Leto LXVI., šL 198 četrtek 31. avgusta Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne unrsemSi nedelje tn praznike. — IneeraE do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNIfiTVO LJUBLJANA, KnafUeve oiksa it. 6 Telefon št_ 3122, 3123. 3124. 8125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.361. SVETOVNI NAZOR HITLERIZMA Konec človeške osebnosti — Azijatska ustava ~ Hitlerizem ogroža človeško kulturo Ljubljana, 31. avgusta. Da hitlerizem ni navaden vsakdanji politični pojav, je že po preteku par mesecev, od kar je dobil absolutno gospodarstvo nad Nemčijo, vsakomur jasno. Ko se je pred 11 leti uveljavil italijanski fašizem, je šele tekom več let prilagodil javno in politično življenje svojim naukom. Hitlerizem pa si je preko noči osvojil neomejeno politično moč ter brutalno posegel v najintimnejše odnošaje privatnega življenja. Priznati se mora, da je ta pojav edinstven T zgodovini človeštva, edinstven po hitrosti, s katero je izvedel svoj program v vseh delih države, nele v javnem, ampak tudi v ostalem življenju ter edinstven vsled svojega globokega poseganja v privatno življenje poedinega državljana. Državljani imajo samo dolžnosti, ni kn ki h pravic! Ravnokar se pripravlja na Nemškem nova 2.ustava«. Dosedaj smo razumeli pod ustavo temeljne zakone, s katerimi je bilo urejeno razmerje med državljani in državo, to je, s katerimi so bile določene temeljne pravice državljanov, takozvane svo-bodščine in pa njih glavne dolžnosti napram državi. Hitlerizem pa kratkomalo vrže v koš vse pravice ter pozna samo še dolžnosti državljanov, oziroma podloznikov. V Nemčiji ne bo imel noben podložnik ni-kakih pravic, nikakih tako zvanih državljanskih svoboščin (kakor je n. pr. svobodno bivanje po vsej državi, svobodno razpolaganje s premoženjem, svobodno udejstvo-vanje v okviru zakona, svoboda mišljenja in izražanja istega, itd.). Nova nemška ustava bo poznala samo dolžnosti svojih podiožnikov. Država bo vse, državljan pa samo predmet, ki ga bo smela država po svoji volji rabiti in izrabiti. Država bo vsemogočna, bo svobodno razpolagala nele s premoženjem vseh državljanov, temveč tudi z njimi samimi. V srednjem in tudi v novem veku smo imeli v Evropi absolutistične države, kjer je bil poglavar absoluten gospodar v državi. Vendar so imeli podložniki gotove faktične pravice, akoravno niso bile zajamčene s formelnimi zakoni. Vsaj privatna lastnina je bila v evropskih državah že skozi veke nedotakljiva. Tudi danes je privatna lastnina nedotakljiva povsod na svetu razen v nekaterih krajih Azije in v državah, kjer vladajo Azijati. kakor n. pr. v Rusiji. Nemčija bo torej z novo ustavo uvedla takšen državljanski red, kakor je vladal v Evropi početkom človeške zgodovine, oziroma kakor ga danes izvajajo pristni Azijati. Taka ustava pomeni konec človeške osebnosti. Nevarnost za človeško kulturo Nemška ustava nas ne bi preveč brigala, ako bi ostale njene posledice omejene na Nemčijo. Vsakdo pa ve, da gre cilj Nemcev daleč preko njih granic. In ravno ta točka je, zaradi katere nismo le opravičeni zanimati se za dogodke na Nemškem, ampak sm^ to storiti dolžni. Marsikak miroljuben državljan izven Nemčije si bo mislil, da se pokret hitlerizma njega ne tiče, da je dovolj ako se državna uprava, oziroma njena diplomacija bavi s tem vprašanjem. To naziranje pa je popolnoma napačno. Hitlerizem ni danes več vprašanje, ki bi ga mogla rešiti poklicna diplomacija, nego s tesm vprašanjem se mora baviti vsak kulturen človek, Id se briga za obstoj človeške kulture. Kajti hitlerizem ogroža človeško kulturo. Ta trditev ni prazna fraza, ampak je bridka resnica, o čemer se lahko prepričamo na podlagi dosedanjih ukrepov Hitlerjevega režima ter na podlagi doktrine, na kateri je hitlerizem zgrajen, že kratek in bežen pregled čez doktrine hitlerizma in ukrepe, ki so z njimi v zvezi nas bo prepričal o tej trditvi. Poglejmo si le dve glavni točki te doktrine in videli bomo, v čem obstoja nevarnost za človeško kulturo. Nsuk o izvoljenem nemškem narodu Predvsem uči hitlerizem, da je nemška rasa najpopolnejša na svetu. Vse druge rase so po tem nauku manj vredne. Nobena druga rasa na svetu se ni tekom svojega razvoja povzpela na tako visoko stopnjo kakor baš nemška. 2e »nemški bog< je to raso ustvaril kot najpopolnejšo na svetu ter 1o opremil z najboljšimi sredstvi za razvoj. Tc je nauk. ki ga širi hitlerizem. Hitler sam se smatra tako kakor nekdaj Mohamed, da je od »boga« pozvan za voditelja svojega naroda, da ga iztrže iz dosedanjih blodenj, v katere ie zašel leta 1918. ter da mu pripomore do uresničenja poslanstva, za katerega ga je določil >bog«. Zaradi nauka, da je nemška rasa najpopolnejša na svetu, je Hitler izdal takozvano rasistično postavo, da namreč noben čistokrvni Nemec ne sme skleniti zakona z drugo mani vredno raso. Otroci iz takega zakona bi bili manj vredni ter bi ee na ta način nemška rasa pokvarila. Ta nauk o vzvišenosti nemSke rase ni mogoče kaka politična agitacijska fraza., ampak to trditev so postavili hitlerjanski zdravniki pred dvema letoma na svojem kongresu v Erfurtu. Dejstvo, da so nauk o vzvišenosti nemške rase postavili zdravniki kot strokovnjaki za to vprašanje, nam nepobitno priča o bolestni nadutosti nem-Stva, Zavojevanje sveta V zvezi z naukom o supermaciji nemške rase nad ostalim svetom, izvaja hitlerizem posledico, da imajo Nemci božje poslanstvo, ki naj bi osrečilo ves svet, potem ko bi ga podjarmili. V tem o žiru se zgodovina ponavlja. Tudi Mohamed je pridigal, da je njegov rod od boga določen v to, da bo svet osrečil s svojim gospodstvom nad njim. Hitlerizem ne tolmači te točke svoje doktrine morda v tem smislu, da bi Nemci duhovno zavojevali ostali svet, nego, če treba, z orožjem, tako da bi bil ves ostali svet v suženjskem odnosa ju napram Nemcem. Hitlerizem se je do danes v razvoju svojih naukov že tako daleč povzpel, da smatra versaillesko mirovno pogodbo kot preteklo stvar, ki se je sama ob sebi v nič zrušila. Njemu gre sedaj za veliko več. Njemu gre za izpopolnitev zgoraj omenjenega božjega poslanstva, to je za dosego absolutnega gospodarstva na svetu. To je njegova vera v božje poslanstvo Kdor je le malo poslušal propagandne govore, ki so jih imeli potom radia novi nemški državniki, seveda vsi čisti hilter-janci, je neštetokrat slišal o tem poslanstvu. V kolikor se hitlerizem tiče notranje ureditve Nemčije, se nam ne bi bilo treba zanj brigati. Točka pa, ki govori o poslanstvu nemškega naroda, to je da ima nemški narod nalogo osrečiti ostali svet s svojim gospodstvom nad njim, ta točka se tiče vsakega kulturnega človeka. Posebno zaradi tega se tiče vsakega kulturnega Človeka, ker tu ne gre mogoče za kako kulturno supremacijo, ampak za. telesno in obenem seveda tudi za duševno zasužnje-nje. Hitlerjevske metode Mogoče se bo trdilo, da so se Nemci smatrali že od nekdaj kot >kulturonoscl« in da hočejo tudi sedaj vsiliti svojo kulturo drugim manj kulturnim narodom. Tak prigovor pa je hitlerizem tekom svojega kratkega, komaj nekaj mesecev obstoječega režima temeljito demantira!. Zadostuje, da pogledamo na nekatere ukrepe proti nemškim državljanom, ki niso čisto nemške rase, ali pa proti takim, ki so bili sovražni bitlerizmu. Koncentracijski tabori, prisilno telesno delo tudi za učenjake, konfiskacija premoženja, brutalno kaznovanje ne samo političnih zločincev, ampak tudi njih nedolžnih sorodnikov, izključitev otrok iz šol, izključitev iz vseh državnih in javnih uradov, itd. itd., to so metode hitlerizma. K temu pride še samopašnost vsemogočne tajne politične policije. Vse tako in še huje kakor v Rusiji, kjer vlada Azi-jat Stalin. če je hitlerizem že na domačih tleh in proti lastnim sodržavljanom in proti pripadnikom nemške rase, ki pa so slučajno bili njegovi politični nasprotniki, tako neizprosen, brutalen ter dosleden v izvajanju svojih naukov, koliko bolj krut in bestia-len bo, ako se mu posreči podjarmiti kak drug narod. Ali bo hitlerizem s Poljaki, ako bi jih premagal, drugače ravnal kakor z židi in marksisti? In če bi premagal druge narode, bi ravnotako ostal dosleden svojim naukom in bi z njimi ravno tako, če ne hujše ravnal, kakor s svojimi domačimi neprijatelji. Ali more spričo teh dejstev še kdo trditi, da hitlerizem ni sovražen človeški kulturi? Kdor ne plača, naj pogine Barbarska odredba vladnega komisarja v Berlinu — Bolniki, ki ne morejo plačati, ne bodo več deležni zdravniSke oskrbe Berlin, 31. avgusta, r. Mestni magistrat je v sporazumu z državnim komisarjem odredil, da se morajo v bodoče bolniki, pri katerih ie dvomljivo, da bi popolnoma ozdravili, v bolnicah In drugih javnih ustanovah samo prehranjevati, opustiti pa ie vsaka zdravniška in bolniška nega. s strani bolniških sester, ki bi mogla takim bolnikom podaljšati življenje. Ta odlok utemeljuje mestni magistrat s tem, da je mnogo predrago podaljševati življenje takih bolnikov z vsemi sredstvi zdravniške znanosti. Zato zadostuje, če se na human način obskrbu-jejo, to je, da dobivajo hrano do svoje smrti. Ta odlok pa velja seveda samo za one bolnfke, ki sami nimajo premoženja, da bi plačali bolniške stroške, marveč padejo v breme berlinski občini ali javnim ustanovam, kakor bolniškim blagajnam in slično. Po tem tolmačenju bodo proletarski bolniki, pri katerih se zdravljenje »ne izplača*, enostavno prepuščeni svoji usodi. V praksi se ie začel ta odlok izvajati tako. da so take bolnike takoj odpustili iz bolnic brez ozira, ali imajo koga, ki bi za njih skrbel ali ne. Tako je bilo v Berlinu samo v dveh dneh odpuščenih iz bolnic nad 400 »neozdravljivih« bolnikov, ki ne morejo sami plačevati bolniških stroškov. Prizadeti so zlasti tuberkulozni, ki so morali iz bolnic kljub nevarnosti, da bodo okužili vso okolico. Nov zločin hitlerizma Nocoj ponoči je hitlerjevski agent umoril v Marijanskih Lažnih slovitega nemškega univerzitetnega profesorja dr. Teodora Lessinga Marijanske Lažne, 31. avgusta. Danes ponoči je bil umorjen v svojem stanovanju univerzitetni profesor iz Hannovra, dr. Teodor Lessing, nemški učenjak svetovnega slovesu« ki je živel že tri mesece kot nemški politični begunec v Marijanskih Lažnih. Njegovo stanovanje ie bik) v prvem nadstropju vile »Edelweiss«. Ko je sinoči okrog 10. sedel v svojem kabinetu blizu odprtega okna, je skozi okno nenadoma odjeknil strel in dr. Lessing se je zgrudil, smrtno zadet v glavo. Ko je na strel prihitela njegova soproga, ga je našla nezavestnega v mlaki krvi. Poklicala je takoj na pomoč. Smrtno ranjenega Lessinga so takoi prepeljali v bolnico, kjer so ga nemudoma operirali Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov je ob 1. zjutraj podlegel. O dogodku je bila seveda tako] obveščena tudi policija, ki je nemudoma odredila preiskavo in zasledovanje neznanega storilca. Preiskava je ugotovila, da je storilec pristavil lestvo k oknu prvega nadstropja In ie z lestve oddal smrtonosni strel. Policija se ie pri zasledovanju poslužila policijskega psa, ki je pod oknom takoj našel sled In jo zasledoval do neke hiše v sosedni vasi Sance. V dotični hiši le bil nastanjen 31-letni Ernest Eckert, znan in zagrizen narodni socialist Kakor so lovili, je sinoči ie pred mrakom zapustil svoje stanovanje in se do davi še ni vrnil Zaradi tega sumijo, da je on izvršil ta umor. Zoper njega je policija izdala tiralico. Pokojni dr. Lessing si je nakopal sovraštvo narodnih socialistov zlasti s tem, da je v zadnjem času mnogo sodeloval pri »Prager Taggblattu«. Njegovi članki so bili zelo ostri m so vzbujali splošno pozornost. Lessing je svoječasno prestopil v katoliško vero, ko pa so začeli hitlerjevci preganjati Žide, se je iz protesta vrnil zopet v židovsko vero. Eksplozija na norveški križarki Oslo, 31. avgusta, g. Na norveški oklopni križarki »Torteskjoldc se je pripetila strašna eksplozija, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Oklopnica je imela na odprtem morju strelske vaje. Pri strelu iz topa 12 cm je iz nenanega vzroka eksplodiral naboj granate. Nekega poročnika in dva topničarja je raztrgalo na kose, trije mornarji so bili hudo, šest pa lahko ranjenih. Oklopnica je takoj prekinila streljanje ter z zastavami na pol droga od-plula v Larvik, kjer je izkrcala mrtve 'n ranjena Zaradi dogodka je bila uvedena stroga preiskava. PRISTOPAJTE K AEROKLVBV Albanija se je udala Na zahtevo Italije je na vseh albanskih šolah uveden italijanski jezik kot obvezen predmet Tirana, 31. avgusta, r. Danes je izšel kraljev dekret, s katerim se uvaja v vseh albanskih nižjih in srednjih šolah italijanski jezik poleg albanskega kot glavni in obvezni učni predmet. Francoski jezik, ki le bil doslej drugi glavni predmet, se ukine. Drugi kraljev dekret določa, da mora najmanj 80 odstotkov albanskih visokošolcev, ki študirajo v inozemstvu, posečati italijanske visoke šole. S temi ukrepi se ie Albanija udala italijanskemu pritisku, In tako sprejela dve glavni točki nedavnega italijanskega ultimata. Stvarno pomeni to portalu* ančenje albanskega šolstva, s čimer se bo Albanija polagoma docela pretvorila v italijansko kolonijo. V dr- žavnih uradih je že sedaj prevladoval italijanski jezik, ki bo sčasoma postal izključni uradni jezik v Albaniji. Glede ostalih točk italijanskega ultimata, ki, kakor znano, zahteva med drugim prodajo vseh vojaških objektov ob jugoslovenski meji Italiji, ukinitev francoske gimnazije ter zamenjavo angleških inštruktorjev žandarmerije z italijanskimi, še ni izdana nobena odločitev. Sodeč po tem, da je albanska vlada sprejela tako težke jezikovne pogoje, je već ko verjetno, da bo albanska vlada sprejela tudi vse ostale Italijanske pogoje, kar bo pomenilo stvarno konec albanske državne samostojnosti. Povečanje avstrijske vojske samo začasno Pristanek velesil velja samo za omejeno dobo, t. j. za čas, dokler vladajo v Avstriji izredne prilike Pariz, 31. avgusta. AA. »Le Journal* poudarja v svojem članku o avstrijski milici, da so zahteve, ki jih je te dni v nekem govoru obrazložil avstrijski minister vojske Vaugoin, v skladu s st. germainsko mirovno pogodbo. Povečanje avstrijskega vojaštva za 8 do 10 tisoč mož bo le začasno. Ta določba o začasnosti tega povišanja je bistvenega pomena, ker onemogoča redno obvezno vojaško službo. Zaradi tega je minister Vaugoin rudi govoril !e o uvedbi miličnega sistema. To dovoljenje, ki bo v nekaj dneh izdano, zato ne pomeni kršitve mirovnih pogodb. Začasna okrepitev avstrijske vojaške sile je samo vprašanje oportunosti in v nobenem primeru ne bo moglo tvoriti precendenčni primer za druge. NemSke skcmke Berlin, 31. avgusta, s. Namesto Avstrije, da bi postavila milico 8000 do 10.000 mož. smatrajo v Nemčiji za precedenčni primer. Tako piše večina listov da ie samo pravično, če zahtevajo slične izjeme South Atlantic Quarterly€l v kateri dokazuje profesor Harald Hutehesons stalno propadanje angleške svetovne trgovine Pisec poudarja da se je to propadanje pričel" že pred svetovno vojno in da je ves nadaljnji razvoj (brezposelnost, opustitev zlatega standarda, uvedba zaščitnih carin In nova trgovinska politika, ki ima svoj začetek v ottawski konferenci) samo logična posledica tega propadanja. Pisec uvodoma popisuje ^lato dobo, ko je imela Anglija skoro monopol v industriji In svetovni trgovini Takrat je Anglija lahko zagovarjala svobodno trgovino, ker sta jI bili v prilog politična razdrapanost Evto. pe in Severne Amerike ter splošna arospo darska zaostalost. Ko je bila leta 1860 sklenjena >klasična< trgovinska pogodha med Francijo in Anglijo, je trlumfurala vsa Anglija čeS da sedaj ni več ničesar, kar bi moglo omajati angleške pozicije Anglija je imela takrat v svojih rokah vao premogovno Industrijo. Vrhunec konjunkture je dosegla Anglija leta 1870. od taikrat se začenja vedno bolj občutno nazadovanje. Že leta 1880. se je pojavila skupna depresija, ki od takra/ dalje ni več popustila. V odstotkih je znašala udeležba Anglije na svetovni trgovini leta 1895 še 21.6 odstotkov, leta 1913 hudo 8e 15.3 odstotka,, ob koncu svetovne vojne pa le še 13.4 odstotka. Da angleškim državnikom to propadanje angleške trgovine ni ostalo nepoznano, dokazuje že dejstvo, da so že leta 1885. osnovali posebno komisijo, ki je preiskovala vzroke depresije v posameznih panogah trgovine in industrije. Leto dni pozneje je komisija z ogorčenjem ugotovila, đa >delajo Angliji tuji narodi konkurenco na mnogih tržiSčih<. V tej smeri je sel razvoj dalje in ko se je začela razvijati elektrifikacija, je angleška trgovina čedalje bolj propadala. Znan je izrek, da bi bil vsak Anglež za tisoč funtov bogatejši, če bi ne bilo Francozov in Nemcev, ki jim delajo konkurenco Svetovna vojna je gospodarstvo docela preobrazila in gospodarska emancipacija od angleške trgovine in Industrije Je zavzela nepričakovan obseg. AmerUkl pisec prihaja ob zaključku svoje rasprave do ugotovitve, da se bliža angleški gospodarski nadvladi, ki je trajala toliko desetletij, nagel konec, kajti angleška ln. duatrija nima uiti volje, niti sposobnosti, da bi se prilagodila novim prilikam. An-»laiki narod ima visoka moralna kvalite- trgovini in industrijski prode leta maniri te, toda njegova konzervativnost, zlasti v gospodarskih zadevah, ga bo ugonobila. Angleške obrambne carine London, 31. avgusta, r Finančni minister je «lanes izdal odlok o znatnem povišanju uvoznih carin. Odlok sloni na pooblastilih, ki jih je dobila v!apurgarjihc >oživela« športna zavest, je tudi nekaj, mladina, ki je zdrava in polna veselja, je v nemalo veselje in ponos roditeljev, ki Jo kaj radi pošiljajo v vrste kamniških športnikov, trdno prepričani, da je v dobrih rokah in na pravem potu. Nedeljske športne prireditve so med številnimi odličnimi gosti posetili tudi nar. poslanec g. A. Cerer, poveljnik mesta polkovnik Kratic in mestni župan g. Kratnar. Vsi so bili mnenja, đa je sport v Kamniku na pravi poti, v pravih rokah ta da zasluži podporo vseh merodajnih krogov. Med športne dogodke prvega športnega dne nove klubske uprave lahko štejemo velik teniški turnir, na katerem so se borili Hirijani, Domžalčani in Kamničani. Pozornost vseh je vzbujal — kar je povsem razumljivo — prvak Ilirije g. Aleksander Truden, ki si je tudi brez težave osvojil prvenstvo v singlu. ostale discipline pa radi nastopajoče teme niso bila doigrane in ao ae deloma nadaljevale v LJubljani, deloma pa bodo sploh odpadle. Razveseljiv Je bil pogled raz Stari grad na kopališče, kjer je vse mrgolelo gledalcev, ki so z zanimanjem in burnimi klici spremljali plavanje, koj zraven se je ves dan igralo teniški turnir, na sedaj še provizoričnem travniku ob kopališču pa so merili svoje sile kamniški nogometaši z močno ekipo ljubljanskih nogometašev, ki Je aeveda zmagala. Toliko športnikov se že zlepa ni zbralo v Kamniku kot v nedeljo; Ljubljančani, Domžalci in Kranjčani so pa opetovano izjavili, da se ob vsaki priliki povrnejo zopet v dragi jim Kamnik, kjer se počutijo kakor doma. Predsednik kamniškega športnega kluba g. Ferdo Some Je lahko ponosen na svoje Članstvo in vnete sodelavce, ki jim je sport vse in ki so letos pokazali, da prav krmarijo ladjico športnega pokreta v Kamniku. črital sam v časopisu, da je moral letos tradicionalni stafetni tek po mestu od-pasti, ker so zaradi »znanih izpadov na zadnjem občnem zbora« izstopili iz kluba najboljši tekači. Zadeva ni tako tragična, tisti tekači (mišljen je najbrže samo eden), ki so izstopili in se štejejo med najboljše tekače, gotovo niso znali podrediti osebnosti športnim pojmom, sicer bi ostali še nadalje v klubu in mogoče vsako leto enkrat tekli skozi Kamnik, kajti o kaki pravi organizaciji in treningu ni bilo pri »najboljših« govora, zato tudi uspehov ni bilo. mpBflttd športniki so bili pač pravilnega mnenja, ko so letos izpustili staf etni tek, ker bi ne bil tek nobena posebnost in ker ao to, kar so nudili, res dobro in vestno pripravili. Kako se obnese v športnem in propagandnem pogledu ravno staf etni tek, smo videli prejšnja leta, ko je bilo vse preveč natrpano v sporedu in javnost, ako-ravno bi hotela biti pri vseh prireditvah, ni mogla na več strani ob Istem času. Poleg tega pa je tudi ttaf etni tek po Kam- niku brez vsakega haska, teči po nMoah in okrog hiš, kjer ti vsak hip kdo skoči pred noge in riskiraš padec ter moraš odstopiti — ni za tekača noben užitek, kje šele uspeh. Kadar bo pa stalo novo nogometno igrišče, bo gotovo tudi tekališće, takrat bo pa prišel tek prav v poitev in takrat se bodo gotovo našli športniki, ki se bodo zavzeli za organizacijo lahke atletike z vso potrebno nesebičnostjo in ki jih bodo vodili plemeniti športni cilji ter se ne bodo čule izjave »najboljših«, da niso dolžni svoje znanje pokazati drugim — kot se je to baš letos zgodilo... Is pogovora z merođajnimi činitelji kamniškega Življa sem mogel doznati, da se vsestransko dela na tem, da bi nogometaši dobili tudi svoj prostor ob kopališču in je povsem gotovo, da bo v doglednem času poleg kopališča in teniških igrišč nastalo tudi lepo, pravilno nogometno igrišče, ki je že davno sen in pobožna želja mladih kamniških nogometašev. Takrat bo šele možen pravi razmah sporta v Kamniku, ko bodo vse športne naprave združene in nudile mladini vsestransko možnost udejstvovanja. R. Kos. Nase gledališče OPERA Nedelja, 3. septembra ob 20.: Pri belem konjičku, opereta. Znižane cene. * Ljubljanska drama otvori novo gledališko sezono v četrtek, dne 14. t. m. s Shakespeare j evo Komedijo zmešnjav. Nato slede premijere tekom meseca septem bra: Krleža: Agonija, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Shaw: Sveta Ivana, Strindberg: Sonata strahov, Felmann: Zajec in Werner: Pravo na greh. Ljubljanska opera bo dala za časa jesenske velesejmske razstave par pred stav iz lanskega repertoarja. Prva bo v nedeljo dne 3. septembra zvečer. Vprizorila se bo po znižanih cenah najpriljubijenejša opereta lanske sezone Pri belem konjičku Predprodaja bo od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. Biagajna je odprta od 10. do pol 13. in od 15. do 17. Tihotapci saharina Kranj, 30. avgusta. Pred dnevi je kranjska orožnlška pa trulja prišla na sled prebrisani tihotapski družbi saharina. Kar v dveh okoliških vaseh so ujeli orožniki dve taki tlčki, ki gotovo pripadata eni in Isti družbi. V vasi Primskovem pri Kranju je prodajala saharin po hišah brezposelna delavka Ga£ perlin Frančiška Utihotapljeno blago je dobila od Zupan Marije, po domače >Zaj-čeve«, po lastnem priznanju stare tiho-tapke, in sicer 170 škatlic. Dobila je zavoj po 5 Din. prodajala ga Je pa po 5.50 Din dalje. Včeraj pa je bila zasačena v bližini vasi Rupe tudi brezposelna Kern Marija v pogovoru z neznancem, ki pa se je hitro izgubil v temo, ko je začul korake, in je bilo nadaljnje zalezovanje onemogočeno Na mestu pa je pustil v nahrbtniku 250 škatlic saharina, katerega naj bi pre; omenjena Kern razpečala pri svojih znankah. Kern M. je izpovedala le to, da je pobegli znan kot >Joško« in da je doma nekje iz okolice Tržiča. Kakor je razvidno, so prišli v roke pra vice šele razipečevalci utihotapljenega sa harina, pravi tihotapci pa so zaenkrat še ušli roki pravice. Vendar upajo orožniki, da bodo kmalu polovlll vso družbo tihotapcev saharina, ki ima, kakor se dozdeva, široko razpredeno mrežo svojega nedovoljenega posla po Gorenjski žalostno je le to, da so se brezposelni delavci vrgli na ta pogubonosen posel samo. da utešij-kruleče želodce Apel na preveč človekoljubne Ljubljančane je priobčila >Slovenija<. Nedavno smo zapisali predvsem s- poročevalskega stališča, da berači na naših cestah človek brez nog in roke. Če se je očitoval v tistem poročilu kakšen poseben namen, je moral biti vsakomur jasen. Mimogrede smo povedali, kako malo Je vredno dandanes človeško dostojanstvo. Kajti, glejte, človek, pohabljenec si služi kruh na cesti s svojo nesrečo. Mora na cesto, ker se najbrž ni nihče zavzel zanj (obči na), da bi mu ne bilo treba beračiti po svetu. Pripuščali smo tudi drugo mož nost, da je pohabljenec zadovoljen s svo jo nesrečo, ker na račun usmiljenja dan. danes Še vseeno lahko živiš, seveda, če ga znaš vzbujati Razen tega sm<"' pa tudi omenili, da jih je pri nas nešteto, ki so prav tako vredni sočutja in ki so ga tudi potrebni, toda kaj bi bilo. če bi prišli na ceste vsi tnpini in nesrečneži?! In na zu naj zdrav, nepohabljen človek ne more vzbujati sočutja, ker se ne vidi v prazen želodec in ker jetika n« tako očitna kot pohabljenost. Tednik > Slovenija« pa hoče oči vidno iz tega kovati kapital. Pravi, da smo na pisali pohabljenemu Bosancu precejšnjo reklamo. >cel življenjepis, v obsegu ne krologa kakega slovenskega kulturnega delavca« in da si Bosanec na podlagi te reklame postavlja stolčke na najbolj ob ljudenib cestah. Dalje pravi, kako imenitno nese Bosancu beračenje ter da nabe-račl na dan najmanj 144 Dim. človekoljuben« člankar torej apelira na meščane, da naj darujejo raje za naše gladujoče rudarje denar, ki bi ga sicer Bosancu, pol! cija pa naj takoj odločno nastopi. Ne zagovarjamo ubogega pohabljene« tako, kot sodi >Slovenija«, zagovarjamo pa človeško dostojanstvo. Zato tudi ne odo bravamo beračenja ln ga tudi nismo prvotno. Smatramo tudi, da se nam ni treba zagovarjati, toda obsoditi moramo na čin pisanja >človekoljuba«, ki je tako natančno izračunal, koliko naberačl ubogi pohabljenec in ki ga primerja s pobali nom, ki Je podnevi beračil, ponoči pa sta noval v hotelu in se postavljal na proaae. nadi Takšno pisanje pomeni pljuvanje na ubogega pohabljenca in popolno negiranje človeškega dostojanstva Mislimo tudi. da ni treba pisati nobenih pozivov na ljudi naj bodo manj človekoljubni, ker je že dovolj zatrto vse lepo in plemenito v njih Smešen je strah, da bi bil kdo pre več človekoljuben, a grdo je računati na takšen način, koliko dohodkov rma pohab Ijenec. Lepše bi bilo, če bi »človekoljubi izračunal, koliko zasluži imeniten gospod na dan, ki ima n. pr. 70.000 Din plače ali pokojnine na mesec. Mimogrede moramo tudi povedati, da nismo pisali pohabljenčevega življenje pisa, nego da smo samo citirali napis, ki je natisnjen na sliki, ki jo prodaja Lahko pa povemo, da Je ubogi pohablje nec oženjen in da ima otroka Njegova ne srečna družina seveda še ni obogatela in tudi ne bo, naj se ^človekoljubi; ne bo ji! In četudi bi takšen nesrečnež oboga tel, bi si nikdar več ne mogel kuiplti iz gubljenih udov. Končno bi pa tudi človek prej privoščil bogastvo takšnemu revežu kot komu drugemu, ki ni zanj nič žrtvoval, kaj šele noge in roko! Junak s tak šnlm nezaslišanim socialnim čutom se naj tudi ne boji, da bodo Ljubljančani tak< strašno oškodovani zaradi ubogega pohabljenca in naj ne misli, da bi bili naši re veži kaj na boljšem, če bi Bosanec ne prišel v LJubljano! KOLEDAR Danes: Četrtek, 31. avgusta, katoličani: Rajko. Miograd, pravoslavni 18. avgusta. DANAŠNJE PRJREDITVE Kino Matica: Caričina podveza. Lilian Harvev in Conrad Veidt. Ki no Šiška: Žena brez pižame. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9, Dr. PicLoli. Tvrševa cesta 6. 3xpod sita in reseta Vprašanje je zdaj, kdo spada pod zaščito zakona o zaščiti kmetov. Zaščitena je divjad od dolgouhcev do gozdnih jerebov in srakoperjev, zaščitene so tudi naše sladkovodne ribice in koščeni raki, čeprav ti slednji ne posebno dobro in tudi ne vedno. Zaščitene So tudi vse solidne banke in drugi dobro fundirani denarni zavodi, da jim človek niti z lovsko pravico ne more do živega. Zaščiten je naš kmetic, da ga ne morejo upniki pognati na boben, ker je itak že ob vse. Zdaj hočejo biti zaščiteni še hišni posestniki in bo potem zaščita takorekoč do malega že vesoljna. Manjkala bo samo še zaščita stanovanjskih najemnikov, mladih intelektualcev, uradnikov in nameščencev, državnih, avto nomnih in zasebnih, zdravnikov, profesorjev, advokatov, učiteljev, trgovskih potnikov, svečenikov vseh priznanih veroizpc, vedi, industrijcev, potnikov in obrtniko\ , umetnikov, ljubiteljev ptic pevk, prijate Ijev prirode, brezposelnih duševnih in roč nih delavcev, starih in novih vpokojencev čebelarjev, konjerejcev in vseh drugih Ha nov. Ko bomo vsi in vse zaščiteni in zaščitene, bomo zahtevali še zaščito nebogljene naše dece od dojenčkov do šolarčkov, potem bo pa kriza definitivno pokopana. Jemali bomo vsi, dajal pa nihče, kupovati vsi, plačeval pa nihče, dolgove delali vst, posojil pa ne bo nihče vrač*al. Če ne pojde drugače, bomo vse upnike pobih, da osra nemo sami dolžniki in da nas ne bo imel kdo terjati. Le tako pridemo nazaj v zlate stare čase. Živela zaščita, proč z upniki! Iz državne službe Beograd, 31. avgusta. A A. Za višjega pristava pri načelstvu novogradiškega sreza v šesti skupini ie imenovan dr. Klement Brus, dozdaj v 7. skupini, za viSjtga pristava Doma narodnega zdravja v Mariboru v 7. skupini je imenovan dr. Valentin Vari, dozdaj v 8. skupiri. za svetnika Zdravstvenega doma v Celju v 5 skupini je postav Ijen dr. Jakob Rebernik. višji pristav tega doma v 6. skupini, za svetnika Higijenske-ga zavoda v LjuMjani v 5 skupini dr Amalija Šimenc, višji pristav istega zavoda v 6. skupini. Vlom v OUZD Ljubljana. 31. avgusta. Davi je bila navse zgodaj policijska uprava obveščena, da je bil ponoči izvršen drzen vlom v blagajniške prostore OUZD na Miklošičevi cesti, kjer so vlomilci navr tali železno blagajno. Ko je zjutraj prišla zavodova postre/ niča okrog 6. pospravljat, je opazila, da s vrata v blagajniške prostore v prvem nad stropju odprta. Takoj je spoznala, da je biio vlomljeno Mala železna blagajna \ kotu je bila navrtana. Policija je ugotovila, da so vlomilci ka kor običajno blagajno narezali z zloglasno »svinjsko nogo« in sicer od strani, kjer so napravili trikotno luknjo, skozi katero so segli po denar. Kakor so ugotovili v uradu, s pobrali iz blagajne 4667 Din. Res sreča je, da so sinoči blagajno, ki je bilo v nji okrog 160.000 Din, skoraj popolnoma izpraznili in prenesli denar na varno. Vlomilci so se torej morali zadovoljiti z razmeroma skromnim plenom. Kakor je policija ugotovila, so prišli vlomilci v urad najbrž na ta način, da so se ponoči pustili v poslopje zakleniti, nato so pa silom odprli vrata. Palačo OUZD so zapustili p« vrvi, ki so jo napeljali z okna I. nadstropja v Čopovo ulico. Vse kaže, da gre za prebrisane vlomilce, kajti zapustili niso nobenih sledov in najbrž so tudi ope rirali z rokavicami. Uprava policije opo zarja prebivalstvo, zlasti pa zavode in šolska vodstva, naj ne puSčajo denarja v bla gajnah. ker policija nima na razpolago tn liko moči, da bi bila kos vlomilcem SE EN VLOM Žalec, 31. avgusta. Davi je bila policijska uprava telefo nično obveščena da je bilo ponoči vlom ljeno v blagajno občinskega urada v Žalcu Tudi tam so svedrovci blagajnu navrtal' Kolikor je doslej znano, so odnesi' 150T Din. Očividno so mislili, da bo v blagajn glede na hmeliske kupčije precej denarja pa so se zmotili. Štev 108 »SLOVENSKI NAROD«, te SL «*snat» 1088 Stran S. Danes otvoritev sezone s premiero razkošne operete CARIČINA PODVEZA v glavnih vlogah LILIAN HARWEY CONRAD VEIDT Predstave ob 4., %8. in %10. zvečer Danes nov Paramountov zvočni tednik. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti — Vsem našim naročnikom smo danes prtiožili bf-M/t* položnice s &j'} *i "V v>lzic rb% f j u Wm •-«>. Prosimo, da nam isto tankoj po prvem vsj nakažejo, posebno tisti, ki imajo zaostanke, ker bomo sicer 10. septembra vsakemu brez razlike, ki bi imel več kot dvomesečni zaostanek, ustavit! Hst, zaostalo naročnino pa izterjali potom našega pravnega zastopnika, kar bo naročnikom stroške le še povečajo. Ker ie naročnina na naš list malenkostna, upamo, da bo vsak naročnik izpolnil svojo dolžnost in nam denar takoj nakazal. Bnako opozarjamo na plačilo naše ljubljanske naročnike. Naročnina se poravnava v naprej in znaša 12 Din mesečno. * — Zanimanje Nj. Vel. kralja za živinorejo. Na jesenski prireditvi našega velesajma bo 2. in 8. septembra tudi velika razstava goveje živine monta/fonske pasme Najboljši rejec jugomontafonske pasme zadruge Jugomontafon prejme od Nj. Vel. kralja Aleksandra v dar lepo telico iz kraljevega hleva, ki jo .pripeljejo v LJubljano Se pred otvoritvijo razstave. — Ministrski predsednik dr. SrŠkič v Crikvenici. V Crikvenico je prispel ministrski predsednik dr. Milan Srškič z rodbino in se nastanil v hotelu »Miramare«. V torek se je odpeljal z avtomobilom v Kra-Ijevico, kjer si je ogledal kopališče in ladjedelnico. _ Natečaj za uradniške pripravnike. Državna Hipotekama banka ra/zpisuje natečaj za 35 uradniSkih pripravnikov za svojo centralo in podružnice. Kandidati bodo sprejeti na podlagi uspehov pri sprejemnem izpitu. Sest kandidatov bo sprejetih z višjo trgovsko akademijo, v rangu fakultete ali s pravno fakulteto, 24 kan-dkiatov z državno trgovsko akademijo, 9 kandidatov pa z nižjo trgovsko šolo z ab-solvtranimi Štirimi razredi srednje šole. Kandidatki bosta sprejeti 2. Prošnje je treba vloŽKi do 30. septembra, sprejemni izpiti bodo pa 14., 15. In 16. oktobra Druge podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službenih Novin< št. 195 z dne 29. t. m. — Prvi kongres pravnikov slovanskih držav v Bratislavi bo imel častno predsedstvo, ki so bili vanj izvoljeni zaenkrat naslednji odlični poljski pravniki: vicemaršali sejma dr. St. Car, dr. \V. Makovvski in dr. K. Polakiewicz, vicemaršal senata dr. H. Bogucki, pravosodni minister dr. C. Miha-lovrski, predsednik kodifikacijske komisije dr. B. Pohorecki, podpredsednika kodifi-kacijske komisije dr. Bukowiecki in dr. I. LvskoAvski, prvi predsednik vrhovnega sodišča dr. L. Supinski, prvi prokuror vrhovnega sodišča dr. \V. Michelis, predsednik vrhovnega upravnega sodišča dr. W. Orski, brigadni general F. Mecnarowski, predsednik vojnega sodišča dr. T. Maresch. višjd vojaški prokuror in predstojnik departe-menta vojnega ministrstva dr. F. Pasehalski, in dekani pravnih fakultet dr. T. Dzvrzin-ski, Krakovo, dr. Z. Pazdro, Lvov, dr. Z. Lisowski, Poznanj, dr. J. Panejko, Vilno, dr. A. Szvmanski, Lublin in dr. . Maliniak, Varšava. Za organizacijo kongresa so si pridobili mnogo zaslug zlasti češkoslovaški sodniki, tako z moralno podporo kakor tudi z izredno veliko udeležbo, ki znaša 42 odstotkov. Na ostale stanove odpade: javno pravo 24, odvetniki 23, vseučiliški profesorji 4, notarji 3, drugi 4 odstotke. — Starši proti prepovedi sprejemanja učenk v ženska učiteljišča. V Zagrebu so pokrenili prizadeti starši akcijo, da se dovoli vpisovanje učenk v ženska učiteljišča. Posebna delegacija je posetila najprej bana savske banovine, potem pa še bivšega ministra Demetroviča, senatorja dr. Mažura-niča in zagrebškega narodnega poslanca ing. šego. Vsi so obljubili, da bodo posredovali pri prosvetnem ministru, da bi bilo ustreženo želji prizadetih staršev. — Velike pomorske svečanosti v Splita. Od 5. do 8. septembra bodo v Splitu velike pomorske svečanosti, ko bo izročena naši mornarici šolska ladja »Jadran«, dar Jadranske straže. Iz Beograda, Zagreba in Bečkereka bodo vozili posebni vlaki. Udeleženci imajo na železnicah 75odstotni popust, ki velja od 4. do 14. septembra. Svečanosti bodo na morju in na suhem in sodelovala bo vsa naša vojna mornarica. — Novo poslopje zagrebške veterinarske fakultete. Da se vsaj nekoliko pomaga veterinarski fakulteti, ki je bila doslej v zelo tesnih prostorih, je bilo najeto na Savski cesti 23., večje poslopje, ki je že preurejeno in so se vanj že vselili poleg dekanata fakultete tudi nekateri oddelki. — železniške postajne blagajne legitimacij za obisk letošnjega jesenskega velesajma v Ljubljani ne b*vio imele interesentom na razpolago, kakor je bilo to do?'*3* običajno, ker eeneralna direkcija državnih železnic letos tega ni dovolila. Zato naj si legitimacijo za polovično voznino preskrbi vsakdo pravočasno Se pred prihodom na postajo. Legitimacije prodajajo bilje-tarne >Putnika<, vsj večji denarni zavodi, občinski in župni uradi, podružnice Kmetijske družbe Pri nabavi legitimacije se plača 3 Din. uitajiea 27 Din pri sejemski blagajnf ob vhodu na velesejem. Kjer legitimacij nI, jih zahtevajte od urada velesajma v LJubljani. — Izlet naših zdravnikov po Jadrana. Po kongresu, ki bo od 3. do 5. septembra v Crikvenici, prirede naši zdravniki s sodelovanjem »Putnika« več ekskurzij, in sicer na Phtvička jezera, v Rab, Šibenik, Split, Hvar, Korčulo, Dubrovnik, Roko Kotorsko in na Cetinje. Za ta izlet se plača 1.300 Din in s tem so kriti vsi stroški. Prijave sprejema zdraviliško poverjeništvo odnosno »Putnik^ v Crikvenici do 3. septembra zvečer. Izleta se lahko udeleže tudi oni zdravniki, ki si hočejo ogledati samo Plitvička jezera, Rab in Split. Izlet do Plitvic stane 100, do* Raba 230. do Splita pa 330 Din. Vračunana je tudi hrana med vožnjo do Raba in Splita. — Iz državne službe. Premeščena sta višji veterinarski svetnik Ignac Šlajpah od sreskega načelstva v Kuli k sreskemu na-čelstvu v KriŽevcih, agrarni svetnik Dragoljub Baltik pa od sreskeso načelstva v Novem Sadu k sreskemu načelstvu v Velikem Bečkereku: veterinarski svetnik Josip Straus je imenovan za inšpektorja poljedelskega ministrstva. — Kmetski praznik na Bledu. Za kmet-' ski praznik na Bledu na Mali šmaren 8 septembra je dovoljena po železnici polovična voznlna. Zanimanje za to veliko prireditev je tako veliko, da se obeta nad 20.000 udeležencev. — Slovenska Matica objavlja, da lahko prejmejo člani letošnje knjige v društveni pisarni (Kongresni trg št. 7) vsak delavnik v uradnih urah ves mesec september. V oktobru se dostavljajo na dom po raznašalki proti dostavnini 2 Din. — Informacije zaradi vezave, menjave nevezanih za vezane itd. se dobe v Matični pisarni. — >Madone 6lovensklh likovnih umetnikov^ Pod tem geslom so slovenski likovni umetniki sklenili prirediti na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra svojo letošnjo umetnostno razstavo. Potrebno in prav je, da se tudi širšim slojem da priložnost, da dobe vpogled v resnično umetnost. Trg barvnih reprodukcij je poplavil naša stanovanja. Imate v sobi lepo dragoceno opravo, na steni pa visi neokusna barvna reprodukcija slabega fabrikata, ki Vam jo je prodal podjeten trgovec. V naše docnove spadajo originalne umetniške slike in icL pi. Na razstavi bodo posamezne umetnine tudi naprodaj po dosegljivih cenah. Vabimo občinstvo, da si razstavo ogleda. Vsak obiskovalec dobi ob vhodu na razstavo glasovnico, s katero bo volil umetnino, ki mu je najbolj všeč. Izvoljena dela bodo nagrajena. — Novi učni načrt za osnovne šole je izšel v slovenskem prevodu v Učiteljski tiskarni. NaroČila sprejema Učiteljska knjigarna v LJubljani in poslovalnica v Mariboru. Stane 4 Din. Načrt je izdal g minister prosvete v zmislu §§ 42 in 44 zakona o narodnih šolah. Po njem se bo •pričelo poslovati & 1. septembrom 1934 iD je treba, da ga do tačas prouči vsak učitelj in učiteljica osnovnih Sol. _ Uvedite Lavtarjevo >Računico< v osnovne šole. Lavtarjeva >Računica< za osnovne Sole za ni. in IV Šolsko leto, po kateri je bilo v zadnjem Času toliko povpraševanja, je zopet izšla v novi izdaji Sestavljena je po modernih principih de lovne šole. Odobrena je od ministrstva prosvete. Sedaj imamo moderno urejeno Lavtarjevo >Računico< za L, III. in »IV Sol sko leto osnovnih šol. One šole, ki so že poučevale po Lavtarju, so dobile s tem zopet novo izdajo knjige, drugim šolam pa priporočamo, da Jo uvedejo in preizkusijo. — Zemljepisna in zgodovinska učna snov za II). in IV. razred osnovnih šol je zbrana v Polakovi knjižici ter priporočamo staršem, učiteljstvu in šolam, da jo nabavijo za otroke KI. in IV. Šolskega leta. Naroča se v Učiteljski knjigarni in v poslovalnici v Mariboru. _ Izprememba rodbinskega imena. Banska uprava dravske banovine je dovolila Marjeti Gašperšič iz Krope izpremembo rodbinskega imena Gašperšič v Gostič. _ >Berliner Borsen Zeitung« zopet dovoljena. Notranje ministrstvo je zopet dovolilo v naši državi zadnje čase prepovedan list >Berliner Borsen Zeitung« — »Sport im Bild« prepovedan. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Berlinu izhajajoči list »Sport im Bild«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno. Včeraj je v mnogih krajih naše države deževalo, posebno v Dalmaciji. Najvišja temperatura je znaša, la v Splitu 27, v Zagrebu 21, v LJubljani 20.6, v Splitu 20, v Beogradu 19, v Mariboru 18.6, v Sarajevu 16 stopinj. Davi je kazal barometer v LJubljani 76.5, temperatura je znašala 8 stopinj. — Dve nesreči. Pleskarski vajenec Valentin Verbič, doma iz Male vasi, obči. na Jezica, je včeraj v Rogaški Slatini meri pleskanjem padel z okna in se poškodoval na obeh rokah. Prepeljali so ga v bolnico _ Druga žrtev nesreče je postala 201etna delavka Frančiška Poznarjeva Iz Škofje Loke. ki je snoci padla s senika In zadobila notranje poškodbe. Tudi ona je morala v bolnico _ Zaplenjena zlata ura. Orožniki v Semiču so zaplenili nekemu moškemu lepo zlato uro znamke >Doxa<, ki jo Je poceni prodajal. Na pokrovu Je na notranji strani napis »Medaile d' or. Milan 1906, Do- za, Hor« Concours Ldege — 1906<. Ta ara je bila najbrl ukradena ob priliki cerkvenih svečanosti na stadiona v LJubljani in naj se lastnik javi. — Strel v trebuh. V čresnjicah, občina Moravče, se je včeraj dopoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 10. letni dninarjev sin G vido Nanut, Oskrbnik hiše, ki v nji stanujejo Nanutovi, Je tu-di lovec. Včeraj zjutraj je šal moi na lov In streljal Je veverice. Nato se je vrnil domov ter hitel izpred konja, pasko pa Je prislonil na bližnje drevo. Mali Gvido Je radovedno pristopil in začel ogledovati puško. Ko je pa oskrbnik stopil te hiše, se Je fant ustrašil, puška mu je padla te rok ter se sprožila. Ves naboj Je udaril nesrečnemu fantu v trebuh. Hudo ranjenega so včeraj popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico. — Kar na lepem zabodel prijatelja. V vasi Tentju blizu Osijeka je prišel včeraj v gostilno že močno pijan Slavko Gajda-ševič, Id je naenkrat potegnil nož in zabodel svojega prijatelja Samo Vasiljeviča. Nesrečnež je obležal na mestu mrtev. Gaj-daševšč se je v zaporu streznil in zjutraj je bridko plakal, ko so mu povedali, kaj je storil. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grančica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so foVa^nla, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefo-va« gren&ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Tudi pridobitev za Ljubljano. Danes dopoldne je otvorilo podjetje Pelicon v Wolfovl ulici 14 res moderno slaščičarno, ki ustreza vsem zahtevam sodobnih mestnih lokalov in ki bo seveda Se posebno ustrezala meščanom. Napredujemo lepo tudi v tem pogledu ter smo dobili zadnje čase več lokalov, ki jih lahko pokažemo tudi razvajenim tujcem. Nova, povečana, preurejena slaščičarna je velika, vsi prostori obsegajo okrog 120 kvad. metrov. Slaščičarna sama obsega 57 kvad. metrov. Oprema je krasna, ne le zgolj moderna — od slikarije do zastorov, a vse dela so opravile domače tvrdke. Zidarska gradb. podjetje inž. Jos. Dedek, slikarska po načrtih prof. Oojmira Kosa Martine & Cer-ne, krasno mizarsko opremo iz orehovine Rok Berlič, zastore je dobavila »Štora«, delavnico, ki je najmodernejša pri nas, je obložilo s keramičnimi ploščami podjetje Vidic in Kovačič, peči je dobavilo in izdelalo podjetje MartinčiČ itd. Vsi so se dobro izkazali ter smo lahko ponosni na nje. Slaščicama nedvomno zasluži, da si jo Ljubljančani ogledajo — in potem se jim bo priporočila sama. —I j Svetovna popotnica. Davi se je zglasila v našem uredništvu svetovna popotnica gdč. Kžthe Besehmann iz Posarja, ki potuje po svetu skoraj že pet let. O njej nam poroča tudi naš dopisnik iz Trbovelj. Zanimivo je, da je Besehmannova edina nemška poklicna novinarka, ki je bila v Avstriji povsod zelo prijazno sprejeta. S seboj nosi debelo knjigo, ki zbira v nji podpise raznih veljakov in ustanov, obenem pa pripravlja gradivo za knjigo o svojem zanimivem potovanju. Podjetni, simpatični nemški novinarki želimo srečno pot —lj Veseli dnevi ae bližajo, kar sprevi-di-š takoj, ko opaziš na velesejmskem ve-seličnem prostoru, s kakšno vnemo postavljajo razne pripomočke in naprave za zabavo. Ob tej priliki bo še posebno veselo na veseličnem prostoru, ker so pač tako skisani časi. Kaj vse bo na veseličnem prostoru, zdaj še ne moremo napovedati, kaže pa, da bo nekaj izrednega, ker pripravljajo že delj časa . —lj Gledaliiki abonma. Vse prijatelje ljubljanskega Narodnega gledališča opozarjamo, da je razpisan gledališki abonma za sezono 1933 — 1934. Abonma se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Razpisana sta dva stalna abon maja Sreda ln četrtek, poleg tega pa ie abonma A in B. Priglasi se sprejemajo o1 ponedeljka dalje v veži dramskega gledališča —lj Umetna razsvetljava čolnov na Ljubljanici. Ljubljanski športni klub priredi v soboto zvečer na Ljubljanici beneško noč Razsvetljeni čolni bodo vozili do frančiškanskega mostu. —lj Danes se prične nova kjnoeezona v Elitnem kinu Matici. S premiero razkošne operete >Carlčina podveza< otvori danes £iitni kino Matica novo kinosezono 1933—1934. V prekrasnem filmu, >Cariči na podveza« bomo po dolgem presledku zopet videli dražestno LIlian Harver ln to Se celo v njenem zadnjem v Evropi iz gotovljenem filmu. Pred glavnim filmom bo predvajan danes nov izredno zanimiv Paramountov zvočni tednik ter informativen film o večini filmskih del, ki pridejo na spored v letošnji sezoni. Ure pri-četka predstav ostanejo neizpreme&Jene, to je ob . 16. popoldanska ter večerni ob 19.15 in 21.15. —lj >Krka< vabi vse svoje člane (Ice). ki se zanimajo za kegljaške večere, na sestanek v soboto 2. septembra ob pol 9. zvečer v malo dvorano hotela Miklič (soba št. 44 v L nadetropju). Sestanek je važen za vsakogar, ki bi rad posečal kegljaške večere, ker bo število kegljačev moralo biti omejeno Ie na prvoprijavljene. —lj članstvu krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! Spomladi smo raz* poslali našemu članstvu položnice za vplačilo članarine za leto 1933. Večina članstva se je odzvala našemu povabilu; vendar je pa se nekaj članov, ki so pozabili poslati članarino. Te člane vljudno prosimo, da to store Čim prej. Nas krajevni odbor bo stal prihodnjo zimo pred velikimi nalogami. Da bo pa mogel izvrševati svoje človekoljubno delo, Je potrebno, da ga ljubljansko prebivalstvo vsestransko podpira. Pristopajte v krog člo. vekoljubnih delavcev! Letna članarina znaša za redne člane 20 Din, za pomožne pa 6. Pisarna je v Wolfovi ulici, Oražnov dom, dvorišče. Številka položnice 11104. — Telefon 8218. ~ij Prijet tat Nedavno sta bili inže-njerju Kanskemu s podstrešja na Aleksandrovi cesti ukradeni 2 starinski sliki, vredni 1500 Din. Predvčerajšnjim Je policija aretirala brezposelnega Šoferja Franca S., ki je na starini sliko ponujal za smešno ceno. Sliko so zaplenili, S. Je pa moral v zapor. Ena slika Je bila prodana že poprej, a je še niso izsledili DR. JOŽE RANT zopet redno ordinira ZA ZOBNO ZDRAVNI8TVO, ČELJUSTNO KTBTJROUO IN ORTODONTUO NEBOTIČNIK TELEFON 33-93 —lj Nogavice, razne svilene flor in otroške, dobite trpežne pri tvrd ki Mlloi Kar-ničnik, Stari trg. 56-1 —IJ Na državni manjšinski osnovni soli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini bo naknadno vpisovanje dečkov in dealic dne 1. septembra od 1. do 12. ure. Cojzova cesta 5, 1. nadstropje, desno. Dne 2. septembra bo začetna Šolska masa, 4. septembra redni pouk. Kranj kopališče« Radovljica tenišče in drsališče Naši gorenjski kraji se modernizirajo, da ustrežejo zahtevam tujskega prometa Kranj, 31. avgusta, V petek smo poročali, da je kranjski občinski svet na svoji seji razpravljal o zgradbi modernega kopališča, ki je za Kranj življenjskega pomena. V tem pogledu je tbilo sproženih več predlogov, nekateri občinski svetniki so se navduševali sa zgradbo kopališča ob Savi, drugi zopet sa Kokro, po obširni debati je bil pa končno s precejšnjo večino glasov sprejet predlog župana g. Cirila Pirca, naj se izvoli odsek, v katerega naj se pritegneta kot strokovnjaka še arhitekt Vurnlk ln Inženjer Bloudek, ki naj pregledata Foc-kov ln Slavcev svet, ki bi Še najbolj odgovarjala zahtevam modernega kopališča. V sredo popoldne se je posebna komisija, ki so bili v nji člani občinskega sve. ta z Županom Pircem na čelu ter kot izvedenec ing. Stanko Bloudek Iz Ljubljane, pregledala vsa zemljišča, ki pridejo za zgradbo kopališča v postev, ter se Je po dolgem razmotrlvanju odločila na predlog ing. Bloudek a za zgradbo ob Savi nad Majdičevlm mlinom. Teren leži kakih 12 metrov nad gladino Save, v bazen bi se morala voda črpati. Tehnične ln terenske načrte za kopali&Če bi napravil Ing. Bloudek. Seveda glede zgradbe kopališča na tem kraju Se ni padla zadnja beseda In bo končnoveljavno o tem odločal kranjski občinski svet Verjetno pa Je, da se občinski svet odloči za kopališče ob Savi. zlasti pa za to zemljišče, ker je ves dan na solncu. Upati je, ds pride čim prej do rešitve tega vprašanja in da bomo prL 1 Iz Hrastnika _ Prlčetek šolskega leta. Vpisovanje otrok na deški in dekliški šoli bo 1. sep tembra V soboto 2. septembrua bo šol ska masa, v ponedeljek se pa prične redni šolski pouk. _ Dela na cesti Trbovlje _ Podmeja so se danes zopet pričela. Zaposlenih je samo 40 delavcev in to takih, ki niso delali pred ustavitvijo dela Sprejem delavcev, ki so prej delali odnosno ki so bili poslani na to delo, a ga niso opravljali, se odklanja. Potrebno bi bilo pri tem malo več uvidevnosti vsaj napram onim delavcem, ki so hoteli dela»ti, a se jim je to pod grožnjo fizičnega obračunavanja zabranilo. Sprejmejo uaj se na delo vsi oni, ki jih smatra županstvo za vredne, da si služijo vsakdanji kruh. Iz Kranja _ Kdor se namerva udeležiti slavnosti * Jadranske straže* v Splitu in se poslužiti 75 odstotkov popusta pri vožnji, naj se zgla-si v občanski pisarni pri g. Mohorju Jeli, kjer dobi tudd vse nadaljnje informacije, najkasneje do 4. sept. — Dečji dispanzer v Kranju zopet prične delovati. Šolska poliklinika in dečji dispanzer v Kranju bo imela od 1. septembra dalje ordinacijskt ure urejene na sledeč način: četrtek od 13.30 do 17 zdravljenje bolne deoe, in sicer dojenčkov, male dece in Šolske mladine; petek od 13.30 do 17 posvetovalnico za zdrave dojenčke in malo deco. — Enotne in znižane cene kruhu, bre-sko načelstvo je te dni odredilo, da se ne sme kruh prodajati dražje od naslednjih cen: 1 kg belega kruha e kupice izpraznjene, se je vrišč znova začei. Marjana se je pustila vleči k mizi. kjer je njena družica zavzela mesto. Ubožica je žalostno povesila oči, ko je stopil krčmar pred njo ter postavil na mizo polič in kozarec, rekoč: — Samo enega imam še; saj se menda n« gnusita druga drugi. — Ne bom pila... je zašepetala Marjana. — Oho! — se je zasmejal krčmar. — Torej nočemo privoščiti očetu Francoisu malo zaslužka, deklic? In pogledal je Marjani naravnost v oči, rekoč: — Saj nismo napačni, lepotica ... Dajva, pijva na zdravje Njegovega Veličanstva Ludvika XVI., ki naj ga bog ohrani! Marjana se je vsa tresla. Zajecljala je: — Nisem žejna... Ne mogla bi piti... Oprostite, gospod, toda... Kar je krčmar kriknil in ubogo dekle je znova zadrbtek). — Kaj?... Toda ... to je... je jecljal krčmar in si mel roke, kakor bi hotel oživiti spomine___Ali ste vi aH niste?... Seveda ste, saj se ne motim... saj nimam megle pred očmi... Ti si... saj te dobro poznam. In dvignil je roke ter vzkliknil presenečeno: — To si ti... s temi___ Ni izgovoril svoje misli do konca. Marjana je storila trden s»klep. Pogumno je dvignila oči in vzdržala krčmar-jev pogled. Odgovorila je kolikor je mogla mirno: — Gospod, gotovo se motite; ne morete me poznati, saj me niste še ni" koli videli. — Ah!... to je pa že od sfle.-. Počakaj... počakaj! In očka Froncois je bil v enem skoku pri vratih, kjer je zaklical: — Hola, Tončka... Pridi brž sem! Kmalu je prihitela krčmarjeva ne- čakiinja. Krčmar jo je potegnil k mizi, kjer je sedela Marjana, in obrnjen k svoji nečakinji je dejal: — Poglej, Tončka, komu je podobno to bledo dekle? — Ta temnolaska? — Ne, ona druga. — Počakaj... počakaj!... je odgovorila krčmarjeva nečakinja in stopila bolj naprej, — počakaj, da pogledam. Potem se je pa obrnila k svojemu stricu, rekoč: — Saj... to je... Marjana!... Marjana Vauthier! — Marjara Vauthier, — se It zasmejal seržant, — motite se. — Kako to? — Tega jnena ni v seznamu. — Seržant ima prav, — ie dejala Marjana, ki ie takoi tudi razumela, da bi mogli Henriko najti, aretirati in odgnati v izgnanstvo, če bi prisna zamenjava na dan pred vkrcanjem. In ko je stopila Tončka korak naprej, kot da hoče planiti k Marjani, jo je slednja ustavila s hladnim pogledom, rekoč: — Koga kličete Marjana Vauthier? To naj bi bila jaz? Nesrečnica je poskusila nasmehniti se ... Toda solze so ji stopile v^ oči. Vzela je čašico vina in jo brž izpraznila do dna. Ta čas je krčmar odšel in pustil svojo nečakinjo strmeoo nad iem. kar h videla in slišala. Tončka ni vedela, ali naj verjame tako čudoviti podobnosti ali ne. Od svoje bivše družice kar ni mogia odvrniti pogleda. Da bili so isti svetlo kostanjevi iasje, iste poteze, samo bolj razvite, odkar je bilo dekle postalo žena. Vsak dvom je bil izključen. Ta čas se je vrnil očka Franco.s. vodeč pod pazduho staro ženo; priganjal jo je, naj stopa hitreje pred ženščiuo. ki jo je poznal kot staro znanko. Marjana je zadržala krik, ki ji je že uhajal iz grla. Seržant je bil še vedno v krčmi, a stara žena, ki jo je bil privedel krčmar, da bi pogledala Marjano, je bila teta Vauthierjeva, žena, ki ii je v otroških letih nadomestovala mater Čeprav se je bila že močno postarala, je Marjana vendar takoj spoznala ubogo teto Vauthierjevo, ki ji je bila menda prezgodaj irpognila hrbet žalost s svojo težo. In morala je še nadalje hliniti grozo in vztrajati v laži, ki si jo je mo-raia naprtiti. Pravo v Abesinijf V zakonodajo sprejeto načelo krvne osvete — Kri hteva kri Abesinci izrekajo svoje razsodbe strogo po salomonskem zakonu. Kri zahteva kri, če si ubil človeka namenoma ali le po nesrečnem naključju, bodi pogubljen. Lahko se sicer odkur piš, toda kot zločinec boš v težkih verigah prosjačil denar na zemlji za svojo dušo. V Abesiniji se pa odreko krvni osveti pokojnikovi svojci le redko in samo v primerih, ko gre za uboj po nesrečnem naključju, torej brez slabega namena. Večinoma zahtevajo življenje za plačilo. Močno razširjeno krvno osveto je pa spravila abesinska država modro in spretno v zakonito strugo s tem, da sme biti zločinec usmrčen le v posebnem, nalašč v ta namen zgrajenem poslopju, a usmrtitev sama je prepuščena umor-jenčevim krvnim sorodnikom. Dobro je utemeljena ta pravna praksa. Ko je zapadnjaško orijentirana vlada prepovedala kazni, kakor sekanje prstov za razne prestopke in manjše zločine, za nemoralnost, tatvino, poškodovanje hrama ali izdajo, ko je dala posekati stoletno sodniško drevo in je na njegovo mesto postavila bronasti spomenik cesarja Meneli-ka II. z velikimi grmi rož, ko ljudstvo ni videlo vsak dan na lastne oči, kako zahteva pravica svoje, so se poulični napadi in ropi tako razširili, da je bilo treba takoj zopet postaviti javna vešala, to pot na periferiji mesta. Mnogo, kar se upira prebivalcu zapadne Evrope, odgovarja stoletni praksi in naravno razvitemu pravnemu naziranju in normam. Tako je v Abesiniji še zdaj v navadi, da sta dolžnik in upnik tako dolgo priklenjena na kratkih verigah skupaj, dokler se spor med njima ne poravna. To je sa- Poroka na gledališkem odru Članica atenskega gledališča Delphi, igralka Nozier, ki ni mogla izmisliti boljše reklame, nego da je sklenila poročiti se po večerni predstavi pozno ponoči kar na gledališkem odru, kjer žanje večer za večerom iavonke uspehov. Ne gre morda za moderno tragedko, Ifigenijo ali Kasandro, temveč za priljubljeno zvezdo popularne grške revije, ki se igra »danes in dnevno«. Za ženina si je izbrala originalna igralka grškega milijonarja Triandaiillaca, kar tudi priča o njeni muhavosti. Poroki naj bi prisostvovali po nevestini želji samo njeni tovariši in to-varišice, nastopajoči v reviji. Toda vest o nočni poroki se je raznesla po gledališču in v njem je ostalo več sto radovednežev, ki se niso dali odpraviti, dokler niso videli še druge predstave. Poročna gostija je bila v nočnem lokalu, kamor so bili povabljeni poleg pravoslavnega svečenika, ki je opravil na gledališkem odru poročne obrede, tudi vsi člani igralske družine. Osmešeni kavalir ji Priljubljena filmska igralka Marle-ne Dietrich, ki preživlja letos počitnice na francoski rivieri, je nekega dne zvedela, da so se trije njeni kolegi v družbi bahali s svojo močjo in junaštvom ter se posmehovali ženskam. Sklenila je osvetiti se jim za krivično sodbo o ženskah. Domenila se je z njorri* da se sestanejo na samem v gozdu v okolici Antibes. Trije moderni mušketirji so bili seveda navdušeni za sestanek s slavno filmsko igralko in točno ob določenem času so prišli v gozd. Komaj so se pa ustavili na določenem kraju, so zaslišali strel in takoj za njim obupno klicanje na pomoč. Še predno so se prav zavedli, kaj se je zgodilo, je skočilo iz gošče več moških z revolverji v rokah in v naslednjem hipu so bili elegantni ka-valirji obkoljeni. Hočeš nočeš so morali dvigniti roke, napadalci so jih hi- tno poseben način zavarovanja dolžnika, da mu upnik ne more pobegniti. Tudi poseben način sodnih obravnav, ko obe stranki pojasnujeta sodniku svoj spor, obenem pa na vse kriplje kričita in mahata z rokami, odgovarja starorimskemu načinu. Ker sme biti tudi v kriminalnih primerih obsojen samo znan zločinec ali samo tisti, ki so ga pri zločinu zasačili, ni srednjeveški način izsiljevanja priznanja s pretepanjem tako nečloveški, kakor se zdi zapadnerrru Evropcu. Vsakega človeka lahko na ulici pokličejo za sodnika in vsak tak sodnik zelo vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Poleg sodnikov-lajikov so pa na trgih in javnih prostorih na razpolago vedno tudi javni sodnika, ki jih v neprestanih prepirih živeči domačini kar oblegajo. Seveda gre tu za civilne spore. Kriminalne zločince sodi višja policija ali upravni uradniki. Vrhovno sodišče in obenem zadnja instanca je sodišče pred deželnim knezom ali pred njegovim vrhovnim sodnikom. In samo cesar, negus, more odločati o življenju in smrti. Na prvi pogled tako pestro zlepljeno pravo je pa ohranilo svoje stroge oblike, svoje st^re. ustaljene sodne norme poleg najstarejših spomenikov zapadne pravne vede Abesinsko pravo se je razvijalo na Istih temeljih, kakor zapadno, toda razvijalo se je drugače in v posebnih razmerah kulturnega razvoja same nase navezane države. Kot ekse-kutivna moč služijo sodnikom čete državne milice, opazovalci, reditelji, ae-ke vrste liktorji in v novejši dobi celo na živahnih ulicah prestolnice prometna policija, ki pazi. da se razvija vedno živahnejši promet v redu. tro slekli in oropali. Pustili so jim samo spodnje hlače. Tako so se morali gospodje vrniti v svoje hotele. Zvečer, ko so se sestali z dražest-no Marleno. jim je slednja očitala, da niso prilli na sestanek, obenem jim je pa predstavila več gospodičen v moški obleki, ki so bile čudovito podobne banditom iz gozda. Napadeni kavalirji so seveda ostrmeli, saj se jim je takoj zdelo, da tu nekaj ni v redu. Ko jim je pa Marlena pokazala še fotografijo, na kateri so videli, kako stoje osmešeni, slečeni do nagega in vsi prestrašeni, so spoznali, da se jim je iznajdljiva filmska igralka za njihovo sodbo o ženskah steno osvetila. šestnajstkrat ušel smrti Življenje ni bilo noben eldorado H. Schaferju, čeprav živi v Eldoradu v ameriški državi Jowa. Mož je pa imel v življenju neverjetno srečo tako, da je znan v domačem kraju kot nesmrten. Star je že 83 let in v svojem dolgem življenju je 16 krat ušel gotovi smrti. Ko mu je bilo 8 let, so ga potegnili napol mrtvega iz vode in ga rešili. Trikrat je treščilo vanj, pa je ostal po Čudnem naključju živ. Nekoč ga je v rudniku zasulo, pa je odnesel le lažje poškodbe. Pozneje je padel z visokega mostu in s strme skale, pa se mu obakrat ni nič zgodilo. Ko je bil pri vojakih, je eksplodiral top, izbilo mu je eno oko in odtrgalo roko. Pozneje ga je zasula debela plast zemlje, pa so ga še pravočasno odkopali. Nekoč je padel s konja, noge so mu obtičale v stremenih in konj ga je vlekel daleč za seboj. Druga podobna nesreča ga je doletela, ko ga je pohodil konj ter mu zlomi! tri rebra in ključnico. Nekoč se je vozil s sanmi, pa so se prevrnile in obležal je težko poškodovan. Ko mu je bilo 80 let, je imel hudo pljučnico, pa jo je srečno prebolel. Cez eno leto ga je zadela kap, kmalu potem je bil pa povožen. Lansko zimo ga je povozil avtomobil, odnesel je težke poškodbe, pa je vendar ostal živ. Robinzoni v polarnih krajih Z ruskim ledolomilcem »Celjuskin« je krenila daleč tja gori na sever na Wranglov otok ekspedicija, ki bo v večnem snegu in ledu prezimovala. Tla prouči VVranglov otok iz metereolo-škega in zemljepisnega vidika. V ekspediciji so metereologi, en biolog, en strokovnjak za kožuhovino, en zdravnik, en geolog, en ihtiolog, en geodet, en mehanik in en radiotehnik in še nekaj članov, ki pa nimajo strogo določenih funkcij. V ekspediciji je tudi pet žensk, ena celo z otrokom. S seboj so vzeli radio postajo, akumulatorske baterije za električno razsvetljavo, velik šotor in zalogo živil za tri leta. Ekspedicijo čakajo važne znanstvene in gospodarske naloge. Morala bo izdelati geološko karto Wranglo-vega otoka, točno izmeriti otok m organizirati sistematično rejo polarnih lisic Farma polarnih lisic bo organizirana tako, da bo dajala vsako leto najmanj 300 dragocenih lisičjih kožuhov. Ekspedicija hoče ujeti tudi več belih medvedov. S seboj je vzela prevajal" ca eskimskega jezika in razne učne pripomočke. Ekspedicija namerava sistematično pobijati nepismenost med Eskimi, ki jih je na Wranglovem otoku 64.__ Iz — v eličasten pogreb pokojnega našega sre&kega načelnika H mesta Karlavari&a je dokazal, kako velike simpatije in spoštovanje je pokojnik užival v Beli Krajini in zlasti v metliškem srezu. Poleg županov občin našega sreza je pogrebu prisotvovala skoraj vsa Metlika z uredništvom, trgovci, obrtniki in ostalimi meščani. Tudi gasilci so bili zastopani v izredno častnem številu, kakor doslej še nikdar ne, ker jih je bilo nad 200. Od pokojnika se je poslovilo več govornikov, ki so poudarjali njegove zaslug« v kratkem času delovanja med nami. Naj mu bo lahka zemlja našega sv. Roka! — Premestitev. Naš postna upravnik g. Janko Alič je bil na lastno prošnjo premeščen v Ljubljano k postni direkoiji. Za poštno upraviteljico v Metliki je imenovana gospa Gorjančeva — Zegnanjo pri Treh farah je bilo prav zadovoljivo obiskano, pa amo opazili tudi več gostov Iz LJubljane. Fosebno kmečke, ga prebivalstva je pnslo mnogo, ker je ta božja pot pač ena najibolj znanih v naših krajih. Janjčkov ln vina je bilo precej, nekaj pa so naredili prometa tudi Dalmatinci s krošnjami krog vratu, ki jih ros nikjer ne manjka. Seveda so od vseh vetrov prišli tudi berači, ker dobro vedo, da so na take dneve mosnjički naSIh domačinov širokogrudnejši kot navadno, četudi niti sami nimajo skoraj ničesar. — Letovišča rje v imamo še vedno precej v Beli Krajini, kar ni nrti čudmo, ker Je pač jesen Se najibolj mikavna zaradi bližajoče se trgatve m nepretirane vročine, ki je sicer pri nas skoraj vedno, Kolpa je še vedno prijetna za kopanje. Domačini se že sedaj pripravljajo na jesenski izlet na trgatev, ki ga ipriredi društvo >Bela Krajina< z našim Tujsko prometnim druStvom ln ljubljansko Zvpbo za tujski promet — Za občinske volitve je pri na« zel-o živahno zanimanje. Nefeateri, ki so se veselili, da bodo kar takoj, ne bodo prišli na svoj račun. Na zasedanju banovtnskega sveta dne 4. septembra bo ravno ena najvažnejših točk sklepanje o uredbi ln sestavi .kandidatnih list in sploh o vsem potrebnem za občinske volitve. Trezni naši veljaki ne priporočajo prevelike naglice, ki nikjer ni dobra, dočim bo v doslednem času možno sestaviti liste z imeni, ki nam bodo jamčila za uspešno delo in napredek posameznih občin. — Naših branjevk ne razlikujejo v Ljubljani, kjer prav rade tud* sosedne Hrvatice zaradi močno podobne obleke tr. dijo, da so iz naših krajev, misleč, da bo tako kupčija boljša in uspešnejša. Belo-kranjica se od Hrvatice razlikuje predvsem po načinu, kako si veže ruto. Hrvatice si namreč vežejo ruto zadaj na temenu glave, dočim Belokranjice, kakor vse ostale slovenske žene, pod vratom. Po tem se tudi najlažje sfpozna, odkod so prodajalke. Nam je gicer vseeno, kdo prodaja, ionamo le slabe izkušnje, ker so lani prodajale Hrvatice na ljubljanskem živilskem trgu prav slabo grozdje pod Imenom belokranjskega, četudi pri nas tako slabega skoraj nimamo, pa tudi boljSega le redko kateri gospodarji prodajajo. Ze enkrat sprožena misel o ustanovitvi belokranjske tržne lope v Lj-ubljani bi bila potrebna premisleka. JC1 vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarno 5r SLUŽBE MLAJŠA GOSPA išče zaposlenja na velesejmu. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Zgovorna 3403c. MLAJŠA GOSPODIČNA vešča vseh del, išče službo. — Stor, Krapina, Popovec. 3434 BOLJŠO DEKLICO za hišna dela iščem. — Lukič, Virje, Hrvatska. 3433 STANOVAfilV DIJAŠKA STANOVANJA oglašujte v >Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50. 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 3364 ZA DIJAKA iščem stanovanje. — Ponudbe: Andersch, Murska Sobota. 3437 DVE DIJAKINJI sprejmem v popolno oskrbo v bH**~* gimnazije na Poljanah. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje ter strogo nadzorstvo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3393 DIJAKA nižješolca sprejme z vso oskrbo boljša družina k sinu četr-tošolcu. Soba solnčna. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3439 STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do %8. ure zvečer. Začetek 5. septembra. — Šolnina znižana. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. 3441 JADODE-SADTKE 100 komadov Din 30.- prodaja Ribič, Slov. Bistrica. 3436 PRODAMO parni stroj 75 ks, dinamo stroj, in dva fijakerska voza. - Zdravilišče Rogaška Slatina. 3438 marim AKO PRODAJAŠ ALI KUPIŠ NEPREMIČNINO oglašuj v »Slovenskemu Narodu«. — Beseda samo Din 0.50. 3440 HIŠICO-VELO proda Lavrič, Mengeš 135. 3435 o JUTRI V PETEK VSI NA RIBJI TRG! Velike množine morskih rib po nizkih cenah. 3442 Modna konfekcija Najbolj« nakup A. PRESKE& LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T VINO CEZ ULICO: Din 6. - 7. - 8. - 8. - 9. -9.- 10.-4.- 1 Din 20.- Stajersko belo Namizno belo Bizcljsko rdeče Cviček Portugalka štaj. Rizling Ia Burgundec beli Jabolčnik sladki 2 g an j e: Tropinovec pristni Slivovka pristna, stara Rum, fini, čajni Brinjevec kakor tudi razna desertna vina, prvovrstne likerje po konkurenčni ceni nudi ter se priporoča — »Buffet« pri Je raju, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 3394 24.-24 -32.- KUPIM ŽELEZNO STRUŽNICO dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3425 TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstropju, Slomškova ulica se takoj odda. — Več pri kamnoseku A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. Urejuje: Josin Zupančič Za >Narodno tiskamo«: Fran Jezersek — Za upravo ln lnaeratni del Usta: Oton Chrtatot — Vsi v Ljubljani