3 n6. k 17. febru Ja 1893 21. številka. ima 11. februvarja lift.) Tečaj XXi*I 1» »Ohtah Sjatraaja taimaja to kaj« ob 6. ari ijntraj, raAerao pa ob 7. •»» T«i«. — Oboja* MhIi Maut u Nnimn . f. 1.—, ima Avatrtja f. 1.90 aa tri Ha . ..«•- . . 4M a H i«* . . . i- . . • »— • ...»»-T. . . . ~ ]• pllilVlti Nffl| M NFNN staea nraialM M aprava aa Pfaaliu Marilka m Sabiraja ▼ pra- EDINOST Sajtlalatb tobaka 9 lnto^« • irt. iaraa Trata pa Oftoai m aaftaae pa tori tu t pat;»a; M a a Mami aa pUJk, r, kalibar obaaga aaradaiu m >a\ m, a—rtotaa ta Jaraa aahrala, 4 aail oflaal 1t4. a« riiutjo po • Tat 4aplat aaj •apaiUjaja aradalMv. aliaa Caaaraaa H. 18. Taaka pi>»o C biti fraakoraao. kar aafraakaraaa aa »paajaaaja. Babopial aa vračala. Haaatotno, reklamacija ia o^!•«• ipr*» jaato upeuvniitoa ulica Kolino pio* aala bit. t, ti. aadat. Narodniao ia aglaa*. ia ptotavaM kaaa Trat. Odprto « mJa ta praato pattaiaa. Nel Dejstvo, d« to sledsji« Hrvatje Ia Slovenci abrnili hrbat deialnomu zbora v Polja, Brada ai ostalo brei a tisa aa laiko gospddo. Dovolj m »•-lifali in nalivali v mero krivio, slednjič so bataili ? itak polno poaodo slovanske potrpeiljlvosti ia krivico vseh krivic: proglašenjem ješka manjšino v deieli jedini« raspravnih jeiikom ▼ zboreiei. Take ja moralo prekipeli slednjič. Ko je kila mara polna, isveli eo nali potrebne posledlee. Sedaj ie le ee jeli rasmiiljati laika goepOda, kakor kaiejo vsa aaamenja. Hitro, ko al bilo slo-venske aasjiine več v sbtrnieo, se je poiaril ta najialostaaji vieh predsednikov v nam pouanik parlamentarnih sestopih, deželni glavar istrski, preevetli gospod Campitelli, s iijavo, da oni sklep • raspravnem jesiku ne bode npiival čisto nič na njegovo dosedanja postopanje. „Piccolo" pa ja aatrjeval hitro, da se naii prav gotovo vrnejo v ibornieo in bodo potem gevorili — italijanski I Klasična — kakor vsikdar — pa je ainočaa priloga tržaškega .Mattina", ,L* Sera". Tudi ta list meai v svojem dopisa is Polja, da se naii gotovo povrnejo v deielni sbor, čei, da se je tako isjavil .jeden prvakov maline". Ker nam ni anano v tem hipa, ali so naii poslanci ie k^j določili gledč nadaljnje taktike, tudi •a moremo ničesar reči, da-li vstopijo sopet, ali na vstopijo v deielni sbor. Čadimo pa se slasti •Seii*, de si prizadeva vslic vsej svoji .gotovosti* in nastavlja hrvatsko-sloveaskim poslancem vsa jnoiae limsaice in jim iviiga aajlepie melodija tvoje — I« prav« na I! Pripoveduje, da je deielni glavar isjavil ia V sadnji seji, kako da bi povsodi poštavali naše poslance, ako ki hoteli — govoriti i tali« j a a a k i 1 Tadi t rasne odseke bi volili naia poslance, in ti bi mogli tam najvspeineje braniti koristi svojih volileev. ,8era" meni nekako, da slovanski poslanci bi morali biti pravi norci, ako PODLISTEK. Predaj« »traža. 86 Poljaki spisal Balaala* Pra«. Paalaraail PadrarskL Kmet se je kasal žalostnega, toda aprl se je, ter ni niti mislil kupiti livade. .No, v takem elačajn ti dam livado ? najem. Daj mi svoj aadavek, jatri pa pridi po pobotnico" • .Ta imaš kmeta, gospod demokrat", je rekel svaka, ki si ja med tem grisil nokte. Poli je oddal desst rabljev, gospdda ee ja poslovila od ajege in so ili. Vidi, da ne gledajo več aa njim, pogledal jih je srdito, ter rasjarjea jel šepetati eam aeboj: „Ehej 1 hoteli ete prekaniti kmeta, toda on ima svojo pamet, dt, ima jel...' Sto dvajset rakcev se tako livade, ki je vredna svojih dvesto«. Naj kskema tepca to rečejo, ne pa meai... Teda dobro jim bile, ako bi debili etodvajset rabljev, ko se bliia čas, da bode morali dati sasteaj*. „Gospoda jo aekaj saovala I" je omenil ii* drejček. .Bodi tike l* f a je pokaral oče, v daha pa ia dodal: •Golobradee je, pa to je ie eposaal, da je •novela...* Nakiat ma je šinila druga misel v glavo. aa bi sledili tema posive. .Sari" bi se videlo to aa-aaslišeae, ako se hrvstski ia slevesski poslaaei ae hi keteli odreči tisti lepaliji, kateri pravimo aa-čelo jedsekepravnoeti, ake ae bi hoteli napraviti alavai veiiai v sborsiei ia fcaajiini v deieli te malenkostne usluge: de bi svojeročno pomagali ▼reči ia sbornice — svoj leatai jezik, da bi svojim grlom proglasili svoj jesik le jesi kom pastirjev in heletov, da bi privolili, da se asakosi načele ne< jedaakeprsvaosti in da bi privolili v to, da temeljai aakosl, veljavni sa vso driavo, aapravijo isjeme la v tej pokrejiai, da se a deielnim sakonom aa-pravi lakaja v splošni driavni sskon, de bi, s kretka: naii poslaaei lestnoroino pomagali kopati grob nedotakljivim prerogativan aaiega jesikall „Seri- se vidijo to same maleakosti, sa katero bi ae mogla paliti le gole trme, malenkosti, ako jih primerjamo s velikansko koneesijo, ki jo ital. večina sbornice aadi slov. manjiini, le a malim pogojem, da poalednja opasti abstinenoo ia se povrne v sbornico in govori tam — po italijanski I Pomialite le, kol ka konceeija bi bila to sa gori označeno irtev, sahtevano od naiih poslancev, koncesija namreč, da bi kateri naših prišel tadi ed odseke t In kolika dobrota bi bila to, da bi jih večina potem ne ma-jorizovala neizprosno samo v zbornici, ampak tudi o odsekih II To bi bila ree ugoden rasli ka med doslej in poslej, po kateri se msrajo kar aline cediti hrvetskim in slovenskim volilcem. Do sedaj so odklanjali v zbornici vse naše prošnje in sa- I k te ve, odilej bi jih odklanjali tudi v odsekih! In za t tako ceso naj bi naši ne govorili italijanski ? 1 Ali da ne bode nesporosnmljenja, moramo povdariti hitro, da no vsklikaao mi tako, ampak vsklika triaška .Sera". Nasprotno, mi smo take slobni, da pravimo, da ta velika koacesija ne bi bila aikaka koncesija, ker se spominjamo časov, ko se aaii govorili italijanski in vendar so dosesali prav toliko, kolikor dosežejo daaes: laika gospOda so bili takrat istetake gluhi ia slepi sa oaše potrebe, kakor so danes. „A morda sedej ne bedo rasdejali semljiič; same gospoda je prišla taka trsu, da ari je kotel prodati po ceai P..." Postalo mu je vreče. V tem kipa ja hotel klicati sa grajskimi, pasti njim k nogam ter prositi, da bi ma prodali livado vsai aa atotrideset rabljev. Toda grajski so bili ie aa erodi vrta. V tem tresetka se je odločil ed njih gospodič ter jo vnovii stekel sa kmetom. „Kapi to livado", ga je nagovarjal sasepljea. .Svak ti jo še odda, samo prosi ga*. O pogleda na nemilega goapediča se je v Polža vsbsdila poprejšnja nezaupaost. .Ker pa bres iene kupovati ai lepo", je odvrnil nasmekovaje so. .Govedo l" je samomljal gospodiš ter krenil proti grajiiiai. Livada je propadla. „Čemu ie stojite, oče?" je vprašal nakrat Andrejček, videči, da ae je Poli oprl ob plot ter premišljeval. .Ker ae vem, ali sem prav atoril, da aieem knpil sa ateindvajaet rabljev oae livado P" je samomljal kmet. „Čema bi ne bili aterili prav, ko je pa imate sa sedemnajst rabljev?" „Toda livada vendar ai moja". .Ko razdajo zemljišča, pa bode vaša*. „Sera* aaj le isvabila, kolikor hoče in tadi aajprijetaiiih gleeev is svoje piščalke sireneke, mi vemo veadar, da loški goepodi ni bilo nikder la tadi sedej ai de skapnege dela v skapnl blagor. Mi vemo to dobre, ker vemo, da njih politiška pozicija eloni jedino le na — noblagrn v deieli 1 A kdo bi hotel iagati vejo, aa kateri sedi P 1 Njim ai do tega, da bi delali akupae, ampak njim je le do toga, da bi naii — gevorili italijanski!! Hisc illae laerumae! Da-li vstopijo naši poslanci zopet v deielni sbor, ali no vstopno, to moramo prepustiti njih rassodsosti. Tadi glede varstva pravic našsga jesika ne trebijo eni na£ih poukov. Ker pa so ie Italijani jeli v svejik noviueh rasglašati seko klinjono mireljnbje, moramo zagrometi tudi mi njim na uieea svoj: Nel Nikdar! Take žrtve ne zaktevajte od nas! Iz uljudnosti bi morda privolili naši poslanci v to ali one v bolje sporazumevanje, ali nikdar ne smej o privoliti v to, da sa uzakoni brazpravje nalaga jezika t Ako je italijanski večini ras do tega, da pride do intimnejega občevanja med njimi in naiimi ia po takom občevanji do vspošnega dela sa splošni blagor: potem morajo slovesno pripoznati načelo brezpogojne jednahopravnosti obeh deželnih jezikov. Pe tem še le in le potem bodo mogli naii razmišljati o tem, koliko bi se moglo privoliti — is uljudnosti. Dokler so to ne sgedi, čuli bodote od oaše strani vedno le odločen — nm 11 Dninlni zbor iatraki. VIIL §efa dne 9. /ebrmarjm 1998. Navzoči: 24 poslancev, predsednik in vladni aaatopnik. Poslaaei Komparo in tovariši so aloiili sledečo i n t e r p a a i j o na e. kr. vlado radi novačenja v Kopra v letu 1898.: To beaede so potolaiile Polia. „Morda", jo mislil, »bode ie resniea s tem rasdava^jem, kar govori o tem ie celć ta golobradee." .Pojdita faata domov", je rekel glaaao. Vračali so se molče. Aadrejček ogledajo po straai očete, aoeil je v srcu nekako zlo slutnjo, Pelia pa je mačil nemir. .Pasjo vero ima plemstvo 1" jo šepetal kmet, stiskajo pesti. „Človek aikdar na moro vedeti, kodaj laieje ia kedaj govore resaieo... Uprav taki so, kakor iidje". Sredi poti sta stekla taata aa-prej, ker eta bila lačaa. Ko jo Poli stopil v sobe, ga jo vprašela ieaa: .Kaj pripoveduje Andrejček, da so ti hoteli prodati livade sa eto ia dvajset rabljev P" .Seveda so hoteli, Uda radi tega, ker aa bajt novega razdajanja posestev", je odgovoril Peli nekoliko pobit „Jas sem tadi takoj dejala Aadrejčku, da, ali laie, ali pa tiči v tem nekako ociganenje. Kdo bi neki dal sa ato in dvajset rabljev tako stvar, ki ja vredaa dvesto ?" Kmet, slekii se, je iel k obeda ter je pripovedoval iaai, med jedjo, kaj ga je bile doletelo. .Ho I ho I... Pametai so oai na dvora. Tega ia eelš ne vem, edkedi se poisvedeli, da prikajasM radi livade, in so radi tega poalali svaka mani nasproti". (Pride Še). Zoaito je dovolj, da so bili mladeniči u ^^nf-^UVkoa fckazt, brez r«h«t r- 7*08*1. lia : Dolina, Dekani, Ocula-Klanec, Pi.mian, ki so bili pozvani lansko leto na vojaški nabor t Kopra, napadani o 1 nizkega ljudstva, cel6 ranjeoi, muogi junija 1895. Slednjič je srenja *n bili celć v nevarnosti za življenj« 1 uložila prošnjo za zistemizacijo Znano je, da so bili aapadaai in c«16 ra-■jeni tudi načelniki raznih davčnih obćin, došli na nabor radi uradnih pojasnil. Znano je, da ao bili napadani celtf nekateri očetje on b novino«?, ki so uložili prošnje za «svo-boienjt o i vojaščine, drugi so pribežali cH6 v Trst krvavimi gUv-mi. Znano je, da e. kr. okrajni »lavar ni niti ukrenil ničesar, niti m aplival, da bi preprečil te nemire; da se je ob vsem tem vedei pristransko na ikodo novincev in dragih ii zaaajnth sl«v«n-ikih žapanij okraja koparskega. Znano je, da bi bili ti nemiri lahko zadobili nevarnejšega izraza, da niso vsaj nekatere pametnejše osebe is mesta posegle vmes pomirjajočim načinom. Znano je, da so županje gori imenovanih obSm uložili skupno prošnje na e. kr. vlad«, da bi se za omeujene občine vršilo novačenje zunaj mesta Kopra, kje v središču. Iz navedenih razlogov vprašajo podpisani: — Ali hoče visoka c. kr. vlada ukreniti potrebno, da s a bode v letu 1898. novačenje vršile kje v snsdišću omenjenih tnpanij izven Kopra ? Posl. K o m p a r e in t«variii so predložili nastopno interpelacijo na o. kr. vlado radi sistemizacije šole v Plavi ji. V okrožja 3 kilem. nahaja se več sel, s p a-dajočih v kaplanijo Plavje, katera nim^o nikake redne šole, akoravno je ta čes 80 otrok, dolžnih obiskovati šolo. Nahaja se sicer nn Plavji že čes ( 19 let pomožna šola, kjer poučuje po nekolike ; uric na dan duhovnik, kadar je popolnjeno mesto i kapelana. To pomožno iole so priposnale iolske i oblastij vselej, kakor potrebno, ter se vsled tega ! primerne odskodovale (rennmerirale) dnkevnika- j učitelja. Ko so leta 189S. šolske oblasti načele ' pogajanja radi ustanovitve žele na Šfoflji, in to j vsled rnuogib prošenj ** M o qd strani šolep«. trebmh Škofljcev, določile so iolske oblasti, da no ? novo namerovano iolo na Skorji (spodnji) oio* lajo tudi otroci davčna občine Plavje. V t«m smisla je sklenil občinski, nbor v Miljah dne 3. oktobra 1893. sledeče: 1) V*#me se na posodo 4500 gld. za zidanje iole na Škofiji. 2) Hipoteka temu dolga so občinska posestva Plavja, Škofij in Hrihov. Proti temu rt/™ nltfl, s^ t^i|to srern^ ^Ugjs, ko-Ukor srenja Hribi protokt nn del.* šolski svet Nagibi tetna proteetabili sledečiPot na Škaflje ▼odi, preko deročega poteka, ki je neprehoden v Časn barje in naralčenja vode. 8) Je na sedaj pomožna šola, ki ima v zakoni utemeljeno pravo, da se sistemisaje. t) Med davčnimi občinami, na katere »a ima izposoditi omenjenih 4600 «1. ime uaoM> Plavje občinske poeestvn, Hribi in Škofije pa nimajo nikakega javnega imetka, ki hi- se podležilo dolga ; torej bi morala edina davčna občina Plavje garantirnti za vse nameravano Šolsko okrožje. 4) Da vin a občina Plavje ima sama zadostno število Za šolo ngodnih otrok čen 80 — torej hoče, da s« tam ustanovi redna iela. Za to je bila tadi pripravljena v ta namen proiaja nn via. c. kr. namestniitvo pod itevilko 593[I. S. Ta protest je vin. c. kr. deželni iolski svet invrgsl, ne da bi bil navel meritorično le jeden vzrok. — Dne 91. dte. 1693. je priila na lice mesta iolskn kemisije, da vodi raspravo o nstanovitvi šole na Škofiji, kamor bi se imeli nšolnti tadi sa žolo godni otroci iz Plavja in Miljskih Hribov. Komisija je vsprejela pe daljši razpravi ponadbo zastopnikov s Plavja, ki s« «bljnbili komisiji, da V .toka dveh let sezidajo nn lastne troške iolsko poslopje odgovarjajoče vsem zahtevam zakona. Šolska komisija je vsprejela te ponndbo. Na besedo vladnega zastopnika na dotični komieijl, ili se občinami Plavja takoj na delo, in se dostdali iolsko poslopje za enorasrednieo, katero poslopje po izreka stavbinskih mojstrov, okrajuega in dežel-JMga šolskega nadzornika, odgovarja popolnoma 5 13» 14 in 16 dež. šolskega zakona od dne 80. •arsa 1870. Troški za to šolsko poslopje znašajo po urad- Sredstva za napravo imenovanega i«lsk«ga po-♦iopja fUwbJ.de dhcinski zbor v Miljah dne 17. Plavje v drugič lole, ali tadi ta prošnja je bila odbita sklepom dež. šolskega sveta od dne 22. nov. 1895. (Dnije pride.) $e o razpravi proti Opencm. Mi s 40 že nedavno temu, povsem lakonično in brez vsacega komentarja, priobčili nekoliko črtic, veleznačilnib za razmere na tržaškem deželnem sodišču, oziroma za mišljenje nekaterih gospodev ■a tem sodišču o narodnih in jezikovnih pravicah Slovencev. V onih podatkih so se zrcalili nazori dotičnih gospodov o naši narodnosti in o naših narodnih stremljenjih sploh. Komentarja in zaključkov nismo napisali nikakib, ker so bili za razsodnega človeka — kaker smo rekli — na dlani. No, zndDji „Pensiero Slavo" je še izdatno popomnožil in popolnil naše podatke. Omeuivši, da so zagovorniki dobili obtožnice še le v nedeljo, in ne 8 dnij pred razpravo, kakor veleva k&zenskoaodni postopnih (razprava se je vršila v torek), in omenivši, da je jeden zagovornikov prosil is tegn razlega, da bi se razprava odložila, a da je bila ta prošnja odbita, pripoveduje »Pensiero Slavo" : da je predsednik, ko je prečital le jeden del razlogov, navede* nih od zagovornika, rekel, obrnjen de obtoženeev: Insotnma, nočejo vas braniti, se vidi, da nimajo volje, da bi vas branili; da se Ivan Sosič in Jakob Hrovatin nista hoteli odreči zagovorniku, zbok česar se jim je aradnim potom pridodelil kakor zagovornik gosp. dež. sodiščn svetnik Kramer; da je izjavil gospod svčtnik Kramer, pesvnn tako nenadoma, da mn je vsa pravda p«poln«ma nepoznana, vsled česar je prosil predsedniku, naj le mn dovoli, da prečita vsaj obtožnico; da pa je predsednik odklonil to prošnjo, češ: »Saj se obvestite tekom razprave, za kaj da gre; da se je branitelj Kramer na to iz/Wo l&al j resignirano, zmignivši z rameni; dn je na opaske obtožencev: ,Ne, to ni ree, j gospod predsednik* predsednik zavračal iste: ,Ni j res 9 Boste is slišali, haj pove gospod Sandar I" ; j da je predsednik rekel jeduemn obtožencev: 1 „Boste Se slišali, kaj poreče njegova žena" (namreč žena poškodovanca Ivana Marije Hrovatina), nn ■ kar da je odgovoril dotični obtoženeo: BOospod j predsednik, ss ve, da Sena ne izpove proti svojemu ! moiu• ; j dn je dvema obtožencema, ki sta prekoraiila ( dobo <0 let, rekel predsednik : mKaj vi, tako stari, j ste bili tako neumni 1 Zakaj niste Sli spat9 lw ; i da je jeden obtožencev, Jakob So4lč, figariral ! hkrats kakor obtoženec in priča; da je pripomnil branitelj Kramer, da tega ne dopušča zakon, da mera torej Sosič figurirati le kakor obtoženec, ali pa le kakbr priča; da se ni ugodilo tej zahtevi Kramerjevi; da je pripomnil obtožence Ferdinand Malalan, da se orožniki po italijanski pozivali mnpžico, naj se raside, a on da ne zna italijanski, na kar da je predsednik napravil opasko: „Vi da ne omete italijanski ? Umete bolje nego jas 1" ; da se tudi priče italijanske stranke prisegle in izpovedale v slovenskem jezika; dn je orožnik Merestffck isjavil, da ue ume sloveaščine, a malo minat potem je govoril dobro slovenski; da so vse priče (izvzemši obi orožnika), da-si niso pripadniki slovenske stranke, izpovednli dovolj ugodno za obtožence, vsled čeaar se je ražvael drž. pravdnika namestnik, da jedne pričo postavi pod obtežbo radi krite prisege; da se je na to dvignil zagovornik Kramet, da povdari, da nesoglasje v izpovedanjih je le nn-videzno, in se izpovedanja le pepolnjnjejo; da sč potrdile vse priče, da so bili obtoienei vinjeni; ker pa je jedna priča na vprašanje Krn1 meijevo odgovorila, da so bili precej pijani, jeSrprašal predsednik: ,Ali so bili toliko pijani, kakor zahteva postava ?M —; da priča ni vedela odgovoriti na to vprašanje ; da j« isjavil orožnik Marussich, da n« govori in da tudi ne ume slovenskega, dočim je isjavil orožnik Ssrdegna, da nme slovenski, a govoriti d« ne more; iz česar sledi, da obtoženci, sami Slovenci, niso nmeli poziva orožnikov ; da je izjavil orožeik Sardegoa, da pozna emtao vse obtožence, n dve tretjini obtožencev eo izjavili, ko jim je pov«dal predsadnik, kaj da je izpovedal orožnik : .Kako more reči to, ko nas niti ne pozna?' Predsednik: wMolčite\ Ne ftodite impertinsnfni / Zahvaliti se morate gospodu žan-darmu, da vas ni zaprl vseh 1 • — ; da je orožmk Sardegna potrdil med drugim, da je čal kričati: aIipnsti t Izpusti lu, na kar j« vprašal zagovornik Kramer: „Prosim, koliko njifc ete zaprli?" Orožnik: .Nobenega I* Kramer s „Kako so moqli vendar kričati ,izpustiako mate prijeli nikogar?* Nato opazko je orožnik oh« molknil popolnoma. ( Potem sta imela bbsede zastopnik obtožbe la branitelj in se je proglasila razsodba. Politiike v ti. V TASTU« da« 16 febravuja 1SSS. Položaj Ti Polju. V sinočujem *Piecolna čitamo, da )e nameetnik grof Gh>č-H včeraj brs«javi| deželnemu glavarju istrskemu, g. Campitellijn, da naj sistira, če le mogoče, aa včeraj napovedan« aejo deželnega zbora. Po tem koraka gospoda namestnika mogli hI soditi dvojno. Mogli bi misliti, da hoče vlada napeti ostrejo struno nasproti večioi. To bi bilo tadi naravno nasproti večini, ki ponavlja sklepe, diji* metralne nasprotne državnim temeljnim zakonom, in ki ae niti ne meni za to, da je bila jedeukral že kasnovana od, Najviše strani radi takih sklepov* Kakor bi bilo naravno, pravimo, da bi vlada jedea-hrat pokasala sobe taki večini, tako malo, ali prav sa prav nikake nade nimamo, da bi se v resnici sgodile to. — To eventnvalnoet moramo že izpustiti is računal Druga možnost pa bi bila, da hoda vlada posredovaje poseči vmes. Tudi te »kcijo v i adi bi pozdravili mi zadovoljstvom, ako misli posred**, vati tam, kjer treba — pri Italijanih. Med našimi na bi imelo zmialn, tako- delo. Čem« posredovali pri onih, ki so golih rok, ki niti na mor^o storiti ničesar v zbornici, nI dobrega, ni slabega?? Naii so v zbornici le stražarji načf-la, okoli katerega se grupira ves naš program, načela jednakoprav-nosu. Od te službe pn ne smeje odstopit^ ker le jed*« *am korak od te jnodb«* zuaAiI bi sn nas sačetek koncu. Mi oposarjamo vladne krogi na današnji naš uvodni članek. Tam je povedan^ kdaj in pod kakimi pogoji bi se moglo sačeti posredovanj« tndi na naši strani. Da prida tak daj in da se ustvari taka možnost, v to pa mora delali vlada oa — italijanski strani. Dežela! zbor kranjski. Včeraj je utemeljeval posl. dr. Maj aro n svoj jpredTUg za razlirjenje občinski volilne pravice v mestu ijubljinikem. Volilna pravica naj se prizna vsem tisti na občanom, ki v občini jedno leto ^^laKU«^ ie količkaj direk« ^ «vojereal?epo85s|i, od svoje o^rti ali svojega dohodka. V Linblfani je veljal do sedal volilni cenzhs od 5 gld. Ali po novih davčnih zakonih se zniža nekaterim davkoplačevalcem davek, in tako bi se utegnilo lSe bolj skrčiti število vo-lilcev, ker bode takih, ki so do sedaj plačevali VšJ nad 5 gld. in so imeli volilno pravico, ki pa budo odslej plačevali pod 6 gld., vsled česar zgnba ti pravico 1 V formalnem pogledu je predUlral govornik, naj se njegov predlog izroči od»*ku za volilno reformo. V deželnem zbora dalmatinskem se jt pritala razprava o adifesi. Odsek je p^edloftlf idtes«, ki izraba ndan«stno čestitko povodom jtt-bileja, ki žihteva, da se iUllljanfečina odpravi ki^ klor notranji jezik uradov, in da ife DiliMaeifa zdrati s Hrvatico, čim dovele razmere v monarhiji. Proti združenju so se izjavili Srbi in Italijani, dočifll se pravašem vidi premalo p^vdarjeia zahteva po združenju in je njihov govornik, posl. BinttkMIi predltail svoj' posebni načrt Deželni zbor moravski. Čudni glasovi pribijajo iz tega zbora. Simpatični so sicer, ali zvene vendar čuduo, ker smo se jim odvadili* Zvene nam, kakor pratljree iz devete dežele. Is deželnega zbora moravskega prihajajo glasovi — ■iru. Ali ti čudno to 9 Človek bi kmalu Oiialil, de M fodlfftdeži. ^OUCtem dUelittJtllt^ so se torej dne 8. t. m. posvetovali o načrtu zakona, s katerim se proglaša permanentnim oui odsek, M je imenovan, da se posvetoje o v*eh narodnih vprašanjih. V glavni raspravi so se oglasili javor* afki vseh strank, vsi so isrnlali tireperiedf« po miraejih odnošajih, in vsi so isjavili, da hočejo delati is pomirjanje. To splošno miroljnbje je toli ganilo g. namestnika, daje ahrnl sentimentalno strano in ie opozarjal poslance na blagov-stje bolje r Mir IjntUm. lu so dobre volje 1 Ako je o tem božjem započrtja trebalo dobru volje, koliko bolj treU ine o d«la sa sporazum ljenje, ki je le človeSko delo ! Za rsleai načrt je glasoval> vseh 84 poslancev ? Ali niso to čadna, aeaavadna sporočila? - n Ranlidn« vesti, Biakup 3trossmayer je slavil vesraj 60 leta i co svojega mačništva. Kolike božjo milosti I Strosa-mayer je srečen med srečnimi, ker more zdrav aa dnku in na telesa slaviti 60>letnici s ojnga apostolskega zvanja, stokrat srečen, ker m udeležuje tega slavja vae Jageslovonitve. StTv>ssmayerjato l^e je »rofrf«, našega jedinstva. To je progtitt bodočnosti. SvoJHn apestohftom jed mrva — p fa vi zagrebški .Obzpi:" — nam3tre**mnyer, pjipravlja bodočnost: pod zastav^je^jlistva spmvaja on narod fvoj iz jednega stololj* v drugo. Strussmjefr nile prvi Jngoalova«, a* pa h jrtudl fodHl' prvihdnheV tega stoletja. Vekilkij torej vse jngoslovanstvo velikemu duha svojemu: Živio Stro*sm*yer I Volitve v Oprtlju. Kakor v Pomjauu tako tudi v Oprtlju ne morejo priti do u iru, oziroma do — občinskih volitev. Zastonj je vse drezanje vtem W|Wy t . | Mi smo ie parkrat natisnili jako odločno I vprašanje oprtaljskih volilcev do »Uvne vlade. Ali Ets se ne gane, pač pa.au je oglasil dopisnik f ta »Popolo Istriauo", ve povedati, da se no^s jolitve na obćme i Oprtal} gotovo ue oodo vriibs joden mesec. On inn, da bode borba ob te}i volitvah huda, vendar ne nadeja zi/.age, her zaupa ^ »razsodnost tamošnjih kmetov'. Kakšno ran« apdnost zahtevajo Italijani od kmetov istrskih, tegp *i težko pogoditi. Kmetje nuj Isrnče zopet občinsko opravo tisti peščici tamošnjih Italijanov, ki no Pftirali kraate do >4aj — pa bodo .razsodni« pp žflji Italijanov. Kmetje, ki so sami Hrvatje, nuj izvolijo sop^r. on«* lahončiče, da b<»do ie.tj zamogli proglašati to čisto hrvatsko občino za italijansko I Take .razsodnosti" zahtevajo Italijani od naših Mu Wijani VPoteđuje tor^j oster v if men, da si pribore zopet, oniroma "hranijo upravo te občane, jn napovedujejo, tgdi, da qo popolnoma sdruženi med »ebq|., Nadejamo se, da bodo naši rodoljubi tamošnji vedeli dati pra'i odgovor na to napoved. (f^ t# Nov parnik. Pjedvčersj so *»||Uft$,v morje uovosteenni parnik .Drava' plovitb^ne družbe Ogr-sko-Hrvatske. Stesan je bil v tukajšnjem Lloydo-vom arsenalu. Novi parnik je jako l«p. Parna sila je enaka »Ji 260 konj. Darila trgovskim pomočnikom o rgr(liki velikega plesa dne 6. t.'m?:Go*p. Vatevec Jakob 1 gld., deputacija »Delalske^a p -dp. drnijitva,*1 7 ojg., deputacija pevskega društva »Kolo*Vgld., deputacija ,Trža*ltfga podjk in togega društva" S gld., deputadifa 9 gld. gosp: Hrabroslav Vogrfč',' g. Jenko Josip, g. Dr. RjbAf, inženir Žive, gospica Tomaže ». Gombač osip po 1 gld; gospa. Kovačič, Barkovlje 3 gld,, L Rusofll-rev^ g. Franjo Ča; ga in g. Andrej Peitot po 50 nvč! Gorenjci V^.ki gorenjske Itbe, ki se VnfrdllJ^nfr§okolovom|> so aa« naprosili 4fuif* brzojavne, d« ločimo okoljpaiip^(i?n ©koltfapkain njihovo prjr no željo, da bi mogli svoje brate in sestre — Sliče tržaške pozdraviti v veli^fe šievilu in ? divnih taflSfMHft' * nošah noše go- renjskč; in okoličane nžj, M efe zdrnžHe v ali ko vit prizor slovanskega bratojjnb.a. JS^dejamo se, dk naši okoličani ustrežejo tej želji vrlih Gorenjk lir Gorenjcev. Pevsko društvo Adrtfu v Bark ovijah vabi na veselico s plesom, ki jo priredi v prostorih »Na- rodnega doma" v Barkovljah v nedeljo 80. fcbru-varja. Vspored : 1. H. Ražem: „Ne vdajmo se", možki zbor. J. a) Petz : tAh ni li zemljica krasna", b) Petz: „Valček1, dvoglasni ženski zbor s4 sprsmljevanje glasovira. 3. H. Ražem : .Sredi vasi", možki zbor. 4. a) Petz: .Rudarska", b) Peta: •Popotna", dvoglasni ženski sbor sč spremljeva-njem glasovira. 6 „Loterist", veseloigra v jednem dejanji. 6. H. Volarid: .Vesel« družba", mešan ibor sč spremljevanjem godbe. 7. Ples. — Začetek ob 6. nri zvečer. Pri veselici in plesa svira godba pud vodstvom g. Majcena. Ustopnina na veselice 90 ne. Sedeža 10 nč. Ustopmua k plesu za gospode 80 nč., za gospiee pa 20 nč. — Va obilno udeležbo nijedno vabi ODBOR. Pevsko društvo „Skala" v Sv. Križ« pri flrstu vabi na veliko vestlieo s plesom, ki bode f V nedeljo dne 90. iebruvarja 1898. v dvorani (Uovi) gosp. Frana Kolute It. 14. Vspored : L Godba. a. „Dijaška", moški sbor. 3. Godbi 4 Vilhar : „Strunam*, dvospet spremljevanjem na d tre. (Tenor I. vi Itaa Fabriš, sopran g.č Marici Florenin.) 5. Godba. 6. Iv. pl. Z*jc : „Poputnic« Nik. Jariiirifef..... 2.800 . .p .. . m -UJUilJ^lrffeV • K • i-000 Kakor pvf nasI Z Itake nam pišejo: Tiata ^T^tiH1'^811? .koltura" «e pojavlja povsodi, kjerlo^M1!? pir-rail^^v. skoro šte- vilke slovenskih listov iz Primoiske, ki ne bi to- žila, kako divje da postopsjo sinovi one, tolike proslnvljene „svits civiltž". Tn pri na« je bila navada, da smo se, ako ne Ijabili. pa vsaj tp štovali med seboj. Tega dandanes ni več, ker sedaj sejo začela tadi ta oglašati oaa drabal, ki progaaja p« vsoj Primorski vse, kar je slovanskega. Kakor v Gorici, videti je tudi tu slovanskih napisov zamazanih od lahonskih pobalinev. Koliko časa bedeme ie .uWU mi Slovani, da nas bodo za?ramoial tu-je#?? Kje in sUvnopoznani težki Ei'v*trkj Zblaznel. Neki Tineeneij R. iz Moravske jo prišel pred noboitbo difetMvTrst ter se nastanil tu. JPrsvil jf, da ima seb^j 10.000 gl. in da pojdo žnjimi v Bosno, kjer prične neko trgovino. Včeraj zjulraj priš«), je v nako pivarao. Natakarici je pokazal« nabasan samokres ter isnstil nekoliko nora* znm^ivih besed. Lastnica pivarne mn jo izvilo samekree is rok tor ie shranila istega. Popolndao se je Vinconcij vnil v pi varno, ter vprašal aata-karico je li ena zadevoljaa umreti skupaj žnjias« Iz tega ne ravno prijazaega predloga in dragega Ujegovega vedenja, bilo je sponnatl takoj, da ni more biti revež pri sdrnvi pameti. Odveli oo g« v bolnišnico na opazovanje. Roolja sbira vojsko ob sahodni strsni in sicer ob avstrijsko-nemški meji. To vznemirja posebno Nemčijo. S" laj ima Rnaija na z*hodni strani že 344 batalijonov pevcev in 250 akvadronov ko* njiee. K temu se pridružijo še drugi oddelki konjice. Tu je staoijoniranih že 82 batalijonov s 8 brigadami artilerije in 216 kanonov. Nadalje je bile odposlanih tjekaj sedaj zopet 36.000 mož. Kaj meni to, je tetko re8t se Uj. Brez pemena morda niso te priprave. Nevnrnn sodrug. Franu Krovcu iz Skednja je odnesel ajegov sodrug par hlač, 3 gol <3> Via Maleantoa it. I. «£> <3> Zalega pohištva sa jedilaiee, spalniee in <3» fprejemaiae, simaic in peresni«, ogledal in «5> .seloaafv ----1 ------* " ' ' ' sel osnih klagaaj, po cenah, da so ni bat ^ ^ konkurence. ^ PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) _ (»• KaailJaaJ) tro proti kašlja, hriparosti, saallienja, nahoda in drugim kaUričnim afekoijam. najbolja sredatro __ aabodn in iuh|ih ■bmucmui •-»»•<>«j«oa » uavwuU«*ui 39 uvi. DoLivu se jedina ▼ lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcihu občinska palača, lr*. Kanaige naroSbe isrtiujejo se obratno poito. I O a & 8 (Juina ialaanlo« (PoaUya juino ielesnioo.) | Od dni 1. maja 1897. ODHODi f 7.45 predp. brsorlak na Dunaj, sreza s Reko. j 8.96 „ brsorlak r Nabreiino, Benetke, Rim. { S.- . omnibns r Nabreiino, Videni, Benetke in Vereao. { 0 55 B Tlak na Dnnaj, t P**t» ir. 1 12.50 popeL omnibus r Kermin. 8 ? B I I Tedenski rlak.: 7.50 popol. (sreda) ekapres t Oatende. DOHOD: 6.65 predp. meiani rlak is Mttrstuscblaga. Beljaka, itd. 7.80 . meiani rlak is Milana, Vidma, NabrHine. 8J5 n brsorlak is Kermina, 9.25 „ brsorlak s Dunaja. > Poitni rlak s Dunaja, sresa i Reko. 10J7 H brsorlak is Rima, Benetk. 11.20 , omnibua is Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poitni rlak s Dunaja. '•46 „ omnibus is Verone, Karmina, Kabreiina. 8J0 „ brsorlak is Milana, Benatk, Vldaia, Nabraiiaa 8.6« „ brzorUk z Dcuaja zreza z Reko. Uliea Donota fitev. Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Brajdo in sina prevzema poprave Šivalnih strojev in koles in vseh meh&nlčftih đel. Dela izvr-1 šnje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Uliea Donota Štev. 9. | lOO do 300 gld. | z«merej» si pridobiti o^ebu vsatf^a huuu f vaa-j kera kraju gotovo iu pojtw»o, lu-ea ka^iUla in ri* - /.ika z razpeli vanjam xakonito rfovuijen.h državnih p*l>irjer in s-r^čk. Pnnudbe pod tta-?lovnra Ludw'g Ossterreicher VITI D^utnchegas*« 8, v Budimpešti. P>IMi T Hotel Volpioh T j Hotel voipion j j,pri črnem orlu' (Aquilanera)j --- v 9 9 A V A Lastaik keaaoreii lista .IbiiaM'. Uitav^.a Via 3. Spiridiene^Cerse^ Via I. Ileeli, V najbolj v srediieu A pspilasata sa« aavs spw*Vm. TKOPEUI, VOZ I VSEM VLMOkA V v piitlir.ja .Eeatavraeija Pilaeat" 9 A od F. Valpieba. A Mnogo se prihrani z porabo Cukerina štev. 20 izdelek tovarne Hejden v Rade-beulu pri DresdL Cukerin se posebno poda za o-sladenje kave, limonade, čaja, vina in drugih sličnih pijač, ter je veliko ceneje, ker jedna tablica za 1 novec zadostuje za osladiti 8 skledic kave. Še le ^ kg. navadnega finega sladkorja ima toliko sladVobe, kakor 31;, tablice cukerina. Cukerin se nahaja v vseh boljših prodajalnicah jedilnega in kolonijalnega blaga v Trstu in v Istri. M DELAVNICA Hatzenik & Karola Aite TOCatteriiaiti MCannitS vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-glcžkih in amerikanskih. Gladak tok sa jiunil. Peprarijenja r tej stroki izvriujejo se toino in natanjčno. Prodaja pripadkor. - Lastna pei ia nikiliranje. ; Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 - Prilika aa prasnike in noro lete. Velika saloga sim-skib ogrinjal (ijaler) r rseb barrah po gld. 8.80 in gld. 1.20 Zbirka fritaiga t rasni* risanjih od 20, 80 in 87 nrč. Meike srajce bele in barrane od 80 nori. naprej. Maje iz p 116 a sa gospe po 86. 75 nr£. in rei v samo v pnutaajalnioi > Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 Sloveča vina iz Visa v zalogi ?in Tja S. Lazzaro It 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ fino „ 36 „ „ belo sladko „ 40 „ Kakor tudi najfinejša desertna vina. Prosto na dom od 5 lit naprej. Poter Benuaal iz Visa. Cnberin 200krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tablic ma gU. 1. SO, *&0 „ u „ 8.50, * „ »t 930. Cukerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tablic ms §14. f .16, **0 h H * H u » PoSilja po pofttnam poTzatjl J.Vojteoh, Snsle-Praga W Ake ae polije deaar aapraj, ae poilje blago paitaiaa prosta. "redi i K"«« Godsdk. — Tlakam* Dotaso t Tišin