PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 176 (13.407) Trst, sobota, 29. julija 1989 V nedeljo glasovanje o zaupnici Andreottijevi vladi Zelo kritična ocena opozicije Craxi orisal pogoje sodelovanja V imenu KPl ni spregovoril tajnik Occhetto temveč Reichlin, ki je prerokoval Andreottijevi vladi največ leto dni življenja - Forlani previden DUŠAN KALC RIM Potem ko je prejel zaupnico v umirjenem senatu, se je Andreotti včeraj predstavil v bolj obljudeni in sejemsko razpoloženi poslanski zbornici ter prisluhnil naklonjenim besedam prijateljev in zaveznikov ter ostrim in kritičnim besedam ostalih, ki so se od prvega dne odločili, da mu ne bodo prizanašali, pa čeprav so to povedali v različnih odtenkih. Medtem ko so na primer zeleni napovedali "preudarno" opozicijo, bo komunistična opozicija "jasna in trda". Andreotti VI. torej ne bo imel lahkega spanja, če naj sodimo po bojevitem razpoloženju opozicijskih sil ter še zlasti vlade v senci. Kljub temu pa bo na spokojnost njegovih noči nedvomno bolj kot strah pred Occhet-tom in njegovimi vplivalo razpoloženje v njegovem lastnem taboru. Nikjer drugje na svetu verjetno ne velja v takšni meri kot v Italiji znameniti rek: »Bog me varuj pred prijatelji, ker se bom pred sovražniki že sam varoval«. O tem bi znal marsikaj povedati De Mita, ki ga tudi včeraj demonstrativno ni bilo na spregled v Montecitorio, s čimer je dal jasno razumeti, da ima tudi dokaj bojevite namene. Andreotti to ve in zato je včeraj z večjo pozornostjo prisluhnil Craxiju in Forlaniju kot pa senčnemu ministru za gospodarstvo Reichlinu ali drugim predstavnikom leve opozicije. Craxiju pa ni pozorno prisluhnil samo Andreotti, temveč so mu kot običajno z največjim zanimanjem prisluhnili vsi, ki vedo, da se prav v njegovih besedah skrivajo največje nevarnosti za obstoječa politična ravnotežja. Socialistični tajnik tudi včeraj ni demantiral svojega slovesa in ves njegov poseg je bil v pogojniku. Lahko bi ga imenovali tudi govor "štirih če-jev". Po tako hudi in naporni krizi, je dejal, bo Andreottijeva vlada lahko zakoračila po ravni in široki poti: če se bo dokončno razredčilo mučno vzdušje politične zmede, če se bo namesto dosedanjih ostrih polemik uveljavila odkrita pripravljenost na sodelovanje, če bo prišlo do resničnega uresničevanja najavljenega programa in če bo prišlo do trdne združitve vseh teh omenjenih faktorjev. Craxi je torej pripravljen na sodelovanje, vendar NADALJEVANJE NA 2. STRANI Alge pred Palačo Chigi Pred Palačo Chigi so včeraj demonstrirali turistični delavci in naravovarstveniki dežel, ki so jih prizadele alge (Telefoto AP) NA 2. STRANI Pri Celestiju na razgovor visoki komisar Domenico Sica PALERMO — Minister za pravosodje Giuliano Vassalli je sklenil, da ne bo poslal v Palermo svojih funkcionarjev, ki naj bi skušali odkriti, kaj se pravzaprav dogaja v »palači strupov«. Vassalli je torej tudi sam podprl stališča članov Višjega sodnega sveta, ki bodo stopili v akcijo šele potem, ko bo državni pravdnik Celesti zaključil svoji preiskavi. Preiskovalec iz Caltanissette je včeraj zaslišal tudi visokega komisarja za boj proti mafiji Dome-nica Sico, ki se je zadržal pri Celestiju več kot tri ure. Poleg uglednih osebnosti, ki so bile kakorkoli imenovane v anonimnih pismih v zvezi z domnevnimi preiskovalnimi triki sodnika Fal-coneja, pa bo moral pred Celestija tudi novinar Pietro Calderoni, ki je na tedniku Epoca prvi omenil, da bi se za anonimnikom lahko skrival sodnik Di Piša. Slednji je bil tudi formalno obtožen obrekovanja, to pa bo omogočilo sodnikom, da zberejo vse potrebne podatke in indice, iz katerih naj bi bilo razvidno, če je Di Piša res napisal anonimna pisma. Šele nato bosta Celestiju verjetno priskočila na pomoč Višji sodni svet in minister za pravosodje, ki bosta morala vsekakor najti izhod iz hude krize palermskega sodstva. Na včerajšnjem zasedanju vlade Odpravili ticket za hospitalizacijo RIM — Andreotti želi dokazati že pred zaupnico parlamenta, da je marljiv in mož beseda. Včeraj je v Palači Chigi kar dvakrat zbral svoje ministre in z njimi sprejel prve ukrepe. Najprej se je ministrski svet sestal že v jutranjih urah, neposredno pred pričetkom programske razprave v poslanski zbornici, ter med drugim ukinil ticket na bolnišniške usluge, nakar so se spet sestali ter se sporazumeli za revizijo finančnega načrta. Gre za nekoliko spremenjen gospodarski manever, ki bo najbrž pomenil nov udarec za žepe italijanskih potrošnikov, kar je postalo v zadnjih letih nekaj vsakdanjega pred počitnicami. Andreottijeva vlada se je torej včeraj spoprijela predvsem z odlokom o zdravstvu. Odlok, ki je tik pred zapadlostjo, je sicer obnovila, vendar nekoliko spremenjenega. Ob sprejemu v bolnišnico ne bo treba več plačevati dodatnih davkov. V zameno pa so povišali tickete na lekarniške recepte. Njihova maksimalna meja preide z 20 tisoč na 30 tisoč lir. Vlada je potrdila tudi norme, ki zadevajo reformo KZE. Ministrski svet je med včerajšnjo sejo spet predstavil še dva druga vladna odloka, ki bi sicer v kratkem zapadla in ki zadevata povišanje železniških tarif ter določila proti davčni utaji dohodkov od nepremičnin. D. K. Pri akciji so se komandosi poslužili helikopterja Izraelska vojska potrdila ugrabitev voditelja hezbolahov šejka Obeida BEJRUT - S precizno in bliskovito akcijo, ki je trajala samo nekaj minut, so izraelski komandosi ugrabili šejka Abdela Karima Obeida, vidnega predstavnika proiranskih islamskih fundamentalistov. Komandosi so se za podvig poslužili helikopterja, s katerim so pristali na dvorišču šejkove hiše v kraju Gebšit na jugu Libanona, krila pa so jih tudi izraelska vojaška letala. S šejkom so odpeljali tudi dve telesni straži, tretjo pa so ubili, ker se je skušala upreti. Šejkovo ženo so ugrabitelji zvezali in zaprli v spalnico. Abdel Karim Obeid je eden izmed najvišjih predstavnikov hezbolaha ali božje stranke. O njem se je veliko govorilo, ko so februarja lani v Izraelu ugrabili podpolkovnika ameriške vojne mornarice Richarda Higginsa. Hig-gins je bil v Izraelu kot vojaški opazovalec OZN. Preiskovalci domnevajo, da je Higginsa nekaj časa skrival na svojem domu prav Obeid, nato pa naj bi ga skrivaj preselili v drugo skrivališče, menda v Bejrutu. Izraelske vojaške oblasti včeraj niso ne zanikale ne potrdile vesti, da so sodelovale pri ugrabitvi Obeida, opazovalci pa ne izključujejo, da je ugrabitev povezana s pogajanji za ispusti-tev nekaterih ameriških talcev, za katere domnevajo, da so v rokah ilegalnih gibanj hezbolahov. Prva o tiplji vej -ša potrditev, da so »enote izraelske vojske ugrabile šejka Obeida, voditelja gverile hezbolahov«, je prišla šele proti večeru. Šlo naj bi torej za neke vrste maščevanje, saj je šejk znan kot organizator številnih atentatov in zaščitnik vseh organizacij, ki delujejo proti Izraelu. Prav tako pa opazovalci ne izključujejo možnosti, da se bo Izrael poslužil šejka Obeida in njegovih sodelavcev v pogajanjih za ovobodi-tev nekaterih svojih častnikov, ki naj bi jih ugrabila libanonska šiitska gverila. V Bejrutu pa se medtem nadaljuje pekel; spopadi med kristjani in muslimani si sledijo že skoraj brez predaha in tudi prejšnjo noč so Bejrut razsvetljevale številne eksplozije. Na mesto je v zadnjih dneh padlo več kot 40 tisoč bomb in zažigalnih raket. Doslej so našteli že trideset mrtvih in več kot 200 ranjenih. Šejk Karim Obeid (Telefoto AP) Odstopila deželna vlada NA 4. STRANI Breme dolgov pahnilo koprski Tomos v stečaj NA 3. STRANI Predstavili 46. festival filmske umetnosti EVA FORNAZARIČ BENETKE Prve otipljive novosti 46. beneškega filmskega festivala so bile na dlani vsem, ki so včeraj prisostvovali predstavitvi letošnjega programa. Ngjprej to, da ni bilo treba v Rim, ki je sicer priznano središče italijanskega filmskega dogajanja, je pa geografsko precej oddaljeno od Lagune, kjer naj bi Italija prirejala svoj največji filmski praznik. Tokrat so nam predstavili Benetke XLVI. v dvorani, ki jo je v Palači Labia poslikal Tiepolo. Lepote fresk pa so bile le okvir spretno režirani predstavitvi filmskega festivala v središču televizijskega dogajanja, saj je Palača Labia sedež RAI za Veneto. Beneški festival pa ni potrkal samo na vrata državne televizijske mreže. Letos so navezali še tesnejše stike z ministrstvom za turizem in prireditve in tako so v blagajne Bienala, ki upravlja festival, pritekle tri milijarde lir dodatne, in nujno potrebne finančne podpore. Festival je zato rahlo spremenil svoje ime in se vrnil k prvotnemu naslovu: Mostra internazionale d arte cinematografica. Benetke XLVI. bodo torej posvečene filmski umetnosti, sedaj pa je vsekakor težko ugotoviti, če bo selekcija dejansko dosegla cilje, ki si jih je zastavil direktor Biraghi (na sliki levo). Lahko bi se posvetili podrobnejši analizi tekmovalnega programa in obrobnih sekcij, vendar bi bilo prav iz tega razvidno, da so še najbolj pogumni selektorji Tedna kritike, ki ga upravlja Enrico Magrelli. Letos so ustanovili tudi italijansko varianto canneske Camere d'or. Imenovala se bo Kodak-Cinecritica, dobitniku pa bodo za prvenec izročili 20 tisoč metrov filmskega traku. Teden kritike pa ni hvalevreden le zaradi programa in nagrade. Letos je prav ta sekcija priredila poklon Nanniju Morettiju, ki ga ni nihče od selektorjev uvrstil v tekmovalni program, kot bi prav gotovo zaslužil. Vsaj toliko kot Loy, Scola in Wertmullerjeva, ki bodo v tekmovalnem programu, ali Montaldo, ki bo v sekciji Benetke noč delal družbo Burtonu, Spielbergu, Greenawayu, Tavernieru... Sicer pa je tekmovanje le drobec festivala, ki bi lahko zablestel ob poklonu Jeanu Cocteauju ali pa ob predstavitvi filma Zelenort-skega otočja v sekciji Benetke Obzorja. Jutri bo na stotine ribiških ladij spet prečistilo morsko dno Tehnični odbor je prizadetim deželam razdelil sredstva za boj proti algam • Kritična ocena opozicije RIM — Tehnični odbor za Jadransko morje je posameznim deželam porazdelil 284 milijard lir, ki jih je nakazala vlada za boj proti algam in za namestitev prečiščevalnih naprav. Največjo vsoto je dobila Emilija-Ro-magna, in sicer 79 milijard, od katerih je 14 namenjenih ukrepom proti algam, 65 pa za namestitev prečiščevalnih naprav. Emiliji-Romagni sledi Veneta, ki mu je tehnični odbor dodelil 54,4 milijarde; Marche dobijo 21,9 milijard, Furlanija-Julijska krajina 11,6 milijarde in Molise 2,2 milijarde. Od 50 milijard, kolikor jih je nakazala vlada, pa jih je tehnični odbor zaenkrat razdelil le 36, 9 milijard predstavlja samostojen sklad, iz katerega bodo prizadete deželne uprave lahko črpale sredstva v primeru, da bi se položaj še poslabšal, 5 milijard pa bo tehnični odbor vložil v poizkusno dejavnost. Rezultate poizkusov nabiranja, uničevanja in omejevanja alg bo posebna komisija zbrala v dosje. Denar za gradnjo prečiščevalnih naprav pa so dobile tudi dežele Piemont, Dolina Aosta in bocenska pokrajina. Prečiščevalne naprave bi morali najprej namestiti v živinorejskih farmah, nekaterih kemičnih industrijah in mestnih greznicah, ki se iztekajo v Pad. Poudariti je treba, da je tehnični odbor za Jadransko morje porazdelil sredstva z ozirom na razširjenost pojava alg in ne na podlagi dolžine obale. Denar za prečiščevalne naprave pa je bil porazdeljen z ozirom na gostoto prebivalstva in število industrijskih obratov. Ribiška združenja iz severnega in srenj ega Jadrana pa bodo jutri ponovile akcijo za prezračevanje morja. Pobudo so doslej podprle zadruge in združenja iz številnih obmorskih krajev. Računajo, da se bo jutri okrog 9. ure podalo na morje (do 2 milji daleč od obale) več stotin ribiških ladij, ki bodo s posebnimi napravami spuščale kisik v vodo, morsko dno pa bodo dobesedno preorale. Doslej se je ta način izkazal za najbolj učinkovitega, čeprav se strokovnjaki ne strinjajo s to trditvijo. Na vladni ravni pa se med- tem še nadaljujejo nesoglasja v zvezi s predlogom, da bi pristojna ministrstva imenovala izrednega komisarja za Jadran. Kaže, da je pristojnih teles za reševanje tega problema že sedaj dovolj, če ne celo preveč... Pred poslansko zbornico pa se bo tudi danes nadaljeval protestni shod predstavnikov nekaterih prizadetih občin ter predstavnikov turističnih in trgovskih združenj. Že danes so demonstranti pred palačo Chigi namestili bazen z desetimi hektolitri umazane morske vode. Vodo z algami vred so s cisternami pripeljali iz Riminija. NADALJEVANJE S 1. STRANI pod določenimi pogoji. Če bi se ti pogoji ne uresničili, ne bo za Andreottija VI. oziroma za sedanjo petstrankarsko koalicijo popravnega izpita. Predčasne volitve bodo neizbežne. Možna pa bi bila celo kakšna popolnoma drugačna rešitev, je dal nekako razumeti socialistični tajnik, misleč na alternativo, ki jo že toliko časa pestuje komunistični tajnik in predsednik alternativne vlade Occhetto. Occhetto je edini lider, ki se ni priglasil k programski razpravi in je to nalogo poveril Reichlinu. Bil pa je prisoten na razpravi in je pozorno poslušal Craxija, s katerim že dolgo zaman išče prijateljske stike. Ob koncu se ni mogel izogniti ironični a hkrati pomenljivi pripombi: »Zdelo se mi je, da je posl. Craxi postavil problem štafete tudi za vlado v senci. Jaz bi vsekakor nanjo pristal.« Reichlin je bil resnejši. Svoj poseg je osredotočil na družbene, gospodarske in finančne probleme države in pri tem ni štedil s kritikami. Potem ko je ostro kritiziral razloge in trajanje vladne krize, je kritiziral tudi Andreottijev program, ki je prazen in odraža votlost političnega sporazuma. Sporazum pa je bil po njegovem mnenju sklenjen izključno zato, da bi preprečil resno volilno reformo in da bi si stranke večine na njegovi podlagi porazdelile oblast. Vse to pomeni, je še dodal Reichlin, da resnični mejnik te vlade ni leto 1992, temveč leto 1990, ko bodo na vrsti upravne volitve. Za njim je v dvorani poslanske zbornice, v kateri je kljub številnim odsotnostim vladalo vzdušje velikih priložnosti, spregovoril drugi protagonist vladne krize ter njenega reševanja. Tajnik stranke relativne večine Forlani se očitno še ni otresel določenega občutka krivde (ne vem če resničnega ali namišljenega) za vladno krizo. Zato je tudi včeraj na dolgo in široko govoril o elementih iracionalnosti, ki so privedli do te krize, o elementih zdrave presoje, ki so privedli do premostitve te krize, ter o motečih elementih, ki so jih predstavljala in jih še predstavljajo komunistična stališča. Njegov govor je bil predvsem poziv k slogi in soglasju, pa ne le med posameznimi strankami obnovljenega zavezništva, temveč tudi med posameznimi strujami njegove stranke, med katerimi so se odnosi spet skalili. V levi struji je od izbruha vladne krize dalje čutiti duh upora. Veliko demokristjanskih poslanskih mest je bilo včeraj praznih. Tudi tisti, ki so bili prisotni, pa niso svojemu tajniku ploskali z velikim navdušenjem. Novopečeni minister in eden najvplivnejših predstavnikov demokristj anske levice sploh ni zaploskal. To marsikaj pomeni. To med drugim pomeni tudi, da marsikoga v taboru prekrižanega ščita ne ganejo Forlanijeve analize o iracionalnosti krize, saj je vsem na dlani, da gre za veliko bolj prozaične in še kako racionalne razloge čisto navadnega razdeljevanja oblasti. Del oblasti so že porazdelili z imenovanji množice ministrov in podministrov, levji delež pa bo treba še porazdeliti oziroma na novo razdeliti in tu mislimo na imenovanja vodilnih kadrov v družbe IRI, ENI, EFIM, RAI, v razne banke itd. Mislimo pa tudi na spremembe v krajevnih upravah in kriza v deželni upravi Furlanije-Julijske krajine je jasen dokaz bratomornih bitk za boljše prostore pod soncem. Programska razprava v poslanski zbornici se bo nadaljevala tudi danes, čeprav ne bo tako zanimiva kot včerajšnja, ker so glavni protagonisti že oddrdrali svoje, da bi si lahko privoščili nekoliko sobotnega oddiha. V nedeljo pa se bodo morali spet vrniti v Rim in se izreči o tem, ali so jim Andreotti, njegovi ministri in njegovi načrti všeč ali ne. Ob jugoslovanski obali ni alg BEOGRAD — Ob vse večjem zanimanju turistov za kakovost morske vode ob jugoslovanski obali in za nekatere nepopolne in celo netočne informacije o algah na severnem Jadranu, je zvezni sekretar za gospodarske stike s tujino Franc Horvat domačim in tujim novinarjem izjavil, da so ta pojav letos opazili občasno, večinoma daleč od kopnega in na zelo omejenem območju severozahodne Istre. Alge niso nevarne in ne strupene. Letos se na srečo niso tako razbohotile kot lani. Turistične organizacije, podjetja in občine so sprejele številne zaščitne ukrepe, najbolj pogosto pa so se odločili za posebne mreže, s katerimi so zaščitili kopališča. Vse dosedanje raziskave (ob Jadranski obali je nekaj sto merilnih mest) so pokazale zelo visoko kakovost morske vode, bakteriološko in kemijsko. Stanje kakovosti vode v kopališčih spremljajo tako rekoč vsak dan. Jugoslovanska obala je ena najlepših, najbolj ohranjenih na Sredozemlju. Država, njeni gospodarski in družbeni organi si zelo prizadevajo, da bi z najrazličnejšimi dejavnostmi ohranili to naravno bogastvo. Poleg številnih dejavnosti v državi jugoslovanska vlada predlaga italijanski vladi pospešitev skupnih dejavnosti za izboljšanje ekološkega stanja na Jadranskem morju, poudarja izjava zveznega sekretarja za gospodarske stike s tujino Franca Horvata. Ob prisotnosti ameriških opazovalcev V SZ uničili vse rakete srednjega dometa SS-12 MOSKVA — V Sovjetski zvezi so uničili še zadnji dve raketi SS-12. Pred tema dvema je sovjetska vojska odpravila vseh ostalih 716 raket srednjega dometa. Raketam so najprej odvzeli jedrske konice, nato pa so jih razstrelili v zraku v Sariosku. Eksplozijam so prisostvovali tudi ameriški opazovalci, ki so z zadovoljstvom pozdravili zaključek sovjetske »uničevalne akcije«. Pred tem so Američani uničili vse svoje rakete pershing 1A. Da bi zadostila postavkam dogovora SALT 2, bi morala SZ odpraviti 1.846 raket, Američani pa 846. Do sedaj jih je SZ uničila 1.120, ZDA pa 326. Na sliki (telefoto AP): tri sovjetska letala, ki so jim odvzeli jedrske rakete. Po dogovorih SALT bodo v kratkem razstrelili tudi letala, ki sedaj spominjajo na brezzobe živali. Pri Parmi ugrabili ženo podjetnika Carla Nicolija Parmi ugrabili 50-letno Mirello Siloc-chi, ženo podjetnika Carla Nicolija, ki se ukvarja pretežno s prodajo in predelavo železnine. Žensko so ugrabili pred malo vilo družine Nicoli v Collecchiu. Ugrabitvi je bila priča neka soseda. Ko je slišala gospo Mirello, ki je kričala na ves glas je pogledala skozi okno in videla dve osebi, kako sta potisnili ugrabljenko v fiat uno. Tudi soseda je zakričala, ugrabitelji so jo zato privezali na stol, s svojimi klici pa je pritegnila pozornost Nicolijeve snahe, ki je telefonirala policiji. To je prvi primer ugrabitve v Parmi. Čeprav je Carlo Nicoli izjavil, da nima nikakršnega bogastva, je družina Nicoli precej znana po svoji podjetniški dejavnosti. Družina živi v Parmi, v Collecchiu pa ima manjšo vilo:, v katero največkrat zahaja gospa Mirella, ki nima delavnih obveznosti in se ukvarja z dobrodelnimi ustanovami. COLLECCHIO (PARMA) — Včeraj Na sliki (telefoto AP): arhivski po-zjutraj so v predmestju Collecchia pri snetek ugrabljene Mirelle Silocchi ENEL ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA 2A ELEKTRIČNO ENERGIJO UL. G. B. Martini 3 - 00198 Rim - Roma PONUDBA OBČINSTVU ZA 1000 MILIJARD LIR OVREDNOTENIH OBVEZNIC 1989-1999 (II. emisija) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za izplačilo kapitala do 150% nominalne vrednosti in za izplačilo obresti do 30% letno nominalne vrednosti Koriščenje s 1. avgustom 1989 - Posticipirano izplačevanje obresti 1. februarja in 1. avgusta. Svežnji: po 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir vsaka. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Polletne obresti obveznic so izračunane na bruto polletni povišek, zaokrožen za 0,05%, celoletne in je rezultat celoletne srednje aritmetične vrednosti, efektivnega bruto celotnega donosa, ki ga nudijo Buoni Ordinari del Tesoro (BOT) v 12 mesecih in obveznice Titoli Pubblici, ki jih izstavlja Banca dTtalia. Obresti prvega kupona, izplačljivega 1. februarja 1990 znašajo 6,35%. POVIŠEK KAPITALA Prinesiteljem obveznic bodo priznani, poleg nominalne vrednosti kapitala, poviški v skupni vrednosti v odstotkih, bruto brez davčnih odtegljajev, ki so rezultat seštevka vrednosti obveznic s šestmesečno zapadlostjo in poviškom za 10% obrestne mere, ki je določena za odgovarjajoči semester. Za semester 1. avgust 1989 - 31. januar 1990 povišek znaša 0,635% (kar znaša 10% obresti za prvi kupon). AMORTIZACIJE V dveh obrokih letno, 1. avgusta 1998 in 1. avgusta 1999, z izplačilom polovice primarne vrednosti obveznic. Izdajatelj obveznic si pridržuje pravico, da predčasno izplača posojilo od 1. februarja 1992 dalje. EMISIJSKA CENA 1.000 lir plus 0,92604 lir netto obresti od 1. avgusta 1989, datum koriščenja obveznic, do 3. avgusta 1989 datum plačila obveznic. EFEKTIVNI DONOS Spremenljiv v skladu z ovrednotenjem. Efektivni bruto donos je izra- čunan na podlagi prvega kupona po katerem je določen povišek izplačila. Emisijska cena znaša letno 13,81% DAVČNE OBVEZNOSTI V smislu 1. člena zakonskega odloka z dne 19. septembra 1986, št. 556 s popravki spremenjen v zakon 17. novembra 1986, št. 759, bodo obveznice obdavčene v višini 12,50% na obresti in druge prihodke in se uveljavijo dispozicije 10. člena, 1. odstavek zakonskega odloka z dne 30. septembra 1983, št. 512 s popravki spremenjen v zakon 25. novembra 1983, št. 649. Obveznice so oproščene davka na dediščino in darila v smislu člena 58, zadnji odstavek, O P R z dne 26. oktobra 1972, št. 637. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDiOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITAUANO - BANCO Dl ROMA - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITAUANE - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI E ARTIGIANE - ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl NAPOLI - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - BANCO Dl SICILIA - BANCO Dl SARDEGNA - CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPARMIO DELLA MARCA TRIVIGIANA -CASSA Dl RISPARMIO Dl FIRENZE - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA - CASSA Dl RISPARMIO Dl PARMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI - BANCA POPOLARE Dl NOVARA - BANCA POPOIARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE Dl VERONA -BANCA POPOLARE Dl BERGAMO - BANCA POPOLARE Dl SONDRIO - BANCA POPOLARE VENETA - BANCA POPOLARE COMMER-CIO E INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELLAGRICOLTURA - BANCA D AMERICA E DTTALIA - BANCA TOSCANA - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - CREDITO ROMAGNOLO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - BANCA AGRICOLA MILANESE - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - BANCA INTERNAZIONALE LOMBARDA -BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO Dl SANTO SPIRITO - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA Dl LEGNANO - BANCO S. GEMIGNANO E S, PROSPERO - BANOUE INDOSUEZ ITALIA - CITIBANK N .A. - CREDITO BERGAMASCO - EFI BANCA - BANCA Dl TRENTO E BOLZANO - BANCA SELLA - CREDITO LOMBARDO - CREDITO VALTELLINESE - CREDITO VARESINO - BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA BRIGNONE - BANCA C. STEINHAUSLIN & C. - BANCA SANNITICA. Naročila se bodo sprejemala 31. julija in 1. avgusta 1989 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 3. avgusta 1989. Breme dolgov pahnilo koprski Tomos v stečaj 2.619-članski delovni kolektiv je bil z ukrepom seznanjen včeraj ob odhodu na kolektivni dopust KOPER — Komite za gospodarstvo SO Koper je v petek predlagal uvedbo stečajnega postopka za koprski Tomos. Ta se že leta otepa z velikimi finančnimi težavami, ki so v prvi polovici tega leta postale še posebej izrazite. Tomos je imel v prvih šestih mesecih 104 dni blokiran žiro račun, od tega v maju 27 dni in juniju še 26 dni. Če k temu dodamo še blokade iz julija, so izpolnjeni pogoji (po zakonu o finančnem poslovanju) za uvedbo stečajnega postopka. S tem sklepom oziroma ukrepom so v četrtek seznanili delavski svet Tomosa, včeraj, ob odhodu na kolektivni dopust, pa v tovarniškem "poročevalcu" tudi druge delavce 2619-članske-ga kolektiva. V "poročevalcu" je zapisano tudi, da so se vsi delavci po kolektivnem dopustu dolžni vrniti na delo in če katera od montaže ne bo mogla delati, se bo določeno število delavcev vrnilo na dopust. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kopru je na včerajšnji izredni seji obravnavalo problematiko Tomosa, predvsem pa možne posledice v zvezi z viški delovne sile, saj bodo v Tomosu podrobno proučili proizvodne programe in to bo pokazalo koliko delavcev je preveč. Predsedstvo občinskega sveta ZSS je v razpravi zavrnilo način sprejemanja sklepa o uvedbi stečajnega postopka, zahtevalo da se delavce seznani z vsemi po- sledicami uvedbe tega postopka, imenovali so posebno skupino, ki bo morala še pred začetkom stečaja, kajti potem samouprav-ljalske pravice usahnejo (na delu pa ostanejo samo tisti, ki jih "zahteva proizvodnja" oziroma stečajni upravitelj) izpeljati aktivnosti, da bi zaščitili položaj delavcev, zahtevali pa so tudi, da o Tomosu še pred začetkom stečaja razpravljajo delegati občinske skupščine. Mnogi, pa tudi delavci Tomosa, so namreč premalo seznanjeni z razlogi in posledicami stečaja nekoč paradnega konja jugoslovanske motorne industrije. DUŠAN GRČA Evropske volitve: 30 milijard lir strankam RIM — Uradni list je včeraj objavil porazdelitev 30 milijard lir, ki predstavljajo finančni prispevek države raznim političnim strankam za stroške, ki so jih imele za izvolitev italijanskih predstavnikov v evropski parlament. Trideset milijard lir je bilo tako porazdeljenih (v milijonih lir): KD 8.394; KPI 7.111; PSI 4.030; MSI 1.790; PLI-PRI 1.523; Zelene liste 1.374; PSDI 1.116; Zeleni (mavrica) 1.037; Lega lombarda 902; DP 773; Lista antiproibicionistov 759; Fe-deralismo 605; Sudtiroler Vol-kspartei 580. SBK uvaja optično čitljive čeke in menjalne avtomate KOPER — Predstavniki Splošne banke Koper (SBK) in Informacijskega inži-niringa Metalka so včeraj v Kopru predstavili dve bančni tehnološki novosti -optično čitljive čeke in avtomatsko menjavo tuje valute, ki ju bodo postopno uvedli v celotnem sistemu Ljubljanske banke. Po letu in pol priprav, v katerih so poleg razvojne skupine Ljubljanske banke sodelovali tudi strokovnjaki Metalkinega Informacijskega inžiniringa, bodo najkasneje v enem mesecu prvi v Jugoslaviji začeli poslovati z optično (strojno) čitljivimi čeki po sistemu Evroček v Splošni banki Koper, do septembra pa bodo podobne naprave za izdajanje, dekodiranje in čitanje čekov usposobili še v Celju, Titovem Velenju in Gospodarski banki Ljubljana. Pričakujejo, da bodo kasneje začeli uporabljati podobne naprave tudi v drugih delih jugoslovanskega bančnega sistema in v podjetjih, ki žele hitreje obračati svoj denar. Prednost novega načina poslovanja s čeki je namreč predvsem natančnost in hitrost, saj pri njem odpade tri četrtine ročnega dela, potrebnega za dosedanji način obdelave čekov. To pa bo seveda v Ljubljanski banki, pri kateri imajo zasebniki 550 tisoč tekočih računov, (od tega jih je v SBK približno 23 tisoč, kar pomeni, da morajo obdelati 15 tisoč dokumentov dnevno), precej skrajšalo operacije in pospešilo izplačilo denarja naslovnikom. Medtem ko naj bi v SBK začeli izdajati nove čeke takoj ko bodo porabili zaloge starih blanketov, pa pred portoroško banko že deluje avtomat za menjavo tuje valute. Avtomatska menjalnica, ki je na operativni strani le malo večja od enega kvadratnega metra, lahko menja 17 vrst valut in operira z 48 različnimi denarnimi apoeni, eno menjavo pa opravi v štiridesetih sekundah. Z enkratnim polnjenjem avtomat lahko brez sodelovanja bančnega uslužbenca zamenja za 140 milijonov dinarjev deviz, kar po mnenju strokovnjakov v Portorožu zadostuje za menjavo ob koncu tedna. JANEZ ODAR Deželni prispevki oživljajo planšarije VIDEM — Planšarije v Furlaniji-Julijski krajini doživljajo v zadnjem času pravi preporod, ki se je sicer začel po tragičnem potresu leta 1976 in se v teh zadnjih letih razvil posebno s finančnimi prispevki deželne uprave F-JK. Prav v preteklih dneh je dežela nakazala skoraj dve milijardi lir za popravila, preureditve in dokončanje že začetih posegov v sedmih planšarij ah v videmski in treh v pordenonski pokrajini. V alpskem pasu, ki gre od Piancavalla do čedajskega področja je trenutno aktivnih okrog 100 planšarij, opuščenih pa preko 300. Doslej je bilo preurejenih že skoraj polovico vseh aktivnih planšarij, za nadaljnjih trideset (če izzvzamemo one, ki bodo deležne zadnjega deželnega prispevka) pa so bile že vložene prošnje na deželno upravo. Posegi s deželnimi finančnimi sredstvi v glavnem predvidevajo preureditev in modernizacijo staj, objektov za pridelovanje mlečnih in sirarskih izdelkov in bivalnih prostorov zaposlenih na planšarijah. Poleg gospodarskega pomena imajo planšarije (ki delujejo pod pristojnostjo odborništva za kmetijstvo) tudi važen turistični pomen, ker so skoraj že obvezne točke na raznih gorskih izletih. To potrjuje dejstvo, da skoraj vse proizvode, ki jih pripravijo na planšarijah, od mleka in masla do skute in sirov, skoraj v celoti prodajo mimoidočim izletnikom, ki se večkrat namenoma podajo v kraje, kjer lahko dobijo pristne in kakovostne proizvode. Planšarije pa poleg tega dajejo tudi možnost za zasilne prenočitve. Kljub temu pa še ni prišlo do prave povezave med rejo živine, govedi in drobnice (in vsega kar to prinaša) in kmečkim turizmom na planinskih pašnikih. Povpraševanje je sicer precejšnje in ne samo zaradi pristnih živilskih proizvodov, ampak tudi zato, ker planšarije običajno ležijo na slikovitih in dobro obiskanih planinah. Planšarije so v glavnem last občinskih uprav, združenj rejcev in gorskih skupnosti. Odpadki: naša dežela »odklonjena« RIM — Šest dežel (Umbrija, Emilija-Romagna, Veneto, Piemont, Lombardija in Toscana), ki je že po vseh predpisih izdelalo načrte za uničevanje odpadkov, bo lahko prejelo del 425 milijard lir, ki jih predvideva zakon št. 441 o gradnjah novih naprav za uničevanje odpadkov. Tri dežele (Pulja, Kam-panija in Ligurija) morajo prestati »popravni izpit«, se pravi, da morajo njihove načrte še odobriti še deželni pristojni organi, potem ko jih je ministrstvo že sprejelo. Načrti preostalih desetih dežel, med katerimi je tudi F-JK, pa je ministrstvo odklonilo, češ da so nepopolni ali pa neprimerni. Zato bodo morale dopolniti ali spremeniti. 25.7. 28.7. 25.7. 28.7. URADNE NOTACIJE Generali........ Lloyd .......... Lloyd risp...... RAS ............ RAS risp........ Sai ............. Sai risp......... Montedison Montedison risp. Pirelli ......... Pirelli risp..... Pirelli risp. nc .. Snia ............ Snia risp........ Snia risp. nc . . .. Rinascente....... Rinascente priv. . Rinascente risp. . Premuda ......... Premuda risp. . . SIP ............. SIP risp......... Bastogi.......... Comau ........... 43560 18260 9550 29995 13400 18850 8000 2435 1396 3700 3700 2260 3105 3130 1515 6090 3170 3150 1970 1350 3227 2560 390 3690 44800 18600 9930 30600 13710 19330 8190 2433 1377 3749 3730 2266 3140 3120 1620 6300 3300 3250 1970 1350 3260 2600 407 3800 Fidis............. Gerolimich........ Gerolimich risp. .. SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari ... FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7350 115 89 3721 4450 3450 8985 3580 4499 10925 7270 7180 18700 14300 395 8000 8280 5850 7450 117 92,5 3950 4670 3570 9100 3650 4580 11185 7430 7345 19200 14950 400 8050 8300 5800 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . . 800 1000 10000 800 1000 10000 •II LAN S K A BOI _____________________________28.7. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% _____ 98,50 — BTP maj 1990 ............. 98,50 —0,05 BTP januar 1990 .......... 99,20 +0,10 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% . . CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10%_________ CCT julij 1992 IND......... CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND......... 100,50 103,30 104,10 102,25 99,00 100,05 97,80 100,80 94,75 —0,35 —0,29 —0,19 —0,15 + 0,30 —0,05 —0,05 + 0,40 + 0,11 99,90 +0,10 95,85 — i MILANSKA BORZA, VODILNE DELNICE 28.7. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar................... 8910 +0,11 Buitoni ................. — — Eridania............... Perugina............... 28.7. spr. % 7050 — Italcementi............. 125200 —0,23 Unicem................... 25410 —1,89 Unicem risp............... 13050 +0,38 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI 28.7. spr, % zavarovalstvo - bančništvo Alleanza Ass............ Alleanza Ass. risp. por. . . Assitalia............... Ausonia ................ Latina Ass. ord......... Generali Ass............ 'talia Ass.............. Abeille ................ PAS fraz. Banca Comm. Italiana . Papirna industrija - cement 40000 — 37800 + 0,45 15400 —1,28 2225 —0,62 16900 —0,52 45000 + 0,22 11810 + 0,51 108000 + 0,46 59940 + 0,73 24600 —0,36 18600 — 30600 —1,09 13710 + 0,51 22620 + 0,48 17700 —0,61 5110 —0,62 2190 + 0,50 2729 + 0,58 57100 —4,81 25880 —0,11 /IENT 15350 —0,64 22610 — 30400 + 0,66 19500 + 0,07 5980 + 0,16 3530 —0,84 Calp 4060 —0,73 Fidenza Vetrar 1000 8410 —0,23 Italgas 2315 —0,64 Mira Lanza 55890 + 5,25 Montedison 1000 2449 —0,76 Montefibre 1515 —0,39 Pirelli 3749 —0,02 Pirelli risp 3730 + 0,78 Recordati ord 14470 + 0,13 Saffa 10250 + 0,78 Siossigeno 38050 + 1,06 Snia BPD 3150 —0,06 Snia Fibre 1540 —0,32 Snia Tecnopolimeri 7299 —0,28 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Bastogi......................... 405 Bonifiche Siele ........... 33900 Bonifiche Siele risp........... 8600 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6195 CIR risp....................... 6125 Cofide......................... 6120 Comau Finanziaria ............. 3800 Editoriale SpA ................ 3700 Euromobiliare ................. 6998 Ferruzzi Agric................. 2540 Fidis ............ Fimpar ........... Finarte .......... Fiscambi Holding Fiscambi risp. . . Fornara .......... Rinascente 6330 Standa 26985 —0,05 Standa risp. port. . . 9980 —1,09 Alitalia cat. A 2520 + 0,80 Alitalia priv 1780 + 0,05 Italcable 14070 + 0,82 SIP 3279 —0,48 SIP risp. port 2602 — Sirti 9805 + 0,05 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5400 +1,31 Tecnomasio............... 2505 —0,79 7484 2540 5720 6650 2170 3085 Gaic ........................ 23950 Gemina........................ 2150 Gemina risp................... 2125 Gerolimich..................... 117 Gerolimich risp. porL .... 92,50 IFI priv..................... 23690 IFIL fraz..................... 6889 IFIL risp. port. fraz......... 3499 Italmobiliare............... 185500 Pirelli & C................... 8570 Riva Finanziaria ............. 9243 Sabaudia Finanziaria .... — Sabaudia risp. nc ............... — Saes.......................... 2900 SME .......................... 3969 SMI Metalli . !............... 1540 SMI Metalli risp.............. 1170 SOGEFI........................ 4900 Štet.......................... 4678 Štet risp. port............... 3595 —0,49 —0,14 —1,14 + 0,16 —0,16 —0,48 + 1,19 + 0,54 + 0,18 —0,15 + 0,45 —0,39 + 0,75 —5,97 + 1..11 —0,20 —0,92 + 1,23 + 1,07 + 2,20 + 1,23 —0,14 —0,02 —0,25 + 0,94 + 0,41 —1,15 + 0,83 + 0,65 + 3,53 + 0,20 —0,25 + 0,53 A: VREDNOTNICE $ ST 28.7. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,15 + 0,05 CCT februar 1991 IND . 99,55 + 0,05 CCT februar 1997 IND . 92,70 — CCT junij 1993 CV IND . 95,90 — CCT marec 1991 IND . . 99,60 + 0,10 CCT nov. 1993 CV IND . 95,65 — CCT sept. 1993 CV IND 95,20 — CCT avgust 1992 IND . . 97,75 — CCT avgust 1993 IND . . 95,40 — CCT 1983/93 TR 2,5% . 85,60 + 0,12 CCT avgust 1990 IND . . 99,70 —0,10 CCT avgust 1991 IND . . . . 100,15 — CCT avgust 1995 IND . . 93,75 — CCT avgust 1996 93,15 — CCT april 1991 IND ... . . 100,35 — CCT april 1995 IND ... 92,45 + 0,11 CCT april 1996 92,70 + 0,22 CCT december 1990 IND .. 101,55 + 0,20 CCT december 1991 IND . . 100,20 + 0,05 CCT december 1995 IND 93,85 + 0,05 mB lllllllllllllli ■"< : ;"-i: 1 28.7. spr. % Tripcovich 9100 + 1,44 Tripcovich risp. nc 3650 —0,27 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4580 —0,26 Calcestruzzi 17720 + 0,05 Cogefar 5930 + 0,49 Del Favero 5690 — Grassetto SpA 14520 + 0,48 IMM Metanopoli 1510 —1,11 Risanamento Napol! . . . . . 35000 + 0,57 Vianini 4370 + 0,45 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3679 —0,02 Danieli & C 9010 + 0,75 Data Consyst 13500 —0,03 Fiar SpA 22200 —0,93 Fiat 11200 + 0,49 Fiat priv 7445 —0,53 Fiat risp 7340 —0,13 Franco Toši 29900 + 1,01 Gilardini 19150 + 2,51 Magneti Marelli 3135 + 0,19 Merloni 3335 —0,14 Necchi ord 3729 —0,02 Olivetti ord 9392 —0,71 Olivetti priv 5800 —0,85 Pininfarina 12400 + 0,81 Rodriguez SpA 9550 —0,52 Safilo 9650 + 0,52 Safilo risp 8885 —1,26 Saipem 2720 + 0,85 Saipem risp 2605 —0,19 Teknecomp 1465 —0,40 28.7. spr. % CCT december 1996 IND CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND . CCT februar 1996 ..... CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND . . CCT januar 1992 IND . . CCT januar 1992 11% . CCT januar 1993 IND . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT julij 1990 IND . . CCT julij 1991 IND . . CCT julij 1995 IND . . CCT julij 1996 ..... CCT maj 1991 IND . . CCT maj 1992 ....... CCT maj 1995 IND . . CCT maj 1996 ....... CCT maj 1997 IND . . CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 . . . CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND . . . CCT nov. 1992 IND . . . CCT nov. 1995 IND . . . CCT nov. 1996 IND . . . CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . CCT sep. 1991 IND . . CCT sep. 1995 IND . CCT sep. 1996 IND . . CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND . ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . 93,30 101,05 97.95 99.75 95.40 93,90 92,70 100.70 100,55 100.30 101.40 99,00 97.80 99.00 98.00 93.20 93.75 94,07 99.95 100.40 95.65 94.55 100,50 93,10 93.55 93.40 100,20 92.55 92.95 93,25 99.65 101.30 100.30 97.75 93.80 93,35 98.20 99.80 100,25 93,85 93,35 99.55 100,00 93.45 92.60 73.45 73,15 105,00 98.40 97.70 101.30 71.60 —0,05 + 0,05 + 0,26 + 0,21 —0,40 + 0,05 + 0,05 —0,31 —0,05 —0,05 + 0,05 + 0,11 + 0,10 + 0,16 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,22 —0,10 + 0,05 + 0,10 + 0,21 + 0,05 + 0,05 + 0,10 + 0,05 —0,25 —0,05 —0,10 + 0,10 + 0,16 —0,07 Kriza zaradi razhajanj med demokristjani in socialisti Biasuttijev odbor odstopil Upravitelj Pmuolo o predlogu družbe DSl za sanacijo Jadrana Ameriški recepti za boj proti algam Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj odstopil. Predsednik Adriano Biasutti je na seji odbora seznanil druge odbornike o svojem sklepu, da odstopi, potem ko ni bilo mogoče najti sporazuma o izvolitvi novega člana odbora namesto Nema Gonana, ki je zapustil svoje mesto v deželni vladi po prehodu od socialdemokratov k UDS. Odstop predsednika pa po deželnem statutu pomeni avtomatično tudi odstop celotnega odbora. Biasutti je svoj odstop pismeno sporočil predsedniku deželnega sveta Solimbergu, ta pa je že sklical za torek zjutraj deželno skupščino, ki bo morala vzeti na znanje odstop odbora. Šele takrat bo odstop dokončno veljaven. Dnevni red torkove seje predvideva, poleg sprejema na znanje od-borovega odstopa, tudi izvolitev novega predsednika in novih članov deželne vlade. Povsem jasno pa je, da se bo skupščina omejila le na prvo točko dnevnega reda, nakar bodo sejo prekinili, besedo pa bodo imela tajništva strank. Zaradi avgustovskih počitnic pa ni težko predvideti, da bo naša dežela vsaj do septembra ostala brez izvršnega organa. Vzroke krize, kot je znano, je treba iskati predvsem v razhajanju med socialisti in demokristjani: za prve se je sedanja šeststrankarska formula (KD, PSI, PSDI, PLI, PRI in SSk) že izčrpala, da druge pa je še vedno najboljša možna. Formalni vzrok krize pa je bilo nesoglasje glede izvolitve novega člana deželnega odbora namesto Gonana, ki je že pred nekaj meseci odstopil. Demokristjani bi ga želeli enostavno nadomestiti, socialisti pa so trdili, da bi v sedanjih političnih razmerah taka poteza ne bila možna. Tako predsednik Biasutti kot podpredsednik Carbone sta včeraj v kratkih intervjujih orisala svoja stališča glede krize in perspektiv za njeno rešitev, pri čemer pa sta bila v svojih izjavah oba kar se da umirjena. Biasutti je ne primer poudaril, da je bila kriza napovedana v bistvu že pred nekaj meseci, po deželnih kongresih KD in PSI. Poskus razčiščevanja ni uspel, tako da je bila kriza neizbežna. Vsekakor je KD še vedno mnenja, da sedanja formula koalicije ostaja najboljša, to pa je potrdila tudi pravkaršnja rešitev vladne krize s sestavo petstrankarske Andreottijeve vlade. Končno je Biasutti izrazil željo, da bi se razhajanja med strankami lahko v razmeroma kratkem času odpravila, tako da bi deželni odbor čim prej lahko nadaljeval z delom. Prav v tej zvezi pa je še poudaril, da je do krize prišlo izključno zaradi političnih razlogov, nikakor pa ne, ker bi deželni odbor ne izpolnil svojega programa. Nasprotno, je dejal, je bil odbor deloven in učinkovit. Dokaj pomirjevalne so izzvenele tudi izjave podpredsednika deželnega odbora Carboneja, po katerem je kriza samo "tehnični instrument" za izvedbo preverjanja, o potrebi katerega so soglašali vsi, tudi sama KD. Carbone je tudi zanikal, da bi se socialisti zavzemali za sestavo dvobarvnega odbora KD-PSI, z morebitno zunanjo podporo drugih strank dosedanje koalicije, čeprav je po drugi strani pomenljivo poudaril, da ti dve stranki razpolagata s 37 glasovi od skupnih 62 članov deželne skupščine. Zgovoren je bil tudi Carbonejev poudarek na dejstvu - ki ga je označil kot anomalijo,- da je v deželnem svetu več strank zastopanih samo z enim svetovalcem, ki je obenem tudi odbornik. Vsekakor, je dejal Carbone, socialisti ne predlagajo dvostrankarske vlade KD-PSI, niti ne enostavne obnovitve nove večine, pa niti nekih revolucionarnih sprememb v primerjavi s sedanjimi zavezništvi. Po njegovem je predvsem potrebno, da se ustvari tak odbor, ki bo znal kar najučinkoviteje delovati. Deželni tajnik KPI Viezzi pa je tudi včeraj ponovil, da je sedanja kriza predvsem posledica odborove nesposobnosti pri reševanju novih problemov dežele. V krizo ni zašla samo šeststrankarska večina, ampak tudi stara politična praksa, ki je slonela na razpršilnih in sektorskih posegih, brez vsakršne sposobnosti selekcioniranja in načrtovanja izdatkov. Po mnenju KPI je za izhod iz krize potreben korenit preokret, pogoj za tak preokret pa je sporazum med KPI in PSI za skupno strategijo. Na srečanju s socialisti, ki bo 1. avgusta, bodo komunisti dali točne predloge, ki jih bodo nato orisali tudi raznim naravovarstvenim silam, ki so zastopane v deželni skupščini, kot tudi drugim strankam dosedanje večine. Glede na hude probleme dežele pa bodo komunisti, je dejal Viezzi, najostreje nasprotovali vsakršnemu odlašanju. »Ni res, da ni mogoče nič napraviti proti podivjani rasti alg v severnem Jadranu in torej za odpravo ali vsaj omejitev številnih negativnih posledic, ki jih ta pojav ima. Seveda, nihče ne razpolaga s čarobno palico, tudi mi ne. Kar zagotovo vemo pa je to, da so se marsikje v Severni Ameriki že ubadali s podobnimi problemi in jih tudi uspešno rešili. Mi predlagamo, da bi se natančneje seznanili z njihovimi izkušnjami in jih v mejah možnosti cum grano salis izkoristili za reševanje vprašanja alg pri nas.« Tako pravi inž. Antonio Paruzzolo, pooblaščeni upravitelj tržaške družbe D'Appolonia Slataper Italia (DSI), ki je v teh dneh pritegnila pozornost nase s ponudbo, da bi na osnovi ameriških izkušenj izdelala večletni načrt za sanacijo severnega Jadrana. S predlogom se je obrnila na Občino Trst in na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, z njim pa je tudi seznanila ministrstvo za okolje, ki je takoj pokazalo precejšnje zanimanje. Družba DSI ni kdove kako znana, saj je bila ustanovljena pred komaj dvema letoma. Dejansko je začela delovati šele lani, ko je njeno vodstvo prevzel inž. Paruzzolo, ki je poprej služboval pri družbi Terranova v Benetkah in še prej več let deloval v ZDA. Družbo DSI sta ustanovili italijanska veja ameriške družbe D Appo-lonia in tržaška družba Slataper skupine FINIMM, ukvarja pa se z ambien-talnim inženirstvom in tehnologijo. »Doslej smo se veliko ukvarjali z vprašanjem čistilnih naprav za elek-trocentrale, za kanalizacije in podob- Pred Tergesteom so predvajali diapozitive Več Tržačanov pozna resnico o »pravdi« okrog sinhrotrona Umestitev komisije za probleme mladih Pokrajina pripravlja ustanovitev specializirane agencije za mlade Kljub temu da je bila udeležba občinstva na včerajšnjem in predvčerajšnjem predvajanju diapozitivov, s katerimi so naravovarstveniki (WWF, Zveza za okolje, Italia nostra in Skupina za zaščito okolja), Kmečka zveza in Koordinacijsko združenje kraških vasi obrazložili svoje nasprotovanje izbiri območja T8 za izgradnjo sinhrotrona, razmeroma skromna, pa lahko vseeno trdimo, da so organizatorji dosegli svoj namen. Več Tržačanov je sedaj seznanjeno z vsem tistim, česar italijansko časopisje ni objavilo in kar so uradni viri zamolčali ali izmaličili. Organizatorji so diapozitive o ba-zovski gmajni, o življenju na vasi in o degradiranem območju ARI pri Padri-čah predvajali neposredno pred pasažo Tergesteo, kjer je zvečer običajno največ ljudi. Mogoče bo za to kriva počitniška sezona ali vročina, ki je Tržačane pregnala na Kras (ki ga med drugim želijo izmaličiti prav z izgradnjo sinhrotrona), vendar je bilo prav v teh dneh v Trstu zelo malo večernih sprehajalcev, ki se je šlo hladit na Trg Unita (organizatorji so bili med drugim nezadovoljni, ker je projekciji sledilo zelo malo Slovencev). Malo jim je ponagajala tudi premočna javna razsvetljava, v glavnem pa so bili zadovoljni z udeležbo in z vztrajnostjo nekaj desetin gledalcev, ki si je diapozitive ogledalo do konca. Prizore z diapozitivov sta komentirali članici WWF Donatella Ermacora in Anita Altherr. Prva je obnovila "zgodovino" sinhrotrona, povedala razloge, zakaj naravovarstveniki in Štajerskih sedem v mačkoljanskem gozdiču Sinoči se je v Mačkoljah začela tradicionalna šagra, ki jo vsako leto konec julija prireja vaško KD Primorsko. V prijetno hladnem borovem gozdiču, ki se razprostira na začetku ceste za v Prebeneg, je sinoči nastopil ansambel Pomlad. Nocoj in jutri zvečer pa bo za ples in zabavo igral sicer nam manj poznani, a vendar priznani ansambel Štajerskih sedem (na sliki). Odkod veseli godci prihajajo, nam pove že samo ime, tostran meje pa so se že večkrat uspešno predstavili na števerjanskem festivalu narodnozabavne glasbe. Poleg večernega plesa bo v nedeljo ob 19. uri, na sporedu nastop mladih plesalcev boljunskega KD France Prešeren, za zabavne intermezze pa bosta poskrbeli še klepetavi »venderigli« Vanka in Tonca. Sagra se bo zaključila v ponedeljek, ko bo za ples spet igral ansambel Pomlad, (dam) Slovenci nasprotujejo bazovski lokaciji, orisala naravne značilnosti bazov-skega Krasa ter razložila, zakaj bi bilo območje ARI pri Padričah veliko primernejše za tak znanstveni objekt (slike so bile med drugim dovolj zgovorne). Druga pa je spregovorila o življenju na vasi in o globoki navezanosti Bazovcev do zemlje (gledalci so prejeli tudi letake s pričevanji Bazovcev). (Foto Križmančič) Pod vodstvom predsednika Daria Crozzolija se je na Pokrajini sestala na prvi umestitveni seji pokrajinska svetovalska komisija za probleme mladih. Pokrajinski odbor je namreč že v svoj program in nato še v proračunske dokumente vključil tudi aktivno soočanje s potrebami mladih, zlasti z naraščajočimi potrebami po informacijah, usmerjanju in po pomoči spričo procesov družbenega preobražanja in tržaškega ekonomskega preusmerjanja. Svetovalska komisija za probleme mladih namerava biti stalna sklicna točka pri delovanju pokrajinskega sveta in odbora. Njena vloga je sicer posvetovalna, upraviteljem pa naj bi omogočila oblikovati mnenja in predloge ter poglobljeno preučevati specifične probleme sveta mladih. V tem času je na tapeti prvi preizkus vodilnega projekta Zveze italijanskih pokrajin (UPI) za ustanavljanje agencij za mlade v okrog petnajstih posebej izbranih pokrajinah, med katerimi je tudi tržaška. Sedaj bo potrebno najti finančna sredstva, za katere je Pokrajina že zaprosila Sklad za Trst, obrniti pa se bo morala tudi na Evropsko skupnost, ki ima posebne sklade prav za tovrstne pobude. Komisija se bo ponovno sestala konec avgusta, ko se bo lotila podrobnejše preučitve projekta za ustanovitev agencije, ki ga je izdelal prof. Ro- mano Solbiati, evropsko priznani izvedenec za mladinsko informiranje in svetovanje. Poleg drugega naj bi agencija nudila informacijsko službo o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo mlade (šola, delo, prosti čas, socialno-zdravstvene storitve, potovanja itd.), specializirane posvetovalne službe ne samo za področje šolsko-poklicnega usmerjanja in zaposlovanja, temveč tudi za osebne probleme, in končno, skrbela naj bi za uveljavljanje pričakovanj mladih s pomočjo spremljanja njihovih potreb, načrtovala uporabo razpoložljivih sredstev in omogočila mladim uporabo sredstev za množično komuniciranje (revije, radio itd.). Danes začetek festivala v Zgoniku Ob 18. uri se danes v Zgoniku prične tridnevni festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI Just Pegan iz zgoniške občine. Osrednja točka bo nastop ljubljanske plesne skupine Urška, ki bo izvajala akrobatski rock in druge plese. Od 21. ure dalje bo prosta zabava in na plesišče bo s svojimi poskočnimi vižami vabil ansambel Lojzeta Furlana. Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačo in jedačo, srečolov in knjižna razstava. no,« pojasni inž. Paruzzolo. »Med naše tradicionalne dejavnosti sodi tudi načrtovanje in urejevanje upepeljevalni-kov in drugih sistemov za odpravljanje odpadkov. Rad bi poudaril, da pri nekaterih projektih sodelujemo tudi z raziskovalnimi ustanovami iz SR Slovenije in Jugoslavije, zlasti z ljubljanskima zavodoma Jožef Stefan in Boris Kidrič. To velja npr. za preučevanje problemov Soče. Sploh se pri našem delovanju ne opiramo zgolj na lastne moči, ki so zaenkrat še dokaj skromne (vsega nas je deset uslužbencev), ampak se redno poslužujemo široke mreže raziskovalcev in tehnikov, ki nam jo v glavnem zagotavljajo matične družbe in ki sega tudi v ZDA.« A preidimo k zadevi, ki nas v tem trenutku najbolj zanima, se pravi k predlogu DSI za reševanje problema alg v Jadranskem morju. Očitno ta družba ni edina, ki se v tem času ubada s tem vprašanjem. Kaj jo je torej spodbudilo, da se ga je sama lotila? »Rekel bi, da predvsem dve okolnos-ti,« odvrne naš sobesednik. »Ni težko opaziti, da se večina loteva vprašanja alg na zelo nepraktične načine. Največkrat smo priče znanstvenim raziskavam, ki ne gredo dlje od spoznavne faze. Prav kot inženirsko podjetje pa čutimo potrebo po izdelavi konkretnega operativnega načrta in mislimo, da v ta namen lahko tudi nekaj prispevamo. Druga stvar, ki nas tako rekoč odlikuje, pa so naše zveze z ljudmi in ustanovami, ki so se v Severni Ameriki v preteklih letih uspešno spopadali s podobnimi pojavi, kot je cvetenje severnega Jadrana.« Prekomerno razmnoževanje alg so v letih šestdeset in sedemdeset zabeležili npr. v jezerih Mirror v Wisconsinu, Onondagi pri New Yorku in VVashing-tonu v istoimenski ameriški zvezni državi, pa tudi npr. v zalivu Chesapeake v Marylandu, ki bi po mnenju DSI mogoče bil še najbolj podoben našemu Jadranu, saj gre za dokaj zaprt zaliv, ki ga od Atlantika loči ožina, podobna Otrantski. »V Chesapeakskem zalivu so uspeli odpraviti mikro in makro alge, ki so se pred kakimi dvajsetimi leti nezadržno množile,« pravi inž. Paruzzolo. »To so dosegli z dolgo vrsto ukrepov, ki gredo od mehanskega odstranjevanja alg, do omejevanja iztekanja odplak, reoksigenacije voda, postavljanja živih pregrad itd. Posamezni ukrepi ne predstavljajo nobenega posebnega odkritja, toda izrednega pomena je njihova razporeditev in dozaža. Prav zato se nam zdijo posebno dragocene te ameriške izkušnje. Zdaj gre za to, da jih preučimo in v mejah možnosti s pridom uporabimo pri sanaciji našega Jadrana.« Družba DSI je zlasti preko svoje matične družbe D‘Appolonia (ime nosi po svojem ustanovitelju, ameriškem geotehniku grškega rodu Eliu D'Appolo-niu) že vzpostavila zveze s Chespeake Executive Council, se pravi z ustanovo, ki skrbi za sanacijo istoimenskega zaliva, pa tudi z drugimi ameriškimi ustanovami, ki se ukvarjajo s podobno problematiko, npr. z Ameriško zvezno agencijo za zaščito okolja, Mednarodno komisijo za zaščito velikih jezer v kanadski deželi Ontario, z Univerzo v Rhode Islandu itd. V poročilu, ki ga je DSI pred dobrim tednom posredovala Občini Trst, Deželi Furlaniji-Julijski krajini in ministrstvu za okolje, je napisala, da je pripravljena š pomočjo ameriških izkušenj in zvez v teku 2 do 3 mesecev izdelati večletni temeljni načrt za sanacijo Jadrana. Svojo ponudbo je opremila z bogato bibliografijo. Besedo imajo zdaj navedene javne uprave, (mb) R ig U' 'ti confezioni RESNIČNO ZNIŽANJE CENE OB KONCU SEZONE TRgT Ul. Mazzini 43 i i Na vabilo Pvandinija med prvimi v Italiji rp V Vi • e j e v V • irzaski pnstamscmki ustanavljajo podjetje V ljudskem vrtu v Ul. Orlandini festival komunističnega tiska Tržaška Enotna družba pristaniških delacev (CULP) je v tem času sredi pospešenega dela za svojo korenito preobrazbo, ki ji bo omogočila, da bo tako pomembno prelomnico, kakršno bo za evropsko gospodarstvo pomenilo leto 1992, pričakala zares pripravljena. Odločenost delavcev in vodstva tržaške CULP je tako privedla do tega, da se je v Trstu, kot v enem prvih italijanskih pristanišč, začel proces modernizacije in preoblikovanja družbe iz golega sredstva za pridobivanje dela v celovito strukturo, ki bo zagotavljala popolno pristaniško službo. Upravni svet Enotne družbe pristaniških delavcev je v ta namen že sprejel prve organizacijske predloge za ustanovitev družbe-podjetja (Compagnia Impresa), kakor ga predvideva 111. člen pravilnika o plovbi. Gre za pomemben korak, na,osnovi katerega bo Enotna družba dobila od pomorskih oblasti t. i. podjetniško licenco za pristaniške operacije, s kakršno je doslej razpolagala samo Avtonomna pristaniška ustanova (EAPT). V ta namen je že zbrala vso potrebno dokumentacijo in vložila formalne prošnje, tako da bo licenco prejela predvidoma septembra, takoj nato pa bodo lahko formalno ustanovili podjetje. Za njegovega ravnatelja so s pooblastilom konzula Marinellija že določili dr. Maura Gia-luza, bivšega sekretarja tržaškega sindikata CGIL in sedanjega člana njegovega deželnega vodstva. Prav z Gialuzom smo se včeraj pogovarjali o tem, kaj pravzaprav pomeni ta preobrazba Enotne družbe prista- niških delavcev. »CULP je bila doslej združenje ali nekakšna anomalna zadruga pristaniških delavcev, ki jo je z zakonom ustanovil fašistični režim,« nam je dejal. »Njena naloga je bila pridobivati delo za svoje člane, ki ga je sicer zagotavljal zakon s predpisom o obvezni delovni rezervi vsake pristaniške operacije, ki je avtomatično pripadla pristaniškim družbam. Če pa dela ni bilo, so imeli člani družb vseeno zagotovljeno plačilo iz posebnega državnega sklada. Spomladanski dekreti bivšega ministra za trgovsko mornarico Prandinija pa so to rezervo skrčili: del dela pripade še vedno družbam po starem režimu, drugi del pa imajo le-te na razpolago po t. i. industrijski ceni, kar pomeni, da delavcem ne plačajo dni brez dela.« V tržaško Enotno družbo je danes včlanjenih 842 pristaniščnikov, tako specializiranih kot navadnih delavcev. In prav Tržačani so torej med prvimi v Italiji sprejeli Prandinijevo vabilo, naj svojo družbo spremenijo v podjetje. Tačas so torej v polni preobrazbeni fazi — kot je poudaril Gialuz — ki jih bo privedla do vloge enakopravnega partnerja v organizaciji pristaniškega dela, pri oblikovanju tarif in pri drugih pomembnih vprašanjih, kakršno je npr. zaščita pred nesrečami na delu. Predvsem pa bo ta preobrazba omogočila znižati stroške pristaniških operacij, kar bo po eni strani zagotovilo večjo zaposlitev, po drugi pa bo druž-bi-podjetju pristaniških delavcev omogočilo uspešno konkurenco na bodočem enotnem evropskem tržišču dela. V lepo urejenem ljudskem vrtu v Ul. Orlandini na Pončani se je sinoči začel pokrajinski praznik "Unita" in "Dela", ki je letos po zamisli organizatorjev namenjen predvsem mladim in njihovim problemom. Letošnji pokrajinski festival bo sicer nekoliko krajši kot prejšnja leta (trajal bo samo deset dni), vendar, kot so napovedali na predstavitveni tiskovni konferenci, bi moral biti kvalitetnejši, vsaj kar se tiče kulturnega programa. Že včeraj je bil festival prizorišče pomembnega kulturnega dogodka, saj je nastopila gledališka skupina Centro teatrale Emilia-Romagna s predstavo Latinska Amerika Čilskega pesnika Pabla Nerude, za katero je izvirno glasbo napisal Astor Piazzolla. Današnji kulturni del festivala pa bo namenjen tržaški mladinski ustvarjalnosti, saj bo sodelavka tržaške postaje RAI Lilla Cepak predstavila mlada umetnika Susanno Tamaro in Roberta Webra, ki sta prav pred kratkim izdala novi knjigi, ki sta bili že deležni ugodnega sprejema. Sledil bo ples z ansamblom Pomlad. Na sliki (foto Križmančič) pogled na prireditveni prostor ob sinočnjem otvoritvenem večeru. Sporočilo SSS Razpis natečajev za staleže učnega osebja V Uradnem listu z dne 21. julija 1989 (četrta posebna priloga) so objavljeni natečaji po naslovih za dosego staležev učnega osebja na italijanskih šolah vseh vrst in stopenj. Na podlagi teh natečajev bo deželni šolski skrbnik razpisal podoben natečaj tudi za slovenske šole. Besedilo je trenutno na Računskem dvoru za registracijo. Od dne, ko bo začel veljati razpis za slovenske šole (kar bomo nemudoma javili), bo trideset dni časa za vložitev prošenj. Natečaja se bodo lahko udeležili učitelji slovenskih šol vseh vrst in stopenj, ki so že predhodno uspešno opravili natečaj na podlagi naslovov in izpitov ali habilitacijo za poučevanje in ki so opravili najmanj 360 dni poučevanja, od šolskega leta 1982/83 dalje. Potrebni obrazci in navodila bodo na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole - Ul. Carducci 8 v Trstu. V teku 45 dni po objavi zakonskega dekreta št. 249 (10. julij t. 1.) morajo biti razpisani tudi natečaji po naslovih in izpitih. Ustanovljeno novo Združenje Miramar Z namenom, da bi okrepili vez med mestom in območjem Miramara, je skupina Tržačanov ustanovila Združenje Miramar. Njegova glavna naloga bo nadaljevati z uresničevanjem programa, ki ga je leta 1985 začrtal takratni Odbor za grljansko obalo. Pred-, sednik novega združenja je Alfredo Raineri de Szatmary, podpredsednika pa Edda Vidiz in Giorgio Fragiacomo. Davek ICIAP in kmetijska podjetja Kot smo že v prejšnjih dneh poročali, zapade rok za plačilo novega občinskega davka ICIAP na podjetniško, umetnostno in poklicno dejavnost, konec tega meseca. Davek odmerimo na podlagi uporabljene površine za izvajanje teh dejavnosti. Prvi člen zakona, ki uvaja davek, ter kasnejša okrožnica Ministrstva za finance pojasnjujeta, da tega davka niso dolžna plačati kmetijska podjetja (imprese ag-ricole), razen tistih, ki prodajajo svoje pridelke v prostorih izven kmetije, ki so odprti javnosti. Kot primer naj navedemo, da so podvržena temu davku tista kmetijska podjetja, ki prodajajo svoje pridelke v kioskih, ali v drugih prostorih izven kmetije, kot ob cesti, na trgu ali na tržnici. To pomeni, da tisti kmetovalec, ki prodaja svoje pridelke samo na kmetiji, kot na primer pri nas osmice, ali tisti, ki ponuja-prodaja svoje pridelke po trgovinah ali lokalih, ali tudi priložnostno na tržnici brez zasedbe stalnega prostora, tega davka ni dolžan plačati. M. S. Trije Sicilijanci in Jugoslovan naj bi bili povezani z genovskim kriminalom Ivig je bil za tatove prikolic usoden Zadnji pod Tržaška policija je v teh dneh razkrinkala dobro organizirano mrežo tatov, ki je v zadnjih mesecih okradla nekatere tržaške in tuje avtoprevoznike, tako da jim je preprosto odpeljala prikolice, parkirane v nezastraženih avtoterminalih naše pokrajine. Tatovi, med katerimi ni nobenega Tržačana, so bili res dobro organizirani, saj so imeli na razpolago kar dva vlačilca, s katerima so lahko odpeljali nezastra-žene prikolice, poleg tega pa so svoje posle opravljali skoraj "znanstveno". Najprej so vlamljali v zapečatene kontejnerje, da bi se orepričali, ali jim blago sploh "diši". Ce se jim to ni zdelo dovolj rentabilno, ali ce so uvideli, da bodo imeli težave spraviti ga na tržišče, so ponovno zapečatili kontejner in se spravili na drugega. Razpola- pr: policiji. Na tak način naj bi prislužili okrog pol milijarde lir. Njihovi posli pa so se nepričakova-nozaključili v noči med sredo in četrtkom, ko jih je policija, ki jih je že nekaj časa imela pod kontrolo, zasačila, med tem ko so si v Ul. S. Marco "ogledovali" kontejner, poln pohištva. Pod obtožbo številnih tatvin v bremenilnih okoliščinah so se tako znašli v koronejskem zaporu 38-letni kamio-nist iz Catanie Salvatore Lopresti, ki živi v Genovi, 34-letni Serafino Di Pa- Vlačilca z genovsko registracijo, s katerima so tatovi odnašali ukradene prikolice, in četverica tatov: z leve zgoraj Lopresti in Minic, spodaj Di Paola in Cosentino (Foto Križmančič) ola iz Palerma, ki prav tako biva v Genovi, 41-letni kamionist Antonino Cosentino iz Catanie in 40-letni jugoslovanski državljan Božidar Minic iz Sarajeva, ki je delal kot zidar na črno v Trstu. Vsi štirje naj bi bili povezani z genovskim kriminalom, ki je že izurjen v takih zadevah, prispeli pa so v Tr§t, kjer je "tržišče" še nedotaknjeno. . Štirim tatovom je policija prišla na Prisrčno slovo od dvojezičnega poletnega centra v Dijaškem domu V veselem razpoloženju, z igrico o ^oncu, zraku in vodi, pa še z obljubo, se prihodnje poletje spet srečajo, se je v Dijaškem domu včeraj končal postni center za slovenske in italijanske otroke, ki se je začel že konec junija ln se ga je skupno udeležilo okrog 70 ?trok, v glavnem iz mesta, nekaj pa ‘Udi iz okolice. „ Cavenaghi, ki se je Inskemu domu in njegovemu gostoljubnost in pomoč. Poudarila osebju rila smisel poletnega centra, ki želi dru-f*ti slovenske in italijanske otroke v Prijateljstvu in medsebojnem boljšem Poznavanju. »Tudi prihodnje leto bomo ponovili pobudo z željo, da nudimo otrokom lepe počitnice, da pa omogočimo večjim tudi obiskovanje tečaja slovenskega ali angleškega jezika,« je povedala Cavenaghijeva. Za Dijaški dom je otroke, njihove starše, pa tudi vzgojiteljice pozdravil Valter Ukmar. V igrici, ki so jo otroci sami sestavili, vzgojiteljice pa opremile še z glasbo (na sliki - foto Magajna), so nastopajoči govorili v obeh jezikih in nato skupno zapeli pesmico, prav tako v obeh jezikih. Starši in otroci so se zahvalili vzgojiteljicam, nato pa so si privoščili dobrote, ki so jih prispevale tudi pridne mamice. (N. L.) Zapreti kamnolom Faccanoni! Zelena alternativna lista je pri Svetem Ivanu v Trstu zbrala že več kot tisoč podpisov pod peticijo za takojšnje in dokončno zaprtje tamkajšnjega kamnoloma Faccanoni. Tako sporoča v poročilu za tisk sama ZAL, ki pristavlja, da se vprašanje zaprtja kamnoloma in ambientalne ureditve tega območja vleče že preveč let, in to na račun krajanov, ki morajo trpeti prah in škodo na zgradbah, ki ju povzroča delovanje kamnoloma, zlasti eksplozije min. ZAL v svojem komunikeju spominja, da so krajani že pred desetimi leti zbrali več kot 2 tisoč podpisov za zaprtje kamnoloma, kljub temu pa so oblasti do danes podaljšale podjetju dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma. ZAL poleg tega izraža negativno mnenje o možnosti, da bi območje kamnoloma uporabili v druge namene, npr. za raziskovalne dejavnosti, kot se v zadnjih časih govori. Po njenem bi bilo treba to območje v skladu s sprejetimi obvezami ambientalno urediti, o vsaki drugi njegovi namembnosti pa bi se moralo izreči krajevno prebivalstvo. Sodelovanje med KPI in MLZL Svetovalska skupina KPI se je pred kratkim sestala z delegacijo Mestne laične in zelene liste, s katero se je dogovorila za oblike možnega sodelovanja, zlasti na področju zaščite okolja, ki ga dosedanje uprave niso znale ali hotele upravljati. Delegaciji, ki sta ju vodila Maurizio Pessato in Paolo Ghersina, sta se osredotočili predvsem na vprašanjih morske onesnaženosti, pomanjkanja parkirišč, prometa, uničevanja odpadkov, restrukturacije Stare proste luke, uničevanja odpadkov in zaščite zdravja porabnikov. Hkrati pa sta obsodila sedanjo "poletno" paralizo javnih uprav in že več mesecev trajajočo paralizo številnih javnih ustanov, katerim zaradi dogovarjanja med strankami še niso imenovali upravnih odborov. Učenje medicinskih predmetov Na Deželnem šolskem nadzorništvu bodo 31. julija objavili lestvico rednega natečaja za poučevanje higiene, anatomije, fiziologije in patologije na državnih višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Deželni šolski urad pri tem opozarja, da bo rok za morebitne pritožbe začel teči od datuma objave lestvic. (Foto Križmančič) sled po dolgih preiskavah in zasledovanjih. Preiskave so se namreč začele že februarja, ko je prevozna tvrdka Autamarocchi prijavita tatvino prikolice, ki je vsebovala 360 zavojev surovega bombaža v vrednosti več desetin milijonov lir. Odtlej je bila policija obveščena še o treh podobnih primerih, saj so neznanci junija ukradli prikolico tržaškega prevoznika Cunje, katere tovor je bil vreden okrog 100 milijonov lir, julija pa so ponovno okradli tvrdko Autamarocchi, kateri so odpeljali prikolico, natrpano s čevlji v vrednosti sto milijonov lir, in prevoznika Jellinija, kateremu so odnesli prikolico s kožami, ki so bile vredne prav toliko. Preiskave na začetku niso obrodile sadov, nenadoma pa so se zasukale na bolje takoj po zadnji julijski tatvini, ko je policija izvedela, da se po Trstu potika Salvatore' Lopresti, kamionist, ki občasno dela za različne tvrdke in ki je že večkrat imel opravka s pravico, tudi za podobne prekrške. Policija ga je začela zasledovati in je ugotovila, da se je večkrat družil z Di Paolom, Cosentinijem in Miničem. Četverica pa je bila nenavadno mirna, kot da ne bi pripravljala nobenega podviga. To je bilo treba pripisati dejstvu kot je pozneje ugotovila policija — da je bil Loprestijev vlačilec na popravilu. Da ne bi izgubljali dragocenega časa, pa je Cosentini kaj kmalu pripeljal v Trst tudi svoj vlačilec (tudi Čosentini je namreč "svoboden" kamionist). Tako so štirje tatovi - nevedoč, da iim je policija za petami - sklenili, da bodo v noči med sredo in četrtkom ponovno poskusili srečo. Okrog 23. ure so se vsi štirje spravili nad prikolico, parkirano v Ul. S. Marco in razbili pečate. Ker pa jim tovor ni bil po godu - kontejner je vseboval samo leseno pohištvo - so vzeli pot pod noge. Policija, ki jih opazovala od daleč z elektronskimi napravami, pa jih je blokirala, ko so se skušali oddaljiti. Policija bo sedaj skušala ugotoviti, kam so prodali ukradeno blago in ali so imeli še druge pajdaše. FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA V ZGONIKU 29., 30. in 31. t. m. Program: Danes, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev, ob 19. uri nastop baletne šole URŠKA iz Ljubljane z akrobatskim rockom in drugimi plesi, od 21. do 01. ples z ansmablom L. FURLAN Jutri, 30. t. m., ob 18.30 nastop folklorne skupine KUD KAROL PAHOR iz Pirana, ob 20.30 nastop čarodeja MARIA POGAČNIKA, od 21. do 0.1 ples z ansamblom HAPPY DAV V ponedeljek, 31. t. m., od 21. do 24. ure ples z ansamblom HAPPV DAV. Danes in jutri bo doprt “otroški kotiček”. Jutri, 30. t. m., ob 18.30 bo nastopil s programom za otroke čarodej MARIO POGAČNIK. Sekcija KPI Prosek - Kontovel priredi 1., 2. in 3. septembra izlet v Genovo ob vsedržavnem festivalu Unita. Cena izleta 210.000 lir, v ceni je vključen prevoz z avtobusom, dve kosili (prvi in zadnji dan) in prenočitev v hotelu. Za informacije in vpisovanje tel. tov. Mariju (tel. 225570) ali tov. Poldu (tel. 225314). gledališča VERDI Poletni festival operete 1989 - Jutri ob 18.00 (red S) tretja predstava Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Gietzen, režiser Franco Giraldi. Ponovitve: 1. 8., 2. 8. in 4. 8. ob 20.30. Danes ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi srečanje z Mileno Rudife-ria v zvezi s festivalom operete. Pri blagajni gledališča Verdi je. v teku razdeljevanje vabil za zaključni koncert Festivala operete z naslovom NOTTURNO CON JOHANN STRAUSS, pod vodstvom Herberta Gietzena, s sopranistko Mileno Rudiferia in z orkestrom Gledališča Verdi, ki bo 5. avgusta ob 21. uri v Miramarskem parku. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.30 in ob 22.45 predstavi v italijanščini. GRAD SV. JUSTA V ponedeljek, 30. t. m., in v torek, l. 8., ob 21.15 bo na Gradu sv. Justa na prostem opereta PRI BELEM KONJIČKU s Sandram Massiminijem. MILJE - TRG MARCONI Nocoj ob 21.00 se bo gledališka skupina Ex Allievi del Toti predstavila z narečno komedijo TINA SANZIN VEDOVA DE GUERA. Jutri ob 21.00 pa bo nastopala gledališka skupina II Gabbiano s komedijo MAK, L ARCIDUCA FUTIZA'. |alvi*lja UL. SV. FRANČIŠKA 20 vabi cenjene odjemalce na ogled SKUPINSKE RAZSTAVE JUGOSLOVANSKIH IN TRŽAŠKIH GRAFIKOV Razstavljena dela ponujamo s POPUSTOM OD 10 DO 20% POTOVALNI URAD AUR0RA organizira naslednje izlete in potovanja: Od 13. do 15. avgusta na PLIT-VIČKA JEZERA. Cena 230.000.-lir. Od 6. do 13. septembra z avtobusom po ŠPANIJI. Cena 875.000. - lir. Od 8. do 15. septembra v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 1.495.000. - lir. Od 9. do 15. septembra v BUDIMPEŠTO in na DUNAJ. Cena 832.000, - lir. Od 14. do 18. septembra v PARIZ in k gradovom Loire. Cena 595.000, - lir. Od 13. do 25. avgusta križarjenje z M/L Adriana po Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji. Cena od 1.439.000 lir dalje. Od 25. avgusta do 3. septembra križarjenje z M/L Adriana po Jugoslaviji," Grčiji in Turčiji. Cena od 1.040.000 lir dalje. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ulici Milano 20, tel. 60261. včeraj - danes koncerti Musič Club Tor Cucherna Nocoj ob 21.00 bo nastopala jazz pevka Anna Lauvergnac ob spremljavi Franca Vallismerija (klavir), Roberta Preverja (kontrabas) in Giancarla Špirita (bobni). Gledališče v Ul. del Fabbrl Nocoj ob 21.00 bo na sporedu koncert jazz skupine YELLOW CAB OUARTET. kino ARISTON - 21.30 Gorllla nella nebbia, dram., r. Michael Apted, i. Sigourney Weaver. EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 VVillovv. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Stress da vamplro. NAZIONALE II - 16.00 22.15 L’arclere dl ghiaccio, fant. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Perversio-nl internazionali, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L'amlco americano, DO GRATTACIELO - 17.00, 22.15 L'orso. MIGNON - 17.00, 21.00 Lawrence d'Ara-bla, i. Peter OToole. EDEN - 16.00, 22.00 Tentaztont carnall. VTTTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.15 Ho sposato un'a-llena. LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Un grldo nella notte, i. M. Streep. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 L’animale da Ietto, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D Danes, SOBOTA, 29. julija 1989 DOBRILA Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide ob 1.46 in zatone ob 18.46. Jutri, NEDELJA, 30. julija 1989 VITODRAG PLIMOVANJE DANES: ob 2.35 najnižja -50 cm, ob 9.38 najvišja 23 cm, ob 14.25 najnižja -1 cm, ob 20.01 najvišja 38 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1016,1 mb raste, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23,8 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Glada Gianoglio, Ste-fania Sacchi, Marco Apollonio, Matteo Nemaz. UMRLI SO: 81-letni Giuseppe Sumbe-raz Sotle, 76-letni Alfredo Persini, 78-let-ni Vittorio Alu, 86-letna Antonia Vivoda vd. Flego, 91-letna Antonia Lutterotti vd. Foresio, 88-letna Giuseppina Devjak vd. Bisiacchi, 55-letni Rinaldo Castellani, 92-letna Maria Seebache vd. Cocevar, 65-letni Carlo Sturman, 61-letna Valnea Ta-latin, 75-letna Marcella Angelini, 75-let-na Emilia Slama vd. Bernetti, 69-letni Zuilio Bovo, 77-letna Bianca Benedetti vd. Burich, 86-letna Maria Zannier, 82-letna Lina Dobner, 82-letna Antonia Li-moncin. OKLICI: podjetnik Aldo Gruber in uradnica Lorena Castagna, uradnik Ful-vio Coslovich in delavka Cinzia Gilda Ridolfo, dmžbeno-sanitami nameščenec Maurizio Poretti in otroška negovalka Eleonora Colonna, ribič Luigi Racanelli in delavka Fulvia Hering, zdravnik Roberto Bonazza in uradnica Pierina Rau-ber, delavec Sergio Brombara in delavka Rita Kocijančič, kapetan Marcello Simi-cich in uradnica Cristina Califano, finančni stražnik Nicola Di Giorgio in diplomiranka Maria D Anna, uradnik Fabio Pogacini in uradnica Livia Besek, agent JV Roberto Pintori in agent JV Maria Santarsiero, delavec Alberto Buzzai in brezposelna Antonella Ferrante, šolnik Gennaro Giuliani in uradnica Gabriella Lovisa, trgovec Marino Bauci in prodajalka Elena Gidino, točaj Massimiliano Rosso in prodajalka Antonella Konesta-bo, reklamni agent Mauro Maffezzoli in izleti ŠZSLOGA šolske vesti priredi danes, 29., in jutri, 30. t. m., ŠPORTNI PRAZNIK V BAZOVICI na vrtu Gospodarske zadruge Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel ZVEZDE. razna obvestila Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4 v Trstu. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA sporočajo, da bodo uradi od 1. do 31. avgusta zaprti zaradi letnega dopusta. Od 1. septembra bodo uradi poslovali po navadnem urniku. Sindikat slovenske šole javlja, da so obrazci za prošnje za začasne suplence na razpolago na sedežu sindikata. Sindikat slovenske šole obvešča štu dente, ki so dosegli ali bodo dosegli do 30. julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90/91. Učitelji in profesorji, ki dosežejo do 31. julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, morajo v tem roku predložiti na skrbništvo prošnjo s študijskim naslovom za vključitev v dodatno lestvico suplentov za delo s prizadetimi. razstave razne prireditve KD Primorsko vabi na ŠAGRO V BOROV GOZDIČ v Mačkoljah 29., 30. in 31. julija. V ponedeljek ples od 20. ure dalje z ansamblom Pomlad, danes in jutri pa z ansamblom Štajerskih 7. V nedeljo ob 19. uri nastop plesne šole KD F. Prešeren iz Boljunca. Sodelovali bosta Vanka in Tonka. Kioski bodo delovali od 17. ure dalje, jutri pa od 14. ure dalje. Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo do 10. avgusta na ogled razstava 40 grafičnih del slikarja Alda BRESSANUTTI-JA. Umik: 9.00-13.00; 16.00-20.00, ob nedeljah zaprto. V občinski galeriji - Trg Unith bo do 7. avgusta na ogled razstava slikarja SILVANA SPESSOTA. Urnik: 10.00-13.00, 17.00-20.00. Ob praznikih : 10.00-13.00. V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik. mali oglasi čestitke Danes praznuje rojstni dan AL MA VIŠNJEVEC. Vse najboljše ji želita Marija in Scipio. univerzitetna študentka Fulvia Bradassi, inženir Fulvio Pelusi in brezposelna Angela Izzo, mesar Claudio Trost in uradnica Laura Collovati, šofer Maurizio Sla-tich in uradnica Nivea Vattovaz, uradnik Augusto Gloria in uradnica Silvia Cosoli, trgovec Guido Fakin in natakarica Kr-stana Sancanin, delavec Paolo Gasparo in prodajalka Cristina Rosa, podjetnik Giuseppe Odorico-Bisotto in odvetniški pripravnik Simonetta Bonetti, šofer Mua-ro De Cesco in gospodinja Emilia Alta-villa, inženir Mauro Vatta in Solnica Cla-udia Spanč, nočni čuvaj Massimo Centi-ni in delavka Lara Cortese, glasbenik Alberto Macri in glasbeni pedagog Eleno-nora Bettinelli, izvedenec E.D.P. Fabrizio Doretto in odvetniški pripravnik Patrizia Valle, trgovec Gianni Imbesi in trgovka Maria Chiara Šerpi, uradnik Francesco Di Costa in uradnica Assunta Castriotta, inženir Franco Perco in prevajalka Fran-cesca Rubini, študent Massimiliano Se-raffini in lekarnarka Virna Maddalena Chialchia, finančni stražnik Giuseppe Distaso in agent JV Anna Sitara. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24. julija do sobote, 29. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124) in OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ALENČICA, ALENKA postala ZVONKOTU boš ženka. V zakonu vso srečo in veselje, to so naše iskrene želje odbor KD Rdeča zvezda Danes se poročita ALENKA in ZVONKO Sreče in zadovoljstva ji želijo sekcija KPI J. Pegan občine Zgonik Danes se poročita PAOLO in MIRJANA GRIZONIČ Sreče in zadovoljstva v skupnem življenju jima želi KD Fran Venturini od Domja Danes se vzameta PAVLE GRIZONIČ in MIRJANA DURKOVIČ Mnogo sreče na skupni poti jima želi kolektiv Indulesa VODSTVO Društvene gostilne v Dolini obvešča svoje odjemalce, da bo vsak torek v mesecu avgustu gostilna odprta ves dan. V NAJEM iščemo poslovne prostore, približno 300 kv. m. v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poslovni prostori". PREŽIVITE dopust v Senožečah - VILA MARIJA v čudovitem okolju nekdanjega gradu z gozdom za hišo. Marija Jelačin, Senožeče, tel. (003867) 76247, Koper tel. (003866)24641. ZNANA italijanska firma išče sodelavce iz Jugoslavije za komercialno dejavnost, zagotovljen dober zaslužek. Tel. 299012. PRODAM po ugodni ceni in v dobrem stanju čebelje panje A. Žnideršič. Tel. (0481) 20002. OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13, tel. 327452. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. 50-LETNA gospa z višješolsko izobrazbo sprejme poldnevno zaposlitev v uradu in skladišču kot telefonistka ali v zdravniški ambulanti za sprejem bolnikov. Tel. 51853. IŠČEM knjige za 5. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 52038. IŠČEM nujno inštraktorja za nemščino in angleščino. Tel. 826006. INŠTRUKTORJA iz latinščine nujno iščem. Tel. 567631. KATALAN Spedizioni sprejme v službo izkušenega šoferja v upravljanju tovornjakov, največ 30 let, z voznišnkim dovoljenjem "C", z opravljenim vojaškim rokom, za dnevno delo prevoza blaga v Jugoslavijo. Tel. 214284. menjalnica 28. 7. 1989 TUJE VALUTE FIXING : MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1351,400 1340.— Japonski jen 9,690 9,30 Nemška marka . 719,580 719.— Švicarski frank 835,520 833.— Francoski frank 212,430 210.— Avstrijski šiling 102,070 101,60 Holandski florint ... 637,680 635 — Norveška krona 195,930 193,— Belgijski frank 34,352 34,— Švedska krona 210,760 207,— Funt šterling .. 2237,300 2220.— Portugalski eskudo . 8,603 8,200 Irski šterling .. 1919,— 1900.— Španska peseta 11,473 11,200 Danska krona . 185,080 182,— Avstralski dolar 1012,— 970 — Grška drahma. 8,325 8,— Jugoslov. dinar — 0,05 Kanadski dolar 1140,200 1120,— ECU 1492,100 ISfirel Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmraijeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus; 23 - 40 - 41 grandi marche ODPRTO VSAK DAN PROSTORNO PARKIRIŠČE TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13, in od 15. do 19. .............. Pismo Draga babica, zdaj smo že teden dni na morju in naj ti kar takoj povem, da te močno pogrešam! Neznansko je vroče, a se žal le redko ohladimo v morju, ki je polno alg in druge umazanije. Tu pravijo, da cveti. Do zdaj sem mislila, da beseda cvetenje pomeni nekaj lepega, zdaj pa vidim, da ni tako. Mama in ata sta vsa namrgodena, mama je mislila, da si bo s plavanjem odpravila celulitis, pa le poležava ob plaži in se baše s sokovi. Predvidevam, da se bo domov vrnila najmanj z dvema kilcama dodatne teže. Kamp, v katerem šotorimo je kar urejen, le prostor, ki smo si ga proborili je brez sence, pa moramo šotor zvečer najmanj dve uri zračiti, da ne spimo v savni. Ata je srečal kolege iz službe in zdaj se ves dan nacejajo s pivom. Posledica tega je neznansko pivsko kruljenje v nočnih urah, za katerega naslednji dan ugotavljajo, kako lepo so prepevali prejšnji večer. V glavnem kuhamo sami, le enkrat smo šli na večerjo v restavracijo. Juha ni bila tako hladna kot lani, tudi pijača je bila manj topla, krompir pa ravno tako postan, ko pa je ata plačal račun, je izstrelil serijo besed, ob kate- z morja Jože Petelin rih si ti zatiskaš ušesa, zato ti jih ne bom napisala. Tvoj najdražji vnuček in moj neznosni brat Jure si je dodobra potolkel kolena, ker misli, da mora tudi na morju kar naprej igrati vlogo kavboja ali razbojnika. Sicer pa poje dvakrat toliko sladoleda kot jaz in je že kar lepo prehlajen. Včeraj je z ostalimi mulci igral nogomet in so nekemu krivonogemu Nizozemcu z žogo razbili očala. Ker je tulil, da bo poklical policijo, so mulci hitro zbrali denar in mu ga dali. Atu je kar lepo stanjšalo denarnico in zdaj s sladoledom tri dni ne bo nič. Upam, da tega blagra sama ne bom deležna, čeprav je ata besnel, da za sladoled ne da več denarja, pa če bi ga sam sveti Peter prosil zanj. Zaupati ti moram, da sem kar malce zaljubljena. Nikar ne bodi presenečena, draga babica, to se zdaj dogaja prej, kot se je v tvojih mladih časih. Včeraj me je že peljal na sladoled in tudi za danes mi je obljubil, tako da se lahko ata s svojimi grožnjami kar pod nosom obriše! Sicer pa je tu kar kvaliteten dolgčas, ki ga vsak dan popestri natakar v bifeju, kamor ho- dimo na sok. Včeraj sem slišala, kako je nekemu gostu, ki je rekel: »Malo pivo, prosim!«, zabrusil: »Ali sem vas morda kaj vprašal?« Vse goste po vrsti tika, v kozarce toči pod mero in ko je nekdo zadnjič omenil, da po poklical inšpektorja, se je začel tolči po kolenih, potem pa rekel: »Saj ga lahko pokličem sam. To je moj brat od tetke, pa boš videl, s kom bo potegnil, haha!« Hranimo pa se tako kot v kakšnem izrednem vojnem stanju. Zjutraj se bašemo s paštetami, opoldne je kakšen golaž iz konzerve, ker mama pravi, da je na dopustu in niti slučajno ne misli kuhati kosil, ki bi v popolnosti zadovoljili naše zahtevne kraljevske želodce. Zato komaj čakam, draga babica, da se vrnemo domov k tebi. že tri noči sanjam o tvoji goveji juhi, zrezku z zelenjavno omako, o tvoji božanski mešani solati, mmmmmmm, pa kaj bi naštevala. Blagor ti, da nisi tu. Take počitnice so obup, groza in strah in mislim, da tudi srednjeveška inkvizicija ni bila tako huda. Lepo te pozdravljam tvoja Polonca Tedenski pregovor. 't Neveste šepetajo, ženske vreščijo, kako se glas spremeni! Ženin boža, mož biča, kako se roke spremenijo! (finski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 30. 7. 1944 je bilo v Vipavski dolini veliko ljudsko zborovanje OF, ki se ga je udeležilo 6000 ljudi. □ Pred 70 leti: 3. 8. 1919 so fašisti v Trstu napadli sprevod 1600 delavskih otrok. V naslednjih dveh dneh je bila v znak protesta splošna stavka, med katero so fašisti razdejali Narodni dom, slovensko šolo in uredništvo Edinosti. X □ Pred 45 leti: 3. 8. 1944 je bil izdan odlok o postavitvi komande mesta Trst. A GRADIŠČE Gledališče na odprtem V petek, 4. 8., ob 21. uri: večer s skupino Brasil tropical. GRADEŽ Kongresna dvorana V nedeljo, 6. 8., ob 21.30: Isola Jazz - igra trobentar Marco Tamburrini s triom Massimo Manzi - tolkala, Stefano Travaglini - kontrabas in Roberto Monti - kitara. LIGNANO Arena Alpe-Adria V ponedeljek, 31. 7., ob 21. uri: koncert skupine Nomadi. V petek, 4. 8., ob 21. uri: koncert skupine Moda. V torek, 8. 8., ob 21. uri: jazz koncert trobentarja Milesa Davisa. Stadion V sredo, 2. 8., ob 21.30: koncert Vasca Rossija. VIDEM Trg San Giacomo Nocoj, 29. 7., ob 18. uri: v okviru Poletnih koncertov na trgu -nastopa Filarmonica iz Nogareda di Prato. Giardino del Torso Nocoj, 29. 7., ob 21.30: gledališki večer Hurlyburly (D. Rabe), nastopajo L. Capolicchio, R. Tognazzi in S. Izzo. V nedeljo, 6. 8., ob 21.30: Nokturno z Johannom Straussom -igra orkester tržaškega gledališča Verdi, dir. Herbert Gietzen. • V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Palamos-tre. V sredo, 2. 8., ob 21.30: gledališka predstava Don Giovanni (Moliere), nastopata G. Mauri in R. Sturno, Trg Lionello V nedeljo, 30. 7., ob 18. uri: v okviru Poletnih koncertov na trgu - nastopa godba na pihala iz Ricmanj pri Trstu. Videmski grad V ponedeljek, 31. 7., ob 21.30: gledališka predstava Romanzo Picaresco, nastopa avtor D. Riondino. PASSARIANO Vila Manin V nedeljo, 30. 7., ob 21.15: španski baletni večer z Luisillovo plesno skupino (Carmen in La Trilla, kor. Luisa Davile). M Al ANO DEL FRIULI Na odprtem V petek, 4. 8., ob 21. uri: koncert Edoarda Bennata. SESTO AL REGHENA Opatija S. Maria in Sylvis Nocoj, 29. 7., ob 21.15: opereta Pri belem konjičku s skupino Sandra Massiminija. • V primeru slabega vremena bo predstava v pordenonskem gledališču Verdi. CASTELFRANCO VENETO Trg Giorgione V nedeljo, 31. 7., ob 21. uri: koncert skupine Manhattan Transfer. VERONA Arena Nocoj, 29. 7., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi (naslednja ponovitev 6. 8.). V četrtek, 3. 8., ob 21.15: opera La forza del destino (G. Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (naslednja pon. 10. 8.). V nedeljo, 30. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (naslednja pon. 5. .8.). V petek, 4. 8., ob 21. uri: premiera melodrame Cavalleria Rusti-cana (Pietro Mascagni), dir. Nello Santi in baleta La strada (glasba Nino Rota, po istoimenskem Fellinijevem filmu), kor. Mario Pistoni, dir. Armando Gatto, pleše Carla Fracci (naslednja pon. 8. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 6. obokom veronske Arene od ponedeljka do petka z urnikom 8.40-12.20 in 15-17.50, ob sobotah samo zjutraj (Ente Urico Arena di Verona, Trg Bra 28, 37121 VERONA -tel. 045/590109 ali 590966 ali 590726). Teatro Romano Nocoj, 29. 7., ob 21.30: La bottega del caffe (Carlo Goldoni), rež. Gianfranco de Bosio, nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bon-figli, Stefania Graziosi (ponovitve 31. 7., od 1. do 6. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 8. obokom veronske Arene (tel. 045/590089). PORTOROŽ Avditorij Nocoj, 29. 7., ob 20.30: glasbeno baletni večer z gosti - nastopajo Zagrebški solisti, operna pevca Krunoslav Cigoj in Jadranka Jovanovič, plesalca Moj mir Lasan in Snežna Vrhovec, pianistka Tatjana Ognjanovič in kitarist Tomaž Rajterič (Vivaldi, Britten, Bartok, Mozart, Rossini, Chopin, Debussy, Čajkovski), vodi Sandi Čolnik. Večer je darilo kolektiva igralnice Casino Portorož ob 25. jubileju. V nedeljo, 30. 7., ob 21.30: folklorni večer s plesno skupino in tamburaši KUD Karol Pahor iz Pirana. PIRAN Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 4. 8., ob 21. uri: v okviru Piranskih glasbenih večerov - Dovvland Consort, ansambel za staro glasbo iz NDR (Dowland, Ortitz, Abel, J. S. Bach). VIPOLŽE Nocoj, 29. 7., ob 20.30: Drugi način iz Zagreba. ZELENI GAJ Nocoj, 29. 7., ob 20.30: Pop Design iz Ljubljane. POVIR Nocoj, 29. 71, ob 20.30: Janez Bončina-Benč z Junaki nočne kronike iz Ljubljane in Avtomobili iz Nove Gorice. BUKOVICA V nedeljo, 30. 7., ob 20.30: Faraoni iz Izole. VOJŠČICA V nedeljo, 30. 7., ob 20.30: California iz Ljubljane. OZELJAN - Grajski vrt V petek, 4. 8., ob 20.30: Nočni skok iz Kopra. DESKLE V petek, 4. 8., ob 20.30: Šank Rock iz Titovega Velenja. ŠTANJEL V petek, 4. 8., ob 20.30: Pop Design iz Ljubljane. ZOPPOLA Grajsko dvorišče Nocoj, 29. 7., ob 20.30: nastopa Komorni orkester Šole godal F-JK, dir. G. Garbarino (Mozart, Debussy, Poulenc, Bartok). MUŽAC Opatija V soboto, 5. 8., ob 20.30: Srečanje solistov, ki bodo izvajali cerkvene sonate (Legrenzi, Albinoni, Corelli, Biber). LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v ponedeljek, 31. 7., ob 20. uri: nastopata Goran Končar - violina in Ida Gamulin - klavir (Vitali, Beethoven, Bjelinski, Saint-Saens). V VITEŠKI DVORANI v sredo, 2. 8., ob 20. uri: klavirski koncert Aleksandre Romanič (Scarlatti, Schubert, Skrjabin). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v petek, 4. 8., ob 20. uri: arije 17. stoletja s čembalistko Lucy Hallman Russell in tenoristom Nig-lom Rogersom (Purcell, Blow, Croft, Caccini, Frescobaldi, Monteverdi). • Festivalska blagajna je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. 061/221948. LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA: Fotografija neorealizma, uredil Ita-lo Zannier. MEDUNO □ KMEČKA HRANILNICA: Polvere di gente - razstavljata Giu-liano Borghesan in Novella Cantarutti. HUMIN □ PALAČA ELTI: La memoria interrotta, uredil Fabio Amodeo. VIDEM □ TORRE DI SANTA MARIA: Avtoportret - Andre Kertesz, uredila Anne Hoy. □ MESTNI MUŽEJ: Fotograf Attilio Brisighello, uredil Giuseppe Bergamini. SAN DANIELE DEL FRIULI □ PALAČA MONTE DI PIETA': Oblike kaosa - razstavlja Ferdinande Scianna. □ PALAČA MONTE DI PIETA': Magnumova Italija, uredila Giovanni Calvenzi in Agnes Sire. □ PALAČA MONTE DI PIETA’: Po poletju - razstavlja Bernard Plossu. SPILIMBERGO □ CERKEV SAN GIOVANNI: Pariz - delavnica revolucije, postavila Mission pour la Photographie. TRST □ GRAD SV. JUSTA: Clouse Up - razstavlja William Klein. • Vse razstave so odprte do 1. oktobra 1989. Horoskop od sobote, 29. julija, do petka, 4. avgusta 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4-l - VI IN DELO: * J 9 Napoved je precej ugodna. Teden bo * minil v prijetnem razpoloženju. Ugodne okoliščine bodo precej prispevale k temu, da vam bo šlo vse tako kot boste načrtovali. Precejšnja je možnost veselih presenečenj in novosti. Nedelja in ponedeljek bosta nekoliko bolj muhasta. VI IN DRUGI: Veselo družabno srečanje vas bo sprostilo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) — VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in prijetno razgiban teden. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za uresničitev vaših namenov. Nasmehnila se vam bo sreča v poslovnih zadevah. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. Rojenim od 27. 5. do 4. 6. grozijo nepričakovani stroški. VI IN DRUGI: Naklonite več pozornosti nekomu, ki vas potrebuje. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. LEV (22. 7. - 22. 8.) - VI IN DELO: Nebo vam je še vedno precej naklonjeno. Izkoristite prijazno Venero in Merkurjevo naklonjenost za vse, kar vam je najbolj pri srcu. Čas je primeren za sprostitev in razvedrilo. Kar imate v mislih, se bo uspešno uredilo. Sredi tedna vas čakajo prijetne novosti. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila enkratno presenečenje. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno precej prijazne, tako da na hujše težave ne boste naleteli. Uspešni in učinkoviti boste pri delu in v družabnem življenju. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki vam bodo teden obogatile. Ponudila se vam bo enkratna priložnost; zato nikar ne oklevajte! VI IN DRUGI: V čustvenih zadevah vas čakajo novosti. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. STRELEC (22. 11. -e4T 21. 12.) — VI IN ^ /l DELO: Dobre zvez- de so na vaši strani, zato bo teden prijeten in razveseljiv. Merkur in Mars bosta ugodno vplivala na potek dela in razvoj dogodkov. Uresničite lahko marsikaj, kar vam do sedaj ni uspelo. Marsikoga bo razveselila dobra novica. Četrtek in petek vam lahko tudi ponagajata. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se bo nekaj zataknilo. Ugodna bosta torek in sreda. VODNAR (20. 1. kJJ -18. 2.) VI IN DELO: Teden vam bo tokrat bolj naklonjen. Pričakujete lahko zadovoljiv potek dela in načrtov. Ostalo vam bo malo več časa za počitek. V torek in sredo pa bodite pozorni, ker vam neprijazna Luna in Mars lahko prekrižata načrte. Teden ni primeren za pomembnejše odločitve. VI IN DRUGI: Pokažite do nekoga več razumevanja. Ugodna dneva bosta sobota in petek. BIK (20.4.-20.5.) —VI IN DELO: Teden vam bo precej bolj naklonjen od prejšnjega. Ponudilo se vam bo nekaj priložnosti za izpolnitev vaših želj in načrtov. Naklonjena Venera vam Pripravlja nekaj prijetnih doživetij. Rojenim od 17. do 20. 5. neugodni Mars ne obeta dobrega, zato jim grozi nekaj neprijetnosti. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega obiska. Ugodna bosta četrtek in petek. RAK (21. 6. - 21. 7.) /T »> VI IN DELO: Teden bo prav pri-w f 1 jeten in zadovoljiv. Uspelo vam bo izpeljati nekaj svojih načrtov. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki vam lahko spremeni dosedanji način življenja. Posebno prijazne bodo zvezde rojenim od 27. 6. do 5. 7. Obstaja možnost posebnega uspeha. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel, če bi ga obiskali. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) VI IN DELO: Obeta se vam dokaj prijeten teden. Večina zvezd vam je naklonjena. Posebno prijazna pa vam je Venera. Čakajo vas prijetna doživetja in vesele novosti. Marsikaj se vam bo obrnilo na boljše. Obstaja možnost nepričakovanega zaslužka. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vas bodo pomirili. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI IN DELO: Kljub temu da vam zvezde niso preveč naklonjene, vam bo prijazna Venera v pomoč pri premagovanju raznih ovir ali sitnosti. V torek in sredo vam grozita slabše počutje in razpoloženja. Poskusite se izogniti napornemu delu. Počitek bi vam kar dobro del. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki vam je bilo dano. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. KOZOROG (22. 12. -19. 1.) VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in sproščen teden. Marsikaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Ne zamudite priložnosti, ki se bo ponudila ob koncu tedna. Rojenim od 27. 12. do 4. 1. bo Venera še posebno naklonjena. Obstaja možnost veselih presenečenj, muhasta pa bo nedelja. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in povsod dobrodošli. Ugodna bosta četrtek in petek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) V f - VI IN DELO: Pred vami je neko-^ liko naporen in spremenljiv teden. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi prehodnimi težavami, vendar hujšega ne 'bo. Izkoristite predvsem prvo polovico tedna, ko varn bo Luna precej naklonjena. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Glejte, da ne obljubite več kot utegnete izpolniti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. V javnih bolnišnicah primanjkuje strokovno usposobljenih bolničarjev Polna zaposlitev je utopija, nedosegljiv cilj, ki ga stvarnost ne glede na družbeno ureditev, izpodbija. Na Goriškem že leta govorimo o drugi skrajnosti, o visoki nezaposlenosti, zlasti med ženskami. In vendar na nekaterih področjih primanjkuje delovne sile, zlasti kvalificirane. Očiten primer je v zdravstvu, kjer že nekaj let, z dokaj skromnim uspehom, iščejo strokovno usposobljene bolničarje. Tako stanje je značilno zlasti za javno zdravstvo, Gorica pa ni v tem izjema. Kvalificirane bolničarje nujno potrebujejo v Tržiču, Vidmu, Trstu. "Takoj bi lahko zaposlili trideset, štirideset bolničarjev", ugotavlja predsednik goriške KZE Robustelli, a kaj, ko jih nimamo kje vzeti. Objava, ki jo je te dni dala natisniti Dežela v krajevnih časopisih dokazuje, da je položaj dokaj kritičen. Kje so razlogi takega stanja? Predvsem v prestrukturiranju javne zdravstvene službe, ki je opravila z nekaterimi, nekdaj zelo razširjenimi profili splošnega bolničarja, oziroma bolničarja v psihiatrični bolnišnici. Danes se na vseh oddelkih zahteva ustrezna strokovna usposobljenost, ki pa jo je mogoče pridobiti le z obiskovanjem triletne šole za bolničarje. Stanje se je, po ugotovitvah nekaterih operaterjev, zaostrilo tudi zaradi razmeroma številnih predčasnih upokojitev. »Potrebe so precej večje od razpoložljivega števila diplomiranih bolničarjev", ugotavlja koordinator zdravstvenih služb Goriške KZE dr. Bruno Gregorig. Vsako leto dokonča šolanje precejšnje število bolničarjev, a kaj, ko se nekateri takoj zaposlijo drugje, tudi v zasebnih strukturah, nekateri najdejo mesto v bližini domačega kraja, tretji spet dobijo drugačno zaposlitev. Tako lahko računamo le na približno polovico diplomantov, kar pa ne zadostuje potrebam.« Res je sicer, da je število gojencev šole za bolničarje že nekaj let precej nizko. Kje so razlogi, v neprimernih osebnih dohodkih, zahtevnosti šolanja, zahtevnem delu? Začetna plača diplomanta znaša danes okrog milijon dvestotisoč lir. To je čisti dohodek. Glede zahtevnosti tečaja je treba povedati po pravici, da obsega 4600 ur lekcij v treh letih, zraven pa še delovno prakso. Razlog zakaj se razmeroma malo mladih odloča za tovrstno delo pa je najbrž tudi v dejstvu, da gre za zelo specifično in zahtevno delo, ki ni za vsakogar. "Precej kandidatov zapusti šolanje po začetni, preizkusni fazi, ki služi za nekakšno selekcijo", nam je povedala ravnateljica šole za bolničarje, ki deluje v sklopu splošne bolnišnice v Gorici. Tu smo se podrobneje pozanimali za študijske pogoje. Kandidati morajo imeti vsaj dve leti višje srednje šole, prejemajo mesečno štipendijo dežele v znesku 250 tisoč lir, imajo možnost stanovanja in prehrane v zavodu, opravljati pa morajo seveda ustrezno prakso v bolnišničnih oddelkih. Po triletnem šolanju si pridobijo kvalifikacijsko diplomo, ki je veljavna v vseh deželah Evrospke gospodarske skupnosti. Poleg osnovnega triletnega šolanja je možno nadaljnje strokovno usposabljenje, kvalifikacija za posamezne smeri. "Kandidati imajo po končanem šolanja tako rekoč zajamčeno mesto", zagotavlja ravnateljica šole. Novi tečaj se bo začel 4. septembra. V razstavni vitrini ZS Triglav V Novi Gorici akvareli slikarja Zorana Ogrinca V razstavnem prostoru likovne vitrine zavarovalnice Triglav v Novi Gorici razstavlja 33-letni slovenski likovni ustvarjalec Zoran Ogrinc. Umetnik je leta 1979 diplomiral na Pedagoški aka- demiji v Ljubljani in je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Po zaključenih študijih v Ljubljani se je pred dvema letoma udeležil grafičnega izpopolnjevalnega tečaja v Barceloni. Ogrinčevo delovanje je dokaj plodno, saj je do danes imel že 18 samostojnih razstav in 40 skupinskih v Jugoslaviji in nekaterih evropskih državah. Na prenekateri razstavi je bil deležen laskavih priznanj, saj je za svoja dela prejel že več nagrad. V Novi Gorici so na ogled umetnikovi akvareli, ki ne spadajo med klasične akvarele, saj v vodi raztopljene pigmente krepijo in oživljajo črtne konture vsake kompozicije. Umetnik rad riše ženske figure, ki poudarjajo svojo erotično podobo, kljub temu pa so nekako deviško zasanjane. Ogrin-čeva likovna dela bodo na ogled do vključno 7. avgusta. Društvo likovnih umetnikov severne Primorske bo nato, vedno v galeriji likovne vitrine zavarovalnice Triglav, priredilo razstavo likovnih eksponatov slikarke Jasne Kozar Hutheesingove. To bodo otvori-li v torek, 8. avgusta, ob 20. uri. Nesreča se je pripetila v Polaču pri Foljanu Dekletce v globoki nezavesti Včeraj okrog 12.40 se je v Polaču pri Foljanu pripetila huda prometna nesreča, v kateri je zadobila hude telesne poškodbe 8-letna Nicoletta Furlan, Ul. degli Ulivi 56. Ponesrečenko so v popoldanskih urah prepeljali iz tržiške splošne bolnišnice v bolnišnico na Ka-tinari. Dekletce se bori s smrtjo, saj je zaradi močnega uradca v glavo in številnih zlomov v globokem nezavestnem stanju. V večernih urah so ponesrečenko operirali. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo. Dinamika nesreče je dokaj enostavna, zato pa toliko bolj dramatična. Furlanova se je igrala na polju v bližini doma, ko je hotela s kolesom domov. Stopila je na kolo in se podala s polja na bližnjo cesto v trenutku, ko je mimo privozil fiatov uno, ki ga je upravljal 26-letni sosed Maurizio Samuele, Ul. degli Ulivi 60. Trčenje je bilo silovito, krhko dekletce je padlo na tla in se pri tem tudi močno udarilo v glavo. Prvo pomoč ji je nudil kar Maurizio Samuele, ki je kar z lastnim avtomobilom Furlanovo nemudoma prepeljal v tržiško splošno bolnišnico. Tu so dežurni zdravniki ugotovili, da je njeno zdravstveno stanje hudo, zato so sklenili dekletce prepeljati v bolnišnico na Katinari. Ni se medtem zboljšalo zdravstveno stanje 39-letne Eliane Pagliarini, Ul. Fontanelle 3, ki je v četrtek zjutraj med vožjo nerodno padla z motornega kolesa in se močno udarila v glavo. Pagliarinijeva se zdravi na kirurškem oddelku tržiške splošne bolnišnice, kjer si zdravniki še pridržujejo prognozo. Žena se je vozila na svojem motornem kolesu po Ulici Matteotti v Tržiču, ko je neki voznik nepazljivo odprl vrata avtomobila. Pagliarinijevi je sicer uspelo se izogniti vratom, vendar je kmalu nato izgubila nadzorstvo nad motornim kolesom in je nerodno padla na asfalt. Včeraj popoldne se je v Ulici Duca d'Aosta v Tržiču pripetila prometna nesreča, ki ni imela k sreči resnejših posledic. Neapeljčan Roberto Nocera je namreč z avtomobilom povozil 41-letno kolesarko Annamario Soranzon. Ponesrečenki so nudili le prvo pomoč. Okrevala bo v enem tednu. Na opereto v Trst V okviru poletnih prireditev socialnega večnamenskega centra bo v torek, 1. avgusta, avtobusni izlet v Trst, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali Schnitzlerjevo opereto "Cigan Baron". Cena prevoza in vstopnica za drugo galerijo znaša 22 tisoč lir. Odhod ob 19. uri izpred goriške avtobusne postaje v Ul. IX agosto. Kdor želi v Trst, naj pohiti z rezervacijo v baru socialnega večnamenskega centra v Ul. Baiamon-ti. Takih prizorov je danes veliko z novim pravilnikom pa... Občinski svet v Gorici je pred kakšnim tednom uvedel nekaj sprememb v pravilnik delovanja smetarske službe in mestne policije. Smisel novih, oziroma preurejenih norm je v tem, da bi tudi občani v znatno večji meri kakor doslej skrbeli za čistočo in urejenost okolja. Skratka: občinsko osebje ne zmore opraviti vsega dela, zaposlovanje dodatnih uslužbencev ni mogoče, edina možnost je v večjem sodelovanju občanov. To sodelovanje je bilo doslej prepuščeno občutljivosti in smislu za skupnost posameznika, odslej pa je to urejeno s pravilnikom, ki je obvezujoč. Prizori, kakršen je na gornji sliki (Ul. Giustiniani), naj bi torej povsem izginili. (Foto Čubej) Skalnato pobočje se še ni umirilo Pretnarjeva domačija še stoji, vendar... Po več kakor mesecu dni, se skalni podor z Osojnice v Trenti še ni ustavil in najbrž se bo sesedanje nadaljevalo še lep čas. Ogromne skale sicer še niso dosegle Pretnarjeve domačije, vendar je hiša prazna in bo tako tudi ostala. Težko je namreč, pravijo na Občini v Tolminu, predvidevati, kako dolgo se bo sesedanje nadaljevalo. Celotno pobočje za hišo je namreč zelo nestabilno in torej obstaja potencialna nevarnost novih rušenj. Pretnarjevim bodo začasno preskrbeli stanovanje v bivšem hotelu Orel Mamilo zaplenjeno v Gorici je bilo namenjeno v Romagno V Ravenni aretirali še enega tujega državljana Na včerajšnji tiskovni konferenci na goriški kvesturi so pojasnili celoten potek akcije, v kateri so priprli v Gorici dva tuja državljana, tretjega pa v Ravenni. O dogodku smo poročali včeraj. Vest je bila nepopolna in deloma netočna, saj uradnih podatkov nismo imeli na razpolago. Policijska obhodnica je tuja državljana prestregla v ponedeljek zjutraj na območju Drevoreda 20. septembra. Ob pregledu potnih listov so policisti kaj kmalu ugotovili, da na listinah ni žiga, ki bi potrjeval reden vstop v državo preko mejnega prehoda in so zato posumili, da sta tujca, šlo je za 33-letnega Ben Hama-da Abdelhamida iz Tunizije in 24-letne-ga Egipčana Ahmeda Makrama Saleha, prestopila mejo ilegalno. Med ugotavljanjem istovetnosti in drugih podrobnosti je Tunizijca obšla slabost. Ob tem je osebje policijske obhodnice posumilo, da gre najbrž za kurirja z mamilom v črevesju, oziroma želodcu. V bolnišnici so kaj kmalu s slikanjem ugotovili tujke v črevesju, za katere se je kmalu zatem izkazalo, da gre za kroglice z mamilom. Radio-loški pregled je bil pozitiven samo pri Tunizijcu. V štirih kroglicah je bilo 200 gramov precej čistega heroina. Preiskovalci, ki že približno pol leta delujejo v nekakšnem pulu med goriško kvesturo (leteči oddelek), komisariatom v Tržiču in posebnim oddelkom finančne straže v Trstu ter s sodelovanjem poveljstva 4. območja obmejne policije v Vidmu, tako sodelovanje se je pokazalo za zelo uspešno že v nekaterih akcijah, so že v teku dneva izsledili v Ravenni osebo, ki bi morala mamilo prevzeti. Tudi v tem primeru je šlo za tujega državljana, 33-letnega Mohammeda Ahmeda VVazie-riya iz Egipta, ki so ga seveda aretirali na osnovi začasnega zapornega naloga goriškega državnega pravdništva. Preiskovalci menijo, da so uspeli razbiti le en člen razpečevalske verige za prenos mamila iz Turčije in Bližnjega vzhoda na italijansko tržišče. Ob tem niti I ni toliko pomembno dejstvo, da so uspeli zapleniti precejšnjo količino heroina, ampak dejstvo, da so uspeli izslediti osebo, ki naj bi mamilo prevzela. Skupinsko delo pripadnikov raznih policijskih organov, ki smo ga omenili zgoraj, se je torej izkazalo za zelo uspešno, saj so v zadnjih nekaj mesecih uspeli izslediti in presekati kar nekaj tihotapskih zvez. Obsojen zaradi posesti mamil Goriško kazensko okrožno sodišče je obsodilo 20-letnega senegalskega državljana Karaba Feya na eno leto in štiri mesece zapora in na plačilo globe v znesku treh milijonov lir (kazen je pogojna) zaradi posesti mamila. Feya so 23. julija letos ustavili na železniški postaji v Tržiču, kjer je postopal precej zbegano. Na policijski postaji je ob zasliševanju menda večkrat zašel v protislovje. Povedal je, da je aprila letos prispel v Neapelj in se od tam napotil v Milan. Ob natančnejši preiskavi so policisti pri Senegalcu našli 45 gramov hašiša. Posest mamila je Fey opravičil s tem, da gre za drogo namenjeno lastni uporabi. Policiste je zanimalo tudi kako in zakaj je iz Milana prispel v Tržič. Menda je v Benetkah stopil na napačni vlak, je bil odgovor Feya. Javni točilec je za obtoženca zahteval tri leta zapora in štiri milijone lir kazni ter predlagal, da ga ne spustijo na začasno svobodo. Sodišče je bilo, kakor izhaja iz razsodbe, bolj razumevajoče in je Senegalcu prisodilo le šestnajst mesecev zapora pogojno in denarno kazen ter odredilo njegovo izpustitev. Prvotno obtožnico so tudi nekoliko spremenili, zlasti v tistem delu, ki se je nanašal na kaznivo dejanje tihotapljenja mamila v državo. Fey je namreč izjavil, da je mamilo kupil za lastno uporabo od nekega neznanca v Milanu. v Trenti, na Občini pa se trudijo, da bi družini čimprej pomagali urediti nov dom, za kar je menda že v pripravi dokumentacija. Na sanacijo skalnega podora zaenkrat ne mislijo, ker bi bila uporaba denarja v ta namen močno vprašljiva, prav zaradi visoke stopnje nestabilnosti pobočja. Denar, ki bi uporabili za to, bodo rajši namenili, za pomoč Pretnarjevim, da bodo na drugem, varnem kraju, zgradili nov dom. (Takole izgleda sveža rana v pobočju Osojnice nad domačijo Pretnarjevih - foto Pavšič). čestitke Ob današnjem godu Marte in 23. rojstnem dnevu Robija Juretiča iskreno čestitajo svojci in Elena. ________prispevki____________ Svojci Andreja Makuca darujejo 50 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič. Brivec Franco je podaril žogo za nogometno tekmo veteranov Sovodnje-Doberdob. izleti Slovensko planinsko društvo Gorica priredi jutri, 30. julija, izlet na Greta Fo-rata (2.462 m) nad Sappado. Vrh je vključen v Pot prijateljstva. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s Travnika ob 7. uri. Vodja izleta Ivo Berdon. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem prireja prve dni septembra 10-dnevni izlet v Prago in Budimpešto. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v četrtek, 3. avgusta od 10. do 12. ure. Društvo naproša interesente naj se čimprej javijo, ker je treba upoštevati roke za pridobitev vizumov. Društvo bo nadalje priredilo 26. in 27. avgusta dvodnevni izlet v Prekmurje z ogledom Murske Sobote in nekaterih znamenitosti tega dela Slovenije. Prijave v četrtek, 3. avgusta od 10. do 12. ure na sedežu društva. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Sotto accusa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA 17.30-22.00 »Provocazione carnale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30 in 20.30 »Jekleni trikotnik«. Ob 22.30 »Rozmari«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Transilvanija 5 - 6000«. DESKLE 19.30 »Flash dance«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497. _________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.30 Pierina Breganti vd. Marassi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Šte-verjan, ob 10.30 Luigia Cussiggi iz Trsta na glavno pokopališče. Pogovor s predsednikom Turističnega društva Lokve Smo v času, ko se na cestah vijejo kolone razbeljenih avtomobilov, ki peljejo v razne letovičarske kraje. Je že tako, da si večji del turistov izbere počitnice v oddaljenih krajih, ki zahtevajo več ur moreče vožnje po toplem asfaltu in ob neznosni sopari, ki te dodobra zdela in spravi na kolena živčni sitem. Sicer, kaj hočemo, za nekajtedenske počitnice je to davek, ki ga je treba plačati. Tudi Goričani smo taki, da se raje podamo v oddaljene kraje, kjer si poiščemo svežino in sprostitev. Večkrat pa pozabimo, da je naše mesto, geografsko gledano, dokaj privilegirano, saj imamo v neposredni bližini Lokve in Trnovski gozd, ki v teh toplih in soparnih dneh zagotavljata gotovo osvežitev in dobro počutje. Za marsi- koga pa to ni dovolj, med počitnicami išče še kaj drugega: razvedrilo, dobro postrežbo, ugodnost in še in še. Kako pa je z vsem tem na Lokvah ? O tem smo se pogovarjali z Rajmundom Kolencem, predsednikom Turističnega društva na Lokvah, ki nam je zagotovil, da bodo obiskovalcem tega kraja letos ponudili marsikaj novega. Novost vsekakor zadeva Počitniški dom na Lažni, ki je bil v zadnjem letu zaprt, prej pa je služil prvenstveno športnikom, ki so si v tem kraju na severnozahodnem grebenu Trnovskega gozda (1040 m nadmorske višine) nabirali kondicijo. Letos pa je upravo doma, ki zmore tudi 40 ležišč, prevzel zasebnik, domačin Vladimir Skok, ki mu pri oskrbovanju pomagajo žena Veselka in otroci. Dom je odprt ob koncu tedna in sicer ob petkih med 17. in 22. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 22. uro. V domu so poleg pijače na voljo domača jedila, kot so polenta, klobase, žganci, jota, divjad in podobne dobrote, ki jih težko dobiš v javnih lokalih. Sicer, ugotavlja Kolenc, situdi Lokve nadejajo lepšo obleko. Gostišče VVinkler bo namreč prve dni avgusta odprlo depandanso in tako povečalo zmogljivost. V istem času pa bo podjetni turistični delavec z Lokvi predal namenu dve novi teniški igrišči, ki bosta vsekakor privabili v ta kraj precej navdušencev tega športa. Za tiste, ki jih tenis ne privlačuje, pa se bodo avgusta lahko merili v mi-nigolfu. Tekmovališče, ki je več let samevalo in nad njim je zrastla trava, povsem prenavljajo. To je storilo Tur-stično društvo ob pomoči raznih novogoriških podjetij. Prav gotovo bo uporabnost minigolfa razlog več, da se bo še kdo podal na Lokve, kjer velja povedati, da se prenočišče in hrano dobi tudi v nekdanjem hotelu Poldanovec, ki zdaj upravlja zasebnik ter v raznih zasebnih hišah. Za mlajše in navdušene plesalce pa je ob petkih in sobotah zvečer odprt disko klub Črna pika. Lokvarsko turistično društvo je pred pričetkom poletja namestilo v okolici tudi več klopi in košev za smeti, sredi vasi pa bo namestilo veliko tablo s turističnimi in naravnimi zanimivostmi kraja. Ob tem ne smemo pozabiti, da na Lokvah deluje bogato opremljena trgovina in da je v tem kraju dovolj urejenega prostora tudi za kampiranje oziroma za parkiranje prikolic ali kamperjev. Pri Turističnem društvu pa si nadejajo, da bo središče še bolj vabljivo, ko bodo dokončali vodovod in to nekje konec avgusta, tako da bodo vsi oskrbljeni z vodo, tudi lastniki kakih petinštirideset vikendev, kolikor jih pač je na Lokyah. Vabljivost Lokvi, predvsem Trnovskega gozda pa je tudi v tem, da so ob raznih gozdnih poteh številne klopi, kjer je možnost piknikov idealna in tega se zavedamo ob sobotah in nedeljah, ko je obiskovalcev iz Nove Gorice, Gorice in tudi iz Trsta kar več stotin. (R. Pavšič) Na slikah (foto Pavšič) urejanje tekmovališča za minigolf in Počitniški dom na Lažni. Poletni vozni red avtobusov na progah, ki jih vzdržuje APT GORICA-SOVODNJE-DOBERDOB-TRŽIČ-TRST Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 12.15, 13.00“, 14.00, 16.15(a), 16.50(a), 17.30. * vozi samo do Doberdoba. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.17(a), 8.03, 8.10, 8.11', 9.54, 13.51, 15.29, 18.09(a), 18.56. * vozi iz Doberdoba. GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.48ja), 6.18, 6.38, 7.29, 8.20, 10.00 12.15, 12.50, 14.00, 16.14, 17.30, 18.59, 21.25(a); ob nedeljah in praznikih: 8.20, 12.15, 17.30. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.35', 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 13.49, 15.12, 17.43, 18.20(a), 19.01, 20.18, 23.07(a); ob nedeljah in praznikih: 9.43, 13.49, 19.01. ' vozi iz Gradišča. GORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 7.45, 8.45, 11.30, 13.01, 14.30, 17.30, 19.40; ob nedeljah in praznikih: 6.15, 7.45, 8.45, 11.30, 13.01, 16.00, 19.40. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08; ob nedeljah in praznikih: 9.32, 11.08, 13.53, 18.38, 20.08, 21.58. GORICA-TURJAK-ČERVINJAN-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavni-«h: 8.25(b), 13.15(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: l4-00, 20.16(b). GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavni-klh: 6.15, 8.30, 12.15, 14.30, 17.30(a). 7 Prihodi v Gorico - ob delavnikih: '■18, 8.10, 12.38, 18.38(a). G ORICA-KRMIN-( VIDEM) Odhodi iz Gorice - ob delavni-6.50, 8.10, 10.40', 12.15*, 14.00, lb;25', 17.30(a)*, 18.15(a)', 19.45'. vozi samo do Krmina, ♦ vozi a?°. d° Praprotna (Prepotto). ■j Prihodi v Gorico - ob delavnikih: E17', 8.07(a)♦, 9.50•, 11.43D, 12.59, 19 16 C' 15,541*' 17'55(a)4’ 18.33(a)D, x. Vozi iz Ouattroventija, ♦ vozi iz anzana, • vozi iz Praprotna, □ Vozi iz Krmina. gorica-marjan-versa- gradišče-gorica k . Odhodi iz Gorice - ob delavni-klh: 6.50, 13.00. , Prihodi v Gorico - ob delavnikih: ' 17, 11.56, 13.25, 19.33. GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN- OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice - 7.40(b). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40, 14.30, 18.15, 20.15 (b). GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN-GROJNA-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10, 14.00, 17.45, 19.45(b). Prihodi v Gorico - 8.10(b). GORICA-PALMANOVA- ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33. Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 13.31. GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER ob SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 8.10, 10.50, 14.00, 17.30(a), 18.45(a). Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.18, 8.12, 9.07, 13.56, 19.18(a). legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi vsak dan. Prošnje za sodelovanje vojske vložiti pravočasno Prošnje za sodelovanje vojaških enot in nudenje pomoči v obliki materiala ali dela s strani vojaških enot ob različnih priložnostih je treba nasloviti v doglednem času, najmanj mesec dni pred želenim datumom na poveljstvo glavnega štaba vojske. Tako priporočilo daje goriška Prefektura, na željo poveljstva oboroženih sil. Dogaja se namreč, da razna društva in ustanove zaprosijo za sodelovanje vojsko v zadnjem trenutku. Taka praksa ustvarja nemalo težav, tako v organizacijski dejavnosti vojske, kakor tudi prirediteljem raznih manifestacij. Prav zato priporočajo, da bi vsi tisti, ki prosijo za pomoč in sodelovanje vojske zadevne prošnje vložili vsaj trideset dni pred rokom manifestacije. V torek in sredo seja na Pokrajini Zasedanje goriškega pokrajinskega sveta prejšnji torek in sredo ni potekalo po predvidenem načrtu. Uspeli so namreč spraviti z dnevnega reda le nekaj vprašanj. Predsednik Crisci je zato za prihodnji teden napovedal še dve seji, v torek, 1. avgusta, in v sredo, 2. avgusta, popoldne. Na omenjenih dveh sejah naj bi rešili precejšen del dnevnega reda. Obisk pri tabornikih Rodu modrega vala Letos so se spet vrnili v Kal-Koritnico Je že tako, da se človek rad vrača v kraje, kjer je preživel lepe trenutke. To so storili tudi taborniki rodu Modrega vala, ki so za letno taborjenje izbrali prostrani travnik v bližini vasice Kal-Koritnica v Soški dolini. Povedati pa je treba, da so goriški in tržaški taborniki v tem kraju taborili že dvakrat in sicer v letih 1975 in 1981. Da je prostor primeren za tovrstno dejavnost, smo se prepričali tudi sami, ko smo sredi tedna obiskali skupino kakih šestdeset mladih, ki že od 14. julija bivajo na jasi nad vasjo. Brnenje avtomobila je tabornice in tabornike zmotilo ravno ko so pospravljali šotore, delo, ki je na sporedu vsako jutro pred zborom in malico. Za starejše je to že rutinska stvar, mlajšim pa gre pospravljanje težje od rok. Vodja tabora pa je istega dne pripravil tudi »posebno akcijo«: pobiranja vseh raznih dobrot, ki so jih tabornikom prinesli starši ob nedeljskem obisku. Radovednost nas je gnala, da smo si tudi sami ogledali, kako poteka življenje pod šotorom in priznati moramo, da so nas tudi naj mlajši presenetili, saj je bilo, vsaj po našem mnenju, vse v najboljšem redu. Tudi v pogovoru s posamezniki smo se prepričali, da je taborjenje zanimiva in poučna stvar in vse prej kot dolgočasna. Tako smo izvedeli, da so v tem času pripravili že več izletov in vzponov. Bili so pri izviru Soče, starejša skupina pa se je podala na vrh Svinjaka. V ta del programa sodi tudi ogled Bovca in njegove okolice, vzpon na Krnska jezera, odkrivanje struge Soče ter sprehod po dolini Bavščice. Če bo vreme dovoljevalo pa sta na sporedu še vzpona na Čuklo in Rombon. Verjetno bodo naši mladi valovci do konca tedna uresničili celoten program, odvisno pač od vremena. Doslej namreč so imeli z vremenom nekaj smole, ki pa jim ni odvzelo veselja in razposajenosti, ki sta spremljevalca življenja v taboru. Ob izletih in sprehodih v taborniško življenje sodi tudi marsikaj zanimivega. To so gozdne šole, taborniški peteroboj, taborni ognji in športna srečanja. Ker so mladi tudi člani goriških in tržaških odbojkarskih ekip, so sredi tabora pripravili igrišče, kjer se merijo ob mreži, pred dnevi pa so pripravili tudi srečanje proti skavtom, ki taborijo v bližini. O življenju v taboru bi lahko povedali še marsikaj zanimivega in osebnih vtisov je brez dvoma veliko. Ob vsem tem pa bi se dotaknili tudi vprašanja prisotnosti. Največ tabornic in tabornikov je namreč s Tržaškega, manj z Goriškega. Ti so predvsem člani družin iz Doberdoba in Sovodenj. Zaradi tega bi kazalo to dejavnost ponovno oživeti tudi v drugih krajih Goriške in si prizadevati, da bi v naslednjem letu tudi Goriška bila številčneje zastopana. Za tiste, ki imajo dvome o koristnosti takega življenja pa je najboljše, da se pogovorijo z udeleženci in bodo svoje mnenje gotovo spremenili. Za najmlajše pa bo ostal petek, 21. julija, v trajnem spominu. Takrat so namreč pripravili slavnostni ogenj s sprejemom novih članov v taborniške vrste. To je bila tudi priložnost, da si vsak novi član izbere taborniško ime, ki ga bo potem spremljalo na vseh naslednjih taborih. V spored letošnjega taborjenja sodi tudi povratek domov, ki bo jutri. Prepričani smo, da za vse udeležence letošnjega taborjenja v Soški dolini bo to med najmanj zanimivimi točkami, ki bi jo kazalo prenesti na kasnejši datum. (pr) (Na slikah: topli obrok in zbor na taboru - foto Pavšič). V formuli ena Senna in Prost nezadržna tudi v ZRN Razočaranje v Ferrarijevem taboru HOCKENHEIM — V taboru Ferrari] a so doživeli novo razočaranje. Rdeči Maranellovi bolidi so v prvem dnevu poskusnih voženj za jutrišnjo Veliko Nagrado ZRN v formuli ena dosegli boljše čase, kot na testiranju, ki so ga v Hockenheimu opravili prejšnji teden, vendar pa jim to včeraj ni zadostovalo niti, da bi se približali mclarnom, kaj šele, da bi bili hitrejši. Vodja Ferrarija Cesare Fiorio je dokaj nemočno potrdil, da pač Ferrari zdaj tekmuje v mejah svojih zmogljivosti, več pa ne more. Razočaranje pa je zelo veliko, če vemo, da so bili Fer-rarijevi bolidi podvrženi temeljiti obnovi in »shujšanju«, a tudi v lažji in hitrejši inačici so proti Senni in Proštu brez možnosti. Po prvem dnevu tako kaže, da se je začela Sennova protiofenziva, saj je svojemu timskemu tovarišu Proštu zadal skoraj eno sekundo zaostanka, čeprav je večji del poskusnih voženj preživel v boksu zaradi popravil na vozilu, s katerim je med jutranjimi prostimi vožnjami zavozil s proge in bolid kar precej poškodoval. Solidno je vozil Nannini in tudi njegov nov partner Italijan Pirro. Patrese ni znal povedati, zakaj je s svojim wil-liamsom tako zaostal, saj, pravi, naše vozilo je delovalo brezhibno. Prvič v svoji karieri je moral Alboreto za krmilom lole prestati predkvalifikacije. Bil je zadnji od kvalificiranih. Na jutrišnji dirki bodo premične televizijske kamere montirali na oba ferrarija. Vprašanje je, ali bodo imeli gledalci kaj od tega, če vemo, da Ber- ger doslej še ni dokončal niti ene dirke... VRSTNI RED 1. Senna (mclaren) 1'42"300; 2. Prost (mclaren) 1'43"306; 3. Mansell (ferrari) 1'44"020; 4. Berger (ferrari) 1'44"467; 5. Nannini (Benetton) 1'45"033; 6. Patrese (williams) 1'45"062; 7. Boutsen (willi-ams) 1'45"520; 8. Pirro (benetton) 1'46"521; 9. Brundle (brabham) 1'47"216; 10. Piguet (lotus) 1'47"316; 11. Gugelmin (march) 1'47"387; 12. Grouil-lard (Iigier) 1'47"408; 13. Alliot (lola lamborghini) 1'47"486; 14. Modena (brabham) 1'47"511; 15. Aleši (tyrrell) 1 ’47"551; 16. Warwick (arrows) 1'47"756; 17. Palmer (tyrrell) 1'47"836; 18. De Cesaris (dallara) 1'47"879; 19. Martini (minardi) 1'48"222; 20. Capelli (march) 1'48"239; 21. Arnoux (Iigier) 1'48"266; 22. Cheever (arrows) 1'48"396; 23. Alboreto (lola lamborghini) 1'48"670; 24. Caffi (dallara) 1'48”671. Na sliki: bo ferrarijevec Gherard Berger jutri naposled le dokončal dirko? Začenja se 44. jugoslovanska ZNL Že danes Rad - Vardar BEOGRAD — Z današnjo anticipira-no tekmo med Radom in Vardarjem se bo pričelo 44. jugoslovansko nogometno prvoligaško prvenstvo. Člani »velike četverice« (Crvena zvezda, Hajduk, Partizan in Dinamo) letos niso štedili z denarjem, da bi okrepili svoja moštva, zato bo za Vojvodino zelo težko ubraniti naslov prvaka. Oči privržencev nogometa pa so uprte predvsem v reprezentanco, ki naj bi si jeseni dokončno zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v Italiji. Prvi del prvenstva naj bi torej predvsem pokazal, ali so mlajši igralci že zmožni nadomestiti kakega člana zdajšnje garniture modrih. Skratka, jugoslovasnki nogomet potrebuje predvsem mednarodno afirmacijo. Ljubljanska Olimpija bo igrala jutri prav z Vojvodino. Težave so z novinci, za katere društvo njihovim nekdanjim klubom še ni izplačalo odškodnin. Vseeno je upati, da bo ob svojem povratku v 1. ligo Olimpija le igrala v najboljši postavi. Spet neuspeh Maiorcove SIRACUSA — Rossani Maiorci tudi vdrugič ni uspelo doseči globine 82 metrov. Potapljaškemu rekordu, pri čemer si med spustom pomaga s 25-ki-logramsko svinčeno obtežitev, se je morala odreči pri 51 m zaradi težav s kompenzacijo pritiska. Njen oče Enzo bo skušal danes doseči nov rekord med moškimi pri globini 106 m. Solomon h Alnu FABRIANO — Američan Dale Solomon (31 let, 203 cm, center-krilo) bo v prihodnji sezoni igral za Alno iz Fab-riana, ki je lani izpadel iz A-l lige. Solomon je pravi veteran italijanskih prvenstev, saj je štiri leta igral v Tre-visu, dve leti pa v Reggio Emiliji. Za tile društvi je odigral 189 tekem s povprečjem 23 točk in osem skokov na tekmo. V Fabrianu bo nadomestil Izraelca Marcela in igral skupaj z drugim Izraelcem Israelom. Nobenih vesti pa ni v zvezi s Stefa-nelom, ki bo s pripravami na novo sezono v A-2 ligi začel v ponedeljek. Panetta nezadovoljen TRENTO — Srednjeprogaš Frances-co Panetta ni najbolj zadovoljen s sklepom zveznega selektorja Locatel-lija, da bo na evropskem pokalu nasto-ipil v teku na 10 tisoč metrov, ne pa v teku na 3000 m z zaprekami, lkjer brani naslov svetovnega prvaka. Panetta se vsekakor podreja sklepu zveze. Isto pa ne velja za Stefana Meia, ki zavrača vlogo rezerve za vse srednjeproga-še, češ da je to zanj žaljivo. Trening-tekma Triestine Nogometaši Triestine bodo danes popoldne, s pričetkom ob 18. uri, med sabo odigrali trening tekmo. Trener Lombardo bo svoje varovance razdelil na dve ekipi. Na svoj račun bodo lahko prišli tudi najbolj nestrpni navijači. Nespretnost vodstev italijanskih klubov Križi in težave s tujci Solkanec Zlatko Oblokar na kajakaškem maratonu na Finskem 537 km boja z brzicami in naravo RIM — Nogomet je v Italiji nedvomno na zelo visoki organizacijski in kakovostni stopnji, toda kljub temu vodstva nekaterih italijanskih prvoligaških klubov pri nakupovanju tujih nogometašev ne blestijo po spretnosti. Pri Udineseju so nakuhali afero Ro-senthal in po tolikih govoricah ostajajo zaenkrat z enimi samim tujcem, argentinskim branilcem Sensinijem, čeprav zdaj obljubljajo, da bodo najkasneje že v ponedeljek sporočili ime najmanj še ene južnoameriške okrepitve. Juventus je poglavje zase in ne gre zgubljati veliko besed o nezmožnosti slovitega turinskega kluba, da bi kot včasih dejansko »upravljal« kupoprodajo in jo v bistvu pogojeval. Zanimiv je tudi primer Sovjeta Alei-nikova, o katerem Genoa že dober mesec bobna, da ga je odkupila od Dinama iz Minska. Toda najprej o nogometašu ni bilo ne duha ne sluha, včeraj se je naposled izkrcal na letališču v Milanu, izjavil, da bo igral v Italiji, ni vedel pa še povedati pri katerem društvu! Kaže tudi, da ga je dobesedno ugrabila neka posredniška firma, vloga katerej je vse prej kot jasna. Veliko prahu je dvignila tudi afera Vanenburg. Roma, ki mora po lanski porazni sezoni znova okrepiti svoj izgubljeni imidž, je sporočila nakup Nizozemca Vanenburga, a brž nato se je zapletlo. Njegovo društvo Eindhovem pravi, da je rok za odpust igralca zapadel že 1. julija, sam Vanenburg pa ne kaže, da bi bil ravno navdušen nad potovanjem v Večno mesto. Zdaj se je Roma pri nizozemski zvezi pozanimala, ali res drži, da Vanenburg ne more več zapustiti Eindhovna in čaka na odgovor. Vsaj za Fiorentino kaže, da ne bo novih zapletov. Argentinski napadalec Dertycia je že dopotoval v Italijo in odločno napovedal, da hoče postati prvak in izbrani strelec v ligi! Mogoče pa ne ve, da ga ni najel Milan, temveč samo Fiorentina... Poletovo balinarsko tekmovanje dvojic C kategorije Rekordno število udeležencev Znani maratonec spet pri nas J. Tanko do Trsta iz Savudrije KOPER Svetovno priznan celjski plavalni maratonec Jože Tanko, ki je že dvakrat plaval razdaljo Koper - Benetke, je ponovno na slovenski obali, kjer se pripravlja na plavanje ob slovenski obali od Savudrije do Trsta, ki ga bo opravil, če bodo pogoji danes. Ob tem pa ima Tanko še vedno v načrtu, da preplava neprestano 130 km, tokrat od Trsta do Benetk, kdaj pa se še ni odločil. Kot je znano, mu je pred dvema letoma podvig preprečil morski pes, lansko leto pa so mu nekaj kilometrov pred Benetkami zaradi alg odsvetovali pristanek v Benetkah in na kopno je stopil pri Lidu. Nedavno se je Jože Tanko udeležil odprtega prvenstva Italije v daljinskem plavanju na 25 km, kjer je v konkurenci 22 maratoncev dosegel zelo dobro 4. mesto, kar je doslej Tankov največji uspeh v tej disciplini. (Kreft) Jutri bo balinarska sekcija športnega društva Polet priredila množično balinarsko tekmovanje za dvojice C kategorije, ki bo obenem veljavno kot edina preizkušnja za pokrajinsko prvenstvo za omenjeno zvrst. Podobna tekmovanja zahtevajo od organizatorja veliko dela, saj prva opravila v zvezi s tem tečejo že mesec dni in še več pred pričetkom tekmovanja. Treba je dobiti sponzorje, saj bo prvih osem uvrščenih dvojic nagrajenih z zlatimi kolajnami, kar nedvomno predstavlja za organizatorja veliko finančno breme. Tudi letos, kot se je to že zgodilo predlanskim, ko so požrtvovalni po-letovci ob priliki 20-letnice ustanovitve društva priredili deželno tekmovanje B kategorije, bo glavni pokrovitelj 2. trofeje Poleta Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je pri- spevala za medalje in s tem v veliki meri priskočila organizatorjem na pomoč. Zelo lepo trofejo za 1. mesto pa je tudi letos prispevalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Trofeje in pokali bodo delili do 8. mesta, darovali pa so jih različni podjetniki z Opčin in slovenski bančni zavodi v zamejstvu. Zanimanje za jutrišnje tekmovanje je veliko, saj se je doslej prijavilo rekordno število tekmovalcev, ki si bodo skušali priboriti pravico nastopanja na državnem prvenstvu, ki bo za dvojice C kategorije letos 2. in 3. septembra v Medei (Gorica). Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri in se bo po izločilnem sistemu nadaljevalo prav do večernih ur. Barve Poleta bosta na žalost branili le dve dvojici in sicer De Lorenzo-Carli in Skupek-Sossi, kar pa je le premalo, da bi se morda vključili v boj za višja mesta. Vendar prav v podobnih okoliščinah se lahko zgodi to, kar si ne pričakuje prav nihče in kot dokaz temu naj navedemo podvig trojice Nabrežine, ki si je popolnoma brez ambicij pred kratkim priborila vozovnico na državno prvenstvo D kategorije, ki bo 9. in 10. septembra v kraju Gallianico pri Vercelliju (Piemont). Igralo se bo na številnih balinarskih stezah širom po tržaški občini, časovna omejitev za vsako srečanje pa bo znašala dve uri, sodil pa bo Latino Perich. Polfinalni in finalno srečanje pa bo seveda na sedežu Poleta v Konkonelski ulici 1, kamor so vabljeni vsi ljubitelji balinanja, saj se od podobnih srečanj ponavadi vedno lahko izlušči kaj koristnega. (Z. S.) Jutri zgodaj zjutraj se bo na severu Finske začel najdaljši kajakaški maraton na svetu. Tja je odpotoval tudi znani spustaš iz Solkana, sicer tudi član državne reprezentance, Zlatko Oblokar. To bo njegovo že tretje srečanje z reko Munio in to zahtevno, če ne že kar garaško preizkušnjo. Tekmovalci bodo namreč morali v šestih dneh opraviti s kar 537 km dolgo progo na omenjeni reki, vmes pa bodo imeli le en dan počitka. Skratka, to je tekmovanje le za tiste najbolj vzdržljive, za tiste najmočnejše. Že uvodna etapa, ki se bo začela ob treh zjutraj, bo dolga kar 130 km, to pa pomeni kar 12-13 ur neprestanega veslanja, boja z brzicami in naravo. Zlatko Oblokar je prvič sodeloval na tej preizkušnji leta 1985 in bil zelo uspešen. Če ne bi zamudil na štart prve etape zaradi okvare avtomobila, bi celo zmagal v skupnem seštevku. Naslednje leto pa je moral odstopiti sredi preizkušnje, saj se mu je vnelo zapestje. Tokrat upa, da kar 4000 km dolga pot na sever Finske ne bo zaman. Z njim sta šla na pot še njegova prijatelja Ervin Kordič in Jožko Drašček, ki mu bosta seveda v veliko pomoč. Nastop Zlatka Oblokarja na tej zanimivi in odmevni kajakaški prireditvi so omogočili Soške elektrarne in Gostol iz Nove Gorice ter firmi Alpek in Če-rimpex iz Gorice. Vsekakor je nastop na takem tekmovanju zares velik izziv in preizkus sposobnosti. Zlatko je marljivo treniral vse od zaključka svetovnega prvenstva, vendar časa ni bilo na pretek, še posebno, ker je trening za maratonska tekmovanja precej drugačen kot za ostala spustaška tekmovanja. Sicer pa bomo videli! Ervin Čurlič Na sliki: Zlatko Oblokar _________obvestili___________ ŠZJADRAN sporoča, da je nov sedež društva na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 (v Prosvetnem domu). Delovni urnik: vsak dan , razen ob sobotah od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 1. avgusta, ob 20.30 na sedežu ŠD Mladina v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije. &np£wa ffieNentina • TCKICI/ A Dl A I I A ZENSKA OBLAČILA Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale) ® 775741 popusti popusti popusti sezonski popusti do 30. avgusta obv. občini 14/7/89 PRIMOTOR KLUB - DIRKE, MLADI NEREŠENE TEŽAVE IN ŠE KAJ... KRATEK PREGLED PETIH LET DELOVANJA EDINEGA ZAMEJSKEGA MOTOKLUBA % 'A 1VT T~\ T3 Tj1 T C T s g x AJNUIviil oliv Preko 230 članov, pestra dejavnost na tekmovalnem in rekreativno-turističnem področju, veliko zanimanje s strani javnosti, posebno mladine: to je v skopih besedah danes Primotor klub, ki se od svoje ustanovitve - leta 1984 - stalno razvija in rase. Kot gol podatek gre navesti, da je po številu vpisanih to drugi motoklub v deželi Furlaniji-Julijski krajini, sploh pa se uvršča med najštevilnejša slovenska športna društva v zamejstvu. Dejstvo, da se je ravno v zadnjem letu število članov vzpelo do rekordnih 230 vpisanih, gre pripisati tudi razširitvi dejavnosti na Goriško, kar je Primotorju zajamčilo nove sile, ki bi se drugače razkropile po italijanskih motoklubih ali pa ostale sploh neizkoriščene. KO JE NEKOGA MISEL NA_________ SLOVENSKI KLUB TAKO MOTILA... Vse se je pravzaprav začelo na začetku tega desetletja, ko se je v zamejstvu pojavila potreba po ponovni ustanovitvi motokluba. Slovenci so pred časom namreč že imeli svoj motoklub, Adrio. Prava priložnost se je ponudila leta 1983, ko je Danilo Stoka, ki je takrat nastopal za motoklub Alabardo, dosegel izjemen uspeh in postal italijanski državni prvak v kategoriji TT1 (namenjeni tekmovanju s štiritaktnimi motorji do 1000 ccm). Zadeva je med motociklističnimi privrženci v zamejstvu imela velik odmev, zato je skupina »najodločnejših« -sestavljali so jo sam Štoka, ter kasnejša predsednik in tajnik Marijan Semec in Diego Kolarič- menila, da je napočil pravi trenutek za ustanovitev slovenskega motokluba. Težav na začetku sicer ni manjkalo. V našem mestu je sama misel na slovenski motoklub koga tako motila, da je na Motociklistično zvezo Italije v Rim poslal kopijo znanega umotvora advokata Bevi-lacgue. Dejstvo je, da so na Zvezi sprejeli komaj tretjo prošnjo za priznanje motokluba: prvi dve so zavrnili z neprepričljivo trditvijo, da je na Tržaškem že preveč motoklubov. OSNOVNI PROGRAM MOTOKLUBA IN NJEGOVI PRVI KORAKI Ko so bile te težave mimo, je pobuda med zamejskimi motociklisti ti°živela izjemen uspeh. Možnost za delovanje v slovenski sredini so namreč dobili tudi_ tisti, ki jih udejstvovanje v klasičnih športnih društvih iz takih ali drugačnih razlogov ni zanimalo. Omeniti gre, da so bili novega društva še posebno veseli v dolinskem Bregu, kjer je bila mladina vedno »nora« na motociklizem in kjer je bilo vpisovanje v motoklub takoj kar masovno. Na samem začetku so pobudniki sestavili programske smernice novega društva: poglavitna naloga Primotor kluba naj bi bila združevanje mladih, ki ljubijo motociklizem v raznih oblikah: hitrostnem dirkanju, enduru, krosu ter rekreaciji in turizmu. Pomembno vlogo naj bi motoklub imel tudi kar se tiče vzgoje mladine, ki naj bi se na cesti obnašala korektno in odgovorno. S tem, da mlademu nudiš možnost dirkanja na progi, se mu ne bo več treba izživljati na cesti in se na huliganski način razkazovati, kot se žal prepogosto dogaja. Po ustanovitvi, do katere je, kot rečeno, prišlo leta 1984, so se člani lotili raznih pobud, da bi »novo« panogo približali čim širšemu krogu Ndi. V ta namen so leta 1985 in 1986 organizirali tri srečanja motociklistov, tako imenovane motomi-linge. Srečanja, ki so doživela dober obisk so organizirali kar po zgledu domačih šager, zraven pa dodali še marsikatero stvar, ki je tradicionalni Praznik popestrila. V prvi vrsti razstavo starih motorjev, ki so jih posodili zbiratelji, ogled dirkalnih moljev članov motokluba in podob-ftoga. Obiskovalci so si med drugim cabko od blizu ogledali tudi hover-aft in motorne zmaje. Med okvir-1'mi prireditvami gre omeniti tudi Z(jV.na pujsa, ki se ga prisotni še al spominjajo s smehom... j^RETNI VRH DELOVANJA ^ZggSTNO DIRKANJE________________ * tem obdobju, ki bi ga lahko n0sac.ili za udarniškega, se je pozorni. in zato tudi dejavnost večine tn_ ny motokluba obrnila na hitros-se .mrke.V štirih letih delovanja so 50 Vmi motokluba udeležili več kot Venet za italijansko državno pr-t0v tv° ter celo nekaterih za sve-je Prvenstvo. Hitrostno dirkanje tiaiv • iisia dejavnost, ki pobere t6 ,ec sredstev in energij. »Špica« sun^eua,vnosti le seveda prvenstvo raz, -i 'lke' se le Pred štirimi leti do iz kategorije Fl, ta pa nekaj. prej iz kategorije TT1, v kateri je bil, kot že rečeno, Štoka državni prvak. V kategoriji superbike uporabljajo serijske štiritaktne motorje do 750 ccm ali do 1000 ccm če gre za dvovaljne motorje (sicer pa je edini konkurenčni dvovaljni motor na razpolago italijanski Ducati). Motocikli so lahko deležni raznih predelav, kot je npr. friziranje motorja. Naj povemo, da je to prvenstvo deležno vedno večjega zanimanja -dokaz so seveda tudi neposredni prenosi RAI-, v Združenih državah Amerike pa je že bolj popularno od prvenstev 250 in 500 kubičnih dvotaktnih motorjev. Razlog za to zanimanje je seveda v dejstvu, da gre v bistvu za serijske modele, to pa pomeni, da proizvajalci veliko vložijo v reklamizacijo takih prvenstev. Italijansko državno prvenstvo, na katerem nastopajo štirje Primotorjevi piloti -Danilo Štoka, Edmund Hlabjan, Gianfranco Pisetta in Enzo Chiap-pello- se odvija na petih avtomotod-romih: v Imoli, Monzi, Misanu, Val-lelunghi in Pergusi. Možnosti za uvrstitve na najvišja mesta so žal majhne. Zaradi tega ne gre kriviti pilotov, pač pa ogromna finančna sredstva, ki so začela spodkopavati stara ravnotežja ob vstopu uradnih teamov in neposrednih proizvajalcev motorjev v prvenstvo. Stroški so zato v zadnjih letih vrtoglavo narasli: za prvenstvo se je treba takoj odreči petdesetim milijonom lir. Toliko namreč stane nakup dobrega motorja, predelava, nadomestni deli in potovanja. Z malo smole, ki je na hitrostnih progah doma, se stroški takoj povečajo: dovolj je padec ali razbit motor in vsi načrti ter predvidevanja splavajo po vodi. Uradni piloti, denimo svetovni prvak Fred Merke 1, teh težav nimajo, saj so jim proizvajalci namenili neomejena sredstva. Privatnikom se torej pišejo vse slabši časi. Najbrž bo le res tisto, kar mi je mladi up zamejskega motociklizma -Edmund Teo Hlabjan- dejal na pol v šali: »Če kaj dajo papa, mama in nono...« Izjava je dobesedna in ne potrebuje odvečnih komentarjev. Za sponsorizacijo motociklizma se zaenkrat posebno pri nas odločajo le posamezna uvozno-izvozna podjetja: Adriaimpex, Koimpex, VVilma Im-port-Export. Drugače si morajo piloti pomagati po svojih močeh, kar ni lahko. Naj poudarimo le, da stane prvenstvo kot je Ladies Cup, v katerem nastopa Jasna Parovel -o njej smo zadnje čase že veliko pisali-, preko 10 milijonov lir. Nezanimanje sponzorjev je pravzaprav čudno, saj je Trst mesto s staro motociklistično tradicijo. Motoklub Parlotti je bil namreč prvi v Italiji, ko še sploh ni bilo motociklistične zveze. Mesto pa vseeno ni poskrbelo za to dejavnost. Vzroke gre najbrž tudi iskati v dejstvu, da v Trstu ni industrije, ki bi imela interes podpirati motociklistično dejavnost. Ko sem prej našteval imena pilotov, ki branijo barve Primotorja v prvenstvu superbike, ste opazili italijanska imena. Pisetta je sicer doma iz Trsta, na prvi pogled pa je manj razumljivo, da za Primotor nastopa Chiappello, ki je doma iz Cunea. Razlog je v dejstvu, da Primotor sicer ne more nuditi svojim pilotom finančna sredstva za prvenstva -kvečjemu lahko posreduje s sponzorji-, zato pa nudi veliko na področju organizacije nastopov. Ce k temu dodamo, da je Primotor edini v deželi Furlaniji Julijski krajini, ki se ukvarja s hitrostnim dirkanjem, postane takoj jasno, zakaj se tudi italijanski tekmovalci odločajo zanj. Ti razlogi, kot tudi veliko število vpisanih in dirke, ki jih je klub doslej priredil, so privedli do tega, da je italijanska motociklistična zveza letos poverila ravno Primotorju nalogo, da organizira 1. uradno trofejo Alpe Adria v hitrostnem motociklizmu. Dirka, ki se bo vršila na reškem Grobniku v treh ločenih preizkušnjah -prva bo na vrsti že 6. avgusta, druga septembra, tretja pa oktobra-bo veljavna tudi za prvenstvo Alti- talia. Naj vsekakor povemo, da je letošnja sezona za Primotor, kar se prvenstva superbike tiče, nekako prehodna: v teku je reorganizacija, načrtovan pa je tudi nakup kompe-titivnejših motorjev. Poleg tega se je sezona začela pod nesrečno zvezdo: na prvem treningu sta se huje poškodovala tako Štoka, ki je padel tudi na zadnji dirki prejšnje sezone, kot Hlabjan, ki je utrpel zlom stegnenice. Njuna sezona bo torej potekala bolj v iskanju prave forme kot pa eklatantnih rezultatov. Ob prvenstvu superbike se Primotor ukvarja še z drugimi tekmovanji. Če ostanemo le pri hitrostnem motociklizmu se moramo namreč obvezno spomniti prijetne novosti, ki jo predstavlja prisotnost Jasne Parovel. Jasna, ki se je motociklizmu na začetku približala predvsem zaradi prijateljstva z nekaterimi piloti -naj povemo, da je brežanka, ravno tako kot Edmund Hlabjan-. Kot smo pred kratkim pisali, si je na Grobniku najprej ogledala treninge Štoke in Hlabjana in se nato še sama podala na progo. Letos se je udeležila prvenstva »Gianelli Ladies Cup«, ki je namenjeno dekletom in je z dvemi četrtimi in enim petim mestom na treh dirkah na drugem mestu skupne lestvice. Če temu dodamo, da je doslej imela veliko težav z motorjem, lahko takoj razumemo, kakšen še neizražen potencial ima to dekle, ki je z motociklizmom začelo malo za šalo, malo zares. Ko smo že pri dirkah, gre seveda poudariti, da v primeru privatnikov še največ žrtvujejo sami piloti. Ne gre pa spregledati vloge, ki jo imajo sodelavci, v glavnem prijatelji, ki največkrat brezplačno vlagajo svoj trud v pripravo motorjev za dirke in za podobne dejavnosti, ne da bi bili za to poplačani z mastnimi naslovi na časopisju. To je primer delavnice Archimoto, ki s Primotorjem sodeluje pri pripravi motorjev že od samega začetka. Zraven so še Fabio Ab- brescia, Branko Družina in Igor Ak-rapovič ter delavnica FRT iz Ljubljane. MLADE NADE • JAMSTVO ZA USPEŠNO BODOČNOST______________ Če hitrostno dirkanje predstavlja kvalitetni vrh dejavnosti Primotor kluba, pa gotovo ne predstavlja celotnega delovanja. Posebno pomembno je seveda delo z mladimi. Za to dejavnost v zavetju motokluba imajo zasluge predvsem posamezniki, v bistvu starši, ki žrtvujejo svoj prosti čas in sredstva, da bi svoj naraščaj že od rosnih let usmerili v gojenje motociklizma. Marsikdo je pred časom naravnost obstal, ko je šel mimo športnega centra v Dolini in se ozrl na obsežni prostor pred telovadnico: na progi, začrtani s plastičnimi steklenicami in keglji so se pod budnimi pogledi ponosnih staršev podili otroci na motorčkih. Z besedo otroci mislimo na res prave otroke: nekateri namreč niso bili starejši od 3 let! Marsikdo od bralcev se s takim početjem verjetno ne bo strinjal, velja pa poudariti, da so najbolj znani ameriški piloti, ki nastopajo na svetovnem prvenstvu v četrtlitrski in pollitrski kategoriji, tudi sami začeli z motociklizmom tako mladi. Tudi samega Hlabjana, če želimo ostati v naših logih, je oče postavil na motor, ko je bil nadebudni Edmund star komaj tri leta. Žrtve so prej ali slej tako ali drugače seveda poplačane: mladi član Primotorja, 14 letni Robi Bandi, je na nedavnih mladinskih igrah v Rimu zasedel prvo mesto v slalomu z motorjem in odnesel lovoriko najboljšega naravnost v Prebeneg. Odgovorni vsekakor upajo, da se bodo mlade nade lahko kaj naučile od starejših tovarišev, od teh pa pričakujejo, da bodo svoje izkušnje posredovali mlajšim. ZGORAJ ZASTAVONOŠI PRIMOTOR KLUBA DANILO ŠTOKA IN EDMUND HLABJAN SPODAJ NAJMLAJŠI PRIMOTORAŠI NA SKRAJNI DESNI JE NOVOPEČENI DRŽAVNI PRVAK NA MLADINSKIH IGRAH - ROBI BANDI I. V SLALOMU LETOŠNJA NOVOST DEJAVNOST NA GORIŠKEM V zadnjem obdobju se je pojavila potreba po organizirani slovenski motociklistični dejavnosti tudi na Goriškem. Zato se je letos na lastno pobudo vpisala v motoklub tudi številčno močna skupina iz Gorice. Klub je obogatila na več načinov. Ob povečanem številu članov gre predvsem poudariti pestrost, ki jo je vnesla v delovanje Primotorja. Goričani so namreč bolj usmerjeni na kros, enduro in moto-turizem, torej dejavnosti, ki jih je klub zaradi majhnega zanimanja tržaških članov doslej zanemarjal. Edini, ki se je na Tržaškem doslej ukvarjal z endurom, je namreč Fabio Bandi, ki se že dve leti udeležuje dirk (motor mu za tekmovanja pripravlja Mario Rapotec). Čeprav je delovanje goriš-kih članov še v embrionalni fazi, so na področju mototuriz-ma dosegli že vrsto rezultatov in pokalov (rezultat ocenjujejo na podlagi števila članov in prevoženih kifometrov za udeležbo na motomitingih). Vrsta članov sedaj čaka na dovoljenja za tekmovanja v enduru. ZAČASNI KONEC V PRIČAKOVANJU SEDEŽA S tem kratkim pregledom smo torej prišli do začasnega konca: člani Primotorja so v tem obdobju do glave zakopani v delo, da bi čimbolj e izvedli organizacijski posel ob 1. trofeji Alpe Adria. Potrebno je bilo toliko časa in truda, da so si pridobili zaupanje in spoštovanje Italijanske motociklistične zveze, zdaj pa je treba to zaupanje tudi upravičiti. Za naprej bo treba seveda vpreči vse sile, da bi rezultati ostali vsaj na isti ravni kot doslej, volje pa na srečo ne manjka. Zdi se, da se bodo lotili tudi ponovnega prirejanja praznikov, vendar ta novica zaenkrat še ni uradna. Vso dejavnost pa zaenkrat ovira okoliščina, katere se marsikatero društvo v zamejstvu že dalj časa otepa. Primotor pet let po ustanovitvi namreč še nima lastnega sedeža, kjer bi lahko prirejal seje in kjer bi se člani lahko sestajali. Klub ima sicer svoj legalni sedež, člani pa morajo zaenkrat zaupati uvidevnosti in potrpežljivosti naših gostilničarjev. Najprej so se sestajali v Proseku, nato v Rumeni hiši, daljše obdobje v Lonjerju, zdaj pa v Dolini. Mogoče bomo kdaj v športni kroniki le naleteli na naslov: »Primotor ima končno svoj sedež«... Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 29. julija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja In tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Obsega vse najbolj aktualne mednarodne probleme Izdelan osnutek političnega dokumenta za vrh neuvrščenih BEOGRAD — Pripravljeni so osnutki dokumenta za deveti vrh neuvrščenih, je izjavil na redni tiskovni konferenci predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve Ivo Vajgl. Dejal je, da gre za osnutek deklaracije in 15 posebnih dokumentov, ki zadevajo posebna politična vprašanja in mednarodne gospodarske odnose. Politični dokumenti se ukvarjajo z mednarodno varnostjo, Bližnjim vzhodom in palestinskim problemom, Libanonom, afriškim jugom in drugimi pomembnimi temami. Izmed gospodarskih dokumentov je Vajgl navedel tiste, ki preučujejo stanje svetovnega gospodarstva in mednarodne gospodarske odnose, dolgove, financiranje razvoja in denarna vprašanja, hrano in kmetijstvo, probleme najmanj razvitih, ohranitev okolja in gospodarsko sodelovanje med državami v razvoju. Vajgl je opozoril, da se je Jugoslavija kot gostiteljica vrha obvezala, da pripravi ta dokument in dejal, da ga bodo izročili udeleženkam s posredovanjem jugoslovanske misije v ZN v New Vorku. Novinarjem je dejal, da so se dokumenta »lotili« v sekretariatu za zunanje zadeve v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami in drugimi sodelavci. Pri izdelavi so upoštevali tudi stališča drugih udeleženk, zato pričakujejo, da bodo dokument sprejeli z »odprtimi rokami«. Na vprašanje, ali so neuvrščeni tudi finančno podprli deveti vrh, kakor so to njega dni napovedovali, ali pa je vse ostalo zgolj mrtva črka na papirju, je predstavnik ZSZZ dejal, da so nekatere neuvrščene že podprle organizacijo devetega vrha. Potekajo pa tudi stiki s tistimi, ki so izrazili enako željo. Vajgl pa se v podrobnosti ni spuščal, vendar je poudaril, da bodo o podatkih pravočasno spregovorili tudi v skupščini SFRJ. Glede pamfleta grške agencije ANA, o tako imenovanem makedonskem narodnostnem vprašanju, je menil, da z njim pravzaprav zanikajo obstoj makedonskega naroda v Jugoslaviji in makedonske narodnostne manjšine v Grčiji. Takšna stališča, je poudaril Vajgl, resno obremenjujejo odnose med državama in nikakor niso v prid dobrega sosedstva. Na vprašanje o albanski nameri, da Kosovo uvrsti na dnevni red letošnjega zasedanja generalne skupščine OZN, je Vajgl dejal, da mu o albanski nameri ni nič znano, da pa ve, da je prav Albanija država, ki bi morala pošteno razmisliti o človekovih pravicah in obveznostih, da jih spoštuje. Vajgl je odločno zanikal tudi pisanje skoraj neznanega britanskega časnika »Southscan«, ki je 21. junija priobčil, da bosta »Jugoslavija in Južnoafriška republika vzpostavili diplomatske stike na zahtevo Beograda«. Vajgl je dejal, da je takšno pisanje popolnoma neutemeljeno in samovoljno, skratka gola laž. (dn) Razposajena slončka Atrakcija cirkusa Bentley sta prav gotovo slončka, ki se igrata kot otroka na dvorišču. Pravijo, da ga ni klovna, ki bi jima bil kos(Telefoto AP) Ptička spustili iz kletke Adnanu Kašogiju so dovolili zapustiti zapor. Za začasno svobodo je sicer izplačal 10 milijonov dolarjev kavcije, nadeli pa so mu tudi elektronsko zapestnico, ki bo preiskovalcem stalno poročala o premikih savdskega milijarderja (Telefoto AP) Letala DC-10 na zatožni klopi AIPA za takojšnjo »upokojitev« VVASHINGTON — Mednarodno združenje letalskih potnikov AIPA je že nekaj ur po letalski nesreči v Tripolisu zahtevalo, naj prekličejo vse polete, pri katerih so redno v rabi letala DC-10. Združenje AIPA je izrazilo mnenje, da so letala DC-10 očitno nevarna za potnike, saj je v zadnjih dveh tednih prišlo do dveh težkih letalskih nesreč, v katerih sta bili vpleteni dve letali te vrste. DC-10 si lastijo tudi negativni rekord največjega števila mrtvih v letalskih nesrečah. Samo v letošnjem letu beležijo 740 žrtev. AIPA trdi, da je pripravljena stopiti tudi pred sodnike, saj je že pred desetimi leti zahtevala, naj suspendirajo letalo DC-10, ko se je izkazalo, da je strašni nesreči pri Chicagu (takrat je izgubilo življenje 273 oseb) botrovala okvara na letalu. Šibka točka DC-10, ki jih že nekaj let ne producirajo več, a so še vedno v rabi, je hidravlično omrežje. Od tega so odvisne vse življenjske funkcije letala, okvara na tako pomembnem delu pa je povzročila bodisi nesrečo v Sio-ux Cityju bodisi delno tudi to v Tripolisu. Kljub temu so družba MCDonnell Douglas in ameriške oblasti odgovorile AIPA, da ne bodo upokojili DC-10, češ da ni mogoče dokazati, da gre za prirojeno okvaro na letalu. Prav tako naj ne bi bilo mogoče dokazati, da se hidravlični sistem pokvari po desetih ali petnajstih letih poletov. Naj bo kakorkoli, še včeraj se je družba United Airlines, ki je 19. julija izgubila letalo v Sioux Cityju, za las izognila novi katastrofi. Pilot DC-10, ki je letel iz Newarka v Los Angeles, je moral ponoviti pristajalni manever, ker je prvič ugotovil, da mu zaradi okvare na hidravličnem sistemu ne delujejo vse naprave. O vprašanju uporabe letal DC-10 na rednih progah bodo morali vsekakor razpravljati čim prej. Na razpravo pa bodo nedvomno vplivali tudi rezultati preiskav, ki so jih odprli po nesrečah v Sioux Cityju in sedaj še v Tripolisu. Na sliki (telefoto AP); razbitine južnokorejskega letala, ki je padlo pri Tripolisu. Mladoletnica fantu naročila umor očeta RIM — Policija je prejšnjo noč aretirala 17-letno Patrizio Finucci, hčerko bančnega uradnika Luciana Finuccija, ki je v noči na prejšnji petek umrl nasilne smrti na svojem domu. Dekle, za katero so preiskovalci ze od vsega začetka sumili, da je vpleteno v okrutno dejanje, je priznalo, da je organiziralo umor. Preiskovalci so zaprepadeni nad hladnostjo, s katero je Patrizia priznala, da je zaročenec, 22-letni Fabio Canala, pristal na njen predlog. Prejšnji konec tedna, preden je Patrizia skupaj z materjo in sestro odpotovala v Calabrio na krajše počitnice, je zaročencu izročila ključe stanovanja. Fabio naj v bi njeni odsotnosti umoril očeta in jo nato dohitel v Kalabrijo. To je res storil v noči na prejšnji petek, vendar ga je policija aretirala kmalu po okrutnem dejanju. Pred preiskovalce je prišla tudi Patrizia, vendar je bilo njeno pričevanje večkrat protislovno in so zasumili, da je mladoletnica na tekočem o dogodku. V trenutku zbeganosti je Patrizia včeraj priznala. »Oče ni dovolil, da bi se srečevala s fantom in je nasprotoval najini zvezi,« je povedala, ne da bi pri tem pokazala kakršnokoli sočutje. Po pričevanju znancev in sosedov je bil Luciano Finucci zgleden oče in delavec. Zaposlen je bil v neki banki, občasno pa je delal v Cinecitta kot statist, tam pa je kot frizerka zaposlena njegova žena. Tudi Patrizia je včasih sodelovala pri snemanju kakega filma, čeprav ni nikoli pokazala velikega navdušenja za to delo. Dekle je sedaj v zaporu, njeno osebnost pa bodo proučili psihiatri, saj je nerazumljivo, da dekle iz urejene družine lahko zagreši tako okrutno dejanje. Delegacija kongresa ZDA m obisku v Jugoslaviji VVASHINGTON Skupina ameriških kongresnikov, članov odbora za energijo in trgovino predstavniškega doma, bo v kratkem obiskala Jugoslavijo. Mudili se bodo v Ljubljani, Beogradu in Dubrovniku ter se pogovarjali s predstavniki jugoslovanske skupščine in predstavniki izvršnih organov občin in republik. Izrazili so tudi željo, da bi si ogledali kakšno sodobno jugoslovansko podjetje. Predsednik odbora za energijo in trgovino, kongresnik John Dingell, ki bo vodil skupino, je za Tanjug izjavil, da bo obisk v okviru evropske turneje članov odbora in da se želijo kongresniki v naši državi seznaniti z gospodarskim položajem in možnostjo izboljšanja sicer dobrih trgovinskih odnosov med državama. V skupini je ducat kongresnikov, med njimi demokrati in republikanci, njihove soproge, pa tudi nekaj uslužbencev odbora za energijo in trgovino. Med evropsko turnejo, ki bo trajala od 7. do 18. avgusta, bodo obiskali poleg Jugoslavije še Avstrijo, Italijo, Poljsko in Irsko. Ameriški diplomat Felix Bloch pnznal da je dolgo vohunil za Sovjetsko zvezo NEW YORK — Ameriški diplomat Felix Bloch, ki je obtožen vohunstva za Sovjetsko zvezo, je pristal na pogovor s preiskovalci, vendar ni priznal nič takega, kar bi lahko potrdilo sum o špijonaži. Bloch je namreč priznal le, da je za SZ delal več let in da je bil za to tudi zelo dobro plačan. Za ameriški zakon pa taka izpoved še ne zadostuje za dejansko obsodbo, kot ne zadostuje fotomaterial, s katerim razpolagata CIA in FBI. Slike, na katerih je videti, kako Bloch izroča neznancu aktovko in ki so jih posneli na Dunaju in pred kakimi tremi meseci tudi v Parizu, so malo več kot nič. Nihče namreč ne more dokazati, da so bili v aktovki tajni dokumenti, in če so res bili, ne more nihče vedeti, kakšna je njihova vrednost. Skratka, Bloch je priznal, da je sodeloval s KGB, ali je s tem poslom ogrožal ameriško državno varnost, pa je še vedno skrivnost. Primer Bloch je menda eden najspretneje izpeljanih primerov špijonaže med SZ in ZDA, prav to dejstvo pa spravlja preiskovalce ob živce. Del preiskav so zato poverili izvedencem FBI za take primere. Slednji sumijo, da so Sovjeti angažirali Blocha že v začetku sedemdesetih let, ko je delal na odposlanstvu v Zahodnem Berlinu. FBI pa sumi tudi, da je prav KGB obvestila Blocha o nevarnosti, potem ko je izročil zadje dokumente. Sumi pa še niso dokazi, bivšega ameriškega diplomata zato ne morejo ne aretirati, še manj pa obsoditi. V zadnjih dvajsetih letih je ta prav gotovo eden najhujših primerov vohunstva, predvsem z ozirom na dejstvo, da je bil glavni akter višji predstavnik ameriške zunanje politike. Aretirali narednika ki je ugrabil Moiro MOTTA Dl LIVENZA — Antonio De Lorenzi, ki vodi preiskavo o 15-urni ugrabitvi male Moire Pasgual, je včeraj aretiral 23-letnega narednika Roberta Casarina. Vojak iz Mogliana Veneta naj bi zrežiral ugrabitev 4-let-ne deklice v sodelovanju z dvema kolegoma, sam pa je nato odnesel Moiro v neki torbi. Casarin se je pri begu poslužil avtomobila, ki ga je bil kupil pri Moirinem očetu Antoniu. Deklico so našli v Casarinovi sobi v vojašnici Vittorio Veneto, ni pa povsem jasno, kdo je priskočil Moiri na pomoč in kdo je poklical karabinjerje. Prav tako neznani naj bi bili tudi razlogi, ki so spravili vojaka do tega, da je ugrabil deklico. m 1 S SSS&SSSS8 Da o izbiri ne govorimo! Resnici na ljubo, zadnje čase se s sporedi lahko zadovoljijo le manj izbirčni gledalci! Za ljubitelje nadaljevank pa se v torek na RAI 2 začenja nova družinska saga Monopoli, nekakšna danska Dinastija, ki bo na sporedu vsak delovnik opoldne. Glavni junaki so člani dveh danskih družin: njih zgode in nezgode se prepletajo ob potegovanju - kot se poštenemu feljtonu spodobi - za nadoblast v podeželskem Karsbaeku. Zgodovinsko ozadje pa ustvarja Evropa v začetku stoletja. - _ *__ ras zanima " ■ ■ ■ X ; ■ ■ : film_______________________________ sobota 15.10 RAI 3 Anna Karenina (dram.) sobota 23.10 RAI 1 Le mura di Malapaga (dram.) nedelja 20.30 RAI 2 Yuri Nosenko, KGB (krim.) ponedeljek 18.05 RAi 1 La mummia (groz.) torek 20.30 Canale 5 Luomo dai 7 capestri (vestern) torek 20.45 Odeon Fitzcarraldo (pust.) sreda 22.40 Rete 4 Piano... piano, dolce Carlotta (srh.) četrtek 16.45 RAI 3 42. strada (glas.) petek 16.00 RAI 3 West Side Story (glas.) petek 20.30 Rete 4 Gente di notte (dram.) glasba nedelja 16.20 RAI 3 Puccinijeva Turandot z Maazlom torek 21.05 RTV-Lj 1 Komedija na mostu (opera) sreda 24.00 RAI 3 Handlov Koncert v g-molu četrtek 0.30 RAI 3 Mozartova Nočna serenada petek 18.40 RTV-Lj 1 Istranova in brata Chinese petek 0.30 RAI 3 Brandemburški koncert št. 3 šport sobota 12.55 RAI 3, 13.00 TMC nedelja 14.15 RAI 2, 13.45 TMC Avtomobilizem F1 četrtek 17.25 RAI 1 Nogomet: Sampdoria-ZDA četrtek 20.25 RAI 1 Nogomet: Roma-Fiorentina ali sobota 12.05 RAI 1 Petitov Hrestač (balet) sobota 22.40 RAI 2 Sting in tropski gozdovi T A L I J A N S K E TV MREŽE RAI 1_______________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Hrestač (P. I. Čajkovski, kor. Roland Petit) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Toto, Vittorio e la dotto-ressa (kom., It. 1957, r. Camillo Mastrocinque, i. Toto, Vittorio De Sica, Abbe Lane) 15.45 Sedemdni TV sporedov 16.00 Sodobni umetniki: Pietro Anni-goni 16.40 Sedem dni v parlamentu 17.10 Otroška oddaja: Speciale Estate - II sabato dello Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Medicinska oddaja: Check-up 18.50 Nanizanka: II mago 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Igre brez meja (vodi Claudio Lippi, 2. odd.) 22.00 Dnevnik 22.10 Dnevnik - posebnosti 23.10 Film: La mura di Malapaga (dram., Fr. 1949, r. R. Clement, i. Isa Miranda, Jean Gabin), vmes nočni dnevnik RAI 2_________________________ 10.50 Glasbeni prostor: Pianoforum -pianist Marc Laforet (Skrjabin, Stravinski, Rahmaninov, Schumann, Chopin) 12.10 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.35 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 16.20 Film: L'isola del tesoro (pust., ZDA 1935, r. Victor Fleming, i. Jackie Cooper, VVallace Beery) 18.00 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Operazione terrore (krim., ZDA 1962, r. Blake Edwards, i. Glenn Ford, Lee Remick) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Informativna oddaja: Spremenljivo jasno - posebna oddaja o velikih tropskih gozdovih (med gosti oddaje Sting) 23.30 Dnevnik - nočni šport RAI 3 12.25 Spoznavajmo Alpe-Jadran 12.55 Avtomobilizem Fl: VN Nemčije - poskusne vožnje 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Claudia Cardinale 15.10 Film: Anna Karenina (dram., ZDA 1935, r. Clarence Brown, i. Greta Garbo, Frederich March) 16.45 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.20 Film: Perfido invito (dram., ZDA 1952, r. Gotfried Reinhardt, i. Dorothy McGuire, Van Johnson) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme, dnevnik, deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.05 Video pisma: Spett.le RAI 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Bornejski Kalimantan 21.25 Film: II pirata yankee (pust., ZDA 1952, r. F. De Cordova, i. Jeff Chandler, Scott Brady) 22.50 Dnevnik - večerne vesti 23.05 Dokumentarna oddaja: Drobci -Poklon Markuseju 23.40 Dok. oddaja: Pred 20 leti Sting in Rdeči Vran o amazonskem pragozdu Nocoj (ob 22.40 na RAI 2) bo na sporedu prva izmed posebnih oddaj, ki jin za poletno TV sezono pripravlja Osvaldo Bevilacqua in ki se uvrščajo v uspešni informativno-dokumentarni niz Spremenljivo jasno - Sereno varlabile. Podnaslov prvega tematskega srečanja je Veliki tropski gozdovi, v središču pozornosti pa bo seveda umiranje amazonskega pragozda, o čemer bosta med drugim spregovorila tudi angleški pevec Sfing in indijanski glavar Rdeči Vran. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE S____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Peyton Plače 10.30 Film: Assedio d'amore (glas., ZDA 1950, r. Richard Haydn, i. Bing Crosby) 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Film: Romanticismo (zgod., It. 1951, r. C. Fracassi, i. A. Nazzari) 15.30 Nanizanke: Attenti a quei due, 16.30 Cover Up, 17.30 Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: II gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori - Estate 20.30 Film: Ouelli della San Pablo (pust., ZDA 1966, r. Robert VVise, i. Steve McOuenn) 23.30 Nanizanka: Ovidio 24.00 Film: Posti segreti (kom., VB 1985, r. Zel-da Barron, i. Tara Mac Govvran) 1.50 Nanizanka: Mannix RETE 4______________ 8.10 Nan.: Časa Lawrence 9.00 Film: Una donna pre-ga (dram., It. 1953, r. Anton Giulio Majano, i. Lia Amanda) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry-0 12.45 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Dok.: Big Bang 15.30 Nan.: Longstreet, 16.30 Angie 17.00 Film: AlFest di Giava (pust., ZDA 1935, r. George Melford, i. Charles Bickford) 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Una volta non basta (kom., ZDA 1975, r. G. Green, i. Kirk Douglas, Alexis Smith) 22.40 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.10 Iz parlamenta 23.55 Deželni tednik 0.05 Film: Alfredo il Grande (zgod., VB 1969, r. Clive Donner, i. David Hemmings) 2.15 Nanizanka: Agente speciale ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La g ang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Robin Hood, 14.30 I forti di Forte Coraggio 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Nanizanki: MacGy-ver, 21.30 Lady Blue 22.30 Varieteja: Mai dire Banzai, 23.00 Zio Tibia Picture Show 23.45 Film: La mummia (srh., VB 1959, r. T. Fisher, i. Christopher Lee) 1.25 Nanizanka: Star Trek ODEON________________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanki: Good limes, 10.00 Le spie 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Šport: Prestige (pon.) 16.00 Vado bene per la Ba-stiglia? 16.30 Nad.: Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 la mamma e sem-pre la mamma, 18.30 II supermercato piu paz-zo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Guinnessovi primati 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: L uomo dagli oc-chi di ghiaccio (krim., It. 1971, r. A. Martino, i. Barbara Bouchet) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Top motori 23.30 Film: La banda dei raz-ziatori (vestern, ZDA 1936, r. Joseph Kane, i. John Wayne) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 11.50 Dok.: Sinji planet 12.50 Dnevnik - danes 13.00 Avtomobilizem Fl: VN Nemčije - poskusne vožnje 14.05 Šport show 17.15 Film: II segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. Ro-uben Mamoulian, i. Tyrone Power) 19.00 Nanizanka: Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Simone 1'indi- ano (dram., ZDA 1970, r. George McGowan, i. Burt Reynolds) 22.00 Nogomet: iz letošnje sezone, finale za Pokal VB, Liverpool-Everton 24.00 Film: Storia di tre don-ne (dram., ZDA 1985, r. Mirra Bank, i. Ellen Barkin, Ron McLarty) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 12.30 Medusa 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nanizanka: Oranges & Lemons 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: il giorno dello sciacallo (krim., ZDA 1973, i. Edward Fox, Michel Auclair) 22.30 Veliki pevci: Carlo Bergonzi 24.00 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1 16.05 Video strani 16.15 Poletna noč (pon.): nadaljevanka Težko breme 17.10 Tednik (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke: lutkovna serija Robin in Rozi - Mornarska skrinja, 18.20 nanizanka Bendji (8. del), 18.50 lutke Zlatarjevo zlato (3. del) 19.00 Video strani 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 Okno, Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Vojna med policijama (krim., Fr. 1979, r. Robin Davis, i. Claude Brasseur, Marlene Jau-bert) 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.40 Poletna noč, vmes nadaljevanka Težko breme (zadnji del) in nanizanka Samo bedaki in konji (8. del) 1.40 Video strani | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar) 14.10 Nogomet: finale Pokala UEFA (pon.) 16.00 Tenis: finale turnirja Flushing Meadows 1980 (pon.) 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Košarka NBA: Los Angeles La-kers-Detroit Pistons 22.15 TVD Novice 22.25 Športni dogodek RTV Ljubljana 2________________ 15.55 Jugoslavija, dober dan 16.25 Otroška oddaja: Pepelka 17.00 DP v atletiki (iz Varaždina) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 ilm: Krošnjar (dram., Kan., r. Al-lan Kroeker, i. Ljubomir Mykyti-uk, Marilyn Magnusson) 21.30 Gala koncert: Večer z gosti (iz portoroškega Avditorija) 22.30 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Dvojčici, vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Mešani zbor Primorec-Tabor z Opčin; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adrijan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Radijski portret; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo, in pozdravljajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Greentown jazz band; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Naši poustvarjalci; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Svet družine;! 1.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00, 18.00 in 18.30 Govorni prispevki; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. i FILMI NA MALEM EKRANU PROTAGONISTI Pariški umetnik V soparno-dopustniškem mrtvilu je Poletni maraton ena od redkih res kvalitetnih oddaj, ki predstavlja za baletne navdušence kljub neugodnemu urniku tudi enkratno priložnost, da se naslajajo ob ponujenih biserčkih. V poglavju »velikih ljubezenskih zgodb« nam bo urednica Vittoria Ottolen-ghi po Giselle, Pepelki in Coppelii ponudila danes televizijsko premiero Hrestača s koreografijo Rolanda Petita na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in po libretu Mariusa Petipe. Francoski umetnik je zaslovel v prvi povojni dobi s skupino Ballets des Champs-Elysees. Kljub objektivnim težavam je bil čas tedaj naklonjen umetnikom in pariško življenje je Petitu nudilo pravi okvir. Bila je doba čudovitih, nekomercialnih glasbenih komedij, v katere je Roland Petit pogosto s sodelovanjem žene - pevke in plesalke - Zizi Jeanmaire kot »pariški umetnik« znal vliti vzdušje tega mesta. Rad je sodeloval s sebi podobnimi protagonisti pariškega življenja, slikarji, glasbeniki, pesniki in drugimi umetniki vsemogočih smeri, kar je nudilo njegovim baletom neobičajne razsežnosti. Kasneje je prevzel vodstvo marsejskega baleta, v okviru katerega so postali »njegovi« interpreti Dominigue Khalfouni, Luigi Bonino in Denys Ganio, ki bo v današnjem Hrestaču nastopal v vlogi princa. Žensko naslovno vlogo pa je Petit poveril čudoviti Noelli Pontois (na sliki v Labodjem jezeru Rudolfa Nurejeva). Z njima nastopajo Rudy Bryans v vlogi botra in seveda člani Baleta marsejske opere. LTSOLA DEL TESORO — Treasure Island — Zakladni otok, ZDA 1934. V soboto, 29. julija, ob 16.20, na RAI 2. Pustolovski Ulm. Ameriški režiser Victor Fleming je med prvimi priredil znani Stevensonov mladinski pustolovski roman. Opozoriti velja vsaj še na dis-neyevsko produkcijo rež. Byrona Huskina iz leta 1950 in na priredbo Angleža Johna Hougha iz leta 1972 z Orsonom VVellesom, a po vseh teh letih je klasična Flemingova ekranizacija še vedno najbolj uspela in dovršena. Zaplet je seveda znan. Stevensonov veliki čut za pričaranje pustolovščine je prefinjeno spojil več elementov: skriti zaklad na oddaljenem otoku, skrivnostni zemljevid z lokacijo zaklada, nevarno potovanje po morju, upor ladijske posadke, značilnega gusarja z leseno nogo Long Johna Silverja in malega pogumnega Jima, ki bistveno pripomore k odkritju zaklada. Omembe vredni so tudi slikoviti morski posnetki in nepozabna nastopa VVallacea Beeryja ter »starega« Lionela Barrymoreja. VIDEO NOTES Oddaja:............... Postaja:_.___________J_ Ura:___________________ V________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: Sogni proibiti (kom., ZDA 1947, r. Norman Z. McLeod, i. Danny Kaye, Virginia Mayo) 15.50 Nanizanka: Sapore di gloria -Acgue agitate 16.55 IP v kartingu: finale (prenos iz Eugenta) 17.20 Glasbena oddaja: Canzonissima, la grande festa della mušica (vodi Loretta Goggi) 18.20 TV film: Guerra di primavera (po romanu Marka Twaina, r. Peter Hunt, i. Joseph Adams, Harry Crosby) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Una festa p er il cinema (vodi Pippo Baudo, neposredni prenos iz Taormine) 23.00 Športna nedelja, vmes avtomobilizem F3 - italijansko prvenstvo (iz Misana) 0.10 Nočni dnevnik in vreme RAI 2________________________ 10.00 Srečanja včeraj in danes 10.30 Video week-end: Filmi na domu 11.00 Film: II sapore del delitto (dram., ZDA 1938, r. Anatole Litvak, i. Humphrey Bogart, Edward G. Robinson) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Nanizanka: Le strade di San Francisco 14.15 Avtomobilizem Fl: VN Nemčije (iz Hockenheima) 16.40 Film: Metello (dram., It. 1970, r. Mauro Bolognini, i. Massimo Ranieri, Ottavia Piccolo) 18.40 Variete: Tirami su 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: Yuri Nosenko - KGB (krim., VB 1987, r. Mick Jackson, i. Tommy Lee Jones, Oleg Rudnik) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.15 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Glas. odd.: Umbria Jazz '88-'89 RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Walter Chiari - Storia di un altro italiano 15.35 Videobox 16.20 Opera: Turandot (Giacomo Puccini, orkester dunajske Staatso-per dirigira Lorin Maazel, r. Rodney Greenberg, nastopajo Eva Marton, Jose Carreras, Ka-tia Ricciarelli) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol -pregled nedeljskih tekem in rezultatov (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Videobox 20.30 Film: Ouesti fantasmi (kom., It. 1977, r. Renato Castellani, i. Sop-hia Loren, Vittorio Gassman) 22.10 Avtorska TV: Nanni Loy - Spec-chio segreto 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: Complice segreto (krim., VB 1961, r. Basil Dearden, i. Ste-wart Granger, Haya Harareet) 0.45 SP v beach volleyju Poseben variete za festival ameriškega filma Kot je bilo že ob začetku poletne sezone napovedano, se ob sobotnih in nedeljskih večerih na RAI 1 vrstijo »tematski« varieteji, ki so običajno vezani na določeno priložnost in skušajo v varietejsko zasnovo vključiti neki kulturni dogodek. Tokrat je na vrsti zaključek filmskega festivala v Taormini, ki je bil letos posvečen Ameriki. Variete (ob 20.30) bo vodil Pippo Baudo, predvidenih je veliko uglednih gostov, ob tem pa še podeljevanje nagrad Cariddi d'Oro. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________ 8.15 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Cover Up 10.00 Film: tl grande valzer (dram., ZDA 1938, r. Julien Duvivier, i. Fer-nand Gravey) 12.00 Nanizanka: Mac Gru-der & Loud 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.45 Film: Canto d amore (biog., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Katharine Hepburn) 18.00 Nanizanka: Love Boat - 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Film: II re di Hong Kong (dram., i. Pierce Brossnan, Deborah Raffin, 1. del) 22.10 Nanizanki: Časa Via-nello, 22.35 Ovidio 23.10 Film: Una spada p er Brando (pust., It. 1970, r. Alfio Caltabiano, i. Paul Winston, Karin Schubert) 0.55 Nanizanks: Mannix 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.00 Nanizanka: Bonanza 11.00 Rubrika iz parlamenta 11.45 Nanizanke: Harry O, 12.40 Mississippi, 13.35 Giovani avvocati, 14.30 Arabesgue, 15.30 Longstreet, 16.30 An-gie 17.00 Film: Giorni di dubbio (krim., ZDA 1956, r. Maxwell Shane, i. Edvard Robinson) 18.30 Nan.: Marcus Welby M.D., 19.30 Baretta 20.30 Film: ... e per tetto un cielo di stelle (vestern, It. 1968, r. Giulio Piet-roni, i. Giuliano Gem-ma, Mario Adorf) 22.30 Film: Reuben, Reuben (kom., ZDA 1983, r. Robert Ellis Miller, i. Tom Conti, Kelly McGillis) 0.25 Nanizanki: Agente speciale, 1.25 Ironside ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanke: Dimensio-ne Alfa, 11.10 Chopper Sguad, 12.10 Master 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Ouando soffia il vento del Nord (pust., ZDA 1974, r. Stevart Raffill, i. Henry Bran-don, Dan Hagggerty) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nanizanka: Il falco della strada 19.00 Risanke: Foofur super-star, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Film: Viuuulentemen-te mia (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Diego Abatantuano, Laura Antonelli) 22.40 Variete: Trisitors 23.40 Nanizanke: Brothers, 0.10 Search, 1.10 Star Trek ______ODEON_______________ 13.00 Variete: Sugar 13.30 Nadaljevanka: La storia di Maria 15.30 Film: Ciak per uno sfregio (dram., ZDA 1984, r. Karen Arthur) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja - la congu-ista del mondo (pust., Filip. 1987, r. Yosph Kong, i. Stuart Steen) TMC________________ 10.00 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Luomo che gri-dava al lupo (krim., ZDA 1970, r. Walter Grauman, i. Martin Balsam) 13.45 Avtomobilizem Fl: VN Nemčije (iz Hoc-keinheima) 16.15 Film: Il bandito dell'E-piro (pust., VB 1957, r. T. Young, i. Van Johnson, Sean Connery) 18.00 Nanizanki: I predatori delLidolo d oro, 19.00 I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L ultimo colpo (pust., ZDA 1979, r. An-thony Dawson, i. Lee Van Cleef, Karen Black) 22.25 Nogomet '89: iz angleškega prvenstva, Liverpool-Arsenal 24.00 Film: Le ultime ore prima del mattino (krim., ZDA 1975, i. Rhonda Flemming) TELEFRIUU___________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: Medusa 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: La collana di vetro (kom., SZ 1980, i. Fraves Lussia) 16.00 Nanizanke: Le avven-ture di Charles Dickens, 17.00 Oranges & Lemons, 18.00 Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nanizanka: S. Francisco Off Limit 20.30 Film: Kean, genio e sregolatezza (kom., it. 1956, r-i. Vittorio Gassman, i. Anna Maria Ferrero) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Šport 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE • RTV Ljubljana 1 9.25 Otroška matineja: Živ Žav, nan. Nevarni zaliv (10. del, pon.) 10.45 Nad.: Boljše življenje (8. del) 11.30 Ansambli: Zadovoljni Kranjci 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: San Remo '89 13.40 Video strani 15.05 Video strani 15.15 Prisluhnimo tišini 15.55 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Jiri Sovak, 8. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Svobodna ženska (dram., It.-Fr. 1955, r. V. Cottafavi, i. Franpoise Christophe, Pierre Cressoy) 18.40 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV okno, dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 6. del) 21.20 Zdravo, vmes dnevnik 22.55 Inf. oddaja za goste iz tujine RTV Koper 11.00 Šport spektakel: Najzanimivejši športni dogodki (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: finale Flushing Meadows 1981 (pon.) 18.00 Mednarodni nogomet (tekma) 20.30 Mednarodni nogomet (tekma) 22.15 TVD Novice 22.25 Tenis: finale Flushing Meadovvs 1981 (povzetki) RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani 12.15 Koncert za Karaj ana (prenos iz Salzburga) 14.20 Avtomobilizem Fl: VN Nemčije 16.20 DP v atletiki 19.30 Dnevnik 29.55 Premor, 20.00 Žarišče 20.35 Dok.: Organizirani kriminal 21.25 Mali koncert 21.40 Oddaja o kulturi 22.10 Reportaža o nogometu: Olimpi-ja-Vojvodina in Borac-Partizan 23.10 Športni pregled RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Bučno seme (r. Marko Sosič); 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brustola; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska kriminalka: Zgodilo se je v operi (Jožko Lukeš); 19.20 Napoved in zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko popoldne; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Alain Prost »Profesor« Alain Prost, kot ga spoštljivo imenujejo v sicer neizprosnem svetu formule ena, svoje kolege, tudi timskega (ne)to-variša Senno, še vedno lahko uči, kako je treba upravljati vse hitrejše bolide. Kako naj tudi ne bi, če vemo, da je po številu dobljenih Velikih nagrad z 38 zmagami daleč pred vsemi aktivnimi in neaktivnimi piloti in je vprašanje, ali bo kdo v prihodnosti sploh lahko še tako uspešen. VN ZRN v Hockenheimu bo že njegova 146. V formuli ena je debitiral leta 1980 na VN Argentine, ko je bil star šele 25 let. Že takrat je tekmoval za McLaren, h kateremu se je vrnil leta 1984 po dveh sezonah, v katerih je tekmoval za Renault. Danes bo na posebni lestvici vseh časov po številu nastopov na sedmem mestu dohitel Argentinca Reutemanna, do konca sezone pa bo prehitel še VVatsona. Od aktivnih tekmovalcev imata za sabo več Velikih nagrad le Italijan Patrese in Brazilec Piguet. Čeprav je bil že dvakrat svetovni prvak (1986 in 1987) Prost še ni iztrošil vseh svojih energij in po prvem delu letošnje sezone premočno vodi na skupnem vrstnem redu pilotov, čeprav je začetek obetal lahko zmago rivala Senne. Prednost dvajsetih točk izkušenemu in skoraj nezmotljivemu Proštu menda že zadošča, vsak novi spodrsljaj pa je za Senno lahko usoden. Francoski tekmovalec trdi, da je brazilski as v Hockenheimu favorit. Preostale proge pa naj bi bile znova bolj naklonjene njemu. Skratka, Prost je prepričan, da se mu tretji naslov tokrat res ne bo izmuznil. Ali je res tako, pa se bodo lahko gledalci prepričali že danes, kajti z novo zmago Prosta bi bilo menda že vse odločeno... SOGNI PROIBITI — The Private Life of VValter Mitty — Zasebno življenje VValterja Mittyja, ZDA 1947. V nedeljo, 30. julija, ob 14. uri, na RAI 1. Komični film. V »primerjalnem ciklusu«, ki ga RAI 1 posveča ameriškim in italijanskim zvezdnikom, je spet na vrsti ekstravagantni komik Danny Kaye. Tokrat predstavlja Kaye lik poprečnega Amerikanca, ki si domišlja, da pooseblja razne hollywoodske arhetipe. Sramežljivi časopisni lektor, ki ga mati in zaročenka morita s svojimi zahtevami, sanja z odprtimi očmi, da postane slavni zdravnik, junaški letalec, kavboj... Višek komičnega učinka pa doseže, ko vstopita v njegovo »mirno« življenje skrivnostna plavolaska in nevarni morilec. Zasebno življenje W. M., ki ga je režiser Norman McLeod posnel po delu ameriškega humorista J. Thurberja, velja za Kayevo najboljšo komedijo, tako zaradi učinkovito grajenega scenarija kot zaradi eksplozivno podanih gagov. z N\ VIDEO NOTES Oddaja:....v,:: »i,:::..« ' A Postaja:.............ta Ura:________ ___________,_L X____________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________ 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: II sogno dei Novak 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: L'isola degli Zombies (pust., ZDA 1932, r. Victor Hal-perin, i. Bela Lugosi, Madge Bel-lamy) 15.20 Sedem dni v parlamentu 15.50 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.50 Evropske pravljice 17.05 Mladinska oddaja: Big Estate! 18.05 Film: La mummia (srh., ZDA 1932, r. Karl Freund, i. Boris Kar-loff, Žita Johann) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: A faccia nuda (krim., ZDA 1984, r. Bryan Forbes, i. Roger Moore, Rod Steiger) 22.15 Dnevnik 22.25 Nadaljevanka: II sangue degli altri (3. in zadnji del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni | RAI 2______________________________I 11.30 Rubrika o protestantizmu 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.30 Film: L'avventuriero di New Orleans (dram., ZDA 1951, r. VVilli-am Marshall, i. Errol Flynn, Micheline Prešle) 18.00 Videocomic 18.30 Šport, nato nan. Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L’ispettore Derrick 21.35 Gledališče na RAI 2: Ti ho spo- sato per allegria (N. Ginzburg, r. C. Battistoni, i. Giampiero Bian-chi, Maria Chiara Mazzari) 23.05 Dnevnik - nocoj 23.15 Nagrade Leonardo Da Vinci 23.55 Nočni dnevnik 0.05 Film: II vizio e la notte (krim., Fr. 1958, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin, Danielle Darrieux) RAI 3 13.00 Avtomobilizem (iz Potenze) 13.30 IP v atletiki (iz Campolieta) 14.00 Deželne vesti 14.10 Košarka: finale za Junior Cup (iz Bormia) 14.40 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Franco Zeffirelli 15.25 Film: Tutte le sere alle nove (dram., VB 1967, r. Jack Clayton, i. Dirk Bogarde, John Gugolka) 17.10 Film: Lui e lei (kom., ZDA 1952, r. George Cukor, i. Spencer Tra-cy, Katharine Hepburn) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & do-mani (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik nocoj 22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Garavaglia) 23.05 Avtorska TV: Sergio Zavoli -Rommel, un caso di coscienza 0.05 Nočni dnevnik 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Dvojica Lavia-Guerritore za nagrade Da Vinci Po nedeljskem varieteju ob zaključku filmskega festivala v Ta-ormini je nocoj na vrsti posebna oddaja ob podeljevanju nagrad Leonardo da Vinci. Neposredni prenos iz milanske Scale (ob 23.15 na RAI 2) bosta vodila Monica Guerritore in Gabriele Lavia (na sliki). Častni gost večera je režiser Michelangelo Antonioni. Priznanja prejmejo najzanimivejše video stvaritve, pri katerih so avtorji v filmski ali tv produkciji uporabili nove tehnologije. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Selvaggio e il vento (dram., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Anthony Ouinn) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: II re di Hong Kong (2. del) 22.15 Kviz: Il gioco dei nove 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.25 Film: Una scelta utile (dram., ZDA 1972, r. Bernard Kowalsky, i. Leif Erickson) 2.00 Nanizanka: Mannix 2.25 Evropska TV brez meja RETE 4_____________ 8.10 Nanizanka: In časa Lawrence 9.00 Film: Il diavolo va in collegio (kom., It. 1943, r. Jean Boyer) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nan.: Storie di vita 17.00 Film: Lettere smarrite (kom., ZDA 1973, r. Gene Nelson, i. John Forsythe, Paul Krasny) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: L'amiraglio e uno strano pešce (fant., ZDA 1964, r. Arthur Lubin, i. Don Knotts, Carole Cook) 22.23 Film: Casotto (kom., It. 1977, r. Sergio Citti, i. Catherine Deneuve) 0.30 Nanizanki: Agente speciale, 1.30 Ironside ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvis-how 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Hot dog (kom., ZDA 1984, r. Peter Markle, i. Patrick Ho-user, Tracy Smith) 22.15 Nanizanki: Starsky and Hutch, 23.15 Brothers 23.45 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 0.15 Nanizanke: Taxi, 0.45 Kung-fu, 1.45 Giudice di notte ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Gli eroi del West (kom., It. 1964, r. Steno, i. Walter Chiari, Rai-mondo Vianello) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: I classici dell'erotismo 23.30 TV film: Il nemico dei Kennedy (krim., ZDA, r. Michael 0'HerIihy) TMC___________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: La rivale di mia moglie (kom., VB 1953, r. Henry Cornelius, i. Dinah Sheridan) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La furia dei Bas- kerville (krim., VB 1959, r. Terence Fisher, i. Peter Kushing, Christopher Lee) 22.10 Nanizanka: Ray Brad-bury presenta 23.45 Vesti in šport 24.00 Film: Premonizione (srh., ZDA 1976, r. Robert Allen Schnitzer) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: L ere- dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Naufraghi 20.30 Film: Concerto alla fine dellestate (dram., r. Frantisek Vlačil, i. Vinklar Hlavackova, Svatopluk Benes) 22.30 Nanizanka: S. Francisco of limit 23.30 Dnevnik 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nadaljevanka Težko breme, 17.30 nanizanka Samo bedaki in konji 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Zrcalo tedna, 18.25 Naš utrip 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Drevo, 18.55 lutke Zlatarjevo zlato (4. del) 19.10 Video strani 19.15 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Trideset konj (Vje-koslav Kaleb-Ivo Beršan, r. Mal-den Juran, i. Boris Dvornik, Sven Lasta) 21.20 Kulturna oddaja: Osmi dan 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.25 Poletna noč, vmes nadaljevanka Posvečen umor (1. del) in nanizanka Alo, Alo (9. del) 1.25 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar) 14.10 Košarka NBA 16.00 Šport spektakel: košarka NCAA Missouri-Syracuse, rugby New South Wales-Wellington 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mednarodni informativni tednik: Settegiorni 20.30 Košarka NBA 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) RTV Ljubljana 2________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 19.55 Premor, 20.05 Žarišče 20.35 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja (8. odd.) 21.05 Izobr. oddaja: Umiranje voda 21.30 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Miinchhausna (1. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Želinjska dekleta PD Lipa (vodi Sonja Kuchling); 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z instrumentalnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU LA MUMMIA — The Mummy — Mumija, ZDA 1932. V ponedeljek, 31. julija, ob 18.05, na RAI 1. Filmska grozljivka. Branje staroegipčanskega papirusa prikliče spet k življenju balzamirano mumijo visokega egipčanskega svečenika Im-Ho-Tepa, ki je umrl pred več tisočletji. Oživela mumija zbeži s čudežnim besedilom v puščavo in se spet pojavi po 10 letih »v koži« znanstvenika Ardatha Beya na čelu angleške ekspedicije, ki raziskuje grobnico egipčanske princese Anck-Es-En-Amon. Bey pripoveduje lepi Helen svojo zagonetno dvojno zgodbo: kako je kot svečenik Im-Ho-Tep bil zaljubljen v umrlo princeso in kako jo je skušal oživeti z branjem čudežnega besedila. Kar mu ni uspelo uresničiti tedaj, ker so ga živega zazidali v piramido, bo poskusil sedaj, po več tisočletjih čakanja... Režiser te klasične grozljivke je Nemec Karl Freund, presunljivi interpret mumije in Beya pa je Boris Karloff, nepozabni hollywoodski Frankenstein. MODA TA HIP Glavo za slavo Splošno znano je, da se je treba za slavo in uspeh več ali manj žrtvovati. Pretresljivo dolg pa je seznam znanih osebnosti, ki so za svoje umetniške dosežke »morali« plačati z življenjem. Zadnja od teh je 21-letna igralka Rebecca Schaffer, na katero je streljal neuravnovešeni občudovalec. Podobnih primerov se je v ZDA zvrstilo kar precej. Leta 1980 je Mark Chapman streljal na Johna Lennona (na sliki z ženo Yoko Ono), medtem ko se je nesrečnež sprehajal po ne-wyorški ulici. Leto pozneje je John Hinc-kley težko ranil predsednika in bivšega zvezdnika Ronalda Reagana: ko so ga zasliševali, je svoje dejanje utemeljil, češ da je hotel pritegniti pozornost igralke Jody Poster. Kljub strogim kaznim, ki jih v ZDA prisojajo za tovrstne zločine, je nevarnost še vedno prisotna. Ne oborožena telesna straža ne poglobljena psihološka analiza ne uspeta zaustaviti neuravnovešenega občudovalca. 26-letni ženski so pred kratkim nadeli lisice, ker je igralcu Michaelu J. Foxu poslala 5.000 pisem, v katerih mu je grozila s smrtjo, če se ne bo ločil od svoje soproge. Umsko prizadet moški tvega električni stol, ker je osumljen, da je decembra lani ubil dve straži, ki mu nista dovolili v garderobo igralca Michaela Londona. Žrtve tovrstnega »občudovanja« so tudi rock zvezdniki: v Michaela Jacksona strastno zaljubljena 41-letna tajnica bo 30 mesecev tičala v zaporu, ker je pevca nadlegovala na domu in vsem pripovedovala, da je njegova žena. Del odgovornosti pa imajo pri tem tudi zvezdniki sami. Po mnenju ameriških psihologov so nevarni predvsem odgovori, ki jih v imenu slavnih osebnosti pošiljajo kar tajnice ali managerji. Na ta način se neuravnovešenemu občudovalcu zdi, da je s svojim idolom navezal oseben stik. Ob neizbežnem razočaranju pa se občudovanje sprevrže v življenjsko nevarno sovraštvo. C A VIDEO NOTES Oddaja: L..,.____;....... Postaja: .....................- Ura: J_________________________ X________________________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: II sogno dei Novak 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: II conguistatore di Corinto (zgod., It. 1961, r. Mario Costa, i. Jacgues Sernas, Gianna Maria Canale) 15.30 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.30 Mladinska oddaja: Big Estate 17.30 Danes v parlamentu 17.35 Film: Ursus gladiatore ribelle (zgod., It. 1963, r. Domenico Pao-lella, i. Dan Vadiš, Jose Greci) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dok. oddaja: Kvark - posebnosti 21.20 Film: Ad ogni costo (krim., It. 1968, r. Giuliano Montaldo, i. Ja-net Leigh, Klaus Kinski), vmes (ob 22.40) dnevnik 23.25 TV film: Chateauvallon (dram., Fr. 1984, r. Planchon-Friedman, i. Luc Merenda, 5. del) 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 12.00 Nanizanka: Monopoli 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: OSS 117 minaccia Bangkok (krim., Fr. 1964, r. Andre Hunebelle, i. Kerwin Matthews) 18.15 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: A distanza ravvicinata (dram., ZDA 1986, r. James Fo-ley, i. Sean Penn, Christopher VValken) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.25 Nočni dnevnik 23.35 Poletni International DOC Club 0.05 Film: Lettera da una sconosciuta (dram., ZDA 1948, r. Max Op-htils, i. Joan Fontaine) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Monica Vitti 15.15 Off-shore (iz Viareggia) 15.45 Kolesarstvo: Pokal Placci (iz San Marina) 16.30 Dok. oddaja: Drobci 16.40 Film: Špara alla luna (dram., ZDA 1982, r. Alan Parker, i. Albert Finney, Diane Keaton) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Inf. oddaja: Allarme in citta 21.25 Variete: Grillo turista per caso 22.30 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.05 Avtorska TV: Sergio Zavoli - Saul Steinberg 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Tudi DOC glasba za vroče noči pred ekranom Na male zaslone se tudi v pasje vročih večerih vrača slavni International DOC Club (ob 23.35 na RAI 2). Tokrat - kot se pač spodobi - v poletni preobleki. Razen tega pa ni v bistvu nič novega ali, bolje povedano, vse je po dobri, stari in dovolj zanesljivi navadi. Med nocojšnjimi gosti so Gianna Nannini (na sliki), Joe Cocker, Gutter Brothers, Consiglia Licciardi, Jimmv Cliff in Fausto Leali. Tudi poletni DOC seveda vodita Gege Telesforo in Monica Nannini! ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: II ricatto piu vile (dram., ZDA 1956, r. Alex Segal, i. Glenn Ford, Donna Reed) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: L uomo dai sette capestri (vestern, ZDA 1972, r. John Huston, i. Paul Newman, Ava Gardner) 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Formula 1 - Nel-1'inferno del Grand Prix (dram., It. 1970, r. Guido Malatesta, i. Brad Harris) RETE 4_____________ 8.10 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.05 Film: Botta e risposta (kom., It. 1949, r. Mario Soldati, i. Nino Taran-to) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Film: Tradimento (dram., ZDA 1947, r. Gorddn Hessler, i Amanda Blake) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Italian Secret Service (kom., It. 1968, r. Luigi Comencini, i Nono Manfredi, Ga-stone Moschin) 22.30 Film: I giovani fucili del Texas (vestern, ZDA 1962, r. Maury Dexter, i. James Mit-chum, Alan Ladd) O.o5 Nanizanke: Agente speciale, 1.05 Ironside, 2.05 Adam 12 ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar 22.30 Nan.: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.30 Nanizanki: Taxi, 1.00 Starman ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Fitzcarraldo (pust., NDR 1981, r. Werner Hercog, i. Klaus Kinski, Claudia Cardinale) 23.30 Varieteja: Telemeno, 23.45 Le notti del gran-de cocomero TMC___________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: La setta del tre K (dram., ZDA 1950, r. Stewart Heisler, i. GingerRogers) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: II magnifico Bobo (kom., ZDA 1976, r. Robert Parrish, i. Peter Sellers, Britt Ek-land) 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: II mistero della signora Gabbler (dram., VB 1975, r. Tre-vor Nunn, i. Glenda Jackson, Peter Eyre) TELEFRIULI_________ 11.30 Nan.: Orange & Le-mons, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nanizanke: S. Francisco Of Limit, 21.30 II ri-torno del Santo, 22.30 Angoscia_ 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE FILM TEDNA RTV Ljubljana 1_______________] 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.): nad. Posvečen Umor, 17.30 nan. Alo alo 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Karies - Zobna gniloba 18.30 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čaru le - Čudežni šopek, 18.35 Pisani svet - Fadil 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Victor Lanoux, Ma-rie-Jose Nat, Jeane Manson, Jean Sorel, 6. in zadnji del) 21.05 Opera: Komedija na mostu (glasba Bohuslava Martinuj a) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Posvečen umor (2. del) in nan. Nenavadne zgodbe (9. del) 1.20 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base 14.10 Košarka NBA 16.00 Šport spektakel: am. nogomet NFL Chicago-San Francisco, NCAA Purdue-Washington 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: evropski pokali, Stutt-gart-Napoli 22.15 TVD Novice 22.25 Oddaja o Napoliju 23.00 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki RTV Ljubljana 2______________ 18.30 Beograjski TV spored 19.30’ Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Resna glasba: Gala koncert baletnih umetnikov 20.45 Žrebanje lota 20.50 Dokumentarna oddaja: Voditelji neuvrščenih - Nehru 21.35 Poletni magazin • RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Dogo-doviščine barona Munchhausna (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sintonije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje, 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Drama: Boginja iz Sesljanskega zaliva (5. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 20.34 Glasba; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis - dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Su-perpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Fitzcarraldo ZRN 1982 Režija in scenarij: Werner Herzog □ Fotografija: Thomas Mauch □ Montaža: Be-ate Mainka-Jellinghaus □ Glasba: Popol Vuh □ Igrajo: Klaus Kinski, Jose Lewgoy, Claudia Cardinale, Miguel Angel Fuen-tes, Paul Hittscher V torek, 1. 8., ob 20.45, na Odeon. Pustolovski film. Pustolovec Fitzcarraldo (Klaus Kinski), ki se strastno navdušuje nad opero in obožuje petje tenorja Carusa, hoče zgraditi njemu na čast veliko operno gledališče sredi amazonskega pragozda. Za uresničitev te megalomanske zamisli načrtuje Fitzcarraldo izredno ambiciozen in »neuresničljiv« podvig: z veliko tovorno ladjo namerava pluti proti rečnemu toku, po nevarnih brzicah in celo preko nepremostljive gore do velike plantaže kavčuka. S prodajo dragocene surovine naj bi finansiral »nori« projekt... Na težavnem potovanju naleti na neštete težave in zapreke, od nezaupanja in sovraštva vraževernih domorodcev do vsakovrstnih naravnih katastrof. Tako se njegova ladja vrne prazna, a Carusov patetični glas bo vseeno zadonel v Fitzcarraldovem divjem kraljestvu. Film se včasih stika z resničnostjo. To se je zgodilo tudi s Herzogovim filmom, ko je proizvodni proces predstavljal pravzaprav večjo pustolovščino kot film sam. Herzog se je namučil s številnimi težavami (od zamenjave protagonista Jasona Robardsa s pri-ljubljenim-osovraženim Kinskijem do težkega odnosa z Indiosi), porabil nad 8 milijard lir in delal 4 leta na projektu, ki ni izpolnil vseh pričakovanj. L/UOMO D Al 7 CAPESTRI — The Life and Time of Judge Roy Bean —-Življenje in čas sodnika Roya Beana, ZDA 1972. V torek, 1. avgusta, ob 20.30, na Canale 5. Vestern. John Huston je enega od svojih dveh vesternov posvetil legendarnemu liku sodnika Roya Beana, ki je po krvavi roparski karieri postal gostilničar v teksaški vasici Langtry in zaslovel po celem Westu kot svojevrsten sodnik. Izza svojega saloonskega pulta je namreč upravljal pravico na precej muhast način, včasih naivno prizanesljivo, drugič pa neizprosno kruto. Popularnega junaka vesternske epopeje so že večkrat predstavili na TV ekranu in v filmu. Najbolj posrečen je bil lik vesternskega veterana VValterja Brennana v Wylerjevem L'uo-mo del West iz leta 1940, Huston pa je s pomočjo Paula Newmana sestavil nekakšno epsko-satirično variacijo na temo, v kateri je dovolj ironije in domotožja, groteske in fantastike, liričnega in realističnega naboja. f \ VIDEO NOTES Oddaja: j:....Al vL 'v;; Postaja:_______________ Ura:___________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: II sogno dei Novak 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: La donna di platino (kom., ZDA 1931, r. Frank Capra, i. Jean Harlow, Robert Williams) 15.40 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.35 Evropske pravljice 16.50 Mladinska oddaja: Big Estate 17.50 Danes v parlamentu 17.55 Film: La follia della metropoli (kom., ZDA 1932, r. Frank Capra, i. VValter Huston, Constance Cummings) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo -II vendicatore 21.30 Variete: C era una volta... io Renato Rascel 22.30 Dnevnik 22.40 Šport v sredo: mednarodni atletski miting 0.10 Dnevnik - danes v parlamentu 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 12.00 Nanizanka: Monopoli 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.20 Film: Tamango (pust., It.-Fr. 1958, r. John Berry, i. Dorothy Dandridge, Kurd Jurgens) 18.00 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: La rabbia degli angeli (dram., ZDA 1985, r. Buzz Kulik, i. Jaclyn Smith, Ken Howard, 1. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.05 Nočni dnevnik 23.15 Reportaža: Druga polovica noči 23.45 Film: La polizia chiede aiuto (klim., It. 1974, r. M. Dallamano, i. Claudio Cassinelli) RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Pippo Baudo 15.10 Film: Park Row (pust., ZDA 1952, r. Samuel Fuller, i. Gene Evans) 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.05 Film: Sapore di miele (dram., VB. 1961, r. Tony Richardson, i. Rita Tushingam, Dora Bryan)) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Le mille e una notte (fant., ZDA 1942, r. John Ravvlins, i. Maria Montez, Sabu, John Hall) 21.55 Večerni dnevnik 22.00 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.30 Avtorska TV: Sergio Zavoli -Ouattro servizi di cronaca 23.45 Nočni dnevnik 24.00 Nočna glasba: Handlov Koncert v g-molu za orgle in orkester (dir. Charles Farncombe) 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE ■ V pustolovskem iskanju bojevitih žensk S kakšnimi občutki je Francesco Orellana pred več kot štiristo leti odkril, da v amazonskem pragozdu živi pleme samih žensk? Verjetno ga je oblil mrzel pot, saj je civilizirana Evropa sredi 16. stoletja še doživeto odigravala svoj lov na čarovnice, Orellana pa je v tej južnoameriški divjini doživel pravo bojno zasedo. Podobno vprašanje so si postavili uredniki niza Jonathan in se tako odpravili na pustolovsko odkrivanje bojevitih Amazonk (ob 24. uri na Italia 1). • ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: I clandestini della frontiera (dram., ZDA 1957, r. J. Hay-den, i. Mel Ferrer) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: 11 massacro di Tombstone (vestern, ZDA 1952, r. Robert Springsteen, i. Vaugh Monroe) RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.00 Film: La vena d'oro (kom., It. 1955, r. Mau-ro Bolognini, i. Martha Toren) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nan.: Storie di vita 17.00 Film: Messaggio a mia figlia (dram., ZDA 1973, r. Robert Lewis, i. Martin Sheen) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: LTnferno som-merso (pust., ZDA 1979, r. Irwin Allen, i. Michael Caine, Sally Field) 22.40 Film: Piano... piano dolce Carlotta (srh., ZDA 1964, r. Robert Al-drich, i. Bette Davis, Olivia De Havilland) 1.10 Nanizanki: Agente speciale, 2.10 Ironside j ITALIA 1_______________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanke: Scuola di football, 22.30 Starsky and Hutch, 23.30 Brothers 24-00 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.30 Nanizanki: Taxi, 1.00 Starman ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Attenti a guei due... ultimo appunta-mento (pust., VB-ZDA 1970, r. Dearden-Nor-ma, i. Roger Moore, Tony Curtis) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Keoma (vestern, It. 1976, r. Enzo Castel-lari, i. Franco Nero) TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli Arizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Stringimi forte fra le tue braccia (voj- ni. ZDA 1951, r. Michael Curtis, i. VVilliam Holden) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La sottana di fer- ro (kom., VB 1956,- r. Ralph Thomas, i. Bob Hope, Katharine Hepburn) 22.20 Znanstveni tednik: Galileo 22.55 Vesti nocoj 23.10 Šport nocoj 24.00 Film: Missione finale (dram., ZDA 1984, r. Ciro Santiago, i. Richard Young) TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Oranges & Le-mons, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Diagnosi - morte (krim., ČSSR 1979, r. P. Schulhoff. R. Hrusin-ski, V. Besser) 22.00 Nanizanka: Angoscia 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • RTV Ljubljana 1 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.): nadaljevanka Posvečen umor, 17.30 nanizanka Nenavadne zgodbe 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Zabavnoglasbena oddaja 18.40 Spored za otroke in mlade: Akvarij, 18.55 lutkovna igrica Robin in Rozi - Potovanje k Riu Grande 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Naprej Francozi (dram., Fr. 1964, r.-i. Robert Dhe-ry, i. Colette Brosset, Diana Dors, Jean Lefebvre) 21.40 Mali koncert 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Posvečen umor (3. del) in nadaljevanka Hooperman (9. del) 1.10 Video strani RTV Koper___________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (pon.) 14.10 Nogomet: Stuttgart-Napoli (Pon.) 16.00 Šport spektakel: wrestling AWA, košarka NBA Philadelphia-Por-tland 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Odbojka: finale Super pokala, Maxicono Parma-CSKA Moskva (pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) RTV Ljubljana 2________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Glasbena oddaja: Kdo je morje 20.30 Svet poroča 21.30 Poročila 21.35 Znanstveni forum ■ RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Miinchbausna (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Lit. podobe: Spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Svet družine; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Dis-co scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Pop Top BABY BLUE Legenda slovenske pop glasbe se nadaljuje, čeprav se ji ne piše srečen konec. Večkrat sem v tej rubriki obravnaval razne Lojtrce in Debele deklce, Mandarine in pomaranče, pa kaj ko pop glasba v Sloveniji ne ponuja drugega! Glasba, ki jo lahko vsak dan poslušamo po radiu, je morda melodična in prijetna, vendar naj bo jasno, da to ni nikakršna pop glasba, ampak zgolj golo obujanje slavne preteklosti narodno-zabav-ne glasbe, katere nosilec je še vedno Avsenik s sebi podobnimi, nikakor pa ne Don Juan, ki si za pop naziv privošči harmoniko in tipični narodni ritem. Prav zato mislim, da so med skupinami, ki sestavljajo ta album, Pop Design daleč najboljši in da je njihova zmaga na osrednjem slovenskem festivalu Pop Delavnica, popolnoma zaslužena. Na tej kaseti se pojavljajo še skupine Magnet, Don Juan, Big Ben, Kristali, nato pa še Čudežna polja s pesmijo Sam sem ostal iz zadnjega albuma in Mada Arh, ki je naenkrat postala »kakor led in ogenj«. Pesmi v albumu so: Baby Blue, Hvala ti mama, Ljubim te, Nocoj spati ne morem, Odhajam v Life, Povrnem se čez leto dni, Macho-Macho, Potujem drugam, Kakor led in ogenj, Kdo ti sedaj krade čas, Sam sem ostal. LA DONNA Dl PLATINO — Platinam Blonde — Platinasta plavolaska, ZDA 1931. V sredo, 2. avgusta, ob 14.10, na RAI 1. Filmska komedija. To je ena od prvih komedij, s katerimi je v 30. letih pri ameriški publiki zaslovel italijansko-ameriški režiser Frank Capra. Uspešni časnikar ljubi hkrati dve ženski: ena je gosposko prefinjena, druga pa skoraj vulgarna, a ima izredne platinasto plave lase... Pooseblja jo čudovita hollywoodska zvezda Jean Harlow, ki se je uveljavila prav s tem filmom in katere pravo ime je Harlean Carpenter (1911-37). To je ena od očarljivih hollywoodskih »usodnih žensk«, kot sta bili Marilyn Monroe ali Rita Hayworth, ki so se znale z dobro mero samoironije oddaljiti od šablonskih likov. Svoje največje uspešnice je posnela s Clarkom Gableom - Lo schiaffo, L uomo che voglio, Sui mari della Cina, Gelosia in Saratoga, ki bo na sporedu v četrtek, ob 15.10, na RAI 3. c \ VIDEO NOTES Oddaja:........ Postaja:_______________ Ura:_________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV RAI 1 RAI 2 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Rapsodia (dram., ZDA 1954, r. Charles Vidor, i. Vittorio Gassman, Elizabeth Taylor) 16.05 Evropske pravljice 16.25 Mladinska oddaja: Big E State 17.20 Danes v parlamentu 17.25 Nogomet: za Memorial Baretti, Sampdoria-ZDA (iz Saint Vincenta) 19.15 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: za Memorial Baretti, Roma-Fiorentina (iz Aoste) 22.15 Dnevnik 22.35 Film: I vivi e i morti (srh., ZDA 1960, r. Roger Corman, i. Vincent Priče, Mark Damon) 23.50 Euronote (vodijo Gianfranco Agus, Awanagana, Valerio Me-rola in Roberto Onofri) 0.30 Nočni dnevnik 0.45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 12.00 Nanizanka: Monopoli 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Naniznaka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.25 Iz parlamenta 16.30 Film: Un treno e fermo a Barlino (dram., ZRN 1965, r. Rolf Haed-rich, i. Jose Ferrer, Sean Flynn) 18.00 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: La rabbia degli angeli (2. in zadnji del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Variete: Improvvisando '89 22.55 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: II nemico invisibile (krim., ZDA 1934, r. Eugene Forde, i. VVarner Oland, Drue Leyton) MREŽE ■ RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Lea Massari 15.10 Film: Saratoga (dram., ZDA 1937, r. Jack Conway, i. Jean Harlovv, Clark Gable) 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.45 Film: 42.a strada (glas., ZDA 1933, r. Lloyd Bacon, i. VVarner Baxter, Ginger Rogers) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik, vreme, deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Eneida (r. Franco Rossi, i. Giulio Brogi, Olga Kar-latos, 3. in 4. del) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.25 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.55 Avtorska TV: Sergio Zavoli -Unora e mezza con il regista di Otto e mezzo 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Nočna glasba: Mozartova Nočna serenada K 525 (dir. Karl Bohm) 0.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE • Lagodno dopustniško vzdušje preplavilo ekran Nocojšnji sporedi res ne ponujajo razburljivih novosti. Poleg Berlusconijevih filmov in varieteja se v prvem večernem pasu na RAI 1 začenja nogometni Memorial Baretti, na RAI 2 se zaključuje tv film La rabbia degli angeli, RAI 3 pa nam ponuja drugi del Eneje-vega epa. Pozneje morda izstopa variete Improvvisando '89 (ob 22.15 na RAI 2), v katerem bo nastopil tudi Francesco Di Giacomo (na sliki), nekdanji lider skupine Banco, sedaj pa samostojni ustvarjalec. ■ ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Donne verso l'i- gnoto (vestern, ZDA 1951, r. VVilliam Wellman, i. Robert Taylor) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Kviz: 11 gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Film: Rock n Roli con-nection (glas., Fr., r. i. Jean Couturier) 8.05 Nanizanka: In časa Lawrence 9.15 Film: Amaramente (dram., It. 1956, r. Luigi Capuano, i. Otello Toso, Lia Cancellieri) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: California 15.25 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.30 Nanizanka: Storie di vita 16.35 Film: I perfetti gentil-uomini (kom., ZDA, 1978, r. Jackie Cooper, i. Ruth Gordon, Lau-ren Bacall) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Rocambole (pust., It. 1963, r. Bernard Borderie, i. CHanning Pollock, Hedy VVessel) 22.15 Film: La notte brava del soldato Jonathan (dram., ZDA 1971, r. Don Siegal, i. Clint Eastwood, Geraldine Page) 0.10 Nanizanki: Agente speciale, 1.05 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: King Kong (pust., ZDA 1976, r. John Giullermin, i. Jeff Bridges, Jessica Lane) 22.50 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.40 Brothers 1.10 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.40 Nanizanki: Taxi, 1.10 Starman ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Fronto ad ucci-dere (krim., It. 1976, r. Franco Prosperi, i. Ray Lovelock, Elke Som-mer) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delLArizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Lobo 16.00 Film: Il collegio piu pazzo del mondo (kom., VB 1980, r. Frank Launder, i. She-ila Hancock) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Acgua alla gola (krim, VB 1957, r. Michael Anderson, i. Richard Todd, Ann Bax-ter) 22.10 Morski športi 22.45 Vesti in šport 24.00 Film: Viva o morta (krim., ZDA 1977, r. Lou Antonio, i. Andy Griffith) TELEFRIIILI_________ 11.30 Nan.: Orange & Le-mons, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Storia di Anna (1. del) 22.00 Dok. oddaja: Pan 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.): nad. Posvečen umor, 17.35 nan. Hooperman 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (9. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Župan in Veurna (Georges Simenon, scenarij Johan Boonen, r. Dre Poppe, i. Ward De Ravet, Dora Van der Groen, 1. del) 21.00 Zabavna oddaja: Naše eso štrb-ske plešo (v sod. s slovaško TV) 22.25 Dnevnik in Vreme 22.45 Inf. oddaja za goste in tujine 22.50 Poletna noč, vmes nad. Posvečen umor (zadnji del) in nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (9. del) 1.50 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok.: Čampo base (pon.) 14.10 Odbojka: finale Super pokala (pon.) 16.00 Šport spektakel: rugby Auc-kland-Queensland, CBA Tulsa-Rockford Lightening 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: Milan-Steaua (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Posebna oddaja o Milanu 23.00 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona, povzetki) RTV Ljubljana 2________________ 18.55 Čas, ki živi: Izvir 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Zabavnoglasbena oddaja: Fluid 20.45 Poročila, 20.50 Odprta knjiga 23.20 Umetniški večer 23.20 Reportaža: Skoki s starega mostu (iz Mostarja) • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Munchhausna (4. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v CD: Simf. orkester RTV, dir. Marko Munih, violinistka Jasna Maksimovič; 11.35 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05'Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Neutrudni Costanzo Z vidnim zadovoljstvom in običajnim brkatim nasmehom je Maurizio Costanzo oznanil svoje velenačrte za prihodnjo sezono. Prav v teh dneh je namreč prevzel upravljanje rimskega gledališča Parioli in tako postal tudi njegov umetniški vodja. Neutrudni Berlusconijev konferansje, ki vsak večer prav v gledališču Parioli snema za Canale 5 svoj Maurizio Costanzo Show, trdi, da je mogoče televizijski način prenesti tudi v gledališki milje. Tako bo Parioli že v začetku novembra, ko je predvidena uradna otvoritev sezone, postal nekakšen »odprti prostor« za vse želje in okuse, v katerem se bo vsak dan, od jutra do večera, nekaj dogajalo. Razdelitev dnevnega sporeda takoj spominja na tv načrtovanje oddaj. Jutro bo posvečeno mlajšemu občistvu, predvsem dijakom nižjih srednjih šol. V popoldanskih urah bodo na sporedu v glavnem recitali za odraslo mladino (Costanzo si jih zamišlja kot nakakšno kakovostno obujanje glasbene polpreteklosti). V večernem pasu, takoj po snemanju varieteja za mali ekran, bo takorekoč prišel do izraza »pravi« gledališki trenutek z dramskimi, komičnimi in melodramskimi deli. Costanzov dan pa se bo zaključil šele z nočnim spektaklom, ki bo tematsko označeval razne dneve v tednu, nekako tako kot na malih ekranih. Naj mimogrede omenimo, da je Costanzo pravkar tretjič podaljšal svojo pogodbo z Berlusconijem. »Z RAI imam sicer odlične odnose, vendar mi delo na zasebnih tv mrežah dovoljuje veliko več prostosti.« OUARANTADUESIMA STRADA — Fortysecond Street — Dvainštirideseta cesta, ZDA 1933. V četrtek, 3. avgusta, ob 16.45, na RAI 3. Glasbeni film. Uspešna broadwayska igralka se ne more odločiti med ljubeznijo do resnega inženirja in gledališko kariero. Izbira jo zelo obremenjuje, dokler si ne zlomi noge, prav na predvečer važne predstave... Ob tem banalnem zapletu se seveda vrstijo zapletljaji, zmešnjave in nesporazumi, ki so pač prisotni pri vsaki broadwayski uprizoritvi, zgodbo pa dopolnjujejo čudoviti koreografski prizori in bleščeče »žive slike« smehljajočih se plesalk. Vse to sta na zelo posrečen način prenesla na platno režiser Lloyd Bacon in sloviti koreograf Busby Berkeley, ki je eden največjih soustvarjalcev ameriške glasbene komedije 30. in 40. let. Po njegovih koreografijah in filmih, od uspešnice Donne di lusso (1935) dalje, so se zgledovali mnogi kasnejši privrženci tega žanra. z A VIDEO NOTES Oddaja: _________ :__ Postaja: ............... Ura:____________________ \________________________J ITALIJANSK E TV MREŽE ■ RAI 1 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Topkapi (krim., ZDA 1963, r. Jules Dassin, i. Melina Merco-uri, Peter Ustinov) 16.10 Zanimivosti: Action Now 16.45 Mladinska oddaja: Big Estate 17.45 Danes v parlamentu 17.50 Film: Mancia competente (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lubitsch, i. Miriam Hopkins, Herbert Marshall) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Fuori servizio (dram., ZRN 1984, r. Carl Schenkel, i. Gotz George, VVolfgang Kieling) 22.00 Dnevnik 22.10 Rubrika: Cinema! 23.00 Nočni rock 23.30 Aktualno: Un'italiana per Miss Mondo (vodi Valerio Merola) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni I | RAI 2______________________________ 12.00 Nanizanka: Monopoli 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.25 Iz parlamenta 16.30 Film: Parigi e sempre Parigi (kom., It. 1951, r. Luciano Em-mer, i. Aldo Fabrizi, Lucia Bose) 18.05 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci) 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Nanizanka: Hill Street giorno e notte - Non ti ho mai promesso una rosa, Marvin 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: La gatta graffia (krim., Fr. 1960, r. Henry Decoin, i. Francoi-se Arnould, Horst Frank) RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Maurizio Costanzo 15.10 TV film: II prete rosso - Crona-che di basso brigantaggio (r. Gino Uršo) 15.40 Videofragmenti: Black and Blue 16.00 Film: West Side Story (glas., ZDA 1961, r. Robert Wise, i. Na-thalie Wood, Richard Beymer) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Possession (dram., Fr. 1981, r. Andrzey Zulawski, i. Isabelle Adjani, Sam Neill), vmes (ob 22.45) dnevnik 22.35 Aktualno: Volta pagina 23.15 Petkov boks 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Nočna glasba: Bachov Brandem-burški koncert št. 3 z dir. Har-noncourtom 0.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti Arhivska poslastica za Elvisove privržence Proti koncu drsi tudi tedensko tv srečanje z novostmi in redkostmi iz sveta rock glasbe. Sicer še vedno zanimivo živahno se tako izteka petkov Nočni rock, ki se bo po napovedih zaključil že prihodnji teden in se nato sjjet pojavil v naslednji sezoni. Nocojšnjo oddajo (ob 23. uri na RAI 1) se posebej priporočamo ljubiteljem »rock’n'rolla na Elvisov način«. Med predvidenimi prispevki je namreč tudi še ne objavljen posnetek s koncerta mitičnega Presleya (na sliki). ZASE B N E TV POSTAJE • CANALE5_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Rubrika: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: La grande neb-bia (dram., ZDA 1953, r.-i. Ida Lupino) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Una rotonda sulmare 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Costanzo Show Estate 0.45 Film: Organizzazione crimine (krim., ZDA 1974, r. John Flynn, i. Robert Duvall, Karen Black) RETE 4______________ 8.25 Nanizanka: In časa Lawrence 9.15 Film: La sceriffa dell -Oklahoma (vestern, ZDA 1952, r. Robert Springsteen, i. Judy Canova) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.10 Nanizanka: Storie di vita 16.35 Film: Un'amicizia pe-ricolosa (dram., ZDA 1982, r. Lamont Johnson, i. Beau Bridges, Carlos Brown) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Gente di notte (dram., ZDA 1945, r. Nunnally Johnson, i. Gregory Pečk, Rita Gam) 22.00 Film: L'urlo dei giganti (vojni, Šp.-It. 1968, r. Henry Mankievvicz, i. Jack Palance, Alberto De Mendoza) 23.50 Nanizanki: Agente speciale, 0.50 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Un esercito di cingue uomini (pust., It. 1969, r. Italo Zinga-relli, i. Bud Spencer, Peter Graves) 22.15 Nan.: Starsky & Hutch 23.05 Šport: Grand Prix 0.05 Nanizanki: Taxi, 1.35 Starman ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Napoli... serena-ta calibro 9 (dram., It. 1978, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola, Nick Jordan) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Forza Italia 24.00 Nanizanka: Foxfire TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delFArizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: II giudice Hor-ton (dram., ZDA 1976, i. Vera Miles, Arthur Hill) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-neladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Non c e pošto per i vigliacchi (vojni, ZDA 1967, r. Christian Nyby, i. Chad Everett, Gene Hackman) 22.25 TV film: II mistero del-la testa mozzata (3. del) 23.20 Vesti in šport 24.00 Film: I fratelli Dion (kom., ZDA 1974, r. Jack Starret, i. Stacy Keach) TELEFRIULI_________ 11.30 Nan.: Oranges & Le-mons, 12.30 Naufraghi 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: L'ere-dita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Storia di Anna 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Dnevnik, nato dražba 23.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________| 16.30 Poletna noč (pon.): nad. Posvečen umor, 17.25 nan. Leteči cirkus Montyja Pythona 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv - Mlada vidra (11. del), 18.40 Pesem današnjega trenutka - Istranova in brata Chinese 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno, dnevnik in vreme 20.05 Naše akcije 20.15 Dok.: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (4. del) 20.55 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 8. del) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera (N. Barber, r. Kevin Dobson, i. Christopher Bowen, Lewis Fainder, 1. del) 24.00 Film: Privid (krim., ZDA 1969, r. Walter Granman, i. Don Murray, Ray Milland, gene Tierney) | RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarec: Čampo base 14.10 Nogomet: Milan-Steaua (pon.) 16.00 Šport spektakel: hokej na ledu NHL Calgary—Montreal, dok. American Show - 1963 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: Amsterdamski turnir 22.15 TVD Novice 22.25 Nogomet: Amsterdamski turnir RTV Ljubljana 2 17.30 Poskuni satelitski penosi 19.00 Domači ansambli: Zadovoljni Kranjci (pon.) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Indijska glasba 21.00 Poročila 21.05 Skupščinska kronika 21.25 En avtor, en film: Kakšna bi morala biti zima 21.45 Film: Divje jagode 23.15 Poskusni satelitski prenosi • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Munchhausna (5. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v CD: Simf. orkester RTV, dir. Adrian Gnam, oboist Božo Rogelja; 11.40 Pisani listi, 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU ZANIMIVOST Največ 30 milijonov Pot do slave običajno ni prav lahka, še posebno ne za operne pevce, ki v bleščečem umetniškem svetu tudi niso največji zvezdniki, čeprav se nekateri med njimi uspejo povzpeti na Olimp najslavnejših. Če samo pomislimo na naporen in predvsem dolgoletni študij, na vsakodnevno vadenje in na vse nevarnosti, ki vsak dan sproti ogrožajo njihovo dragoceno grlo, nam je kmalu jasno, da spadajo pravzaprav v kategorijo garačev. Na opernih odrih pa so res nekakšni bogovi, ki se dvigajo visoko nad običajnimi smrtniki in so seveda temu primerno plačani. Njihovi honorarji so se v zadnjih letih tako dvignili, da so začeli povzročati resne skrbi organizatorjem. Od skupnega stroška pripada honorarjem za pevce kar 20 odstotkov, medtem ko je še pred nekaj leti bilo zanje dovolj 6 odstotkov sredstev. Zato so se operne in simfonične ustanove dogovorile, da honorar opernih pevcev v sezonah 1989-1991 ne bo smel presegati 30 milijonov na predstavo. Dogovor bo začel veljati že s 1. avgustom in bo zadeval vse pevce, ki bodo podpisali pogodbo v Italiji. Res je, da lahko tak ukrep prizadene samo najslavnejše in najbolje plačane pevce, medtem ko ne bo rešil iz zagate in finančne stiske operne hiše, ki potrebujejo drugih in temeljitejših ukrepov. Govori pa se še o nečem: opernim pevcem v Italiji namreč ne plačujejo vaj. Do leta 1992 bi morali urediti tudi to plat problema, da bi Italija dosegla vsaj približno evropski nivo... MANCI A COMPETENTE — Trouble in Paradise — Težave v nebesih, ZDA 1932. V petek, 4. avgusta, ob 17.50, na RAI 1. Filmska komedija. Lily in Gaston sta iznajdljiva tatiča, ki prepričata staro damo, da ju sprejme v službo. Ko to dosežeta, pripravita skrben načrt, da bi jo okradla, a v bogato palačo se z istimi nameni vtihotapijo še drugi nepridipravi in sleparji. Ernst Lubitsch (1892-1947) se je že po svojih prvih nemških uspehih uveljavil kot avtor posebno obarvanih komedij. Kot sodelavec velikega gledališčnika Maxa Reinhardta je prenesel tudi v Hollywood vzdušje elegantnega srednjeevropskega sveta. S svojimi satiričnimi burkami, z znanimi operetami kot Vesela vdova, z bulvarskimi, a tudi političnimi komedijami (Ninočka, Biti ali ne biti) je razvil nov tip prefinjene in obenem ironične komedije, ki jo zaznamuje značilen in nezamenljiv slog, t.i. »Lubitsch Touch«. f A VIDEO NOTES Oddaja: i;.č..:; ....i:.1.11,... ... Postaja:... ......... .... Ura:______________________ V__________________________J S svojim zadnjim LP Oro incenso & birra je Zucchero »Sugar« Fornaciari v izredno kratkem času dosegel vrhove top lestvic. In zdi se, da bo ta plošča uspešna tudi na tržišču: po prvih vtisih naj bi bil uspeh vsaj tolikšen, kot ga je pred dvema letoma zabeležil LP Blue's. Zadnji trud »dečka iz Versilie«, ki mu je bila vloga velikega zvezdnika pretesna, med drugim združuje glasbenike svetovnega ugleda, kot so na primer gospel in blues pevka Lisa Hunt, Erič Clapton, Clarence Clemons, James Taylor, Ennio Morricone, Corrado Rustici, David Sancious. Vsebinsko pa se novi LP precej navezuje na prejšnjega, predvsem v transgresiji, na katero namigujeta že naslov in platnica plošče. Zlato predstavlja stvarno življenje, kadilo mistično podoživljanje, pivo pa jasno transgresijo simbolične trojice. Zuccherova glasba je predvsem rhythm'n'blues, vanj se je »zaljubil« že v najstniških letih in ostal mu je zvest kljub njegovi neprimernosti za italijansko potrošniško okolje. Glasbena izbira se je Zuccheru obrestovala šele v trenutku, ko se je po neuspehih in razočaranjih na sanremskem festivalu požvižgal na zahteve popevkarskega tržišča in začel ustvarjati »po svoje«. Prvi korak je bil LP Respect ('86), že leto pozneje pa je Sugar dobesedno prodrl z LP Blue's. Kljub sladkozvenečemu imenu in značajski zaprtosti se v pesmih rad prosto izraža, za besedno neuglajenostjo pa odkrivamo globlje vsebinske razsežnosti, ironične, zbadljive, protestne, a tudi nežne, mehke. Vselej pa tudi navdušujoče, kot dokazujejo Zuccherovi odlično obiskani koncerti. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.