III. leto. Štev. 43. 1916. 0ktober 22. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro'pošilati. sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cene če m jih od štinzh več na eden naslov počila, domi 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá sa naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. „Je vido tam človeka neoblečenoga v evadbeno opravo. “ Mát. 22- Stáliš milošče. Edna starinska pripovest nam prípo-vedáva od ednoga držánja, v šterom so vsako leto novoga krála meli. Návadno so kakšega tüjnica zgrabili, so ti jemi dáli jesti i piti, vse njegove želé so njeni spunili,, liki kda je minole leto njegovoga kralüvanja, so ga zgrabili, ga odpelali na eden pűsti otok morja pa so ga tam vödjáli brezi vodé í živeža na süho,,kde je nevolno prejšeo od gláda in žéje. Najšeo se je pa eden tüjínec, ki je zvedo to návade toga lüstva pa se je tüdi dao od njih za krála zebrati. Kra-lüvao je čedno nad njimi, správlao si je tűdi kinče pa živež pa je Skrivoma dao vnogo bogástva spraviti na tisti pűsti otok z živežom vréd. Dao si je skopatí stüdenec, sadío si je drevje, napravo si je krasno hižo pa kda je preteklo leto njegovoga kralüvanja je z veséljom držao svoje roké, naj ga zvéiejo i pelajo na tisti otok, ár je meo tam vsa potrebna íno je živo tam vnoga leta v bláženství i míri. Ti, moj krščenik, si tüdi za krála postávleni eti na zemle, da bi kralüvao nad stvarmí, nad fticami, nad zemlov i morjom, kak svedoči Sv. pismo. Okin-čao te je Bog, z králeskov lepotov milošče posvečenjá v sv. krsti pa te je koronao z pozvánjom v nebesko krá-lestvo. Tü máš kralüvatí čedno-dobro. Na to edno raoreš paziti, ka se králeska korona ne vzeme od tébe, ka ne zgü-bíš milošče posvečenjá, ne raztrgaš svétešnje obleke. V toj obleki tvoje düše, v lepoti blíska Iübéznosti bože si jakši od vseh kralov zemlé. Angelje boži te sprevájajo po tvojíh potáj ino šereg odičeníh bratov i sestér hváli Bogá za dobrote, ka te je tak okínčao. Tvoja dobra deli, Či je pfehár vodé, štero si komi pobűdo, ali nájménše dobro delo vuime božje očinjeno, idejo pred tebov prek W vekivečnost pa se tam naberéjo na Veliki küp zaslüženja, šteri de té tam čakao na dén plačila. Pa kda de tvojemi!* zemelskom! ládanji konec, se preselíA prek na otok, šteroga si si okinčao?! obogato za tvojega zemelskoga ládanja pa boš te tam lehko živo na veke v bláženom míri. Ka pa či zgübíš milošče na zemli? Či spádneš v smrtni greh pa odürma postáne düša tvoja, pred Bogom, an-gelmi i svetniki? Návuk Jezuša Kristuša je, ka so te nauč tvoja dobra dela ne vredna nikaj pred Bogom. Ka v stálíši greha delaš, tisto ne príde pred Bogá, z tistoga ne boš meo haska nikdár pa či boš sto let živa-pa vse svoje imánje razdelíš síromákom pa či boš bregé prestávlao ino čete národe prípelaš k návukí Kristušovomí, nikaj ti ne bode valálo, ár ne bodo pozlačena tvoja dobra dela z nadnaturnim zlátom bože milošče, brezi šterei lepote jih pa Bog ne vzeme gori. s Pa Či boš pokore delao ino grátaš glasovíten svetníkna zemli: vsa tista dobra dela, štera^sí oprávlao za vremena tvojega grešnoga stálíša so zgü-blena za tebé i ti ne bodo povekšávala tvojega večnoga Máženstva. To je zrok, za^ te prosimo i Opominamo: glédaj, ka miloščo občuvaš, štero si dobo v Sv. krsti. Ali je že več neimaš ? Pašči se pa si operí dűšo v Svestvi pokore, tali či ne moreš zdaj toga, požalűj konči svoje grehote pa obečaj právo pokoro, naj tvoja dobra djánja, štera oprávla Š, vrednoščo dobijo pred Bogom íno idejo na ov svet pred tebov, kda ti bodo potrebna na dén tvojega teškoga računa. Bojna. Lepi jesenski dnevi... zaistino Pripravni za sejanje. Pa seja se tüdi, ali nej samo zrnje, nego i krv človeča v prekrvavih bitkah na vseh bojiščah. Ali vüpanje! Kck se posejano seme vzklije i sad obrédi, tak posejala nedužna človeča krv tüdi bo sad, obilen sad rodila. Vüpajmo, Vüpajmo se i dale molimo z potrpežljivostjov. Poročila z bojišč so sledeča: Romansko bojišče. Boži bič je tak naglo še nej do! vdaro na m eden vereiomen narod, kak na Vlaha. Komaj je začeo svoj napad, že je dve velikivi vojski zgübo i naši vojaki stojijo že na njegovoj zemlji bliža Sinaji, gradi kraljevskomi, v šterom je od žalosti vmro Karol krat, kda je vido ka njegovo lüdstvo so šče proti nam vojsküvati. JErdély smo že tüdi večinoma sčistílí od sovražnika. Vlahi se samo, na jug se nekaj držijo, kje so z Rusi zdrüženi. Pri Hátszegi so Vlahi do rok dobili edno goro. Povsod je prek pre-lazov gorskjh tiramo. Zaplenili smo vnogo strliva i vlovili na stotine sovražnika. Na ruskom bojišči ne bilo posebne spremembe. Francosko bojišče. Sovražnik je nekaj malo napredüvao i vlovo do 2000 Nemcov. Zgübe je neizmerno velike meo i predreti ne mogo nemške linije. Do 1000 Francozov je zgrábljenih. Nemci so en del zgüblenih jarkov nazaj dobili. Talijansko bojišče. Osmi taljanski napad je krvavo odbit. Samo pri Opat-jeseli so nekaj napredüvali Talijani i do rok dobi Novavas. 2700 Talijanov smo vlovili. — Pri Roite gori smo se nazaj potegnoli. Spibljanski 27. i 46. pp. sta se najbole vitežko borila proti sovražniki. Talijani poročajo, da so više 6000 naših vlovili i nekaj strliva zaplenili. 2. NOVINE 1916. október 22. Macedonsko bojišče. Naši sovražniki so zasedli občini ‘ Proseni i Topolova. Srbi so 2613, Dolgarov vlovili od 1. do 10. oktobra. Prekod, prek črne vode so Bolgari preprečili, Krščanski sprevod v Črensovcih. Čüden naslov, nej istina ? Čüden, zvünreden, ali istinski i jako veseli. V beltinskoj, črensovskoj, törjanskoj fari i po Goričkom so poganski pokop! v návadi. V ednom deli Raven-skoga se drži krščanska navada, drügoga déla kak i Bojmečkoga i Bákar-skoga sprevodníh razmer ne poznam. Kda so naši preddedovje ešče poganje bili, kda njim je svetlost Kristušove vere še ne prehodila düš, so pri pokop! mrtvih čem več jeli in pili, naj rekši bogóve pomirijo, ka düšo ne pošlejo v mesto trpljenja. Mislili so, ka na ovom sveti je en veliki pes, šteri jih ne püsti prek vode, štera loči blažene od nesrečnih či *n jemi pokoj ni k pogač ne vrže ali kaj spodobnoga. Da je pa pokojni nikaj ne mogo z sebom vzeti, so njemi gor na grob polagali jesti i piti i v njegovom imeni je potrošili med groznov nezmernostjov. Ta pdganska Séga se je držala med velikán delom našega ljüdstva dozdaj. Prvi, ki je ostro proti njej nastopo, je bio hepozabni častiti kanonik, pleb. tišinski, dr. Ivanőczy Franc; njemi ide hvala, ká v tistoj fari ne držijo „tro-bine*. V bogojanskoj fari jeprenehala ta grešna grda navada po gorečem prizadevanji g. Bassa Ivan pleb. V drügih farah je opoiüinaoje i káranje dühovnikov malo ali nikaj haska ne ro-dilo.- Pred 2 — 3 leti se je v Bratonec, v belotinskoj fari vršo sprevod edne Vrle dekline iz trétjega reda brez „krmíne* i zdaj znova v Črensovcih. Popišemo ga, naj vsaki vidi, kakši more biti krščanski sprevod i naj spozna, ka je dozdaj poganski bio pri nas v návadi. Vrla 17 let stara deklička, Čurič Marija iz Črensovec, goréče trétjered-nica, je zatisnola oči okt. 10-ga. Slednje reči so njoj bile: »Jezus, Marija, Jožef, vam darüjem svoje srce in svojo düšo; Jezuš, Marija, Jožef, pridite mi na pomoč v smrtnoj vüri; Jezuš, Marija, Jožef, z vami naj se loči moja düša v miri. Amen. — I v miri se je lo-čila. Prijela je za svečo mrtvečko,' prosila molitev žalostnoga rožnoga venca i püstila mirno düšo. Odselila se je lepa düša nedužne i vendar se pokoreče deklice v veselo večnost. Kak so pajdašice, sestre iz trétjega reda zvedíle za to, so se podale k njénom! mrtvomi teli t so molile nepretr-gano pri njem edno vüro edne, drügo drüge do pokopa. Pri mrtvom teli se je molilo za düšo, kaj njoj lejša trplenje, ne se je pa jéh i pilo, kaj njoj navadno vekša trplenje na drügom sveti. Kda je napočo den sprévoda, 12 okt. se je megleno jütro rano razvedrilo; rado bi vidilo tüdi sunce, kakši je sprevod nedužne deklé: razgnalo je meglo i veselo pošilalo svoje čiste tra-kove na belo drvo, naj pozdrávi nedužno telo čiste deklice. Okoli drva se je spravilo više 50 v belo oblečenih deklin iz 3 reda sv. Frančiška i iz Rože živoga Rožnoga Venca z razpletenimi vlasmi. z ven-čeki iz rastečih rož na glavi i z gorečim! svečami v rokah. Vse je življehje, večno življenje kazalo, v štero se je sestra odselila i štero da bi čem hitrej se v nebi začnolo, so sestre iz 3. reda sv. obhajilo za pokojno darüvale i vse opletene se vdeležilo sv. meše za pokojno. Telo pokojne so sprevodili trije vlč. dühovniki črensovski i vnogo Ijüdi, Med- celov potjov se je, na več krajeh molo sv. rožni venec za pokojno. Pokojno so nesle štiri dekle tretjerednice v belo oblečene. , „ Po pokopi je ne bilo krmine. Pokojna je vso svojo vrednost zapüstili mačehi, štera njoj je v betegi kak prava mati verno dvorila z prošnjov, naj njenoj düši na hasek darüje iz zapüščine v dobre namene ne pa na krmino. Törnar Marko, sogár črensovski, ki je zaistino v lepi red Spravo sprevodno procesijo i se dosta trüdio okoli sprévoda,, je dobo 4 kor. za trüd, dečaki, ki so svetilf pa vsaki 2 kor. Ta plača ide tistim, ki majo posle, delo okoli sprévoda, če jo vzemejo, sprevodnikom pa Bog plača to lepo delo smilenosti, kak? nas vči Maticérkev i jasno posvedoči sv. Pismo v knjigi sv. Tobija. To je bio te krščanski sprevod v Črensovcih. Lepi je bio, v Marijinom dühi opravleni. Ravnotak je naime tüdi Bl. D. Marija svejga Jezuša v grob sprevájala. Molili so med potjov, kda so ga v naj vekšo j žalöstnoj pobožnosti Sprevajali do kamenoga graha, ne pa jeli i pili. Pa če bi še te, kda je mrtvo telo Jezušovo z križa vzelo i po pokopi začéle tam jesti i piti i karta ti pa še kunoti i opijaniti, kaj bi pravili? Eden bi vas ne bi šteo tiste vere postati, pri štere začetek!, kda je vmro, bi se to godilo. Nieden z med vas ne bi šteo Dev. Marije častiti, zakaj je na čast svojemi sini v naj vekšo j žalosti goščenje naredba, ka je vmro. Vi bi tak včinoli i, prav bi včinoli*. Zato pa ne morete njoj zameriti, ona z vami tüdi tak včini, če vas ne poštüje i ne poslühne zato, ka na veselje tomi, ka je vaš dragi, vmro, date goščenje slüžiti i dopüstile pri njegovom mrtvem teli, kaj je vse, samo pobožnost nej. Ona je pa te nespametnosti nej delala pri sprevodi, kak jo vi delate; nasledüjte jo odsehmal vtoj reči tüdi pobožno. Za le lepi krščanski sprevod, šteri, je vsako pobožno düšo do srca, do suz gene, i vu vseh to želo obüdo, da bi se odsehmao izkljüčno i jedino zvršavao, se pred vsem zahvalim vlč. g. plebanoši, Čáčič Jožefi, ki so z vsov odločnostov zahtevali odpravljanje krmine; domačoj hiši, štera je popol-naraa bogala i dobrim düšicam, štere so za volo bože plače ne pa za volo blek a i guta prišle mrtvo pohajat i sprevaja. „Blekašov“, ki mrtve za-jest i „gutašov“, ki mrtve zapit hodijo, je tű nej biIo. i Hvala dobromi Bogi, ka se nam je dao toga blaženoga dnéva včakati; šteroga je divja moč düha nezmernosti najvekši vdarec dobila. On naj bo plačnik vsem, ki so k toj zmagi pripomogli i molitve pokojne, štere trplenje se je po toj istinskpj sprevpdnoj pobožnosti pomenjšalo. Voditelj trétjega reda. Pismo na bojišče. Dober Bog je pravo sv. Jereniji prorok! : Če bi tüdi Mojzes in Sarnusl pred menov stala, bi vendar ne meo srca do toga ljüdstva. Jim pravi: »šteri je za smrt, k smrti de šo, ki za med, pod meč; ki za laioto, v lakoto; t šteri za robstvo, v robstvo" (Jer. XV. 1—2.) I dober Bog, ki je te strašne reči pravo svojemi ljüdstvi, zato ka njemi je ne štelo v pravici slüžiti, je pod kralom Ezeki-jom na toga molitev stoosemdesetpét jezer Asircov dao po svojem angeli vmorili, ne dabi Izraelcom samo ednok trbelo z mečom vdariti. Zakaj? Zato ka je vido ešče vero i čakao pokoro, sveto življenje, šteroga porok je bila molite^ pobožnoga krala Ezekija. Knige Makkabejcov nam naznanjajo, ka je Antiokus kralj teliko vojakov dao vküp-nabrati, kak listja pa trave proti Izrael-com, šterih je komaj za edno prgiščo bilo, pa li so Iet zadnji zmagati, zato, ka so z molitvov šli v boj i se nakanili, ka do živeli poleg božih zapovedi. Ali znate vi, za ka zroka volo je vpelan svétek svétoga rožnoga venec! Kda je celoga sveta bratovščina Rožnoga Venec 1916. október 22. NOVINE 3. molila za zmago krščanskih čet, je bila zmagana prvič türska moč i sledkar k 1716. na den Snežne Marije je bio potreti türski polumesec na Vogrskom ravno na molbo sv. čisla i osvobojeni otok Ciprus izpod türskoga jarma. Tomi dogodki na špomin je vpelan imenüvani svetek meseca oktobra. Vojaki so molili i meli dober namem: braniti vero Marijinoga Sina, Jezuša Kristuša i . poleg nje živeti, zato so po tri-stirikratno prémoč tüdi zmagati. Ma-rija se je vojsküvat za njé, sam Bog jih je podpirao. V vsakom boji se to ponavla i bo se tüdi do konca sveta} kak bogate kaže zgodovina sveta, toisto se zgodi zato i v zdajšnjem boji. Dragi vojaki! Jeli vaša dužnost je, domovino obrániti i zmagati ? Vüpajte se, bo vam Šlo, spunite svojo dužnost, samo ne pozábite, da moč branitélsko i zmago Bog da, če ga prosimo vsi, mi i vi tüdi za njo i če mamo močno volo, ka mo bránili, zagovarjáli njegovo sv. vero i živeli poleg njé. To je kljüč zmage, dente si ga v srce vsi Ijübi vojaki Vogrski i Austrijski pa nas celi svet tüdi ne zmaga. (Konec.) Dom i svet. Grčko. Osnovana je nova grčka vláda. Ministerski predsetnik je Lcrnbros. — Grki so mogli železnico i vojne ladje sovražniköm prepüstiti pa trdnjáve kre pristanišča morskoga. Štiri vojne ladje so njim nehali ali te so mogli razorožiti. Grčka je zdaj že samo po imeni samostojüa držáva. To so zato zahtevali naši sovražniki od Grkov, naj je tei ne bi za hrbtcm napadnoli. Kralj povrže Atene i odpotüje na jug; ruska vojska je stopila v Atenah na süho Venizelos zahteva, naj se njegova vláda spozna za pravo. Abossinija. Na stao je boj med dvema kraloma. Europejci bežijo proti morskomi obrežji. Od jetike. (Po spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Če jetičnoga betežnika maš pri hiši, ne dovoli njemi, da bi Vseširom pljü-vao. Če ne boga, ostro njemi prepovej. Razloži njemi, ka ztem sam ne ozdrávi, le na tla pljüje, nego sebi i drügim neizmerno škodi. Rečki se posüšijo i prido gobe jetične v zrak, štere be-težnik po dihanji nazaj v plüča spravi. Na oslabljena plűča novoga sovražnika püstiti, je čedno, spametno delo? Takši nesrečen betežnik zaistino tak napravi, kak tisti človek, ki bi ogenj z tem šteo pogasíti ka bi olje Ievaó na njega! Bodimo zato mi previdni i spametni pa ostri, ki takšega betežnika mamo, če on ne bi šteo paziti. Dužnost nam je vsem 'to. Radostno sliko moči, ana-ge nam kaže idi sv človek. Veseli ga delo ma tek. Sliko nanovo) je Male pa, še ga műčijo trganja, protinski neuralgié-ni betegi, bodanje ka ne more delati i oslabi. Filerov „E1-safluid" z svojim iz-vrstnim- Uèinkom bolečine hitro odpravi. Vráči bol vlici, glavi, lobeh, ramah, hrbti i kriíecah. Odpravi betege, štere si človek spravi po prehlajenji, na vetri, od prépihü,; mokroga vremena i sta* nüvanja, kak kaíeo,Dašec, zaslinjenost, gutobol, zato bi to sredstvo mogli vsikdar pri roki meti. Vnogo zdravnikov je rabi i priporača. Rlbanje z „Elsafluidom" jako pomaga proti trüdavi, oslabljenosti, nesnenosti,- slabom! pogledi. Mi ne delamo posküšnjo z nepoznanimi sredstvi, niti z takši mi, štera se »brezplačno**, to je „zabadav“ ponüjajo, da ta li dosta penez stanejo i nikaj ne hüsnijo. FeUerov ,,Elafluidu je pa že vnogo let posküšano dobro vrastvo, čtero vnogo jezér pisem hvali i njemi je najvekše Odlikovanje podeljeno. Cene predbójnske: 12 malih, 6 dupliíkih, ali 2 specialnivi kanti poštnive prosto 6 k., 24 malih ali 12 dupliš-kih ali 4 specialne kanta franko 10 k. 60 fil. i 48 malih ali 24 dupliških ali 8 specialnih kant franko 20 k. pri lekarniki. Feller E. V. Engen, Stubica Centralo 146. (Hrvatske). Če nemamo téka, ali nas mantra riganja, nas želodec bole, obisti žgejo, se pri nas stavila, pomagajo Fellerve poganjajoče rebarbarske ,EIsa pilule*. Cene predbójnske: 6 škatelj franko 4 k. 40 f., 12 škatelj 8 k: 40 f. Oboje vrastvo se dobi pri lekarniki Feller V. Eugeoi Stubica Gentrala 146. Horv. Zdrava plüča odperni dišni organi so fundament dugoga živijenja. Tem obèütljivim organom lehko vnogo škodi (kak veter mraz, prah, dim. süho tali küíne bolezni. Da nepretrgano morejo veliko dela zvršávati, ne čüdo, če njim to delo včasi premóti bolečina v guti, kašljanje, sline, zamuk-njenost, teško dihanje, prsne bolečine, smicanje v ramah, bolečina v hrbti i drüge Posledice prenapomoga dela ali je pa mantrajo betegi shájajoèi od prehlanosli. To tüdi Znamo, ka včasi ž máloga oslabljenja velika bolezen guta i plüč naraste. Dobro je zato .vsikdar pri hiši meti zagorski sirup za prsi (Syrupus pectoralis), šteri bolezen vtiša rečke topi, pomaga proti kašlji i zvužgalini. Vnogo ijüdi, ki so že dosta vrástva brez uspeha pozküsili, právi, da zagorski ppni sirup' jako krepi plüča, čisti gut i poávlja celi organizem. V mrzlom poletji, V spre-menljivih oktoberskih i apnlskih dnévah je potreben neobhodno vsem, ki, dosta moro gučati, so dosta na prostom ali pa v zaprti!. prašnatih delavmcah delajo, nadale slabim i deci. Vnogo zahvalni!! pisem potrdi, da plüča oiivlja, prebávanje i hranenje pomore pa zavolo dobroga téka ga deca t-slabi jako štimajo. Veliko Prednost ma, ka plüča prehlajenja občuva i vtrdi. Zdravniki ga tüdi jako preporačajo i se nalehci lehko notrijemljé, ne kak kakši riepoeküšani inozemski teji, karamelle, pastile i drüge nikše reči.,- Cene predbójnske: 2 kanti frako za 5 koron pošlje v 'pravoj kakovosti FELLER V. EUfiEN lekarnik STUBICA KNTRALE 146 (Zagreb žnp.) Iz pisem naših vojakov. Slovenskim vojakom! Vstani človek, vstan Srcé. Zastava nas v boj zové! S križom hodmo zdaj naprej, Ka nam mreti bo ležej. On očakom bio je moč. Jezuš bio njim na pomoč, Vüpajmo se v njem i mí, Ka nas tüd’ ne zapüsto. Vlej v nas močno ti volo; Šli kak zmagalci domo, Jezuš ti, i bod Prinas, V močnoj veri drži nas. Stopimo pa zdaj naprej, Kaj kráo, dom od nas žele, Ostavimo ete svet Bodmo krédi naglo mret, V roke vzemmo orožje Boži krűh pa vu Srcé, Brauimo Marijin dom Z kralom, Svetim Števanoín. Če pa mreti mormo zdaj, Je odpred nebeski ráj, V njem nas čaka Jezus Bog, Ki nas reši vseh nadlog. Števan Zorko, stražamešter. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Orus-kovnják Štefan, pešak 12. pp. z Črensovec; spadno je okt. 4-ga pri Manájovi na ruskom bojišči, kak so naznani!! vojni dühovnik več. g. Kaüfstein Anton ; zapüsto je dovico i dvoje dece. Srce Jezušovo bodi njegovoj düši vsmüjeno, potolaži pa vse za njim žalüjoče! Ranjen je: Držanič MihaIi domobr. 18. dpp. z Sobotice; Forjan Štefan, desetnik, z Melinec. •Divji ples* smo meli, piše Forjan Štefan, desetnik z Melinec pri Herkulovih toplicah. Trikrát moč. nejše vlahe smo .napádnoti, je odtirali, kda smo šli na bodalo. Tü sem ranjen v roko.* Ogenj. Zgorela je oslica ‘slame v Čren-sóvcih pri Horvat Štefani (Lukač) i v Beltincih pri Baligač Jožefi; vküppridoči sosedje i še dalešnji dobrohotni ljüdje so zabránila, da se je vekša nesreča ne pripetila. Peto vojno posojilo se je Prinas razV Pisalo. Ki more, naj je podpiše. Glejte Nemce! V Nemčiji je na petö vojno posojilo podpisano 10 miljard i 590 milijon marke. Pa 1 marka je malo več kak naša krona. Boži žlak je vdaro Kovačovo Ano v Šülincih, kda je z šestletnov vnüki-cov kostanje brata. Dete je malo kes-nej šlo domo za njov i kda pride domo, jo že mrtvo najde. 4. NOVINE 1916. oklóber 22. Franc Salvator, kraijevski Vojvoda zet našega apoštolskoga krala je obiskao SzombatheL On je naime Vogrskoga Rdečega kriía glavni namestni pokro-vitelj, pohodo je zato v toj čést! vse mestne bolnišnice. Visoki gost je pri našem višešnjem pastiri bio na obedi k drügim večimi velikaši i častniki. Obed je bio kratek zavolo žalostnoga bojnoga časa. Mrtvi se oglašajo. Pred dvema leto-ma je premino Horvat Štefan z Krajne. Zdaj je poslao dve dopisnici poredoma iz Rusije, v šterima naznanja, da je iiv i zdrav. Obesili se tri Ruse v Temesvári, zato ka so v Debreeeni Vido Mihalaja dovico vmorili i oropali. Krivci so: Jelistratov Ivan, Kurovdakov Bazilij, i Žurolov Bazilij. Belice se ne smejo brez dovoljenjá oblasti izvatati. Dobrodelne veselica večerna. V Beltincih v grofovskom malom gradi bo S9'ga popoldne ob 4-ah igra z tombo-lov i tej- de se delio. Vetopnina 1 K. čisti dohodki prispadajo Rdečeni križi. Pozdrav pošilajo: Franc Žilavec, vojni delavno z Domajinec; prav se veseli Novinam; prosi molitve, naj njemi Jezus smileni bo; Ferenčak Martin, pesek 28. črnovojniškoga pešpolka od Lipe; prosi bar samo par slovenskih Novih, po Šterih je vsikdár njegovo srce hrepenelo, zato ka si človek dosta zgledov i navukov lehko vzeme iz njih na srce; Teplak Štefan iz TV/13. et. bataljona; Marijin List njemi je veliko veselje prineseo, želno ga čaka i nadale ; Nemec Jožef, topničar; z veseljom je čteo Novine i Marijin List; Szép Jotef, peiak 85. pp.; trno dobro njemi je spadnolo, da je lejko čteo po svojem maternom jeziki v daljnoj püstini, kje nega drügoga kak žmeča i trplenje; prosi molitve k Bl. D. Mariji za mir i obeče ka do po mogočnoeti vojaki tüdi podpirali naš slovenski tik; Solar Jotef, desetnik V/20. čmv. etap. bat. Z Dolnji Slaveč, Slovenskim pajdaíom vojakom, šterim žele pomoč Škap. Dev. Marije i Srca Jezušovoga, ka bi mogli priti v ljübljeni slovenski kraj domo; sv. Jürja cerkvi, fari, g. plebanoši, domačim pajdašom, gračkoj fari, ženam, dečici, botrini, svatkini, sosedom; prosi vse, da bi na pomoč bili tistoj deci, štera so v boji svoje sladke stebre zgübili; veselo je sprejeo Novine i Marijin List, šteroga gda je čitee, njemi je srce segreto žarjave suzé z očih tiskajo; Novak Franc, vojni delavec iz M, Središče; piše »Bog njim stopot plati, komaj sem se mogel dočakati Marijinoga Lista; prečital sem ga dva dni; istina, kaj sem i. vnogo suiieo spustil, dok sem ga čitol*; Hozjan Jožef, topničar, Slovenskim dühovnikom, ženi, deci, starišom, dobročinitelom; naznanja, kak veliko veselje je postalo v njegovom srci, kda je Marijin List zagledno; kda ga je večer pri ognji čiteo, so njemi vroče suzé kapale na njega i ešče ogenj je od radosti tak lepo goro, kak nikdar prle nej. Glavebol je bolezen večkrat se vračajoèa. Osem do 14 dnij, tri do 4 tjedne se po-navlja zato, ka je večinoma nervozna bolezen. Pomore se proti njej zato z okrepčanjom i pomirjenjom. Mnogo jezerim od glavobola mučenim osebam pomaga Feljerov dobrodišeči, živce pomirjajoèi, boleèine odpravljajoči rast-linski esenéni ,,Elsa-fluid". Odvzeme večkrat taki glüvobol i prepreči njegovo ponovitev. Ki hoče na sprevoditi potüvanji ali na prostom sredstvo pri roki meti. Štero včasi vtiis, naj si naroči Filerov migrenski štiffc i ga nosi t lepi. Če je glavobol posledica slabe prebave ali zapiraeja, naj naroči „Elsa krog-Ijice (pitali). Cene predbójnske: 6 škatlic 4 k. 40 f. franko, 12 kantic Fellerovoga ,Elsa-fluidü" 6 k. frank#, 1 migrenski čüti dodan 1 k. Naroči naj se pri Feller V. Eugeni, Stubicü, Ceatrale 146. (Horv.). Slovo vzeme: Hozjan Ivan, pešak 78. pp. ž Trnja, od očaj;. sestre, bratov, dühovnikov, sosodov prijatlev i pajdaša šteromi' se iz celoga srca zahvali, ka širi mesto njega Marijin List; zahvali se za sprejem v tretji red i za dané navuke, stanovitno se šče.po njih ravnati i prosi molitve v te namen za sebe; milo misli na mili dom slovenski, kje so se glasile Ijübe Slovenske pesmice i za njiemi dečki še ptičice žvrgolele; zdaj pa so še One zamuknole, ka njih ne ga doma. Tečen človek pride v iivljenji naprej, če tak vredi svoj čas, ka ne izgübi nikaj iaaa. Na šaloat je jako mnogo netočnih lüdi, tomi kriva je dostakrat slabo idoča iepna vüra.' Dobre ia zaneslive so znane ívicarske vüre,, te se pa dobivajo se od4A0 K.naprej v svetovnoj razpoiiljalnici. H. Suttner; ta ima sama lastno protokolirano tovarno vür t Švici in glavno zastopstvo tvornice vür .ZENITH* in more brez preküpovalcov sama odavati.. Takša Švicarski vüra trpi duže kak 3 cene. bázarske vüre in ide "vsikdar točno. Ste hoče vüre ali zlatnino i srebrnino küpiti naj zahteva zastonj krssen cenik od H. SUTTNER A v Ljubljani it. 946. Najnovejše. Pri Narajetzki »mo vlovili 352 Rusa in zaplenili 12 strojnih pušk. — Podi-ranje ltaljamov smo odbili, — 5 letalnih strsjov smo dol strelili. Darovi, šteri trajno veselijo, pa šteri èsst napravijo darevaiki, če küpljeje v svetovnoj ttriki Suttner, iterege blago viivle svetovni glas. Ste küpOvle dara v nikaj Vrednik bere ráj, en in čarevaüci snm-nevolo, sebe pa postávla v slab epemin. Zahtevala nn dopisnici veliki C e n i k z jezerami slik do zobston i franko Št 115 doable dati ovrataik — K 2 35 846 14 knrstoa tla ti verišica „ 32*— 96 doulele lista verišiea za vüro „ 7'— 2818 ernbrai masivai luiènk— „ 5-50 2706 nabrao čem (sv. podobica) „ 2-30 25 pezlnčsni srebrni krivec „ 2 70 328 doable lista nsrekvica— „ 2*70 1142 srebrna igla prihadsèa — „ 2 50 285 crebrni privesek — — „ 1-— 282 emajlirano srebrno cecvo „ 1-10 470 doable zlato cecvo — „ 1*20 1665 14 kor. zlati vstáli — •„ 12 — 1677 srebra! vühani — — „ 1'— 1241 dnlaoglni — —- — „ 18*— 259 srebrna jedilne orodje za 12 oseb — — — — „ 19— 211 srehrni prstan s kamnom „ —90 1063 pozlačeni srebrni prstan „ 2-70 182 14 karatai dati prstan „ 12-50 Št. 1316 lepa pendel vüra — — K 10*50 1326 peadel vüra hodi 14 dni „ 20 — 1360 lepn steaska vini, — — „ 4 80 1376 lepa vüra kukorica — — „ 17*— 1203 dobra vüra büdilka— — „ 3*50 1204vüra büdilka, štera Bile dneve, 5*— 1216 Ana vini bfidilkü i ,, 7*80 410 roskop žepna vürayniklasta „ 4*10 513 tuln aiklnsta vüra.aSvema pokrivaloma — ’ • — „ 9*80 1512 »Zenith" niklasta s 15 rubiai — — „ 16-25 781 srebrna-tula vür*ta;-dvema pekrivalema — — — •„, 21*— 1546 kož na ta aarokvieaV vürov „ 17.— 916 srebrna müsivaa voriiiea 3-20 989 srebrni maaivai ontések — „ 1-50 1022 srebrne čislo — - Ár "‘24- - n 5-70 113 zlbta duhle veriíica za okoli iinjekn —. — ; az; ■'ÁjL.. „e 5*80 463 double listi krišeo — „ 1-50 212 srebrai prstan z t eli m kamnom 1-20 Krneem eomik nebntema i Hrame«. PeiUa po povzetji ali pa či se penezi naprej pošle. Zlate vüre inke dobi vsaki kttpec zobston, Več se zyedi v krasnom ceniti. Ka se ne vidi, se temeni. Vsaka vüra je tešno vremena, namazana, pa se zapira brezi Prašenje. Vso »leto pa srebrno blaga je slflibeao ozaečeno. Lastna vama tovaraa aa Sviearskeet. Na jezere priznalnih pisem dobi trvdka! Edne zmed njih se glasi: Nailfojena same zavolo to onoga debavlaajn!" „. .. najbole me je nadignelo, ka ste mi Vi One dare za mojih 19 vaükev tak tešno poslali pred Božičom!" llanjec. Hernainü Fleegel, , vdove zemlomerca. V ceniki najdete primaeren dar so vsake prilike. Lastaa zaamka ,,IKO" je svetovne^ glasa. H. SUTTNER samo v Ljubljani št. 945 (Laibach). Nama mcMÍrKžnloo. Iriíaiča intcm nopoilliioa Neaan pmárlža.te. Nyomatott az Egyházmegye könyvaypmda gjörssajtóján Szombathelven.