St. 155 pfisiuiaa piatana t gonim (UbcarnM m M wW — . » ^ fshtjt, IzvsemH pondeljek, vsak dan zjutra? ^JšAj**0' . . * c Asilkcg« St 20, I. nadstropje. Ejppist _ p«saw »e ne sprejemajo, rokopUi;' LJUBLm Al»A "" Anton Oerbec. — Lastnik ti\ki^^^^/Kgf^ znate z« m esc - L 7.—f 3 mesece O^^ŠL^K^* - ^ Lflfc—v Za inozemstvo uesrfno 4 lire več. ^-fSSjČpTrKinJjto ,n aP™ve *• lu. v aadaUo 1, luill« 1923. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVII! JINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov etm po 40 cent osmrtnice sahvale, poslanice ia vabila po L I.—, oglasi denarnih uvodot mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije «e pollljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica i». FrančiSka AsiŠkega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon asedniSva in uprava i 1-57. par - _m — Pogajanja o koncesijah za nafto, ki so ..klasičnem flOKUnieniU zelo važne za Francijo, bedo mnogo pripo- ^ I mogla k dosegi tega cilja. Zelo laskavo se ment>>. Ne bi pa hoteli, da bi se ta označba tolmačila kot slavcspev madžarski narodni pravičnosti. Hoteli smo le reći, da je to klaričen dokument z ozirom na pravice v jezikovnem pogledu, ki se jugoslovenskim državljanom v Itatiji — kratijo! Za slavespeve Madžarom pa nimamo prav nobenega povoda iz zelo tehtnih razlogov. Prvi bi bil ta, da so Madžari tako dolgo čakali s to naredbo: dotlej namreč, ko jim je začela teči voda v grlo rado, inozemskega posojila, ki ga potrebujejo kakor žejni kaplje vode, ko se jim torej narinja potreba, da na ta ali oni način pokažejo svetu, kako da hočejo točno izpolniti vse obveznosti, ki jim jih nalaga trianonska pogodba. Med temi obveznostmi pa je ravno tudi obveza za pravično postopanje z narodnimi: manjšinami na .Madžarskem v jezikovnem pogledu. V tem je razlaga za nenadno nastalo manifestacijo pravičnosti napram narodnim manjšinam! Drui»i in še veliko tehtnejši razlog, da ne moremo verovati v odkritosrčnost madžarskih namer z narodnimi manjšinami, pa je---------- - - * . - . t v dejstvu, da je ta najnovejša naredba sploh pravilo, da tistemu, ki je poprej lagal, ne bila izdana le za parado, za preslepitev j gre vera niti pozneje inozemstva. Na Madžarskem imajo namreč - ^ ■ - . ... i - - : odposlanstva, in siccr h. niuui, pujuc v džarski nazovi-hberalci m nazovi-pacihsti ^ ^ ^ scznani z razmcrami v iam- mamiti na mednarodnih kongresih, da bi industriji nafte, dokazali madžarsko lojalnost m pravičnost. I? ' . . • •• V Budimpešti naj si zapomnijo, da mednarodna javnost ne bo sodila po črkah, marveč po številih, ki bedo kazala, koliko je tam manjšinskih so! in naprav, in pa po tem, kako bodo pričali pripadniki manj- šin!» . .. Posebno ostro se izraža tudi glasilo Čeških agrarcev «Venkov». Pravi, da je nova naredba namenjena le v prevaro evropske javnosti. Ta naredba da je burno-rfetično farizejstvo in da sodi le v pisarniški koš. Vsa stvar ne bi bila — zaključuje *Venkov» — vredna resnega, stvarnega razmotrivanja, če ne bi poznali madžarske duševnosti in če bi si ne morali misliti, da gre le za prvi korak na veliko zasnovane prevare. Pristojni krogi male entente naj pazijo na zavratno madžarsko ofenzivo in se pripravijo za odbijanje verjetnih nadaijnih madžarskih napadov! Ostri zvoki' so to in — upravičeni. Na Madžarih se pač uresničuje tisto znano tak klasičen dokument že nad polstoletja, ki ga pa do danes ne le da niso nikdf.r praktično uveljavljali, marveč so ga gazili brutalno in cinično z v-em svojim postopanjem napram narodnostim. Imajo namifeč jezikovni zakon iz leta 1868. In kar obljublja najnovejša naredba narodnim manjšinam v zaščito njih jezikovnih pravic, zaostaja za tem zakonom in daleč za jezikovnimi pravicami, ki jih druge nasledit vene države avstrijske monarhije praktično izvajajo- napram narednim manjšinam. Kljub temu pa morama priznati, da bi praktično Bethlenova naredba pomenila velik napredek v primeri z dosedanjim stanjem, če bi se tudi! resnično izvedla. Ali ravno ta <-če» je, ki jemlje pravo vero, ker je tak dvom upravičen z žalostnimi izkustvi, ki so od leta 1868. pa vse do danes tepla narodnosti na Ogrskem kljub lepemu jezikovnemu zakonu! iz leta 1868. "Kaj drastično se izraža češko socrjalno-demokratično «Pravo Lidu», ki o^znača 3ethlenovo naredbo kot ^nepošteno igro». Doslei soi — pravi — trdili v Budimpešti, da pri njih ni treba r.ikake naredbe, ker že zakon iz leta 1868. daja manjšinam več, ------_------------, nego mirovna triatlonska pogodba. Če pa]krajih mirno sožitje in skladne sodelova-primerjamo ta zakon z določbami Bethle-'nje vseh na konst vseh!__ Vzlic temu* pa ponavljamo, da je najnovejša madžarska naredba o jezikovnih pravicah manjšin za nas dragocen klasičen dokument z ozirom na manjšinsko! politiko, ki se praktično izvaja napram Jugoslove-nom v Juliiski Krajini! Klasičen dokument v tem smislu, da bi mi Bcgai molili na kolenil in slavili pravičnost naše uprave, če bi se nem, odkrito in b'i'ez vsake zahrbtne misli, zagotovila tisla mera jezikovnih pravic, ki jih madžarska naredba obljublja nemsdžarskim nerodnostim na Madžarskem! Če bi se to zgodila, bi zadobili tisto blažilno in pomirjevalno zavest, da. smo res priključena državi, ki ji je vse državno življenje v skladu z vzvišenimi idejami sodobne demokracije, svobodG-Ijubja, enake pravice, politične svobode za vse državljane brez razlike; v skladu z načelom, da gredo vsem državljanom enake pravice, kakor morajo nositi enake dolžnosti; in slednjič v skladu z zgodovinskim dejstvom', da so se pred ujedinjenjem te naše države vsi njeni današnji sestavni deli, ki Jih je poprej tiščal tujinski jarem, borili v imenu istih, tu gori označenih idej in načeli Čim bodo tudi za nas uveljavljene obljube v madžarski naredbi, bo zagotovljeno v teh Izlila Odprava carine na žito podaljšana do konca leta RIM, 30. Včerajšnja «Gazzelta Ufficiale* prinaša kr. odlok, s katerim se odprava carine na pšenico, oves, turšico (izvzeta j do sedaj še niso prišle o preiskavi nobene vesti. Prvotna vest, da je atentator katolik, se ne potrjuje. On je pravoslavne- vere. Po poklicu je bil sprva trgovski pomočnik, pozneje potnik in bančni uradnik. Njegove navedbe, da je služil pri oddelku'jugoslo- bfela) in na otrobe, ter znižanje carine na venske reparac*/ske komisije, ©e potrjujejo, izdelke iz teh vrst žita pedaljša do 31. de- Službo je zapustil sam. Sedaj je hotel biti Ivana Prati-ja, ki je 3 j--1 —--r-' - «• s' Po izp-ovedbah pravnika Petroviča, do- cembra t. 1. zopet nameščen ter je v ministrstvu zuna- Zemeljcki ostauki italijanskega panika Ivana njih zadev zahteval, is. se ga zopet sprej- prati-ja prepeljal v njegov lastni kraj. me. Pomočnik mimsira Gavrilovic mu je , „ , . - i . baie dejal, da ta&ic ne pusti. T URIN, 29. Kakor znano ^ počivalo truplo | ^ „ravn£a p italijansKega pesnika sv Prati jc bil namreč rojen v vasi Dasindo na j cla{ z njim govoril, je pa hvalil Radićevo Tridentinskem — so dosegli, da so ostanki I politiko. V ostalem se politično ni nikdar slavne Pa pesnika bili slavnostno preneseni na j ek^poniial tt^tfl^ Zdravstvena stanje metrskega pred- med ostanki sorodnikov. alransiceoa pesntua ivana i tau-ja, »» ^ - — *.. t. . -r» ... /o jim I deli veliko oripcmogel k vstajenju Ita- brega njegovega prijatelja, ?e bil Rapc prej je, na tukajšnjem pokopališču. Tridentinci —j pristaš radikalske stranke. Ko je zadnje i - • t ■ 1____~ -__:------nocinrln -rt n i _ ^n.FrLvi! in »10 k Jugoslavija Novi davki odobreni BELGRAD, 30. Včerajšnja seja narodne skupščine se je otvorila ob 5. popoldne. Po obavljenih formalnostih je naznanil predsednik, da je odbor za vojaški zakon predložil poročilci, ki se bo stavilo; na dnevni red na eni prihodnjih sej. Nato se je prečital akt mimstia presvete, ki zahteva, da se predlog zakona o srednjih šolah izroči zakonodajnemu odboru na podlagi člena 122. ustave. Odobreni so krediti za julij, avgust in september v iznosu 2 m.iljardi 33,649.357*60 din., nadalje posebni krediti za ministrstvo javnih zgradb v znesku okroglo 140 irljonov. Odobreni so tudi novi davki v obliki < izrednih dokiad» 5 din. za \sak dinar zemljiškega davka ter 30?; na vse estale neposredne davke in dbklade (iz-vzemši invalidski in poslovni davek ter na davek cd uradniških plač). Preiskava o atentatu na g. Pašića EELGRAD, 30. Zadnja dva dni se je vršilo zaslišanje atentatorja Rajiča, ki sedaj trdno vztraja na tem, da je njegovo dejanje čin osebnega maščevanja. Zanika U di. da bi imel soudeležence ali da bi šlo za kakšen komplot. Zlasti nista nit? njegova mati niti brat o njegovi nameri vedela ničesar. Tekom včerajšnjega dne je bilo zaslišanih nad 20 prič v Belgradu in okoli 10 prič v Zagrebu. Posameznosti se drže v tajnosti. Ker se je Rajić zadnje tedne mudil delj časa tudi v Zagrebu in Skoplju, je policija tudi v teh dveh mestih izvršila poizvedbe, ki so dale, kakor se zatrjuje, interesantne rezultate. Včeraj je dospel iz Zagreba en del preiskovalnega materijala. Zdt se, da sednika Pašića je povsem povoljno. Pašić je dobil iz inozemstva mnogo čestitk med drugim od: francoskega ministrskega predsednika Poincareja, od čehoslovaškega zunanjega ministra Beneša in od Venizelosa. Predvčerajšnjim se je Pašić udeležil vidov-danske poslave v saborni cerkve. Zvečer ga je posetil poljski poslanik Okenjski ter mu svečano izročil red poljskega Belega orla. Kakor se danes pripoveduje v radikal-skih krogih, je tajnik radikalskega kluba dr. Janjić dobil pred desetimi dnevi pretil-no pismo, v katerem se veli, da se bo v kratkem izvršil atentat na g. Pašića. Danes je dobil dr. Janjić zopet anonimno pismo, pisano z isto roko, v katerem se omenja izvršeni atentat, ker se to navaja kot dokaz resnosti prvega pisma. V pismu se veli, da je ta poskušeni atentat uvod za serijo atentatov, katere, bo izvršil revolucionarni komite, v katerem se med drugim nahajajo tudi Črnogorci. Verjetnejše je, da je to pisjTioi mistifikacija. Istočasno z ! Janjićem je dob;il pretilno pismo tudi pod- Š to izjavo se bavijo «Izvestja» in na-glaša jo pri tem, da je zelo važna ugotovitev g. Duvergeta, da se krogi, ki jih on zastopa, močno zavzemajo -za izpostavitev trgovinskih odnošajev z Rusijo. Na Francoskem obstoji močna struja za obnovitev odnošajev z Rusijo, toda na drugi strani se uveljavlja tudi protirirsko razpoloženje. To dokazuje nedavna prodaja ruskih vojnih ladij, ki jih je bil Vrangel odpeljal v inozemstvo, na drugi strani pa tudi izgon načelnika odposlansiva ruskega rdečega križa Ustinova, kateri je bf! en dan po svopm prihodu v Pariz pozvan, naj zapusti francosko ozemlje. Ob koncu pripominja Uri, da ne bodo mogla biti rešena vprašanja, o katerih je' razpravljalo francosko trgovinsko odposlanstvo, posebno vprašanje koncesij nafte, dokler francoska vlada ne izprerreni svojega sedanjega Rusiji sovražnega zadržanja. Zasedanje osrednjega izvršilnega odbora MOSKVA, 29. Dne 5. julija se sestane vseruski osrednji izvršilni odbor. Takoj po odobritvi nove ustave sovjetske Rusije se bodo vršile volitve predsednika sovjeta narodnih komisarjev. Po izpustitvi bivšega patrijarha Tyhona MOSKVA, 29. Moskovski listi objavljajo celo vrsto izjav o pismu bivšega patrijarha Tyhona, s katerem jc priznal svojo krivdo. Voditelji reform is ličnega cerkvenega gibanja izjavljajo, da so s priznanjem bivšega patrijarha zadovoljni. Tyhcnova izjava da dokazuje, da jc večna duhovništva, ki je odstavila patrijarha z njegovega mesta, prav sodila. Bivši prokurator najsvetejšega sinoda Lvov izjavlja, da ne dvomi o odkritosrčnosti Tyhonove izjave ter da upa, da se bo Tyhon pridružit reformističnemu cerkvenemu gibanju. Metropolit Antonin naglasa, da Tyhcmova- izjava sama ne zadostuje. Bivši patrijarh da mora napraviti pokere tudi pred cerkvijo 'in priznati svojo odstavitev. Član najvišjega sodišča Galkin, ki je podpisal naredbo za izpustitev TyHc-na, je izjavćt, da proces ne bo ustavljen, temveč da bodo sodna cblastva nadaljevala preiskavo. List «Pravda» podčrtuje, da je priznanje patrijarha Tyhona pojavilo na laž vse govorice o preganjanju pravoslavne cerkve v sovjetski Rusiji. Poljska Vojaška zveza msd Poljsko in Rumunijo^ VARŠAVA, 30. Povodom obiska j imunskega kraljevskega para v Varšavi je biia proklamirana zveza med Poljsko in Rumn-n;:=;o. Zveza jo esnervana na poljske-rumu ji-ski konvenciji, ki je bila v poljskem Sejmu ratificirana 1. julija 1921. Konvencija obvezuje obe državi na skupno obrambo vzhodnih mej in na sporazumne zunanje-pcKtične ukrepe v keliker s$ tičejo odnošajev z Rusijo. Konvencija ostane v veljavi pet let. Modalitete skupne obrambe odreja posebna vojaška konvencija. Poljska proslavlja stole litico Manzonije- vega l'^stra KRAKOV, 29. Ob priliki petdesetletnice, odkar je izšla knjiga «Promessil spesi*, in stoletnice Manzonijevega rojstva je krožek Dante Alighien ped predsedstvom prof. Morawskega priredil slavnostni večer. Prof. Giannini je v italijanskem jeziku podal jasno sliko Manzonijevega delovanja in življenja. _______ Francija Papeževo pisatoi izzvalo tH iitanO>ke vlade načelnih izjav — Poincare v senatu o odškodninskem vprašanju; Francija ne odneha Francoski katoličani proti papeževemu nastopu _ Senat odobrava vladino pohtiko PARIZ, 30. Francoska vladai je porabila priliko papeževega koraka glede ^kod-ninskega vprašanja, da v jasnih besedah pove vsem« svetu, da ne odneha niti za las od svojega stališča. Poincare je predložil senatu-v odobritev preračun za stroške, ki jih zahteva zasedba Ponuja. Keir je bilo z vprašanjem odobritve tega proračuna vprašanje odobritve vladne politike v odškodninskem vprašanju v tesni zvezi in ker je vlada tudi napram papeževemu pismu morala zavzeti stališče, je P/vnrsre codal ored senatom izjave bril proračun in s tem tudi vladno politika v odškodninskem vprašanju. Ako pomislimo, da se je v Franciji tokrat prvič zgodilo, da je senat ali zbornica soglasno odobrila kak vladni predlog, bomo šele znali dovolj ceniti važnost senatovega nastopa. Belšila Vladna kriza rešena — Theunis ostane na svojem mestu BRUSELJ, 30. Kralj je podpisal odlok, s katerim zavrača ostavko Theunisovega kabineta. - . '_ Anglila Ramsay Mac Donald novi predsednik izvršilnega odbora delavske stranke LONDON, 30. Ramsay Mac Donald je bil izvoljen za predsednika izvršilnega odbora delavske stranke; to mesto je prej zavzemal gosp. Webb. Marconi upa, da bo zvezal z brezžičnim brzojavem Evitjpo z Ameriko LONDON, 30. Po mnogih poizkusih z brezžičnim brzojavom na večje razdalje, ki "jih je Marconi napravil pred kratkrm, je izjavil, da je prepričan, da se mu bo posrečilo postaviti zvezo potom brezžičnega brzojava med Evropo in Ameriko. NemSiJa Nove smrtne obsedbe — Francozi obsodili 7 Nemcev na smrt MOGUNZ, 29. Danes se je vršil pred tukajšnjim vojnim sodiščem proces proti S Nemcem, ki so bili obteženi sabotaže. Vojno sodišče je obsodilo 7 obtožencev na smrt, enega na petletno ječo. Tovorna vlaka trčila skupaj — Trije hancoski železničarji mrtvi KOLIN, 29. Na povojačeni železnici Wann - Gelsenkirchen sta danes trčila dva tovorna vlaka skupaj. Trije francoski železničarji so ostali na mestu mrtvi fivsfrils VII. kongres udruženja za Društvo nal'odo v zaključil svoje delo? DUNAJ, 30. Včeraj je zaključil svoje delo VII. kongres udruženja za Društvo narodov. Prihodnje zasedanje se bo vršilo v Lyonu. Proslava tridesetletnice ustanovitve lista «Reichspost» — Papež pošilja svoj blagoslov ravnateljstvu lista DUNAJ, 30. Ob priliki tridesetletnice ustanovitve Irsta «Reichspost» so avstrijski katoličani sklicali zborovanje, da na čim slavnejši način proslavijo ta dan. Kardinal Ga&pam je ravnateljstvu1 lista poslal v papeževem imenu ap-istolski blagoslov. Popolna zmaga eai'odne stranke pri zadnjih volitvah v državni zbor CARIGRAD, 30. Kandidati narodne (vladne) stranke so pri državnezborskih volitvah zmagali na ceL' črti. Za nasprotne stranke je na pr. v Carigradu glasovalo 200 volilcev. _____ Pivo nima zdravilne moči NEW-YORK, 29. Zdravstveni urad je pre;el iz Wash5ngtcna navodila v smislu, Sa se p'vo na ladi'ah ne orne .smatrali za zdravilno pijačo. (V smislu zakona pičli alkoholnim pijačam gs smejo Amerikanci potemtakem zapleniti. Prip. ur.) Zastopn ki italijanskih in francoskih parcplovnih družb bodo protestirali; kajti njihovi tozadevni zakon dovoljujejo vživanje piva na ladij ah. 96 ur v zrakoplovu SANTIAGO pri Kaliforniji, 29. Dva amerikanska zrakoplovoa sta včeraj zjutraj ob 4'43 vzletala z namenom, da bi 96 ur neprenehoma krožila v zraku. Sinoči pozno v noč sta še vstrajala. Neki drugi zrakoplov jima je donašal živil in bencina. RadB goste megle sta morala zrakoplove* spustiti se predčasno na tla._" prerokujejo vojaški izvedenci in temu primerno so se začele države oboroževati. Te dneve je bil angleškemu parlamentu predložen zakonski načrt, po katerem se zviša število aeroplanov bojne zračne flo-tilje. Po tem načrtu bo imela Anglija preko tisoč aeroplanov pripravljenih za boj. Razprava o tem predlogu je vzbudila v angleški in tudi francoski javnosti velik odmev. Začelo se je novo tekmovalce mod Anglijo in Francijo, ki se ne bo tako kmalu ustavilo. Anglija je izšla iz svetovne vojne zmagovalka. Nemška vojna mornarica, ki je bila že skrb Angleške, je izginila, po ver-sailleski pogodbi ne sme Nemčija graditi ne velikih ladij ne podmornikov. Tako si je Anglija zagotovila za desetletja nad-vladje na morju, zakaj njena mornarica bi bila danes kos združenim mornaricam vseh evropskih pomorskih sil. Le pomislimo, da nima Rusija skoraj nič vojnih ladij in pa da ni več avstrijskega vojnega bredovja. Torej na morju ne bo nihče skalil vodo > Angležem, ki so v polnem obsegu dosegli svoj vojni smoter. Nemška pomorska sila se je začela razvijati tedaj, ko se je pričelo nemško nadvlad je v osrednji Evropi. Nadvlad je na kontinentu je bilo začetek nemške moči in sile in to nadvladje je sililo Nemčijo tudi k oboroževanju na morju in k novi agresivni kolonialni politiki. Danes ni več nemškega nadvlad j a na kontinentu, tudi so Nemci za doiga leia razoroženi, vendar pa nima Anglija miru. Zakaj vstaja novo nadvlad je, nadvlad j j: Francije, ki je Angležem ravno tako na potu, kakor je bilo pred vojno nadvlad j o Nemčije. Francija ima danes velikansko armado stalno oboroženo, polasiila se je velikega dela gospodarskih bogastev Nemčije, njena diplomacija kuje francoski obroč okoli Nemčije na vzhodu, dalje podpira separatistična stremljenja v Nemčiji itd. Vse to zamore zagotoviti Franciji absolutno premoč na evropskem kontinentu. Poleg vsega tega pa razpolaga Francija z noravnost ogromnim številom bojnih aeroplanov prvo vrste. Število teh se ceni na 5GG0. In to morda stari, obrabljeni aeroplani ki da je stanje v Črni gori obupno ter se Bakicu preti, da bo to plačal z glavo. Ta tri pisma so izročena oblastem. Rusi]a Trgovinski odnešaji med Rusijo in Francijo MOSKVA, 28. V razgovoru z zastopniki moskovskega/ tiska je izjavil načelnik francoskega trgovinskega odposlanstva g. Du-verget, ki se sedaj vrača iz Rusije na Francosko. da nese s seboj celo vrsto načrtov za sklenitev važnih pogodb o izvozu žita? in lesa iz Rusije na Francosko. Upa, da se bo krogom, ki jih on zastopa, posrečilo pridobiti francosko vlado, da vzpostavi z hovnim (pritrjevanje senatorjev) državam, da so naši ukrepi proti trmastemu dolžniku upravičeni. Mi nismo zasedli Porurja zato, da bi Nemčijo razkosali, ampak zato, kar je Porurje — kakor je že Bcnar Lav* rekel_blagajna, iz katere dolžnik zajema sredstev, potrebnih za plačilo dolgov. Prisiljeni smo bili, da smo strogo postopali v Porurju; kajti nemški odpor ni pasiven, ampak napadalen.. Nemci naj vedo, da bomo še nadalje tako postopali in da-ne umaknemo iz Porurja dokler Nemčija ne plača zadnjega vinarja. — Katoliški senatorji so izjawli, da odobravajo zasedbo Porurja; med njimi namreč kot fran-cozi in katoličani ni nikakega nasprotja in ^HHHMHPI__________ H Rusijo najprej gospodarstvene in potem----------------, ie v Zagrebu še obsežen materijal, ker sta I tudi politične ednošaje. Duverget je nada- onr se pokorijo papežu, ko gre za verske snoči z brzovlakom odšla v Zagreb dva lje izrazil upanje, da bo Francija poslala zajaeve, a kar se Uce politike so popolno-belgrajska policiiska uradnika. Iz Skoplja \ v kratkem svojega zastopnika v Moskvo. 1 ma prosti — Nato je senat soglasno odo- Zrtfno oMffini§ Pred dvemi leti je povabil predsednik Zedinjcnih držav v Washington predstavnike svetovnih obmorskih držav na raz-orožitveno konferenco. Videli smo, kako malenkostni so bili uspehi te konference in tudi vemo, da so danes že pozabljene določbe in pogoji, ki so si jih prevzele pogajajoče se pomorske države. Amerika je takrat nameravala na miren način paralizirati stremljenje Japonske po nadvlad j u v Tihem oceanu. Določbe glede gradnje velikih ladij pa so bile sprejete, ker so te ladje silno drage in pa ker je svetovna vojna pokazala, da nimajo tistega pomena, kakor se je sploh pričakovalo. Podmorniki so stopili v ospredje. In glede podmornikov se ni sklenila nobena omejitev, ker se Francija ni hotela udati v tem vprašanju. Za manjše in manj bogate države je gradnja podmornikov veliko prikladne j ša, ker so podmorniki veliko cenejši kakor oklopni velikani, ki so jih zadnja leta pred vojno gradili. In kaj zmore dobra podmorniška floti H a, je pokazalo delovanje nemških podmornikov v zadnji svetovni vojni. Če so podmorniki postali tekom vojne lako pomembni in odločilni za bojevanje na morju, so pa letala in zrakoplovi posegli tako krepko v boje na kopnem, da so dali dotedanjim pravilom bojne spretnosti čisto nove pravce. Bodoče vojne se bodo vršile torej v znamenju podmornikov in aeroplanov. Tako niso iz vojne dobe. Večinoma so izdelani po vojni in v najnovejšem času. Umevno je, da Angleže skrbi to zračno oboroževanje «prija* teljske-> sosede. Po pravici se vprašujejo Angleži: j>roti komu pa rabi Francija toliko aeroplanov? Proti Nemčiji ne, ker ona nima več bojnih letal in jih tudi ne smo graditi po versaillski pogodbi. Očividno hočejo Francozi imeti v rokah važen adut proti Angležem. Angleško-francoski spor, ki traja od konca vojne sem, tli daije in zavzema novo oblike. Vsak dan opazimo kakšen nov znak tekmovanja med obema državama. I o tekmovanje se j c preneslo sedaj tudi na oboroževanje v zraku. Angleži se dobro zavedajo nevarnosti francoske premoči na kontinentu. Edina protiutež francoskemu imperializmu je danes Anglija. Le Anglija se more še resno upirati pretiranim ,:aht?vaTn' francoskega imperializma, ker predstavlja veliko silo. Ta njena sila pa temelji na absolutni varnosti velikobritanskega otočja. Gospodarsko moč Anglije Lvorijo njene kolonije in dominioni, politična moč angleškega naroda pa leži na tistih otokih, ki so po obsegu majhni, pa so vendar hrbtenica angleškega imperija. Kakor hiiro bi se posrečilo kakšni zunanji sili stalno ogrožati varnost tega otočja, v tistem trenutku j,er konec angleške veličine. Danes ni misliti, da bi prišlo v doglednera času do kakšne vojne med Angleži in Francozi. Direktnih vzrokov za vojno tudi ni in ne bo' niti v bodočnosti. Zakaj Francija tri Anglija sta si razdelili kolonije, njih industrije se izpopolnjujejo, torej direktni Tb gospodarskih vzrokov za bodočo vojno nr. Boj med obema narodoma sc vrši za politični prestiž. Politični prestiž pa je eksistenčne važnosti za Anglijo. Tudi če torej že a priori izključitjema vsako možnost bodoče vojne med Anglija in Francijo kot posledico sedanjega razvoja angleško-francoskega spora, ne morejo Angleži pod nobenim pogojem dopustiti, da bi si katerakoli zunanja sila moglai ustvariti možnost držati v šahu Angleža Francoska premoč v zraku pa ustvarja tako možnost. Zato so se začeli tudi Angleži o-boroževati in Baldvvinov predlog ne bo prvi ne zadnji. Oboroževanje v Evropi je zavzelo novo obliko. Besede miče jo, zgledi vlečejo! Zračno oboroževanje med Francijo in Anglijo ne bo ostalo omejeno na te dve državi. Dokaza za to imamo pri nas v (taliji. Na nekem slavnostnem pohodu je ministrski predsednik napravil zaobljubo, da mora Italija do„ seč'.' primat v zrakoplovstvu. To se pravi ne samo primat po kakovosti, ampak tudi po številu in po bojnt sili. Mussolinijevi imperialistični govori, ki so začeli že neprijetno brneti po ušesih tudi nekaterim zaveznikom, niso samo prazne grožnje. Italija je velesila, tudi vojaška. Sedanja vlada je posvetila posebno pažnjo zrakoplovstvu in že danes italijan-rka zračno brodovje ne zaostaja po kakovosti za francosko. Italija je danes tretja zračna sila. Mus-solinijeve obljube, da bo Italija dosegla v kratkem primat, so torej upoštevanja vredne. Pričelo se bo torej z gradnjo aeroplanov na veliko in to bo zopet odmevala n.® Francosko in ples tekmovanja poj de daffe, Tudi na Ruskem se razvija zračna ten-nika z neverjetno silo. Danes so vsa mesta Rusije zvezana z mračno poŠto, a ( a V Trstu, dne t. folija 1931, vojaški krogi so se začeli zanimati kakor £e nikoli za to bojno orožje. Tekmovanje oboroževanja v zraku ne bo požrlo toliko denarja kakor svoj čas oboroževanje na morju. Tudi bo zračno oboroževanje silno vplivale na razvoj zrakoplov., tako da moremo z gotovostjo prerokovati, da bo v nekaj letih letalo čisto navadno občilo, kot je na pr. danes avtomobil. Z druge strani pa bo novo oboroževanje zastrupljalo mirovno ozračje. Evropa je danes še vedno nemirna. Sovraštvo se kopiči in, da ne pride do izbruha, je pripisati samo utiujenosti in izčrpljenosti narodov in držav. Vendar pa obstoja upanje, da se bo današnja sovražna duševnost sčasoma polegla, ako ne bo dražilcev. Oboroževanje pa naj bo tako ali tako, je stalna grožnja za mir. «Si vis pacem, para fcclltim > so mogli sicer nekdanji Rimljani govorili, toda danes pomeni oboroževanje: vojno. Oboroževanje je ojačenje militarizma. Militarizem pa že sam na sebi stremi k vojni, ker to je njegov smoter in njegov živi jonski pogoj. S tega stališča je torej tudi zračno oboroževanje na poti mirnemu razvoju človeštva, ki še davno ne bo okrevalo od zadnje svetovne nesreče. Ni izključeno, da se bo v bližnji bode enesti javil kakšen miroljuben državnik, ki bo sklical predstavnike zračnih sil na-31. decembra. stva dijaka mora biti naveden ▼ prošnji rojstni kraj, bivališče družine in pa dva neitalijanska jezika, ki si jih študent izvoli kot obvezna predmeta. K prošnji je treba priložiti dve fotografiji, rojstni list, izpričevalo o srednjih študijah in pobotnica o opravljenem plačilu imatrikulacijske pristojbine, I. obroka vpisne pristojbine in zneska 10 lir za izkaznico in indeks. Dovoljuje se tudi, zlasti tistim mladeničem, ki polagajo zrelostni izpit v jesenskem roku, da predložijo mesto izpričevala le potrdilo. Tako potrdilo pa se mora tekom leta nadomestiti z izvirno diplomo, katera pa se v nobenem slučaju ne vrne pred koncem tečaja. Prošnjo za vpis v posamezne tečaje, pi-! skoro sane na kolkovanem--- ' " " ' poslati na rektor naj se ji pobotnica Ogrske, ako mu Bog da dočakati se nekaj let življenja. Nekdaj je vedno mislil, da ne pride do krize pred njegovimi očmi, a danes tega ne misli več in obupuje. Separatizem na Ogrskem napreduje strašno naglo. Ločitev Norveške od Švedske te Ogrom pokazala, da fe cepitev zelo lahika stvar... Ah, ti nesrečni cesar!... Dnevi, ki sem jih prebila v Ischlu, so mi bili -tako prijetni, a obenem so pustili v mo,"em srcu sled žalosti!» In pri teh besedah je nekoliko postala ter zaprla oči. Tedaj sem ji rekel: «Veličanstvo, ko ste mi že toliko zaupali, bi li vas smel vprašati radi vaših tako tesnih ednožajev do Avstrije, ali bi mi mogli pojasniti skrivnostni dogodek v Mayerlingu? Poznam več verzij o drami, ki se je tam odigrala, toda vse si druga dragi tako nasprotujejo in plod bujne domišljije.» na kar odkrival v YplSne. pristojbine. I «*Da, jaz poZnam dramo v Mayerlingu in listi, ki imajo lavreo kake fakultete ali poznam jo tako dobro., da se mi ni treba bati kakega visokošolskega zavoda, se lahko; kakega zanikanja s strani zgodovine; pove-vpišejo v II. tečaj, toda morajo polagati dati vam jo hočem, in sicer dejstvo za dej — —__I___I__- A ____1 ____]____t___ * t ■ fl clfnm Lralf/w cetn + rt /ul ^nrmVn T<|!ti poseben izpit iz vseh predmetov, iz katerih ga niso napravili že tekom svojih vseuči-liških študij. Študenti drugih trgovinskih visokih šol v kraljestvu lahko prestopijo na visoko šolo v Trstu. V ta namen se morajo dati na dotični šoli izbrisati najkasneje do razorožitveno konferenco. Učni načrt kr. sospodcrstuene In tFšoufiišRe ul'Gke šole g Trstu za ŠOlšHS leto 1923-1924. trgovin- Z ozirom na odgoditev vojaške službe s tvom, kakor sem to slišala od cesarice Elizabete same, ko sva se iriudili nekaj dni na Martinovem rtiču... Dne 29. prosinca 1889. ckoli pete ure popoldne je *cccar Fran Jcžef zelo hudo prejel sina radi zvez, ki jih je imel z gospodično Vecsera; zagrozil mu je, da ga ne bo pripoznal za svojega sina, ako ne prekine ta-j ikoj škandaloznih zvez z njo. Cesar je govoril do i v tako grozilnem in silovitem tonu. da se je Žela svoj «veto» proti kardinalu Rampolla. In izvoljen fe 5ii (kardinal Sarto, danes Pij XI... Vidite torej, kako daleč je segla žaloigra v Mayerlingu: ko bi te ne bilo, bi še danes vladala katoliški svet širokodušna načela Leona XIII. N Najin pogovor je končal pri teh besedah. Ako bi bilo treba ta odkritja še bolj podkrepiti, bi lahiko dostavil, da sem se dne 4. svečana 1911. kot srancoski poslanik v Sotiji doigo pogovarjal s kraljem Ferdinandom o skrivnostni smrti nadvojvode Rudolfa. Povedal sem mu, kaj je meni pripovedovala cesarica Evgenija o tem. Kralj mi je izjavil: * Moj brof FHip mi ni črhnil niti besedice o čemer sta bfla priča z Hovosem. Celo napram meni je držat besedo, ki jo je dal cesarju. Toda jaz vem a druge strani natančno za vse, kar se je dogodilo v Maverlingu in lahko vam jamčim, da i« pripovest cesarice Evgenije popolnoma točna U Rektorat kr. gospodarstvene in ske visoke šole v Trsta javlja: Z akademičnim leiom 1923-24 stopi kr. gospodarstvena in trgovinska visoka šola vj& Trstu v VI. leto svojega živi t en j a, računa- Imanju v urade trgovins joč cd preuredba šole. Ta visoka šola, ki službo trgovinskih pristav 26. leta imata imatrikulacija in vpis na kr. j nadvojvoda prestrašil in obljubil, da se loči -----1—*----; ———! od svoje ljubimke; vendar je svojega očeta gospodarstveni in trgovinski visoki šoli v Trstu isto veljavo kakor imatrikulacija in vpis na kr. vseučiliščih prosil dovoljenja, da bi jo smel videti še en krat in se posloviti od nje: tisti večer je namreč imel večerjati z njo v bližini Dunaja, t. j Lavrea (doktorat) iz gospodarstvenih in v Maverlingu. Cesar je privolil: «Le pojdi, še trgovinskih znanosti je za sprejem v nocojf Toda potem je ne boš videl nikdar več. za upravno službo po raznih ministrstvih (s par izjemami) in za konsularno in diplomatske službo enakeveljavna z lavreo (doktoratom) iz prava. Prvenstvo ima pri spre-urade trgovinskih zbornic in v ov v inozemstvu. Toda mnogo lažje nego v državnih uradih se najde z lavreo trgovinske visoke šole služba po veHkih bančnih in trgovinskih podjetjih. Rektorat skrbi zato, da dobi cd Ne pozabi, da si mi dat častno beseda in sicer besedo gentlemanaU Rudolf je nato zapustil dvor, sedel v kočijo ter naročil kočijažu Bratfischu, naj ga pelje v Mayerling, ki leži kakih 20 km daleč od Dunaja. Tam ga je pričakovala Marija Vecscra v lovskem paviljonu s princem Filipom Koburškim, bratom Ferdinanda bolgarskega, in z grofom Hoyes-om, bratom nekdanjega avstrijskega poslanika v Parizu. Večerja je poteskla čisto mirno: brez vsakega veseljačenja. Edina zabava gostov je je bila ustanovljena s kr. odlokem-zakonom od 7. novembra 1920, št. 1667, je urejena na isti način kakor drugi višji zavodi za trgovinske znanosti v kraljestvu in podeljuje naslov <• doktor gospodarstvenih in trgovinskih znanosti >, Učni načrt je sledeči: I. tečaj: narodno gospodarstvo, trgovinske institucije, institucije zasebnega pra-j va, institucije tt i ' • i , , ' j J-rf dodatna pristojbina za lavreo 150; o slrasnem pogovoru, ki ga je imel z očetom tečaj: narodno gospoaar-j T;rj postojbina za diplomo 75 lir, šolnina ^ kako da mu je dal častro besedo, da jo pusti. Ona mu je hladnoi odgovorila: «Tudi c« ti imam nekaj r pa se podeljujejo.^ je jc, odigr£vat| raznih velikih podjetij in zavodov vsako! bila, da so poslušali kceijaža Bratfischa, ki je leto povpraševanje po najboljših študentih, i bil znan radi lepega petja in žvižganja lirol-ki končajo šelo. Prvenstvo se daja tistim, I ^^ napevov. Po večerji so se gostje podali ki so obiskovali v IV. letniku kak poseben ,v svo'° f*00' d* se odpočijejo, da poj- dopolnilen tečaj. j de,a drugega dne na lov. Nadvojvoda m Ma- * „ t „ i - * * l • • m. - < riJa Vecscra sta bila nastanjena na enem javnega prava, metodična!kl.j ^ FiiiP Koburšii in Hovos Pa ' ° p ' r; } kulaci j o 150 lir, za vpis (letno) 450 hrf do-|ravno na nasprotnem. Kakor hitro je bil Ru- DNEV VIDOV DAN (Po «Istarski Riječi*) Leta 1354,, ko je bila srbska država za vlade carja Dušana na višku svoje moči in veličine, so se Turki utrdili na Balkanu. In to na polotoku Galipoltr, a 15 let kasneje v Drinopolju. Srbi so takoj spoznali, da pride takoj vrsta tudi nanje. Zato so, da bi prehiteli Turke, zbrali dovolj številno vc'sko in so že leta 1371. udarili na sovražnika. Na reki Marici sta se obe vojski sprijelr. Bitka se je končala z zmago Turkov. Na bojnem pol^u je ostal mrtev tudi kralj Vukašin, oče Kraljeviča Marka. Ta turška zmaga ^e bila največjega pomena, ker je pripomogla, da so se Turki še bolj utrdili na balkanskem polotoku. Vsi kasnejši poizkusi, da bi jih pregnali iz Evrope, so ostali brezuspešni. Pred štirimi leti se je zdelo, da je njihovemu gospodstvu v Evropi odzvonilo za vedno. Namesto tega so v zadnjem času potolkli Grke in so, nekoliko s svojo močjo, nekoliko s tujo pomočjo, razširili svojo oblast ne samo v Mali Aziji, ampak tudi v Evropi sami. Po oni zmagi nad Srbi leta 137! so začeli Turki prodirati najprej v južne balkanske kraje, a kmalu na to so zagrozili tudi Srbiji, ki se je bila v tistem času zbrjda okolo svojega slavnega carja Lazarja. Ko je videl car Lazar nevarnost, ki je grozila njegovi deželi in njegovemu narodu, ije zbral močno vojsko in je šel Turkom naproti. Obe vojski sta trčili skupaj na Kosovem polju. Dne 15, junija (po starem koledarju), na dan sv. Vida- (»od tod Vidovdan leta 1389. je srbska vojska podlegla nadmoćni turški sili. Kosovo polje je postalo groblje srbske svobode. Car Lazar je padel, padli so tudi drugi številni junaki — in od tedaj je začela najžalostncjša doba njihove zgodovine: v malo letih jz postala vsa robova dežela plen Azijatov, To jc torej donesel Srbom tisti tužni kosovski Vidovdan. Tur,ki so sicer res raztepli in pobili junaško srbsko vojsko, ali naroda srbskega niso mogsi nikdar razgnati in pobiti. Vojske morejo poginiti, narodi pa hočejo živeti. Srbom, ki so ostali, je bilo dano na svobodno vol^o, da bi se enostavno poturčili. Če bi bili to storili, bi bili ViSTI in praksi. stvo, trgovinsko in obrtno pravo, ljudo-|za vsak predmet (!etno) 50 Jir darstve^' fcmlie^ Najboljšim dijakom pa sc podeljujejo'*^ ^^ mati ^ T«da* živcli v miru in .blagostanju. Ali Srb je knjigovodstvo vteoriji in praksi,* blago-joprostitve pod določenimi pogoji. Opro-j ^ugega oboževala, strašen prizor poln obupa ovinsko in obrtno stf-tve_.?c>. popolne ali delne. Popolnoma j in obenem nežnosti. Ponavljala sta drug dru-cprcscem pristoj. so ubozm dijaki, katenh gcaiu: < Ne moreva živeti več!... Umriva v izpričevalo, kije potrebno za vpis, izkazuje j tesnem objemu! In to še takoj nocoj! Bog bo uspeli delno pa, ako izkazuje uspeh; imel usmiljenje z namal» Ko je v Rudolfu :nansivo. — III. tečaj: trgov pravo, zgodovina gospodarstva, mednarodno pravo, finančna znanost in finančno pravo, blagoznanstvo, trgovska tehnika. — IV. tečaj: Trgovinska politika in carinska zakonodaja, pomorsko pravo, trgovska in bančna tehnika. V IV. tečaju lahko obiskuje vsak dijak tudi ednega izmed- sledečih dopolnilnih tečajev v svrho specijalizacije: a) Zavarovanje: Posebna uporaba matematike za zavarovanje, statistika fpo-seben tečaj), narodno gospod—sivo {poseben tečaj), primeriev-Vma zakonodaja o sicer popolna, akc je študent dosegel pri polaganju predpisanih izpitov povpreče:-uspeh vsaj medtem ko je za delno o-prostilev predpisan uspeh vsaj "/» pri izpitu iz vsakega predmeta. Tudi v poznejših letnikih se lahko do-! razburjenje doseglo svoj višek, je pograbil za seže oprostitev od plačevanja pristojbin, in!Pi£tol° ter Peš1131 Mariji kroglo v srce. Nato | ;o je razgalil ter spoštljivo položil na posteljo. Potrgal ie cvetlice, ki so krasile eobo, ter z njimi pokril nesrečnico. Nato je sedel za mizo in spisal materi dolgo pismo, ki ga je zaključil z besadami: < Mati moja, jaz nimam več pravice do življemja: umoril sem.,.» In ravno potom tega pisma je cesarica mogla izvedeti za vse podrobnosti, ki vam jih zaupam. Okoli šestih zjutraj je Rudolf ustrelit Še samega sebe v glavo. Dve uri pozneje, je prišel sluga, da bi vzbadii nadvojvodo; a zaman se je trudil, da bi odprl vrata. Pričel je klicati, toda cd znotraj ni bilo nikakega odgovora. Stekel je po Filipa Koburškega in grofa Hovos-a; nato so vdrii skozi okno v sobo... Ko sta Filip Kobur-ški in Hoyos naznanila dogodek cesarju Franu Jožefu, sta mu morala "pod prisego obljubiti, Kako le Končal Rudolf HsbMkl Koliko radovednih ljudi je takoj po skriv-socijalnem skrbstvu in zavarovanju; zava-j nostni smrti prestolonaslednika Rudolfa sjku-rc\ anjska tehnika. — b) Banka: denar-j Salo, da na^ vsak način odgrne plašč, v no in kroditno gospodarstvo, bančna teh-| katerega je bila zavita žaloigra v MaveriinguV nika, zakonodaja o bankah, o kreditu in o m. se posrečilo; saj niti danes po 34 bančnih in borznih operacijah. — e) Iz-I1/^' ^o unajo raziskovalci vsled razpada t , j » I Avstro-Ugrske jn zatona habsburškega samo- voz in prevoz: Izvozno gospooarstvo, drštva ^po]nomdL ^^ rokC| |e nisino trgovska tehnika prevozov po morju in po!povsem na ja5netnf Jta^ se ^ odigrala ta ža-|da ne povesta živi duši "niti besedice o drami železnici, carinska tehnika, tehnika izvozne: U>igra. v Mayerlingu: in oba sta držala prisego.» trgovine, železniško pravo, gospodarstveni i Od časa do časa se sicer oglasi tkaka oseba! Ker se mi je zdelo, da je Evgenijo, ki ie zemljepis (poseben tečaj), blagoznanstvo! 3 senzacionalnimi in na prvi pogled zelo'imela že 90 let za seboi, ta dolga povest z«lo (poseb2n tečaj). — d) Javna u p r a v a' verjetnimi razkritji; a kmalu za temi pridefo' (se posebno -priporoča tistim, ki se žele popolnoma nasprotna razkritja. Poslušajmo, ka: nravi o tem francoski poslanik Maurice posvetiti koniulski, diplomatski in koloni- g®? P«™ ° ie?* h jalni službi ter upravnim službam po! ^ aleoiogue v pismu •t » • ( a 'i t • i I < L6 j. emps^. razntn mimsustvinj: usiavno pravo, mednarodno javno pravo, upravno pravo in upravoznanslvo, kolonijalno pravo, nauk o državnih financah in državnem računovodstvu, politična, diplomatična in kolonijalna zgodovina, trgovinski in kolonijalni zemljepis. Zraven tega se poučujejo v vseh tečajih sledeči jeziki: italijanščina, francoščina, angleščina, nemščina, srbohrvaščina, če-ščina in ruščina. Dijaki, ki prihajajo iz italijanskih šol, morajo delati izpit iz dveh neualijanskih jez:kov, med katerima mora bili eden angleščina ali nemščina; za di-j.-ike, ki so dovršili srednje nauke na ino-r.emskih šolah, je zraven tega obvezno jčenje italijanskega jezika. Na zavodu sta končno dva dopolnilna tečaja za italijansko in nemško književnost in en tečaj za stenografijo. V p i s rt v a n j e. Kot reden dijak se lahko vpiše, kdor ima maturo (licenza) z liceja (višja gimnazija), tehničnega zavoda fvišja realka) ali z navtične in trgovinske akademije. Kot študenti se lahko vpišejo tudi tisti mladeniči, italijanski ali inozemski d ržavljani, ki so končali v inozemstvu kako srednjo šolo, katere izpričevalo zadostuje za sprejem na univerzo v oni državi, v kateri so dotično šolo dovršili; dalje se lahko vpišejo tisti, ki so dovršili kako italijansko šolo v inozemstvu in se lahko smatrajo za sposobne za uspešno obiskovanje visokošolskega trgovinskega pouka. na ravnatelja časopisa einps Cis.nek, ki ste ga objavili pred nekoliko dnevi o smrti nadvojvode Rudolfa končuje: Dasi smo slišali izpovedi raznih prič, je skrivnost še popolnoma nepojasnjena. Kolikor pa je meni znano, je ta skrivnost že davno pojasnjena po zaupci izpovedi cc-sarice Evgenije, ki jo danes prav lahko objavim. S cesarico Evgenijo sva si bila prav dobra prijatelja in le redkokedaj je šla skozi Pariz, ne da bi me bila pozvala k sebi. Tako me je povabila tudi dne 16. julija 1906. v hotel Con-tinejiAal, kjer se je nastanila po daljši poti po Jadranskem morju. Seveda sem se vabilu odzval; obisk je trajal kaki dve uri. Najprej se je najin pogovor sukal okoli francoske zunanje politike, nato mi je cesarica pripovedovala o svojem srečanju s cesarjem Franom Jožefom v Ischlu. Tu vam dobesedno prepišem svoje beležke, ki sem si jih sestavil tsikoj, ko sem odšel od cesarice. * Mnogo let še že minilo — mi je pripovedovala — kar sem zadr.iiič videla cesarja Frana •Jožefa; bilo je to pri Martinovem rtiču okoli 1, 1895. Trikrat zaporedoma mc je po prin-cczinji Metternichovi vabil, naj se oglasim pri njem, ko pojdem mirno njegove drŽave. Med vožn;o po Adriji sem se odločila da pojdem k njemu na obisk; saj vožnja iz Trsta do fschla itak ne traja dolgo. Mudila sem se tam dva dni. Priznali vam moram, da je bil cesar ves čas pri meni. Dolgo sva se izprehajala sama... Kako čudna stvar, ta sipatija! Ako je sploh kak vladar, kateremu vzbufa moje ime žal-osine spomine, je to gotovo Fran Jožef. Pa pustimo to, saj je bil mojemu soprogu La V obeh slučajih pa je potrebna odobritev J11,611* kljub dogodkom v letu 1859. vedno na s strani akademskega sveta za trgovsko šolstvo. Poleg rednih dijakov se sprejemajo tudi poslušalci, katerim ni potrebno za vpis nobeno izmed gori omenjenih izpričeval. Študije poslušalcev pa nimajo nikake zakonite vrednosti in se ne priznavajo v svrho doseganja akademskih stopenj niti v slučaju, da so prizadeti napravili medtem maturo, katera je predpisana za sprejem rednih slušateljev. Prošnja za imatrikulacijo, pisana na kolkovanem papirju za 1 liro, naj se pošlje na rektorat v času med t. avgusta in 5. klonjen: dobro je namreč vedel, da je bil cesar Napoleon oni, ki je 1. 1866. zabranil Prusom pohod na Dunaj... Mogla sem tore| kramljati z njim kakor se mi je zljubilo. Zdelo se mi je, da mu ije to ugajalo in tudi meni ni bilo ravno neprijetno. Pomislite, da sva midva razen švedskega kralja Oskarja II., se je itak tako malo mešal s splošno zgodovino Evrope, edina, ki sva preživela dogodke izza leta 1870... Poleg tega sva bila oba, on in jaz, tako nesrečna! On vdovec, jaz vdova. Njegovo ženo so umorili, moj mož je umrl vsled prevelikih skrbi. Najina dva sinova sta napravila žalosten konec. Jaz sem izgubila svoj pre- utrudila, sem hotel vstati, da se poslovim. A ona mi je namignila, naj ostanem; nadaljevala je s krepkim glasom; «To ni še vse. Čecto govorijo, da <|e Rudolf s svojim saaaomorcic zadal smrtni udarec habsburški dinastiji in da se ta ne bo dvignila več. Izjavljam vam, da pripisujem žaloigri v Maycrlingu zelo malo važnosti v tem oziru. Mesto, da bi ee prestolonaslednik imenoval Rudolf, se imenuje danes Fran Ferdinand; jaz mislim, da ne bo useda avstro-ogrske monarhije radi tega veliko drugačna. Tcda intimna žaloigra, ki se je odigrala 29. prosinca 1889., je že imela v inozemstvu težko posledico, o kateri javnost ne dvomi, da bo v moralnem in socialnem oziru nsi^a odmev med svetom. O tem sem vam ravno hotela govoriti. Ko je cesar Fran Jožef izvedel za nasilno smrt svojega sina, je o tem takoj- brzojavno obvestil papeža Leona XIII. ter ga prosil dovoljenja, da priredi Rudolfu svečan cerkveni pogreb, dasi si je le-ta sam vzpl življenje; dostavil je, da se v slučaju, ako ne dobi tega dovoljenja, odpove prestolu. Ker jje šlo za nsČelno ^P1^; sanje, ali se sme sagio"BOrilcem splob dovoliti cerkveni pogreb, se Leon XIII. ni mogel sam odločiti, temveč fe vprašal za svet državnega tajnika kardinala Rampolla. Tajnik se je takemu dovoljenju odločno uprl: okolščine, v katerih si je Rudolf odrezal nit življenja, ne dovoljujejo, da bi ga pokopali po obredih sv. cerkve. Sv. oče je tedaj iskal srednjo poi, ki bi ga peljala iz te zagate: mesto svečanega cerkvenega pogreba, nad katerim bi se zgražalo mnogo duš, bi-li ne bih> mogoče dovoliti Rudolfu Čisto zasebnega, popolnoma tajnega pogreba v dvorni kapeli? Kardinal Rampolla jc odločno vztrajal na svojem stališču. Papež je šel mimo njega ter pooblastil dvornega •kaplana, da pok opij« tajno Rudolfa. Toda Fran Jožef ni popustil: zahteval je vnovič svečan pogreb, ako nc se bo odpovedal prestolu. V svoji velikodušnosti in pomilovanju starega vladarja, ki je bil že tolikrat tako težko izku-Šan se je Leon XIII. vdal. Zadnji sprevod se 5C torej vršil z vso slavnostjo in po cerkvenih obredih. In to je bilo Francu Jožefu v veliko tolažbo, ubogemu vladarju, ki je bil sam pri sebi že odložil krono. Nesreča je hotela, da je cesar izvedel za trmasta nasprotovanja kardinala Rampolla in ni se mogel premagati, da bi ne smatral njegovega nastopa za osebno žalitev... Trinajst let pozneje ;e Leon XIII. za-tisnil očL Gotovo se še spominjate, kako vroča je bila želja vseh onih katoličanov, ki so bili širšega in bolj svobodomiselnega nazirala, da bi bil izvoljen kardinal Rampolla za pa stol, on bo brž/cone v kratkem izgubil polo- peža; a spominjate se tudi, kako je krakovski vico svojih držav. Da, nesrečni cesar, je pre- kardinal zadnjega dne kenklava, v odločilnem q Krt nricMfvnvat nmaitu Avalm. ' — —t' _ ■_____ _____• T?____ T _ hotel ostati Srb. Hotel jc o lira ni ti svoj jezik, svoje običaje, svopo vero. Suženj, ali — Srb! Raje služiti, nego odpasti od svojega roda in plemena! Raje še potikati se cd kamna do kamna, od planine do planine, nego izdajali svoj rod in kri svojo! Teu-goslovensko zeml|o, zaspalo solnce v vsem svojem sijaju. Napočil je tisti pravi, lako dolgo dolgo zaželjeni Vidovdan, ob katerem se danes grejejo milijoni in mikroni osvobojenih bratov. In vsakdo, ki je kdaj občutil v sebi, da je suženj, zahteva sedaj svoje mestccc na vidovdanakem solne«, da ve, - pa biki tudi le za trenutek — kako je svoboda v resnici mila nja junakov in mučenikov, ki so za ta divr.i irf fivitli dan trpeli in padli! POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST » bo ime« lo svoj običajni sestanek jutri v ponedeljek ob 15. uri v navadnih prostorih. Predsednik. Na krivih poteh. K našemu včerajšnjemu članku pod tem naslovom nam piše prijatelj lista: V svojem današnjem članku se poxivfje-> te na vojaške upore v Judenburgu in Radgoni kot dokaz, da smo mi Jugosloveni pridno pomagali rušiti Avstrijo. Upam, da mi ne boste zamerili, če Vas opozorim še na druge take upore, katere so izvršili jugcslovenski vojaki. Velik upor mornarice v Kotoru, delo Dahna-tincev, Vara bo gotovo znan. V istem času eo se pa uprli tudi dalmatinski peš-polki in -sicer 37. dalmatinski polk v Doboju v Bosni ter 22. dalmatinski pešpolk v Mostaru v Hercegovini, Ti trije upori, Kotor, Mostar, Doboj, so bili skupno organizirani in teklo je že precej krvi, predno je avstrijsko vojaško poveljstvo s po močjo madžarskih in nemških vojakov upora udušilo. Če sc je Avstriji posrečilo te uj^/re udušiti in upornike deloma obsoditi, so' pa ostali do konca vojne zmagoviti pripadniki ta-kozvanega «zelenega kadra*. To ime jc do^er dovtip. Vojaki,ki so bilr odpuščeni iz bol lic ali ki so se vračali iz dopusta itd., s-o sc mo-ali javiti pri kadru svo;e£a polka. Toda v It 'm 1917 m 1918 so se začeli ti vejaki zbirati v gozdovih; to jc bil < zeleni kader», V lvrvažV: H gozdovih, v Kozari planini pri Banjuluki * gozdovih okrog Livna in Jajce, v dalmatinski • planinah je bilo vse polno takih < zelenih kad rov.>, ki so bili vsi dobro oboroženi, nekater, celo s strojnicami. BiH so izvrstno organizirati, poveljevali so jim bivši podčastniki in rezervni častniki a ljudstvo jih fe povsod podpiralo; znanim avstrijakantom, j>osebno muslimanom, so radi jenjali ovce in dru^o živino. Žendarine-rija in tudi redna vojska jrcn ni megla do živega, ker so se «zelenjaki;> hrabro in neustrašeno branili. Zanimalo Vas bode mogoče, če Vam povem, da sem jaz vodil v letu 1918 pri takozvani Wach-und Hilfsdienslkcmpagrie nekega dalmtinskega polka, pri kateri eo se zbirali vsi vojaki iz bolnic, dopustov itd., evidenco volkov, kateri so bili na dopustu in s-e r.iso vrnili. Da« se je zadostilo uradni formalnosti, se jc redno brzoja\J;alo orožnikom, naj tega ali on*.-ga < urlauberja» aretirajo in spremijo na kompanijo. Toda orožniki so redno javljali, da jc nemogoče, v zadnjih mescih so celo včasih uradno javljali, da je šel ta ali oni «zum jjrii-nen Kadcr:>. Seznam vojakov, ki se niso vrnili več z. dopusta, je pri meni obsegal meseca septembra 1918 kakih 2000 mož! -Zelem kader® ni bil plod splošne utrujenosti, amoak pred vsem plod odpora proti Avstriji. Gotovo je biia tudi pri Nemcih in Madžarih verna utrujenost velika, toda «zelene kadre* smo imeli samo med Jugosloveni. Edini Čehi so imeli nekaj sličnega, rekel bi, bolj modernega. Na tisoče so polnili razne bolnišnicc in barakr na Češkem in Moravske ni. Število večinskih iii manjšinskih poslance^ po posameznih deželah. Kakor smo že poro čali, bo vsa Italija razdeljena pa novem volil-venem red-u v petnajst deželnih okrožij. Poslanska mesta dežel so razdeljena med večino in marjjšiae tako, da pripadeta večini v vset državi dve tretjini ali 356 poslancev, dečim ie tretja tretjina ali 179 poslancev namenjena za manjšine. Razdelitev poslanikih) mest po posameznih deželnih volilnih okrožjih jc sle- deča: 1} Piemont večina 31, manjina 16 2) I-igurija Tt 12 if 6 3) Lombardiia ff 47 11 23 4) Ben. in Trident. If 35 IS 5) Jul. Krajina M 15 »f 8 6) Emilija ,, 27 •i 14 7) Toskama fl 25 13 8) Marke H 10 r: 9) Lacij in Umbrija 11 20 _ 10 10) Abruci in Molisc • t 14 f t 7 11) Kampanija 41 33 if 16 12) Apulija fl 21 rt 11 13} Kalab. in Bazilik. II 19 ff 9 14) Sicilija It 39 tt 19 15) Sardinija ti 8 tt 4 manjS. 179 dneve- se prišlo na na Dunaju novembra. Poleg imena, priimka, oćetov- pričan, da bo prisostvoval razpadu Avstro- | trenutku izrekel v imenu cesarja Prana Jo- in sladka in zlata! In vsakdo se milo sporni Skupaj več. 356, Kako potvarjajol Pred par je razširala ve^t, da je kongresu Zveze lig narodov do ojstrega incidenta! med bolgarskim in juigosiovcnskLm zastopnikom an da je pri tem zmagalo bolgarsKo stališče. Glasom teh vesti je v politični komisiji bolgarski delegat predlagal, naj se makedonsko vprašanje predloži v proučenje Društvu narodov. Jugoslovanski delegat dci je izjavil, da ta predlog pomeni iznenađen napad in nelojalen čin. Radi telr besed da je predsednik pozval jugo-slovenskega delegata na red in mit odtegnil besed?, v sled česar je jugcslovenski delegat zapusti? sejo. Po posredovanju, čehcslovaške delegata se je ta incident poravnal in sprejet je bil bolgarski predlog. Glasom tega poročila bi bil zastopnik Jugoslavije doživel hud' moraličen in cibčutlijv stvaren poraz. A kaj je bilo v resnici na stvari? Jugoelo-« venski delegat dr. Čoicvić je d.ošet povsem slučajno v politično kosnisijo v hrpu< ko je bolgarski delegat <$r. Kyrov slavi' predlog za proučevanje razmer v Makedo» niji glede slovanskih manjšin, Jugosloven* ski delegat je smatrali tako postopanje kot iznenađen napad, ketf la stvar sploh ne spada v politične kermisi^o, marveč v cuio za manjišne, kjer je Jugoslavija tudi zastopana. po delegatu. G. Čorcrvić, je mislil, da so Bolgari — z ozirom na dejstvo, da Jugoslavija v politični komisiji ni zastopana — hoteli v odsotnoGli jugoslovcnskega de-l-egata vtihotapiti; v debato* makedonsko vprašanje in zato jc energično protestiral proti temu. Po posi trovan ju francoske, poljske in češko slov aske delegacije )e bil v nekoliko ublaženi formi sprejet predlog g. Čorovića, da se ta debata umakne z dnevnega reda! Za ta predlog s*oi glasovali V Tistu, Au jului 192*. •EDINOST* TIL hidi Madžari!! Tako izgleda torej v res-piči tisti «poaraz» jugoslovenskcga dele- itaH «IncMent» se je torej odigral fin re-fil prcoej drugače, nego so uverjale gori pcienjene vesti. Je to pač nov primer, Itako ©e vesti ali naravnost iJzmišljajo, ali pa potvarjajo. Promocija, 23. t. m. je bil promoviran na ftast doktorja prava na staroslavni Karlovi tmiverzi v Pragi g. Stanko Landr, sin cdravnika g. dr. Landra v Opatiji. Čestitamo! Porazen izid šolskega leta ca realki ▼ Idriji. Mislimo, da lahko postavimo mirne duše kol potorično dejstvo, da je slovensko dijaštvo od nekdaj dajalo izvanredno velik odstotek marljivih in nadarjenih dijakov, tako visok odstotek, kateri se ie lahko vzporedil z odstotkom vsakega drugega nareda. Posebno podučilo je bilo to razmerje posebno na nekdanjih nemških Srednjih šolah v Trstu, kjer so sedeli med istimi stenami slovenski, italijanski in nemški dijaki in kjer so slovenski dijaki vedno prednjačili, relativno in absolutno, v napredovanju v šolskih predmetih. Ni lorej kratkomalo verjetno. da bi bili sedaj zbrani v Idriji sami lenuhi in tepci. Če številke navadno dokazujejo, tu jim ne moremo verjeti, Prcj-eii smo ikraiko Kubo poročile e, da je letos na idrijski realki t!cb;lo vse^a rkupaj kakih 60 dijakov ponavljahu izpit, od teh jih je dve tretjini iz Šolska razstava, Proseško-kontoveljska STAREJŠI brivski Višjih razredov, torej med dijaki, ki so že mar-sikak razred absolvirali z dobrim uspehom. V V. razredu je biia 43 dijakov, a ponavljahu izpit je dobilo 20 dijakov; v VI. razredu 2! idijakov. 11 ponavljaJnih izpitov; v VII. razredu «e cd 13 dijakov dobilo 7 ponavljalni izpit. To so pora/.ne številke, ki ne morejo odgovarjati moralnim pobojem. Društvo narodov in naredne manjine. Član angleškega odposlanstva na nedavnem shedu udruženi za Društvo narodov, ki se }Z \ršil na Dunaju, Sir WiUcnghby Cckinson ie pedal dunajskemu listu «Neuc Freie Presse nekoliko zanimivih izjav o Društvu narodov in vprašanju zaščite narednih manjšin, Njegcve izjave so tem važnejše, ker je g. D ckinson predsednik kombije za manjšinska vpratanja in je riegova kompelenca glede tega kočljivega ljudska šola vabi ljubitelje ženskih in moških ročnih del na šolsko razstavo, katera se vrši dianes od 10-12 predpoktne Sn od 14-19 popoldne. Šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivana nas kliče, da se danes vsi udeležimo vrtne veselice, ki jo priredi na vrtu Narodnega doma v korist otroškega vrtca. Za obilo zabave je preskrbljeno kakor tuid za postrežbo iz šotorov s pijačo m jedilom. Stregle bodo namreč iz prijaznosti naše dične gospodične. Poslu-šajmo klic in storimo svojo narodno dolžnost s tem, da položimo dar domu -na altar. «Ženski svet». Izšla je 7. številka glasila ženskih društev v Primorju. Vsebino prinesemo v prihodnji številki. Tekma proti spanju. 16 tekmecev se bor.? v dvorani Fenice drug proti drugemu, vsi skupaj pa proti spanju. Med njimi sta dve deklici in en črnec. Pogled' na dvorano je zanimiv. Okraski s serpentinami in hudomušnimi karikaLuTaini delajo (primeren okvir tej predpustni norost?:'. Tekmeci se vsak na svoj način borijo proti dolgočasju. Dva čevljarja sta si postavila na sredi dvorane delavnico, deklifti se mudita okrog pisalnega stroga ter, ko je godba , primerna, nekoliko zaplešeta. Črnec hodi ;avf gori in doli kakor lev v kletki. Ker se ne trrolrario ct> rva-m ie zdel Spoznamo na črne krokarje, se nam je zdel črnec najbolj svež. V cfVelc kotih se igra dama in domino, eden se ukvarja s kitaro, dva druga tekmeca sta v zanimivem pogovoru: številka 8 pripoveduje številki 13, kaj si bo vsega kupil z nagrado 1000 lir, ki je postavljena za zmagalca; št. 13 ga s krriin obrazom posluSa. Med gledalci smo se na enkrat znašli zraven starejšega moža, katerega smo po zunanjosti sodili, da je delavec. Pokazal je velik smisel za organizacijo. Pripovedoval je svojemu prijatelju: Če b'\ se ti mladeniči organizirati, bi jih 15 leglo takoj spat; šestnajsti bi nato koj potegnil premijo 1000 lir. Šestnajst jih je, lazdelili bi si lahko d^nar m na vsakega bi prišlo 60 lir. Tako se bodo mastili š-e par dni zastonj, a podjetnik bo imel z njihovim trudom maisten zaslužek. Svet mora propasti, ker ni ?m£sla za organizacijo. — DfuiSven« vesti Nogometni odsek — S. D. «Adria» ima danes skupne vaje. Shajališče pri sv. Jakobu pred gostilno DKĐ. Od iod na vežbališčs točno ob 8.15 zjutraj. — Vodja. Športno društvo «A«lria» priredi v nedeljo 15. julija t. L ob 4. pop. na Prošeku sledeče tekme: brzo tek na 100 m, 5 kilomstersko hitro hojo z Opčin na Presek in eaokilometersko kolesarsko dirko. Prijave za tekme sprejemajo vsi odborniki in pismene prijave na naslov: Drago Žerjal, Guardfafa št 801. — Odbor. Maadoljsticca sk. Viktor Parma vabi one gojence, ki so se vpisali, da pridejo k vajam, ki se pričnejo v torek ob 8. zvečer. Sprejema tudi nove Člane za kitaro, violin in mandolin. — Predsednik. Javna kajižnica «feat$akobske Čitalnice a l.aznanja vsem članom in članicam, da posluje redno vsako nedeljo od 10—11. v navadnih bi pre-: prostorih. Istočasno se sprejemajo novi člani. vprašanja nad vsakim dvomom. • V vprašanju narodnih manjšin — je rekel g. Dickinson — je nastopila v zadnjih letih ta izpreraemba, da se kažejo vlade d?"žav, v katerih se nahajajo take manjšine, danes i bolj pripravljene kot prej upoštevati žeije in zahteve svojih rranjšin. Toda po drugr strani pa se je nasprotje med narodnimi manjžfnamr in narodnimi večinami znatno pecsirilo. To drugo- neugodno dejstvo ima svojo razlago v teni, da so narodne manjšine vsled počasnosti, s katero se izpolnjujejo njihove želje, razočarane, a to dej-sivo ima zopet Fvoj vzi'cfe v popolnem po m2r.jk2Djii spravljivega duha pri množicah vIac:2;Očih narodov. Vlade so bolj spravljive kakor narodi, ai naravn-c je, da vpliva mišljenja narodov na zadržanje vlad. Moji prijatelji in jaz smo stalili že pred dvema letoma predlog, nai bi se ustanovila posebna komisija Društva nar-ediov, ki učevala vprašanja narodnih manjšin. Dru-j Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in sivo narodov je tedaj ta predlog zavrnilo, ker je bilo mnenja, da bi bila ustanovitev take komisija v nasprotju z mirovnimi pogodbam*. Toda še dandanes smo prepričani, da bi mogla samo kaka taka komisija odpraviti adi vsaj ublažiti nezgode, ki tlačijo narodne manjšin«. Vsled tega smo stakli ta predlog tudi sedaj. Vprašanje narodnih manjšin, ki je za veliko držav in narodov v Evropi največje važnosti, pa bs se dctlo rešiti tudi z ustanovitvijo mešanih košnji*, ki bi jih sestavile prizadete vlade a-ne v svrhe poravnavanja spornh manjšinskih vprašanf. Vsaka izmed! prizadetih vlad nima pač opraviti samo z narodnimi manjšinami v lastni deželi, temveč ji gre tudi za usodo lastnih rojakov, ki tvorijo narodno manjšino v sosedni državi. Povodom sedanjega sheda mednarodne zveze i:druženj za Društvo narodov sr.m epszi!, da se načrt za ustanovitev takih nsešanih kcnvsrj promatra s simpaiijami. Tako mi je rekel na pr. neki estonski zastopnik, d? ss živo zanima za vprašanje narodnih manjšin ne samo zato, ker ima Estonska v s v o/h mejah male manjšino* nemških Baltijcev, temveč tudi zato, ker tvorijo Estonci narodno manjšino tudi v Rusiji. Vsled lega smatra za neobhcidno potrebno, da sc Rus ji naložijo iste obveze kakor Estonski. Isto velja glede Poljske, kjer se Nemci pritožujejo- proti postopanju vladajočega naroda, medtem ko se tudi Poljaki pritožujejo s svoje strani proti ravnanju Nemcev z njihovim;;* rojaki. Ako bi poljska in nemška vlada pristali na to, da bi se v taki mešani komisiji posvetovali na prijatelji način o usodi narodnih manjšin v eni In dragi državi, bi se morda našla pot, katera bi dcvedla do trajne rešitve spo/-uih vprašanj na nečin, ki bi zadovoljil obe strani. Na sličen način bi lahko razpravljale Romunska in Ogrska in Čeho-slovaška in Ogrska. Ideja teh mešanih komisij se naslanja na takoimenovane mandatne komisije, kakor so predvidevane za ozerrlja, \ katerih imajo nekatere države takoimenovane mandate. Tudi na sedanjem shodu se je pokazalo, da imajo slični sestanki zastopnikov raznih narodov nenavadno blagodejen vpliv. Kakor v življenju posameznika tako nudijo osebni stiki tudi v življenju narodov neprecenljive koristi :n gladijo pot za boljše razumevanje vzajemnih interesov. Relekcija naših otrok ptfi Sv. Jakobu. Podpisano vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu si šteje v prijetno dolžnost se tem potoni prav srčno zahvaliti vsem debrotni- mesečna odškodnina za knjige 1 liro. Sprejemajo sc tudi darila knjig, da se knjižnica kolikor mogoče razširi in pomnoži, — Odbor. Marija Grmek Matej Knehtel poročena Sv. Ivan pri Trstu, 1. julija 1923. 349 ŽiVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Slite Soma si Mm. — Lastna palafa. Delsltka glavnica Jo rezervni zaklal K £. SI. izvišuje kaloto »se taataa it noiilaito tnaukujs. ■ Urada« ure od 9-13 = Zato kupujte „PEKATETE"! So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. 41,8 samo na stalno po nit, kateri reflektira službo io na stalno srnzDo, se sprejme v si dogovoru, J. Kolakovič, Ajdovščina. 918 JACONELLI*. Prosim, dvignite pismo pri upravniitvu Edinosti. Nemogoče mi je bilo Vaše cenjeno pismo dvigniti na pošti, ker to nasprotuje današnjim predpisom. «Una» 666. 922 BABICA autorizirana, sprejema noseče. Prijazna postrežba, tajnost zajamčena. Slavetz-Sandri Via Giulia 29 931 NA LETOVIŠČE v Slovenijo! V najlepšem kraju Slovenije, na vznožju velikanov Alp, Grintovca in Storžiča, krasna sokična lega, krasni gozdovi z lepimi izprehodi, se nahaja hotel vStoržiČ.* Lepe, novo opremljene sobe, izvrstna kuhinja, solidna postrežba, cene zelo nizke. 930 POZOR! Krose, korale, zlato, platin in zobovje p« najvi$*ih cenah olačuje edini grosiaf Beilcli ........ ieli Vita, via Madonnina 10. I. 32 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za »vijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 ali glasovir v vsakem stanju, kupi PLANINO alr gl: uglagevalcc Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. (6) KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlati 85.50 Pondares 6-1. 44 SREBRO, zlato in hriljante plača več kot drugi Periot, via S. Francesco 15, II. 45 GOSPA bi dajala uradnikom dobro in obilno domačo hrano od 180 lir naprej mesečno. GladtiKč, Chtozza 18/11 903 ŠIVILJA izdeluje krasne obleke od L 25.— naprej. Gladulič, Via Chiozza 18-11 904 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba, zajamčena tajnost. Hladiš, Madonnina 10/11 907 DVE STISKALNICI za seno, gik in kočijo proda tovarna testenin v Ilirski Bistrici. 915 200—360 litrov pasterizinanega mleka išče dnevno mlekarna via Boccaccio 4. 916 BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema noseče. Ljubezniva postrežba. Tajnost Corso Garibaldi 23/1 - 917 V SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazza Liberta. se prodajajo po cenah brez konkurence spalne sobe, popolne, z mizico in dvema stolicama po L 1100.— poročne sobe od L 2000.— naprej, obedne sobe s stolicami s pristnim usnjem od L 3000.— naprej, pohištvo za letovišča, kuhinje, stene in omare za. predsobe, garniture za klube, sobane, popolne oprave za urade, tudi posamezni kosi. Velika izbera stolić, naslonjačev i. t, d. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohištvo v tranzitu po posebnih cenah. Samo v Via Pauliana 1, vogal Piaeza Liberta 901 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter, preteklost in bodočnost. Trst — Via Geppa 10 _658 350 Mali oglasi se računajo po 20 stol, beseda. — Natonijša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 etot. beseda. Najmanjša pristojbina L 4.—* Kdor išče službo« pUči polovično cenow HIŠICA, krasna, s štirimi prodori se proda. Rcjan, Molini 750 in vrtom, 925 PRAŠIČE, lepe vrste, 2 meseca stare, prodam. Chiad ino in Moate 155, Trst. 924 SEDLARSKI pomočnik se sprejme takoj. Franc Vičič, sedlar, Zagorje pri Sv. Petru na Krasu. 919 22 LETNA trgovska pomočnica, boljše družine, z dobrmi spričevali, vešča vseh trgovskih del, išče mesto s 1. avgustom. Gre najraje na deželo, ponudbe poslati na upravništvo pod « Sreča » 920 :om, posebno trgovcem m pekom, ki so s svojimi velikodušnimi prispevki v blagu in denarju pripomogli, da smo mogli v letošnjem šolskem letu tako izdatno prehranjevati nad dvesto gojencev naše šole in otroškega vrtca. Uspehi so vidni in otroci in njihovi stariši naprošajo podpisano, da tudi v njihovem imenu izreče vsem kar najtoplejšo zahvalo. — Vodstvo slovenske zasebne šole v Trs tis. ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Madame Hanum Kalime, via Gepa 10, I. 927 TovarnlfKo posestvo posebno pripravno za vsako podjetje, v lepem mestu Jugoslavije, v bližini kolodvora in potoka ležeče, z nsvo dvonadstropno hišo, s 4 stanovanji, parketnim podom, kopalnicami, lastnim vodovodom z motornim pogonom, plinsko razsvetljavo ter pripadajočim stavbenim prostorom od 1586 m2 takoj za 1 milijon lir ugodno na prodaj Pobližna pojasnila daje: R. Wratschko, Ptuj SHS Slovenija. (337) ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ BIZJAK sprejema od 9 do 13 In od 15 do 19 ob nedeljah od 10 do 12. M XX Setiembre 39, L nad (nasproti Teatro Nazlonale), Trst. 59MIII9BIIBBIIBHII ilH V Mariboru pri kolodvoru, Meljska cesta 12, se proda radi likvidacije dvonadstropna hiša z obširnimi |novozidanimi pisarniškimi prostori v posebni enonadstropni novi zgradbi, z obširnimi novimi ^suhimi skladišči, z velikim hlevom in senikom, avtogaražo in posebnim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. — Posebno ugodno za trgovino en gros aH industrijsko podjetje« (349) cOBASTO BLAco zm praktično In elesantno poletno obleko bombažflstc, enobarvno svileno, re&Iamna cena po L It H bombažosto, Mane, moderne barve h 9» Gobasto blago, Gobasto blago, Gobasto Maso, Gobasto Maso, Gobasto Maso, fantazija, bombažasto, 100 cm od L14. Gobasto blaso, Gobasto Maso, s črtami Bavadere 99 99 9- 10.50 11.-1L- - santi bombažasto, belo 13.50 bombažasto, belo fn barvano, najfinejša vrsta . . . . i • . . 99 99 1 M 15. «1 t) Cono L III -16 Teh 10-08 corso V. L 111 -16 Tel. 24-24 novi In rabljen! vseh svetovnih znamk, cene brez konkurence. (212) — Prodaja, zamenjava In poprava. — Ignazto Neuharr, Trst, Via Sanit& št. IS, B. nadst. Plačajo se najvišje cene za rabljene glasovi rje v vsakem stanju. GLASOV »M, tatefefrktia, ktla, tista, cotiift- jtnn. ti PCHL LK znkB. raafi-m ujteljb mM. v m£» m srfak KTOVA mmt aj. tista, a jdi!*« liri« M'/« io 9S° 'o- ATUURH, mta. u prio, snkaajc iit ttBU - Bisurn«, »•»-trs«. sTOotpitii stekli. UM M apfli. MJB1TE HI VL EMIL) M B- flMiučEg asm. UČKE u itjt t. mta ViifakM«. Ts-krfi mat UHE-n taejtgH » SjLS^JE. TUPE1, M. Binvei MftaBH, srfKfli arah, kafri, mfco-lmi, prtitnimrt fiitito a kulta. PHUI£,hki L L d. ERGA KEHlfrO - TEHHIČRI HVOB Trst, Via Pler Lntgi da Pale str ina štev.. 2 Za nakup hiš, trgovin, gostiln, kmečkih posestev ter raznih obrtnih in industrij, podjetij v JUGOSLAVIJI obrnite se na REALITETNA PISARNA, LJUBLJANA, Poijanska cesta 12, kjer dobite vse tozadevne informacije brezplačno. DOPISNICA ZADOSTUJE. 26.1 a JUSTA SUBAN \!I Znatno znižanja cen I! Vrdela, Tlmignano štev. 1407 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in okolici svojo dobro založeno trgovino jestvtn in kolonialnega blaga po konkurenčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja in petroleja. Postrežba točna. PoSilja sc tudi na donr. Telefon 31-10. (281) ————i.....mmmmf-Š Zalogu železa In Kooln GIOVANNI BABUDER Trst, Via Lodovico Ariosto 5 vogal Via Udine (prej Belvedere) kupuje staro železo, med, baker, cink, svinec In druge kovine, kakor tudi ostanke od vrvi In belega stekla, cunje, papir, kosti, gumi, ter plačuje po visokih cenah. Vojn! materfijal izključen. 347 Radi razpusta trgovine iuksurijoznega, navadnega POHIŠTVA gorica — m Morelll št. 49. Kmetijske zadruge iDMAlijei! Iz prve roke nudimo za prihodnjo je-en : Tomaževo žlindro, zajarat'sno 16 — 20,/". raztopljivo v citronovi kislini, franko vagon 11 Trsta po L. 2.08 za jednoto, vzkljućno vreča. Pri tej priliki ponudite nam Vaše morebitne pridelke: seno, drvežna klijentela. Posledica tega bi bila ne glede na končni izid, da bi bil ti zapleten v brezkončno kazensko afero, ki bi onemogočila tvo^e nadaljnje korake proti njemu. To je bil njegov namen, kot mi je sam priznal. Le nekaj ga je zadrževalo, da se je še obotavljal — No kaj -takega? Strašno je to, kar ti moram priznati, Walter _ in vendar se mora zgoditi! Jaz sem bila predmet njegove obzirnosti. Rekel mi je, da je v tistem hipu, ko je pokazal psihijatru na hišo, pomislil na moje trpljenje, če bi me ločili od Lavre, zato je poslal proč zdravnika. Vsekakor pa sem videla na svoje oči, da je oni mož šel od njega, ne da bi niti enkrat pogledal na našo stran in na naša okna. To verjamem, Marijana. Najboljši ljudje niso dosledni v dobrem, kako bi bili najslabši v zlem? Istočasno pa ga imam na sumu, da te je hotel le- z nečim ustrašiti, česar ne more v resnici izvesti. Dvomim, da bi nam mogel sedaj po gospodarju umobolnice povzročiti kakšne težave, ko je gospod Persival mrtev in gospa Catherick prosta vsakega vpliva. Toda pripoveduj dalje. Kaj je rekel grof o meni? Q tebi je govoril nazadnje. Oči so mu po- stale bolj žive in ostre, njegova podoba se jc izpremenila in predstavljal je mešanico neusmiljene odločnosti in teatralnega prezira, kar sem imela že priliko na njem opazovati, in kar ga je delalo tako zagonetnega. «Sv*i-rite gospoda'HartrightnU je rekel z največjo bahavostjo, nenevarno ranila. Strel in ječanje ranjenca je privabilo v sobo njegove domače, ki so poklicali telefonično na pomoč zdravnika reSilne postaje. Do&pevši na lice mesta je ta podal mladeniču prvo pomoč ter mu za silo obvezal rano. Potem so ranjenca prepeljali v mestno bolnišnico. Tam ga je zaslišal policijski agent ter ga vprašal po vzrokih njegovega nezdravega čina. Mladenič je odgovoril, da so ga k temu prignale žalostne družinske razmere. Scarambolija so sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje ni nevarno. Zdravniki menijo, da bo okreval v 2 tednih. 2 okna je padla. Včeraj popoldne so nekateri poglavci nagajali vratarici Katarini Zeppan, stari 60 let, stanujoči v ulici G. Vassari št, 2. Starica fe stopila k ciknu v pritličju ter začela zmerjati nagajače. V razburjenosti se je preveč nagnila skozi okno, izgubila ravnotežje ter se prekucnila na ulico. K sreči je okno le Itaka dva metra visoko od tal, zato se starka ni posebno hudo pobila; zadobila je le neznatne praske po obrazu in par bunk na glavi, tudi na d »sni rami se je nekoliko opraskala. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ie bil telefonično poklican na lice mesta. Starko so prepustili domači oskrbi. Nesreča malega letoviščarja. Včeraj opoldne so pripeljali z vozom iz Divače, kjer se je nahajal s svojo materjo na letovišču, na tukajšnjo rešilno postajo 3 letnega Redenta Jungo; deček je bil ves pobit po glavi in je imel zlomljeno levo nogo. Mati, ki ga je spremljala je povedala, da si je mali Redento pri igranju doma zvrnil .nase neka vrata, ki so bila prislonjena ob zid. Na ta način je zadobil omenjene poškodbe. Zdravn.vk jc malemu ponesrečencu uravnal zlomljeni ud ter mu obvezal rane na glavi. Nato so Redenta prepeljali v mestno bolnišnico. — Okreval bo v 3 tednih. V Trsta, dne. 1. julija 1923- Vesti z Nil Kalka — na gori nad Šturijami — bo dne 8. julija ob i0. uri, kakor lani in na istem prostoru, sv. maša na prostem v gozdu. Pel bo vrl f pevski zbor iz Šturij. Ljubitelji narave in planin in lepega razgleda, popnite se ta dan na Štursko goro. da se navžijote gorskega zraka! * Godbeni krožek iz Gorice bo gostoval v nedelo 1. julija v Ajdovščini v dvorani gospoda Bratina, kjer uprizori priljubljeno komedijo Mali Parižan» in burko vseh burk ^Pretkani komik". Omenjene igre so dosegle vsepovsod popolsn uspeh in vsled tega se vabi slavno obtirslvo iz Ajdovščine kakor tudi iz okolice, da v velikom številu poseti ie predstave. Prva predstava se začne ob pol 4 h druga ob pol 8. Pri odmorih koncert godbe. jemna in je bila uvedena ▼ Italiji 1. 1917, vsled močne spekulacije na padanje tečajev, ki se je bila razpasla v Italiji v sporazumu podobnim stremljenjem, ki se je opažalo tedaj v New-Yorku. Ta izjemna določba pa nima v normalnih časih po mnenju borznih krogov nikakega pomena: špekulacijo na padanje tečajev sicer lahko -zajezi, toda nima nobenega vpliva na špekulacijo na dviganje tečajev, katera je često za celotno gospodarstvo ravno tako nevarna. Po mnenju zveze borznih mešetarjev se je ta odredba izvajala navadno v smislu, ki je bil ravno nasproten namenu zakonodajalca. Zelo pomembno fe dejstvo, da izkazujejo zadnji statistični podatki, da se je svota delniškega kapitala v preteklem maju skrčila. To je prvi slučaj po mnogih mesecih. To dejstvo pa ne pomeni, da pojema ustanavljanje delniških družb, temveč je vplivalo na statistične podatke za omenjeni mesec dejstvo, da je družba «An saldo« znižala svoj kapital od 500 na 5 maljonov lir in «Nazaonale di Navigazione* od 150 na 15 miljonov. Pri tem (je Šlo za kapitale, ki at> se smatrali za izgubljene že dobri dve leti. Važno za kmetijske zadruge in kmetovalce. Kakor javljamo na drugi strani, se je ustanovilo te dni v Trstu y ulici Raffi-neria 7, I. nadstropje, po> inicijativi (itn pod okriljem gosp. Danila Bolonič-a, bivšega ravnatelja Kmetijske Zadruge v Trstu, novci «Kmetijsko trgovsko di'uštvo«, katero se bo pečala izključno- z izratvnim uvozom in izvozim iz inozemstva in v inozemstvo vseh glavnejših kmetijskih pridelkov in potrebščin-, kakor: žveplo, galico, koruzo, pšenico, krompir, dirva, oglje, siemena, med, včnski srež, umetna gnojila itd. Ker poznamo1 gosp. Danila Bo!onic-a za zelo delavnega in trgovsko veščega strokovnjaka in koit osebo, kateri leži zelo na srcu poboljšanje gospodarskega položaja naših kmetijskih zadrug in našega kmeta splch, ne dvomimo, da bo to novo «Kme-tijsko trgovsko društvo» pod veščo roko gosp. Danila Bolonić-a s tem, da se bodo! dolarji opravljen. Posebno in največjo pažnja naj posveti ofcuvalut Obuvalo tum bo mehko, voljno, nikar premajhno, a tudi ne preveliko, Ne stiskaj z vezfft gležnjev, tako da je noga ovirana' v gibanju. Pretežko obu-valur ovira igralca ori tekanju, a tudi pri ravnanju z žogo. «Napadalci» in «tekačic naj imajo vedno lažje čevlje nego .pa «branitelji«. Nikar ne obuvaj zsl tekmo novih čevljev 1 Vsak reditelj mora paziti, da ne igra noben igralec s podkovanimi čevlji. Žeblji škodijo žogi, čevlji so težki a tudi nevarni za soigralce. Glede barve obleke naj velja: nikar pre-kričečih barv. Ofelekat, posebno srajca, naj ne bo preohlapna, ker taka obleka ovira pri tekanju, posebno ob vetrovi tem vremenu. Hlade naj bodo lahke tako kratke, da ostane koleno gedo. Nogavice naj segajo preko meč; naftolfe so volnene. Mncgi igralci imajo slabo navado, da shranjujejo nogavice od igre do igre v hlačnih žepih. Posledice takega ravnanja si pač lahko vsak predstavlja. Pokrivala igralec ne potrebuje, ker ga že itak med igro gotovo izgubi; ookrrvalo je tudi ovira pri udarcih z glavo. Obleka naj bo vedno snažna! Stara znana zlatarna MIH. ZITRIN Corso Vitt. Em. lil. 47 kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih dd. (53) Šola Berlitz Trst — Via Torre blanca 21, M, Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleSkem, francoskcm, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan do 9 do 21, Via Torre blanca 21. Trst. QUAUG GORICA — VIA DUO M O ŠTEV, Velika zaloga domačih dvokoles. Dvokolesa inozemskih tovara „Styria" L 530, „Puch" L 5S5, „Waffenrad" orig. — Šivalni stroji: „Neumann", „Gritzner**, „Kaiser", „Rast & Gasser" za družine, za krojače in za Šivilje. Stroji za umetno vezenje, gramofoni in vsi posamezni deli zgoraj imenovanih stroje/. (225 Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo In trpežno. Naročajte in Sirite •EDINOST" 99' Borzna ooročila. Valuta aa tržaškem trfa, j Trst. 30. junija 1923 •grs^e krone • avstrijske krone • . češkoslovaške krona dinarji . » • . . • Icjt •••••••• marke naše po deželne gospodarske ustanove in p ol je delci spi oh vprašanjih nanje svojo vzvišeno želimo. Vsa navodila trgovskega značaja plačno. v vseb svojih poslovnih obračali, uspešno vršilo nalogo, kar mu od srca in nasvete kmetifsko-daje društvo brez- francoski franki • • . švicarski franki . . , angleški funti papirnati 0.20 0.25 0.0315 0.0330 88.50,— 09.— £4.80.— 25.10 11.50,— 12.— 0.0130 0.0154) 22.70 22.85 137.— 137.50 40?.—.—403.— 104— 104.35 NOGOMET fgrališče. Dobro igralisče je predpogoj dobremu igranju. Za to je treba popolnoma ravnega prostora, ki fe poraščen s kratko trdo travo. Najbojf primeren svet je kak izsušen travnik. Posebno pozornost je treba posvetiti prostoru pred «vrati», ker tu tla pod nogami igralcev najbolj trpe. IgraliŠče, ki ni poraščeno s travo, je nepo-rabtjivo, predvsem, ker se dvšga prah, trpi cbitvalo in žoga. Ob suši je treba igrišče škropiti, a tudi drugače je dobro če se ga gnoji. Ako je igrišče hifdo zdelano, ga je treba za nekaj časa zapreti, tako da trava zepet porase. igrišče samo mora biti pravokotnik, za-črtain na tleh in sicer 90—120 m dolg, a 50—90 m širok. Črte se napravijo z apnom, li:kakor se pa ne smejo mesto njih napravili mali jarki ali nasipi. Ravno tako Ob obletnicah smrti svojih dragih stari-1 "?Gra biti začrtano. na tleh «območje vrat*, Nov mecfeiarodoi šahovski turnir. V Moravski Ostrovi s-e je včeraj pričel mednarodni šahovski turnir. Turnirja se udeležijo znani mojstri Rubinstein (Poljak), Bogoljubov, Zeleznjev (Rusa), Euvve (HolandecJ, Hroma tka, Prokeš, Reti, Po-korny (Čehi) ier Nemci Tarrasch, Las-ker, Tartakower, Spieknan, Griinfeld, Wolf. Posebno pozornost bo gotovo zbtfdil stari nemški mojster Lasker, kateri pc dolgih letih sedaj prvič nastopa na mednarodnem turnirju. 5ev darujeta Josip in Ivan Bande! L 50 za «Šolsko društvo*. Srčna hvala! Ob priliki birme darujeta Branka in Vanda Čermgoj vsaka po 10 L in mali Ermanček da si ohladi jez:C k'2r ss vsled bolezni nr mogel udeležiti zabavnega izleta z avtom je dodal 5 L. Skupaj 25 L za podružnico cšd. društva« pri Sv. Jakobu. R. S. 50 L, Gustav Koller 15 L, Marijina družba v Trstu 300 L, nekdo iz Boršta 5 L, M. Šonc, Toma j 35 L. V včerajšnji Edinosti je bilo objavljeno, da se je v Tihi dolini v Postojni nabralo 47 lir za revne otroke svetoivanske mest'a šentjakobske šole. Gospodarstvo GIBANJE TEČAJEV NA ITALIJANSKIH BORZAH Tečaj lire je bil v preteklem tednu nestalen. Nekateri italijanski gospodarstveni politiki bi hoteli vzpostaviti vrednost lire z umetnimi sredstvi, namreč na podlagi mednarodnih pogodb in potom uničevanja papirnatega denarja. Proti taki gospodarstveni politiki se je postavil že finančni minister De Štefani in sicer še mnogo odločneje nego semafor AJbertini. Posledica taketga vzpostavljanja lire bi bila ta, da bi državni dolg naraste! v strahoviti meri, medtem ko bi se dohodki zmanjšali. Daije bi imelo umetno vzpostavljanje lire zelo slabe posledice za državno in privatno gospodarstvo. Sicer pa ni padanje lire odvisno od svote papirnatega denarja, kajti ta svota se stalno krči. V maju se je skrčila za novih 400 miljonov, a od fa-šistovske revolucije do danes za milijarde. O pravih vzrokih nazadovanja lire se sli-£i:-o različna mnenja. Gotovo vpliva zasedba Porulirja na vse italijansko gospodarstvo. Poleg tega p.aj omenimo zakasnitev žetve, vsled katere se morajo kupovati inozemske devize v velikih množinah, Iver sa potrebne za plačevanje žita iz inozemstva. Le malo italijanskih uvoznih trgovcev se je preskrbelo z devizami Že prej; mnogi trgovci so si celo dali odgoditi prejem deviz in valut, ker so upali, da bo lira poskočila. Zato bodo morali plačati sedaj inozemske devize mnogo dražje. Razpoloženje na efektnem trgu je bilo na (splošno klavrno. Tečaji državnih papirjev so ♦ udi padli. Pri drurfih vrednostnih papirjih je bilo gibanje tečajev neznatno. B«orze so se zanimale v glavnem le za. delnice podjetja 'Fiat-, katere so poskočile od 343 na 360. K a zlaga tega skoka se vidi v dejstvu, da prodaja omenjeno podjetje mnogo avtomobilov v dežele z zdravo valuto. Zveza italijanskih borznih mešetarjev je posla!?, vladi spomenico, v kateri zahteva, naj ee odpravi tajkoimenovani «Diritto di Scon-/to». To je pravica, ki jo ima kupec, da lahko zahteva izročitev na določeni rok kupljenega efekta Še pred potekom tega roka, ako plača 4akoj dogovorjeni .znesek. Ta odredba je iz- «kazenski prestar* hn ^kazenska to6ka» PoČe«j