratični sistem uprave oni, ki naj-gotoveje jamči za uresničenje in ohranitev narodne svobode in državne neodvisnosti. koliko denarja iz javne blagajne je vloženega v Pekre. Tukaj pa med drugim niso upoštevane velike vsote, ki so bile izdane za temeljito ureditev zemljišč, napravo in izboljšanje nasadov itd. Saj je bilo nekako 10 ha, to je 100.000 kvadratnih metrov sveta, globoko prekopano (prerigolano)! Tisti, ki ve, kakšno delo je to, si bo račun za to ogromno delo sam napravil. In vse to, z novimi nasadi, s sadovnjaki in vinogradi vred, se naj zdaj izroči samostanu, celo brez vsake odškodnine! Morda kot nekakšna nagrada za prejšnje zanemarjanje pristave? V trenutku, ko so vprav končana zadnja in najdražja izboljšanja na nekdaj zanikrnem posestvu! To bi bil smrtni greh na narodovem premoženju! Taki zavodi se ne dajo prenašati ali premeščati iz kraja v kraj, kot knjiga iz predalčka v predalček, ali krava iz staje v stajo, ali ubog nameščenec iz sela v selo. Pomisliti je treba, koliko let traja, preden moreš vzgojiti za tak zavod ustrezna matična drevesa in matično trsje za razumno raz-množitev, odnosno za obnovitev takih mnogoletnih nasadov, ki so potem lahko za dva, tri rodove donosni. In koristni kmečkim gospodarstvom daleč po deželi, ki dobivajo nauke in sadike od takega zavoda. Za vse to so Pekre zgledno urejene. Pravkar so tako rekoč v najlepši pomladi svojega delovanja in svoje rasti. Pekre so že pred leti zaslovele daleč po svetu. Posečali so jih razen naših naprednih kmetov tudi Številni strokovnjaki iz bivše Avstrije, iz Češkoslovaške, Rumu-nije itd., ki niso štedili s pohvalo in priznanji.* pomenki je povedal, da je ves veliki kapital v Vojvodini skoro izključno v rokah inozemcev. Komunizem je zvit «Slovenec» piše, dn se komunizem poslužuje različnih gesel, da pridobi ljudi za sebe. Najprej je začel propagando za ljudsko fronto; ko je ta zaradi neuspehov v Franciji izgubila popularnost, se je začel zavzemati za demokracijo. In ko je tudi demokracija izgubila veljavo (od kdaj pa?), se je začel komunizem zavzemati za Slovanstvo! Ker je večina našega naroda za demokracijo in Slovanstvo, se bomo morali po «Slovencu» preorientirati, da ne pridemo v sum komunizma. Škodljivost kartelov Z inkorporacijo Avstrije k Nemčiji se je izpremenil položaj na papirnem trgu. Iz Avstrije je uvoz papirja zaradi tega izključen, ker potrebuje Nemčija vso produkcijo za sebe. Zaradi tega se je položaj domačih papirnic izboljšal, saj jim je odpadla vsaka konkurenca. Toda kartel izkorišča to ugodnejšo situacijo s tem, da diktiri za 5% povišane cene! Pravo lice -> v «Slovenec» ima vedno dvojno lice. Od časa do časa se kaže velikega Slovana, pa prireja posebne številke, v katere mu pošiljajo prispevke zastopniki slovanskih narodov, ki ne poznajo njegove črne duše. V kritičnih trenutkih se pa pokaže pravo lice, kakor se je v vsej ogabnosti pokazalo 1. 1914. Ta teden je «Slovenec» pokazal svojo ljubezen do Češkoslovaške, ki mn, kakor Nemcem, ni nič drugega, kakor le zatočišče komunizma. Njegove pra- ve simpatije so, kakor vedno, na strani nasprotnikov Slovanstva. Zatiranje Nemcev v Češkoslovaški Društvo Narodov je moralo često prebirati številne pritožbe vseh mogočih narodnih manjšin v raznih državah. Zanimivo je, da od nemške manjšine v Češkoslovaški ni bila nikdar vložena kaka pritožba zaradi zatiranja. Kako tudi? češkoslovaška je država, ki je pravice svojih manjšin zavarovala z ustavo, s katero so . Nemci dobili take politične in državljanske pravice, da bi bili v mnogih drugih državah zadovoljni in srečni celi narodi, ne samo manjšine. Nemci imajo v Češkoslovaški v parlamentu in senatu 106 sedežev od 450. Imajo pravico, posluževati se svojega jezika pred državno upravo in dobe na svoje vloge tudi rešitve v nemščini v vsakem kraju, v katerem jih je vsaj 20 odstotkov. Če je njihovo število manjše, dobe rešitev v obeh jezikih. V državni službi je 22.5 odstotkov Nemcev. Nemci imajo v češkoslovaški svojo univerzo, 2 visoki tehnični šoli, šolo lepih umetnosti, konservatorij. Imajo 3298 ljudskih šol z 8262 učitelji, 447 nižjih srednjih šol s 2617 profesorji, 90 licejev in gimnazij, 198 strokovnih šol in 3357 knjižnic. Časopisov, knjig in tiskovin pa lahko izdajajo, kolikor hočejo! Vloga Anglije Angleški lord Allen of Hurtvvood pravi: «Diktature so prehodna bolezen. Pojavile so se samo v onih državah, ki so se zaradi poraza v vojni hotele znova dvigniti do samospoštovanja, ali, ki so bile pred so-cijalno revolucijo. Demokracija je nepremagljiva in se bo na vsak način obdržala. London ima v rokah gospodarsko in finančno moč sveta. Če bi izkoristil svojo moč, bi se Evropa morala vrniti k demokraciji. Nesmiselno je trditi, da demokratične institucije propadajo in da so nesposobne, rešiti težke naloge modernega vodstva države. Oči vseg? sveta so obrnjene v Anglijo. Vsak trgovec in vsak bančnik Londona bi moral biti apostol miru.« Vsak na svoje mesto «Delavska politika« je objavila pred dnevi naslednjo beležko, ki je zelo značilna in umestna za današnje razmere pri nas: «Ali sme biti Sokol ljotičevec? V nekem podeželskem mestu nastopa viden funkcijo-nar Sokola kot pristaš Ljotiča in ■ nosi tudi ljotičevski znak. Sokolstvo zatrjuje, dn temelji na Tyrševi ideologiji. Glavni Tyrševi ideji pa sta poleg narodnosti svobodoljubnost in I demokratičnost. Pravo Sokolstvo ni zdrnžljivo z voditeljskim sistemom. To dokazuje češkoslovaško Sokolstvo, ki je ostalo Tyrševim naukom vedno zvesto. Pred sedanjimi občinskimi volitvami je češkoslovaški Sokol zopet poudaril načelo, ^ da se smejo sokolski funkcijonarji udejstvovati samo v strankah, ki ne nasprotujejo sokolskim naukom. Vemo, da jugoslovansko Sokolstvo lahko prepreči, dn njegovi člani, ki so res Sokoli, ne bodo podpirali stranjk, ki propagirajo načelo firerstva. Te vrste smo napisali, ker je v sedanji zmešnjavi idej in načel nujno potrebno, da vsakdo stopi na tisto mesto, kamor spada.« Bodeče ugotovitve Med pravovernimi Slovenci v pogledu vere in narodnostne zavednosti je bilo svoj čas tudi krščansko-socijalno delavstvo, organizirano v JSZ. Ko pa je nastopila zelena po-bornica Jugorasa ZZD najbolj «iugo-slovenarski«, centralistični, unitaristični, framasonsko-klerikalni in, kaj vemo, še na kateri podlagi, je odklenkala slava globoke vernosti tudi slovenskim krščanskim socijal-cem. Ker pa mora biti maščevanje najbrže zelo" sladko, si glasilo krščanskih socijalcev «Del. pravica« od časa do časa bridko izposodi klerikalne «zelenaše» in njihove gospodarje odnosno protektorje, katere pač pozna v dno jeter. Marsikaj napiše na njihovo črno kožo in vest. Nekaj takega smo brali zopet v 21. številki »Delavske pravice«, ki piše med drugim: «Pomniti moramo silno dobro, da se iz dneva v dan v krščanstvu množi «meščan-stvo«, ki mu je krščanstvo le pridobitno sredstvo in Bog resnično največkrat živobarvana kulisa za izr lozbo... Ljubezen jim je kričeč le- tak, ki silno vabi in vpije, za njim je pa grozna praznina in tema in iz nje se grozotno reži zmaj — moloh! Pravica dobiva čisto drugačen značaj in vsebino. Izkrivili in ponaredili so nauk o pravici in resnici in namesto svobode prinesli nauk o «disciplini», ki postaja nujno po- h trebna preizkušnja in rekvizit «pra-vovernosti» ... Boj je pred nami, kajti nikakor ne moremo več mirno gledati, da bi «meščanstvo» v svoji preračunljivosti pehalo krščanstvo v katakombe ali pa mu dajalo znamenje neresničnosti, krivice in zatiranja, kakor mu ga je v zadnjem času nadelo ponekod.« — To mora nekje nekoga skeleti... Naše obmejno šolstvo O obupnih razmerah, ki vladajo v našem obmejnem šolstvu na naši severni meji, je razpravljala učiteljska konferenca, ki so se je udeleževali delegati 10 okrajnih učiteljskih društev pred kratkim v Murski Soboti. O teh razmerah in o skrbi, oziroma neskrbi za nnše obmejno šolstvo je napisal odločen, resen uvodnik «Učiteljski tovariš«, ki je med drugim ugotovil in naglasil predvsem nasledrtje: «Dvajsetletnn praksa učiteljskih nameščanj in premeščanj po službeni potrebi je naredila iz naših obmejnih krajev nekake kazenske sreze. Učiteljstvo, ki je prihajalo tekonv let na ta, za naš narodni obstoj tako važna mesta, se je čutilo zapostavljeno, namesto, da bi prihajalo tja v zavesti, da je odlikovano za svoja priznanja, za svoje sposobnosti in delo. Toda ta zavest ni ostala samo pri učiteljstvu, ki je stre-milo le za tem, kako se čiinprej rešiti teh krajev, marveč je to ponižanje občutilo tudi obmejno prebivalstvo, ki se je zavedalo, kakšna krivica se mu dela, ker je s tem prišel ves teritorij na glas zapostavljenih krajev. Kdo in kako naj potem v teh krajih, gospodarsko in socijalno silno slabih, budi narodno zavest in narodni ponos? Prišli smo v dobo, ki nam odločno narekuje spremeniti dosedanjo prakso, kajti minili so časi, ko so se lahko delali najrazličnejši poizkusi. Ni več časa za odlaganje perečega problema našega obmejnega šolstva, čeprav pozno, toda začeti je treba z resnim delom. Nujno je potreben poleg no-trnjnega tudi zunanji preustroj našega obmejnega šolstva. Prenatrpani razredi, nehigijenične učilnice po raznih starih, ponekod razpadajočih, drugje zasilnih šolskih poslopjih, se morajo zamenjati z novimi. Prav obmejni kraji bi se morali ponašati z najlepšimi, najmodernejšimi in najbolj higijeničnimi šolami. Res je, da predvideva zakon, da morajo za gradnjo šolskih poslopij skrbeti občine, ki so v obmejnih srezih preveč ubožne, dn bi to zmogle. Toda problemi je tako važen, dn bi bila pomoč banovine odnosno države nujno potrebna in tudi zelo umestna.» V obrambo kulture Pod tem naslovom je napisala mariborska «Delavska politika)) 2. t. m. uvodnik, v katerem ugotavlja naslednje resnice in dejstva: «Človeška družba je živa, duhovna sila, ki hoče in mora živeti ter sama doživljati razvoj, človeštvo mora o razvoju razpravljati, poznati ga mora ter dajati vedno in povsod svoje nasvete in ga študirati. Z odtegovanjem tega opazovanja in dela se pa človeka trga iz življenja ter ustvarja iz njega mrtvo telo, ki duhovno ohromi in postaja prazna ničla, človeška kultura pn sloni le na duhovih, ki ustvarjajo nazore in druge tudi realne vrednosti. Omejevanje širjenja vesti se uvaja iz strahu pred resnico. Gre za to, da se podpira domači in tuji imperijalizem: za uveljavljanje nenravnih nazorov, fingiranje moči, ki je ni in v senci kntere se lahko godi vse, če je v razvoju in po pameti utemeljeno ali ne. Višek nekulturnosti je, če se ne sme več govoriti o teh in onih načelih človeške družbe; prav tako je pa tudi ne-umestno, če se ne sme govoriti m pisati o napakah tega ali onega režima, ampak samo hvaliti, ker je sam rekel, da ga ne smemo grajati. V tem zlu ima imperijalizejn, ki sega bolj in bolj okoli sebe, čeprav je njegova prava sila jako majhna, največjo oporo. Reklama, zločinska reklama pa napravlja imperijalizem močan bolj, kakor je. Svoboda tisfta in svoboda besede je v današnji dobi prva zahteva kulturnega človeštva.* Zunanja politika Mednarodni položaj v Evropi se je v zadnjem tednu precej izboljšal. Vsaj češkoslovaška, ki je bila v središču zanimanja vse evropske javnosti,- zaenkrat ne daje brig. f* %. fu Vlada v Pragi bo že v teh dneh izdelala narodnostni statut, katerega bodo verjetno na podlagi razgovorov, ki sta jih imela dr. Hodža in Henlein, sprejeli lahko tudi Sudetski Nemci. Obenem se je začel v soboto kongres Slovaške ljudske stranke pod predsedstvom Hlinke in v navzočnosti delegatov slovaške stranke iz Amerike. Na kongresu je bila soglasno sklenjena resolucija, da Slovaška ljudska stranka neomajno stoji na stališču državnega edinstva. To je dokaz, da znajo slovaške politične stranke pozabiti tudi na svoje majhne strankarske interese, kadar gre za narodni interes. Pravosodni minister Derer, ki je po rodu Slovak, je pa v svojem go- Ivoru preko radia sonarodnjakom povedal, da imajo oni prvenstveni interes na ohranitvi in okrepitvi Češkoslovaške republike. V tej demokratični državi, ki garantira pravico za vse, — je izjavil minister Derer, — smo mi Slovaki v 20 letih dosegli tak napredek, kakršen ni bil poprej pri nas Še nikdar zabeležen. Velesile se trudijo, da bi odstavile tudi drugo nevarno evropsko vprašanje, španski problem, z dnevnega reda. Zatrjuje se iz Londona, da namerava angleška vlada predlagati mirovno konferenco, na kateri bi sodelovali tudi zastopniki obeh bojujočih se strank. Glede take konference pa vlada velika skepsa, ker je general Franco prepričan o svoji zmagi, pa se zaradi tega noče pogajati s svojimi nasprotniki na drugačni bazi, kakor da se brezpogojno udajo. < Tudi sporazumevanje med Italijo in Francijo ne gre prav posebno hitro od rok, če sploh lahko še na kak sporazum upamo. Italijanska vlada je stavila zdaj kot pogoj za nadaljevanje razgovorov ne le zaporo francoske meje proti Kataloniji, marveč tudi imenovanje francoskega veleposlanika v Rimu in s tem tudi dejansko priznanje italijanskega imperija po Franciji. Francija oči vidno veže pogoj priznanja imperija z likvidacijo vprašanja prostovoljcev v Španiji. Tudi govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ni posebno pripomogel k razči§čenju francosko-italijanskih odnošajev, marveč je dal celo povod polemiki med tiskom obeh držav. Francozi očivid-no niso popolnoma prepričani o trajnem in neskaljenem prijateljstvu med obema fašističnima državama, kar je dalo italijanskim listom povod, da napadejo francoski tisk in njegove domneve, ki jih imenujejo «fantastične gradove iz kart, zgrajene v fantaziji ljudske fronte*. Kot posledico zadnjih dogodkov je opažati tudi gotove izpremem-be v poljski zunanji politiki. Izjava zunanjega ministra Becka, da Poljska ne bi mogla ostati nevtralna v primeru oboroženega spopada med Nemčijo in zahodnimi velesilami, je povzročila zbliževanje Prage in Varšave. Vsekakor pa je zmagalo na Poljskem prepričanje, da bi pomenilo izginotje Češkoslovaške za Poljsko veliko katastrofo in da zato Poljska ne bi smela ostati prekrižanih rok, če bi Nemčija napadla Češkoslovaško. Čim bolj se krepi os Pariz-Lon-don, toliko bolj se tudi varšavska politika nagiba na stran zahoda. Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah Domači DOMA IN NA TUJEM XVII. župni zlet v Ljubljani Sedemnajstič se bodo zbrale sokolske čete iz župe Ljubljana na svoj zlet, na katerem hočejo javnosti pokazati uspehe svojega sistematičnega dela v telovadnicah. Po pietetni svečanosti na Rakeku in II. obrambnem zboru bomo v nedeljo 12. junija pokazali jugoslovanski javnosti, da je Sokolstvo tista sila in moč, s katero morajo danes računati naši prijatelji in naši idejni nasprotniki, že dosedanji javni nastopi naših edinic so bili priča, d« bomo na župnem zletu nastopili s številom telovadcev in telovadk, kakršnega še ni bilo na župnem zletu. Zato je dolžnost vseh župnih edinic, da se župnega zleta udeležijo z vsemi svojimi oddelki v polnem številu. Glejte posebno na to, da ne bo ostal v nedeljo niti en sokolski kroj doma. Uprava sokolske župe je izdala za župni zlet posebne kovinske zletne znake, ki bodo veljnli kot vstopnica, in sicer bodo znaki za deco po 2 din, za naraščaj po 4 din, za telovadce in telovadke po 5 din, za netelovadce in vse ostale udeležence pa po 10 din. Spored župnega zleta je naslednji: V soboto, dne 11. junija ob 15. uri: župne tekme naraščaja in članstva. Po tekmi sokolska zabava na zletišču v Tivoliju. V nedeljo, dne 12. junija: ob 8. uri: skušnje za proste vaje članstva, naraščaja in dece; ob 11. uri: sprevod po ulicah: Gosposvetska, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Wolfova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova in Bleiweisova, kjer bo razhod; o b 15. uri: [javna telovadba vseh oddelkov in nastop sokolske konjenice. Po telovadbi sokolska zabava na telovadišču v Tivoliju. Vabimo vso Sokolstvu naklonjeno javnost, da poseti župni zlet v velikem številu in z nami manifestira za sokolsko in jugoslovansko idejo. Zdravo! — Sokolska župa Ljubljana. P enovito opozarjamo da se je uprava ^Slovenske besede** preselila v Beethovnovo ulico 6 Slovenska čast in ponos Da Slovenec več prenese, kakor kamen, in to, bi rekli, skoro v slehernem pogledu, je že stara in obče znana resnica. Mislimo pa, da je taka pretirana, neokusna, nesmiselna in skrajno sramotna ter škodljiva ponižnost in potrpežljivost, da tako sramotno obnašanje sploh označimo z najmilejšima izrazoma, dvajset let po osamosvojitvi Slovencev v lastni jugoslovanski državi že več, kakor škandal. V ilustracijo, da so taki dogodki pri nas prav lahko mogoči, naj citiramo krajši člančič, ki ga je objavila «Del. politika« v svoji prejšnji številki pod naslovom "Čigava je naša zemlja?« dobesedno takole: «Kdor misli, da smo bili s prevratom res osvobojeni, je v veliki zmoti. Če pogledamo kjerkoli ob meji, čigava je zemlja in komu služi naš narod, vidimo, da živimo v resnici še v istem suženjstvu, v popolni gospodarski odvisnosti Skoraj nič, ali vsaj neskončno malo se je v tej smeri slovenski narod otresel tujega robstva. Najbolj seve čuti to na svoji koži delovno ljudstvo. Ravno, ker mora to ljudstvo garati^ istim tujim> gospodarjem še naprej za beraško mezdo, raste v neskončnost tuje premoženje in naš človek vedno bolj propada vsled pomanjkanja. Pred kratkim srno či-tali, kako se je neka Hilda Hutter-jeva v Ptuju posvetila izdelovanju kljukastih zastav. Kaj predstavlja J"0 d b i n a Hutter iz Ptuja? J^nzen v Ptuju, ima tovarna Franc Hutter, ki izdeluje v Ptuju žga- nje, tik na severni meji na Plaču ogromna vinogrndna posestva, kjer hlapčujejo naši ljudje, nič manj kot 11 viničarskih rodbin. Samo krasnih, donosnih vinogradov ima ta tovarnar Hutter iz Ptuja tik ob meji 11, skupno pa 155 parcel, ki merijo 113 ha in ležijo v občinah Plač, Ciringa, Podigrac in Zg. Kungota. Nekoč je tu domovala slovenska rodbina Jurija Dobaja od leta 1850. do 1896., nato rodbina Jožefa Dreisibnerja, tudi še slovenska rodbina, a od nje je kupil g. Hutter v vojnih letih, ko je naš kmet krvavel na bojnih poljanah, vseh gornjih 155 parcel, 113 ha najrodovit-nejše zemlje za golih 190.000 kron. Čez 20 let je ta zemlja toliko zrasla v vrednosti, da je dobil g. Hutter z vknjižbo na te parcele od « M e s t -ne hranilnic e» v Mariboru 250.000 din in od ptujskega «Pred-ujemnega društva» 750.000 din, torej celi milijon obratnega kapitala za svoje podjetje, in sicer v letih 1931 in 1933. Seve je tudi to naš slovenski denar. In na takih milijonskih vrednostih je naš človek še samo viničar, ki zasluži največ 3 din na dan. Ali niso to krvave tragedije slovenskega ljudstva? In koliko je takšnih, ena za drugo, ena poleg druge! Vso severno mejo in daleč doli proti jugu so na ta način v par letih, dobesedno skoro za par grošev, zasužnjili. In rešitev? Ali ne kriči vse to po najostrejšem boju so-cijalne zaščite našega človeka? Kakor po tovarnah, je tudi po teh vinogradih socijalno vprašanje narodna bol. Narodno vprašanje je socijalno!« VSE ONE, ki so piejeli nekaj številk «Slovenske besedo ogled in ki smo jim v zadnji številki priložili položnico, pro-s,«io, da nam takoj nakažejo naročnino. S prihodnjo številko “»mo primorani ustaviti list vsakomur, kdor ne bi dotlej porav-nal naročnine. Letošnji Ljubljanski velesejem beleži tako glede razstavljalr*ev, kakor tudi glede obiskovalcev tako visok obisk, kakor že nekaj let ne. Samo o binkoštnih prednikih je bilo na velesejmu 48.000 posefnikov, ki so bili nad vse zadovoljni z ogledom vzorno organiziranih in pripravljenih raz-s 8tav. Nič manjšega zadovoljstva ne kaže večina razstavljalcev, ki so že takoj v prvih dneh skleci prav čedne kupčije. Je pa v 'Ranici prijeten užitek, sprehoditi se skozi paviljone, kjer se Vrsti pred našimi očmi okusno **ranžirano blago vseh vrst in ”ranž. Največje zanimanje ob-( £instva velja razstavljenemu po-vjštvu, avtomobilom, domačim r’Pkam, razstavi male obrti, to-a^ni razstavi, tekstilnim proiz- i '°0'oni, razstavi francoske knjige in pti predvsem razstavi «Cesta», kjer vlada v obeh paviljonih, kakor tudi v njuni najožji bližini, ves dan od ranega jutra do pozne noči neprestano živahno vrvenje in ogledovanje neštetih predmetov in podatkov, ki so v zvezi z našimi cestami in z najmodernejšim cestnim omrežjem v tujini. Prihodnje dni [>a bo na sejmu še posebno živahno, saj se bo pričel jutri v Ljubljani tretji jugoslovanski trgovski kongres, na katerega bo prišlo kakih 6000 trgovcev iz vseh delov države. V revanžni balincarski tekmi med klubom Rožnodoičanov i Jeločnikove gostilne ni med Ši-škarji iz gostilne «Pri Makselnu* v Spodnji šiški na Jernejevi cesti so na binkoštno nedeljo zopet zmagali šiškarji z rezultatom 3:2. Za tekmo je vladalo med občinstvom veliko z^nunanje in je bilo pri gostilničarju g. Maksu Klančarju res nad vse živahno in prijetno. Znani psihografolog F. T. Karmah, ki je zaradi svojih izredao točnih analiz in razvozijava.ija najzagonetnejših življenjskih primerov ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v večini evropskih držav splošno znanj se je zopet Oglasil v Ljubljani, kjer se je naselil v hotelu «Soča» in tam sprejema ter rešuje zagonetne graf ološke naloge. Novo okrožno sodišče v Murski Soboti je pričelo poslovati 1. t. m. V njegovo področje spadajo okraji Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Delovni odbor Združene opozicije v Beogradu je imel te dni svojo sejo, na kateri je določil dolgo vrsta javnih shodov, konferenc in sestankov, ki bodo prirejeni v raznih krajih Srbije, Bosne in Črne gore v teku meseca junija in julija t. 1. Občutno pomanjkanje kristalnega sladkorja je nastopilo v Beogradu, kjer konzumenti do>-bijo kristalni sladkor le, če kupijo obenem tudi gotovo količino dražjega sladkorja v kockah ali v prahu. Zopet novo izpričevalo naših vzornih gospodarskih razmer. Naša železniška uprava bo nabavila zopet 470 novih specijal-nih tovornih vagonov za prevoz sadja, sočivja, mesa itd., cistern in drugih vagonov deloma v domačih tovarnah, po večini pa v Italiji in na Poljskem. V sarajevski železniški delavnici so dogotovili prvi moderni potniški vagon, ki je bil do zadnjega vijaka izdelan doma in ki stane 450.000 din, dočim bi nas veljal v tujini okrog 800.000 din. Razstava jugoslovanskega tiska je bila odprta pred dnevi v vse-učiliški knjižnici v Sofiji, kjer je naša država razstavila okrog 300 raznih časopisov in listov. Letalsko razstavo v Beogradu je obiskalo doslej že okrog 150 tisoč oseb. Poseben jugoslovanski paviljon postavljajo na razstavi v Pragi o priliki desetega vsesokol-skega zleta. Zagrebška «Kmečka sloga» bo priredila v počastitev rojstnega dne pokojnih bratov Radičev v prvi polovici junija celo vrsto slavnosti, ki se bodo pričele drevi. Po uradni cenitvi je povzročila zadnja povodenj Mure in Drave v Prekmurju in Medji-murju 18 milijonov dinarjev škode. V resnici pa je škoda znatno višja. Letošnje poletje bo francosko sredozemsko brodovje po daljši dobi zopet obiskalo naša jadranska pristanišča. Zaradi živega zanimanja Nemčije za banaške konje za potrebe nemške vojske prodajajo bana-ški konjerejci povprečno dobre konje že po 6 do 8 tisoč dinarjev. V zagrebških gostinskih lokalih so s 1. junijem, kakor smo že poročali, zvišali cene jedil in pijač za približno 30 %. To se je takoj opazilo tudi v tem, da je število gostov katastrofalno padlo. Poljsko vojno brodovje bo prihodnje dni prvič uradno obiskalo naša vojna pristanišča v Dalmaciji. Na znižanje hmeljske proizvodnje za 30 % so pristale izvozne države Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija. Po tem dogovoru bo smela v bodoče proizvajati Češkoslovaška le 170.000, Jugoslavija 50.000 in Poljska 36.000 metrskih stotov hmelja na leto. Nasprotno pa je Nemčija v duhu svojega gospodarskega načrta skoro podvojila proizvodnjo na 180.000 metrskih stotov, tako da bo krila vso svojo potrebo z lastnim hmeljem. Operna pevka ga. Zinka Kunc Vilfanova, ki jo imamo v prijetnem spominu še z desk iiaše ljubljanske opere, je prispela iz New Yorka. kjpa* je angažirana kot primadona na tamkajšnji Metropolitan operi, na dopust v domovino, kjer bo priredila nekaj koncertov. Drevi bo gostovala v beograjski operi in so bile vse vstopnice že v torek v pičlih dveh urah naravnost razgrabljene. V naši operi o takih uspehih še nismo slišali. 'fd ' sf 'S . • ■M '* . / i > M* fr jc ■ . ti. , v . gtotžki *; •4*8? •-■■■'':■ 'M if p* 'rt (jtč '> . - ' 4 • v v. 7 ... r . Angleški minister za oboroževanje Inskip je napovedal celo vrsto najnovejšega strašnega vojnega orožja. Vedno prijaznejši izg ledi za bodočnost. Francoski generalni štab je poslal na nemško mejo s|>ecijalen oddelek lovskih letal, ki naj preprečijo ponovno preletavanje Maginotove obrambne črte s strani nemških letal. Norveški parlament je soglasno sprejel deklaracijo o najpopolnejši norveški nevtralnosti. Rumunsko oborožitveno posojilo v znesku 2350 milijonov le-jejv je bilo podpisano v pičlih — štirih minutah. Zaradi kršitve deviznih predpisov je bilo v zadnjih dneh aretiranih na Dunaju okrog 2000 oseb. Do aprila prihodnjega leta bo francoska vlada svojo zračno oborožitev podvojila. Starejši brat predsednika Češkoslovaške republike Jan Beneš se je te dni po 49letni emigraciji vrnil v domovino. Predsednik Poljske republike Moseicki je 4. t. m. slavil ^letnico svojega predsednikovanja. Henleinov list «Rundschau» objuvlja poziv na vse Nemce na Češkoslovaškem, naj svoje otroke nemudoma vzamejo iz čeških šol. Nemški izseljenci v Braziliji, predvsem kvalificirani delavci in strokovnjaki, se na poziv svoje vlade v množicah vračajo v domovino Bolgarski parlament je z večino glasov odobril vse zakone, kt so bili izdani v pretekli štiriletni izvenparlamentarni dobi. Osemletnieo vladanja rumun-skega kralja Karola slavi vsa Rum,unij a na najsvečanejši način. čiščenje tudi v Rumuniji. V smislu novih predpisov izdelujejo rumunska oblastva predloge za revizijo državljanstva in bo verjetnoi izgubilo že v kratkem rumunsko. državljanstvo 315.507 rumunskih Židov. Anglija in Amerika sta sklenili sporazum o gradnji novih velikih vojnih ladij. Anglija je sprejela ameriški predlog glede višine tonaže, Američani pa so prilagodili omejitvi kalibra topov, kakor so predlagali Angleži. Vrhovni svet švicarskega k-in-totna Uri je sprejel z veliko večino predlog zakona, ki prepoveduje v tem kantonu vsako politično delovanje komunistov. Češkoslovaška avtomobilska industrija Škoda je povečala lani izvoz svojih avtomobilov za 75%. Sovjetska Rusija je proizvedla lani 183.000 kg zlata proti 214.000 kilogramom v letu 1936. Sovjetski poslanik Trojanski v Washirtgtonu je izjavil predstavnikom ameriškega tiska, da je Sovjetska Rusija vsak trenutek pripravljena braniti Češkoslovaško z vsemi svojimi močmi in sredstvi. Razkroj Društva narodov vedno ibolj napreduje. Zdaj je definitivno zapustila to mednarodno ustanovo tudi ameriška država Guatemala. Japonska vlada je izjavila, da je pripravljena nemudoma vrniti Nemčiji njeno nekdanjo kolonijo na Kitajskem Tsingtau, kakor hitro bodo nemški instruk-cijski častniki zapustili kitajsko ozemlje in kakor hitro bo Nemčija prenehala pošiljati orožje in drugi vojni materijal na Kitajsko. Zdi se, da vsa stvar izgleda povsem drugače... Samouprava Vprašanje in odgovor Vprašanje: V naši občini šteje občinski odbor 24 občinskih odbornikov. Na prihodnjo sejo pride tudi razpravljanje o tem, da se prenese sedež občine. Koliko odbornikov mora glasovati za predlog, da ta obvelja? (Vrhničan). Odgovor: Predpise o sejah občinskega odbora vsebujejo § 59. do § 68. zakona o občinah. Po § 62. zakona o občinah sklepa občinski odbor z večino oddanih glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je predlog zavrnjen. — Pri tem je treba pripomniti, da predsednik občine (seje'' glasuje kot navaden odbornik in da nima pravice v primeru enakosti glasov odločati s svojim glasom. — V Vašem primeru mora torej glasovati za prenos sedeža občine vsaj 13 občinskih odbornikov (seveda predpostavljamo, da so pri seji vsi odborniki navzoči), le tako je predlog za prenos sedeža občine sprejet. Če pa glasuje 12 odbornikov za in 12 proti, se mora smatrati, da je predlog zavrnjen. Šah Beli: Briider. — črni: Furlani. 1. d2 — d4, Sg8 — f6: 2. e2 — e4, e? — e6; 3. Sgl — f3, dr — f3, d7 — d5; 4. Lel — g5, Lf8 — e7: 5. e2 — e3, o — o; 6. Sbl — e3, h7 — hb; 7. Lg5 — h4, Sf6 — e4; 8. Lli4 — e7, Dd8 — e7; 9. Ddl - c2, c7 - c6; 10. Lfl — e2, Se4 — c3; 11. Dc2 — c3, d5 — c4; 12. Le2 — e4, b7 — b6; 13. o — o, Sb8 — d7; 14. Tfl — dl, Le8 — b7; 15. Tal — cl, c6 — c5; 16. Lc4 — e2, C5 — d4; 17. Dc3 — c7!, Lb7 — d5; 18. Tdl — d4, Ta8 — c8; 19. Dc7 — c8, Tf8 — C8; 20. Tel — c,8+, Sd7 — f8; 21. e3 — e4, Ld5 — b7; 22. Tc8 — 1)8, Kg8 — h7; 23. Td4 — d8, Sf8 — g6; 24. h2 - h4, Sg6 — f4; 25. h4 — Ii5!!, Sf4 — e2+; 26. Kgl _ fl, Se2 — g3+; 27. f2 — g3, Lb7 — a6+; 28. Kfl — el!, g7 — g6; 29. Td8 — h8+, Kli 7 — g7; 30. e4 — e5!, De7 — b4+: 31. Sf3 — d2 in črni se vda. Iz glasbenega sveta Nove skladbe. Naši moški zbori bodo veseli dveh novih skladb, ki ju je z velikim uspehom izvajalo na svojih koncertih v Kamniku in v ljubljanskem radiu ter ju tudi založilo, i2dalo in ju razpošilja «Prvo slov. pevsko društvo Lira v Kamniku*. Sta to: Zorka Prelovca: tProi grehj (Adam in Eva) na narodno besedilo iz Rodenj nad Rogaško Slatino ter Zorka Prelovca: *Kje so tvoje roiice?> Besedilo Ivana Ivanova (baritonski solo). Obe skladbi razpošilja založnik (cLira* v Kamniku). Vsako pomnoževanje je prepovedano. Nova skladba. Na prošnjo celjskega pevskega društva «Oijka> je zložil skladatelj Zorko Prelovec na besedilo v vojni padlega, mladega pesnika Jožeta Cvelbarja moški zbor z baritonskim solom «Narodna pesem« (Jaz pa pojdem v daljnje kraje...). Društvo cOljka* bo skladbo razmnožilo, da bo na prodaj po nizki ceni tudi drugim moškim zborom. Marsikdo ne ve, da je treba naše čipkarstvo uvrstiti med najstarejše dokumente naše kulturne tradicije; Slovenke se pečajo s čipkarstvom že od njega dni, kar nam dokazujejo tudi pisani zgodovinski viri in tudi same dragocene čipke v nekaterih naših starih cerkvah ter v muzeju. Na svoje čipkarstvo smo Slo-venci ponosni pred vsem svetom, ne le zato, ker ima tako lepo tradicijo, temveč tudi, ker je na izredno visoki stopnji. Naše čipke so znane po vsem svetu ter po svoji kvaliteti dosegajo, če ne že prekašajo, dragocene bruseljske in tudi beneške čipke. Zato je prav, da je na letošnjem pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija «Zveza gospodinj* priredila razstavo izdelkov ženske domače obrti ter dostojno prikazala visoko stopnjo našega čipkarstvo. Ameriška vlada je poslala v Berlin noto, v kateri ugotavlja, da so Združene severnoameriške države prenesle vse nekdanje avstrijske dolgove na nemški račun Vzor rodoljubnega naroda Novosadski «Vojvodjanin» objavlja v svoji zadnji številki naslednji zanimivi člančič: «Zares, mnogi narodi bi se mogli učiti rodoljubja pri Nemcih iz Nemčije. Pred prihodom narodnih socialistov na oblast je prejelo 1. 1932. dvanajst in pol milijona zaposlenih nemških delavcev 25 in pol milijarde mark mezd v enem letu, to se pravi, da je prišlo okrog 2000 mark na posameznega delavca. Leta 1937. je bilo v Nemčiji zaposlenih 17 in pol milijona delavcev, ki so prejeli 35 milijard mark, odnosno le 29 milijard, .ker so bili za 3 milijarde zvišani davki, doklade in razne prostovoljne javne dajatve, ostale 3 milijarde pa so odpadle na črtane podpore, ki jih je poprej vlada dajala delavstvu. Tb pomeni, da je znašala delavska plača na leto le še 1660 mark ali 360 mark manj, kakor 5 let poprej. Dejansko pa je bila §e mnogo manjša, ker so se medtem vse življenjske potrebščine podražile za 20 odstotkov. Z ozirom na vse to je znašala prava delavska plača leta 1937. na vsakega nemškega delavca povprečno le še 1326 mark za vse leto ali 674 mark manj, kakor leta 1932. Kljub temu pa je danes nemško delavstvo zelo navdušeno in do zadnjega moža glasuje za narodne socjjaliste. Zares, brezprimerno rodoljuben narod. Toda je Še nekaj, kar dela to ljudstvo še vzvi-šenejše nad drugimi: nemški delavci so znižali svoje mezde v korist delodajalcev, da ne bi morda propadla nemška industrija, trgovina, bankarstvo, rudarstvo itd. In tako nemški delavci temu velekapitalu vsako leto darujejo nad 11 milijard mark, za kolikor bi se morale zvišati njihove mezde, ker so se zvišali davki, podražile življenjske potrebščine in ukinila državna podpora. Iz vsega tega se vidi, da je nemško delovno ljudstvo sprejelo kot svojo «apostolsko vero* nauk, katerega propagirajo znanstveni list «Archiv fiir Biologie und Ras-senlehre» in še premnogi drugi teoretiki rasizma. Po tem nauku je revščina znak nesposobnosti, bogastvo pa je nasprotno dokaz visoke zmožnosti. Čim boljše bo bogatašem, tem naprednejša in «ple-menitejša® bo postala nemška rasa. Celo tudi v primeru vojne, — piše omenjeni list, — bo popleme-nitenju rase služilo vojno letalstvo. V vsakem mestu so najgosteje naseljeni revnejši mestni predeli. Tamkaj se duši v najmanjši čumnati ali luknji po nekaj človeških duš. Letala bodo zato pri zračnih napadih vedno pobila večji odstotek revežev, kakor pa bogatašev. In tako bo med narodom, ~ hvala jim za to, — vedno manj »nesposobnih*. Mi pa mislimo, da bi bilo pri vsem tem potrebno vendarle nekaj previdnosti in da ne bi bilo treba pobiti vseh «nesposobnih». Kajti, kdo bo potem delal za «sposobne* in kdo jim bo potem še vsako leto podarjal visoke milijarde mark? Ta nauk, vidite, sprejema siromašno nemško delovno ljudstvo, kakor smo rekli že v uvodu, z navdušenjem. In zato velja z naše strani: Klobuk dol pred tako požrtvovalnostjo, navdušenjem in rodoljubjem!* Lansko izkoriščanje črnega dijamanta Prejšnji petek je imela v Ljubljani Trboveljska premogokopna družba svoj redni letni občni zbor, na katerem so bila podana s strani družbinih funkcijonarjev prav zanimiva in pomembna poročila. Splošno izboljšanje gospodarskih razmer v preteklem poslovnem letu tako v naši državi, kakor tudi v tujini, je imelo znaten vpliv tudi na živahnejše obratovanje v rudnikih in drugih ustanovah TPD. Izdatno je napredovala proizvodnja in prodaja premoga, nič slabšega porasta pa nista zabeležili cementna in apnena panoga. Lani so se tudi skoro v polni meri uveljavili v družbinem podrobnem poslovanju na terenu mnogi ukrepi,. ki jih je vodstvo podjetja pričelo izvajati v tehničnem, gospodarskem in splošnem proizvajalnem pogledu v svojih ustanovah in na svojih napravah. Proizvodnja premoga se je lani zvišala v primerjavi s predlanskim letom za 188.000 ton (19%) na 1,166.000 ton, proizvodnja cementa za 887 vagonov (15%) na 6738 vagonov in proizvodnja apna za 619 vagonov (43%) na 2063 vagonov. Najbolj se je torej dvignila proizvodnja apna, ki je dosegla višino iz. leta 1929. in je bila skoro Štirikrat večja, kakor v le- tu najhujše gospodarske krize 1933. Družba je izvršila v zadnji dobi pri svojih podjetjih, tovarnah in v rudnikih znatne nove investicije, tako samo v zadnjih dveh letih za kakih 5 milijonov dinarjev. Povsem je preuredila in izpopolnila svojo veliko kalorično električno centralo, ki bo izkoriščala predvsem za trg manjvredni najdrobnejši premog in premogov prah, ki se je poprej na separaciji splavljal v Savo. V kratkem bo razširjena tudi cementarna, ki je že skoro preobremenjena in ne. more več ustrezati naraščajočemu povpraševanju po cementu. Zgradili bodo novo veliko rotativno peč, ki bo znatno dvignila produkcijsko kapaciteto cementarne Trboveljske premogokopne družbe. Predvsem računa podjetje na velika javna dela, ki jih je obljubila v naslednjih letih izvršiti osrednja državna vlada v Beogradu po vsej državi. Čisti dobiček Trboveljske premogokopne družbe se je dvignil lani za 6 milijonov dinarjev na 20.2 milijona dinarjev in bo delničarjem letos izplačana 8%-na dividenda, to je po 16 dinarjev na delnico (predlanskim le 6 in pol odstotka). V1 vodstvu podjetja je bilo izvršenih1 nekaj osebnih iz- prememb in je bil med drugim izvoljen v nadzorni odbor g. dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Občni zbor se je vršil pod predsedstvom g. Andrea Lu-queta. Kakor je razvidno iz gornjih. podatkov, je bil napredek te- ga velepodjetja, ki je za naše ožje narodno gospodarstvo največjega pomena, lani res zelo razveseljiv, kar vzbuja predvsem med rudarskimi sloji nove upe na boljše, za-dovoljnejše dni in na večji kos vsakdanjega kruha. Za grudo Ustvarjanje »čudežnih" otrok V življenju naletimo prenuio-gokrat na starše, ki se na vse grlo hvalijo in postavljajo s svojimi < čudežnimi* in sila «briht-nimi* otroki. Te svoje «čudeže» ustvarjajo na ta način, da jih še pred vstopom v ljudsko šolo sami zlepa ali pa največkrat tudi izgrda dresirajo v branju, pisanju in računanju. Ali pa je to z gledišča na otroško zdravje tudi dobro? Zdravniki so si soglasni v tem, da takega nesmiselnega ravnanja z nedoraslimi otroki nikakor ni priporočati, in to tudi ne pri še tako zdravih in nadpovprečno inteligentnih otrokih. Narava je že sama davno določila, da se sme otrok pričeti učiti šele z dovršenim šestim, še bolje pa s sedmim letom starosti. Vse, kar se v tem pogledu dela z otrokom v mlajši dobi, je umetno forsi ra nje otrokovega duševnega razvoja, ki navadno v poznejši dobi ne pušča pri takih ctrokih najugodnejših zdravstvenih in drugih posledic. Kakor rečeno, otrok pred najmanj šestim izpolnjenim letom ni ne za pero, ne za knjigo in računalo. Zdravje in naraven razvoj otroka sta važnejša od vsega drugega, najmanj pa od bedastega bahanja takih staršev, ki hi radi predstavljali v svojih cčudežnih* in «nadbrihtnih» c- rokih same sebe kot fenomenalne ustvarjalce teh živih (čudežev* ... i' , . c. . Vpliv alkohola na človeka Med največje zlo, skrajno zapeljivo in nevarno prav vsakomur brez razlike, mladim in starim, moškim in žal dandanes tudi le ženkam, spada — alkohol. in dom Ta demon je pravi vzrok vsega zla, ki se pojavlja v različnih podobah kot posledica njegovega pogubnega vpliva na vseh področjih človeškega življenja in udejstvovanja. Bolezni vseh vrst, smrt, norost, zločini, pohabljenost, nedozorelost, beda, revščina, skratka re* pravi pekel na zemlji, vse to >e čisti proizvod — alkohola. Človeku se obrača želodec, fie gleda zgolj na zunanje pojave na alkoholiku: okrvavljene oči, nabuhlo lice, hripavo grlo, drhteče roke, klecajoče noge, popolna negotovost v službi itd. Vrhu vsega pa Še neznosni smrad iz pijančevib ust, ki objema, kakor val kuge, vso zdravo okolico. Kakor pa Je porazen že ta zunanji izgled pijanca, še toliko strašnejše in nevarnejše je njegovo notranje stanje. Jetra, ledvica, želodec, pljuča,; srce, predvsem pa možgani in *ivci najbolj trpe zaradi alkohola, se sistematično zastrupljajo in* niso-vp3 v stanju, da bi vršili funkcije, ki Jim jih nalaga narava. Zato postaja ves organizem slabotnejši.’ neodpornejši in je vedno bolj naklonjen obolenjem. Vsa notranjost alkoholika odmira pod smrtonosnim vplivom alkohola in kontno v popolni razrvanosti podleže docela. Pijanec nikdar ne učaka dolgega življenja, ker Je zelo dovzeten za vsak slab vpliv; njegovi otroci so slabotni, bolehni in telesno zaostali, močno nagnjeni k pijanstvu in zločinstvu; pijanec sam postane absolutno nesposoben za vsako delo, dom mu naglo propada, dokler pač smrt ne napravi konca In ostane za njim poleg kopice nepreskrbljenih in bolehnih otrok še zgarana im upropaŠčena žena. Alkohol je največji sovražnik sreče, zlasti pa družinske! J F Ii.Jf O B I Š> Č I T E gostilno „Pri Lovcu" na vogalu Blalwal*ove in Rimske «. 24 Točijo se najboljša garantirano pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po zmernih cenah. Na izbiro Je seoem vrst najboijllh vin /stolnim se sprejemajo abonenti na okusno domačo hrano, ter niso obvezani jemati p jate. b o n e ti t e : z a Cena kompletno kosilo in velerja od Din I0-- do Din 14 -, samo kosilo Din 5-- do Din 9--' Brezmesna hrana od Din 2- do Din 5-. Palačinke z mareltno marmelado Din /•-. Za obilen obisk *tt priporoča Gostilna „Prl lovcu**, Rimska cesta Stev. 24. nat}} i wp m 3 i*, i . II ; -.1 f«M 1 \ O • ' V BDIUiillllHIIIIIjlHIHIlllllllHIHHIHIIIHiniHlinHHinillllliniHIIIIIIIIIIUII Dovžan Ivan dipl. kro|ačni6a' za dame in' gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvr&uje Vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežbato, čna O P T I K r , *f.. z I. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, fi toplomere .i, f. d. imiRUiiiiHniitHiiiiniuinHimiiinniiiminiiiiiiinuiiiiuBiiiuiinnmuin || Gostilna „ŠTRAJZEL“ || Trajno kotiranje samo Din 60"- Barvanje la« ▼ vseh niansah. lidlUva garantirano dobra. Frizerski »alon r ' ! ' ' ' 'V MIRKO ZALETEL. Ljubljana Cesta 29. OKtcbra (Rimska) dtev. 24 * * • * - v: M ' L..' » ... ; MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti „ N e b o 11 S n i k a “. Plesharshn »n sliharsho podjetje HLEBŠ JAKOB drutba z omej. zavezo L | ubljana Cankarjevo nabrežje it. 21 » ■■ ■. .1 - .. „r Telefon 30-70 * ....... Izvršuje vsa pleskarska, in črkoslikarska dela po zmernih cenah. Solidna izdelava. Za vsa izvršena dela jamčimo. f f ■ Najnovejši vzorci A.&E. Skaberne Ljubljana 9» FIDES" Informacijska pisarna J. SEVER, DEDIČI LJUBLJANA,. Gosposvetska cesta 14 Izvršuje vse informacijske posle, bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakortudi saniranje posojilnih zadev najkulantneje in v najstrožji tajnosti. Posredovanje za inozemska zastopstva. I Gostilna „Pri Makselnu4* Sp. Šiška, J?rr*ejeva cesta 24 Vas vljudno vabi, da jo obiščete. * '■ c Postreženi boste s priznano do‘>ro domačo dolenjsko šunko in z domačimi dolenjskimi klobasami. Topla in jedila vedno na ra* olago. Do tla nova pošiljka viških vin. Prav tako totim prvovrstna štajerska in dolenjska vina.-"" ■ 1 f? katerem 'se je v nedeljo odigrata odloctlna bitka med Rolna dol no in Soodnjo Sliko, je veano na razpolago. —————— Priporoča- se MAKS KLANČAR. Za konzorcij < Sloveni ke bende*: dr Din ko Pac. Za uaadaiitTO: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d,pr©datamik Iran Ovsenik - ni t Ljubljani.