Ealo LXVI , PogtDln» p'«^« * gotovtnf._V LJublfanT, v Torek', dne BJeMra 1938__Stev. 280 a Cena 1.50 din Naročnina mesečno _______Ček. račun: Ljub- oin, za mmmmm flk ■^ —^ ^p št. ^^m ^P JBw ^B JBV ^ fl^k ^ ce- ^^^^^^ ^^m ^^m flV m ^ ^^^ a ^^m ^^^^^^ ^Hv jHV B f^^kl ^^m inozemstvo 120 Din ^ ^^M ^^M j^J M ^^U M J^Hl Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ jeva ulica štej. 6. Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Gospod A (aman Kar opazujemo in doživljamo v sedanji vo-Hvni borbi širom naše države, nikogar ne preseneča. Brezobzirne metode opozicije v boju za oblast so razumljive, če pomislimo, da so se proti vladi Stojadinoviča in Korošca združili vsi ele-mentii, ki so v takem režimu miru in reda obsojeni na neizogibno smrt. Čim delj bo v Jugoslaviji na krmilu sedanja vlada, tem prej bo odklenkalo vsem, ki so dozdaj uspevali v ozračju splošnega nereda, državljanskih zdražb in korupcije, ki se je začela s PP režimom in se je končala z diktaturo JNS. Kdo pa je proti vladi Stojadinoviča in Korošca? Vsi, ki so v Jugoslaviji dobrih petnajst let bogato živeli in ee dobro imeli na račun kmetskega in delavskega ljudstva ter pridnega meščana; vsi, ki niso pustili, da bi prišlo med Srbi in Hrvati do sporazuma, ker 6o od medsebojnega narodnega sovraštva vlekli največji dobiček, eni na vladnih mestih, drugi pa v brezplodni »seljački« opozioiji; vsi, ki bi radi, da bi take razmere, v katerih na eni strani vlada nasilje in brezzakonitost. na drugi pa revolucionarno razpoloženje nezadovoljnih množic, trajale dalje, ker imajo razni častilakomni in denarja pohlepni nemirneži in nezadovoljneži ter politični pustolovci le v takih razmerah upanje, da kam zlezejo. Saj, če pogledamo opozicijsko listo, vidimo, da so njeni najvidnejši predstavniki možje, ki so v urejenih razmerah v državi nesposobni za vsako odgovornosti polno javno mesto in pozitivno delo in da so 6e, v kolikor so že bili pri krmilu države, odlikovali le po tem, da 60 eni pogubljali Jugoslavijo po 6vojem nacionalističnem terorizmu, drugi pa 60 mimo dopuščali, da pada rabeljski bič po plečah ubogega naroda, dočim eo oni delali jalovo opozicijo na potrpežljivem papirju v člankih in razgovorih z domačimi in tujimi žurnalisti. Zdaj so se jim pridružili še drugi iskavci boljše 6reče na belgrajskem parketu, kjer mislijo, da je lažje priti na vrh, nego v nehvaležni domovini, in to vse skupaj ee imenuje danes združena opozicija. Da se taki, izključno negativni elementi v zavesti, da jim bije pod vlado državljanske sloge in načrtnega dela 6mrtna ura, skušajo ohraniti s pomočjo najbolj brezvestne, lažnjive in nepoštene volivne agitacije, to ni nobeno čudo. Ni čudno, ida ee poslužujejo najbolj grdih sredstev v tej i borbi, ker s poštenimi bi sploh ne prišli nikamor. k Da te svoje izmišljotine vozijo po deželi kar na tovornih avtomobilih, je tudi razumljivo, ker laž, če naj kaj zaleže, je treba širiti v največjih množinah, posebno če gre za take abotne izmišljotine, kakor jih izdelujejo danes v Kramerjevi in Mačkovi pisarni, kjer očividno računajo na učinek in uspeh le pri najbolj umsko zaostalih in politično nezavednih ljudeh. Da pa morejo to svojo agitacijo razvijati e toliko svobodo in v toliki meri, se imajo zahvaliti demokratičnemu Stoja-dinovič-Koroščevemu režimu, ki ima tako veliko zaupanje v zdravo pamet in moralno višino jugoslovanskega ljudstva, v katerem eo umsko nezadostno razviti in v politični omiki zaostali posamezniki v veliki manjšini, da ga ni strah prevelike svobode in preširokega razmaha opozicijske delavnosti. Ce smo torej nasprott nepoštenim naporom Jn načinu opozicijske volivne agitacije v zavesti neizogibne zmage resnice nad lažjo lahko ravnodušni, pa moramo mi Slovenci kot narod odločno protestirati proti nesramnim letakom, ki jih v 6vojem imenu in s svojim podpisom širi iz Zagreba po slovenski deželi dr. Vladko Maček. Kakšna veličina pa je ta gospod Maček, ki meni, Ha ima tudi Slovenijo v 6voji oblasti, ko pa so ga spričo njegove politične nezmožnosti in popolne pasivnosti ter pomanjkanja vsake politične pobude postali siti že Hrvati sami? Saj, če bi bile volitve tajne, ne pa javne, kakor jih je uzakonil Živkovič, bi Maček danes na Hrvatskem gladko propadel, tako pa ga drži samo še teror njegovih pretorijancev po hrvatskih mestih in seliti. Zato je tudi Maček zahteval, da eo volitve javne, ker bi pri tajnih volitvah proglasil abstinenco. Zdaj pa pride ta Maček in kakor kakšen kozaški ataman razpošilja po Sloveniji svoje fermane, v katerih grozi slovenskemu človeku, ki se ne bi uklonil njegovemu zagrebškemu veličanstvu, s — posledicami! »Vrlo dobro mi je poznato,« piše Maček v Slovenijo, da so v Sloveniji proti meni, toda jaz »smatram za svoju dužnost, da vas pravo-vremeno upozoravam,« da sem namreč jaz tu, pa da bom jaz na to »neprijateljstvo otvoreno in energički odgovoril,« ko bom namreč postal kralj Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Slovenije — in obenem opozarja ta domišljavi potentat iz Ku-pinca, da ima on v Sloveniji »prijatelje, ki vode tačnu evidenciju,« namreč, kdo vse da se mu ne klanja in ne posluša njegovih navodil in ne sledi njegovi brezsmiselni in brezplodni politiki večnega ne, ki jo hrvatski narod že dvajset let po krivdi take »politike« plačuje s popolno politično brezpomembnostjo in brezveljavnostjo ter brez-vplivnostjo v državi. In tak politik ee zdaj upa Slovencem, ki jih ne smatra vredne niti toliko, da bi jim svoje »ukaze« pošiljal vsaj v slovenskem jeziku, groziti in nas misli strahovati, ko pa g. dr. Maček ravno Slovencem nič ne imponira. Gospod Maček naj teroriza Hrvate, dokler se mu bodo dali, ml pa se bomo vladali sami in nam niti v sanjah ne pade v glavo, da bi se uklonili kakšni hrvatski diktaturi, ko smo se pa otresli tako avstrijske »očetovske «palice, kakor surovega in pokvarjenega Pribičevičevega in Živko-vičevega jugoslovenskega absolutizma. Naša slovenska narodna politična in kulturna zavest je tako močna, da je ne bo omajala niti tista majhna "družba ljudi med nami, ki bi sedaj za to, da pri- I Ribbentrop v Parizu Danes bodo podpisali francosko - nemško nenapadalno izjavo V Rimu gledajo baje na ta dogodek z nevšečnostjo Berlin, 5. dec. c. Nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa bo na poti v Pariz spremljalo več višjih uradnikov nemškega zunanjega ministrstva. Iz tega sklepajo, da bodo razgovori v Parizu mnogo obsežnejši, kot pa se jo v začetku mislilo. Značilno je, da nekateri nemški listi pogodbo, ki bo jutri popoldne ob 15.30 podpisana, ne imenujejo več kot nenapadalno izjavo, ampak kot prijateljsko pogodbo med Francijo in Nemčijo. Zvečer ob 18.30 bosta Bonitet in Ribbentrop govorila po radiu. Prav tako objavljajo današnji listi obširni članek, ki ga jo v francoskih listih objavil bivši francoski trgovinski minister in bivši predsednik radikalnega poslanskega kluba Paul Elbel. V tem članku se je Elbel zelo zavzemal za č i m t c s n e j -še sodelovanje med nemško in francosko trgovino. Pariz, 5. dec. c. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta in so na seji obravnavali predvsem dnevni red nemško-francoskih razgovorov, ki se začno jutri v Parizu, in pa bližnje zasedanje francoskega parlamenta. Glede bližnjega parlamentarnega zasedanja so v vladnih krogih brez skrbi, ker je vlada brez velikih težav strla zadnjo enodnevno splošno stavko, ki jo je izzvala Glavna strokovna zveza. V tem oziru ima vlada popolnoma iniciativo v svojih rokah in je verjetno, da bo Daladier pri prvem glasovanju imel veliko večino. Da vlada razpolaga z zadostno avtoriteto, se vidi najbolj iz tega, da so se danes delavci skoraj v vseh obratih vrnili na delo. Podjetja so v soboto razdelila delavcem, ki smej ona delo, posebne izkaznice. Kdor danes ni imel te izkaznice, ni bil sprejet na delo. V glavnih podjetjih so tako izločili najbolj zagrizene hujskače. V pretežnem delu tiska, prav tako pa v francoskem radiu, se danes največ govori o Ribbentropovem obisku v Parizu. Splošen vtis je zelo dober in tako v Franciji kakor tudi v Nemčiji je zavladalo ugodno razpoloženje za nemško-francoska pogajanja. Francoski politični krogi so zelo opazili, da nemški državni kancler Hitler v svojem govoru v Reichen-bergu ni črlinil niti besedice, ki bi šla na škodo Francije, ali ki bi sploh povzročila neugoden vtis njegovega govora. Neki pariški jutranjiki smatrajo, da na Rib-hentropovo potovanje v Pariz italijanski krogi gledajo zelo postrani, ker jim ni všeč, da se vodijo pogajanja za zbližanje med Nemčijo in Francijo. In Poljska . • • Varšava, 5. dec. b. Politični krogi pripisujejo velik pomen pozivu nemškega poslanika v Varšavi von Moltkea, da pride v Berlin. Po mnenju tukajšnjih vladnih krogov bi rada nemška vlada še pred odhodom von Ribbentropa v Pariz dobila vesti o odnosih Poljske do sovjetske Rusije. Mislijo, da bo Ribbentrop za časa svojega obiska v Parizu načel tudi vprašanje odnosov med Francijo in Poljsko ter Francijo in sovjetsko Rusijo. V zvezi s tem pa se zopet pojavljajo zahteve nemške manjšine na Poljskem. Voditelj nemške manjšine na Poljskem, NViesner, je že izročil poljski vladi spomenico. i Razburjenje zaradi Tunisa Jasna beseda italijanskega polsluzbenega lista Anglija se je v Rima zavzela za Francijo Rim, 5. dec. TG. Veliko pozornost je vzbudil članek, ki ga je v »T e 1 e g r a f o d i L i v o r n o« napisal Giovanni Ansaldo, o katerem je znano, da je glasnik naziranj zunanjega min. grofa Ciana, ki je tudi lastnik lista. Ansaldo piše o nedavnem govoru grofa Ciana o »naravnih težnjah italijanskega naroda« (te besede so v parlamentu izzvale protifrancoske manifestacije z vzkliki po Tuniziji in Korziki. Op. ur.) ter pristavlja, da se je Italija z vsemi sredstvi zoperstavila francoskim poskusom, da bi se razmah italijanskih teženj oviral. Ansaldo v svojem članku ne prikriva, da ima Italija upravičene težnje tudi po Tuniziji, Korziki, Savoji in Džibutiju. »Cilj Italije je, da v mejah svoje države združi vsa ozemlja, koder prebivajo ljudje naše italijansko krvi, in ki govore naš italijanski jezik. Razumemo, da se temu cilju zoperstavljajo denarni interesi drugih velesil in tudi dosednnja razdelitev kolonij je takšna, da bi najrajši v kali zatrla vsako našo politično težnjo. Pričakujemo in upamo, da bo mogoče v dušu monakovskega sporazuma popraviti krivice prošlosti in izvesti spremembe v lastništvih kolonialne zemlje. Ce so v Evropi res tudi državniki — in ne samo politiki — bodo to razumeli, če pa ne ...« Iz tega Izvajajo inozemski krogi v Rimu, da je vprašanje Tunizije, Korzike in Džibutija dejansko postavljeno na mizo mednarodnopolitičnih razmotrivanj. Angleška vlada sprašuje v Rima Rim, 5. dec. AA. Potrjujejo se vesti, da je angleški poslanik lord Perth pri svojem včerajšnjem obisku v italijanskem zunanjem ministrstvu opozoril grofa Ciana na mučen vtis, ki ga je povzročila v Londonu kampanja italijanskega tiska. Angleški poslanik je zlasti opozoril šefa fašistične diplomacije, da so se načela vprašanja, ki nasprotujejo duhu angleško-italijanskega sporazuma. Dopisniki londonskih lislov izvedo, da je grof Ciano pri tej priliki odgovoril, da ni v njegovem govoru, kiga je imel pretečeno si edo, ničesar, kar bi dalo povoda za razburjenje angleškega javnega mnenja in da vlada ne more prevzeti odgovornosti zaradi manifestacij v parlamentu, zaradi pisanja tiska ali zaradi uličnih manifestacij. Toda italijanski listi še naprej poudarjajo v svojih polemikah upravičenost italijanskih zahtev. - »Gazetta del Popoloc pravi med drugim, naj Francozi protestirajo, kolikor se jim le ljubi, še so vprašanja, ki jih je treba rešiti, in mi pravimo, da se boiiio trudili za to, da se vse to zares tudi reši (Ilavas.) Chamberlain še la mesec v Rim Uradno poročilo angleške vlade o potovanju Chamberlaina in lorda Halifaxa v Rim šo v decembru je v tukajšnjih političnih krogih izzvalo največjo zadovol.jnost, ker v tem poročilu vidijo jasen dokaz, da hoče Velika Britanija nadaljevati politiko, ki se je začela v Monakovem. Prav isti italijanski krogi pa poudarjajo, da je razburjenje francoskega javnega mnenja zaradi Tunisa tem bolj nerazumljivo, ker Italija v tem oziru še ni povedala svojega uradnega stališča. Določbe, ki se v pogodbi med Italijo in Anglijo nanašajo na dejo na oblast, Slovence radi spravili pod MaCkov hrvatski korobač. Bodi torej »seljačkemu kralju« povedano, dn v Sloveniji, ki ni kakšen hrvatski »planinski okraj«, nima nič iskati in da njegove okrožnice pri nas nimajo nobene veljave. Ti njegovi, o nezmožni domišljavosti pričajoči dokumenti nam Slovencem le še bolj velevajo, da se 11. decembra izrečemo za režim in za državo, v kateri smo in bomo enakopraven narod, ne pa kakšna Hrvatski podložna »krajina«. Gospod MnČek naj se raje pobriga za Hrvatsko, da je ne bi njegova brez-pametna politika popolnoma pogubiln in ne zapravila še tega, kar je še ohranila v 6voii nesrečni zgodovini. status quo, pa se res tičejo samo odnošajev med Anglijo in Italijo, pravo razmerje velesil v Sredozemskem morju pa se bo določilo šele tedaj, ko bodo urejeni odnošaji med Italijo in Francijo. V Rimu so prepričani, da se bodo na sestanku med italijanskimi in angleškimi državniki v januarju obravnavala tudi ta vprašanja. (DNB.) Japonci z Italijo Tokio, 5. dec. AA. DNB: V zvezi z italijanskimi zahtevami v severni Afriki je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva izjavil, da spremlja njegova država z velikmi simpatijami te zahteve fašistične države. Italija je edina država ob Sredozemskem morju, ki vodi protikomunistično politiko ter je zato jasno, da je Japonska Italiji naklonjena. Francoski tisk o demonstracijah v Tunisa in na Korsiki Tunis, 5. dec. AA. (Ilavas) Med včerajšnjimi manifestacijami je bilo aretiranih 15 oseb, in sicer nekaj Francozov in nekaj italijanskih proti-manifestantov. Zaprli so tudi nekega italijanskega učitelja, ki je izzival z revolverjem v roki, in nekega drugega Italijana, ki se je z nožem zakadil med mladino, ki je korakala pred italijanski konzulat. Zaslišali pa so še mnogo drugih oseb. Po zadnjih obvestilih je pred italijanskim konzulatom manifestiralo 300 oseb. Množica je prodrla skozi kordon policije, vendar pa jih je le-ta hitro razpodila. Škoda razbitih italijanskih trgovin je mnogo večja, kot so to prvotno mislili. Po ulicah korakajo močni policijski oddelki, ki imajo namen preprečiti nove manifestacije. Italijanski konzulat stražijo močni oddelki mobilne garde in policije. Pariz, 3. dec. AA. (Havas) »Journal« prinaša danes članek Francoisa Piertria pod naslovom: »Korzika — francoska zemlja«. Bivši minister obravnava v članku borbo, ki so jo Konzikanci vodili proti Genovežanom. Poudarja, da Korzika ni bila nikdar odtrgana od Italije v vojni ali na zavojevalen način, temveč da jo je Franciji prepustila sama od sebe Genova, in sicer kralju Ludviku XV. za velik denar. Jaz sem eden med tistimi, ki so zmerom zagovarjali tesen sporazum med dvema državama, ki ju smatram za naravna varuha latinske civilizacije. Ta občutek je občutek vseh Korzikancev. Oni se nahajajo v osrčju la-tinstva samega in sredi Sredozemskega morja, ki je bilo zmerom sveto jezero ljudske inteligence. Korzikanci smatrnjo sebe na Francoze, katerih ni mogoče več odtrgati od materinske države. Vendar pa ne zanikajo sorodnosti, ki jih vežejo z narodom, katerega jezik govore. Brezumno izsiljevanje s Korziko v francosko-italijanskih nesporazumih bi pomenilo neodpustljivo pogreško. To bi utegnilo podreti vse koristne napore. Pariz, 5. dec. A A. (Havas) V zvezi z dogodki v italijanskem parlamentu piše »Jourc Po popisu prebivalstva iz leta 1030 je bilo v Tunisu '2 milijona 235.623 muslimanov, 59.845 judov, 94.289 Italijanov, a drugih narodnosti okrog 100.000. Mi smo zmerom liberalno sprejemali italijanske koloniste v Tunisu. Zato ni potrebno niti govoriti, da bi moglo njihovo naseljevanje, ki se je stalno povečevalo, postati razlog za zahtevo »zaščitimo tlačene manjšine«. Mi smo proti njim takoj uporabili vse ukrepe, ki so potrebni, da se zavaruje mir v protektoratu. »Epoque« piše: Nezaslišane manifestacije, ki so spremljale govor grofa Ciana, in katere nadaljujejo italijanski listi s svojimi komentarji, so izzvale na Korziki in v Tunisu razumljiv odpor, ki predstavlja pravi plebiscit. „Prava pot Jugoslavije Čehi in Slovaki priznavajo pravilnost naše zunanje politike H Bratislava, 5. dcc. Slovaški agrarni list »S 1 o -vensky hI a s« je napisal ob priliki jugoslovanskega državnega praznika tele lepe besede: »Stojadinovič je znal krmiliti državno ladjo med različnimi pečinami tako spretno, da brez pretiravanja moremo reči, da je Jugoslavija v težkih okoliščinah prejšnjih mesecev ni bila niti ogrožena, in ji tudi v bližnji bodočnosti ne grozi ničesar nevarnega. Sklicevanje na to ugodnost bo gotovo in po pravici eden izmed triumfov vlade pri sedanjih volitvah.« »N a š i n e c« iz Olomuca pa piše ob isti priliki polkrcpko: »Jugoslavija je bila prva država iz vrste Male zveze, ki je našla pravo pot v zunanji političi orientaciji. — Je to pot male države med dvema močnima sosedoma. Treba se je z njima sporazumeti, kar je dokazala Jugoslavija. Nima na srečo veliko tujejezičnih manjšin, ki so državi samo breme. V odnosu do nas se Jugoslavija ni spremenila. Pakt z Jugoslavijo v Mali /.vezi, ki jo veže v primeru, da katero izmed teh treh držav napade Madžarska, je dal Jugoslaviji priliko dvakrat obenem z Romunijo uspešno nastopiti v Budimpešti. Ko pa se pri nas urede razmere, se bodo — tako upamo — tudi naši gospodarski stiki z Jugoslavijo samo še poglobili.« Praga, 5. dec. c. Poljska je danes od zasedenega ozemlja odstopila Češkoslovaški nazaj vas Moravko. Vas je na slovaškem ozemlju. V sredo čsl. parlament Praga, 5. dec. b. Jutri bo prva seja novo imenovanega ministrskega sveta, na kateri bodo posamezni ministri obrazložili svoj program. Ti predlogi bodo potem predstavljali temelje za prvo vladno izjavo, ki jo bo prebrala na seji parlamenta, kateri se sestane verjetno v sredo. Danes so se že pričela pogajanja med ministrskim predsednikom Beranom ter predstavnikom zbornice in senata, dn se delo pospeši. na prvi spjj zbornice so bili predloženi zakoni o posebnih pooblastilih. Pragu, 5. dec. b. Po vesteh, ki so prispele semkaj, bo za tretjega ministra Karpatske Ukra- jine imenovan dr. Parkani. V madžarskem delu Karpatske Ukrajine in na meji prihaja še vedno do manjših spopadov. Madžarski teroristi zapostavljajo Slovake. Katoliška ljudska stranka za stanovsko državo Praga, 5. dec. AA. Štefani: List katoliške ljudske stranke »Lydove listi« zagovarja uvedbo kor-porativnega italijanskega sistema in pravi, da je ta sistem najboljši temelj za bodoče češkoslovaško življenje. List zagovarja potrebo uvedbe korpora-tivnega sistema in pravi, da bi bilo zelo nespametno, če nc bi potegnili logičnih posledic iz dejstva, da sta liberalizem in razredni boj odslej naprej mrtvi stvari. List primerja uspeh nave korporativ-ne organizacije v Italiji s propadom demokracije ter z režimom v Franciji, ki se skoraj nahaja na robu revolucije. „Beneševe ulice" izginjajo Moravska Ostrava, 5. dec. AA. Ulicam, ki so nosile ime dr. Edvarda Beneša, so sneli napise, ker je bila Beneševa politika soglasno obsojena od ljudstva. Volitve v Sudetih Rcichenbcrg, 5. dcc. AA. DNB: V 37 okrajih so včerajšnje volitve dale naslednji izid: vpisanih volivcev 1,046,247; glasovalo je 1,037.928; za je gla« sovalo 1,029.793, proti pa 6092 volivcev. Zagrebška vremenska napovedi Hladno in jasno, Zemunska vremenska napoved: Nastopila bo še močnejša obiačitev. Postopoma sc bo razvedrilo tudi na vzhodu, vendar pa bo spočetka v vzhodnih in južnih krajih pretežno oblačno z dežjem in snegcun. Gospod Maček, vi Slovencev ne boste strahovali! Voditelja Hrvatov se je zadnje dni prijela fiksna ideja, da bo on tudi voditelj Slovencev. Skupaj s svojim zaveznikom Živkovičem in Jeftifem pošilja slovenskim predstavnikom nekaka pisma, v katerih grozi! Doktor Mafek grozi skupaj z Živkovičem vsem Slovencem, fe bi kdo v voliv-nem boju storil kaj takega, kar bi bilo v škodo mačkovski fašistično-komuuistifni listi. Tako predrznost si upa zagrešiti dr. Mafek v družbi istega Živkovifa, ki je pri zadnjih in predzadnjih volitvah vse jugoslovanske ljudi kar gonil, naj poteptajo postave, naj uganjajo nasilje, nuj sleparijo in delajo nasilje ter krivico. In od takih ljudi in od take družbe naj bi se mi dali strahovati? Pojdite no, gospod Mafek, ker postajate smešni. Doslej smo z vami govorili kot s f 1 o -vekom, ki ga je hrvatski narod postavil za svojega voditelja, sedaj pa vidimo, da vas jc vodi t oljska uloga zmešala ter ste zagazili med in e g al o m a n e. Sicer bi si ne mogli razlagati, da se daste primerjati v svojih glasilih z Napoleonom in Magelanom, ki je ob jadral zemljo. Vidite, kako je majhen korak od voditelja na belem konju do voditelja, ki postaja smešen? Nobena stvar v politiki ni namreč bolj trapasta kakor nadutost! Drznili ste se groziti tudi slovenskim gospodarskim ljudem, (»ti teh boste žc še dobili odgovor, kakršnega zasslužite. Mi vam povemo le to-le: Ali je res greli, fe kdo delavcem pove, da je 3 letna vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca gospodarstvo tako izboljšala, kakor ga je prejšnja vlada zavozila. Ali ni dolžnost vsakogar slovenskim ljudem povedati, naj ne verjamejo vašim in moskovskim demagogom, ki hvalijo vaše delo za hrvatski narod, ko pa vsak poufen flovek ve, da je bilo to delo za Hrvate škodljivo. Ce pa žc Hrvati prenašajo vas in vašo škodljivo politiko, tega ne bomo storili mi. ki imamo za voditelje pametne in razumne može! Vi ste najmanj poklicani soditi o naših gospodarskih razmerah in nam dajati kake nauke. Brigajte se za gospodarske razmere svojega hrvaškega kmeta, kjer bi, fe bi hoteli in seveda znali, brez sodelovanja kakršnegakoli režima mogli mnogo storiti za gospodarsko povzdigo hrvaškega naroda. Saj menda vidite, kako povsod na ILr v a š k e in živi na stroške hrvaškega gospodarstva tuj ž i v e I j, ki hrvaškemu kmetu pije kri. Morda pa tega nofete videti, ker bi ta tuji živelj sicer ne financiral ljudske fronte in framazonskih naporov pri teh volitvah. Na Slovenskem imamo res še preeej pritoži) zoper gospodarsko razmere, ki nas tarejo po krivdi centralizma in po krivdi tistih režimov, ki sedaj z njihovimi voditelji skupaj kandidirate ter jim skušate pomagati na konja, Glede centralizma, ki tare Hrvate in Slovence, pa vi nimate Slovencem nif ofitati! Naši slovenski ljudje pod Todstvom dr. Korošca so sc edini borili zoper centralizem. med tem ko ste vi s svojo armado sedeli doma za pefkom in »bedastim Slovencem« prepu-šfali hoj. Vi ste s tem »okrivi tega zia, ki tare Slovence in Hrvate! Zato molfite o tem, zlasti pa molfite o slovenski politiki in Sloveniji! Slovenijo le prepustite tistim možem, ki so se za slovenski narod brigali pod vodstvom dr. Kreka ie pred 40 leti, ga izobraževali, ga gospodarsko osamosvajali, zanj skrbeli in tudi trpeli. Naslednik dr. Kreka in njegovega dela je dr. Korošec s svojimi sodelavci, ki to delo nadaljujejo. Vsega tega dela se vi na Hrvaškem niti lotili še n i -s t e. Dovolj dela vas faka v korist hrvaškega naroda, fe jiofete hrvaškemu narodu res dobro. Ako vam je prav, si po volitvah lahko bratsko sežemo v roke in skupaj delamo. Če pa tega nofete, je to vaša stvar. Danes še morete hrvaški narod ustrahovati s svojo politiko in svojimi za-plefniki, ki žive na rafun neurejenih razmer. Toda tudi hrvaški narod ho prišel do spoznanja in takrat ho konec vašo v o d i t e I j s k e g I o -rije, kakor vam je že napovedal dr. Budak. In takrat boste s svojega belega voditeljskega konja padli ter postali izraužirani politik, ki ga jc ljudstvo zavrglo, ker je bil nesposoben. Ali torej mislite, da se bo narod dr. Kreka po vsem tem dal strahovati po vaših metodah od vas, ki niti abecednika ia slovenskega ljudskega in narodnega voditelja še niste preštudirali? Od eksponentov judovske in framaionske ter ljudstvo ne ho dalo slepariti ne strahovati. Tega jc od danes naprej konec. Mačkovska propaganda na Slovenskem je zločinska Slepi bi bili, ko bi ne hoteli uvideti, da je mačkovsko rovarenje na Slovenskem, zlasti na mejah, zločinsko. Zato bomo za naprej s temi ljudmi tudi tako postopali, kakor zaslužijo. V Prekmurju se klatijo sumljvi mačkovski agitatorji raznih barv, ki groze ljudem takole: »Če ne boste volili dr. Mačka, gorje vami Je že sklenjeno, do bo po 11. decembru Slovenija razdeljena. Prek-murje pride pod Madžare nazaj. Gorje vam, če se uprete temu in glasujete za dr. Korošca, ker bodo potem Madžari vam že pokazali!« Na Posavju okoli Brežic groze mačkovski plačanci ljudem takole:» Takoj po volitvah bo Slovenija prišla pod Hrvate. Takrat bo vladal tod dr. Maček, če 11. decembra ne boste glasovali zanj, boste čutili vso težo njegove pesti in silel« Na Štajerskem se zopet grožnja teh podkup-ljencev in hrvatskih pohajačev glasi: »Dr. Maček in Hitler sta se že domenila, da bo Hitler takoj po novem letu zasedel Spodnjo Štajersko, druga Slovenija pa pride pod Mačkovo Hrvaško. Če boste 11. decembra glasovali za slovensko Koroščevo listo, boste kaj kmalu občutili Hitlerjevo mašče-vanjel« To ni več volivna propaganda, ti je f z d a i a in zločin. Noben Slovenec v prihodnje s tako politiko ne bo imel več nobenega stika. Le izkore-ninjenci se morejo še potegovati za tako politiko, ki je tako sovražna slovenskm in tudi skupnim državnim interesom. 0 rajnem dr. Trumbiču O rajnem dr. Trumbiču prinašajo hrvatski listi Izpod peresa g. Kerubina Šegviča daljše članke, v katerih Šegvič dokazuje, kako veren sin katoliške cerkve je dr. Trumbič vedno bil. Nato popisuje, kako se je zadje tedne pripravljal na smrt kc\t vzoren katoličan. Med drugim pravi Šegvič: >Ni ga bilo treba nagovarjati, da bi se 6pove- dal, kakor je treba marsikaterega razumnika. 1— Trumbič je bil veren iz prepričanja, ker je bil razumnik. Sovražil je naprednjaško gibanje zoper cerkev in duhovščino. Protiversko delovanje nekaterih ljudi v Dalmaciji ga je odbijalo od tako imenovanih naprednjakov, naslednikov Tomaža Masa-ryka. Framazonstvo je sovražil iz dna svoje duše kot največje zlo za Hrvate. Ko so ga pred 4 leti povabili, naj bi sodeloval pri praznovanja 50 letnice Edvarda Beneša, ni sprejel povabila, ker je Beneš iramazon. Ko so ga pred nekaj tedni njegovi povabili, naj prvi podpiše izjavo solidarnosti z istim dr. Benešem po polomu Beneševe politike, ki je Trumbič njen polom že stokrat napovedal in prerokoval, takrat Trumbič ne le ni hotel podpisati, marveč je rotil vse Hrvate, naj tega nikar ne store. Čutil je že smrt za vratom, pa jc še zmogel toliko sile v sebi, da je od Hrvatske odvrnil strašen udarec, ki je bil zasnovan v zagrebških framazonskih ložah... Sedaj šele moremo razumeti, zakaj so ga zadnja leta tako potiskali v ozadje ter ga povabili v ospredje le takrat, kadar je komu bilo potrebno njegovo ime, njegov ugled med narodom in v inozemstvu. Framazonstvo ga jc sovražilo... Tako g. Kerubin Šegvič, ki je bil osebni prijatelj rajnega Trumbiča in tudi rajnega našega dr. Kreka. Iz navedenega moremo tudi spoznati, zakaj tak mož, kakršen je bil dr. Trumbič, ni mogel postati voditelj hrvatskega naroida. Framozonstvo in z njim judovstvo ga je sovražilo. Kogar pa to dvoje sovraži, ne more biti voditelj Hrvatov, zlasti če je katoličan, pa najsi bo še tako pameten in moder mož. Skrivnosti zagrebške politike Bila je velika uganka, kako je bilo mogoče, da je dr. Mafek sprejel in svojo listo vse opozi-cionalce od skrajnih fašislov do skrajnih levičarjev in komunistov. Bila je uganka, liako morejo na listi poleg diktatorja in upokojenega generala Živkoviča ter tirana .leftica kandidirati tudi pristaši Moskve in boljševiške inlernacionale. Vmes kajpada še cela skupina vmesnih barv in struj. Znano je bilo, da je dr. Trumbič, Vo je bil že bolan, Mačku kaj takega odločno odsvetoval. Pa se dr. Maček na dr. Trumbiča ni oziral. Saj pravi prof. Šegvič v svojem pismu o Trumbiču, da so nekateri Trumbiča le takrat dvigali v javnost, kadar so ga potrebovali. Drugače pa so ga potiskali v ozadje. Zato je tudi razumljivo, da je Trumbič svojo oporoko naslovil v roke zagreb- škega Škofa dr. Steplnca in ne V roke dr. Mačka, kakor pripoveduje in naglaša prof. Šegvič. Velijii Hrvat dr. Trumbič je bil zasovražen od framazono/, ker je bil katoličan in ker je zmešal marsikako politično mrežo, ki je bila zasnovana v zagrebških framazonskih ložah. In zato jo dr. Truthbič tudi bil proti taki tjudsko-frontaški mačkovski listi za te volitve. Kajti ta lista, ki nosi na sebi vse znake ljudske fronte, je po vsem tem delo zagrebških framazonskih lož. Tega žalostnega dejstva ne more v ničemer spremeniti dejstvo, da se je v te mreže zapletlo nekaj slovenskih ljudi, ki so v svoji trmi in slepoti šli vanjo kakor muhe. Ali jim je bilo treba biti za tako žalostno priprego? Dr. Krek o hrvatski politiki Znano je, koliko se je rajni dr. Krek trudil, da bi na Hrvatskem uveljavil tako politično ljudsko gibanje, ki je pri nas na Slovenskem slovenski narod kulturno in gospodarsko osamosvojilo. Tega umevanja pa dr. Krek med Hrvati ni našel. Zaio ga je globoko bolelo, zlasti ker je čulil in slišal, kako hrvaška politična gospoda mali slovenski narod gleda od zgoraj navzdol. Hrvatje so že v Krekovih časih govorili, kako smo Siovenci zaostali, nerodni in počasni, z eno besedo bolj bedaki kakor pametni. Na to 6e je Krek na svoj način maščeval ter je v pikrih in duhovitih besedah nekoč hrvatskemu znancu povedal tole: »Vi Hrvati 6odite o nas Slovencih, da smo zaostali, da smo nerodni in počasni kakor Tirolci, ki o njih šaljivo govore, da je med 100 ljudmi le en pameten, vsi drugi pa da eo bedaki. Recimo, da je »med 100 Slovenci 99 bedakov,« kakor mislile vi Hrvati, in le »en pametenc. Ven« dar je za nas Slovence pri vsem tem ta sreča, da tistih »99 slovenskih bedakov« vedno zbere za svojega voditelja tistega edinega pametnega Slovenca«, nakar naša politika gre dobro naprej. Hrvati ste brez dvoma brihtni in bistri ljudje. Med 100 Hrvati je vsekakor 99 pametnih ljudi in le en bedak. Nesreča za Hrvate pa je ta, da si »tistih 99 pametnih Hrvatov« izbere za svojega voditelja vedno le tistega »edinega bedaka«, ki ga premorejo. Zato vaša politika ne more ni-« kamor naprej.« Tako je bilo pred 80 leti, ln kakor doživljamo, še danes ni drugače. Razlika bi bila morda le v tem, da se danes izmed »tistih 99 Slovencev.« ki jih je mislil dr. Krek. nekateri slinijo okoli tistega »edinega« Hrvata, ki je sposoben za hrvat« skega voditelja, da bo kolobocija še večja! 6000 Gorenjcev posluša dr. Korošca v Kranju Kranj, 5. dec. Kakor pred dnev! možje in fanje iz bele Ljubljane, pisane Dolenjske in zelene Štajerske, tako so danes naši vrli Gorenjci z veseljem prisluhnili besedi svojega voditelja. Lahko rečemo, da tako mogočnega in tako vnetega volivnega shoda še ni bilo v gorenjski metropoli, kakor je bil danes. Kdor je videl to šosttisofglavo množico, ki ni vedela, s čim bi še bolj dala izraza svojemu navdušenju za dr. Korošca in za vso vlado JKZ, to je moral uvideti, da je kaj takega mogoče samo pri slovenskem ljudstvu, ki je s svojim ljubljenim voditeljem pred leti trpelo in ki zdaj liofe, da mu trpljenje poplafa s svojo ljubeznijo in s svojim zaupanjem in se tako maščuje svojim političnim nasprotnikom. Ta vtis, da hočejo Slovenci sedaj ob volitvah na pošten način maščevati se nad preganjalci in sovražniki slovenskega naroda, imamo že vse dni, odkar se je volivno gibanje začelo. Takoj, ko so bile razpisane državnozborske volitve, so ljudje iz Kranja spraševali: »Bog ve, ali bo utegnil naš voditelj priti tudi v Kranj lia volivni shod?« Odgovor na to vprašanje smo dobili šele v petek, ko se je razšrila novica, da naš voditelj zares pride. Kmetje, delavci in obrtniki so odložili delo do ponedeljka popoldne. Danes dopoldne je prihajal v Kranj voz za vozom, kolo za kolesom, pešec, za pešcem. Pot, dolga uro, dve ali še več, ni delala nobenemu pomislekov. Možje in' fantje so hoteli slišati besedo svojega voditelja. Davi na vse zgodaj se je pričelo pripravljati tudi mesto Kranj na krihod gospoda ministra. Brez vsakega poziva so hišni posestniki razobesili državne zastave, nad ulicami pa, kjer so pričakovali, da bo šel dr. Korošec, so viseli napisi v Mačkovi kandidati si drug drugemu kradejo kandidatne liste Taka je slika »lojalnega sodelovanja« med zavezniki na Mačkovi listi Nezaslišan škandal se je razvedel te dni. Ta škandal dokazuje, kakšna družba in tovarišija se je zbrala pod Mačkovo politično marelo in kako se ta družba med seboj rada ima že kar pred volitvami. Kaj šele bo, ko bodo volitve končane. Mislimo, da mora biti pravi norec, kdor po vsem tem še ne more sprevideli, da ta druščina, če bi tudi zmagala, niti en hipec ne bi mogla voditi države. V javnosti se je namreč oglasilo več Mačkovih kandidatov, ki so izjavili, da jim je nekdo iz kupa Mačkovih okrajnih kandidatnih list ukradel njihove liste Tako je izginila iz Mačkove državne liste okrajna kandidatna lista Mačkovega kandidata odvetnika Ljubiše Trifunoviča, dalje okrajna lista bivšega poslanca Tome 1'opoviča, Dragoljuba Jovanoviča, po domače »Bradat, lista Tome Stefa-noviča itd. Da so izginile okrajne kandidatne liste, je med prizadetimi kandidati povzročilo hudo zmedo in ogorčenje. Sedaj vsi odločno zahtevajo, naj se začne preiskava, kdo je to zagrešil. »Ukrndpni kandidat« z Mačkove liste Toma Stefanovič je v liste dal tole svojo izjnvo: »Uradno imam potrjeno, da sem svojo okrajno kandidatno listo izročil opozicionalni volivni pisarni. Od tistega trenutka naprej pa nastaja skrivnost. Kolikor sem mogel doslej dognati, je bila moja kandidatna lista kar enostavno ukradena iz ogrom-npga zavoja opoz.icionalnih kandidatnih list. Tega dejanja obdolžujem osebno g. dr. Šuteja. ki je vsekakor na prigovarjanje nekaterih drugih kandidatov mojo listo spravil s poti. On je to naredil na pobudo nodutega politika g. Miloša ViSnjiča, pristaša skupine g. Ace Slanojeviča, in g. dr. Nike Ljubičiča, kandidata bivše HSS za okraj derventski. S tem primerom se bo imelo priliko ukvarjati tudi pristojno sodišče, ker ne marnm sedeti pre-križanih rok. Na ta primer bom lahko ponosno kazal, ker mi dokazuje, kako so me moji protikandidati z Iste državne liste v derventskem okraju boje, zaradi česar so mojo kandidaturo v zadnjem času hoteli preprečiti. Da je izginila moja kandidatna lista, lo imenujem navadno tatvino! Ta tatvina je zvesta slika »lojalnega* sodelovania skupin. ki so zvezane z državno Mačkovo listo. To Izjavo končujem kot bivši poslanski kandidat opozicijske liste ter istočasno tudi kot bivši član opozicije.« Tako se druščina z Mačkove liste med seboj časti, druga drugi krade liste in druga drugi izpod-kopuje tla. In to naj bo družba, kateri naj bi slovenski človek zaupal svojo usodo? Če kradejo že sedaj svojim lastnim kandidatom, kaj naj še pričakujemo pozneje? Navodilo o načinu glasovanja Minister za notranje zadeve je izdal sledeče navodilo o načinu glasovanja v smislu zadnjega odstavka 8 47. zakona o volitvah narodnih poslancev, ki pa ni nikašna tolmačba zakonske odredbe, temveč satno opozorilo, da naj se ista izvaja tako, kakor se glasi: Volivec mora pri glasovanju Imenovati najprej nosilca državne kandidatne liste, za katero zeli glasovati, potem pa okrajnega oziroma mestnega kandidata. Volivca, ki noče na ta način glasovati vzlic pozivu, naj tako glasuje, mora volivni odbor zavrniti in ga ne sme zaheležiti v seznam danih glasov. Vsai. od ministrstva socllalne politike, sanltcno oddelenie S. br. 2416 od 12. XII. 1933. Roke proč od slovenskega Prekmurja Slovenski pisatelj klavrno vprežen v dr. Mačkov politični voz Iz Prekmurja nam pišejo: f V murskosoboškem okraju kandidira na Mačkovi listi poleg JNS-anskega kandidata Franca Ta-lanjija iz Gornje Radgone še pisatelj Miško Kra-njcc iz Velike Polane, ki kandidira tudi v lendavskem okraju. Kandidatura Miška Kranjca je vzbudila v Prekmurju med zavednim slovenskim živ-ljem razumljiv odpor. Zagreb, ki že od nekdaj smatra Prekmurje za svoje Sudete, je našel v pisatelju Mišku Kranjcu pripravno osebo, ki naj bi s svojim imenom in poznanstvom pomagal naloviti mačkovcem čim več glasov. Čeprav tudi mačkovci vedo, da čitatelji še niso politični pristaši in volivci, vendar pa le računajo, da bo mačkavstvo pod varnim plaščem imena slovenskega pisatelja dobilo le nekaj več glasov, kakor pa bi jih zbral kakšen zagrebški odvetnik. In Miško Kranjec je zdaj prevzel vlogo, da zbira po slovenskem Prekmurju glasove, ki jih bo 11. decembra ponesel v poklon g. dr. Mačku. Pravzaprav žalostna vloga, ki je za slovenskega pisatelja tem manj razumljiva, MANIFESTACIJSKI VOLIVNI SHOD bo na praznik, dne 8. decembra dopoldne v vseh prostorih hotela Union v Ljubljani Na shodu bosta govorila predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in naš narodni voditelj dr. Anton Korošec Za vse člane JRZ je udeležba obvezna. Upoštevajte navodila, ki ste jih prejeli odnosno vam jih dajejo vaše krajevne organizacije! Pirkmajer beži iz rojstnega kraja V nedeljo dopoldne je jnsarski kandidat na Mačkovi listi, bivši Jevtičev podban dr. Pirkmajer Otmar, imel volivni shod v Kosovi gostilni v Fra-mu. V Framu je gospod kandidat tudi doma. Ze vos teden poprej so-vsi volivci dobivali od njega vabljiva pisma,, naj mu 11. decembra oddajo svoje glasove, kakor se spodobi voliti ožjega rojaka. Toda gospod bivši podban se je kruto zmotil. Ljudje tod okoli namreč še niso pozabili, kakšno gorje je bivši režim naklonil tem krajem. In v tistem režimu je sodeloval sam rojak dr. Pirkmajer, ki se takrat ni prav nič brigal, du je framski rojak. Zato je v nedeljo prišlo kakih 00 somišljenikov JRZ na Pirkmajerjev shod, medtem ko je Pirkmajer mogel zbrati le kakih 25 ljudi, od katerih pa jih je bilo izposojenih 7 iz drugih občin. Ko je Pirkmajer začel govoriti, so zadonele navdušene ovacije dr. Korošcu in drugim voditeljem, nakar je gospod bivši podban moral utihniti. Skoraj neopaženo je izginil skozi zadnja vrata. trebna pomoč drugih oseb; v drugo skupino 100'/o, v tretjo" 90%, v četrta 80%, v peto 70%, v šesto 60%, v sedmo 50%, v osmo 40%, v deveto 30% in v deseto 20%. Invalidi prejemajo invalidnine: v prvi skupini 9000 din, v drugi 7200, v tretji 6480, v četrti 5760, v peti 5040, v šesti 4320, v sedmi 3600, v osmi 2160, v deveti 1440 in v deseti 960 din letno. Vojnim invalidom v prvi skupini pripada poleg invalidnine še specialna doklada za tujo pomoč v znesku 9000 din. Invalidnina ne sme biti prav nič obdavčena in bo dodeljena brez ozira na premoženjsko stanje, plačo, pokojnino in druge dohodke. Vojni invalidi pa dobe še poleg invalidnine v krajih I. drag. razreda dnevno 20 din do-klade, II. razreda 16 in III. razreda 10 din. Pravico do Specialne doklade imajo one osebe, ki jim njihovo premoženje ali zaslužek ne dajeta več kot 900 do 1000 din mesečno. Ta specialno doklado prejemajo tudi družine umrlih, padlih in pogrešanih vojakov, in sicer v I. drag. razredu 10, v II. 8 in v III razredu 5 din dnevno. Vojni invalidi druge, tretje, četrte, pete in šeste skupine, ki so revnega stanu, bodo prejemali draginjsko doklado, in sicer v I. drag. razr. 1080, v II. 720 in v III. razredu 360 din letna. Družine padlih in pogrešanih ter umrlih vojnih žrtev kakor tudi družine drugih vojnih žrtev prejemajo invalidnino 1056 din letno. Poleg tega dobivajo siromašne družie vojnih žrtev zase in za otroke da dovršenega 16. oziroma 23. leta, če so otroci v šoli, posebno doklado, in sicer v I. dra-ginjskem razredu žena 90 din, otrok 60 din, v II. razredu 60 oziroma 45 in v II. razredu 30 oziroma tudi 30 din mesečno. Starši pokojnih invalidov in vojnih žrtev prejemajo: oče in mati skupno 2112 din. če pa je samo eden od staršev živ, pa 1056 din letno. Starši, ki so izgubili več kakor enega sina v vojni, dobe za 20% povišano invalidnino za vsakega nadaljnjega sina. Do invalidnine in njenega povišanja imajo starši pravico ne glede na_ to, ali je izgubljeni sin zapustil svojo lastno družino, ki tudi po tej uredbi dobiva invalidnnio. Starši revnega stanti dobivajo tudi draginjsko doklado, ni sicer v I. drag. razredu 90 din za vsakega od staršev, v II. razredu po 60 din in v III. razredu po 30 din. Vse ugodnosti uživajo tudi tisti starši, ki imajo še preostale žive sinove. Mladoletni bratje in sestre vojnih žrtev imajo pravico do ene desetine invalidnine invalidov druge skupine pod pogojem, da vojna žrtev ni zapustila niti žene niti otrok in ne staršev, da m bratje in sestre revnega 6tanu in da jim je bila vojna žrtev prej edini rednik. Če je več bratov in sester, se ta invalidnina poveča za vsako osebo še za 20invalidnina se v tem primeru razdeli na enake dele. Invalidnina se dodeljuje in izplačifle invalidom od dneva onesposobitve in traja tako dolgo, dokler vojna žrtev izpolnjuje pogoje te uredbe. Invalidnina vdov in sirot ter staršev vojnih žrtev traja od dneva smrti, po kateri iinajo pravico do invalidnine. Očetu traja invalidnina do smrti, vdovi in materi do smrti ali do nove poroke, otrokom do 16 let, če pa se šolajo, do 23 let, za druge otroke, brate in 6estre, če so popolnoma nesposobni za delo, pa dokler ta ncsj>o-6obnost traja. Dekleta izgube to pravico, ko se poroče. Invalidnina ozir. povečanje invalidnine za otroke, ki so v zavodih, se izplačuje zavodu za gojenca. Uredba določa dalje ukrepe o invalidskih so-dišSih, o invalidskih komisijah, o nadzornih invalidskih oblasteh, med katere spadajo tudi banske uprave, o narodnem invalidskem fondu ter njega dohodkih ter o pravnem postopku pri izvajanju te uredbe. Ta uredba, kakor jo podajamo v grobih obrisih, pomenja ogromno socialno delo sedanje vlade, ki je tako jiopravila prejšnje krivice. Te uredbe se bo razveselil sleherni invalid v državi, najbolj pa slovenski invalidi, ki 6o bili doslei iako zelo prikrajšani. ker sam Miško Kranjec niti v sanjah ne misli, da bi mogel s svajo kandidaturo v Prekmurju prodreti. Če bi imel količkaj nade, bi bila kandidatura pač v vsaj iz osebnih razlogov razumljiva in opravičljiva. Tako pa se ljudstvo slovenskega Prekmurja začudeno sprašuje, kakšne cilje zasleduje g. kandidat, ko vabi slovenske volivce abeh obmejnih okrajev, naj oddajo svoj glas za dr. Mačka in ga s tem priznajo za svojega voditelja. Zanimivo je pri tem, kakšnih sredstev se mačkovski agitatorji poslužujejo, da bi preslepili ljudstvo in ga speljali na svoje politične limance. 0 tem prinaša »Murska Krajina« naslednje poročilo: »Kandidati od opozicije dozdaj šc niso razvili javno kakega posebnega delovanja, pač pa hodijo posamezni njihovi agitatorji, ali po dva in dva skupaj od hiše do hiše, od gostilne do gostilne ter dajejo ljudem najrazličnejše obljube. Ob meji smo slišali, da obljubljajo ljudem cela to, da bodo odpravili vse meje, vse financarjc in vse orožnike, če bodo ljudje volili opozicijo. — Ker je naše ljudstvo dovolj politično zrelo, gotovo ne bo verovalo 6ličnim obljubam, ki jih jc nemogoče izvesti. Tisti, ki ljudstvu kaj takega obljublja, ga hoče prevarati in zapeljati.« Slovensko Prekmurje pozna može, ki so mnogo pripomogli k napredku Slovenske Krajine in ki bodo za njo tudi v bodočnosti zastavili -se sile. To so kandidati na listi JRZ. Njim bodo volivci oddali glas in s tem odločno rekli vsiljivim agitatorjem od opozicije: Roke proč od Prekmurja I Mačkov kandidat v šmarskem okraju doživel polomijo V nedeljo, 4. decembra, je v Šmarje pri Jelšah prišel Mačkov kandidat g. Jevšnik, ki je mislil govoriti na shodu. Močno je bil vesel, ko je videl, da se na njegovem shodu kar tare volivcev. Komaj pa je začel govoriti, je iz sto grl naenkrat zadonel klic: »Živio dr. Korošec! Živela enotna slovenska fronta pod vodstvom slovenskega voditelja dr. Korošca U Razočarani kandidat Jevšnik je sicer še poskusil zdrdrati svoj naučeni volivni govor, toda nihče ga ni več poslušal, klici za dr. Korošca so bili vedno silnejši, nakar je bilo shoda konec. Po »shodu* so slovenski volivci še dalj časa navdušeno manifestirali za dr. Korošca in kandidata gosp. dr. Ogrizka. Šmareki okraj, ki so ga mačkovci že voč.let lovili, da bi se izrekel za hrvatsko politiko in hrvatskega, voditelja, je pokazal, da hoče ost,iti v taboru Slovenije in njenih voditeljev. Tujci nam ne bodo več kotnandiralil Izjava Podpisani Štcfančič Albin, tehničar v Vižmarjih št. 42, izjavljam, da mi je popolnoma neznano, kako je prišlo moje ime za predstavnika zastopnika liste Dimitrija Ljotiča za okrajnim kandidatom Zupančič Franccm iz Ljubljane in Kalin Jožetom, posestnikom iz Čme vasi, ker nikdar nisem pristal na to, ter izjavljam, da sem odločen pristaš dr. Anton Korošca. Št. Vid nad Ljubljano, dne 4. decembra 1938. Albin Štefančič 1. r. Slovenci se ne damo terorizirati Mačku in njegovim priganjačem. Zato bomo šli 11. decembra za našim narodnim voditeljem dr. Korošcem Pojasnilo o načinu glasovanja Belgrad, 4. dec. A A. Da bi se pri volitvah narodnih poslancev čim pravilneje postopalo, se objavlja pojasnilo, da mora v skladu z zadnjim odstavkom čl. 47 volivnega zakona vsak volivec pri glasovanju najprej imenovati nosilca državno kandidatne liste, za katero hoče glasovati, nato pa ime okrajnega, oziroma krajevnega kandidata. Volivci sc opozarjajo, da morajo pri glasovanju tako postopati. Samospoznanjc JNS: »Ja, kaj me res nihče več ne mara. Taka sem kakor slaba cigareta: nič več ne vlečeni, še tale moj mucek škili na ono stran, kljub moji najnovejši niaškeradi.. .< Izjava Podpisani sem bil o politiki dr. Stanovnika Aleša, odvetnika na Jesenicah, napačno poučen in izjavljam, da bom dne 11. decembra glasoval za JRZ in sem pristaš dr. Korošca. Janez Juvan, mizar in posestnik, Rateče-PIanica. Preklic Podpisani Janez Kotar, celozemljak v Pretržju, s tem preklicujem, da bi bil predstavnik Mačkove liste v občini Sv. Križ pri Litiji, ker sem bil prišel na to listo proti moji volji in proti mojemu prepričanju. Volivcem priporočam dr Korošcal Sv. Križ pri Litiji, 2. decembra 1938. Kotar Janez 1. r. Žalostna nedelja Mačkovega kandidata Čatež pod Zaplazom, 5. decembra. Kandidat na Mačkovi listi za novomeški okraj Gorm in njegov namestnik Povše sta preteklo nedeljo priredila celo vrsto shodov. V Štefanu pri Trebnjem je kandidat Germ samo za vino dal, poslušati ga pa niso hoteli. Kandidata sta nato šla na Veliko Loko, zatem pa v Št Lovrenc, kjer so jima shod razbili. Mačkovci so naše pristaše dejansko napadli. Za opoldne je bil napovedan shod v Čatežu v gostilni Antona Lesjaka. Začel se je točno, ker so mačkovci priganjali, boječ se Trebnn-cev, češ, da gredo tudi na Čatež za njimi. Nastopil jo kandidat Germ in zdihoval, da se slabo godi kmetu, slabo delavcu. Naši so pa zborovalcem povedali, kakšen prijatelj delavcev je govornik, ki plačuje delavce po (i din na dan in napada tiste, ki se upajo več plačati. Zato se Germ v novomeški okoli ne upa sklicati nobenega shoda, ker ve, da nima pristašev. Takega prijatelja kmetov in delavcev niso hoteli naprej poslušali in shod se je točno po desetih minutah končni. S Čateža so so odpeljali proti Mirni na peti shod. Kako se jim je ta obnese!, bodo povedali Mirničani. Pripominjamo, da so pristaši dr. Mnčka v noči od sobote na nedeljo namazali poslopja z napisi »Živijo zmaga dr. Mačka« in podobnimi. Posebne vrste zadovoljnosll Naše vrste se na vsaki dan ninože. Drobne novice Izjava Pri občinski upravi v Višnji gori sem zvedel, da so me postavili za predstavnika dr. Mačkove liste brez moje vednosti. Izjavljam, da bom glasoval za dr. Stojadinovič-Koroščevo listo. Na Polici ne bo dobil dr. Maček nobenega glasu. Polica pri Višnji gori, 4. decembra 1938. Janežič Alojzij 1. r., trgovec in gostilničar. Koledar Torek, 6. decembra: Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija. Sreda, 7. decembra; Ambrozij, škof. Novi grobovi f Franc Kranjc Celje, 5. decembra. Danes popoldne se je bliskovito razširila vest, da je umrl brivski mojster g. brane Kranjc. Celjani kar verjeti r.iso mogli, da bi ta mož, katerega smo še včeraj videli veselega v družbi prijateljev, umrl. Pa je vendar resnično. Danes ob pol 12 mu je pcotalo slabo, omahnil je in izdihnil. G. Kranjc je bil zelo priljubljen pri občinstvu, veselega značaja in poštenjak, odločen katoličan in zaveden Slovenec Bil je dolga leta zvest naročnik naših listov. Naj mu sveti večna luči Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje! -J- V Podgori pri Dolu je v nedeljo zjutraj v 80 letu starosti umrl. g. Jožct Šimenc, posestnik ni cerkveni ključar, oče g. stolnega kanonika in rektorja zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano Jožefa Šimenca. Pogreb bo danes ob pol 9 dopoldne. + V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Mallner roj. Legat. Doživela je 67 let. Pokopali so jo v nedeljo. — V Splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Zvonka Juvan, trafi-kantinja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — V Zgornji Šiški je umrl g. Anton Tomšič, ključavničar drž. žel. v p. Pokopali ga bodo danes ob pol 3 popoldne. -f. V Lazah pri Borovnici je umrl g. Franc Garin, železničar v pok. in posestnik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. -f- V Gorici je umrl za posledicami hude operacije odličen gospodar in ugleden mož g. Ivan Turk iz Rihemberka. Pokojnik je daleč na okrog slovel [X> svojem kremenitem značaju in umnem gospodarstvu. Bodi mu ohranjen časten spomin! Naj jim sveti večna luč! Žalujočim nase iskreno sožaljel RAZSTAVLJAMO ZA VAŠ DOM: PREPROGE ZAVESE TAPETNO BLAGO LINOLEJ TEKAČE I. T. D. VES DAN v četrtek 8. t. HI. RAZSTAVA V VSEH PROSTORIH NASE TRGOVINE OGLEJTE SI TO BOŽIČNO ¥ ZALOGO i MANUFAKTURA F.KS.SOUVAN MESTNI TRG 24 Osebne novice = Promocija. Na univerzi v Berlinu je bil dne 30. novembra promoviran za doktorja filozofije g. Antnn Peterlin. asistent v fizikalnem institutu tehniške fakultete univerze v Ljubljani. Čestitamo! ★ _ Podpora slovenskim šolam. Prosvetno ministrstvo je dalo šolam v Telčah, v Stopičah, v Tržišču in v Cerkljah ob Krki po 7000 dinarjev podpore. — Slovenska mesta za telesno vzgojo. Minuli teden so se v prostorih odseka za telesno vzgojo sestali, v Ljubljani na mestnem poglavarstvu šefi in referenti odsekov za telesno vzgojo iz vseh štirih slovenskih avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Konferenco je v imenu župana dr. Jura Adlešiča pozdravil načelnik odbora za telesno vzgojo, član mestnega sveta Ivan Pavlin, vodil pa jo je načelnik občega oddelka mestnega poglavarstva. Konfercnce sta se udeležila tudi podpolkovnik Oblak in pristav Lc-nard za referat za telesno vzgojo pri kr. banski upravi. Konferenca je predvsem obravnavala, v kakšnem stanju se nahaja organizacija obvezne telesne vzgoje v teh štirih mestnih občinah, kako bi se ta organi- zacija mogla enotno izvesti in kake skupne smernice ter postopek pri izvajanju obvezne telesne vzgoje bo uveden. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje ter je bila podana nova iniciativa za poživitev in pospešitev del tudi na tem polju. Udeleženci konference so si ogledali tudi najvažnejše telesno-vzgojne naprave v Ljubljani. — Pomladek Rdečega križa na državni ljudski Soli v Ljubeč ni izreka naitoplejšo zahvalo gospodu ministru dr. A. Korošcu za velikodušen dar 1000 din, katerega je poklonil pomladku Rdečega križa za obdaritev revnih otrok za Miklavževo. — Amnestije deležni, izpuščeni. Po objavi amnestijskega ukaza z dne 1. t. m. je ljubljansko okrožno sodišče takoj uvedlo pregled obsojencev, ki naj bi bili deležni dobrote amnestije. Iz zaporov oiirožnega sodišča je bilo doslej že izpuščenih 29 kaznjencev, obsojenih za različne delikte, spadajoče pod amnestijo. Nadaljuje se še revizija drugih procesov. Amnestiranih je do 30 oseb, ki so bile obsojene po tiskovnem zakonu, odnosno proti katerim je bilo uvedeno kazensko postojianje po tem zakonu ali pa so bile že vložene obtožnice in hise prihodnje dni vršile zadevne tiskovne razprave. Kino Kodeljevo tel. 4i-64m Danes in jutri ob 8. dvojni spored Igra v dvoru (Hansi Knoteck) Bestija — Vreme. - Jugoslavija: Počasi se je razvedrilo v severozahodnih krajih proti Primorju. Oblačno z dežjem na večji vzhodni polovici. Sneg pada tu in tam po primorski banovini. Toplota je nekoliko padla. Najnižja toplota Kalinovnik —3, najvišja Niš 19 stopinj. — Napoved za danes: Nastopilo bo hladnejše vreme in ve-drilo se bo še dalje proti vzhodu. V vzhodnih krajih bo še pretežno oblačno z dežjem in snegom. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-josek grenčice. — Velika tatvina v Škofljici. V Škofljici ima Mirko Simčič mehanično delavnico in zalogo kolesarskih potrebščin. Te dni pa so vlomili neznani vlomilci v to delavnico in so odnesli več novih delov koles, raznih kolesarskih dinamo, pokro-manih sesalk, pnevmatik, zračnic, pedalov, zavojev lepila, ključavnic, škatetj laka, izolirane žice, kolesnih sedežev in drugih potrebščin. Simčič trpi okoli 3900 din škode. Pred vlomom so ljudje opazili dva moška, ki sta se klatila okoli delavnice. — Bogeskrunstvo dveh potepuhov. V krškem okraju se potepata potepuha 26-letni Alojzij Jaklič in 35-letni Alojzij Debevc. Prvi je velike, krepke postave, ima pa škrofulozen obraz, drugi pa je erednjemočne postave in zagorelega obraza. V vasi Brezju pri Kršekm sta vlomila v neki hlev in od tam odnesla nekaj obleke in hlapcu srebrno uro ter verižico. Potepuha sta po vlomit pod vasjo Cerovec odtrgala na razpotju s križa Boga in ga vrgla na njivo. Železničarji zborujejo Slovenji Gradec. V nedeljo, 27. novembra je bil sestanek Kluba železničarjev JRZ, poverjeništva Slovenji Gradec, ki se ga je udeležilo lepo število članov, ki so pozorno sledili izvajanjem delegata iz Ljubljane tovariša Golobica. Podano je bilo izčrpno poročilo o delovanju kluba ter o načrtih za bodoče delo. Prav posebno je tovariš delegat podčrtaval zasluge našega voditelja dr. Korošca za železničarski stan, za katerega je ob vsaki priliki storil, kar je bilo le mogoče. Z obljubo zvestobe za zvestobo dr. Korošcu je bil sestanek zaključen. Pragersko. V soboto, 3. decembra je bil sestanek članov poverjeništva Pragersko, katerega se je udeležilo preko 100 železničarjev, ki so pazr ljivo sledili izvajanjem tovariša Golobica in Čimpermana iz Ljubljane, ki sta podala politično in strokovno poročilo. Sestanek je trajal skoraj 3 ure in je bil zaključen s soglasnim sklepom, da bodo železničarji dne 11. decembra oddali svoje glasove samo za listo dr. M. Stojadinoviča. Rogatec. V nedeljo, dne 4. decembra t. 1. je bil članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ, katerega so se udeležili tudi drugI tovariši železničarji. Od upravnega odbora iz Ljubljane sta se sestanka udeležila predsednik in ljubljanski kandidat tov. Masič ter tajnik kluba tov. Čimperman. Obširno politično in strokovno poročilo je podal tov. Masič. Kljub temu, da se opozicija v Rogatcu na vse načine trudi, da pridobi železničarje in njih glasove, je njen trud zaman, ker železničarji strumno stoje za našim slovenskim voditeljem dr. Korošcem iu bodo dali enodušno vsi svoje glasove za listo dr. Milana Stojadinoviča. Novo mesto. Dno 4. t. m. je bil sestanek članov poverjeništva Kluba železničarjev JRZ. Sei stanka se je članstvo udeležilo tako iz mesta samega, kakor tudi s proge v zelo lepem številu. Z zanimanjem so poslušali izvajanja delegata tov. Golobica iz Ljubljane. S sklepom, da gremo dne 11. decembra t. 1. kot en mož na volišče za listo dr. M. Stojadinoviča in z vzkliki našemil voditelju dr. Korošcu je bil sestanek v najlepšem redu in razpoloženju zaključen. Monumentalno zgodovinsko filmsko delo - tlim. ki je prejel lani prvo nagrado na blenalt v Benetkah! DANES PREMIERA Scipio Afriški E„Mjr.A Padec Karfaglne Predstave ob 16., 19. in 21. uri H 1 N O IJ N I O N Stroški zn tn (trandl07.nl film so znnšnll nad 'jj.oon.doo Hin. Delali so ga 2 leti. Sodelovalo Jn L00 Igralcev, &O0II statistov, 15.000 vojakov, 4000 konl in 1200 slonov. - Telefon 22-21 Ifinn Clnaa ,amo *e danet ob 16- 19 ln 21 url pretresljivo filmsko delo globoke domovinske mno aiUSd ljubeznipoznanemH.Su- Kf^^Ss« (Der Katzen- Telefon 27-30 dermann-ovem romanu l»iaC|a M m. V 9teg) Jutri! I Mačja brv — v glavni vlogi Hamei Stelzer in Brigita llorney POLA. NEORI: TANGO NOTUBNO_Jutri '* [Danes premiera T Simfonija lepote alpskega pogorja In pesem o srell v ........... ! Danes premiera I Simfonija lepote alpskeg« pojorja In pesem o srell v * ■ ■ S krasnem globokem filmu P« ~ J U ITI S KI B KO t Q I (Das Schurelgen Im Walde) Ljubljana 1 Volitve narodnih poslancev bodo v nedeljo dne 11. decembra t. 1. Glasovanje bo trajalo nepretrgoma od 7 zjutraj do 6 zvečer. Glasovati sme samo oni, ki je vpisan v stalni volivni imenik. Glasovati se more samo osebno in na onem volišču, kjer je volivec vpisan v volivni imenik. V Ljubljani 6o volivci razdeljeni po svojem bivališču na 39 volišč. Iz razglasa, ki je nabit po mestu, je razvidno za vsakega volivca, na katerem volišču glasuje. Ako bi bil kdo na nejasnem, na katerem volišču lahko glasuje, dobi lahko pojasnilo pri mestnem poglavarstvu, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 48, vsak dan od 9 do 12, na dan volitev pa od 7 zjutraj do 6 zvečer. Glasuje se za kandidatno listo javno s tem, da glasovalec imenuje pred volivnim odborom nosilca liste in kandidata za mesto ljubljana. Na vsakem volišču bodo kandidatne liste pritrjene na vidnem mestu. Mesto Ljubljana voli dva poslanca. 1 Mestno računovodstvo in blagajna zaradi ureditve novih uradnih prostorov ne bosta poslovala na stranke v petek in soboto, 9. in 10. t. m. 1 Za prehrtno revnih otrok v mestnih dnevnih zavetiščih je podaril član mestnega sveta g. Josip B a h o v e c , trgovec na Sv. Jakoba trgu št. 7, dve vreči pšenične moke. Velikodušnemu darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo z željo, da bi zgled tega priatelja revne mladine spodbudno deloval v čim večjem krogu našega meščanstva. I Zelenjadarski tečaj. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi letos poseben zelenjadarski tečaj v prostorih Šentjakobske šole. Predavanja bodo v dneh: 5., 6., 7., 9. ter 12., 13., 14. in 15. decembra t. 1. od 19 do 21 zvečer. Predavali bodo: ravnatelj mestnih vrtov Anton Lap, mestni kmet. referent inž Levstik, sreski kmet. referent inž. Masten in nadzornik Jos. Štrekelj o vseh panogah naprednega pridelovanja povrtnine. K obisku 6o vabljeni vsi, ki se za to važno gospodarsko stroko zanimajo in je vstop prost. 1 Avtomobilski klub opozarja svoje članstvo, da bo v tem tednu družabni večer izjemoma v sredo. Glas se širi MOTOHOVA KAVA je najboljša. Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 Gledališče Drama: Torek, 6: Zaprto. Sreda, 7.: »Labodka«. Red B. Četrtek, 8. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Dobrudža 1916«:. Izven. Petek 9.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Brezov gaj«; gostovanje v Ptuju: »Potopljeni svet«.) Sobota, 10.: »Potopljeni svet«. Red A. Opera. Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: »Gejša«. Red Sreda. Četrtek, 8. ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: »Don Kihot«. Red Četrtek. Petek, 9. ob 15: »Poljub«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 10.: »Itoxy«. Izven. Znižane cene. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo, priredi na praznik 8. decembra ob pol 8 zvečer v društvenem ddmu akademijo na čast Biezmadežni. — Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. Dekliški krožek Ljubljana — mesto. Drevi ob 8 nas bo v naši sobici v Vzajemni zavarovalnici po-setil sv. Miklavž.Razdelil bo tudi darila, ki so mu še ostala. Zato naj nobena članica ne zamudi tega prijetnega večera. — Odbor. Koncert Ženskega glasbenega združenja, ki je bil napovedan za petek 9. decembra, je preložen na poznejši čas. Predavanja Sadjarska podružnica Siika. Katere sadne 6orte bi bile priporočljive za naše vrtove, nam bo pojasnjeval na podlagi izkušenj g. Breceljnik Ivan v torek, 6, t. m. ob pol 8 zvečer v ljudski šoli na Gasilski cesti. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31; mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4. Za obleke, bluze ANGLEŠKA VOLNA Kroji, vzorci brezplačno. Toni Jager. Kongresni trg 1, Ljubljana Poizvedovanja Gospod, ki mu je blagajničarka to nedeljo v neki modni trgovini pomotoma dala 500 din preveč, naj denar takoj vrne, sicer bo prijavljen policiji, ker je njegovo ime znano. V znani ljubljanski trgovini sem v nedeljo popoldne pozabila damski dežnik. Dotično osebo, ki je moj dežnik pomotoma vzela 6 6eboj, vljudno prosim, da ga blagovoli izročiti v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, priti. Celje KINO MATICA. 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri. HANSI KNOTECK - PAITL RICHTER c Praznik Brezmadežne bo proslavila celjska mladina s slovesno sv. mašo, ki bo ob pol 7 zjutraj v Marijini cerkvi. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Poje zbor Celjskega zvona. Spovedo-vanje mladine bo jutri, v sredo, ob 2 popoldne v opatijski cerkvi. c Marijino akademijo priredi celjsko katoliško dijaštvo na praznik Brezmadežne, 8. decembra, točno ob pol 4 v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Prijatelji našo mladine naj sežejo po vstopnicah, ki jih dobe v predprodaji. Na praznik bodo ves dan na razpolago pri dnevni blagajni. c Katoliško prosvetno društvo v Celju je priredilo v nedeljo, ob treh fiopoldne, v Domu Miklavževo obdarovanje. Obdarovanih je bilo nad 100 otrok. c Salezijanski dom v Gaberju priredi v torek, 6. decembra, v novi dvorani Miklavžev večer za okoliško mladino. c Zveza Maistrovih borcev ima na praznik, 8. decembra, ob 9 dopoldne svoje zborovanje v hotelu »Beli vol«. c Vokalni koneert opernega pevca g. Slavka Lukniana v Celju je izredno lepo uspel. Mala dvo rana hotela Uniona je bila kljub drugim prireditvam v Celju polna občinstva. Tenorist je izvajal kot prvo točko arijo iz opere »Tosca« iz prvega dejanja »skrivnostna harmonija«. Bil je tehnično in glasovno na višini. Sledila je Sehubertova »Glej, lo srce«, nalo Ftajšmanova »Metuljček«. Posebno je ugajala skladba celjskega skladatelja g. Prežlja '■»Ko cvele so magnolije«. Gosp. Lukman je pel to komjMizicijo z velikim čustvom in razumevanjem, tako, da je bilo občinstvo zelo navdušeno. Sledila ' zadovoljni ^VzdeleU i0 tisto Effi ^ izdel je Verdijeva arija iz opere »Rigoletto«. G. Lukman je pel s takim finim in lahkim pianissimom, kakor ga že dolgo nismo slišali. Pri izvajanju Gou-nodove »Ave Marija« je bilo občinstvo vidno gi-njeno. Za zaključek je zapel Pavilovo »Princesit-to«, špansko pesem »Matinato« od Leon-cavala, Pavšičevo »Jaz mam pa konjča belega« in pa »Moje ženke glas«. Na koncertu je spremljala gospoda Lukmana na glasovirju gdč. Milena Oraž-mova z velikim razumevanjem. G. Lukman, ki bo v kratkem nastopil pri »Ufi« v Berlinu, želimo mnogo uspeha I c V Medlogu pri Celju je umrla 74 letna Fi-deršek Neža, v celjski bolnišnici pa 74 letni trgovec Tevčič Štefan iz Doberteše vasi. Naj počivata v miru I Maribor m K 40 letnici mašništva je včeraj čestitala mariborska duhovščina prevzv. g. škofu dr. Ivanu Tomažiču. Na čelu duhovščine mu je izrekel prisrčne čestitke stolni prošt dr. Mirko Vraber. Škof se je za čestitke prisrčno zahvalil. m Dijaška proslava 8. dcccmbra. Mariborsko katoliško dijaštvo bo tudi letos slovesno obhajalo praznik Brezmadežne 8. decembra. Na predvečer 7. decembra bo ob 18 v cerkvi sv. Alojzija večerna pobožnost s cerkvenih govorom, adoracijo in priliko za sv. spoved, na praznik zjutraj ob pol sedmih sv. maša s skupnim sv. obhajilom, dopoldne ob desetih pa v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 tradicionalno marijansko zborovanje. Zvečer ob osmih bo v isti dvorani akademija s pevskimi točkami, deklamacijami in »Igro apostolov*. Akademija bo končana ob desetih. Vstopnina: sedeči po 10, 8 in 5 din, stojišča 2 din. m Mohorjeve knjige so dospele ter jih naj naročniki in udje dvignejo pri župnijskih uradih. Ob tej priliki naj tudi obnovijo naročnino za prihodnje leto! m Lepo uspela predstava Ljudskega odra. Agilni Ljudski oder je v nedeljo, 4. dec., zopet presenetil z Barclay-Novakovo dramo »Rožni venec«. Igra je s svojo globoko resnobo zajela številno občinstvo kakor malokatera doslej. Igralci so se tokrat res potrudili. Zlasti sta ugajala Sim-čičeva kot Jana in Lukež kot Garth Dalmain. m Sinrt uglednega mariborskega tovarnarja in trgovca. Včeraj je v Mariboru po kratki bolezni umrl g. Ernest Zelenka, znani tovarnar in trgovec s pohištvom, ki je imel v ulici 10. oktobra zalogo in prodajo pohištva. Pogreb blagega pokojnika, ki je med mariborskim meščanstvom užival velik ugled, bo v sredo, 7. dec., ob 3 popoldne. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel m Umetniška razstava, ki se odpre v beli Unionski dvorani na praznik, v četrtek, 8. t. m., bo odprta do 24. t. m. m Dohodki mariborske carinarnice so znašali v novembru skupno 7,443.789 din, od česar pa odpade na izvoz 51.636 din. Depozitov je imela carinarnica v tem času 1,421.340 din. m Centrala tovarne Doctor in drug se je presolila v Belgrad. Tekstilna tovarna Doctor in drug v Mariboru, ki je eno največjih tovrstnih podjetij v državi, spada v Zuckerjev koncem ter je imela do sedaj svojo centralo na Dunaju. V ta koncem spadajo še tovarne na Češkem in v Franciji. Sedaj pa je koncem centralo na Dunaju likvidiral ter je ustanovil za Jugoslavijo posebno centralno vodstvo v Belgradu, kjer se je osnoval tudi prodajni urad z velikim skladiščem. m Poročila sta se poštna uradnica gospodična Pepca Jereb in zasebni uradnik g. Jože Domiter. Mlademu paru iskrene čestitke! m Požar v Abcsiniji. V znani naselbini bara-karjev v tezenskem gozdu, ki nosi naziv »Abesi-nija«, je nastal požar v baraki tekstilnega delavca Alojza G rila. Pogorelo mu je vse ter ima občutno škodo. m Mariborski šport. V četrtek, na praznik, bo v Mariboru na Rapidovem igrišču tekma med SK Rapidom in čakovečkim SK. Tekma se bo začela ob 14 urini Nevaren tat. Orožniki pri Sv. Marjeti so dobili v roke nevarnega tatu, ki je zagrešil v ta-mošnji okolici tri do sedaj nepojasnjene tatvine. Je to 24 letni Franc Saletinger iz Ložan. Saletin-ger je okradel posestnico Marijo Dimiter, kateri je povzročil 400 din škode, posestnici Polanec Elizabeti je odnesel raznega blaga za 1150 din, posestnici Mariji Ravšer pa je ukradel tri zaboje jabolk v vrednosti 360 din. Osumljen pa je še petih drugih večjih tatvin, ki jih pa zaenkrat ne priznava. m Dve leti sta kradla v trgovčevem skladišču. Trgovec Ivan Lah je pred nekaj dnevi zasačil v svojem skladišču na Koroški cesti dva pobalina, ki sta odprla vrata s ponarejenimi ključi ter sta si založila žepe z raznim blagom. Oba je izročil policiji. Pri preiskavi je sedaj prišlo na dan, da sta oba že dve leti obiskovala trgovčevo skladišče. Lah je sicer večkrat opažal, da mu zmanjka kakšno blago, vendar ni mogel ničesar sumiti, ker so bila vrata vedno v redu zaklenjena. Sedaj so ugotovili, da sta imela nepridiprava ključe do patentne oiiešalke in za ključavnico v vratih ter sta lahko neovirano prihajala v skladišče. m Avto zgorel na cesti. Ko se je peljal graditelj Pohorske ceste g. Franc Turnšek iz Reke proti Hočam, sta mu sredi poti že od daleč mahala dva kmeta z rokami ter ga ustavljala. Ko je Turnšek avto ustavil, so mu že bušnili iz motorja plameni v obraz, da je v zadnjem trenutku skočil iz vozila, pa je še dobil precejšnje opekline. Plameni so nato v hipu objeli ves avtomobil, ki je zgorel. Gledališče Torek, 6. dec., ob 20: »Aida«. Red C. — Sreda, 7. dec.: Zaprto. — Četrtek, 8. dec., ob 15: »Boc-caccio«. Znižane cene. — Ob 20: »Dva ducata rdečih rož». Zadnjič. Znižane cene. Senovo Po dolgi in hudi bolezni je umrla zelo spoštovana Marija Bavec, soproga prvega člana občinske uprave na Senovem in uglednega posestnika na Malem kamnu. Bolestno je odjeknila ta novica po vsej širni okolici; vsaj smo jo vsi poznali kot mirno, blago in zvesto družico možu, kot dobro mater svojima otrokoma, zlasti pa kot skrbno in vzorno gospodinjo. Umrla je v najlepših letih, stara 29 let, po osmih letih srečnega zakona. Bodi ji ohranjen blag spomin, njenemu hudo prizadetemu možu, kakor tudi vsem sorodnikom naše iskreno sožaljel Kontingenti z Italijo Objavili smo že podatke o kontingentih za na5 izvoz v Italijo. Sedaj so nam na razpolago ie dru-tfi podatki o bodoči naši trgovini z Italijo. Skupni kontingenti za naš uvoz v Italijo v letu 1939 so določeni na 257 mili. lir, kar pomeni v primeri z letom 1938 povečanje za 77 m ilij. lir. Teh 257 milij. lir kontingentov za 1939 se razdeli sledeče: živina in proizvodi živinoreje ter hranila 66 milij. lir, žitarice 40 milij lir, les 108 milij. lir in industrijske sirovine ter polizdelki 35 milij. lir. Poleg tega je določenih še 8 milij. lir kot rezervni sklad, ki se bo razdelil po polletjih in to sporazumno med obema državama. Vsekakor je treba podčrtati, da so bile glede uvoza lesa v Italijo za leto 1939 sprejete skoraj vse naše zahteve. Drugače je bilo glede nekaterih drugih proizvodov, kjer se naša in italijanska delegacija nista v celoti sporazumeli. Glede uvoza riža v našo državo je Italija ostala pri svoji prejšnji zahtevi e tem, da veže izvoz oluščenega riža za izvoz neoluščenega riža v razmerju 39:2. Naša delegacija je izjavila, da se naša industrija obvezuje nabaviti 20.000 ton neoluščenega riža letno s posredovanjem »Agire« pod pogojem, da se obdrže dosedanje zveze med našimi luščilnicami in italijanskimi izvozniki, tako da ostane sedanje razmerje izvoznih premij med neoluščenim in oluščenim rižem, odbila pa je zahtevo po razmerju 39:2. Italija je zahtevala olajšave za nekatere svoje proizvode (fiocca, lanital, kazeinska volna, jeklene cevi itd., vendar teh olajšav nismo dali. Sploh se pozna, da Italija vedno bolj izvaja načrtno avtarkijo v industriji, kar bo imelo gotove posledice za naš izvoz industrijskih polizdelkov in izdelkov. Trgovci z bencinom se organizirajo V nedeljo dopolde je bila v Trgovskem domu v Ljubljani skupščina trgovcev e tekočim gorivom, kateri 60 prisostvovali številni trgovci iz vse Slovenije. Skupščino je vodil predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar. Ugotovil je, da je v Sloveniji 132 trgovcev s tekočim gorivom, od katerih je prijavilo svoj pristop k organizaciji Osrednje sekcije trgovcev s tekočim gorivom 88. Na sestanku je najprej referiral g. Laznik iz Ljubljane, za njim pa g. Kiler in Romih. Na sestanku je bila sprejeta resolucija v kateri trgovci z bencinom zahtevajo ukinitev uredbe o tekočih gorivih, zlasti da se ukine monopolni položaj velikih družb. Zlasti pa zahtevajo, da se izdajajo dovoljenja za postavljanje bencinskih črpalk v državi le trgovcem-detajlisto,m, nikakor pa ne producentom-tovarnar-jem. Na koncu je bil izvoljen prvi odbor sekcije, kateremu predseduje g. Laznik iz Ljubljane, podpredsednika sta pa gg. Goli in Ravnihar, blagajnik Marinko in tajnik Kilar, — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Zamenjava dolžniških listin z novimi obveznicami Kot znano, je uredba o likvidaciji kmetskih idolgov določala, da se morajo vse obstoječe dolžniške listine za dolgove po čl. 36 nadomestiti z novimi obveznicami dolžnikov na znesek dolga, določen pa predpish uredbe. Ta zamena se opravi pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika. Ker je delo na prevzemu in ugotovitvi višine dolgov sedaj v glavnem končano, je sedaj pravoso.dno ministrstvo izdalo pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obligacijami, ki med drugim določa tud obrazce za obveznice, kakor tudi za obračun kmečkih dolgov pri denarnih ^zavodih. iPravilnik je objavljen v »Službenih novinah« z dne 2. decembra 1938. . 1-...IS -.i ;>!;>»i drugi del kredita 10 milijonov funtov šterlingov. Obtok bankovcev se je od 23. do 30. novemura zaradi potreb gospodarstva za ul-timo povečal za 201 na 6870 milij. kron, istočasno pa so nazadovala tudi posojila banke. Obtok bankovcev v Nemčiji se je od 23. do 30. novembra 1938 povečal za 790 na 8111 miilj. mark (pred letom dni je znašal 5597 milij. mark). Obtok bankovcev na Madžarskem se je po izkazu Madžarske narodne banke povečal od 23. do 30. novembra za 65.7 na 806.43 milij. pengcJ. Fuzija v češki kemični industriji. Ausslgor chemiseher Verein, katerega glavne tvornice leže sedaj v Nemčiji, je sklenil fuzijo z združenimi češkoslovaškimi tvornicami vžigalic in kemičnimi tvornicami »Solo« v Pragi. Velesejem v Milanu. XX. prireditev milanskega velesejma bo od 12.—27. aprila 1939. Za ]X>setnike velesejma, zlasti pa tudi za razstavi jalce bodo dovoljeni veliki popusti na železniških tarifah. Milansk' velesejem je velike važnosti za gospodarske kroge dravske banovine, zato opozarjamo na to prireditev že sedaj zlasti tvrdke. ki bi hotele na sejmu razstavljali vzorce svojih izdelkov. Borza Dne 5. decembra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 37.40—38.10, v Belgradu 36.65—37.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,212.147 dinarjev, v Belgradu 9,082.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 5,390.000 din. Lubljana. — Tečaj s primom: Amsterdam 100 h. gold. , , , , 2388.66-2403.25 Berlin 100 mark ,,,,,, 1757.53-1771.41 Bruselj 100 belg ■ ■ „ a . . 738.65— 743.71 Curih 100 frankov , . , , , , 996.45—1003.52 London 1 funt .'<-.■•■■ 205.36— 207.42 Ne\vyork 100 dolarjev . ., . 43G1.00-4397.32 Pariz 100 frankov ,■■■>■ 115.47— 116.90 Praga 100 kron , , , , , , , 149.93— 151.03 Trst 100 lir ... i ... . 230.19— 233.27 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6325, London 20.67, Newyork 441, Bruselj 74.25, Milan 23.175, Amsterdam 239.75, Berlin 176.75, Stockholm 106.55, Oslo 103.90, Kopenhagen 92.30, Praga 15.05, Varšava 82.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.10, Buenos Aires 100. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% Invest. poso-jilo99—99.50, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 464 —466, begluške obveznice 88.25—89, dalmatinski agrarji 87—88, 8% Blerovo posojilo 94.50 do 96.50, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 96—97. Delnice : Narodua banka 7400—7500, Trboveljska 185-190. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98.50 blago, agrarji 59.50 blago, voj. škoda promptna 461—463 (462), begluške obveznice 89 blago, dalm. agrarji 87.25 blago, 4% sev. agrarji 59 blago, 8% Blerovo posojilo 93.50-94.50, 7% Blerovo posojilo 90—90.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 blago, 7% stab. posojilo 95.50—96.50. — Delnice: Narodna banka 7350 denar, Trboveljska 185 do 200, Narodna šumska 20 blago, Isis 20—50, Osj. sladk. tov. 75 denar, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350. V drugI polovici XVIII. stol. se prično pojavljati »znaki premikanja družabnih plasti«, gospodarski in družabni pogoj umetniškega stanu nazadujeta in Ljubljana kot umetnostno središče spričo rastočega slovesa dunajske umet. akademije, vedno bolj nazaduje. Je to čas baročnega epigonskega slikarstva Potočnika, Layerja, Herrleina. Ob enem pa se razvije spričo novih naročnikov meščanski portret, ki dobi glavne zastopnike v Potočniku, To-minšku, Langusu, Stroyu in Kiihnlii. Nekako spo-redno s portretom se najizrazitejše razvije tudi krajina, ki doživi v 19. stoletju, zlasti pa na prehodu v 20. vek dabo svojega pravega razcveta. Nekako taka je v grobih obrisih vsebina drugega zvezka. Ob njej postaja vedno jasnejša osnovna misel avtorjeva, namreč iz celotnega gradiva naše umetnosti obdelati epohe njenega največjega razcveta, iz množice spomenikov izluščiti najmar-kantnejše primere naše umetnosti, ter jih na način posredovati našemu in tujemu kulturnemu svetu, Od komponent, ki dajo knjigi dokončno podobo, ie nedvomna najvažnejša reprezentativno - ilustrativna in mislim, da sc ne molim, če pravim, da je slednja pri tej knjigi še očitnejša kot pri srednjeveškem stenskem slikarstvu. Tudi če vzamemo knjigo v njenem, povsem objektivnem bistvu, se akcent pomakne na njeno reprezentativno stran. Poglejmo razdelitev gradiva po poglavjih! Kakor je v prvem zvezku poiskal avtor možnost izčrpanja spomeniškega materiala na ikonografski poti, tako je sedaj zaokrožil gradiva po slikarskih strokah ter na tak način omogočil baročnemu in romantičnemu slikarstvu uveljavljenje v vseh njegovih razsežnostih. Vendar vrednost Monumentov nikakor ni izčrpana samo s te strani. Propaganda in poznavanje naše umetnosti v tujini, odličen konccpt in oblika pa so enakovredni spremljevalci tretje vrednote, ki jo prinaša ta knjiga, marveč njenega znanstvenega pomena, spričo katerega je zavzela v naši strokovni- umetnostno-zgodovinski literaturi nedvomno važno mesto. ,_. Umetnost tega časa se je pri nas doslej obde- ZA RAZVAJEN SLUH RADIO 5-cevni Super Din 3.150-- RADIO r. z. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva 6 R A DIO V A L, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 RADIOVAL, CELJE, Kolenčeva 6 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva 6 Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 blago, agrarji 59.75 blago, vojna škoda promptna 463—464 (463), za konec decembra 463 denar, begluške obveznice 88 25-88 50 (88.25), dalmatinski agrarji 55 denar, 8% Blerovo posojilo 95.50—96 (95.75, 95), 7% Blerovo posojilo 89.25-90, 7% stab. posojilo (9G.50). — Delnice: Narodna banka (7.500), Priv. agrarna banka 228.50 denar (228, 231.50). Žitni trg Novi Sad. Koruza bač., sušena parit. Indjija 103-104, bač., sušena parit. Vršac 102—103. — Fižol bač., srem. beli brez vreče 285—290. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Jesenice Najbolj razveseljiva Miklavževa darila za otroke so v trgovini Krekovega doma. Sestanek železničarjev bo na Hruški drevi ob šestih. Poroča g. Ponikvar, višji kontrolor pri žel. direktciji v Ljubljani. Vsi železničarji vabljeni. Progovni delavci pri železnici ohranijo dnev-in delovni red še nadalje, kakor je bilo do sedaj. Podružnica »Slovenca« prodaja časopisni papir po 3 din za kg. Dobi se v večji množini. Oglasi v Slovencu imajo za Jesenice popoln uspeh posebno za Božič in Novo leto. Vse oglase in naročila za »Slovenca«, »Slovenski dom« »Domoljuba« in »Bogoljuba« sprejema podružnica »Slovenca« na Jesenicah, Krekov dom. lovala le fragmentarno, in je pričujoči tekst eden prvih poizkusov zajeti to važno umetnostno gibanje kot domači umetnostno zgodovinski problem, a ga ob enem presoditi tudi v sestavu skupnih, južnoevropskih umetnostno zgadovinskih vprašanj. Pri leni je avtor nujno zadel na umetnostno geografska vprašanja, ki so prav v zadnjem času izredno aktualna in se prav v tej smeri pričakujejo za umetnostno zgodovinsko znanost nova, važna odkritja. Intcresantno je pri tem, kako sovpadajo individualna dognanja in znanstveni razvoj avtorja samega s problematiko sodobne evro,pske umetnostne zgodovine! Razna gibanja »tokov« in »valov« (prim. str. 5.), ki gredo preko našega teritorija, so pavsem odsev nujnega in logičnega prepričanja avtorjevega in je ob njih lepo razvidno, kako je naša umet. zgodovinska znanost široko razgledana. Kajti problematika, ki se rodi v okviru kake znanosti, je vedno dokaz o vitalnosti nje same, ob enem pa je zgovoren glasnik o njenem razvoju in napredku. In da je pri nas tako, to je treba povedati, je v veliki meri avtorjeva zasluga. Z drugim zvezkom Monumentov smo dobili zares važen doprinas k zgodovini naše umetnosti in iskreno želimo, da bi Akademska založba, ki je doslej pokazala toliko razumevanja za aktualna kulturna vprašanja, čimpreje tudi to monumentalno delo uvrstila med ostale dokaze naše kulturne zrelosti. S. Mikuž. ★ Razstava trojice ▼ Jakopičevem paviljonu. V nedeljo so odprli svojo razstavo trije slovenski umetniki, ki so se združili v klub »Trojica«, namreč slikarja Anton Gojmir Kos in Miha Maleš ter kipar France Gorše. Ta »Trojica« je pred kratkim razstavljala v Belgradu, kakor smo poročali že na lom meslu, in je do-segia velik uspeh. Razstavo jo odprl g. dr. H a j k o Lož ar. Oh tej priliki je izšla tudi revija »Umetnost« z mnogimi fotografijami Goršelovih dol. O reviji kakor razstavi bomo še jioročnli, zdaj občinstvo samo opozarjamo na ta umetniški dogodek. PRIPRAVE ZA OLIMPIADO LETA 1910 Kakor v Berlinu, tako bodo (udi v Helsinkih, kjer bo prihodnja olimpiada, ra tekmovalce zgradili celo >olimnijsko vase, ki bo 10 km oddaljena od olimpijskega stadiona. Prostor zanjo so dobili na nekdanjem dirkališču za konjske tekme, Londonsko podzemlje ni več romantično Najboljša policija na svetu, Scotland Yard, ima 5 milij. prstnih odtisov Najimenitnejši del Rockefellerjeve zapuščine: šest pozlačenih gumbov V maju letošnqoga leta je umrl najbogatejši mož na svetu John i). Rockefeller. Dosegel je visoko starost 07 let, za seboj pa jo od vsega svojega velikanskega premoženja pustil le neznatne vrednosti. Pred kratkim so na sodišču v Newyorku odprli njegovo oporoko, ki je sama na sehi prav zanimiva listina. Toda materialnih vrednosti pa je — za takega Rockefeller ja! — v njej kaj malo. Edina delnica družbe Standard Oil, ki je tu omenjena, jo ocenjena z 44 dolarji, in vendar je zapustnik ustanovitelj družbe. V celoli je imel »pe-trolejski kralj«, ko je narekoval svojo oporoko, ravno še 27 milijonov dolarjev imovine. Vse drugo se je že prej razdrobilo, pa tudi od teh milijonov v zapuščini je največji del pripadel državi. Že dolgo je bilo znano, da so vse velikansko bogastvo, ki ga je stari Rockefeller trdoživo in tudi brezobzirno zbiral, drobi !n dn stari bogataš vsekakor hoče, tla vsak del še za svojih živih dni hoče usmerili v končni namen, da bi po njegovi smrti ne bilo preveč knjigovodskih dvoumij. Sinu in sorodnikom, največ pa raznim ustanovam, je še za svojih živih dni dal skupno nad 500 milijonov dolarjev in razdelitev v oporoki ni več ostalo »veliko«. John I). liockefeller ml., sin zapustnika, dobi kot oporočni delež nekaj za napitnino — piškavih 30.000 dolarjev (kakih 1 milijon 275.000 din!). Cilavnn dedinja pa je njegova nečakinja Mrs. Margaret Decuevas ki dobi vse, kar od 27 milijonov po odbitku davkov in drugih javnih dajatev še ostane. »Po odbitku davkov« pa je tako negotova postavka, da je slari tinančni čarovnik s leni doslavkom pričakujoči nečakinji kaj brezobzirno pokazal, kaj ie lo — špekulacija. Zapuščina omenja tudi 27.733 delnic rudniške družbe »Mount Po\vcllc. Ocenjene so z —■ 0, Družba, ki živi od prepovedanih obrti, se nekaterih detektivov boji kot kuge. Znanih je prav malo, toda vsak iz tega elegantnega podzemlja • e, za koga gre. če se v pogovoru omenja »Johnih« ali »Issy<, ali kaka druga zvezda iz Scotland Varda. Ti ljudje so marsikateremu zločincu zagrenili nočne ure. Scotland Yard je tako dobro organizirana policija, da natančno pozna vsaj 90 odstotkov an-cleškega podzemlja. Delo te najslavnejše policije na svetu sloni na matematično natančni kartoteki. Razdeljena je na več oddelkov. Eden n. pr. zasleduje zločince po njihovih telesnih znakih, kakor: brazgotina na levem licu«... in sledi cela vrsta sumljivih tipov, ki imajo lo znamenje. Ali: »za-raščeno desno uho«, škrbine v zgornji čeljusti«, zaraslle opekline pod levim komolcem« itd. Dru- i aa zopet deli zločince po načinu izvrševanja zlo- I boš činov, kar stara kriminalno psihološka izkušnja | Poli Miklavževa preprostost. »Vidiš, Pepček, ne smeš nič odvili, da ne že prej vedel, kaj ti bo Miklavž prinesel, im boš veliko bolj vesel, ker boš presenečen.« KAKOR PLES V Madison Square sta se za naslov svetovnega prvaka v rokoborbi spoprijela dosedanji svetovni prvak Henry Armstrong in Ceferino Garcia. Borila sta se silno prožno in so bili nekateri prizori z gibanjem sodnika vred kot ples žilave skupine. Od leve na desno: Armstrong, Garcia iu sodnik Donovan. SLONI V MODERNI VOJSKI Oddelek težkih oklopnih voz se je moral pri prehodu čez reko v okolici Hamburga poslužiti izrednega sredstva, da je svoj voz spravil na trdnejša tla. Iz živalskega vrta so pripeljali krotkega slona, pa tudi ta je imel dosti dela, da je voz rešil mokrega objema. Kakor kaže naša slika, je v mehkem svetu padel na kolena, s svojimi 70 centi pa je le zadovoljivo rešil svojo nalogo. Največja In najbolj zanesljiva vrednost vse zapuščine je nojiopolna namizna oprema (121 kosov) po 12 kozarcev za šampanjec in cocktail (čeprav je bil Rockefeller prislaš najstrožje prohibicije) in še šest pozlačenih gumbov za ovratnike. Pravijo pa, da bodo ti šesteri gumbi čez nekaj let največja vrednost vsega nekdanjega Rockefeller-jevega premoženja, ker bodo obenem spomin nanj, lastnikom pa bodo najbrž kaj kmalu kot telismani za podobne denarne operacije, s kakršnimi se je ukvarjal njihov prvi lastnik. * Zavarovanje zoper vlome »Gospod ravnatelj je še na potovanju. Tu nie-gov vlomilec.^ uči, da se isti zločinec za opravljanje svojih krutih poslov poslužuje vedno istega načina in prav zaradi tega prej ali slej pade oblasti v roke. Najvažnejši pa so seveda prstni odtisi — to zbirko vodi inšpektor Cherrill Superintendant llarry Battley jo je pred nekaj leti preuredil in izpopolnil in danes šteje ža — 5 milijonov prstnih odtisov! To je 5 milijonov fotografij, ki si niti dve nista povsem enaki, le gledati jih je treba mati, kakor fotografije obrazov. Sistem prstnih odtisov je leta 1901 iz Londona prešel na evropsko celino in danes je glavni pripomoček vsake polirije. Način sam je iznašel anlrolog Francis Gallon, ki je s tem hotel ločiti in spoznavati na desettisoče Kitajcev, ki so so v njegovem času vseljevali v Združene države severne Amerike. Ker so za Evropejca vsi Kitajci enaki — pač »neki Kitajec« — je začel opazovati njihove prstne odtise, da bi dobil ločilne znake, ki jih kot Evro-|iejec-v obrazih ni mogel najti. Izračunal je, da je teoretično na svetu možnih 04 milijonov različnih prstnih odtisov. Drugi statistik pa je izračunal, da se na vsem svetu z ozirom na število prebivalstva —- vsak ima drugačne prstne odtise, kakor ima drugačen obraz — le enkrat v 4 milijonih 6(30.337 lelih moreta pojaviti dve roki, ki bi na vsali desetih prstih imeli enake prstne odtise. Nadaljnja raziskovanja so pokazala, da je popolnoma nemogoče, da bi si kdo prstne odtise popravljal ali jim umetno dajal drugačno obliko kakor pa jo imajo po naravi. Tudi če bi si kdo potegnil kožo s prstov, bo nova zrasla natančno iako, z istimi črtami in loki kakor prvotna in za-celjeni prst daje isli prstni odlis kakor prej. Znani tolovaj Dillinger je tvegal lako operacijo, da bi policijam zmešal sled za seboj. Ko pa se je koža zacelila, se je pokazalo, da je bil ves trud zaman — Dillingerjcv prstni odlis je ostal. Iznajdba prstnih odtisov je v kriminologiji povzročila celo revolucijo. Prva smrtna obsodba na podlagi prstnih odtisov pa je bila izrečena leta 1905. V mestu Deptford pri Londonu je bil na izredno neusmiljen način umorjen starejši zakonski par. Na kraju zločina je policija našla ročno blagajno, ki je bila nasilno odprla in seveda — prazna. Blagajno so skrbno zavili in poslali Scotland Yardu v preiskavo. Tam so našli jasen prstni odtis, po katerem je potem policija zaprla vse sumljive ljudi, med njimi tudi dva brata. Izkazalo se je, da je prslni odtis na blagajni z roke enega izmed njiju in kmalu je bila stvar jasna, oba sta bila kot sodelavca obsojena. Moderna znanost pa je kriminologiji dala na razpolago še druga sredstva. Tako ima Scotland Yard velik fotografski oddelek in tudi bogato opremljene kemične laboratorije, ki z naravnost neverjetno točnosljo gredo j-za zločincem in ugotavljajo njegova |x>ta. Analiza prahu, ki se drži obleke, more policiji dati močne migljaje. Marsikaterega zločinca pa so že izdali njegovi čevlji. Laboratorij namreč odstranjuje s čevljev prah in blato, plast za plašijo in s pomočjo drobnogledov potem ugotavlja, kako so se časovno v teh čevljih vrstila potovanja z železnico, avtobusom, na kolesu, peš itd. Tudi |X)krajino, iz katere je lastnik čevljev prišel, je mogoče' ugotoviti. Podzemeljski svet se je že izučil, da mu je t"o znanstveno zasledovanje boli nevarno kot'pa detektiv, ki kot navidez nedolžen gost pride v' nočni lokal. Tudi po največjem sumu se mora zapor kljub detektivovi jezi prej ali sl?j odpreti, če znanstvena preiskava ne more dali dokazov in zločinec je lahko vsem detektivom leta in leta sumljiv«, pa vendar na svobodi. Ob takem znanstvenem 'zasledovanju pa je tudi zločinski »poklic« vsak dan težji. Pa kljub temu londonsko podzemlje še obstoja, čeprav v drugi obliki kot v romanih in filmih. Moderniziralo se je, zalo je tudi Scotland Yard vedno budna. * 24 letni Pavel Keres - novi svetovni šahovski mojster Vsa Estonija vesela uspehov svojega rojaka, ki je v Amsterdamu premagal vse svetovne tekmece Bralci kriminalnih romanov si morda pod tem naslovom mislijo temna predmestja z ozkimi ulicami, barakami, blatnimi in slabo razsvetljenimi cestami, z ljudmi mračnik obrazov in potuhnjenih oči, ki izginjajo za vogali in se spet kje drugje nenadoma odlepijo od stene — toda takih strahov podzemlja London nima več. Predmestja čim dalje bolj izginjajo v pravo mesto z lepimi stanovanjskimi hišami in širokimi ulicami, da tujec komaj opazi, kdaj mestno središče preide v nekoč tako slavna in strah vzbujajoča predmestja. Pa kljub temu ima London še svoj podzemeljski svet in Scotland Yard ima še vedno jiolne roke dela. Toda današnja podzemeljska obrt ni več tako romantična, tako v temo zagrnjena kakor je bila nekdaj, ali zares ali pa samo v romanih. Tako podzemlje danes pozna lo še film, London ga ne pozna več. Kdor hoče priti v stik z delovnim področjem Scotland Yarda, mora iti k luči: v velike lokale svetovne metropole, na velike ulice, po katerih so preliva razkošje, v nočne klube, v majhne kavarne, ki z vsemi mogočimi mrežami vabijo tujce — tu je londonsko jx)dzemlje in Scotland Yard. Elegantni gospod v brezhibnem fraku, ki se pri sosedni mizi dolgočasi ob s\ving-godbi jazz orkestra, je morda voditelj tihotapske družbe, ki London zalaga z opijem ali z — belim blagom. Kričeče lepa, za spoznanje morda nekoliko pre- močno našmtnkana lepotica, ki te oprezuje Iz nasprotnega kota, sicer vsa, v pravkar iz Pariza vpeljani večerni obleki, le utegne v pol ure oprezno povabiti na »party«, ki se kmalu razvije v kako izmnd prepovedanih in nevarnih iger. Prostodušni očanec iz Kanade, ki z vsemi mogočimi zanimivostmi sili v te, bo mogoče jutri prijet kot mednarodni slepar ali žepni tat. Ali pa — ni nihče drugi kot detektiv X.. ki ima jk> nalogu Scotland Varda tu svojo delavnico ali — bolje rečeno — lovišče. Marsikak slepar je šele naslednji dan v zaporu spoznal, da je bila njegova •žrtev« potrpežljivi in živčno utrjeni detekiiv, ki ie do zadnjega dobro igral svojo vlogo, dokler niso prišli »možje postave«, ki so oba prijeli in iu pozneje iz neznanih vzrokov ločiti — eden v /.apore, drugi nazaj v svojo nevarno službo. bovškem boju, se je rodil leta 1916 v mestu Narva. šah je začel igrati, ko je bil star komaj 5 let. V igro ga je vpeljeval njegov oče, ki je bil tudi strasten šahist. Ko je bil Pavel star 13 let, je že na turnirju v estonskem mestu Parnau dobil prvo nagrado. Z 18. letom je postal estonski šahovski mojster. V mednarodni svet pa je stopil pred tremi leti na turnirju v Varšavi, kjer je dosegel peto nagrado. Pozneje je igral še v Pragi, Osten-de in na Semmeringu. Povsod je vzbujal med šahovskim svetom s svojo ostro igro veliko pozornost. Na mednarodne šahovskem turnirju v Amsterdamu leta 1938 pa si je pridobil naslov mednarodnega šahovskega prvaka. Capablanca, Alje-hin in podobne šahovske veličine označujejo njegovo igro kot naravnost genialno. Drznost njegove igre, njegova dobro premišljena in izvirna metoda — vse to mu po mnenju šahovskih strokovnjakov daje veliko upanja, da bo svoj naslov mogel braniti še dolgo dobo. Estonija ga je torej upravičeno vesela in je ponosna nanj, ker tako mladega mednarodnega šahovskega mojstra nima vsaka dežela. ■ oditelj romunske -»Železne garde«, ki je bil ubit na prevozu iz jetnišnice Rinisik Sarat v lllavo, ko je sk-riS«t 'T)b''naročenem "napadu pobegniti. Z njim vred je bilo ustreljenih še 13 njegovih pristašev Talin, v novembru. Gornelij Codreanu Mednarodni šahovski turnir v Amsterdamu je trajal polnih štirinajst dni. Udeležili so se ga vsi znani svetovni mojstri, med njimi tudi Aljehin in Capablanca. Nizozemska je bila v teh dneh vsa v znamenju »kraljevske igre«. S še večjim zanimanjem pa so potek turnirja Spremljali iz Estonije. Vsa vprašanja notranje politike, vsi dogodki, ki majejo Svet — vse je za ta čas stopilo v ozadje. Zanimanje vse Estonije je bilo osredotočeno v Amstredam, kjer se je na šahovski deski z najbolj bistrovidnimi svetovnimi mojstri meril v duševni razboritosti 24 letni Estonec Pavel Keres. Danes je že vsemu svetu znano, da je svetovni mojster v šahu jostal ta, do sedaj malo znani estonski šahovski amater. Ves estonski tisk je poln poročil o njem in njegovi igri in sicer tako mirna in severnjaška Estonija je vsa iz sebe od veselja, da je član njihove skupnosti posekal svetovne prvake. Pavel Keres, čigar ime je danes že v vrsti svetovnih šahovskih mojstrov in bomo od sedaj dolgo dobo imeli opraviti z njim pri vsakem ša- Konfi Ahačič: Jaka Spaka in čudodelna dlaka Kopje sikne po zraku in pribije starkino roko k deblu: »Tu imaš plačilo za tvojo dobro željo! Le tu ostani, da nam še dalje ne kvariš loval!« Črt se zasmeje in zdivja za prijatelji. Starka gleda za njim in momlja z brezzobimi ustmi: »Ce še kje živi pravica, se boš tudi ti, krvolok, plazil po tleh in ob deblih, kamor si zdaj priklenil mene.« Obrt Snežne čevlje, galoše kakor tudi druge čevlje popravlja »Express« — brzopopravljalnlca čev-ljov, Sv. Petra cesta 6. t Denar Vlogo Obrtne banke 15.000 din, proda 2itek Mat., Ljutomer. (d) Iščem zadružnika kl bi financiral vpeljavo več novih Izumov. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odločnost« 18.710. b Gospod ali dama z majhnim kapitalom, lahko sodeluje pri dobro ldočem podjetju. Gotova plača 3000 din na mesec. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ugodna priložnost« št. 189S1. (d) Glasba Harmonij rabljen, v dobrem stanju, kupim. Podrobni opis ln ponudbe na naslov: O. Krsto Radič, župnik, Ru-novič. pošta Kamenmost, Imotski, Dalmacija. Razno Pletenine Ni še Črt dohitel svojih prijateljev, ko mu prekriža pot lep jelen. Brez pomisleka jo ubere Črt za njim. Jelen beži na vso silo: preskakuje grmovje in skalbvje, brode in plava preko gorskih potokov, a vse zastonj i razdalja med njim in Iskrem postaja vedno manjša. Radio Programi radio Ljubljana: To-cft, S. decembra: 11 Šolska ura: Miklavžev dan. Igra in recitacije (Brezp. učit. abiturlentl) — 12 Miklavžev koš (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel cSkrjanček« — 14 Napovedi — 18 Malo manjše, najmanjše (koncert Radijskega orkestra) -18.40 Psihološki problem malega naroda (univ. prof. g. dr. F. Veber) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nac. ura — 19.50 Vesela kronika — 20 Koncert na harmoniki (g. Stante Milan) — 20.45 Potovanje po Daljnem Vzhodu (koncert Radijskega orkestra) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije •Emona«. DrugI programi: Sreda, 7. decembra• 12 Reproduciran koncert na wurliških orglah — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisana šara (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Opazuj in poskušaj (g prof. M. Adlešič); b) December v naravi (g. Miroslav Zor) — 18.30 Webcr: Carostreloc, uvertura (plošče) — 18.411 Ugotovitve II. balkanskega kongresa za zaščito otrok (g. Vojko Ja-godič) — 19 Napovedi, poročiln — 19.30 Nac. ora — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgarl — 19 Tam-liuraški septet) — 20.45 T1ehussy: Nokturni, simf. silita (plošče) — 21.Ml Klavirski koncert skladb .7. S. Bacha (g. prof. M. Lipovšek) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Instrum. dueti: klavir in harmonij. partijska razprodaja raznih kvalitetah, oblikah ln velikostih. Res ugoden nakup za trgovce ln sejmarje pri Tajner Franc, strojno pletenje, Črnomelj. (r) Objave Preklic Podpisani obžalujem !n preklleujem nepremišljene besede, ki sem Jih Izrekel gospe Založnik Aleksandri. - Seliškar Franc, Kožarje, p. Dobrava, (o) IZBIRA NI TE2KA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgoveo ali obrt nlk. Vsakdo bo pri tem upošteval list. potom ka terega bo prišel zagotovo v stik ■ najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva, In to je nai dnevnik »SLOVENEC«, kl ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vaa o uspehu prepriča. Sivi lasje so kri vi i nos t! Ona ima mlado dušo in mlado telo, pa zakaj, da bi se morala odpovedati vsem življenjskim radostim zaradi leh nesrečnih sivih las, ki se množe iz dneva v dani? Mora li žena od 25 ali 30 let že oditi v zapeček — med starke? Ne, in zopet ne I — Ako se vam je pripetila ta krivica, da imate že sive lase, napravite isto, kar delajo druge žene, barvajte si lase z Imčdiol To je tako dobro in tako lepo. Vaš frizer vas pomladi v 15 minutah, pa boste zopet srečni in zadovoljni. Velika izbira nijans omogoča popolnoma na ravno barvanje vsakršnih la, a trajna ondulacija bo še lepša. Imedia je odobrena od ministrstva narod, zdravja. No. 2 L'0REAL, ZAGREB "eopuna BARVA ZA LASE SM1CIKLAS0VA 23 0 Podružnica »Slovenca«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. lise von StachJ 61 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Benjamin se je zgrozil. Ali je pozabil na rimsko inkvizicijo in njeno temno palačo v senci Sv. Petra? Ga mora li Margareta, ki ni nikoli videla Rima, opozoriti na nevarnosti, ki lahko tam groze 6inu? Toda ne Benjaminov porajajoči se strah, ne Margaretina slutnja nc moreta ustaviti neskrbnega dečkovega veselja nad pustolovščinami. »Nc bodo me prijeli,« se smeje Martin; »saj niti ne razumejo nemški, čc bi mi morda ušla krepka lutrska beseda pred občutljivimi ušesi. Od krasote in slave, od lepih palač in umetnih vrtov, od sladkega, močnega vina mi bodo pa vendar morali dati del. Zato pa naj lahko o.bdržč svoje svetnike, naj bodo še tako shujšani in na videz pobožni!« Margareta že nI več pazila na gla« svojega srca, ampak je šla za prevzetnim sinom na italijske planjave. Martina sta vlekla samo jug in veselie da potovanja, ona ie pa čutila tudi neko silo, da se dotakne verskih vprašanj. Dokler se ni vrnil Benjamin, je mislila kot evangeljska kristianka, da je pomirjena, zdaj so se ji pa nenadoma zazdela zopet dovolj nerešena, da potrebuje preizkušnje. Zakaj ne preizkušnje v Rimu? Ko je Benjamin ugovarjal, da je daljna pot za žensko vendar posebno drzna zadeva in da je mislil, da ga bo spremljal samo Martin, jc znala Margareta navesti mnogo važnih vzrokov, da nikakor nc more pustiti sina 6amega na pot. Samo skrivni vzrok, da preizkusi vera je zamolčala Benjaminu, da se ne bi žc v Wittenbergu čisto prepustila katoliškim vplivom, Martinu pa, da nc bi prehitro Izzvala njegove lutrske borbenosti. Ši tisti dan 6ta zvedela Luka in Giorgio drzni načrt majhne družine. Luka je živahno prevzela ta misel Njegova v Wittenbergu lačna duša se je hrepeneče povzpela pri klicu: V Rim! Da se spreobrne Margareta, da 6e sam čezmerno poživi: V Rim! Tej nameri se pa silno upre Giorgio, ki je 06tal edini trezen v splošnem navdušenju. Čutil je dvojno dolžnost, da naslika Margareti in njenemu sinu velike in strašne nevarnosti, ki jim mora pasti v Rimu kot žrtev V6ak krivoverec. Šele ko je pričel Luka dvomiti nad njegovo katoliško vnemo, se je vdal večini, ki se je zedinila iz neenakih vzrokov, in se mrmraje zadovoljil. Benjamin je prosil Giana Bugenhagcna javno odpuščanja, da je brez pravice in izzivalno pridi-goval pred wittenberško grajsko cerkvijo, mestnim očetom pa je prisegel, da bo z osumljenim bratom dominikancem vred takoj zapustil Saško. Zdaj se mu jc odprla ječa, iz katere je vzel s seboj več prijazno spodbudnih spominov kakor temnih. Da bi držala prisego, da takoj odpotujeta, sta prihodnji dan zgodaj odrinila kot prednja moč majhne ekspedicije in počakala v neki gostilni pred Bittcrleldom Margareto, Martina in Luka. Ko je ta čez nekaj dni pripeljal osedlanega konjička lz hleva, ga otovoril s skrivnostnimi zavoji, dirjal z njim po wittcnberških cestah do grajskega predmestja, se je pokazal mansikak začuden obraz pri oknu, Kaj je neki napadlo tudi mizarja Luka? Trije vvittenberški romarji so bili že davno skozi vrata, ko so razumeli meščani, kam jih pelje pot. Meniha sta jih zapeljala na lo cesto; kakšen bo izid, kdo ve! Ko bi le pripeljal Bog pošteno Margareto in marljivega mladeniča Martina lutrska, kot bosta odšla, iz mesta papeških grozot zopet domovi r • • • Neskončno sc je razprostiralo saško polje z zimsko zapuščenimi njivami pred potniki. Margareta, ki ni šc nikdar prišla iz witlenberške okolice, te mislila, da gre v brezmejno«t proti daljnemu obzorju, vedno v ravni, zvesti zemlji in enako oddaljena od vseh štirih vetrov. Dokler se je pokrajina spreminjala in so morali prehoditi Turingijo z gorami in dolinami, so odvračale spreminjajoče 6e slike za nekaj časa oko in srcc od nevidnega smotra, toda dolgo niso mogli hrepeneči romarji hoditi v skromni sedanjosti. Navdajalo jih je neko veliko, usodno pričakovanje, čustvo, ki je obetalo več kot srečo ali trpljenje, kakor more doumeti človek, in si to razlagati kot nebeško kraljestvo. Vedno znova je odvajalo njihove duše in čute v prihodnost, ki kraljuje temno v prostoru in ča6u. Martin samo je kojakal z odprtimi očmi. Večkrat se je ločil od sanjačev, da bi dobil na bolj oddaljenih mestih lepši razgled, da bi prisluškoval v gozdu živali ali gledal, kako se dviga zvezda v novem krasu čez gore. Tovariši so ostali na veliki ccsti, — Lukov konjiček v sredi. Prlljago so mu možje vzeli in si jo med seboj razdelili, da bi mogla Margareta na njegovem hrbtu laže potovati. Tako je minila zima, da so prišli potniki v Švico, minila pomlad, da so dospeli v Rim. * • • Papež Pij V. je korakal v slavnostni procesiji od Angelskega mostu čez Borgo proli Sv. Petru. Najsvetejše jc nosil v voščeno bledih rokah, iz katerih je trosil skrivnostno božanstvo Jezusa Kristusa, ožarjal tresoči se poletni zrak in se sklanjal v voljna srca množice. »Svet, svell« so šepetale drgetajoče ustnice, kolena so pa omahovaje klonila k tlom. Kjer jc redko klečalo ljudstvo, je zadel mali trop nemških romarjev na procesijo. Pravkar je priplaval iz reke barv nebesnomodri baldahin, ki jc senčil Jagnje božje in njegovega nosilca. Zdaj je ušel Margareti dolgo zadržani klic iz globoko razrvanega srca. Z dvignjenimi rokami in s poto-k , t solz se jc vrgla na kolena in z grozo pričakovala s sklonjeno glavo, kdaj jo zadene žarek milosti. Martinu se je pa morala zdeli v prostodušnem mišljenju ta katoliška pobožnost molčeče matere kot nenadno in nerazložljivo vplivajoča prikazen pekla. Potegne Margareto kvišku in nc meneč se za njen proseče obupani pogled zavpije rdeč od jeze: »Žena, — ali te je obesedel hudič?« V Benjaminovih in Lukovih prsih je že mogočno vzvalovala reka po,božnc izpodbude, ko ji je zdaj sila zagradila tek. Luka, ki je držal konja za vajeti, je klečal daleč proč in opazoval z boječimi pogledi maler in sina. 2e je mrmralo verno ljudstvo, ki sicer ni razumelo tujih glasov, pa si vendar ni moglo razlagati stoje in prepira nemškega mladeniča vpričo Najsvetejšega drugače kot krivoversko. Benjamin sc jc vrgel bled in tresoč sc Martinu v naročje in pokril sina z meniško haljo, Giorgio pa je pomirjevalno govoril. Kakšen pogled! Margareta, ki jo je premagalo čustvo in zdaj Martinov surovi prijem ponižal in zmedel, jc stala brez pomoči v kleščah njegovih pesti in pogleda, nc da bi se ganila; Martin pa, ki ga je oropal nenadni izbruh sovraštva vse lepote in neprislranosti do spačenosti, jc lovil sapo in misli. Bog, Bog, mati, spoštovana, je pred maliko-valskim znamenjem katojištva pokleknila! Z vero v njeno zvestobo so sc mu majala tla pod nogami. Ko bi se bil lc dvignil in požrl njega in nje in vse neumno našemljene farje z zvončki vred! Do te ure jc mladenič sončno jasno gledal, zdaj so se mu pa vrtele oči v dolbinah. S strahoto jc spoznal Benjamin: Zakaj sem ga pripeljal na ta kraj? Zakaj ga nisem pustil v domovini, kjer bi zelenel kot hrast, kjer bi rodil sad kot jablana? Ko se je procesija počasi izlila iz ulice na trg sv. Petra, je končno izpustil Martin materino roko. Rdečica jeze sc je umaknila sivi bledici. S temno stisnjenimi obrvmi in zamišljenim pogledom jc šel počasi naprej za proccsijo, Šport V naši lahki atletiki bo sedaj mir Preteklo nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor jugoslovanske lahkoatletske zveze, ki je nepričakovano dobro uspel in to tembolj, ker je izgledalo, da bo zopet buren in brez koristi za naš lahkoatletski šport. Končno so vendar uvideli vsi, ki jim je za napredek našega športa, da tako ne more iti naprej in so se zedinili v vseh spornih točkah ter končno soglasno izvolili novo upravo, o kateri je poročal >Ponedeljski Slovenec«. Sedež zveze je v Zagrebu. Naš lahkoatletski šport, ki je zavzel zadnja leta tako velik razmah in se tako lepo razširjal po vsej širni naši domovini, bi se moral pod okoliščinami, ki so vladale vsa zadnja leta, upro-pastiti. Sedaj so se znašli vendar vsi na pravi poti in so prišli vsi do spoznanja, da s takim delom ne bomo mogli nikamor naprej. Tega se mora veseliti vsak objektiven športnik, zlasti pa oni, ki so toliko let delali in se žrtvovali za našo lahko atletiko. Ožji odbor, kateremu je bila poverjena naloga, da odpravi vsa nesoglasja, je svojo vlogo odlično izvršil, tako da se je občni zbor zaključil ob popolni soglasnosti vseh. Sedaj se je treba držati samo sklepov občnega zbora ter izpeljati vse načrte, ki so bili tam napravljeni. Le tako bomo prišli na pravo pot, na pot napredka, in naša lahka atletika bo zaznamovala še večje uspehe. Državna liga in goli Zadnjo nedeljo je padlo v ligaških tekmah 11 golov, vsega skupaj doslej 255. Največ golov sta zabila Frane Matošič iu Aca Petrovič, ki sta jih dala vsak po 13. češkoslovaška : Romunija 6:2 (2:2) V Pragi se je vršila v nedeljo pred 15.000 gledalci zadnja tekma v prvem letu tekmovanja za pokal dr. Beneša. Pokal si je osvojila Češkoslovaška brez poraza s sedmimi točkami pred •lugoslavijo in Romunijo. Italija : Francija 1:0 800 tekmovalcev na nemških smučarskih tekmah Pri nemških smučarskih tekmah, ki bodo od 3, do 5. februarja prihodnega leta v Oberhofu, bo sodelo-valovalo vsega skupaj okrog 800 smučarjev. Število je zato tako narastlo, ker bodo sodelovali tudi tekmovalci iz bivše Avstrije in Sudetov. S tem številom bodo pa nadkrilili celo olimpijske igre leta 1936. Hindenbur-govo skakalnico bodo za to priliko preuredili, da bo dopuščala skoke do 70 m. Norvežani so osnovali šolo za nogomet Norveška nogometna zveza se je odločila, da bo svoj del v iznosu 19.000 kron od tekme z Anglijo dala za nogometne tečaje, v katerih naj se iz-vežbajo ne.gometni mojstri. Istočasno naj bi se osnovala šola za nogomet, v kateri bi 6e vadili v 6Voji stroki klubski trenerji, nogometni učitelji, maserji itd., ki bi si s podporo zveze pridobili poi-trebno kvalifikacijo, da bodo lahko delovali po celi državi. Poljaki in srednjeevropski pokal Poljski nogometaši, ki so se tudi mednarodno precej uveljavili, so se zopet začeli potegovati za to, da bi sodelovali v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Zanje se potegujejo tudi Madžari, ki se zelo trudijo, da se Poljska pritegne v krog tekmovalca za omenjeni pokal, za katerega so se letos borili Italijani, Čehoslovaki, Romuni in Jugoslovani. Občni zbor Jugosl. nogometne zveze Letni občni zbor Jugoslov. nogometne zveze bo za to leto v mesecu januarju. Kje bo letošnji občni zbor, za katerega vlada velikansko zanimanje, še ni določeno, vendar je zelo verjetno, da bo v Splitu Na letošnjem občnem zboru so bodo reševala zelo važna vprašanja v pogledu reorganizacije našega nogometnega športa. Poleg spremembe pravil, se bo reševalo tudi najvažnejše vprašanje o osnovanju druge lige. V to ligo naj bi prišli po projektu vsi prvaki podzvez in >Bata< iz Borovega. Madžar Apitz - finski olimpijski trener Finska nogometna zveza je za pripravo svojega nogometnega moštva, ki bo sodelovalo na olimpijskem turnirju, angažirala za trenerja svo-iečasnega madžarskega internacionalca Opitza. Opitz, ki je svoječasno igral srednjega krilca pri Ferenevarošu, je do sedaj fungiral kot trener v Turčiji, na Madžarskem in v Češkoslovaški. Belgija ni več članica FIS-e Mednarodna smučarska zveza sporoča, da je bila Belgija izlačena iz članstva FIS-e, ker ni plačala članarine. — Japonska smučarska zveza, ki se je doslej imenovala »National Ski Association of Japan*, je spremenila svoje ime v »Zcn Nippon Ski Rennci«. — O priliki svetovnega smučarskega prvenstva v Zakopanih se vrši istotam seja predsedstva FIS-e in siccr 16. februarja prihodnjega leta. FIS-ina kontrola v Zakopanih Zadnje dni se je mudil glavni tajnik FIS-e g. Kjellan v Zakopanih, da bi se na samem kraju pre-^ pričal o pripravah za svetovno prvenstvo, Pregledal je vse proge in veliko skakalnico, ki jo preurejajo. Ugotovitve so dale zadovoljivo sliko, in ker so Zakopane najzanesljivejše, kar sc tiče snežnih prilik, 6e lahko že danes trdi, da boda največje smučarske tekme sveta v redu potekle. Predplačila na vse tuje revije in časopise vrši najpovoljneje in najhitreje KNJI2ARA POPOVIČ Belgrad, Draškovičeva 6 Mati oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda t din; lenttovanjskt oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjfil znesek za mali oglas 15 din. • Malt oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolunska. 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe 14 do 16 let starega fanta kateri vozi kolo — sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Fant« 18961 Gostilničarska hčerka z dežele, so lahko Izuči kuhanja v ljubljanski restavraciji. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18966. (b) Veliko podjetje Išče poštenega ln agllne-ga zastopnika. - Mesečni zaslužek 3—4500 din. — Lahka kolekcija, katera se dobi brez kavcije, lahko se vzamo tudi lcot postranski zaslužek ali kakor honorlrano delo. — Javiti se osebno ali pismeno na Minerva, Zagreb, Praška ulica 6. (b) Razpis Razpisana je služba or-ganista in cerkovnika pri Sv. Heleni, p. Dol pri Ljubljani. (b) Pouk Akademik stud. med., instrulra za stanovanje ali denar. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Siguren uspeh« št. 18968. (u) 1 Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 8 Obvestila športnih zvez, klubov in društev SK Ilirija, lafAaatletska sekcija. Drevi ob 18 ho seja odbora. Ker je seja zaradi bližnjega občnega zbora važna, prosim vso gg. odbornike, da se jo zanesljivo udeleže. SK neka (upravni ndbnr). Vahimo vse svoje člane, prijatelje in simpatizerje kluba na družabni sestanek, ki bo v sredo 7. decembra ob 20 v gostilni na Strelišču pod Rožnikom. Gramofone nadomestne dele, plošče v največji izberi, od 10 din dalje, dobite v razprodaji bivše tvrdke Rasberger, Dalmatinova 10, naspr. hotela Štrukelj. Zahtevajte povsod naš list! Brez posebnega obvestila. + Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je danes po kratki bolezni za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni oče, tast, brat, stric in svak, gospod Ernest Zelenka tovarnar in trgovec. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. decembra ob treh iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sveta maša zadušnica 6e bo brala v petek, dne 9. decembra ob sedmih zjutraj v magdalenski cerkvi. Maribor-Wien-Praga-Leitmerilz, dne 5. decembra 1938. Ervin Zelenka, sin. Frančiška Zelenka, snaha, in ostali sorodniki. Umrla nam je naša ljuba mama, slara mama, tašča in teta, gospa Frančiška Mallner roj. Legat v 68. letu starosti. Blagopokojnico smo spremili dne 4. decembra 1938 k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v Ljubljani, v Lescah in na Bledu. V Ljubljani, dne 6. decembra 1938. Jnnko Mallner in sorodstvo. + Dotrpela je moja ljubljena žena, gospa Žvonlca Juvavt trafikantinja Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 6. t. m. ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. decembra 1938. Fricko Juvan ter ostalo sorodstvo. Bfl I + Potrti žalosti naznanjamo, da je naš dragi soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Anton Tomšič ključavničar drž. žel. v pokoju previden s sv. zakramenti, mirno v. Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam rajnika bo v torek, 6. decembra ob pol treh iz Zgor. Šiške, Pod hribom št. 20, na pokopališče v Dravljah. Zgor. Šiška, Maribor, dne 4. dec. 1938. Žalujoče rodbine: Tomšič, Krelj, Egger in Trpin. Širite »Slovenca«! Medarna Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. (1) ItfgTIhltiM Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj ter Stika m štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tvrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno-, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana. Miklošičeva cesta 15, telef. št. 48-67. (1) Parno pralnico dobro opremljeno-, z velikimi razvojnimi možnostmi, zaradi preselitve prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Parna pralnica« št. 1737. Nepremočljive hubertuse dežne plašče In obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Koruzno moko tn koruzni zdrob dobite najceneje v Javnih skladiščih v LJubljani, Tyrševa (Dunajska) c. 33 pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. ITELJ 2 951 Razpis Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika oziroma zobotehnika ki bi ordiniral v Mežici ali v Črni. V delokrog zdravnika spada izvrševanje zdravljenja zob in vseh tehničnih del za člane in njih 6vojce, zavarovane pri krajevni bratovski skladnici v Mežici. Število zavarovanih članov znaša 1014, svojcev 2001. Zobozdravniška dela se plačujejo po tarifi, ki velja za zobozdravnike Glavne bratovske sklad-nice v Ljubljani. Stalnih prejemkov ni. Natančnejše informacije se dobe pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, Vrtača 4 ali pa pri krajevni bratovski skladnici v Mežici. Lastnoročno pisane prošnje naj se pošljejo krajevni bratovski skladnici v Mežici do 20. decembra 1938. Ljubljana, dne 2. decembra 1938. Žalostnega srca naznanjamo, da je dne 4. decembra v 71. letu starosti, previden s sv. zakramenti, umrl naš dobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod FRANC GARIN železničar v pokoju in posestnik Pogreb nepozabnega nam rajnika bo v torek, dne 6. t. m. ob treh iz hiše žalosti, Laze 12, na farno pokopališče v Borovnici. Laze, dne 4. decembra 1938. Ivana, žena; Ivan, Franc, Anton, sinovi; Marija por. Krabonja, hči; Angelica, sinaha; Franc Krabonja, zet; Janez, vnuk, in ostalo sorodstvo. + V globoki žalosti naznanjava, da naju je nenadoma zapustil danes ob pol 12 dopoldne oče in mož Franc Krajnc frizerski mojster Pogreb bo v sredo ob treh popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Celje, dne 5. decembra 1938. Krajnc Agata, žena, Franc, sin. Nova hiša z 10.000 m1 zemljišča, minut od Medvod, v hrib, naprodaj. Slnk, Studenčlr ce 5. (p) II Pohištvo i Oprava Robna In kuhinjska, nova, poceni naprodaj. Kaplan, Zvonarska ulica 11. m ODDAJO: Veliko sobo prazno ali opremljeno — oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1S965. (s) V veliki žalosti Vam sporočamo, da so v Gospodu zaspali naš oče JOŽEF ŠIMENC posestnik in cerkveni ključar Umrli so v 80. letu starosti na god sv. Barbare ob treh zjutraj, skrbno pripravljeni za pot v večnost. Njih zmučeno truplo bomo spremili k sv. Marjeti v Dol o sv. Nikolaju, 6. decembra, ob pol devetih dopoldne. Prosimo pobožnega spomina. P o d g o r a pri Dolu, dne 4. decembra 1938. Magdalena, vdova; Jožef, Janez, Anton in Jernej, sinovi; Marija in Ivana, hčeri. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: inž. Jože Sodi« Urednik: Viktor Cenčit Novi invalidski zakon Sedanja vlada je popravila vojnim invalidom krivice, ki so jih zagrešili prejšnji režimi Ali so pljučne bolezni ozdravljive? — To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi. Katarju, na pljutlti. zastarelem kailju, ™ zasluzen ju, dolgotrajni hrlpavosti in hrlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi laki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slllcaml, izpod peresa gospoda dr. med. Guttrtianna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2"-) s točnim naslovom na: PUHLMANN d CO., BERLIN 615, MMHaelSlrassc 25-25-a r»_i ___.............. ....nnlltil/u .'onilunn oHrl<»l«»nit» S. br. 2416 od 12. XII. 1933 Roke proč od slovenskega Prekmurja Slovenski pisatelj klavrno vprežen v dr. Mačkov politični voz Nad 20 let so se invalidi vse Jugoslavije, tako srbski kakor hrvatski in slovenski, trudili, da si pribore pravice, kakor so jih vojnim invalidom priznale vse države. Sedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Cvetkovič, eden izmed voditeljev JRZ, je že pred časom napovedal, da bo skušal popraviti krivice, ki so jih invalidom prizadeli s krivično redukcijo invalidskih podpor in števila invalidov režimi, Zivkoviča, Srskiča, Uzunoviča in Jevtiča. Delo je bilo težko, težko pa je bilo tudi najti denarno kritje za precejšnje milijone, ki jih invalidi zahtevajo in potrebujejo. Nova uredba, ki jo v naslednjem podajamo v izvlečku, ne popravlja zgolj krivic diktatorskega JNS režima, temveč skoraj 100% ustreza zahtevam, katere so invalidi stavili celih 20 let obstoja naše države. Uredba o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne je objavljena v »Službenih novinah« (štev. 222 od 2. decembra) ter so jo podpisali kraljevski namestniki, ministrski predsednik dr. Stojadinovič in vsi člani vlade. Uredba določa med drugim: Kdo je vojni invalid Državna zaščita in podpora pripada vojnim invalidom in njihovim družinam; družinam umrlih, padlih in izginulih vojakov. Za vojnega invalida smatramo našega državljana brez ozira na spol, ki je od dneva vojne mobilizacije in še v teku 6 tednov po končani demobilizaciji opravljal vojno dolžnost ali vojno službo, ali je ob tej priliki, ali po naredbi pristojne oblasti brez lastne krivde dobil rano, poškodbo ali bolezen ter se je njegova delovna sposobnost zmanjšala v toliki meri, da ga more pristojna oblast proglasiti za invalida. Za izginulega smatramo onega, od katerega ni v teku |est mesecev po demobilizaciji prišla nobena zanesljiva vest, da še živi in ki je po tem dnevu bil proglašen za izginulega po pristojnem sodišču. Med vojne žrtve se računajo tudi zakonska žena, zakonski otroci, nezakonski otroci do konca vojne, katere je zapustil umrli, pogrešani ali padli vojak. Nezakonske otroke priznava uredba tiste, ki jih je pokojni ali pogrešani priznal pred oblastjo, pred duhovnikom ali pred svojim vojaškim predstojnikom, in pa tiste, ki so bili pozakonjeni do konca vojne. Nimajo pa pravice do državne podpore ln odškodnine tisti, ki so se vdali sovražniku, osebe, ki so bile proglašene za nesposobne v sovražni vojski, osebe, ki so se namenoma same ranile, osebe, ki so obsojene zaradi izdaje, osebe, ki so pobegnile iz vojske ali se odtegnile vojni dolžnosti, osebe, ki so med vojno ali med vojiro okupacijo sovražno postopale proti našemu življu, osebe, ki so poskušale v namenu, da se odtegnejo vojni dolžnosti, poskušale samomor, oziroma ga izvršile, ter njihovi sorodniki prav tako nimajo pravice; dalje osebe, ki so prostovoljno postregle sovražniku proti narodnemu interesu in končno tudi družine vseh teh naštetih, kakor tudi onih, ki so bili obsojeni na smrt. Razne ugodnosti invalidov Država daje odškodnino in zaščito: z zdravljenjem, s protezami in drugimi ortopedskimi potrebščinami, s strokovnim poukom, z olajšanjem pri praznovanju dela, s službami in deli z gospodarskimi pripomočki, z invalidnino in dodatki, z do-smrtnm vzdrževanjem v invalidskih domovih in s pogrebnimi stroški. Družinskim članom umrlih, padlih in pogrešanih vojakov ter drugim žrtvam vojne pa daje država prav take podpore in olajšave, podobne podpore in olajšave tudi staršem, bratom in sestram vojnih žrtev. Združenjem vojnih žrtev pa daje država denarno podjx>ro in razne olajšave. Dosmrtno pravico do brezplačnega zdravljenja imajo vsi vojni invalidi, ki so postali invalidi brez svoje krivde in ki še bolehajo za posledicami rane ali poškodbe, dobljene med vojno. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo tudi družine uliožnih invalidov ter slabotna, tuberkulozna in poškodovana deca vojnih invalidov. Za druge osebe bo država skrbela s pomočjo zdravstvenih zadrug. Vse osebe, ki so zaščitene po tej uredbi, so oproščene vseh taks, ki bi jih drugače zahtevala država, samoupravne oblasti ali zakupniki ter najemniki raznih kopališč in zdravilišč. Invalide in druge vojne žrtve mora brezplačno pregledovati in zdraviti najbližj državni ali samoupravni zdravnik. V vseh državnih zdravstveinh zavodih, zdraviliščih in letoviščih, sanatorijih uživajo invalidi in vojne žrtve največjo prednost ter jih je dolžan zdraviti sleherni državni ali samoupravni zdravnik, mora pa poprej to določiti pristojni zdravnik. (To je treba razumeti tako, da mora uradni zdravnik določiti, ali je invalid res potreben zdravljenja v državnih ali samoupravnih zdraviliščih.) Minister socialne politike in narodnega zdravja bo izdal poseben pravilnik o zdravniški pomoči in o izdajanju zdravil vojnim žrtvam. V kopališča, brez ozira, ali so v javni lasti ali v zasebni, in to brez ozira na koncesijo in na klimatske razmere, so dolžna na zahtevo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja dati brezplačno kopau,je vojnim žrtvam, in sicer za časa glavne sezone do 5% vseh postelj, pred in po glavni sezoni pa do 10% postelj. Morajo dati tudi vse možnosti za zdravljenje in za stanovanje. Te pravice uživajo tudi spremljevalci invalidov. Uredba dalje določa obsežne pravice, ki jih imajo invalidi do protez in do strokovnega pouka. Invalidi imajo dosmrtno pravico do protez, tako delovnih kakor tudi estetskih. Imajo pravice do rokavic, oziroma do para čevljev. Posebne čevlje dobe slepi invalidi, oziroma invalidi, ki so bili amputirani na eni ali obeh rokah. Zobne proteze dobi invalid, ki je izgubil zobe zaradi rane ali poškodbe, ali ki je ogrožen v prehrani, to pa le pod pogojem, da je revnega stanu. Invalid dobi pravico do proteze tudi pozneje, če mu oboli kakšen drug del telesa ter je njegovo življenje ogroženo. Enake pravice imajo tudi ranjeni in poškodovani otroci ter druge vojne žrtve. Ortopedska sredstva se izdelujejo v državnih delavnicah. Sleherni invalid ima pravico, da se po možnosti strokovno usposobi v svojem starem poklicu, ali pa da se izuči za kakšen nov poklic z ozirom na svoje zmožnosti in izglede. Strokovni pouk invalidov bo na državne stroške. Invalidom kmetom bo država omogočila pouk v naprednem poljedelstvu. Dijakom, ki spadajo pod to uredbo, pa bo omogočila študiranje. Invalidi, ki bi želeli samostojno izvrševati kakšen obrt ali trgovino, se morajo vsaj eno leto izobraževali, nakar jim država omogoči obstoj. Vojnim žrtvam bo država dajala iz Narodnega invalidskega fonda pomoč in podporo za izboljšanje gmotnega položaja. Pri razpisu službenih in delovnih mest v državnih in samoupravnih oblastvih in podjetjih imajo jkkI enakimi pogoji invalidi prednost. Prav tako imajo vojni invalidi prednost pri premeščanjih, napredovanjih in razpisih za javne službe. Uredba dalje določa druge ugodnosti, ki jih uživajo invalidi pri javnih službah. Državne in samoupravne borze dela so dolžne prvenstveno upoštevati invalide, Invalidi in službe Uredba dalje določa, da morajo vsa večja podjetja zaposliti vsaj 10% vojnih invalidov od vsega števila zaposlenega osebja. To velja za tista podjetja, ki imajo katerekole zveze z državo. V nasprotnem primeru morajo podjetja plačevati za vsakega invalida, ki ne bi našel zaposlitve v teh podjetjih 2000—20.000 din letno za narodni invalidski fond. Uredba nato podrobno do.loča, na katere koncesije imajo invalidi prvenstveno pravico, to velja zlasti za gostinska podjetja, za prodajo tujih časopisov, za kino,matografe, za podeželski avtobusni promet, za plakaterstvo v državnih poslopjih, za prirejanje loterij, za trafike itd. Koliko invalidnine bodo dobivali Poglavje o invalidnini (§ 43) določa, da dobivajo vojni invalidi po ugotovitvi nesposobnosti naslednje invalidnine po skupinah: V prvo skupino spadajo 100% invalidi, ki jim je za življenje po- trebna pomoč drugih oseb; v drugo skupino 100%, v tretjo 90%, v četrto 80%, v peto 70%, v šesto 60%, v sedmo 50%, v osmo 40%, v deveto 30% in v deseto 20%. Invalidi prejemajo invalidnine: v prvi skupini 9000 din, v drugi 7200, v tretji 6480, v četrti 5760, v peti 5040, v šesti 4320, v sedmi 3600, v osmi 2160, v deveti 1440 in v deseti 960 din letno. Vojnim invalidom v prvi skupini pripada poleg invalidnine še specialna doklada za tujo pomoč v znesku 9000 din. Invalidnina ne sme biti prav nič obdavčena in bo dodeljena brez ozira na premoženjsko stanje, plačo, pokojnino in druge dohodke. Vojni invalidi pa dobe še poleg invalidnine v krajih I. drag. razreda dnevno 20 din do-klade, II. razreda 16 in III. razreda 10 din. Pravico do špecialne doklade imajo one osebe, ki jim njihovo premoženje ali zaslužek ne dajeta več kot 900 do 1000 din mesečno. To Specialno doklado prejemajo tudi družine umrlih, padlih in pogrešanih vojakov, in sicer v I. drag. razredu 10, v II. 8 in v III razredu 5 din dnevno. Vojni invalidi druge, tretje, četrte, pete in šeste skupine, ki so revnega stanu, bodo prejemali draginjsko doklado, in sicer v I. drag. razr. 1080, v II. 720 in v III. razredu 360 din letno. Družine padlih in pogrešanih ter umrlih vojnih žrtev kakor tudi družine drugih vojnih žrtev prejemajo invalidnino 1056 din letno. Poleg tega dobivajo siromašne družie vojnih žrtev zase in za otroke do dovršenega 16. oziroma 23. leta, če so otroci v šoli, posebno doklado, in siccr v I. dra-ginjskem razredu žena 90 din, otrok 60 din, v II. razredu 60 oziroma 45 in v II. razredu 30 ozirojna tudi 30 din mesečno. Starši pokojnih invalidov in vojnih žrtev prejemajo: oče in mati skupno 2112 din. če pa je samo eden od staršev živ, pa 1056 din letno. Starši, ki so izgubili več kakor enega sina v vojni, dobe za 20% povišano invalidnino za vsakega nadaljnjega sina. Do invalidnine in njenega povišanja imajo starši pravico ne glede tm to, ali je izgubljeni sin zapustil svojo lastno družino, ki tudi po tej uredbi dobiva invalidnnio. Starši revnega stanu dobivajo tudi draginjsko doklado, ni sicer v I. drag. razredu 90 din za vsakega od staršev, v II. razredu po 60 din in v III. razredu po 30 din. Vse ugodnosti uživajo tudi tisti starši, ki imajo še preostale žive sinove. Mladoletni bratje in 6estre vojnih žrtev imajo pravico do ene desetino invalidnine invalidov druge skupine pod pogojem, da vojna žrtev ni zapustila niti žene niti otrok in ne staršev, da so bratje in sestre revnega stanu in da jim je bila vojna žrtev prej edini rednik. Če je več bratov in 6ester, so ta invalidnina poveča za vsako osebo še za 20invalidnina se v tem primeru razdeli na enako dele. Invalidnina se dodeljuje in izplačuje invalidom od dneva onespsobitve in traja tako dolgo, dokler vojna žrtev izpolnjuje pogoje to uredbe. Invalidnina vdov in sirot ter staršev vojnih žrtev traja od dneva smrti, po kateri imajo pravico do invalidnine. Očetu traja invalidnina do smrti, vdovi in materi, do smrti ali do nove poroke, otrokom do 16 let, če pa se šolajo, do 23 let, za druge otroke, brate in sestre, če so popolnoma neejio sobni za delo, pa dokler ta nesposobnost traja. Dekleta izgube to pravico, ko sc poročo. Invalidnina ozir. povečanje invalidnine za otroke, ki so v zavodih, se izplačuje zavodu za gojenca. Uredba določa dalje ukrepe o invalidskih sodiščih, o invalidskih komisijah, o nadzornih invalidskih oblasteh, med katere spadajo tudi banske uprave, o narodnem invalidskem fondu ter njega dohodkih ter o pravnem postopku pri izvajanju te uredbe. Ta uredba, kakor jo podajamo v grobih obrisih, pomenja ogromno socialno delo sedanje vlade, ki je tako j>opravila prejšnje krivice. Te uredbe se l>o razveselil sleherni invalid v državi, najbolj pa slovenski invalidi, ki 6o bili doslej i tako zelo prikrajšani. Iz Prekmurja nam pišejo: V murskosoboškem okraju kandidira na Mačkovi listi poleg JNS-arskega kandidata Franca Ta-lanjija iz Gornje Radgone še pisatelj Miško Kranjec iz Velike Polane, ki kandidira tudi v lendavskem okraju. Kandidatura Miška Kranjca je vzbudila v Prekmurju med zavednim slovenskim živ-ljem razumljiv odpor. Zagreb, ki že od nekdaj smatra Prekmurje za svoje Sudcte, jc našel v pisatelju Mišku Kranjcu pripravno osebo, ki naj bi s svojim imenom in poznanstvom pomagal naloviti mačkovccm čim več glasov. Čeprav tudi mačkovci vedo, da čitatelji še niso politični pristaši in volivci, vendar pa le računajo, da bo mačkovstvo pod varnim plaščem imena slovenskega pisatelja dobilo le nekaj več glasov, kakor pa bi jih zbral kakšen zagrebški odvetnik. In Miško Kranjec je zdaj prevzel vlogo, da zbira po slovenskem Prekmurju glasove, ki jih bo 11. decembra ponesel v poklon g. dr. Mačku. Pravzaprav žalostna vloga, ki je za slovenskega pisatelja tem manj razumljiva, Pirkmajer beži iz rojstnega kraja V nedeljo dopoldne je jnsarski kandidat na Mačkovi listi, bivši Jevtičev podban dr. Pirkmajer Otmar, imel volivni shod v Kosovi gostilni v Fra-mu. V Framu je gosjiod kandidat tudi doma. Že ves teden jioprej so vsi volivci dobivali od njega vabljiva pisma, nSj mu 11. decembra oddajo svoje glasove, kakor se spodobi voliti ožjega rojaka. Toda gospod bivši podban se je kruto zmotil. Ljudje tod okoli namreč še niso pozabili, kakšno gorje je bivši režim naklonil tem krajem. In v tistem režimu je sodeloval sam rojak dr. Pirkmajer, ki se takrat ni prav nič brigal, da je framski rojak. Zato je v nedeljo prišlo kakih 00 somišljenikov JRZ na Pirkmajerjev shod, medtem ko je Pirkmajer mogel zbrati le kakih 25 ljudi, od katerih pa jih je bilo izposojenih 7 iz drugih občin. Ko je Pirkmajer začel govoriti, so zadonele navdušene ovacije dr. Korošcu in drugim voditeljem, nakar je gospod bivši podban moral utihniti. Skoraj neopaženo je izginil skozi zadnja vrata. ker sam Miško Kranjec niti v 6anjah ne misli, da bi mogel s svojo kandidaturo v Prekmurju prodreti. Če bi imel količkaj nade, bi bila kandidatura pač v V6aj iz osebnih razlogov razumljiva in opravičljiva. Tako pa se ljudstvo slovenskega Prekmurja začudeno sprašuje, kakšne ciljc zasleduje g. kandidat, ko vabi slovenske volivce obeh obmejnih okrajev, naj oddajo svoj glas za dr. Mačka in ga s tem priznajo za svojega voditelja. Zanimivo jc pri tem, kakšnih sredstev se mačkovski agitatorji poslužujejo, da bi preslepili ljudstvo in ga speljali na svoje politične limance. O tem prinaša »Murska Krajina« naslednje poročilo: »Kandidati od opozicije dozdaj šc niso razvili javno kakega posebnega delovanja, pač pa hodijo posamezni njihovi agitatorji, ali po dva in dva skupaj od hiše do hiše, od gostilne do gostilne ter dajejo ljudem najrazličnejše obljube. Ob meji smo slišali, da obljubljajo ljudem celo to, da bodo odpravili vse meje, vse financarjc in vse orožnike, če bodo ljudje volili opozicijo. — Ker je naše ljudstvo dovoli pojitično zrelo, gotovo ne bo verovalo sličnim obljubam, ki jih jc nemogoče izvesti. Tisti, ki ljudstvu kaj takega obljublja, ga hoče prevarati in zapeljati.« Slovensko Prekmurje pozna može, ki so mnogo pripomogli k napredku Slovenske Krajine in ki bodo za njo tudi v bodočnosti zastavili vse sile. To so kandidati na listi JRZ. Njim bodo volivci oddali glas in s tem odločno rekli vsiljivim agitatorjem od opozicije: Roke proč od Prekmurja I Mačkov kandidat v šmarskem okraju doživel polomijo V nedeljo, 4. decembra, je v Šmarje pri Jelšah prišel Mačkov kandidat g. Jevšnik, ki jo mislil govoriti na shodu. Močno je bil vesel, ko je videl, da se na njegovem shodil kar tare volivcev. Komaj pa je začel govoriti, je iz sto grl naenkrat zadonel klic: »Živio dr. Korošec! Živela enotna slovenska fronta pod vodstvom slovenskega voditelja dr. Korošca!« Razočarani kandidat Jevšnik je sicer še poskusil zdrdrati svoj naučeni volivni govor, toda nihče ga ni več poslušal, klici za dr. Korošca so bili vedno silnejši, nakar je bilo shoda konec. Po »shodu« so slovenski volivci še dalj čnsa navdušeno manifestirali za dr. Korošca in kandidata gosp. dr. Ogrizka. Šmarski okraj, ki so ga mačkovci že več let lovili, da bi se izrekel za hrvatsko politiko in hrvatskega voditelja, je pokazal, da hoče ostati v taboru Slovenije in njenih voditeljev. Tujci nam ne bodo več komandirali! Izjava Podpisani Štefančič Albin, tehničar v Vižmarjih št. 42, izjavljam, da mi je popolnoma neznano, kako je prišlo moje ime za predstavnika zastopnika liste Dimitrija Ljotiča za okrajnim kandidatom Zupančič Franccm iz Ljubljane in Kalin Jožetom, posestnikom iz Črtic vasi, ker nikdar nisem pristal na to, ter izjavljam, da sem odločen pristaš dr. Anton Korošca. Št. Vid nad Ljubljano, dne 4. decembra 1938. Albin Štefančič 1. r. Slovenci se ne damo terorizirati Mačku in njegovim prsganjačem. Zato bomo šli 11. decembra za našim narodnim voditeljem dr. Korošcem Pojasnilo o načinu glasovanja Belgrad, 4. dec. AA. Da hi se pri volitvah narodnih poslancev čini pravilneje postopalo, se objavlja pojasnilo, da mora v skladu z zadnjim odstavkom čl. 47 volivnega zakona vsak volivec pri glasovanju najprej imenovati nosilca državno kandidatno liste, za katero hoče glasovati, nato pa ime okrajnega, oziroma krajevnega kandidata. Volivci sc opozarjajo, da morajo pri glasovanju tako postopati. Samospnznanje JNS: »Ja, kaj nu> res nihče več ne mara. Taka sem kakor slaba cigareta: nič več ne vlečeni. Še tale moj mucek škili na ono stran, kljub moji najnovejši niaškeradi.. .< Izjava Podpisani sem bil o politiki dr. Stanovnika Aleša, odvetnika na Jesenicah, napačno poučen in izjavljam, da boni dne 11. decembra glasoval za JRZ in som pristaš dr. Korošca. Janez Juvan, mizar in posestnik, Rateče-Planica. Preklic Podpisani Janez Kotar, celozemljak" v Pretržju, s tem preklicujem, da bi bil predstavnik Mačkove liste v občini Sv Križ pri Litiji, ker sem bil prišel na to listo proti moji volji in proti mojemu prepričanju. Volivcem priporočam dr Korošca! Sv. Križ pri Litiji, 2. deccmbra 1938. Kotar Janez 1. r. Žalostna nedelja Mačkovega kandidata Čatež pod Zaplazom, 5. decembra. Kandidat na Mačkovi li.sti za novomeški okraj Germ in njegov namestnik Povše sta preteklo nedeljo priredila celo vrsto shodov. V Štefanu pri Trebnjem je kandidat Germ samo za vino dal, jio-slušati ga pa niso hoteli. Kandidata sta nato šla na Veliko Loko, zalem pa v Št Lovrenc, kjer so jima shod razbili. Mačkovci so naše prislaše dejansko napadli. Za opoldne je bil napovedan shod v Čatežu v gostilni Antona Lesjaka. Začel se je točno, knr so mačkovci priganjali, boječ se Treban-cev, češ, da gredo tudi na Čatež za njimi. Nastopii je kandidat Germ in zdihoval, da so slabo godi kmetu, slabo delavcu. Naši so pa zborovalcem povedali, kakšen prijatelj delavcev je govornik, ki plačuje delavce po (i din na dan in napada tiste, ki se upajo več plačati. Zato se Germ v novomeški okoli ne upa sklicati nobenega shoda, ker ve, da nima jiristašev. Takega prijatelja kmetov in delavcev tliso hoteli naprej poslušati in shod se je točno |io desetih minutah končal. S Čateža so se odpeljali proti Mirni na peti shod. Kako se jim je ta ob-liesel, bodo povedali Mirnlčani. Pripominjamo, da so pristaši dr. Mačka v noči od sobote na nedeljo namazali poslopja z napisi »Živijo zmaga dr. Mačka« in podobnimi. Posebne vrste zadovoljnost 1 Našo vrste se pa vsaki dan množc. MANIFESTACIJSKI VOLIVNI SHOD bo na praznik, dne 8. decembra dopoldne v vseh prostorih hotela Union v Ljubljani Na shodu bosta govorila predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in naš narodni voditelj dr. Anton Korošec Za vse člane JRZ je udeležba obvezna. Upoštevajte navodila, ki ste jih prejeli odnosno vam jih dajejo vaše krajevne organizacije! Drobne novice Izjava Pri občinski upravi v Višnji gori sem zvedel, da so me postavili za predstavnika dr. Mačkove liste brez moje vednosti. Izjivliam, da botn glasoval za dr. Stojadinovič-Koroščevo listo. Na Polici ne bo dobil dr. Maček nobenega glasu. Polica pri Višnji gori, 4. decembra 1938. Janežič Alojzij 1. r., trgovec in gostilničar. Koledar embra: Mikla\ jncija. Sreda, 7. dccembra: Ambrozij, škof. Torek, 6. deccmbra: Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija. Novi grobovi t Franc Kranjc Celje, 5. decembra. Danes popoldne se je bliskovito razširila vest, da je umrl brivski mojster g. Franc Kranjc. Celjani kar verjeti niso mogli, da bi ta mož, katerega smo še včeraj videli veselega v družbi prijateljev, umrl Pa je vendar resnično. Danes ob pol 12 mu je postalo slabo, omahnil je in izdihnil. G. Kranjc je bil zelo priljubljen pri občinstvu, veselega značaja in poštenjak, odločen katoličan in zaveden Slovenec bil je dolga leta zvest naročnik nosili listov. Naj mu sveti večna luč! Hudo prizadeti diužir.i naše iskreno sožalje! -j- V Podgori pri Dolu je v nedeljo zjutraj v 80 letu starosti umrl. g. Jožef Šimenc, posestnik ni cerkveni ključar, oče g. stolnega kanonika in rektorja zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano Jožefa Šimenca. Pogreb bo danes ob pol 9 dopoldne. + V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Mallner roj. Legat. Doživela je 07 let. Pokopali so jo v nedeljo. — V Splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Zvonka Juvan, trafi-kantinja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — V Zgornji šiški je umrl g. Anton Tomšič, ključavničar drž. žel. v p. Pokopali ga bodo danes ob pol 3 popoldne. -j- V Lazah pri Borovnici je umrl g. Franc Garin, železničar v pok. in posestnik. Pogreb bo danes ob 3 po|H>ldnc. -j- V Gorici je i-mrl za posledicami hude operacije odličen gospodar in ugleden mož g. Ivan Tur k iz Rihemberka. Pokojnik je daleč na okrog slovel po svojem kreiuenitem značaju in umnem gospodarstvu. Bodi mu ohrinjen časjen spomin! Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I RAZSTAVLJAMO ZA VAS DOM: VES DAN v PREPROGE ZAVESE TAPETNO BLAGO LINOLEJ TEKAČE I. T. D. četrtek 8. I. Rt. RAZSTAVA V VSEH PROSTORIH NASE TRGOVINE OGLEJTE SI TO BOŽIČNO ¥ ZALOGO • MANUFAKTURA f. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 Osebne novice — Promocija. Na univerzi v Berlinu je bil dne 30. novembra promoviran za doktorja filozofije g. Anton Pcterlin, asistent v fizikalnem institutu tehniške fakultete univerze v Ljubljani. Čestitamo! ★ — Podpora slovenskim šolam. Prosvetno ministrstvo je dalo šolam v Telčah, v Stopicali, v Tržišču in v Cerkljah ob Krki i>o 7000 dinarjev podpore. — Slovenska mesta za telesno vzgojo. Minuli teden so se v prostorih odseka za telesno vzgojo sestali, v Ljubljani na mestnem poglavarstvu šefi in referenti odsekov za telesno vzgojo iz vseh štirih slovenskih avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Konferenco je v imenu župana dr Jura Adlešiča pozdravil načelnik odbora za telesno vzgojo, član mestnega sveta Ivan Pavlin, vodil pa jo je načelnik občega oddelka mestnega poglavarstva. Konference sta se udeležila tudi podpolkovnik Oblak in pristav Le-nard za referat za telesno vzgojo pri kr. banski upravi. Kontcrenca je predvsem obravnavala, v kakšnem stanju se nahaja organizacija obvezne telesne vzgoje v teh štirih mestnih občinah, kako bi se ta organi- zacija mogla enotno izveski in kake skup^.e smcrnice ter postopek pri izvajanju obvezne telesne vzgoje bo uveden. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje ter je bila podana nova iniciativa za poživitev in pospešitev del tudi na tem polju. Udclcženci konference so si ogledali tudi najvažnejše telesno-vzgoine naprave v Ljubljani — Pomiadek Rdečega križa na državni ljudski šoli v Ljubečni izteka najtoplejšo zahvalo gospodu ministru d r. A. K o r o š c u za velikodušen dar 1000 din, katerega je poklonil pjmladku Rdečega križa za obdaritev revnih otrok za Miklavževo. — Amnestije deležni, izpuščeni. Po objavi nmnestijskega ukaza z dne 1. t. ni. je ljubljansko okrožno sodišče takoj uvedlo pregled obsojencev, ki naj bi bili deležni dobrote amnestije. Iz zaporov okrožnega sodišča je bilo doslej že izpuščenih 29 kaznjencev, obsojenih za različne delikte, spadajoče pod amnestijo. Nadaljuje se še revizija drugih procesov. Amnestiranili je do 30 oseb, ki so bile obsojene po tiskovnem zakonu, odnosno proti katerim je bilo uvedeno kazensko postopanje po tem zakonu ali pa so bile že vložene obtožnice in bise prihodnje dni vršile zadevne tiskovne razpravo. Kino Kodeljevo te/.4i-64m Danes in jutri ob 8. dvojni spored Igra v dvoru (Hansi Knoteck) Bestija — Vreme. - Jugoslavija: Počasi ee je razvedrilo v severozahodnih krajih proti Priinorju. Oblačno z dežjem na večji vzhodni polovici. Sneg pada tu in tam po primorski banovini. Toplota je nekoliko padla. Najnižja toplota Kalinovnik —3, najvišja Niš 19 stopinj. — Napoved za danes: Nasto|>ilo bo hladnejše vreme in ve-flrilo se bo še dalje proti vzhodu. V vzhodnih krajih bo še pretežno oblačno z dežjem ir. snegom. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josek grenčice. — Velika tatvina v Škofljici. V Škofljici ima Mirko Siničič mehanično delavnico in zalogo kolesarskih potrebščin. Te dni pa so vlomili neznani vlomilci v to delavnico in so odnesli več novih delov koles, raznih kolesarskih dinamo, pokro-liianih sesalk. pnevmatik, zračnic, pedalov, zavojev lepila, ključavnic., škatelj laka, izolirane žice. kolesnih sedežev in drugih potrebščin. Siničič trpi okoli 3900 din škode. Pred vlomom so ljudje opazili dva moška, ki sta se klatila okoli delavnice. — Bogoskrunstvo dveh potepuhov. V krškem okraju 6e potepata potepuha 2G-letni Alojzij Jaklič in 35-letni Alojzij Debevc. Prvi je velike, krepke postave, ima pa škrofulozen obraz, drugi pa je erednjemočne postave in zagorelega obraza. V vasi Brezju pri Kršekm sta vlomila v neki hlev in od tam odnesla nekaj obleke in hlapcu srebrno uro ter verižico. Potepuha sta po vlomu pod vasjo Cerovec odtrgala na razpotju s križa Boga in ga vrgla na njivo. , Železničarji zborujejo Slovenji Gradec. V nedeljo, 27. novembra je bil sestanek Kluba železničarjev JRZ, poverjeništva Slovenji Gradec, ki se ga je udeležilo lepo število članov, ki so pozorno sledili izvajanjem delegata iz Ljubljane tovariša Golobiča. Podano je bilo izčrpno poročilo o delovanju kluba ter o načrtih za bodoče delo. Prav posebno je tovariš delegat podčrtaval zasluge našega voditelja dr. Korošca za železu i carski stan, za katerega je ob vsaki priliki storil, kar je bilo le mogoče. Z obljubo zvestobe za zvestobo dr. Korošcu je bil sestanek zaključen. Pragersko. V soboto, 3. decembra je bil sestanek članov poverjeništva Pragersko, katerega se jc udeležilo preko 100 železničarjev, ki so pazljivo sledili izvajanjem tovariša Golobiča in Cimperniana iz Ljubljane, ki sta podala politično in strokovno poročilo. Sestanek je trajaj skoraj 3 ure in je bil zaključen s soglasnim sklepom, da bodo železničarji dne 11. decembra oddali svoje glasove samo za listo dr. M. Stojadinoviča. Rogatec. V nedeljo, dne 4. decembra t. 1 je bil članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ, katerega so se udeležili tudi drugi tovariši železničarji. Od upravnega odbora iz Ljubljane sta se sestanka udeležila predsednik in ljubljanski kandidat lov. Masič ter tajnik kluba tov. Čimperman. Obširno politično in strokovno poročilo je podal tov. Masič. Kljub temu, da se opozicija v Rogatcu na vse načine trudi, da pridobi železničarje in njih glasove, jc njen trud zaman, ker železničarji strumno stoje za našim slovenskim voditeljem dr. Korošcem in bodo dali enodušno vsi svoje glasove za listo dr. Milana Stojadinoviča. Novo mesto. Dne 4. t. m. je bil sestanek članov poverjeništva Kluba železničarjev JRZ. Sestanka se je članstvo udeležilo tako iz mesta samega, kakor tudi s proge v zelo lepem številu. Z zanimanjem so poslušali izvajanja delegata tov. Golobiča iz Ljubljane. S sklepom, da gremo dne 11. decembra t. 1. kot en mož na volišče za listo dr. M. Stojadinoviča in z vzkliki našemu voditelju dr. Korošcu je bil sestanek v najlepšem redu in razpoloženju zaključen. Ljubljana Mcnumentalno zgodovinsko filmsko delo — film, ki je prejel lani prvo nagrado na blenali v Benetkah I D A N E S P R p^^ Kar|ag|||C Stroški zn tn (trnndloz.ni film so znnSnli nnd '.r.lMUOO Din. D.-Inli so tra 2 leti. Sodelovalo jo LlU igralcev, 5U0U statistov, ir>.(W vojakov, 4000 kont in l'J00 slonov. Predstave ob 10., 19. in 21. uri H 1 N O UNION — TeSClOH 22-21 Kinn SlftCIl ,amo ie dane' ob 16, 19 in 21 u,i l'ro,resliivo filmsko delo globoke domovinske IVIIIO dlusa ijui,e7.nj p0 znanem 11. Su- Jp^i (Der Katzen- Toiofnn 97-atl dermann-ovem romanu 1 Cfl| C* JsJ»h. t* steR) 1 :: V glnvni vlogi llaines Stelzer in Brigita Horney POLA. NEGRI: T\NOO NOTUBNO_Jutri 1 ! Danes premiera! Danes premiera! Simfonija lepote alpskega pororja In pesem o srell v ___ ■ ■ _H____■ ■ krasnem globokem filmu po^znamenitem romanu % fSft S | Cfl KOlQ B Ludvika Ganghoferja 1 Volitve narodnih poslancov bodo v nedeljo dno 11. decembra t. 1. Glasovanje bo trajalo nepretrgoma od 7 zjutraj do G zvečer. Glasovati sme samo oni, ki je vpisan v stalni volivni imenik. Glasovati se more samo osebr.o iu na onem volišču, kjer je volivec vpisan v volivni imenik. V Ljubljani so volivci razdeljeni po svojem bivališču na 39 volišč. Iz razglasa, ki je nabil jk> mestu, je razvidno za vsakega volivca, na katerem volišču glasuje. Ako bi bil kdo na nejasnem, na katerem volišču lahko glasuje, dobi lahko pojasnilo pri mestnem poglavarstvu, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 48. vsak dan od 9 do 12, na dan volitev pa od 7 zjutraj do 0 zvečer. Glasuje ee za kandidatno listo javno s tem, da glasovalec imenuje pred volivnim odborom nosilca liste in kandidata za mesto ljubljana. Na vsakem volišču bodo kandidatne liste pritrjene na vidnem mestu Mesto Ljubljana voli dva poslanca. I Mestno računovodstvo in blagajna zaradi ureditve novih uradnih prostorov ne bosta poslovala na stranke v petek in soboto, 9. in 10 t. m. 1 Za prehiuio revnih otrok v mestnih dnevnih zavetiščih ie podaril član mestnega sveta g. Josip Bahnvec, trgovec na Sv Jakoba trgu št. 7. dve vreči pšenične moke. Velikodušnemu darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo z željo, da bi zgled tega priatelja revne mladine spodbudno deloval v čim večjem krogu našega meščanstva. I Zelenjadarski tečaj. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi letos poseben zelenjadarski tečaj v prostorih Šentjakobske šole. Predavanja bodo v dneh: 5.. 0.. 7.. 9 ter 12., 13., 14 in 15. decembra t. 1. od 19 do 21 zvečer. Predavali bodo: ravnatelj mestnih vrtov Anton Lap, mestni kmet. referent inž Levstik, sreski kmet. referent inž. Masten in nadzornik Jos. Štrekelj o vseh panogah naprednega pridelovanja povrtnine. K obisku so vabijeni vsi, ki se za to važno gospodarsko stroko zanimajo ln jo vstop prost. 1 Avtomobilski klub opozarja svoje članstvo, da bo v tem tednu družabni večer izjemoma v sredo. Glas se širi MOTOHOVA KAVA je najboljša. Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 Gledališke Drama: Torek, 6: Zaprto. Sreda. 7.: »Labod-kac. Red B. Četrtek, 8. ob 15: »Snegulčicae. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Dobrudža 1910-r. Izven. Petek 9.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Brezov gaj«; gostovanje v Ptuju: »Potopljeni svete.) Sobota, 10.: »Potopljeni svete. Red A. Opera. Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: »Gejšae. Red Sreda. Četrtek, 8. ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: »Don Kihotc. Red Četrtek. Petek, 9. ob 15: »Poljube. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 10 din navzdol. Sobota, 10.: »I!oxy«. Izven. Znižane cene. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo, priredi na praznik 8. decembra ob pol 8 zvečer v društvenem domu akademijo na čast Btezmadežni. — Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. , i Dekliški krožek Ljubljana — mesto. Drevi ob 8 nas bo v naši sobici v Vzajemni zavarovalnici poselil sv. Miklavž.Razdelil bo tudi darila, ki so mu še ostala. Zato naj nobena članica ne zamudi tega prijetnega večera. — Odbor. Koneert Ženskega glasbenega združenja, ki je bil napovedan za petek 9. decembra, je preložen na poznejši čas. Predavanja Sadjarska podružnica Šiška. Katere sadne sorte bi bile priporočljive za naše vrtove, nam bo pojasnjeval na podlagi izkušenj g. Breceljnik Ivan v torek, 6. t. m, ob pol 8 zvečer v ljudski šoli na Gasilski cesti. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31; mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr, Kuralt, Gosposvetska cesta 4. Za obleke, bluze ANGLEŠKA VOLNA Kroji, vzorci brezplačno. Toni Jagcr. Kongresni trg 1, Ljubljana Poizvedovanja Gospod, ki mu je blagajničarka to nedeljo v neki modni trgovini pomotoma dala 500 din preveč, naj denar takoj vrne, sicer bo prijavljen policiji, ker je njegovo ime znano. V znani ljubljanski trgovini sem v nedeljo popoldne pozabila damski dežnik. Dotično osebo, ki je moj dežnik pomotoma vzela s seboj, vljudno prosim, da ga blagovoli izročfti v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 0, prill. Senovo Po dolgi in hudi bolezni je umrla zelo spoštovana Mariia Bavec, soproga prvega člana občinske uprave na Senovem in uglednega posestnika na Malem kamnu. Bolestno je odjeknila ta novica po vsej širni okolici; vsaj smo io vsi poznali kot mirno, blago in zvesto družico možu, kot dobro mater svojima otrokoma, zlasti pa kot skrbno in vzorno gospodinjo. Umrla je v najlepših letih, stara 29 let, po osmih letih srečnega zakona. Bodi ji ohranjen blag spomin, njenemu hudo prizadetemu možu, kakor tudi vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! Radeče pri Zidanem mostu Zdravstveni tečaj je priredil Dekliški krožek. Na lep in zanimiv način je zaščitna sestra gdč. Danica Simončičeva, naša domačinka, obrazložila ljudem potrebno znanje vsake matere in sploh dobre žene v hiši in izven doma. Občinstvo je bilo s predavanji prav zadovoljno in je ostala le še ena želja: še večkrat kaj takega. Upamo, da nas bo Dekliški krožek še kdaj presenetil s po-' dobni m delom. Vlada miru in vlada kruha Ljubljana, 5. decembra. Danes so imeli ljubljanski trgovci, obrtniki in industrijci, med katerimi jih je bilo nekaj tudi iz okolire, veličastno volivno manifestacijo v Trgovskem domu. Dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna. Ko je prišel glavni govornik, naš voditelj dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. Natlačena, mestnega župana dr. Adlešiča, namestnika na kandidatni listi dr. Vladimirja Golie in namestnika Karla Kavke, so že na ulici zbrani trgovci pa tudi mladina priredili viharne ovacijo ministru dr. Korošcu. Na stopnišču so ga pozdravile žene iz trgovskih krogov, oblečene v narodne noše, ter mu izročile s prijaznim pozdravom krasen šop cvetja. Ves Trgovski dom je odmeval ob viharnih ovacijah dr. Korocu, JRZ in drugim odličnim činiteljem naše vladne politike. Minister dr. Korošec je skoraj v enournem govoru obrazložil tako zunanjo kot tudi notranjo politiko in je zagolovil ter z dokazi prepričal vse občinstvo, da je to vlada kruha in vlacla svobode, zlasti pa vlacla miru. Govor dr. Korošca so navzoči poslušalci neštetokrat prekinili z neštetemi aplavzi in vzkliki kraljevski hiši, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, slovenskemu narodnemu voditelju dr. Korošcu in stranki JRZ. Minister dr. Korošec je moral oditi ob 9 z zborovanja in odpotovati v Belgrad ter se je zaradi tega opravičil. Še prej pa je dal zagotovilo, da bo zmaga JRZ tako prepričevalna in tako sijajna, da bo presenetila slehernega nasprotnika. Ko je minister dr. Korošec odhajal z zborovanja, so mu zopet priredili burne ovacije. Na govorniški oder je stopil dr. Vladimir Golia, za njim pa Karel Kavka in g. Zdenko Knez, indu-strijec iz Ljubljane. Današnje zborovanje v Trgovskem domu velja tudi kot ustanovni občni zbor Kluba trgovcev, industrijcev in obrtnikov, pristašev JRZ Knez-namestnik Pavle v Londonu ; Beneševi diplomati odhajajo KINO MATICA 21-24 Danes oh 16.. 19. in 21. uri. (Das Schureigen Im Walde) HANSI KNOTECK - PAUL RICIITER —1 London, 5. dec. AA. Danes ob 18.30 je sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v buckingham-ski palači v avdienco sira Ale.vandra Cadogana, stalnega podtajnika v ministrstvu za zun. zadeve. London, 5. dec. c. Današnji »Daily Telegraph« objavlja članek, v katerem pra''i, da je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle med svojim bivanjem v Londonu imel sestanke z vodilnimi angleškimi državniki in zlasti podčrtava pomen razgovorov, ki ga je imel Nj, kr. Vis. knez namestnik Pavle z ministrskim predsednikom Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Članek spremljajo slike kneza namestnika Pavla in jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Delavski »Daily Herald* objavlja celo stran fotografskih motivov iz naše domovine v zvezi s proslavo 20 letnice Jugoslavije in posehno poudarja velik napredek Jugoslavije pod sedanjo vlado dr. Milana Stojadinoviča. Otvoritev proge Sevnica—Tržišče Belgrad, 5. dec. AA. Ker so končana vsa dela pri gradnji nove proge Sevnica—Tržišče, bo po sklepu prometnega ministra tn proga izročena javnemu prometu v četrtek 8. decembra. Ta slav-nost bo zelo svečana. Posebni vlak bo krenil iz Sevnice ob 15.30. iz Tržišča pa istega dne ob 17. Izdane izkaznice bodo veljale za brezplačno vožnjo za redne vlake, kakor tudi za posebni vlak. — (Iz generalne direkcije drž. železnic.) Nesreča na morju Berlin, 5. dec. AA. Po radijskih paročilih, ki jih je prejela družba-lastnica nemške ladje »La Plata«, jc treba smatrali izgubljenim 17 ljudi, ki so se nahajali na grški ladji »Akti«. Včeraj sla namreč nedaleč od francoske obale trčila grška ladja »Akti« in nemška »La Plata«. Grški parnik je takoj potonil, pa tudi nemška ladja bi se potopila, če ne bi pravočasno prišli na pomoč vlačilci in ladjo potegnili v Brest. London, 5. dec. AA. DNB: »Daily Telegraph« prinaša vest, da bo dosedanji češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk zapustil svoje mesto s 1. januarjem prihodnjega leta in da bo obenem zapustil tudi državno službo sploh. Jan Masaryk bo odšel v srednjeevropske države in tam živel kdt zasebnik. Na ministrski seji je bil med drugimi ukinjen tudi čsl. konzulat v Sarajevu. Posli so dodeljeni konzulatu v Zagrebu. Nova vlada v Litvi Kovno, 5. dec. AA. DNB: Novo litvansko vlado je sestavil Miromae. Zunanji minister je Urbin. Atentati v Romuniji Bukarešta, 5. dec. AA. Havas: Dva mladeniča sta danes izvršila atentat na polkovnika Chriscescu, predsednika vojaškega sodišča v Cer-novicah. Štirikrat sta ustrelila s samokresom na polkovnika Chriscescu v trenutku, ko je šel po ulici v Černovirali Polkovnik je laže ranjen. Enega napadalcev, Leona Lutovicia, so prijeli, drugemu pa se je posrečilo pobegniti. Polkovnik Chriscescu je dobil pred nekaj dnevi grozilno pismo, v katerem ga železna garda obvešča, da bo ubit med 1. in 15. januarjem. Proti Judom — v Italiji Rim, 5. dec. AA. Včeraj je v Italiji stopila v veljavo uredba o zaščiti plemena. S to uredbo je Judom prej>ovedano imeli nejudovske posle. Na podlagi zakona se smatrajo za »posle« vse osebe, ki opravljajo razna ro,čna dela v službi družine ali pa posameznih družinskih članov. Edino mešane družine, kjer jc eden od zakoncev Jud, drugi pa ni, smejo še obdržati nejudovske posle nadalje v službi.