Svetniki sprejeli letošnji proračun Priznanje za podjetniški uspeh v roke Janezu Nagodetu Z novim reševalnim vozilom zagotovili varno oskrbo Simfonični orkester Cantabile spet navdušil Novoletni koncerti logaških godbenikov Navodilo za ravnanje z razpisnimi dokumentacijami za sofinanciranje različnih projektov, stran 14 I nn.BT J Najprej D Spoštovane občanke, spoštovani občani, V leto 2012 smo zakorakali z mnogimi zaobljubami in idejami, kako bomo drugačni, predvsem boljši, kako bomo poskrbeli za blaginjo, kako bomo ljudem polepšali svet, ki je vse manj rožnat. In v tem stilu - polepšati svet, so se potrudili člani Simfoničnega orkestra Cantabile pod vodstvom Marjana Grdadolnika, ki so s svojim res doživetim nastopom udeležencem pričarali krasen začetek leta. Kultura bo tudi sicer zaznamovala prve letošnje tedne. V občinski upravi kar nekaj časa in truda posvečamo pripravi dveh občinskih prireditev, na katerih bomo podelili februarska in športna priznanja. Vljudno vabljeni na obe prireditvi. Dobitnike februarskih priznanj bomo spoznali v petek, 3. februarja 2012 ob 19. uri v Veliki dvorani Narodnega doma, dobitnike športnih priznanj pa v četrtek, 16. februarja ob 19. uri v isti dvorani. S kulturo se bomo srečevali tudi sicer skozi celo leto. Pa ne samo s kulturo. Moji sodelavke in sodelavci v občinski upravi že od konca novembra pripravljajo vse potrebno za začetek novega razpisnega obdobja in s tem sofinanciranja kar šestih razpisnih področij. Informacije o razpisih boste našli tako v nadaljevanju Logaških novic kakor tudi v Uradnih objavah ter na naši spletni strani www.logatec.si. Ker letos za nekatera razpisna področja veljajo novi pravilniki, vas že vnaprej prosim, da preberete pravilnike, točkovnike, preverite merila in upoštevate vsa navodila razpisnih dokumentacij ter pravočasno oddate pravilno izpolnjene vloge. Obrazci razpisne dokumentacije so letos pripravljeni na tak način, da vam bodo precej olajšali delo z vpisovanjem podatkov, zato se le držite navodil in jih izpolnjujte elektronsko. Tako se boste izognili morebitni slabi volji, ki nastane, ko vas moramo pozvati na dopolnitve ali pa vam komisije ne morejo dati točk pri področjih, kjer niste napisali ali priložili potrebnih vsebin. Naši uslužbenci pa bodo tako lahko tudi hitreje in pravočasno pripravili odločbe in pogodbe za sredstva, ki jih marsikdo zelo težko čaka. Vsi skupaj pa smo težko čakali na novo vlado, na občutek, da se bodo začele stvari premikati, reševati. Novi vladi voščim veliko poguma za sprejem težkih odločitev, ki jih čakajo, ve- liko volje za reševanje krize in predvsem složnosti ter zavedanja, da je njihova naloga reševanje situacij v katerih smo se znašli, ne pa izgubljanje energije s preteklostjo in zamerami. A včasih je vseeno potrebno pogledati tudi nazaj. Predvsem, ko iščemo dobre stvari. Konec novembra smo od organizacije Zlati kamen dobili zelo lepo priznanje za prvo mesto naše občinske uprave zaradi učinkovitosti. Zato je več kot prav, da pohvalim vse občinske uslužbence in njihovo vodstvo za ves njihov trud, izpeljane projekte ter varčevanje na vsakem koraku, od ugašanja luči po pisarnah do pridobivanja najugodnejših ponudb za velike zneske. Kljub temu, da si sem ter tja kakšen občan misli kaj manj dobrega o mojih sodelavcih, nam prav taka priznanja, ki jih dajejo tisti, ki so malce odmaknjeni od vsega skupaj in vidijo realno sliko, dajo vedeti, da so občinski uslužbenci strokovni, se držijo črke zakona, delajo za dobro vseh občank in občanov, so marljivi, naredijo ogromno in so dober tim. Nedvomno se bodo tako trudili tudi vnaprej. Da bi lahko izpeljali zastavljene projekte, pa je treba kdaj pa kdaj sprejeti tudi odločitve, ki za vse nas niso najbolj ugodne, a so nujno potrebne. Eno tako dejanje je tudi povišanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, katerega rezultat bo viden navzven. Naše ceste nam niso v ponos. Lahko se še tako trudimo pripeljati dobre firme in turiste v Logatec, urejamo okolico in med drugim organiziramo odmevne prireditve, kot je tudi prihajajoči Gregorjev sejem, a če so obiskovalci in občani slabe volje že zaradi tega, ker jih premetava po avtomobilu, ko se pripeljejo na območje naše občine, ker se jim zaradi slabih cest kvarijo avtomobili, pokajo fasade hiš ob cestah in sta ogrožena tudi zdravje in življenja naših najmlajših, ker ni pločnikov potem je isto, kot da nismo za Logatec naredili nič. Ureditev občinske cestne infrastrukture je ena izmed osnovnih dejavnosti občin, zato moramo za skupno dobro vsi stisniti zobe in narediti vse potrebno za izboljšanje stanja in boljšo, varnejšo prihodnost. Pa da bo konec bolj pozitiven, Andrej Korenč, fotografsko zrcalo Logatca, je pred dnevi v svoj objektiv ujel ptico, ki se je odločila, da je Logatec dovolj dobro in čisto mesto, da se naseli pri nas - vodomca. Teh fotografij smo se tako razveselili, da smo ta ptičji parček narisali tudi na zgibanko, s katero vas vabimo na dogodke Gregorjevega 2012. Če hočemo, da bo kmalu še kakšen naraščaj ali še kakšen par vodomcev več letal okoli Logaščice, pa se bomo morali vsi potruditi za še večjo skrb za naše okolje in naravo, ki nam lahko nudi velik potencial za samooskrbo in kakovostne pridelke, s katerimi bomo v težkih časih, ki prihajajo, lažje in bolj zdravo preživeli. Župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilič, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek, Blanka Markovič Kocen, Miran Antončič. Grafično oblikovanje in tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec. Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček). E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si. Naslovnica: Čeprav letošnja zima ni bela, to ni ustavilo smučarjev skakalcev, ki so pod Sekirico pripravili tekmovanje za regijski pokal. (foto: Valter Leban) Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Rok za oddajo prispevkov je 15 dni pred izidom, po dogovoru z uredništvom tudi manj. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora. D ^eja^občinskega^sveta Proračun usklajen in sprejet Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli proračun za letošnje leto - Neža Perko nova odgovorna urednica Logaških novic - Deljena ocena poslovanja v KS Rovte Logaški svetniki so pred drugo obravnavo odloka o proračunu, ki so jo imeli na seji 26. januarja, vložili številne amandmaje, vendar so letošnji proračun na koncu le sprejeli. Tako prihodki kot odhodki v proračunu se zmanjšujejo za poldrugi milijon evrov, proračunski presežek pa znaša 350 tisoč evrov. Proračun je po besedah Mojce Igličar iz občinske uprave uravnotežen. S tajnim glasovanjem so svetniki za odgovorno urednico Logaških novic imenovali Logatčanko Nežo Perko. Kot je ob predstavitvi letošnjega občinskega proračuna pojasnila Mojca Igličar, prihodki znašajo dobrih 16 milijonov evrov, upoštevane spremembe pa se med drugim nanašajo na prihodke iz naslova prodaje zgradb na Notranjski 14 in stavbnih zemljišč ter sofinanciranje projekta Čista Ljubljanica s strani ministrstva za okolje in prostor, medtem ko bo ministrstvo za zdravstvo sofinanciralo obnovo logaškega zdravstvenega doma in nakup reševalnega vozila. Na odhodkovni strani, ki znaša nekaj več kot 15,8 milijona evrov, pa so med drugim znižali sredstva za pokroviteljstva župana in podžupana, in sicer s 15.000 na 10.000 evrov. V celoti so odpravili štipendiranje dijakov in študentov, saj lahko po novem, glede na prihodke v družini in ko dopolnijo 18 let, pridobijo državno štipendijo, ki izključuje vsako drugo štipendijo. Med upoštevanimi spremembami na odhodkovni strani sta tudi gradnji parkirišč pri zdravstvenem domu in tržnici v Logatcu. Za prvo bo iz proračuna namenjenih 10.000, za drugo pa 50.000 evrov. Znižali pa so sredstva za obnovo Vrtca Kurirček in gradnjo vrtca v Rovtah, ki se bo zaradi še nespre-jetega občinskega prostorskega načrta odmaknila v prihodnje leto. Svetniki so imeli tudi v drugem branju številne pripombe na posamezne proračunske postavke. Miran Obreza (Zares) je predlagal zmanjšanje sredstev za Cero Nik in njihovo preusmeritev v sofinanciranje sejemskih predstavitev v Evropski uniji. Dodal je še, naj se zmanjša financiranje Rde- čega križa, sredstva pa naj se namenijo ljubiteljski kulturi. Več razpravljavcev je opozorilo na nujnost obnove Narodnega doma v Logatcu. Bibijana Mihevc (SLS) je ob tem dodala, da je to vprašanje nujno reševati skupaj z vprašanjem logaške knjižnice, oziroma, kot je dejal Franc Rudolf (SLS), je treba vprašanje knjižnice rešiti celo pred obnovo Narodnega doma. Razpravljavci so župana pozvali, naj to tematiko uvrsti na dnevni red naslednje seje. Boris Hodnik (LDS) se je med drugim zavzel za povečanje sredstev za dejavnost športa na račun zmanjšanja sredstev za Vrtec Kurirček, Vanja Uvalič Kosijer (SD) pa je amandma podprla, češ da je prav v kriznih časih pomembno investirati v športno dejavnost mladih, saj ta otroke odvrača od kriminala. Spričo številnih amandmajev je Igličarjeva pripomnila, da ne vidi več možnosti zmanjševanja posameznih postavk. ne da bi se pri tem podiralo na drugih, in poudarila, da je proračun usklajen in pripravljen za sprejem. Župan Berto Menard je poudaril, da so v proračunu upoštevali tako smernice krajevnih skupnosti kot političnih strank, vprašanje pa je - tako župan -, kako hitro bo občina prejemala kohe-zijska sredstva. Dejal je še, da bo skrbel za smotrno porabo proračunskih sredstev. Na proračun se navezujeta tudi letna programa športa in kulture, ki so ju sprejeli svetniki in ju lahko najdete v Uradnih objavah, ki so priloga te številke Logaških novic. Na strani 14 pa smo objavili navodila za ravnanje z razpisnimi dokumentacijami za področja, ki jih sofinancira Občina Logatec. Logaške novice z ambicioznim programom Po besedah Zorana Mojškerca (SDS) je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve prejela šest prijav na razpis za odgovornega urednika Logaških novic, od tega sta bili po dve prepozni in nepopolni. Obravnavala je dve prijavi, in sicer Neže Perko in Jureta Vodnika, ki sta svoji viziji razvoja predstavila tudi občin- skim svetnikom na seji. Perkova je med drugim ugotavljala, da so Logaške novice del celotne komunikacijske strategije občine, zato mora odgovorni urednik komunicirati z vsemi, ki v tej strategiji sodelujejo. V časniku je doslej pogrešala obširnejše napovedi prihodnjih dogodkov in predstavitve in intervjuje z zanimivimi Logatčani. Kot pomembno je izpostavila uravnoteženost vsebin in raznolikost žanrov in ob ambicioznem načrtu za prihodnjih pet let napovedala tudi spremembe grafične podobe. Jure Vodnik je, na drugi strani, poudaril, da Logaške novice ne potrebujejo nobenih nujnih in naglih sprememb, le izboljšave. Tudi Vodnik bi razširil napovednik dogodkov in dal več prostora turizmu in mladim ter aktualnim evropskim temam, ki imajo vpliv na lokalno dogajanje. Logaške svetnike je prepričala Perkova, saj so jo na tajnem glasovanju z večino glasov izbrali za novo odgovorno urednico. Deljena ocena poslovanja v Rovtah Občinski svet se je seznanil s poročilom o opravljenem nadzoru porabe proračunskih sredstev v Krajevni skupnosti Rovte v letu 2010. Predsednik Nadzornega odbora Matjaž Žigon se je namreč odločil, da bodo vsako leto pregledali porabo proračunskih sredstev v eni, z žrebom izbrani krajevni skupnosti. Na podlagi nadzora, ki je zajemal pregled dokumentacije in ogled na terenu, je bilo poslovanje v Rovtah na področju delovanja lokalne skupnosti in javne razsvetljave gospodarno, pri investicijskem vzdrževanju in gradnji cest, prostorskem planiranju in stanovanjsko-komunalni dejavnosti pa je nadzorni odbor izrazil dvom v gospodarnost. Krajevni skupnosti predlaga, naj v prihodnje pridobijo več pisnih ponudb od več izvajalcev in naredijo tudi analizo trga. Logaški svetniki seje niso zaključili, pač pa so nekaj točk dnevnega reda, med njimi obravnavo predloga predinvesticijske zasnove gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Cero Nik, preložili na naslednjo, ki bo 7. februarja. Blanka Markovič Kocen (N O (N I C tj ;> o C D -'M M o hJ D Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov ^ras^m 10. seja Občinskega sveta Občine Logatec, 15. december 2011 r o 0Q fa ^ n 3 0 1 fC C fa — e to O to 1. Odgovor na vprašanje Borisa Čičmirka glede razsvetljave na Martinj hribu Boris Čičmirko se je zahvalil županu Občine Logatec ter Komunalnemu podjetju Logatec za ureditev razsvetljave na Martinj hribu, v okolici banke in na Pavšičevi ulici. Na prošnjo krajanov pa sprašuje, ali je mogoče na področju Martinj hriba na Notranjski cesti v zimskem času imeti prižgano razsvetljavo tudi ponoči. Javna razsvetljava na Martinj hribu deluje avtomatsko. Pri pomanjkanju dnevne svetlobe se prižge (zvečer), pri zadostni dnevni svetlobi pa ugasne (zjutraj). Zaradi dodatne varčnosti ponoči med 23.00 in 5.00 ne deluje (približno šest ur). Mogoče je nastaviti delovanje javne razsvetljave, tako da gori celo noč. Komunalno podjetje Logatec je pripravilo izračun višine stroška za celonočno delovanje - za dodatnih šest ur javne razsvetljave, ki znaša 118,81 evra na mesec brez ddv. V petih mesecih ocenjeni strošek dodatnega osvetljevanja znese približno 600 evrov brez ddv. Glede javne razsvetljave je treba dodati še, da znaša ocenjena letna poraba elektrike za javno razsvetljavo 47,69 kWh/pre-bivalca, kar pa že zdaj presega ciljno vrednost za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki je zapisana v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja in znaša 44,5 kWh/prebivalca. 2. Odgovor na vprašanje Borisa Čičmirka glede zbora krajanov Krajevne skupnosti Naklo o Ceru NIK Boris Čičmirko: 25. novembra 2011 je bil v Narodnem domu zbor krajanov Krajevne skupnosti Naklo. V informativni oddaji Ob 13h na Radiu Slovenija je bil objavljen intervju novinarja Filipa Šemrla z županom Občine Logatec, v katerem je župan pojasnil, da zbor krajanov ni bil sklepčen. V vabilu na Zbor krajanov Krajevne skupnosti Naklo sta bili navedeni dve točki, in sicer seznanitev s projektom Cero NIK in razno. Svetnika zanima, zakaj zbor ni bil sklepčen? Zanima ga tudi, kako in na kakšen način ni bil omogočen vstop določenim občanom drugih krajevnih skupnosti? 79. člen Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: Statut) določa, da občani na zboru krajanov med drugim obravnavajo pobude in predloge ter oblikujejo stališča v smislu razvoja občine, gospodarjenja s prostorom, varovanja življenjskega prostora, oblikujejo pa tudi mnenja o zadevah, ki se tičejo njihovega življenja in dela v tem okolju. 82. člen Statuta pa določa, da zbor krajanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitve občanov so sprejete, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Zbor krajanov je bil sklican za območje Krajevne skupnosti Naklo, saj je bila pobuda podana s strani predsednika te krajevne skupnosti, ki je tudi predlagal dnevni red. Prav tako bo objekt Cero NIK postavljen na območju te krajevne skupnosti. V Krajevni skupnosti Naklo je 5.486 volilnih upravičencev, od tega bi moralo biti za sklepčnost prisotnih vsaj 275 volilnih upravičencev. 25. 11. 2011 pa je bilo v prostorih Narodnega doma prisotnih le 100 volilnih upravičencev, torej zbor ni bil sklepčen. Občinska uprava je preverjala prisotnost oziroma sklepčnost, če bi se razprava prevalila v predlog katerega koli občana za glasovanje, pri čemer bi se v primeru sklepčnosti (vsaj 275 prisotnosti volilnih upravičencev) ter v primeru vsaj polovice enako mislečih, veljavno sprejemalo odločitve. 3. Odgovor na vprašanje Bibijane Mihevc glede tehnike v Narodnem domu Bibijana Mihevc je podala predlog, ki se je navezoval na Narodni dom v Logatcu. Zaveda se, da se namerava Narodni dom temeljito renovirati oz. zgraditi novega, vendar je treba do takrat z minimalnim vložkom zagotoviti določene zadeve za normalno izvajanje aktivnosti v dvorani, in sicer: zadeve, povezane s tehniko: projektor, elektrika, ozvočenje. To je treba urediti tudi iz spoštovanja do tistih, ki se trudijo delovati na področju kulture tako ljubiteljsko kot profesionalno. Za leto 2012 je predvidena izvedba javnega natečaja za ureditev novega Narodnega doma z vsebino prireditvenega dela ter knjižnice, za kar so predvidena tudi sredstva v proračunu. Gradnja novega Narodnega doma se predvideva v letih 2013/2014. Glede na to, da se bo v letošnjem letu pričelo s postopki javnega natečaja novega Narodnega doma, v tem letu tako niso predvideni večji vzdrževalni posegi z izjemo izboljšanja ozvočenja. 4. Odgovor na vprašanje Mirana Obreze glede Odloka o odmeri komunalnega prispevka za območje Jačke, Man-drg in Gornjega Logatca Miran Obreza je povedal, da je 11. 5. 2011 Občinski svet Občine Logatec sprejel Odlok o odmeri komunalnega prispevka za območje Jačke, Mandrg in Gornjega Logatca. Nato je bila 7. 9. 2011 sprejeta dopolnitev odloka. Svetnika zanima, zakaj ni prišlo do realizacije odloka? Občinska uprava je po uveljavitvi odloka, ki velja tudi za omenjena območja, le-tega posredovala na pristojno ministrstvo ter na Združenje občin Slovenije dopis za pridobitev mnenja o upoštevanju t. im. predhodnih vlaganj za namen izgradnje kanalizacije, ki so zabeležena na položnicah. Po prejemu odgovorov pa še ni sprejete odločitve vodstva o načinu upoštevanja podanih odgovorov, saj se med seboj bistveno razlikujejo. 5. Odgovor na vprašanje Mirana Obreze glede prometne ureditve v IOC Logatec Mirana Obrezo zanima prometna rešitev zavijanja iz in v IOC Logatec (smer avtocesta). Konkretno ga zanima, katere aktivnosti se odvijajo v zvezi z navedenim oz. kdo vodi aktivnosti za rešitev problema, ki je postal že akuten? Sprašuje, kdaj bo uvoz in izvoz v IOC Logatec urejen tako, kot je urejen v IOC Zapolje? V zvezi z ureditvijo križišča in dograditve zavijalnih pasov v križišču cest G2 102 in IOC Logatec občina Logatec ne vodi nobenih aktivnosti. Z zagotovitvijo sredstev v proračunu občine Logatec, bo mogoče začeti s postopki izdelave projektne dokumentacije in pridobitve ustreznih soglasji. Občinska uprava Janez Nagode, direktor podjetja Okna in varat Nagode seje priznanja veselil skupaj z Ženo Janjo. (foto: Valter Leban) Priznanje v roke logaškega podjetnika Podjetnik leta 2011 po izboru poslušalcev Radia 94 je Logatčan Janez Nagode egionalna radijska programska J\.mreža Radio 94 je v akciji Ona ali on 2011 14. januarja v Postojni priznanje za podjetniški uspeh leta podelila Logatčanu Janezu Nagodetu. Poslušalci radia so mu v tritedenskem glasovanju decembra namenili največ glasov. Naj osebnost leta po mnenju poslušalcev Radia 94 je za lansko leto postal mladi kolesar iz Selc pri Pivki Martin Otoničar, ki je med drugim osvojil 14. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu. Zadnja sezona je bila zanj tudi sicer izjemna, saj je že drugič zapored osvojil pokal Slovenije. Je tudi državni prvak v cestni vožnji in v vožnji na čas na velodromu. V sodelovanju z Obrtno-podjetni-ško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije pa je Radio 94 na slovesnosti v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami, kjer je zbrane pozdravil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Gregor Virant, podelil tudi priznanji za podjetniški in gospodarski uspeh leta. Prvo je v logaško podjetje Okna in vrata Nagode odnesel direktor Janez Nagode. Podjetje se je med drugim usmerilo tudi na zelo zahtevno ameriško tržišče, posodobili so proizvodnjo, povečalo število zapo- Visok jubilej ljudske šole v Gornjem Logatcu Ljudska šola v Gorenjem Logatcu bo čez dve leti praznovala 130 let. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1884 leta, saj je bilo nujno potrebno za številne otroke, ki do takrat niso imeli primernih učilnic. Kronisti so poročali, da je bilo odprtje šole velik krajevni praznik. Krajevne in državne zastave ter pokanje možnarjev so naznanili veliki dan. Slavnost se je začela z govori krajevnih in šolskih veljakov ter pesnika Simona Gregorčiča, ki je recitiral posvetilo šoli. Pesnik je takrat služboval v Gorenjem Logatcu in se je imel za krajana, kar je poudaril v svojem verzu. Objekt je še danes v arhitekturnem pomenu najlepši v kraju. V to šolo smo radi hodili, saj je bil poleg nje urejen vrt z dvoriščem. Preživela je dve vojni. Žal pa se je po drugi svetovni vojni zgodilo nekaj, kar občanom ni v ponos. Pesnikovo posvetilo šoli, napisano na steni, so takratni »prosvetitelji« prekrili z deskami. Tako je ostalo dolgo časa. Takratna oblast je menila, da je grešno in nepotrebno. V povojnem obdobju se je zvrstilo nekaj ravnateljev. Nekateri od njih se imajo še danes za velike kulturnike. Postavlja pa se vprašanje, kaj so ti kulturniki naredili, da bi se posvetilo lahko prebralo? Novodobni »prosvetitelji« so poskrbeli za svoj dober standard in v smislu »prosveti-teljstva« širijo svojo kulturo še naprej. Prepričan sem, da je slenih, razširilo izbor oken ter pridobili certifikat Pasiv Hause instituta iz Nemčije, ki potrjuje kakovost pasivnih in nizkoenergijskih oken. Priznanje za gospodarski uspeh leta pa so tokrat podelili Francu Krajcu, direktorju podjetja Eurobox iz Podskrajnika pri Cerknici. V Postojni so uvodoma podelili tudi priznanja poletne akcije Radia 94, v kateri so poslušalci izbrali najboljše kavo, kulinarično specialiteto, sladi- co, sladoled iz regije pa tudi najbolj urejeno vas, gostilniški vrt, najbolj prijazno natakarico in najbolj organizirano športno-rekreativno prireditev. Prireditev so zaključili dobrodelno. Predsednik uprave Zavarovalne družbe Adriatic Gabrijel Škof je direktorju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Vojku Mihlju izročil ček v vrednosti pet tisoč evrov za opremo reševalnega vozila. Iva Žitko SVOJ BLAGOSLOV,O VEČNI. OkJ DA §IL TA DOM BI VIR MODROSTI, KREPOSTI VIR IN VIR BLAGOSTI IN SREČE VIR ZA VES NAŠ KRAJ i— t-r*'- Gregorčičevi verzi na zidu Ljudske šole v Gorenjem Logatcu. (foto: Rudolf Keršnik) pesnikovo posvetilo šoli lahko v ponos vsakemu učencu, ki jo je obiskoval. Kulturniki pa se lahko vprašajo o svoji kulturni dejavnosti. Rudolf Keršnik (N O (N CÖ I CÖ e CÖ ';> o e D CÖ M O hJ Z novim vozilom zagotovljena varna oskrba občanov Novo reševalno vozilo v rokah Službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Logatec - Sredstva za nakup iz žepa javnega zavoda in ministrstva za zdravje v Čeprav se decembra, predvsem zaradi daril, veselijo zlasti otroci, so se konca preteklega leta veselili tudi zaposleni v Zdravstvenem domu Logatec. Tik pred božično-novole-tnimi prazniki so na pragu zavoda namenu predali novo, sodobno opremljeno reševalno vozilo, vredno slabih 150 tisoč evrov. Gre za tretje tako vozilo, ki ga bo pri svojem delu uporabljala ekipa nujne medicinske pomoči, vendar za prvo, katerega nakup je zdravstveni dom v veliki meri financiral z lastnimi prihranki. Nakup naj bi v višini dobrih 20 odstotkov sofinanciralo ministrstvo za zdravje prek razpisa Sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji za leti 2011 in 2012, levji delež denarnih sredstev pa bo prispeval Zdravstveni dom Logatec. Postopke nakupe so vodile pristojne službe Občine Logatec, tehnične zahteve opreme in vozila so pripravili zaposleni v javnem zavodu. Prvi vozili sta bili kupljeni v letih 1995 in 2004; prvo je že odslužilo svojemu namenu, drugega pa bodo še naprej uporabljali za prevoze, ki ne bodo nujni. Pomembno je, da so obe vozili financirali krajani, podjetja in obrtniki z območja logaške občine in drugi dona- Poleg članov službe nujne medicinske pomoči sta se novega vozila razveselila tudi direktorica zdravstvenega doma Logatec Jasna Cuk Rupnik (druga z leve) in župan Berto Menard (skrajno desno). (foto: arhiv Občine Logatec) torji ter Občina Logatec in Zdravstveni dom Logatec. Velik del aktivnosti zbiranja denarja na terenu je takrat prevzela Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec. Novo reševalno vozilo zagotovo ne bi doseglo svojega namena, če ne bi imeli v Zdravstvenem domu Logatec organizirane 24-urne službe nujne medicinske pomoči (NMP). Ekipo sestavljajo zdravniki, diplomirane in srednje Nova ginekologija r 0 0Q fa fC n 1 c fC fa u a I fC 2 fa ^ 2 O 2 V dispanzerju za žene od januarja dalje dela zdravnica Tina Steinbacher Kokalj. Rojena je bila leta 1976 v Slovenj Gradcu. Leta 2002 je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je dobila specializacijo iz ginekologije in porodništva. Med specializacijo je leta 2009 zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom »Incidenca prirojenih napak nevralne cevi v Sloveniji in dejavniki tveganja, ki vplivajo na njen nastanek«. Po opravljenem specialističnem izpitu iz ginekologije in porodništva je nadomeščala kolegico na porodniškem dopustu v dispanzerju za žene v ZD Domžale, polovično pa je zaposlena v Splošni bolnišnici Novo Mesto na ginekološko porodniškem oddelku. Zdravnica pravi, da se v našem zdravstvenem domu veseli novega delovnega okolja in dobrega so- delovanja s pacientkami in s sodelavci. Specialistu ginekologije in porodništva Iliji Taševu, ki je po napornem delu v Porodnišnici Postojna prihajal še na delo v naš ZD, pa želimo sporočiti iskreno zahvalo za dolgoletno visoko kakovostno in predano skrb za naše pacientke. Uprava ZD Logatec medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege - vozniki reševalnega vozila. Ob nakupu prvega vozila pred 17 leti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zdravstvenemu domu še ni priznaval programa NMP, zato tudi ni zagotavljal finančnih sredstev za delovanje te službe. »Kljub temu se je tedanje vodstvo zdravstvenega doma skupaj z vodstvom občine odločilo vzpostaviti neprekinjeno delovanje službe NMP in s tem izboljšati standard zdravstva na območju celotne občine,« je v svojem govoru ob predaji vozila svojim kolegom iz službe NMP poudarila direktorica Zdravstvenega doma Logatec Jasna Čuk Rupnik. Vse do sprejetja Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči v novembru 2008, s katerim je bila zdravstvenemu domu dodeljena dejavnost 24-urne službe NMP, je delo voznika reševalnega vozila sofinancirala občina, in sicer v višini 20 tisoč evrov na leto, preostale stroške delovanja službe je kril javni zavod iz lastnih sredstev. Zdravstveni dom že dobra tri leta sam financira dejavnost NMP, ki jo izvaja z ekipo dveh zdravstvenih tehnikov in zdravnika 24-ur na dan. V dnevnem času člani ekipe opravljajo redno delo v svojih ambulantah in se poleg tega vključujejo v NMP, v nočnem času, ob vikendih in praznikih pa izvajajo le NMP. Romana Hribar, Občina Logatec Logaška občinska uprava je najbolj učinkovita občinska uprava v Sloveniji Indeks učinkovitosti občin združuje podatke o obsegu naložb in obvladovanju stroškov, 29. 11. 2011 »Varujte nas učinkovitih županov.« Te besede je izrekel ekonomist Igor Masten v oddaji nacionalne televizije, ki je govorila o podjetnih županih, ki se lotevajo velikih investicij, včasih tudi brez ustreznega finančnega kritja. Dejstvo je, da so občine svoje naložbeno dejavnost v času recesije močno povečale. Mislimo, da je učinkovitost dobra stvar tudi za lokalno samoupravo in da sodi k učinkovitosti občinske uprave tudi njena zmožnost, da izpelje investicijske projekte, ne da bi pri tem občino pripeljala na rob bankrota. V prvi številki Zlatega kamna smo objavili prvi pregled najbolj učinkovitih občin: razvrstili smo jih glede po tekočih odhodkih na prebivalca. To je osnovni kazalnik, ki kaže dejansko relativne stroške delovanja občinske uprave. Nova verzija, ki jo objavljamo tokrat, temelji na neto tekočih odhodkih, zmanjšanih za občinske rezerve. Kot so nas upravičeno opozorili z občine Ptuj, te rezerve ne sodijo v prikaz učinkovitosti. Ponavljamo, da je ta kazalnik le delne narave. Občinska uprava, ki malo stane - a tudi malo naredi - pač ni zares učinkovita. Zato smo se lotili tudi aktivnosti - za začetek tistih, ki so najbolj vidne in s katerimi se župani najraje pohvalijo: investicij. In nismo izpustili financiranja. Sestavljeni indeks o učinkovitosti občin tako tvorijo podatki o obsegu naložb v petih letih, zadolženosti občine in stroških občinske uprave. Pri obsegu naložb smo upoštevali neto vrednost, zmanjšano za vsoto državnih transferjev. Vse vrednosti so relativne - torej preračunane na prebivalca. Rezultat: močno izstopa občina Logatec. Ta občina ima največ investicij na prebivalca, če ne upoštevamo transferjev iz državnega proračuna. Zadolženost občine znaša 70 evrov na prebivalca, štirikrat manj od slovenskega občinskega povprečja in se-demdesetkrat manj od zadolženosti na prebivalca Solčave. Varčna je tudi občinska uprava - po neto tekočih stroških na prebivalca je Logatec na osmem mestu. Gorišnica je dokaz, da lahko tudi majhna občina v manj razvitem delu Slovenije deluje še kako učinkovito. 13. mesto Na spletnem portalu Zlati kamen so konec novembra lani objavili članek z naslovom Najbolj učinkovite občinske uprave. Namen projekta Zlati kamen je na ravni lokalne samouprave spodbujati razvoj dobrega upravljanja, ki vodi k boljšemu življenju. Članek objavljamo v celoti, le brez naslova. Prvotno mesto, kjer je: http://www.zlatikamen.si/clanki/regije-in-obcine/ najbolj-ucinkovite-obcinske-uprave/. po vrednosti investicij na prebivalca brez transferjev, ob tem pa „gospodinjsko" ravnanje z občinskimi financami: porabi tolikor, kolikor ima. Občina torej nima ne dolga ne proračunskega primanjkljaja. Na repu seznama sta mikroobčini Kostel in Solčava. Kostel je na samem repu po prav vseh kazalnikih učinkovitosti, kar jasno kaže vrednost sestavljenega indeksa (8,4). Lestvico: najbolj učinkovite občine 2011, si lahko ogledate v besedilu na prvotnem mestu objave članka. Vabljeni tudi k branju članka Najbolj priljubljeni župani, ki je objavljen na www.zlatikamen.si. Vir: http://www.zlatikamen.si/clanki/regije-in-obcine/naj-bolj-ucinkovite-obcinske-uprave/, z dne 19. 12. 2011. Občinska uprava POKAL »SKIRCA« - nedelja, 5. 2. 2012 Tjrjstlini dfiuftv Logitm Turistično društvo Logatec oi^anizira 1. srečanje starodobnih smučarjev v Logatcu. KRAJ TEKME: Logatec, smučišče Sekirica. DATUM: 5. 2. 2012. DISCIPLINA: Slalom in za junake skoki na velikanki (kucelj). PROGRAM PRIREDITVE: 10.00 Zbor udeležencev in prevzem štartnih številk na smučišču Sekirica v Logatcu 10.30 Začetek prireditve - pozdravni nagovor 11.00 Start slaloma in skokov (kucelj) z ocenjevanjem vožnje in opreme 13.00 Razglasitev rezultatov, podelitev nagrad 13.30 Družabno srečanje na prizorišču Tekmovanje bo ocenjevala posebna strokovna žirija. Tekmovalci vseh generacij tekmujejo v najmanj 25 let stari smučarski opremi, zato bo tekmovanje zanimivo in vredno ogleda. Lepo vabljeni! Predsednik Turističnega društva Logatec Matjaž Kurent (N O (N I ctí C ctí o C D ctí M O hJ Simfonični orkester Cantabile spet navdušil Tokrat je pred številnim občinstvom v večnamenski dvorani orkester nastopil na Gala novoletnem koncertu Pod taktirko Marjana Grdadolnika so nas simfoniki 2. januarja z glasbo popeljali v novo leto. Začenši z znamenitim Straussovim valčkom Na lepi modri Donavi so prek polke in operet izvrstni glasbeniki številno občinstvo popeljali skozi čas mojstra dunajskega valčka. Po ocenah organizatorjev se je koncerta udeležilo okoli tisoč ljudi, med njimi so bili tudi visoki predstavniki kulturnega, verskega in političnega življenja v Logatcu. Na novoletnem koncertu sta poleg orkestra nastopila tudi solista, sopranistka Nina Kompare Volasko in tenorist Edvard Strah, s katerima orkester sodeluje že od začetka delovanja. Sicer pa je izbira solistov premišljena, pravi dirigent in vodja orkestra Marjan Grdadolnik, prednost imajo, seveda, domači glasbeniki. Nina Kompare Volasko, denimo, je z Logatcem zelo povezana, saj uči na tukajšnji glasbeni šoli. Simfonični orkester Cantabile so ustanovili decembra 2010 na pobudo dirigenta in profesorja Marjana Grdadolnika in glasbenikov, ki so pod njegovim vodstvom do junija 2010 igrali v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Logatec. »Cantabile v glasbenem žargonu pomeni spevno, pojoče in se v skladbah označuje na mestih, kjer želimo instrumentalno melodijo poistovetiti s človeškim glasom,« pojasnjuje Grdadolnik. 67-članski orkester združuje odlične mlade glasbenike iz Logatca in drugih krajev osrednje Slovenije in okolice. V njem sodelujejo profesorji, akademski glasbeniki, glasbeniki, ki se šolajo na srednji glasbeni šoli, in drugi. Kot pravi Grdadolnik, Na Gala novoletnem koncertu sta poleg orkestra Cantabile nastopila vokalista, tenorist Edvard Strah in sopranistka Nina Kompare Volasko. (foto: Valter Leban) orkester nima rednih tedenskih vaj, ampak deluje projektno. »Za vsak projekt se točno določi program in število vaj.« Od tematike posameznega projekta je odvisna tudi izbira avtorjev in glasbe. Za Gala novoletni koncert so izbrali največ del Johanna Stra-ussa. Vaje imajo zaenkrat v prostorih Pihalnega orkestra Logatec in dvorani Glasbene šole Logatec. Vodja orkestra še pove, da njihovo delovanje omogoča občina, ki prek razpisov delno sofinancira projekte, sponzorji, dona-torji in dobri ljudje, ki glasbeno ustvarjanje Cantabila podirajo moralno pa tudi finančno. V komaj letu dni delovanja se simfonični orkester lahko pohvali z več uspešnimi projekti. Med njimi s koncertom v spomin r 0 0Q fa fC n 1 o fC fa C fa I fc fa tO O to Dobrodelni akciji logaških študentov Klub logaških študentov (KLŠ), ki vse leto združuje mlade v različnih ob-študijskih aktivnostih, je z novim letom v svoj program dodal novost. Gre za dve dobrodelni akciji, ki sta se začeli februarja. Prva akcija Klub logaških študentov pomaga mladim družinam in bo podprla mlade, ki so v času študija že ustvarili svoje družine. Vsak starš, star do 30 let, ki bo do konca maja 2012 v času uradnih ur na KLŠ prinesel potrdilo o šolanju in kopijo rojstnega lista svojega malčka, bo v dar prejel vrednostni bon, ki ga bo lahko izkoristil v trgovinah Baby Center. Druga dobrodelna akcija bo v sodelovanju s trgovino za male živali Štiri tačke. Na klubu in v trgovini se bodo zbirale donacije za zapuščene živali, ki domujejo v zavetišču Horjul. Pomagamo lahko s hrano, igračami, zdravili in podobnimi prispevki. Vodstvo KLŠ k svojim športnim, kulturnim, zabavnim in izobraževalnim dejavnostim s ponosom dodaja še humanitarno in upa, da se bo s pomočjo somišljenikov uspešno zaključila in mogoče v prihodnosti redno odvijala. Klub logaških študentov nedavno preminulim skladateljem In Me-moriam-lux Aeterna, ki so ga aprila 2011 izvedli skupaj s 120-članskim združenim zborom. Dveh koncertov, na Logu pri Vipavi in v Ljubljani, se je udeležilo 800 poslušalcev, izdali so tudi koncertno zgoščenko. Ob lanskem dnevu državnosti in 20-letnici samostojne Slovenije so s Koncertom za dušo in srce pred tisoč poslušalci nastopili v Ljubljani in Logatcu. V Avditoriju Portorož in Jamskem dvorcu v Postojni so avgusta nastopili na prireditvi Orkesterkamp Simphony, oktobra pa so se na dveh matinejah predstavili logaškim osnovnošolcem. »Vsak koncert je pustil pečat, saj so bili vsi zelo dobro obiskani in poslušalci navdušeni. Najbolj sveži spomini pa nas vežejo na zadnji Gala novoletni koncert, kjer je občinstvo začutilo čarobnost večera in glasbe, ki smo jo izvajali. Nagradilo nas je z ovaci-jami in velikim odobravanjem,« je dosedanje delo in vtise po koncertu strnil Grdadol-nik. »Lahko rečem, da se je med koncertom čutilo veliko pozitivno vzdušje in navdušenje. Logaško občinstvo je bilo sprva rahlo zadržano, pozneje pa čudovito.« Simfonični orkester Cantabile ima velike načrte za prihodnost. »Podali se bomo tudi v tujino; spomladi načrtujemo koncert klasične glasbe; junija bomo pripravili koncert ob dnevu državnosti, poleti soorganizirali in se udeležili Orketerkampa Symphony v Bovcu, jeseni pa pripravljamo matineje za osnovne šole. Tokrat bo na vrsti filmska glasba za simfonični orkester. 2. januarja prihodnje leto pa spet Gala novoletni koncert,« razkriva Grdadolnik. Blanka Markovič Kocen V spomin: Andrej Zigon (1952-2003) 'T'e dni mineva 60 let od rojstva logaškega pesnika, glasbenika, X fotografa, igralca (tudi filmskega) in dobrotnika Andreja Žigo-na. Znanje bil daleč prek meja Logatca, najbolj v domovini zaho- Upodobitev Andreja Žigona. (avtor neznan, nosilec avtorskih pravic: Knjižnica Logatec) dno od Ljubljane, vse do Italije. Njegovo dobro srce pa je segalo do daljnega Madagaskarja ob jugovzhodni obali Afrike. Andreju v spomin naj bodo njegove besede. Osebni podatki Rodil sem se nizko velban in žilav, 9. 1. 1952, na oblačen dan, tako da se mi je prvič posvetilo šele, ko sva s trebušasto babico udarila ob prag in je mama gromozansko zatulila v kajkavskem narečju: »Po gasilce!« Se dobro spominjam. Prvič sem se tragično zaljubil v prvem razredu, ker je imela Verica na riti strgane hulahopke. Rano mladost sem preživel dobro vzgojen, slabo oblečen, zato sem si vsako leto zlomil roko ali zlasal sosedovo rdečelasko. Po očetu sem podedoval sam božji puf, smisel za divje kampiranje. Do 13. izpita na slavistiki se mi še sanjalo ni o narodni zavesti. »Ja, lubi Kranci, kdo bo pa rundo plačal? Natakar? Piškoti?« Kadim, če imam. Umreti mislim kasneje. Spomin Visoko čelo je imel, na gubah potujoče barke, pod krovom vino in noči zgorele ob ljubicah, harmoniki veseli. Pozimi je odšel. Na peči sem sedel in nisem razumel, zakaj tako mati joče. V rokah papir in na papirju barki dve. Literarnoumetniška zapuščina Andreja Žigona je v Knjižnici Logatec. Knjižnici jo je daroval Andrejev brat na pobudo nekdanje direktorice Knjižnice Logatec, gospe Alenke Furlan. Gvido Komar Čipke, grafike in drugo Sredi decembra so bile v Stekleni galeriji nekaj dni na ogled čudovite čipke Društva klekljaric Črni vrh-Godovič, ki so med drugim naredile tudi praznične okraske. Več o društvu, v katerem je včlanjenih tudi nekaj Logatčank, pa v naslednjih številkah Logaških novic. Čeprav letos mineva že 20 let od njene prve samostojne razstave, se je Mihaela Žakelj Ogrin iz Žiri 17. januarja prvič predstavila tudi v Logatcu. Izdeluje patinirane terakote, skulpture v lesu in lesoreze. V galeriji Hiša sonca je predstavila barvne grafike iz ciklusa, ki ga je poimenovala Skrivnost življenja. Prikazuje skrivnost božjega rojstva: od spočetja do smrti in ponovnega vstajenja, ki prinaša veselo oznanilo upanja. V Zapolju pa od 17. januarja razstavlja Marija Krošelj iz Ljubljane. Jezero, morje, gozd, pa tudi Sorica in Bled, Tromo-stovje, narava v vseh letnih časih, nostalgična vinska klet - vse to je z nežnimi linijami, a dovolj močnimi barvami kompozicijsko usklajeno prelila na papir slikarka, ki se je spet posvetila slikanju šele na Univerze za tretje življenjsko obdobje. Razstava je na ogled do konca februarja. Brane Pevec 2 O 2 I o O C D M O hJ Umetnine logaških likovnikov Srečno, napisano v kitajskih pismenkah, je 22. decembra v Stekleni galeriji zaželela Aleša Čuk Antičevič. In »srečno« je bila rdeča nit zadnje razstave Društva likovnikov Logatec v lanskem letu. Razstavljali so še Tea Širca, Darja Rupnik, Bojana Levinger, Franc Musec, Ljubica Krivec, Marko Gantar, Jože Matjašec, Dare Hering, Peter Kozin, Tajip Hasani, Matej Pečenik, Zvezdana Zatler, Janez Sodja, Tončka Madon, Bojan Gantar, Janez Ovsec, Andrej Kos in Jurij Kravcov. Ko se je članom pridružil še Jurij, je logaško društvo likovnikov postalo mednarodno, saj je po narodnosti Rus, kar sta odsevali tudi njegovi sliki. Sicer pa smo videli vsega po malo: od čudovitih slik in lesoreza Marije do računalniško izdelanih fraktalov in objemajočega se para, ki je nastal izpod rok kiparja in dolgoletnega predsednika društva Franca Godine. Razstavo je na pot pospremila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn »Dela so povzetek celoletnega delovanja članov društva. Seveda so raznolika, kot so različni dnevi v letu! Jasno je, da vse slike odražajo avtorja samega, zato seveda razlike.« Iz citer je lepe melodije izvabljala Urška Matjašec, meh harmonike pa je raztegnil Andrej Kos. Brane Pevec Novoletni koncerti logaških godbenikov Pihalni orkester Logatec z dirigentom Marjanom Grdadolnik je imel 17. decembra v večnamenski dvorani v Logatcu tradicionalni božični-novoletni koncert, ki je vsako leto najbolj obiskana glasbena prireditev v Logatcu. Dogodek je prvovrsten uvod v praznični zaključek in v prihajajoče novo leto. Za drugačnost uvoda so godbeniki letos poskrbeli z uvodno točko trobilne zasedbe orkestra, Longaticum brassa, in sicer z eno najlepših svetovnih koračnic Juliusa Fučika, Florentiner Marsch. Takoj za tem je sledil kombiniran nastop trobilcev, tolkalne skupine in v koraku prihajajočega ostalega dela orkestra, ki so izvajali novo koračnico orkestra Spanish Parade Sequence. V trenutku so vzpostavili enkraten stik z občinstvom in naslednje minute koncerta so tako za glasbenike kot za občinstvo minevale hitro. Sledila je znamenita Bernsteino-va Candide Uvertura in čudoviti nastop domačega tenorista Marka Nzobandore. Občinstvo je prepričal z dvema prelepima pesmima, z naslovoma Maria in Tonight. Po temperamentni skladbi Danzon no.2 je sledila solotočka tolkalistke Janje Nagode na vibrafonu s skladbo A Tribute to Lionel. Janja, sicer pianistka, se je izvrstno izkazala kot solistka na tem lepem jaz-zovskem instrumentu. Z Libertangom Astorja Piazzole in še enim zelo lepim nastopom mladega trobentarja Jerneja Gantarja z Adamičevo Ne obračaj se sinko se je koncert prevesil v zaključno fazo. Spet je zablestela domačinka Eva Hren s tremi zimzelenimi: Mlade oči Jureta Robežnika, V Ljubljano Atija Sossa in črnske duhovne Oh, when the Saints. Blagor orkestru, ki lahko spremlja tako dobro pevko; rezultat sodelovanja je občinstvo nagradilo z ovacijami. Dirigent Marjan Grdadolnik je suvereno in mojstrsko peljal glasbeni del koncerta od začetka do konca, za povezovalni del pa sta na zelo originalen način skrbela Anja Sedej in Miha Brajnik. Božično-novoletni koncert je bil letos na pobudo OŠ Rovte letos tudi v Rovtah, in sicer 23. decembra v Kulturnem domu. Z orkestrom je spet nastopil solist tenorist Marko Nzobando-ra, poleg njega pa še Združeni zbor mladih pevcev OŠ Rovte, OŠ 8 talcev in mladinski zbor KUD Adoramus. Zbor je vodila Estera Stojko, ki se vse bolj potrjuje kot kakovostna zboro-vodkinja. Tudi v Rovtah se je, zahvaljujoč organizatorjem, mladim pevcem in instrumentalistom, odvil zelo lep koncertni večer. Naj za konec kot zanimivost navedem, da so tudi v Rovtah imeli nekoč svojo godbo, ki je bila ustanovljena celo prej kot v Logatcu, že leta 1908. Torej segajo zametki godbeništva na Logaškem celo nekaj let dlje v zgodovino. In kaj bi godbeniki napisali za želje decembrskim dobrotnikom Miklavžu, dedku Mrazu in božičku? Želimo vse dobro našim poslušalcem, našim podpornikom, naj vam življenje teče v prijetnih harmonijah in prijaznih melodijah. Robert Albreht, KD Pihalni orkester Logatec Praznike so obarvali z glasbo Dan samostojnosti in enotnosti v Rovtah obeležili z nastopom godbenikov in združenega pevskega zbora r o 0Q fa fC n c fC fa u a I fC fa tO O to Ko se mesec december prevesi v zaključno obdobje, si prazniki kar podajajo roko. Nekateri med nami končajo svoje delovno leto že okoli božiča, saj je takoj za njim dan samostojnosti in enotnosti. Vsako leto ga tudi v Rovtah dostojno počastimo in obeležimo. Navadno prireditev pripravijo učitelji in učenci OŠ Rovte v sodelovanju z Kulturnim društvom Žarek Rovte. Tudi letos je bilo tako, le da smo k sodelovanju povabili Pihalni orkester Logatec, ki ga vodi prekaljeni glasbeni mojster Marjan Grdadol-nik. Godbenike je spremljala pisana množica mladih pevcev, članov zborov KUD Adoramus, OŠ Rovte in OŠ 8 talcev Logatec. Združeni pevski zbor vodi Estera Stojko. Estera s svojimi pevci strumno koraka po stopinjah očeta, Marjana Grdadolnika. Pevci pod njenim vodstvom vedno bolje pojejo in se pogosto pojavljajo na javnih prireditvah. Predpraznični petek 23. decembra v dvorano ni privabil pretirane množice poslušalcev. A tisti, ki jim je bilo dano poslušati koncert, so domov odhajali nadvse zadovoljni in polni prekrasnih glasbenih vtisov. Pester in dinamičen izbor skladb je še podkrepil pevski nastop tenorista Marka Nzobandore. V pesmih Maria in Tonight iz West Side Story je pokazal svoje pevsko mojstrstvo. Lahko smo slišali skladbe tujih in domačih avtorjev. Nekaj je bilo tudi solističnih dodatkov. Janja Nagode se je izkazala na vibrafonu v skladbi A Tribute to Lionel, trobentač Jernej Gantar pa v Adamičevi skladbi Ne glej nazaj, sine. Med skladbami domačih avtorjev so bile Zeleni Jurij, Robežnikovi Presenečenje in Mlade oči, že štiri desetletja star, a še vedno mlad Privškov Silvestrski poljub. Estera Stojko je v pesmi Z roko v roki dirigentsko paličico zamenjala za mikrofon in zapela skupaj s svojimi pevci. Tudi godbeniki znajo zapeti in to dokazujejo, ko se z odra zasliši Tratata, zaigra naša mu-zika. Ob takih praznikih, kot so božično-novoletni, ne sme manjkati Sveta noč, ki so jo skupaj z godbeniki zapeli prav vsi prisotni, čeprav je bil mikrofon v rokah tenorista Marka Nzobandore. Če so na predpraznični dan v gosteh godbeniki, si skoraj ne gre predstavljati, da nas zapustijo brez tradicionalne koračnice Ra- detzky marš, ki je dodobra ogrela dlani poslušalcev. Gotovo si Strauss ni mislil, da bo njegova koračnica še toliko let po njegovi smrti žela take uspehe. Da je koncert tako lepo uspel, je glavni in prvi krivec kar sam dirigent Marjan Grdadolnik. Ne samo da odlično vodi svoje glasbenike, imenitno zna tudi komunicirati s poslušalci. Celo svojo dirigentsko palico za trenutek zaupa komu iz občinstva, na primer majhnima Mari in Alenu, ki lahko s ponosom rečeta, da sta dirigirala Pihalnemu orkestru Logatec. To pa ni kar tako, saj orkester poznajo tudi drugje po Evropi. Napovedovalska vloga večera je pripadala učencema Nejcu in Aniti, ki sta s prebranimi odlomki dodala svoj kamenček k razmišljanje o praznikih. V taktih prijetne glasbe smo v mislih že skoraj stopili v novo leto, ki je še čisto sveže in neomadeževano s trenutki nesoglasij, prepirov in podtikanj. Ko bi bili še kdaj tako enotni, kot smo bili tistega ne tako davnega 26. decembra in smo vsi, ne glede na pripadnost, rekli DA za Slovenijo. Mogoče pa se le še kdaj kaj takega zgodi. Metka Bogataj Uspehi smučarjev tekačev N'a 29. tekmovanju Trofeo Topolino v smučarskem teku, ki je namenjeno otroškim kategorijam, sta 23. januarja v Italiji odličji osvojili tekmovalki Tekaškega smučarskega kluba Logatec. Klara Lekše je bila med mlajšimi deklicami druga, Maša Doles pa je med starejšimi deklicami zasedla 3. mesto. Med 108 ekipami iz devetih držav je logaški klub na Topo-linu osvojil odlično 6. mesto. Logaška smučarja tekača Miha Šimenc in Matic Slabe pa sta se 17. januarja udeležila mladinskih zimskih olimpijskih iger, ki so bile v avstrijskem Innsbrucku. Med mladinci se je v teku na 10 kilometrov v klasični tehniki Šimenc izkazal s sedmim me- Šimenc in Slabe na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku. (foto: arhiv TSK Logatec) stom, Slabe je bil 22. V sprintu je Ši- uvrstil na 37. mesto. menc osvojil 12. mesto, Slabe pa se je Iva Žitko Pod Sekirico so spet skakali Kljub temu da daleč naokoli ni bilo sledu o snegu je bilo 21. januarja na skakalnicah pod Sekirico tekmovanje v smučarskih skokih za regijski pokal širše okolice Ljubljane. Dečki so tekmovali v kategorijah do 9, 10, 11, 12 in 13 let, deklice pa v kategorijah do 9, 11 in 13 let. V skokih se je pomerilo več kot 60 tekmovalcev iz petih klubov. Domači Lovci na daljave iz Smučarskega skakalnega kluba Logatec tudi tokrat niso razočarali. V kategoriji D13, v kateri so prevladovali skakalci ljubljanske Ilirije, si je odlično 2. mesto priskočil Jurij Šteblaj. Pri dečkih do 12 let, kjer imajo Logatčani največ predstavnikov, je prvo mesto odšlo v Ilirijo, takoj za njim sta se razvrstila Nik Knaus in David Istenič, medtem ko sta bila David Krisper peti in Žan Trpin šesti. Pri dečkih do 10 let je domačin Tim Trpin pometel s konkurenco in se suvereno zavihtel na prvo mesto. Pri cicibanih sta nastopila tudi dva Mladi skakalci so se pogumno pognali čez skakalnico pod Sekirico. (foto: Valter Leban) najmlajša Logatčana. Andraž Krašna je bil šesti, Nik Gostiša Lah pa deveti. Pri deklicah do 13 let sta logaški skakalki Vikorija Šen in Gaja Žilavec zasedli drugo in tretje mesto. Iva Žitko Po poti Cankarjeve matere iz Vrzdenca do Vrhnike Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske je 26. decembra organiziralo 13. spominski Pohod Po »poteh« Cankarjeve matere. Neža Cankar, rojena Pivk, se je rodila 29. decembra 1843 v leseni bajti ob Rožmanovem mlinu na Vrzdencu in umrla 23. septembra 1897 na Vrhniki. Bila sem med pohodniki, ki smo se zbrali pred PGD Vrhnika, od koder nas je poseben avtobus odpeljal na Vrzdenec. Ogledali smo si Železnikovo domačijo s črno kuhinjo in razstavo harmonik. Del razstavnega prostora je posvečen Cankarjevi materi. Pod kozolcem so nam postregli s toplo pijačo in sladicami. Pohod smo začeli izpred cerkve sv. Kancijana, ki se ponaša s čudovito fresko Sv. Krištofa, zavetnika pohodnikov. Vrzdenec je naselje v Polhograjskem hribovju, ob cesti Horjul-Lučine. Tam se odcepi cesta v Žažar, ki pelje proti Veliki Ligojni, Stari Vrhniki in Vrhniki. Čez 200 pohodnikov se je ustavilo na kmetiji v Žažarju, kjer so nam postregli s hrano in pijačo. Zapel je moški zbor, domači ansambel pa je zaigral. Pot smo nato nadaljevali skozi Žažar in se ustavili na razgledni točki na Žažarskem Gradišču. Spustili smo se do Mavsarije, Razpotja in Pod čelom dosegli starovrhniško Lopo, sedež krajevne skupnosti na Stari Vrhniki. Po krajšem počitku smo po vzponu prišli do cerkve na sv. Tro jici. O cerkvi je Cankar napisal: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.« V strnjeni skupini smo po Klancu šli mimo rojstne hiše Ivana Cankarja in prišli na Vrhniko, na trg pred TC Mercator, kjer je bila proslava v čast dnevu samostojnosti in enotnosti. Ker je bilo tudi Štefanovo, je vrhniški kaplan blagoslovil konje. Marinka Petkovšek, PD Logatec (N O (N I ^ 3 C o O C D M O hJ Pohod na Javornik V hladnem zimskem jutru 18. decembra lani se je deset logaških planincev z vodnikom Janezom Rudolfom odpeljalo na 33. zimski pohod na Javornik. Iz Črnega vrha nad Idrijo smo z zimsko planinsko pohodni-ško opremo šli po markirani poti na dve uri hoda oddaljeni Javornik. Najprej smo hodili po markirani poti v smeri Lom, potem smo zavili na stezo, ki nas je skozi gozd usmerjala v breg. Po cesti smo prišli do Pirnatove koče na Javorniku (1.156 m). Narava je bila obdana s snežno odejo, ki se je lesketala v soncu. Na poti smo srečevali veliko znanih pohodnikov in planincev. Koča je bila polna planincev, harmonikar pa je igral vesele viže. V njej smo dobili žig pohoda. Jože je za 20. pohod dobil plaketo. Na toplem soncu pred kočo smo preoblekli prepotene majice in pomalicali hrano iz nahrbtnika. Topel čaj smo popili v kmečki hiši pri Medvedu. Po krajšem počitku smo se vrnili s sončnega Javornika po drugi poti v Črni vrh. V Hote-dršici, kjer se je že spustila megla, smo imeli manjši postanek. Tiso nedeljo smo uživali v lepi zimski idili in prijetni planinski družbi. Planinsko društvo Javornik Črni vrh je dan prej pripravilo spominsko proslavo pri spomeniku nasproti koče, kar je pohodnike zmedlo, ker je bila do zdaj proslava vedno na nedeljo. Tradicionalni pohod na Javornik pripravljajo v spomin na več dogodkov: 23. 12. 1943 je pri Škvarču na Javorniku ugasnilo življenje 47 borcev III. bataljona Gra-dnikove brigade, 23. 12. 1990 smo se Slovenci na plebiscitu odločili za samostojno in neodvisno državo, 19. 12. 2000 je PD Idrija Logaškipohodnikipred Pirnatovo kočo na Javorniku. (foto: Marinka Petkovšek) predalo Pirnatovo kočo na Javorniku v upravljanje PD Javornik Črni vrh. Na Javornik je več dostopov: po lokalni cesti, ki se pri Cencu na prevalu med Colom in Črnim vrhom nad Idrijo odcepi od glavne ceste Ajdovščina-Godovič; po cesti mimo Cenca skozi Kanji dol; iz Črnega vrha nad Idrijo po vzhodni strani Javornika in skozi Kanji dol; s Cola po SPP mimo kmetije Lazar; iz Hotedršice po Notranjski planinski poti čez Spodnje in Zgornje Lome. Javornik je najvišje ležeče naselje na čr-novrški planoti, ima najmanj prebivalcev in ne več kot pet hiš. Zato pa je Javornik zelo razgiban po dejavnostih. Deste minut hoda od koče je na vrhu razgledni stolp, na kate- rega seje vredno povzpeti v lepem vremenu, saj je z vrha po nevihti mogoče videti celo morje. Javornik je skupaj s sosednjim Stre-liškim vrhom (1.264 m) najvišja vzpetina idrijskega hribovja. Na sedlu med Javornikom in Dednim vrhom (1.217 m) stoji Pirnatova koča. Stara koča je stala nižje, nasproti kmetije Medved, kjer je zdaj vikend. Pri Medvedu je bila spravljena prva vpisna knjiga pri nas, ki sta jo leta 1876 tja prinesla pionirja slovenskega planinstva Kadilnik in Globočnik. Ob Dednem vrhu je zgornja postaja dvosedežnice smučišča Javornik. Marinka Petkovšek, PD Logatec Po novem letu na Kum r 0 0Q fa fC n 1 o fC fa C fa I fc fa tO O to 'T^udi letos smo se logaški planinci pod vodstvom Janeza Sla-X beta udeležili novoletnega pohoda na Kum, ki ga organizira Planinsko društvo Kum Trbovlje. 2. januarja se nas je na zbirnem mestu v Logatcu zbralo sedem planincev. Zaželeli smo si vse najboljše v novem letu, v avtomobila zložili nahrbtnike s pohodniško opremo in se v temačnem jutru peljali skozi Litijo in pred Trbovljami zavili na Podkum. Po ozki cesti smo se peljali visoko do vasi Mali Kum in v lovski koči popili jutranjo kavico. V majhni vasi je bilo ob cesti parkiranih veliko avtomobilov. Opremljeni z nahrbtniki in pohodniško opremo smo iz vasi Mali Kum hodili po zasneženi gozdni poti. Srečevali smo pohodnike, nekateri so se že vračali, in jih pozdravljali. Prišli smo do kapelice sv. Neže, ob kateri je pano z opisom zgodovinskega dogodka, ki je botroval postavitvi kapelice. Med potjo, le malo pod vrhom, smo plačali dva evra startnine za stroške pohoda in čaj v koči. Sredi dopoldneva so nas na vrhu pri koči kot ponavadi pričakali velika gneča, megla, mraz in mrzel veter. V planinskem domu smo dobili vroč čaj in v izkaznico žig 30. novoletnega pohoda. Ker je bil planinski dom poln pohodnikov, nas je bila večina zunaj. Preoblekli smo si prepotene majice, popili vroč čaj in pomalicali hrano iz nahrbtnikov. Zaradi megle ni bilo razgleda. Kum je izrazito osamljen vrh, od koder je v lepem vremenu videti Julijce s Triglavom, Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje, Karavanke, Kamniške Alpe in Posavsko V mrzlem vremenu so se planinci podali na Kum. (foto: Marinka Petkovšek) hribovje. Po kratkem počitku smo bili že nekoliko premraženi, na čevlje smo si pritrdili dereze in se po ledeni, gladki in strmi poti vrnili do vasi Mali Kum, kjer je sijalo sonce. S prvega letošnjega zimskega pohoda smo se dobre volje, da smo nekaj naredili za svoje zdravje, srečno vrnili domov, kjer pa je že rahlo rosilo. Marinka Petkovšek, PD Logatec Z Ognjičem po zdravilne rastline N'a občnem zboru Društva za zdravilne rastline Ognjič Logatec so 24. januarja v Osnovni šoli 8 talcev Logatec prisotni izbrali nov upravni odbor: predsednica društva je Metka Rupnik, njena namestnica Nadja Ivanuša Lubej, tajnica Vera Nagode, blagajničarka Marija Mihelič, člani pa Pavla Vochl, Jožica Simšič, Jožica Nagode, Ljuba Vladič in Marinka Istenič. V nadzornem odboru so Zinka Gostiša, Mojca Vidrih in Brane Pevec, v častnem razsodišču pa Zofija Rupnik, Angela Petkovšek in Marija Le-skovec. O delu v lanskem letu je bilo marsikaj napisanega že sproti. Novembra so bili med drugim organizirani dodatno predavanje o sokovih iz sadja, zelenjave in zelišč pa tudi delavnici izdelovanja mazila, mešanje čajev in izdelovanje naravnega rastlinskega mila. Za zaključek leta je bila odlična čajanka s predavanjem Jožeta Majesa, ki je predstavil svojo knjigo Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Letos naj bi društvo pripravilo štiri predavanja, eno tudi o medu in zeliščih, kjer bodo priskočili na pomoč domači čebelarji. Predavali naj bi še Jože Kukman, Sanja Lončar, Marjana Žmavc in Jože Majes, ki bo gost na Gregorjevem sejmu, na katerem bo tudi Ognjičeva stojnica. Večkrat bodo organizirali nabiranje in izmenjavo zdravilnih rastlin ter delavnice za njihovo predelavo. Še posebej zanimiv zna biti pohod na Vremščico, ki je bogata z zelišči. Jeseni je predvidena ekskurzija na eno od posestev, kjer gojijo zelišča. Poleti člani običajno nabirajo zelišča sami, že konec avgusta pa sledi povabilo na skupno nabiranje zelišč, ki se zaključi v Grajskem parku s čajanko. Vse leto člani društva pomagajo mladim tako z nasveti kot tudi s praktičnim delom na šolski gredi, pozabili pa ne bodo niti na obisk v domu starejših občanov. Z navdušenjem je bila sprejeta ideja Mojce Vidrih o izdaji knjige z recepti za zdravo življenje. Člani naj bi med letom posredovali izkušnje o tem, katera zelišča, čaji, mazila so jim pomagala k boljšemu počutju. Vidrihova je imela v drugem delu občnega zbora predavanje Zdrave rastline z vonjem po soncu. Oljka, sivka, melisa, limona, lovor ter razna eterična olja so bila podlaga za vrsto receptov in napotkov, ki nam jih je posredovala. Brane Pevec Tudi letos skupine za samopomoč Skupine za samopomoč za ljudi s čustvenimi težavami, ki jih že več kot tri leta uspešno izvajajo v Logatcu, bodo tudi v letošnjem letu. Potekale bodo celo leto, razen julija in avgusta, in sicer v sejni sobi na Notranjski 14 v Dolenjem Logatcu. Projekt sofinancira Občina Logatec inje namenjen vsem, ki skupino za samopomoč potrebujejo za informiranje ali reševanje osebnih situacij. Skupine bo vodila izkušena terapevtka Matejka Šmit, terapevtka in diplomirana socialna delavka v okviru dejavnosti Društva za vzpodbujanje življenja - Radost bivanja. Tematike, ki jih bodo na terapevtskih srečanjih obdelovali skozi pogovor, so problemi, težave in stiske, s katerimi se soočajo udeleženci oziroma pacienti. Skozi pogovor namreč terapevt največ pozornosti namenja zavedanju posameznikovih pozitivnih sposobnosti in lastnosti. Na terapijah udeleženci skupaj s terapevtko iščejo poti do boljšega počutja, na njih jim svetuje in jih opogumlja. Srečanja skupine za samopomoč za ljudi s čustvenimi težavami bodo 7. in 21. februarja, 6. in 20. marca, 3. in 17. aprila, 1. in 15. maja, 5. in 19. junija, 3. in 18. septembra, 2. in 16. oktobra, 6. novembra ter 4. in 18. decembra, in sicer od 16. do 18. ure v sejni sobi na Notranjski 14 v Dolenjem Logatcu. »Pozitivni učinki obiskovanja teh skupin se pokažejo pri nekaterih prej, pri drugih pozneje,« pravi Matejka Šmit. Med pozitivnimi učinki v ospredje postavlja predvsem večjo družbeno aktivnost, večjo fizično aktivnost, manj negativnih čustev, kot so žalost, strahovi, jeza, neodločnost in podobna, ter manjšo rabo zdravil in pomirjeval. »Ravno zaradi dobrega odziva na naše zdravljenje, terapije oziroma skupine za samopomoč, in medijskega zanimanja bomo tovrstne skupine za samopomoč organizirali tudi v prihodnje,« dodaja Šmitova. »V ospredju nam je pomoč ljudem, ki čustveno trpijo in potrebujejo nekoga, ki jim olajša težave in pokaže pot delovanja, kako naj jih preseže oziroma odpravi.« Iva Žitko Gregorjev semenj 2012: Obvestilo o zapori cest in spremenjenem prometnem režimu v času V soboto, 10. marca 2012, bo zaradi tradicionalne prireditve Gregorjev semenj med 4. in 21. uro spremenjen prometni režim v središču Logatca. Za ves promet bodo zaprte naslednje ulice: - Notranjska cesta (odsek od Zdravstvenega doma do makadamskega parkirišča nasproti pokopališča), - Cankarjeva cesta, - Šolska pot (odsek od Notranjske ceste do ulice Grič), - Tovarniška cesta (odsek od Tržaške ceste do ulice Grič), - Stara cesta (odsek od Tovarniške ulice do Vrtnarske poti). Občanke in občane naprošamo, da v petek, 9. marca 2012, zvečer svojih vozil NE parkirate na teh površinah in parkirišču Zdravstvenega doma Logatec. Prav tako zaradi zagotavljanja intervencijske poti svojih vozil 9. marca 2012 zvečer in v času prireditve NE parkirajte na ulici Grič. Zaradi parkiranja vozil bo spremenjen prometni režim na: - ulici Poštni vrt (postane enosmerna ulica z enostranskim parkiranjem), - Tovarniški ulici od Stranske poti do Železniške postaje (postane dvosmerna ulica z enostranskim parkiranjem) in - povezovalni cesti med Tržaško cesto proti Valkartonu (Kolesnik) v dolžini približno 300 m (postane enosmerna cesta z enostranskim parkiranjem). Obvoz bo označen in urejen. Na parkiriščih bo med 8. in 15. uro poskrbljeno za usmerjanje na prosta parkirna mesta. Kot vedno bo na voljo tud nekaj parkirišč. Obiskovalce sejma naprošamo, da upoštevajo cestno prometne predpise ter signalizacijo in navodila organizatorjev. Prav tako obiskovalce naprošamo, da bi si prihod organizirali tako, da bi se v enem vozilu pripeljalo optimalno število oseb. Občanke in občane, ki stanujejo v bližini sejma naprošamo, da bi na sejem prišli peš. Za razumevanje se vam zahvaljujem. Berto Menard, župan Občine Logatec (N O (N I C O C D M O hJ Navodilo za ravnanje z razpisnimi dokumentacijami za sofinanciranje: športnih dejavnosti, kulturnih projektov in programov ter projektov, ki so v interesu Občine Logatec, turističnih projektov, mladinskih projektov, ki so v javnem interesu, projektov varovanja kulturne dediščine in dejavnosti humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju občine Logatec 13. V skladu s 5. členom Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-uradno prečiščeno besedilo) je treba plačati upravno takso v višini 22,66 EUR (tarif. št. 1: 4,54 EUR in tarif. št. 3: 18,12 EUR). r 0 0Q fa fC 3 1 O fC fa 3 C fa I fc fa tO O to 1. Razpisno dokumentacijo pretočite z naslova www.logatec. si. Vse razpisne dokumentacije se nahajajo na spletni strani www.logatec.si, in sicer v zavihku Razpisi, javna naročila, v podzavihku Aktualni. 2. Ko ste našli področje, na katerega se boste prijavili, kliknite na naslov razpisna dokumentacija. 3. Razpisno dokumentacijo izpolnjujte elektronsko (z računalnikom). 4. Odprla se vam bo razpisna dokumentacija v pdf obliki. Razpisno dokumentacijo shranite v vaš računalnik - predlagamo, da na namizje vašega računalnika. 5. Datoteko imate shranjeno na namizju vašega računalnik. 6. Razpisno dokumentacijo, ki je v pdf obliki, izpolnite, med izpolnjevanjem jo po potrebi večkrat shranite. Ta pdf lahko izpolnjujete, shranjujete, ponovno izpolnjujete v za to namenjenih poljih, ki se obarvajo svetlo modro. V kolikor se vam zgodi, da v razpisni dokumentaciji na razpolago ni več polj za vpis (npr. članov vaše organizacije), prvotno dokumentacijo shranite in zaprite ter s spletnega mesta odprite še eno razpisno dokumentacijo, jo shranite z drugim imenom v računalnik in v za to namenjenem delu razpisne dokumentacije vpišite še ostale člane vaše organizacije. Ta del razpisne dokumentacije natisnite in ga priložite h prvotni dokumentaciji. 7. Nekatera polja imajo omejitev števila znakov. 8. Izpolnjeno razpisno dokumentacijo natisnite. 9. Razpisne dokumentacije in njenih prilog ne spenjajte s spe-njačem. Razpisno dokumentacijo natisnite obojestransko, format A4. Vse priloge naj bodo pripravljene na istem formatu. 10. Natisnjeno razpisno dokumentacijo podpišite, žigosajte in vložite v kuverto, na katero ste prilepili pravilno izpolnjen in izrezan obrazec z zadnje strani razpisne dokumentacije, ki vsebuje podatke o naslovu razpisa, naslovu razpisovalca in vaše podatke ali pa na kuverto napišite naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Kuverta mora biti opremljena tudi z nazivom (imenom) predlagatelja in njegovim naslovom. Ker boste obrazec izpolnjevali elektronsko, se bodo na njem vaši podatki že izpisali. Na obrazcu bo treba označiti še ali gre za vlogo ali dopolnitev vloge. Obrazec izrežite in ga nalepite na naslovno stran kuverte. Ko obrazec izrežete, lahko preostanek lista zavržete. 11. Kuverto pošljite ali dostavite v sprejemno pisarno Občine Logatec. 12. Dokazilo o plačani upravni taksi nalepite na prednjo stran kuverte ali dokazilo vložite v kuverto. 14. V kolikor boste upravno takso poravnali na negotovninski način sledite naslednjim navodilom. Takso lahko nakažete z UPN nalogom, in sicer: Prejemnik: Taksni račun Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, Logatec Koda namena: GOVT Namen nakazila: taksa razpis - navedite razpisno področje: kot npr. šport, mladi, kultura, turizem, humanitarna dejavnost, kulturni projekti v interesu Občine, kulturna dediščina Znesek: 22,66 EUR Račun za nakazilo: S156 0126 4464 0309 134 referenca S111 75936-7111002-12. 15. Predlagatelji prijavi priložijo dokazilo o plačilu upravne takse. Plačevanja taks so oproščeni: dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč in društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu - za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu. Status dokazujejo s priloženo kopijo odločbe oz. potrdila pristojnega organa, ki je status podelil. Pogosto vprašanje: ali za vsak projekt posebej plačam takso? Odgovor: Ne, takso je treba plačati samo za vsako razpisno področje posebej, na primer: prijavljate projekte na turizem, projekte na kulturo in projekte na kulturno dediščino. Oddali boste tri kuverte, za vsako razpisno področje svojo in za vsako kuverto je treba plačati upravno takso. Za posamezne projekte, ki jih znotraj nekega področja prijavljate (primer: na turizmu je možno prijaviti pet programov) pa se takse ne plačuje posebej. 1 kuverta = 1 upravna taksa. 16. Rok za oddajo prijav: najpozneje 1. 3. 2012 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Logatec ali s poštno pošiljko vključno z datumom 1. 3. 2012. Prijava mora biti podana na ustreznih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. 17. Ker za več razpisnih področij veljajo novi pravilniki in so temu prilagojene tudi razpisne dokumentacije, vas za lažje izpolnjevanje razpisnih dokumentacij vabimo na delavnice, ki bodo v sredo, 15. februarja 2012 v sejni sobi Upravnega centra Logatec (1. nadstropje) v naslednjem zaporedju: a. od 16. do 17. ure - področje mladinskih organizacij, b. od 17. do 18. ure - področje kulturnih programov in projektov, c. od 18. do 19. ure - področje športa, d. od 19. do 20. ure - področje turizma. 18. Za pomoč smo vam na voljo tudi sicer, v Občinskem uradu Občine Logatec, in sicer: - za področje mladinskih projektov in športnih dejavnosti: Damjan Barut, tel: 01 759 06 26, e-mail: dam-jan.barut@logatec.si, - za področje kulture, kulturne dediščine, turizma in humanitarnih organizacij: Renata Gutnik, tel: 01 759 06 33, e-mail: renata.gutnik@logatec.si. Občinska uprava Leto 2011 se je poslovilo V leto 2011 smo Logatčani stopili skupaj, saj je župan Berto Menard s sodelavci in ob pomoči članov Tekaškega smučarskega kluba Valkarton pripravil silvestrovanje pod šotorom. Spomladi je planinsko društvo prvič povabilo Logatčane na pohod po Logatcu, jeseni pa smo ob občinskem prazniku imeli prvo Logaško noč. Hotenjci so julija po dolgem času šli spat brez strahu, da se jim bo dokončno podrl jez nad Hotedršico, Grčarevčani pa so se novembra končno osamosvojili in dobili svojo krajevno skupnost. Vsem Slovencem pa se je prvič zgodil odstop vlade in prve predčasne volitve. Po drugi strani so se v letu 2011 zvrstile bolj ali manj okrogle obletnice: 115 let ustanovitve PGD Gornji Logatec, 100 let Pev- skega društva Logatec. 90 let je minilo od osvoboditve izpod fašistične okupacije, 65 let že deluje društvo upokojencev, 40 let so praznovali člani Logaškega okteta, 35 let so obrtniki povezani v OOZ Logatec, 30 let člani Balinarskega društva Logatec balinajo pri Balinčku. 20 let že deluje Dom Marije in Marte, toliko časa tudi otroci prihajajo v župnijski Miklavžev vrtec v Dolenjem Logatcu, pred dvajsetimi leti je začela s programom lokalna televizija LEP. Deset let je minilo, odkar je bil zgrajen dom starejših občanov v Grapovčniku in prav toliko let mineva, odkar smo v Logatcu zaprli prvo umetniško galerijo. Spomnil sem samo na nekaj obletnic, da jih bilo čimveč takih, ki se jih bomo radi spominjali tudi v letih, ki prihajajo. Brane Pevec Prvomajsko praznovanje ni minilo brez Logaškega pihalnega orkestra in Logaških mažoretk. (foto: Brane Pevec) Cankarjeva cesta se je ob dnevu brez avtomobila spremenila v prijeten sprehajalni korzo, na katerem so najvišje hitrosti dosegali sicer previdni kolesarji in tisti na rolerjih ali tekaških rolkah. (foto: Romana Hribar) Člani Turističnega društva Lanski vrh iz Laz so pohodnikom tudi lani razkazali znamenitosti in lepote Planinskega polja. (foto: Brane Pevec) Da je bilo na Gregorjevem sejmu res živahno, je poskrbelo vreme s prijetnimi spomladanskimi temperaturami, kot priti-čejo dnevom, ko se ptički ženijo. (foto: Brane Pevec) V okviru projekta Vida Sarka Stebri družbe so stebri nekdanjega kozolca pod Sekirico zaživel v novi podobi. Sark je želel Logatec predstaviti kot kraj spontanega kulturnega ustvarjanja in domislic. (foto: David Kunc) Mihova hiša na Kalcah je še vedno sramota kraju, ki se hvali z razvojem. (foto: Brane Pevec) 2 o 2 a I a u n a ic o n D a M o hJ Tudi maščobe so lahko zdrave V Rovtah so poizkušali olja oljarne iz Bele Krajine Lahko rečemo, da je končno tudi skrb za zdravo življenje postala ključnega pomena v razmišljanju mnogih ljudi. Da ni vse dobro, kar damo v lonec, nas lahko sčasoma začne opozarjati kar lastno telo. Prav zaradi drugačnega načina življenja, obilice stresnih situacij, veliko sedečega dela za računalniki in manj aktivnosti v naravi se kaj hitro pojavijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen, prevelika teža, težave s srcem in drugimi organi. Nazadnje je tu še bolezen sodobnega časa, rak. S pravilnim načinom življenja pa se v veliki meri da kateri od tegob izogniti ali jo vsaj ublažiti. Ključ k zdravju je uravnotežena prehrana. V dnevnih obrokih morajo biti vse sestavine, ki jih telo potrebuje za pravilno delovanje. Med njimi ne gre zanemariti maščob. Ko slišimo besedo maščoba, najprej pomislimo na nekaj škodljivega, mastnega, na nekaj, kar ne spada k zdravi prehrani. A ni čisto tako. Med maščobami najdemo tudi tiste, ki so koristne ali Martin Pečarič iz oljarne v Beli Krajini je pojasnil, da so hladno stiskana olja lahko pravi vrelec zdravja. (foto: Metka Bogataj) imajo celo zdravilni učinek. Na zdrave maščobe smo na OŠ Rovte opozorili starše učencev, ko so konec novembra obiskali govorilne ure. Ker staršem radi ponudimo tudi koristne informacije, smo medse povabili predstavnika oljarne Pečarič iz Drašičev v Beli Krajini. Lastnik Martin Pečarič je povedal, da so olja, pripravljena na poseben način, lahko pravi vrelec zdravja. Ukvarjajo se z ekološkim kmetijstvom in vse vrste olja pridelajo sami. So hladno stiskana, kar pomeni, da niso termično obdelana in vsebujejo vse koristne snovi, ki se sicer pri običajni predelavi uničijo. Lahko smo preizkusili in kupili orehovo, lane-no, konopljino, lešnikovo, mandljevo, marelično, sezamovo in makovo olje, zelo zdravilno pa je tudi olje iz grozdnih pečk. Pečaričevi so se lotili tudi pridelave šipkovega olja, pri kateri potrebujejo veliko plodov. Tudi to bo kmalu na trgu. S tem oljar dokazuje, da je narava še vedno tista, ki poskrbi za naše zdravje. Mame so z govorilnih ur prišle tudi s trohico novih informacij ter mnoge tudi s stekleničko ali dvema zdravilnega olja. Večina teh olj ima tudi velik kozmetični učinek na kožo. Metka Bogataj, OŠ Rovte r 0 0Q fa fC n 1 o fC fa 3 a I fC fa tO O to Invalidi tokrat na Slavniku Z adnjo soboto v novembru smo se ljubitelji pohodov iz društva invalidov odpeljali proti Slavniku. Zbralo se nas je 17, različnih starosti. Ob odhodu iz Logatca nas je pozdravila gosta siva megla, ki pa se je proti Postojni že razkadila; posijalo je sonce in tako je bilo ves dan. V Podgorju, našem izhodišču, so zapele pohodne palice in po lepo speljani poti sta nas sonce in svež zrak kar potegnila proti vrhu Slavnika. Na planoti pod vrhom je mrgolelo pohodnikov, prihajalo so z vseh strani. Uživali smo v razgledu, ki ga nudi vrh Slavnika. Po daljšem posedanju in predajanju sončnim žarkom smo se po drugi, malce bolj zahtevni poti, odpravili v dolino. Na poti domov je bilo do Postojne sonce, nato Invalidi so se konec lanskega leta odpravili na Slavnik. (foto: Olga Mihevc) pa spet vse večja temačnost in sivina. A ne vremenska sprememba ne utrujenost nista pokvarili celodnevnega razpoloženja in želje, da se kmalu spet odpravimo na kak pohod. Olga Mihevc, DI Logatec Predstavitev srednjeveškega lokostrelstva Yzadnjem tednu lanskega leta so bile pri gradu v Gornjem Logatcu različne prireditve. Prav zaradi srednjeveškega ambienta so si organizatorji zamislili, da bi Logatčane presenetili z predstavitvijo srednjeveškega lokostrelstva. Logaškim lokostrelcem je bila ideja zanimiva in 28. decembra so se predstavili člani logaškega in vrhniškega lokostrelskega društva. V srednjeveških oblačilih so s tradicionalnimi angleškimi dolgimi loki streljali na tarčo, na medveda in jabolko, ki je bilo postavljeno na drog. Eden od lokostrelcev, oblečen po japonsko, je predstavil tradicionalni japonski lok kjudo. Kljub mrazu so s predstavitvijo vztrajali dobre pol ure. Premražene prste so si pogreli ob odprtem ognju. Razočarani pa so bili nad logaškimi obiskovalci, ki so pred tem v šotoru poslušali otroški pevski zbor, niso pa premogli toliko volje in moči, da bi naredili nekaj korakov in si vsaj za nekaj minut ogledali lokostrelce. Za vzgled naj jim bo logaški župan, ki je s soprogo lokostrelce vzpodbujal do konca predstave. Jolanda Ovsec Po jutru se dan pozna '"pudi učenci na POŠ Rovtarske Žibrše smo se pridružili J. projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Skupaj smo zapeli pesmico za lepši začetek dneva in se posladkali z medom, maslom, črnim kruhom in jabolkom. Vsi poznate pregovor: Po jutru se dan pozna. Najpomembnejši obrok hrane je zajtrk. Ali veste, da imajo tisti, ki zajtrkujejo redno, več moči za učenje od tistih, ki ne? Imajo boljši spomin, so bolj zbrani in hitreje računajo. Redni obroki pomagajo do lepše postave. Če obroke izpuščamo, telo to razume kot znak, da sledi obdobje lakote, zato ob prvem naslednjem obroku intenzivno shranjuje zaloge v maščobe, ki jih hrani za »slabe čase«. Za lepo postavo in hkrati za zdravje pa se je treba gibati. Vsaj eno uro na dan. Hrana, ki je pridelana v domačem okolju, ima krajšo pot in zato manj onesnažuje okolje. Taka hrana je tudi bolj zdrava. Vse to in še marsikaj zanimivega in poučnega smo se naučili. Obiskal nas je tudi čebelar Štefan, ki nas je obdaril s kozarcem medu in nas s svojim pripovedovanjem popeljal v čarobni svet čebel. Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše Čebelar Štefan nam je povedal veliko zanimivega o čebelah. (foto: Ana Žakelj) Na bazarju predstavili koledovanje Prav gotovo se starejši Logatčani še spominjate šeg, kakršne so bile v božično-novoletnem času v navadi tudi v naših krajih. Da bi oživili to kulturno bogastvo, so ga učenci OŠ 8 talcev pod mentorstvom Simone Nagode celovito prikazali na prazničnem bazarju. Izvedeli smo, da so koledniki, vaški fantje, pozdravili naj -prej hišo, sledilo je voščilo, nato pa prošnja za dar, zahvala oziroma prave grožnje, kjer se hišne duri niso odprle. Obhod hiš so spremljale kolednice, preproste in nemalokrat zabavne rime. Kolednica »Mi smo prišli pred vrata, de bila božja zlata!« izvira še iz Trubarjevih časov. Naslednji dve izvirata s Kranjskega: »So nam pravili, de ste prešiča zadavili: Stez-te se na polico! Dajte klobasico!« Takole pa so koledovali na Goriškem: »Ljubca skoči na kason, vrž' nam dol en debou klabason!« Nekaj ohranjenih kolednic sta zapela otroški in mladinski pevski zbor. Med prireditvijo smo bili ves čas priča nastajanju likov kolednikov, ki jih je na pano pred publiko uspela naslikati skupina učencev. Koledniško obarvani bazar so v stekleni galeriji na prodajni razstavi spremljale stojnice, kjer smo se lahko ustavili ob ličnih izdelkih učencev šole. Celoten dogodek lahko obeležimo tudi kot medgeneracijski, saj V dolnjelogaški šoli .so pripravili koledniški večer. (foto: Luka Jereb) je s pletenimi ročnimi deli sodelovala ekipa Doma Marije in Marte. Koledniški večer je prispeval k ohranjanju ne samo notranjske, ampak tudi vseslovenske kulturne dediščine. Gabrijela Nagode, OŠ 8 talcev Na Medvedjem Brdu do novih znanj Učenci OŠ 8 talcev smo nestrpno pričakovali začetek tridnevnega tabora na Medvedjem Brdu. Namenjen je bil učencem od 5. do 9. razreda, ki so želeli dodatno raziskovati, ustvarjati in razvijati svoje sposobnosti. Pred začetkom tabora si je vsak učenec izbral področje, na katerem se je želel preizkusiti in spoznati nekaj novega. Iz Logatca smo odšli 7. decembra. Ko smo prispeli na Medvedje Brdo, smo se razdelili po sobah. Dobili smo urnik in začeli z delavnicami. Skupina fantov je izdelovala elastomobil. Dobili so dele zanj, načrt za izdelavo pa so morali narediti sami. Uf, to je bilo težko, saj ni bilo interneta. Na koncu jim je uspelo. Elastomobili so zadnji dan dirkali po hodniku. Na ustvarjalni delavnici smo spoznavali in ustvarjali potiske na tkanine. Prostor, v katerem smo ustvarjali, je bil na koncu zapolnjen s čudovitimi prti, prtički ... Učenci, ki radi plešejo, so svoje znanje dopolnjevali na plesnih delavnicah. Zelo zanimivo in živahno je bilo vedno v prostoru, kjer so bile živali, želve, zajčki, hrčki in pajki, niti ščurek, ki ga marsikdo ne mara, ni manjkal. Udeleženci tabora smo imeli tudi orientacijski pohod na Medvedjo šapo. Med hojo smo si beležili pot, saj smo si zelo želeli priti nazaj. Prvi dan smo si po večerji ogledali in sodelovali pri predstavitvi Francije in francoskega jezika, mediaciji, se smejali ob improligi ali se sproščali z gibom; drugi večer je dogajanje na Medvedjem Brdu popestrilo tudi predavanje o zvezdah. Zvečer smo ob 22.00 utrujeni legli k počitku. Zadnje jutro smo takoj po zajtrku pospravili sobe, nato pa imeli še zadnje delavnice. Nato smo odšli na sprehod. Ko smo se vrnili, smo lahko plezali po plezalni steni ali igrali druge športne igre. Sledila sta kosilo in počitek. 9. decembra smo imeli predstavitve delavnic za starše. Na taboru smo spoznali veliko novih, zanimivih in poučnih stvari. Z učenci, s katerimi se v šoli na hodniku samo videvamo, smo postali prijatelji. Upamo, da bomo imeli tako priložnost tudi naslednje leto. Sandra Lipovec in Taja Jereb, 6. b, OŠ 8 talcev Logatec (N O (N I ctí ctí o C D ctí M O hJ Utrinki iz Miklavževega vrtca r 0 0Q fa fC 3 1 O fC fa u a I fC fa tO O to V Miklavževem vrtcu se vedno nekaj dogaja. Letos smo praznovali 20-letnico delovanja in selitev v nove prostore župnijskega medgeneracijske-ga centra. Otroci zdaj bivajo v novih, večjih, toplih in svetlih prostorih. Nič hudega, če še kaj manjka, osnovne pogoje imamo, naprej pa še skupaj urejamo. Decembra smo se pripravljali na božič, obiskal nas je tudi Miklavž. Od njega smo se naučili, da lahko vsi obdarujemo drugega človeka, s prijazno besedo, s pomočjo drugemu v stiski, za kar ne rabimo denarja, le odprto srce. S tem obogatimo tudi sebe. V adventu smo tako veliko pozornost namenili sodelovanju in druženju z oskrbovanci doma, Dragan Pejic in podjetje HIPP, kjer je zaposlen, sta tudi letos ob Miklavžu obdarila prav vse otroke iz našega vrtca. V imenu otrok in zaposlenih v Miklavževem vrtcu se zahvaljujemo, otroci so bili pozornosti veseli, Miklavž pa rešen skrbi. za kar imamo zdaj veliko možnosti. Nekateri so bili naši gostje, pripovedovali so zgodbe, organizirali smo delavnice, Najmlajši so se razveselili Miklavža in daril. (foto: Foto: Tomo Strle/Agencija Citrus) na katerih smo skupaj ustvarjali, kar je zelo dragoceno in bogati tako otroke kot starejše. Štiri dni pred božičem je vrtec kot vsako leto pripravil Božičnico, letos v naši novi dvorani. Tokrat niso nastopili le otroci, ampak tudi nekaj staršev Modre sobe. Od njih je prišla pobuda za aktivno sodelovanje. Ob pomoči vzgojiteljic so pridno hodili na vaje, sodelovali pri pripravi rekvizitov, scene ^ Pohvala tudi vsem vzgojiteljicam in pomočni- cam vzgojiteljic, ki so aktivno sodelovale pri pripravah in izvedbi. Na Božičnici je svet staršev Miklavževega vrtca predstavil ustanovitev sklada Miklavžek, njegov namen in način delovanja. Ko spremljam delo sveta staršev opažam, da se uresničuje, da se premikajo gore, ko sodelujemo konstruktivno, se trudimo za pravo stvar, s skupnimi močmi. Hvala vam, v pričakovanju dobrega sodelovanja tudi v prihodnje, ko se trudimo za isti cilj, za dobro naših otrok. Jožica Maček. Milavžev vrtec Smo že sposobni pogledati v čas vojne? Knjižnica Logatec je 8. decembra v goste povabila novinarja Jožeta Možino in publicista Jožeta Dežmana. Večer je bil namenjen predstavitvi Možinovega filma Čas vojne, ki je nastal leta 2005, in pogovoru o njem. Obetal se je zanimiv večer, posebej še zato, ker sta prepoznavna zgodovinarja zelo izpostavljena, saj odstirata preteklost na način, ki ga nismo vajeni; s tankočutnostjo in veliko spo-štljivostjo govorita o najbolj bolečih temah slovenske zgodovine. Film je zelo uravnotežen: o vojni govorijo Primorec, Notranjka, Dolenjka, Štajerec (med okupacijskimi režimi so bile velike razlike), domobranec, partizanka, civilistka, nemški mobiliziranec. Vse je brez njihove privolitve posrkal vojni vrtinec. Ogled je spremljala spoštljiva tišina in pretresenost: vsa ta pošastna doživetja ljudje nosijo že leta in leta _ Sledil je pogovor. Slišalo se je mnenje, da je o tem neprimerno govoriti ravno po volitvah. »Po tej logiki je vedno neprimerno,« je dejal Dežman. Gosta sta poudarila, da so taki vpogledi v tisti razklani čas potrebni, saj posledice zavedno ali ne nosimo prav vsi Slovenci. Smo se sposobni sploh o čem zmeniti brez fige v žepu? Taki filmi odstirajo bolečino, jezo, sovraštvo, bes; pa tudi očiščevanje, globlji uvid: vsi, ki so spregovorili, so bili iskreni: vojna je zlo. Je zmešnjava. Vsak ve, da se smeš braniti, če si napaden. Vendar pa za ono, drugačno klanje, ni opravičila. Sprašujem se, zakaj o tem delu zgodovine sistematično ne učijo v šolah. Tako cele generacije odraščajo brez celovitega zgodovinskega spomina, ki vpliva na današnje življenje. Po logiki neprimernosti? Slovenski človek je moralno pohabljen, ker je zaznamovan s hudo preteklostjo, z zločinom proti človečnosti, ki ga večina ne prepozna. Zgražamo se nad sodobno Srebrenico, Ruando, svojega zločina pa nismo sposobni priznati. Še več: omalovažujemo ga, zreduciramo na neke kosti ali pa celo rečemo: Ja, nekaj pa so že morali biti krivi. In gremo dalje. Starejši, ki so veliko tega doživeli, so zagrenjeni, ker še vedno ni zadoščeno pieteti do pokojnih, drugi se ustijo, kako so si upali upreti Hitlerju, nočejo pa priznati, da so komunisti par-tizanstvo izkoristili za oblast za vsako ceno. In to je treba še danes braniti! Je že kdaj kdo rekel, da pri nas po vojni ni bilo nobenega zmagovalca? Slovenci smo kot narod še vedno poraženci. »A ostaja upanje: vedno je bilo. In to v tistih ljudeh, ki so zmogli odpustiti. In takih ljudi je veliko. Recimo Slovenec, ki ga pozna ves svet: Pedro Opeka. Njegov oče se je kot fant čudežno rešil iz povojnega komunističnega morišča pri Hrastniku. Veličino tega človeka bomo v novem dokumentarcu na TVS lahko videli za božič, nam je na predstavitvi obljubil g. Možina. Jože Dežman je povedal, da je pa še več takih ljudi, ki rečejo: Ja, odpustim, pozabiti pa ne morem. To je začetek osvoboditve: čustva so tako ranjena, da je, človeško gledano, nemogoče odpustiti. Vendar ima človek voljo, razum. Sama dodajam: in v hotenju, v ljubezni do vnukov, je možno odpuščati, tudi če nisi kristjan. Na ramenih kristjanov pa je, da tako milost izprosimo ne samo zase, ampak tudi za tiste, ki nimajo tega spoznanja. Spomnimo se na pričevanja umirajočih med in po vojni: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Del našega najplemenitejšega narodnega telesa je tako umiral. Z molitvijo in odpuščanjem. In mi? Tukaj in zdaj? Še veliko dela nas čaka. A vemo, da nismo sami! Ljudmila Treven Logaške smeti v bodoče - koliko nas bodo stale Logaško občinsko smetišče Ostri vrh bo v roku približno dveh mesecev zaprto na podlagi odločbe Inšpektorata za okolje. Direktor logaškega komunalnega podjetja je na TV-dnevniku prejšnji teden že napovedal, da po prenehanju okoljskega dovoljenja za Ostri vrh zapelje smeti kar pred inšpektorat v Ljubljano. Tako se to dela. Danes je moderno dokazovati moč, tudi na barikadah, in začenjati revolucije ali pa vsaj pokazati državljansko nepokorščino. Seveda bodo pozneje te smeti odpeljali tja, kjer je odlaganje smeti dovoljeno, to je na deponijo Ljubljansko barje. Kamor bodo verjetno v bodoče potovale logaške smeti, seveda na stroške občanov. Znesek bo najbrž nekajkrat večji od dosedanjega, pomerjeno čez prst, glede na podatke iz bližnjih občin. Stroški za od- voz bodo večji, prizadeli pa bodo predvsem najemnike stanovanj v blokih, ki nimajo možnosti kompostiranja gospodinjskih odpadkov in kurjenja kartonske embalaže v lastnem kurišču centralne. Spominjam pa na članke o smeteh v Logaških novicah, ki sem jih zapisal in objavil pred približno letom dni, zato da bi predramil občane in vzpodbudil občinske službe in organe, da store svojo dolžnost v korist občanov in jim predstavijo svoje poglede in rešitve o CERO (centralno ekološko recikliranje odpadkov) (z ali brez NIK - Notranjska, Istra, Kras). Namreč, v smeteh je denar, dotok smeti je stalen, kdor ima tako delo, ima zagotovljen dohodek in dobiček, le poslovati in obratovati mora gospodarno, strokovno in pošteno. Menda je prejšnja občinska garnitura imela vizijo ravnanja s smetmi, ki bi ne bila moteča, glede na podatke iz Avstrije. Imeli so načrt za zapiranje smetišča, po katerem bi se stroški prekrivali z obratovanjem CERO in se zmanjševali. Imeli so vizijo prometne infrastrukture za povezavo kompleksa na avtocesto. Bila so na voljo tudi sredstva EU za sofinanciranje CERO (NIK). Kako so pristojni občinski organi ob pomoči Komunalnega podjetja Logatec nadaljevali delo in pridobivanje razpisanih sredstev za gospodarno ravnanje z občinskimi smetmi? Ob kadrovskih okrepitvah teh služb si želim, mogoče si to žele tudi občani, da pristojni ujamejo vlak za gospodarno ravnanje s smetmi. Jože Omerzu, Logatec Dokumentarni film Čas vojne Na povabilo Knjižnice Logatec je bil 8. decembra lani v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec dokumentarni film Čas vojne, gosta večera pa sta bila avtor filma Jože Možina in publicist Jože Dežman. Film je izdelan, po moji oceni, zelo kakovostno, govor nastopajočih je čist, počasen in prepričljiv. Sporočilo pa izrazito zoper partizanstvo in KP, povzdiguje potrebo Bele garde in vaških straž kot obrambe pred partizani-gošarji. Omenjena so imena nekaterih vodij obveščevalne službe oz. OZNE, in nakazuje, da so njihovi osumljenci večinoma nepojasnjeno izginili oz. so pozneje imeli nepomembne zaposlitve, čeprav so opravili v vojni nadpovprečno smela in zahtevna dejanja. Po filmu je publicist Dežman namigoval na neprimernost partizanskega odpora, češ da bi bilo med Slovenci manj žrtev, načenja nesoglasja med KP in partizanstvom (Tigr?), v povojnem času pa totalitarnost, nasilnost OZNE, nizek standard v Sloveniji v primerjavi s sosedi Avstrijci. Povedano je skoraj brez pridržka, res, vendar v prisotnosti verjetno enostransko prepričanih udeležencev deluje pojasnjevanje politikantsko. Po filmski predstavi in komentarju sem se počutil izzvanega in sem si po svojem prepričanju postavil naslednje sklepe: 1. Vojnega časa se je treba izogibati, spore je treba reševati z besedo, ne z orožjem in nasilno. 2. Žrtvam vojnega časa se mora narod oziroma država opravičiti vsaj s primernim grobom, z navedbo časa, z imenom in priimkom. 3. Današnji čas je treba uporabljati za preživetje, za odpor proti tistim, ki nam jemljejo pogoje za pošteno življenje. 4. Preštevanje kosti naj opravljajo pristojne ustanove. 5. Razprava o skrajnežih, vojnem času in civilni družbi mora biti vsestransko pripravljena. Seveda pa si vse vojne žrtve zaslužijo primeren spomin, tudi na filmskem platnu, vsaj v obdobju prvega novembra. Jože Omerzu, Logatec Blagoslovili so konje Konji v Grčarevcu so imeli na štefanovo, 26. decembra, poseben poobedek. Po blagoslovu ob godu zavetnika konj, ki ga je podelil planinski župnik Franc Kadunc, pri obredu pa je sodeloval tudi diakon Andrej Justin, so iz rok Grčarevk prejeli kruh. V vasi so lani že peto leto blagoslovili konje, tokrat jih je bilo dvajset. O zgodovinskem pomenu praznika je spregovoril Gvido Komar. Ker na ta dan praznujemo še dan samostojnosti, je nekaj besed prazniku namenil tudi župan Berto Menard. Konje so blagoslovili tudi v Hotedrši-ci. Osem jih je bilo, od tega štirje iz Erjavčevega hleva. Na trgu pred farno cerkvijo jih je blagoslovil hotenjski župnik. Besedilo in foto: Brane Pevec (N 0 (N a I a u n a o n D a M o hJ Upravičeno ali neupravičeno 25-odstotno povišanje NUSZ-ja r 0 0Q fa fC n 1 c fC fa u a I fC fa tO O to Na zadnji (decembrski) seji občinskega sveta v letu 2011 smo svetniki obravnavali predlog župana, ki predvideva 25-odstotno povišanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2012. S potrditvijo sklepa o povišanju vrednosti točke bo Občina Logatec iz naslova NUSZ-ja pridobila 1.028.350 eur sredstev oziroma približno 250.000 eur več kot v letu 2011. Od tega bodo pravne osebe prispevale 796.465 eur in občani 231.885 eur. Pridobljena sredstva iz naslova NUSZ-ja občina porabi za redno zimsko in letno vzdrževanje lokalnih cest, stroške električne energije javne razsvetljave ter postavitev odbojnih ograj. Glede na to, da gre za znatno povišanje nadomestila, je bila na seji živahna razprava, v kateri je župan, g. Menard poudaril, da imamo pri zimski službi na ravni občine zelo visoke standarde, kjer se vsakokratno pluži tudi do precej oddaljenih domačij, in poudaril, da moramo biti občani medsebojno solidarni, torej se župan zaveda v katerem delu občine se zbere največ denarja iz naslova nadomestil. Vsekakor je prav, da se zbrana sredstva pravično porazdeli in vsem občanom zagotovi enak nivo storitve. A argumenti o »solidarnosti« so predvsem poceni demagogija, ki ne sodi v 21. stoletje, in nimajo realne zveze z predlogom o povišanju vrednosti točke. Nekoliko bolj odkrito je predlog povišanja pojasnil podžupan, g. Puc, ki je povedal, da v proračunu primanjkuje denarja, in enostavno zaključil, da v kolikor hočemo, da se zimska služba izvaja na isti ravni kot do zdaj, je povišanje nadomestila nujno. Drugi zagovorniki so šli celo tako daleč, da so javno naznanili znesek povišanja v njihovem lastnem primeru in ugotovili da gre za zanemarljiv znesek. Očitno so pozabili, da Občino Logatec ne predstavlja zgolj 21 svetnikov, ampak več kot 13.000 občanov, ki imajo različno stvarno premoženje, med njimi pa so tudi podjetniki in obrtniki, ki jih tako povišanje prizadene še na poslovnem področju. Kot občinski svetnik se s tolikšnim povečanjem nikakor ne strinjam in ga ne odobravam, saj gre za zelo občutljive zadeve in to v časih, ki nam niso najbolj naklonjeni. Občinska uprava v proračunu za leto 2012 načrtuje znižanje sredstev za zimsko vzdrževanje, na drugi strani pa zahteva povišanje nadomestila, kar je nelogično. Enako velja pri javni razsvetljavi, kjer se v letu 2012 načrtuje investicija prenove javne razsvetljave (sofinancirana s kohezijskimi sredstvi), ki bo ustvarila prihranke pri stroških električne energije (približno 50.000 eur/ leto), torej tudi tu ne vidim logične povezave oziroma razlogov za povišanje NU-SZ-ja. Informiral sem se o tem, kakšne so vrednosti točke v sosednjih občinah, in glede na to, da tudi tam izvajajo zimsko službo na enakem nivoju in imajo javno razsvetljavo, sem ugotovil, da je s povečanjem vrednosti točke Občina Logatec v samem vrhu višine zaračunavanja nadomestil v primerjavi s sosednjimi občinami. Vrednost točke Občine Logatec iz leta 2009 je bila primerljiva z preostalimi sosednjimi občinami in tudi tu ne vidim razloga, čemu 25% povišanje. Vsekakor bi pri ukrepih, ki finančno zadevajo občane in vlagatelje v naši občini, od župana in celotne občinske uprave pričakoval dobro argumentirane parametre in dejavnike, ki zahtevajo resen razmislek o sprejemanju skrajnih ukrepov, kot je povečanje finančnih obremenitev za občane in podjetnike. V kvalite- tni razpravi bi torej želel podatke o tem, koliko kilometrov cest se vzdržuje, kolikšen je strošek zimske službe na kilometer, kolikšne so višine točk v sosednjih občinah, koliko te storitve stanejo na enoto v sosednjih občinah in kar je najpomembnejše: ali smo izčrpali vse druge možnosti prihrankov in prerazporeditev sredstev v občinskem proračunu. A teh podatkov žal nismo slišali, iz česar sledi, da tudi predloga povišanja v opoziciji nismo podprli. Ob sprejetju tega sklepa, se je zelo hitro in protestno odzvala tudi območna obrtno-podjetniška zbornica in od župana zahtevala dodatna pojasnila, saj ukrep zadeva vse obrtnike. Povišanje NUSZ-ja vsekakor ne vabi novih podjetij in z njimi povezanih novih delovnih mest v Logatec, saj imajo v sosednjih občinah ugodnejše pogoje za poslovanje oziroma nižje stroške. Prepričan sem, da bi odgovorni morali napeti vse moči za povečanje prihodkov iz drugih virov, v investicijske projekte vključevati zasebne partnerje in s tem ustvarjati prosta sredstva občinskega proračuna. Poskrbeti bi morali za racionalno izrabo občinskih sredstev, med katere sodijo tudi stroški dela občinske uprave, izključiti nerealne investicije za tekoče leto, odpraviti podvajanja izdelav projektnih dokumentacij in podobno ter šele nato sprejemati skrajne ukrepe o povišanih prispevkih ali nadomestilih za občane, obrtnike in podjetnike. V kolikor se v Občini Logatec ne bomo prilagajali razmeram, ki jih zahteva današnji čas, in tu mislim predvsem na možnosti financiranja investicij, lahko občani pričakujemo dodatna povišanja prispevkov in nadomestil tudi na drugih področjih. Miran Obreza, občinski svetnik, miran.obreza@gmail.com Pevci obiskali oskrbovance domov za starejše Pevski zbor DI in DU Logatec je tudi konec lanskega leta s pevskim programom popestril predbožični in novoletni čas oskrbovancev domov upokojencev. 14. decembra so razveselili starejše v domu Grapovčnik v Logatcu, dan pozneje v domu na Vrhniki, 19. decembra so zapeli v Idrija. kjer je močno snežilo, in 20. decembra pa v Domu Marije in Marte v Logatcu. Na povabilo predsednice zbora Tončke Rudolf sem bila na prireditvah. Pevski zbor DI in DU Logatec je oskrbovancem zapel pesmi Pojdem na ravno polje, Domača hiša in Sem se rajtal ženiti. Ob spremljavi harmonike so zapele še Zvezde žarijo. Zapele so tudi Bledi mesec, Tam na vrtni gredi, Poslušajte vsi ljudje, Ena ptička priletela, Vsak- do mora imeti prijatelja. Na harmoniko je igral France Jeraj, zborovodja Matija Logar pa je nekaj pesmi spremljal na violino. Napovedovalka Rozi Sedej se je zahvalila sestram, ki lepo skrbijo za oskrbovance, vodstvu domov pa za vsakoleten prijazen sprejem. Po skoraj enournem programu je božiček obdaroval navzoče, logaški oskrbovanci in člani Društva upokojencev Logatec pa so prejeli skromna darila. Nepokre-tne so obiskale in obdarile prostovoljke. Lepo je bilo gledati zadovoljne oskrbovance, ki so, glede na svoje zdravstveno stanje, sodelovali pri petju. Po programu se jih je nekaj pridružilo nastopajočim pri sproščenem klepetu. Marinka Petkovšek, DU Logatec Odmev po »velikem poku Moj prispevek v novembrski, 11. številki Logaških novic (stran 28) pod naslovom »Zgodil se je veliki pok -imamo svojo državo« odmeva. Lotila sta se ga kar dva pisca, in sicer z veliko mero skladnosti v namernem napačnem razumevanju bistva, po-tvarjanju, omalovaževanju in še čem, vse skupaj pa je pristalo na 22. strani decembrskih Logaških novic. - Glede na njun »nastop«, nisem prepričan, da bo kaj dosti zaleglo to moje pisanje, pa vendar, kakor koli že bo, nekaj malega v nadaljevanju vsakemu posebej in obema skupaj. G. Anton Velušček, mojega pisanja v Logaških novicah ni veliko in ni tako pomembno, da porabljate zanj veliko časa in zanimanja, razen, če o meni ne ustvarjate »mapo« (dosje)?! Tudi vaš sprevrženi trud okrog mojega spomina je odveč, za sodbo o njem ste prav vi najmanj primerni. Kaj pa, če bi se raje sprehodili kar po svojem, spominu namreč, in bi pobrskali po vašem šolanju, iz tistega vašega »^ veliko izvedel o NOB, tudi to, da so se šli revolucije«, bi vam kanilo na pamet še kaj drugega, kot le to, s čimer opletate v svojem zapisu. Da sem zgodovino napisal sam, kje le ste to pobrali? Ponosen bi bil, če bi bilo to res. Če že kdo, zgodovino poskušate pisati, že napisano pa sprevračate prav vi, zato vaše obremenjevanje drugih s tem res ni spodobno. Po vašem pisanju dvomim, da ste sploh bili prisotni na proslavi 25. junija 2011 v Logatcu, kajti tisti »veliki pok«, prav tako »imamo svojo državo« nista zrasla na mojem zelniku, sicer bi ju ne pripisali meni. Vrednote NOB, prav tako osamosvojitev Slovenije, katere predhodnik je NOB, nadvse spoštujem, zato mi ne podtikajte nasprotovanja o osamosvojitvi - v ta namen boste morali bremeniti koga drugega. Priporočam vam, da, če že uporabljate navedke, v vašem primeru gre za borčevskega praporščaka, ta v mojem besedilu ni označen za »postavnega«, temveč za »nekoliko starejšega«, jih navajaj -te pravilno in spodobno. Trdite tudi, da Logatec ni primeren za predstavo z udeležbo borčevskega prapora, ob tem strašite tudi z Ustavnim sodiščem RS, ki naj bi po prvem koraku storilo še naslednje ... Sicer pa, ali Logatec zemljepisno, zgodovinsko in tudi v vsakem drugem pogledu ne spada v osrčje države Slovenije? Bila je vojna 1941-1945, kakršna je pač bila, tudi na Logaškem. Zakaj torej nasprotujete zgodovinski povezavi - slovenska osamosvojitev leta 1991 je bila le veličastna zadnja bitka in zmaga večstoletnega boja slovenskega naroda za samostojnost? Vaše poklicno arheološko preroštvo z neusmiljeno zgodovinsko stvarnostjo vred, kaj vse bo morda čez dvajset let pristalo v arheološki literaturi, pa le dopolnite. Pri navajanju množičnih grobišč, ki so resničen proizvod grozovitega vojnega in tudi povojnega početja, ste spregledali medvojna, posamična in množična npr. Jačka, Židovnik, Novi svet, Sopot, Ljubljansko barje in druga iz našega neposrednega okolja, prav tako tista, posejana drugod po naši domovini, da bo poleg iskanja barbarov poudarek tudi na iskanju zločincev. NOB 1941-1945 bo, četudi temu tako preroško oporekate, ostala vrednota, »dota« slovenskega naroda in njegove države. Tako nekako, g. Velušček. Piscu prispevka pod tanko sredinsko črto na 22. strani že omenjene decembrske številke Logaških novic pa, v maniri, v kakršni se me loteva in obravnava - tako kot on, tudi jaz kar v tretji osebi, naj bo torej: avtor. V vlogi, ki sem jo imel med osamosvojitveno vojno, se nisem mogel udeleževati pogrebnih slovesnosti za svojimi soborci in drugim žrtvami, sem pa med prvimi na ravni svojih pristojnosti in obveznosti zvedel za večino borcev teritorialne obrambe, padlih v neposrednem boju z nasprotnikom, in tudi za tragične dogodke iz drugih razlogov. Vsak smrtni primer me je posebej močno prizadel, zato razumem avtorja, kako mu je bilo, ko je padel eden iz sorodstva, prav tako je pretresljiva zgodba s pogreba mladega policista. Žal, bila je vojna. O drugih vprašanjih, prek katerih avtor v svojem zapisu izkazuje svojo domoljubnost ob osamosvajanju Slovenije, vleče »paralelo 66 let nazaj«, navaja boj glasbenikov z nekdanjimi oblastniki in pri tem opleta tudi po meni, pa tole: Zdavnaj pred tem, ko je on, šele tik pred proslavo 26. junija 1991 na Trgu republike, snemal rdečo zvezdo s kape, sem jo jaz zavestno zamenjal z znakom pripadnika TO Slovenije (kokardo). Snemanje rdeče zvezde s kape avtor navaja delno zaradi resničnega navdušenja, ki mu ga rad priznam, predvsem pa zaradi svoje »paralele 66 let nazaj«, sicer namena spisa ne bi mogel utemeljiti. Pri tem si je pomagal z enim od cvetov iz niza partizanskih pesmi z naslovom »Šivala je deklica zvezdo« in jo zlorabil: v pesmi je zvezda »rdeča kot kri« in ne »krvava«. Kaj pa logaška proslava 20. obletnice osamosvojitve? Kar je bilo prijaznega v zvezi z njo, sem v svojem spisu dovolj odločno poudaril, oporekel pa sem ji glede tistega »velikega poka« in kritike stanja v domovini (ta se še dandanes ponavlja na večini prireditev), premalo slovenske besede v glasbenem delu in neudeležbi borčevskega prapora. Avtor mojim pripombam oporeka, kar lahko počne po svoje in pri tem res »ne potrebuje hrepeneti po nečem drugem«. On ne, jaz pa sem na proslavi pogrešal več slovenske besede in tudi borčevski prapor, oba sodita k domovini. Po njegovem je domovina sicer »nova«, po mojem pa ne: vse od rojstva onstran nekdanje »rapalske« meje, med vso drugo svetovano vojno, po njej v bivši državi, na dan osamosvojitve in po njej - vse do današnjih dni je bila in je moja edina domovina Slovenija - prav nič »nova«, le osamosvojena. Kako je z avtorjevo, ve on, avtor, sam. In še obema neposredno nekaj besed: Ponavljam, da sta moj članek neprijazno in tudi zlonamerno, usklajeno, z napačno razlago bistva po svoje obdelala in tako meni osebno, verjetno tudi nekoliko širšemu krogu, delno odkrito, delno med vrsticami, skušala pojasniti »neusmiljeno stvarnost« zgodovine, po kateri, po vajinem prepričanju, ni bilo nikdar in nič tako, kot je dejansko bilo, in preroško sporočila, da tudi v bodoče ne bo tako kot bo. Koliko vama je, oziroma vama bo uspelo, bo pokazal čas, sodim, da ga je še kar nekaj pred vama. Viktor Šen, Logatec (N O (N I C o C D M O hJ ZAHVALA V 92 letu starosti se je od nas poslovila žena, mama, babica, prababica, sestra in teta Ivanka Matičič 1920-2012 Pogreb pokojnice je bil 17. 1. 2012 v družinskem krogu na pokopališču v Gorenjem Logatcu. Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči domači ZAHVALA Matic Cimperman 1936-2011 Matica smo na zadnjo pot pospremili pred dobrim mesecem dni in nekaj časa smo potrebovali, da smo vsaj toliko uredili misli, da se v zahvali spomnimo vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali po najboljših močeh. V prvi vrsti se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, kolektivu OŠ 8 talcev, še posebej gospe ravnateljici Metki Rupnik za čuten govor in pevcem za od srca zapete pesmi. Prav tako se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Logatec za vso pomoč ter vsem, ki ste se nam pridružili ob bolečem slovesu, darovali cvetje in sveče ali se nas spomnili na kakšen drugačen način. Vsi njegovi ZAHVALA šh Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza bolečine te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Mitja Kobal Ob boleči izgubi našega Mitje gre posebna zahvala sodelavcem Valkartona za denarno in vso ostalo podporo ob žalostnem dogodku. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, gospodu župniku, pevcem na pogrebni slovesnosti, Cvetličarni Karmen ter prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence, cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Za vso pomoč pa hvala tudi Ireni in Heleni, gospodoma Gorazdu in Marku ter vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Upamo, da bo naš Mitja kljub prezgodnji smrti v vaših srcih ostal v lepem spo- Njegovi najbližji ZAHVALA Omahnile so Tvoje pridne roke, ugasnilo je Tvoje dobro srce. Zdaj bivaš tam, kjer trpljenja več ni, snidemo s Teboj se nekoč v večnosti. Valči Dolenc 20. 2. 1944-16. 11. 2011 Ob boleči izgubi naše nadvse drage žene, mame, babice in sestre se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za dar za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Infekcijske klinike v Ljubljani ter Domu Marije in Marte v Logatcu za vso skrb in nego v času njene bolezni. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Z žalostjo v srcu, vsi njeni minu. ZAHVALA Tvoja knjiga ur se je zaprla in ni več sposojenih poletnih dni ^ A z nami boš v soncu in morju in vetru, v trenutkih, ki so in bodo prišli ^ Valter Volk 1951-2011 Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec in Onkološkega inštituta Ljubljana za nego in skrb ter Komunalnemu podjetju Logatec, trobentaču in pevcem za lepo opravljeno slovesnost. Posebej bi se rada zahvalila Mirjam za lepe besede ob slovesu in Tanji za pesem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Majda in sin David ZAHVALA Ivana Rupnik 1923-2012 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče. Posebej se zahvaljujem dr. Špeli Albreht in patronažni sestri Indiri. Hvala tudi g. župniku Janezu Selanu za obiske na domu, g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred in Komunalnemu podjetju Logatec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Tončka z družino ZAHVALA Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek. Nič se te ne bo dotaknilo. Zdaj si zaspal. A v naših srcih ti vedno boš ostal. Janez Moljk 1933-2012 Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec za oskrbo v času njegove bolezni in hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pogrebne slovesnosti, še posebej pa gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen obred in za vzpodbudne besede ob naši izgubi. V velikem številu ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu. Hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na tvojem grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. rr z* • O • v- • Zonja Simšič 8. 2. 1928-4. 1. 2012 Naša ljuba mama, sestra, stara mama, tašča in teta je v začetku letošnjega leta za vedno zaprla oči in našla svoj mir. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo med njeno hudo boleznijo obiskovali in bodrili, ob boleči izgubi pa nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala osebju ZD Logatec, še posebej dr. Andrei Turk Šverko. Iskrena hvala za pomoč in vsakodnevno skrb nečakinji Minki. Hvala g. Borisu Teglju in ga. Vandi Lavrič za lepa poslovilna govora. Zahvaljujemo se ga. Angeli Menart za organizacijo lepega pogrebnega obreda ter pevcem, trobentaču in pogreb-nikom. Najlepša hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Janko in Nino z družinama, sin Branko, sestri Mici in Fani z družinama r 0 0Q fa fC n 1 c fC fa C fa I fc Novo v knjižnici LEPOSLOVJE Slovensko *BABAČIČ, Esad: Sloni jočejo pošteno (poezija) BABNIK, Gabrijela: Sušna doba *ČAR, Aleš: O znosnosti GOLJEVŠČEK, Alenka: Od A(brama) do Ž(upančiča): vsebine 765 dram slovenskih avtorjev (drame) JOVANOVIČ, Dušan: Proti toku: čitanka (antologije) KODRIČ, Zdenko: Nebotičnik Mitra KOSMAČ, Tomaž: Varnost (kratka proza) KOVIČ, Kajetan: Navodilo za hojo: čitanka (antologije) LAVRIČ, Tomaž: Appoline: pogrešana pri osmih letih ^ (stripi) MAZZINI, Miha: Če ti ni kaj prav, se pa izseli!: izbrane kolumne za Planet Siol.net: 2010-2011 (spomini, dnevniki) MAJ, Nika: Klavec na oslu *MILEK, Vesna: Cavazza: biografski roman NOVAK, Bogdan: Trte umirajo stoje *VOJNOVIČ, Goran: Jugoslavija, moja dežela ZLOBEC, Ciril: Vse daljave niso daleč: italijanska srečanja slovenskega pesnika (spomini, dnevniki) ZUPANČIČ, Boštjan M.: Tembatsu: druga od suhih krav (eseji) Tuje *DAHL, Roald: Moj striček Oswald D'ALESSANDRO, Jacquie: Samska dedinja DRAPPIER, Franz: Norci iz Kabula (stripi) DRAPPIER, Franz: Norci iz Kabula. 2, Škripajoči sneg (stripi) FLORESCU, Catalin Dorian: Slepi maser HANDKE, Peter: Še vedno vihar (kratka proza) HERMANN, Bernard: Bernard Prince. Pretnja na reki (stripi) HERMANN, Bernard: Afrika (stripi) YOSHIKAWA, Eiji: Mijamoto Musaši. Na poti k slavi/2 (biogr. r.) KAFKA, Franz: Fragmenti iz zvezkov in z lističev: (skice, črtice, novele IV) (kratka proza)Ž LAFERRIERE, Dany: Kako se ljubiti z zamorcem *LOE, Erlend: Tihi dnevi v Mixing Partu MARAI, Sandor: Ljubimec v Bolzanu *MEEK, James: Izkazana ljubezen ljudstva *MICHON, Pierre: Mala življenja OKSANEN, Sofi: Očiščenje *PAMUK, Orhan: Muzej nedolžnosti PIRINgCI, Akif: Francis: Felidae II SAMARDŽIC, Goran: Dekle na cesti (kratka proza) *SZERB, Anta^: Potnik in mesečina THOMPSON, Harry: Ta stvor teme *WALSER, Robert: Jakob von Gunten: dnevnik *WITTULA, Anna: Strojarska hiša: družinski roman iz časa bidermajerja na Ptuju (zgod. r.) STROKOVNA LITERATURA Splošno SPOMINKA Filozofija AGAMBEN, Gioigio: Odprto: človek in žival BACHELARD, Gaston: Voda in sanje: esej o imaginaciji snovi BACON, Francis: Nova Atlantida KROUPA, Gregor: Podobno v nepodobnem: o metafori v novoveški filozofiji STAROBINSKI, Jean: Iznajdba svetlobe, 1700-1789; 1789, Emblemi razuma Mejne znanosti DJURICA, Božidar: Zdravljenje prostorov z življenjsko-kozmično energijo: čisto okolje Psihologija TOMC, Gregor: Geni, nevroni & jeziki: duševnost kot flogiston sodobne kognitivne znanosti? Sociologija ANTIC, Milica: Na poti do lastne sobe AUGE, Marc: Nekraji: uvod v antropologijo nadmodernosti CENTRIH, Lev: Marksistična formacija: zgodovina ideoloških aparatov komunističnega gibanja 20. stoletja KLEPETAVI predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in drugih MLINAR, Zdravko: Z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet: sociološka razprava Politika STROHMEYER, Arno: Svoboda Napovednik 3. 2., 19.00 Podelitev februarskih priznanj Občine Logatec na področju kulture, v Narodnem domu Logatec. Org.: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si. 3. 2., 17.00 Lutkovna predstava O žabici in sončku, v Krajevni knjižnici Hotedr-šica. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22. 5. 2., 17.00 Od kod si dekle ti doma, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz občin Logatec, Vrhnika in Cerknica, Dom KS Tabor, Logatec. politike in moč vere: študije o politični kulturi deželnih stanov habsburške monarhije v ča^u verskih vojn (ok. 1550-ok. 1650) UDOVIČ, Boštjan: Diplomacija med teorijo in prakso Vojne znanosti KLADNIK, Tomaž: Vojaška obramba Slovenije: 1990-1991 MARKOVIČ, Zvezdan: Jugoslova^ka ljudska armada: (19451991) MCNAB, Chris: Tehnike vzdržljivosti SVETE, Uroš: Asimetrija in nacionalna varnost: od zgodovinskih izkušenj do sodobnih izzivov Narodopisje GOMBAČ, Maja: »Modni pêle mêle« slovenske družbe med svetovnima vojnama Zdrava prehrana MCDOUGALL, John A.: McDougallov načrt Alternativna medicina TOLIA, Jader: Misliti s telesom Domače živali HILL, Cherry: Če bi konji govorili temeljni priročnik za razumevanje konj *MILLAN, Cesar: Šepetalec psom: vodnik za razumevanje in odpravljanje pogostih težav pri psih Gospodinjstvo *ILICH, Slavka: Doma je vsak dan lep: za dvanajst mesecev idej Umetnost GOLOB, Nataša: Umetnostna zgodovina na maturi: celostna predstavitev izbra^h umetnin Arhitektura/Urbanizem *JUVANEC, Borut: Arhitektura Slovenije. 4, Vernakularna arhitektura, južna hribovja Grafika SECKEL, Al: Incredible visual illusions: [you won't belive your eyes!] Fotografija HIENG, Primož: Domžale: med nebom in zemljo HIENG, Primož: Pod nebesi Kamniških planin: podobe Sv. Primoža, Velike planine in Kamniških Alp iz zraka Film ČOŽ, Urša: Kako pri filmu govori denar: strateško povezovanje neodvisnih filmskih distributerjev Alpinizem, gorništvo *HOUSE, Steve: Onkraj gore Jezikoslovje kim repertoarjem. Prevladovali bodo nastopi učencev, ki se bodo februarja podali na regijska tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Org.: GŠ Logatec 01 759 07 30, gslogatec@gslogatec.si. 16. 2., 19.00 Podelitev priznanj na področju športa v občini Logatec, v Narodnem domu Logatec. Org.: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si. 16. 2., 17.00 Kulturna prireditev Prešerno praznovanje, v dvorani podružnične šole Laze. Nastopajo učenci PŠ Laze, domači ljubitelji glasbe in besede, z gosti, folklorno skupino in pevskim zborom PŠ Unec. Org.: PŠ Laze, 01 754 48 80. *KEBER, Janez: Slovar slovenskih frazemov PREMK, Francka: Vesela žetev štev. 2 Literarna teorija DUŠAN Pirjevec: Dušan Pirjevec: slovenska kultura in literarna veda: zbornik prispevkov s simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca (Ljubljana, 29.-30. november 2011) PERIC JEZERNIK, Andreja: Minimalizem in sodobna slovenska kratka proza VREČKO, Janez: Srečko Kosovel Geografija BUFON, Milan: »Ne vrag, le sosed bo mejak!«: upravljanje integracijskih procesov v obmejnih območjih Zgodovina - svetovna ŠTEPEC, Marko: Vojne fotografije: 1914-1918: iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije Potopisi ARMBRECHT, Ann: Ožine: romanje domov FERNANDEZ de CORDOVA, Anunciada: Letijo dnevi *ŠTERK, Jure: Dnevnik zadnje plovbe Turistični vodniki - tuji BEZIN, Erika: Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici Zgodovina - Slovenija ŠUMAN, Josip: Slovenci Biografije LAMPRET, Jože: Med zvezdo in križem: spomini Jožeta Lampreta SCHWENTNER, Lavoslav: Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner Prijazno vabljeni na našo spletno stran http://www.log.sik.si, na kateri so, poleg ostalih aktualnih obvestil, splošnih informacij, povezav in zanimivosti, objavljeni tudi vsi seznami mesečnih knjižnih novosti. Da bo izbira lažja, so izbranim naslovom dodane povezave do podrobnejšega opisa knjig. Pridružite se nam na Facebooku, dobrodošli so vsi komentarji, predlogi, pripombe ^ Pa še to: od nedavnega lahko preko dostopa na daljavo (potrebno geslo dobite v knjižnici) na domačih računalnikih uporabljate nekatere elektronske baze podatkov - za hitrejši, lažji in še bolj učinkovit dostop do novega znanja. Priporočamo! * Še posebej priporočamo. Maja Gregorič fa tO O to 7. 2., 18.00 Prireditev na predvečer kulturnega praznika Ne vrag, le sosed bo mejak ali Sosed sosedu sosed, v Domu krajanov v Rovtah. Pesem, ples in igra bodo govorili o Prešernu in s Prešernom. Org.: OŠ Rovte in KD Žarek. 7. 2., 19.00 Odprtje stalne razstave arhitekta Jožeta Plečnika, v Stari šoli v Hotedršici. Org.: KS Hotedršica in KTD Hotedršica, ks-hotedrsica@hotedrsica.si. 7. 2., 19.00 5. nastop učenk in učencev GŠ Logatec v šol. l. 2011/2012, v dvorani 24 Glasbene šole Logatec. Nastop učenk in učencev z različnimi inštrumenti in raznoli- 15. 2., 17.00 PlesTKalnica, območno srečanje plesnih skupin in posameznikov, Narodni dom Logatec. Org.: JSKD OI Logatec. Do 24. 2., delavniki, 9.00-15.00 Skrivnosti Življenja, razstava lesorezov Mihaele Žakelj Ogrin, Galerija Hiša sonca, Logatec. Org.: JSKD OI Logatec. V GRC Zapolje so se začeli plavalni tečaji za otroke in odrasle. Org.: GRC Zapolje, 051 423 099. Otroci napolnili prostore knjižnice Lepo je ob četrtkih priti v knjižnico v Rovtah, kamor pristo-piclja zgledna četica najmlajših, da v kratki urici spozna še eno od mnogih pravljic. Decembrsko razpoloženje se je vrinilo tudi v knjižnico. Petnajstega decembra lani smo pripravili pravljico Snežnosek, ki ji je sledila ustvarjalna delavnica. Na obisk smo povabili Ano Mrzlikar, ki jo je vodila. Ana sicer z otroki ustvarja v Logatcu, vsako soboto dopoldne na Tržaški 27 a. Skupaj z otroki smo stopili v svet zimske pravljice o Sne-žaku in njegovem nosku. To je bila tudi iztočnica za delavnico. Izdelati je bilo treba snežaka. Na voljo je bilo dovolj materiala, od stiropora, bleščic, okrasnih trakcev in dekorativnega snega. Prostor krajevne knjižnice je bil skoraj premajhen za več kot 35 otrok in njihovih spremljevalcev. Kot pravi čebelnjak, poln delovnih čebelic, je bila knjižnica. Izpod bolj ali manj spretnih rokic so hitro nastajali veseli in nasmejani snežaki, ki jih niti topla zima ne bo mogla stopiti. Ani je prav gotovo godilo, da je bil obisk tako velik, saj prav velik obisk delavnica kaže na to, kako zelo so take dejavnosti dobrodošle. Otroci so spet prišli na svoj račun že 22. decembra, ko sta v goste prišla Jelena in Igor iz lutkovnega gledališča Zapik. V Zgodbici na gumbe, ki sicer ni zimska, je pa vesela, sta še enkrat dokazala, da znata animirati še tako zahtevnega mladega gledalca. Gumbi plešejo svoj ples, deček pa si želi spuščati zmaja, a nima nog. Kako se je zgodbica razpletla, je lahko videlo številno mlado občinstvo. Tako so bili otroci tudi lani deležni lepega predpraznič-nega doživetja. Pa tudi starši so bili zadovoljni, ko so videli živahne iskrice v očeh svojih malčkov. Knjižnica Logatec ne ostaja gluha zanje, saj jim vedno pripravi kakšen priboljšek v obliki lutkovne predstave ali delavnice. Metka Bogataj Jaslice - izziv ustvarjalnosti Jože Jereb iz Rovt je aktiven osemdesetletnik, ki mu ustvarjalna žilica kar ne da miru. Vedno je bil vpet v delo zunaj, zato je lani del ljubezni do svojega kraja in okolice prelil v zares zanimive jaslice. Mnogi prav pri izdelavi jaslic pokažejo svoj ustvarjalni talent in dobro zamisel za prostorsko oblikovanje. Jože je jaslice postavil tako, kot si želi, da bi bilo urejeno ozemlje pod pokopališčem v Rovtah. Iz naravnih materialov je naredil maketo prostora, kjer bi po njegovem mnenju lahko bili poslovilna vežica in cesta do cerkve. Malo je zidal, uporabil je papirnate materiale, mah, vejice, korenine in pesek ter ustvaril posebne jaslice. Precej velike jaslice je obogatil z gibajočimi deli, z vodno žago ter premikajočimi ovčicami in pastirci, razsvetljava pa jim je dala še dodaten čas. Škoda, da jih Jože ni predstavil širšemu občinstvu. Njegove misli pa so že pri naslednjih, ki bodo najbrž še večje in jim bo dodal še kak izviren detajl. Metka Bogataj Jože Jereb je jaslice umestil kar v Rovte. (foto: Metka Bogataj) Razveselili so se simboličnih daril Praznično dogajanje je zadnje decembrske dni popestrilo dogajanje v Grajskem parku, kamor se je 24. decembra pripeljal Božiček in s simboličnimi darilci razveselil najmlajše. Teden pred začetkom novega leta se je v Grajskem parku nadaljeval z različnimi prireditvami za mlade in malo starejše. iž, foto: Miran Antončič Logaškim otrokom ob novem letu Logaški otroci decembra res niso pogrešali dogajanja, namenjenega izključno njim. V Knjižnici Logatec so jim med drugim v zadnjem decembrskem tednu za darilo pripravili predstavo Zrcalce v izvedbi lutkovnega gledališča Nebo. Lutke iz lesa in glasba, izvedena pretežno z lesenimi instrumenti, so prevzeli in nasmejali polno dvorano otrok in njihovih staršev. Blanka Markovič Kocen, foto: Valter Leban 2 O 2 a I a n a tj ■;> o n D a M o hJ Utrinki iz življenja v Domu Marije in Marte Kar malo nenavadno je bilo, glede na letni čas, da smo se odločili za izlet naših skupin v Postojno sredi novembra. Znano je namreč, da ima burja v Postoj -ni »mlade«, vendar nam je tokrat kot naročeno prizanesla. Ob prijazni pomoči zaposlenih Doma Marije in Marte in šoferja smo se udobno namestili v skoraj polnem avtobusu. Takoj ko smo zapustili Logatec, je izginila pusta novembrska megla in na avtocesti med Logatcem in Uncem je že sijalo prijetno toplo sonce. Med glasnim kramljanjem smo bili nenavadno hitro na dvorišču Doma Talita kum. Tam so nas pozdravile in popeljale v njihovo kapelo direktorica in naša nekdanja sodelavka Marjanca Bizjak, skupaj z glavno sestro in ostalimi sodelavkami. Njihova župnika in obenem stanovalca sta vodila sv. mašo, vsi pa smo z molitvijo in pesmijo pobožno sodelovali. Po zaključku so nas pogostili s kruhki, čajem in kavo. Med prijetnim kramljanjem, pesmijo in šalami je čas hitro minil. Morali smo se posloviti, kajti ob 11. uri smo imeli ogled Vivarija Proteus. Ta je v najstarejšem odkritem delu Postojnske jame, dolg 50 metrov. V posebnih posodah, napolnjenih z vodo, smo opazovali človeške ribice in neka- tere s prostim očesom komaj vidne ži-valice, s katerimi se človeške ribice prehranjujejo. Po jami nas je vodil izkušen vodič, gospod Jurca, ki nas je seznanil z zgodovino in zanimivostmi jame. Zadovoljni z ogledom in navdušeni nad zanimivostmi smo začutili potrebo, da se za vse te stvaritve zahvalimo Bogu. Sredi te jame, vsak s svojo prižgano baterijo v rokah, med kapniki, ki ustvarjajo posebno čarobno podobo, smo zapeli pesem Hvala večnemu bogu. Ob izstopu smo za spomin naredili še gasilsko fotografijo. Nekaj po dvanajsti uri nas je čakalo kosilo, ki nam je zelo teknilo. Ko smo se najedli, smo se veselo odpeljali proti Logatcu in našemu domu. Med vožnjo ni manjkalo šal, pesmi in vriskanja. Ena izmed udeleženk je izjavila: »Na tak izlet bom pa še šla!« D. Kobal r o 0Q fa fC n 0 1 c fC C fa - e to O to Potrkam na vrata ge. Švigelj in vstopim. »Pozdravljena, Tonči!« jo ogovorim. »Dober dan,« odgovori. »Kako ste?« jo vprašam. »Še-kr,« odgovori počasi. »Kaku je dns lejpu vrjeme,« reče Tonči iznenada. Planem v glasen smeh in gospa se smeji z menoj. »Tonči, kako pa veste, da je danes lepo vreme?« jo vprašam. Gospa Tonči je nepokretna in njena postelja je obrnjena proti vratom, okno pa je za njenim hrbtom, tako da nima pogleda ven. »Ja, vsak, k je pršu dns v sobo, je šou najprej do okna inu rjeku: Kaku je lejpu vrjeme!« Negovalka Tisti, ki smo bili v Miklavževem vrtcu v zadnjih novembrskih dneh že ob zori, smo lahko občudovali jasno, rdeče obarvano nebo. Veseli smo ugotavljali, da Miklavž že peče piškote. Zadnjo novembrsko nedeljo se je začel adventni čas. Lani smo ga praznovali s stanovalci Doma Marije in Marte. Do božiča smo se zbirali ob torkih, ko so nam naši »stari, modri« prijatelji pripovedovali zgodbe, ob sredah pa smo se družili na delavnicah. Prvi teden smo bili na vrsti najmlajši iz rumene sobe. Skupaj smo ob prižgani svečki na adventnem venčku peli Pridi, k nam, Gospod. Nestrpno smo pričakovali sv. Miklavža, zato smo barvali in po-slikavali risbo tega dobrotnika, po katerem se imenujeta naša fara in vrtec. Srečanje je bilo kratko, a prisrčno. Vzgojiteljica Darinka Kamenšak Pavle Nagode - poštar iz Hotedršice Pavle Nagode iz Hotedršice že od preloma stoletja ne raznaša več pošte. Razumljivo, saj se je rodil že leta 1929, in sicer v Logu. Pozneje je naredil hišo in mizarsko delavnico. Dolga leta je izdeloval pohištvo in še danes naredi kak stolček ali kaj manjšega za vnuke. Leta 1978 je zbolela poštarica v Hotedršici in pregovorila Pavleta, da je prevzel njeno delo. Moral se je prekvalificirati, zato je v Tacnu opravil tečaj. Sprva je Pavle razvažal pošto s kolesom: v Novi svet do Cajnarjev, v hrib na Ravnik pa proti Žibršam in po vasi. Tako je šlo dve leti, nakar si je kupil motor; naslednjega mu je kupila pošta. Danes je to samoumevno, kot tudi to, da se poštar po »njegovem« terenu vozi z avtom. Z motorjem je šlo lažje, predvsem pa hitreje; poleti pa tudi pozimi, če le ni bilo preveč snega. A ga je bilo veliko, saj je najvišje ležeča kmetija na več kot 800 metrov nadmorske višine. »Sneg. Kolikokrat sem edini gazil, do kolen globoko. Zgodilo se je, da sem nesel telegram stranki tudi dvakrat v enem dnevu. Telegramov je danes manj, njihovo vlogo so prevzeli telefoni. Včasih pa je imela telefon pošta, gostilna, župnišče, šola in še kak obrtnik. Kaj so mi naredili enkrat vaški fantje? Ne, niso mi postavili motorja na streho, dovolj je bilo, da so splezali na telegrafštango in prekinili povezavo. O snegu še to: ko je bila nevar- nost žledu, sem prehodil vso pot do Godo-viča in otresal žice, da smo imeli povezavo s svetom.« Brez motorja ni šlo, če se je pokvaril, je bilo pri roki kolo, pomagali pa so tudi sosedje. »Tudi na konju sem prijahal s pošto in nisem sestopal, kar na njem sem podpisoval pošto. Konjev sem bil navajen, saj sem imel opravka z njimi pri vojakih. Kadar je bil res visok sneg, sem lahko solde in drugo pošto do hribovskih domačij prinesel le na konju ali peš.« O psih je bil kratek. »Le enkrat me je eden napadel, a sem ga podrl z motorjem in pobegnil.« Tudi z ljudmi ni imel težav. »Življenje je bilo včasih bolj prijazno, bolj počasi je šlo vse skupaj. Nosili smo penzijo, kar veliko denarja je bilo, a nikomur ni prišlo na misel, da bi me oropal. Mogoče sem imel srečo.« Čeprav velja nepisano pravilo, da poštar ne sme zboleti, se je zgodilo tudi to. A prebivalci v njegovem rajonu niso bili prikrajšani. Takrat je pošto raznesla njegova žena Rozalija, ki mu je tudi sicer pomagala, ko je bilo pošte več kot običajno, predvsem decembra. »Čestitk je bilo precej več kakor danes, a mislim, da bodo ljudje kljub internetu še vedno pošiljali čestitke ob praznikih in razglednice iz daljnih krajev. Res pa je, da se razdalje danes manjšajo, saj lahko z enim klikom dosežeš katerikoli kraj na svetu.« Dela poštarjem ne bo zmanjkalo. Res da je manj brezgotovinskega plačevanja, da obveščanje poteka prek drugih oblik ko- (foto: Brane Pevec) municiranja, tudi pošiljke ne dostavljajo le poštarji, a tu so še reklamni letaki. S tem si Pavle ne beli glave, saj pošte že vrsto let ne raznaša več. Nima več skrbi s tem, ali bo vstal dovolj zgodaj, da bo pravočasno od-kidal sneg okoli pošte, zakuril, da bo toplo. Te skrbi nima nihče več v Hotedršici, saj so pošto pred dvema letoma ukinili. Zdaj imajo premično pošto, kar pomeni, da je poštni avto ob določeni uri v vasi, krajani pa poznajo tudi številko mobitela poštnega uslužbenca, s katerim se dogovorijo o prevzemu ali oddaji poštnih pošiljk. Brane Pevec Škratovanje v vrtcu Otroci so se ob zvokih harmonike razposajeno zavrteli. (foto: arhiv vrtca) Otroci iz skupine Medvedkov, starši, bratci, sestrice in stari starši smo se 21. decembra podali na Škratkovo pot. Zbrali smo se pred vrtcem, prižgali svečke v latirnicah, nato pa nas je g. Leskovec vodil po Škratkovi poti. Pot je bila pravljično zasnežena, gazili smo po snegu kakor pravi mali škratki in med potjo iskali pisma, ki jih je škratek napisal za nas. V njih so bile zanimive naloge, ki so jih morali opraviti tako otroci kot tudi starši. Pot nas je kmalu pripeljala do koče, kjer nas je pričakal škratek s harmoniko. Tam so otroci malo zaplesali, starši pa so se med klepetom okrepčali s čajem in posladkali s piško- ti, ki so jih otroci zjutraj spekli v vrtcu s pomočjo Milene Hrovatin. Zahvalili bi se oskrbniku koče Tadeju Lukanu in tabornikom, ker so nam odstopili prostore v koči, pa tudi staršem za vso pomoč, ki ste jo nudili pri organizaciji škratovanja, in za darila, ki nam bodo v zabavo in jih že uporabljamo. Posebej bi se zahvalila dijaku osnovne šole Rovte Ožbetu Trevnu, ker je v zadnjem hipu priskočil na pomoč in nam z igranjem na harmoniko polepšal trenutke v koči. Vzgojiteljica Renata Treven in Andrej Mele, vrtec Kurirček Logatec Kostanjevo popoldne Pred hišo Doma Marije in Marte je zadišalo po pečenem kostanju. Počasi smo se zbirali na dvorišču. Sonce ni hotelo pokukati izza oblakov. Vendar nas to ni motilo. Jasna in Monika sta pekli kostanj, kar nekaj zaposlenih pa so ga hiteli lupiti. Ampak nismo bili sami, k nam so prišli prijateljčki iz vrtca. Spet smo skupaj balinali: oni so nosili žogo, vsi pa smo metali in ploskali. Zgodilo se je še nekaj. Obiskali so nas stanovalci iz sosednjega doma. Kar trideset jih je prišlo z vozički in prav toliko spremljevalcev. Dvorišče se je zapolnilo do zadnjega kotička. Jedli smo kostanj, pili sok, kavo in kuhano vino, se pogovarjali in se razveselili znancev, prijateljev iz mladih dni. Minilo je prehitro, vendar nam je ob misli na to dopoldne toplo v duši. Udeleženka (N O (N I C tj o C D M O hJ c o 12 letih zelo uspešnih letih kon-certiranja po Sloveniji in tujini, po petih izdanih avtorskih albumih, po zasedbi vseh glasbenih lestvic v Sloveniji in nastopu na vseh največjih slovenskih koncertnih prizoriščih, osvojitvi viktorjev, petelinov in MTV-jeve nagrade za dosežke na področju glasbe se je slovenska rock skupina Siddharta spet vrnila. 2. decembra je nastopila v osrednjeslo-venskem rokerskem srcu, v Hotedršici. V začetku večera so nas dobro ogreli in prijetno presenetili domači rokerji, skupina Adaun. Ob 23. uri pa se je začelo tresti. Z izvirnim introm so jasno in glasno napovedali začetek rokerskega šova. Siddhar-ta je na koncertu predstavljala predvsem skladbe z najnovejšega albuma VI. Začeli so udarno, s skladbami z novega albuma, pozneje pa smo lahko slišali tudi vse hite s prejšnjih albumov. Po polnoči je skupina klaviaturistu Tomažu pripravila majhno presenečenje. Tomaž je namreč rojen 3. decembra, zato so mu skupaj s celo dvorano zapeli osebno voščilo. Kot so povedali člani zasedbe po koncertu, so bili nad odzivom večinoma mlajših generacij lepo presenečeni in so veselo opazovali iskrice v očeh in navdušenje poslušalcev. Fantje so bili navdušeni tudi nad slastno večerjo v Štefkinih sobanah ter nad tem, da so se majhna vasica in njeni krajani sposobni Glasbeniki so razgreli Hotenjce in goste iz okoliških krajev. tako potruditi za rokerski spektakel v ma-lem.Po koncertu so fantje na kratko poklepetali z obiskovalci in se v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Ljubljani. Sami so povedali, da se je njihovih 12 let koncertiranja zdelo zelo kratkih. Poslovili so se v upanju, da se še vidimo. Po koncertu Siddharte je za žur do jutra poskrbela tudi črnovrška zasedba Old School Band. V nenavadno toplem večeru za začetek decembra smo se lahko obiskovalci že pred nastopom legendarne rokerske trdnjave navdušili nad brezhibno organizacijo. Organizator je bil tudi tokrat klub Stara šola. Hotenjska mladež, strnjena v klub, imenovan Stara šola, je v zadnjih letih že nekajkrat presenetila z odlično izpeljano organizacijo in izborom glasbenih skupin. Kot mi je prišlo na ušesa, se letos pripravljajo na prihod še večjega in odmev-nejšega benda. Menda iz tujine!? Močno me že daje »firbec«, kateri bi lahko bil, in se, glede na projekte v zadnjih letih, že navdušujem nad naslednjim spektaklom v naši mali vasici. Matjaž Merlak osnovni šoli 8 talcev v Dolenjem Logatcu imajo pri vhodu v zgradbo postavljeno razstavo, zelo zanimivo predvsem za mlade šolarje. Na stari šolski klopi so namreč razstavili učne pripomočke, ki so jih pri pouku uporabljali pred več desetletji, danes pa jih večina mlajših zagotovo ne pozna. Besedilo in foto: Brane Pevec ot vsako leto je tudi pred lanskimi prazniki Pavle Mihevc z Martinj Hriba naredil jaslice. Tokrat kar dvoje: ene v dnevni sobi, druge pa kar zunaj, pred hišo. Za zunanje je uporabil približno pol tone težak kos drevesnega debla, zaradi česar so bile nekaj prav posebnega in vrednega ogleda. Besedilo in foto: Brane Pevec