Naroča se pod naslovom ,,Ko o'ìki Slovenec*4, Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj po-šil jajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Marg&retenplatz 7.
Ust
politiko, gospodarstvo m prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 5000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 700 kron.
Leto SIS.
Dunaj, 11. aprila 1923.
Št. 15.
Zakaj tak strah?
Komaj se izve, da nameravamo prirediti Slovenci kako igro, shod ali zborovanje, je v nasprotnem taboru že vse pokonci. Najprej pritisk na oblasti, naj nameravane prireditve ne dovolijo in če to ni mogoče, nastopi takozvani Ueimatschutz, kakor v Šmarjeti, Slovenjem Plajberku in drugod.
Oh, ti nedolžne ovčice! Povsod povdarja-te, da živimo na Koroškem Slovenci in Nemci od nekdaj v najlepšem miru in sporazumu. V resnici vas spravi pa že vsako zborovanje kakega izobraževalnega društva vse iz sebe: začno se vam tresti hlače pred nami, da vidite v tem samo veleizdajo; vsak slovenski napis vas razburi, naj bi bil tudi kažipot ali napis na kakem križu-
To se res pravi v miru skupaj živeti. To je lep Heimatschutz, ko nastopi rojen Slovenec proti Slovencu, Korošec proti Korošcu, ali se to pravi Karaten den Karatnem? Ali ste nam to obljubili pred glasovanjem?
Res je, da smo glasovali v času plebiscita večinoma vsi zavedni Slovenci za Jugoslavijo; pa saj nam je bilo prosto dano in to ni bil noben zločin. Glasovali smo z najboljšo vestjo za Jugoslavijo; 1. Da se združimo vsi koroški Slovenci z ostalimi brati v eni državi. 2. Da si zboljšamo svoje gospodarsko stališče, ker o Avstriji so že takrat pisali nemškonarodni in soc.-dem. listi, kar pišejo še danes, da je Bettelstaat, beraška država. Ali more pameten človek nam to zameriti in nam očitati, da ni prav, da se brat po krvi hoče združiti z bratom, in ali je napaka, ker ne silimo v ladjo, v katero dere že voda od vseh strani? To vse ie minulo.
Kar pa ni minulo je, da smo Slovenci in hočemo to ostati, se boriti za svoje pravice tudi naprej. Mislite, da moremo svoj narodni čut zavreči kakor strgan jopič? Nič vredni bi bili in sramovati bi se morali, kakor se je sramoval sv. Peter svojega dejanja, ker je rekel dekli: Jaz tega človeka ne poznam.
Da se družimo v društva, da zborujemo, volimo zavedne slovenske može in žene in se Priznavamo pri ljudskem štetju za Slovence,
PODLISTEK
Mi v Mariboru.
Oh, kako sem se prestrašil! Grom in stre-ia! Tako lepo sem zadremal, pa mi zatrobi na ušesa ta presneti poks — moj kolega: „Mi v Celovcu1*. Na mojo vprašanje, kaj hoče, mi pomoli pod nos „Koroškega Slovenca11 z opazko, naj prečitam podlistek. No in kako sem se začudil, ko berem o slovenskih dijakih v Celovcu, ki se pridno učijo — pardon — kadijo in Pijejo. Sicer pa do sedaj nisem vedel, da sploh še eksistirajo v Celovcu slovenski dijaki. Pa če vas je res kaj, pes vas potipaj, zakaj se pa nič ne oglasite v ..Koroškem Slovencu11?
Da ne bodete mislili, da smo tudi mi tako zaspani in da sedaj po zimi spimo kakor tisti iazbec, ki je Uhrarju na jagi všel, pa vam hočem tudi o življenju nas koroških dijakov v Mariboru par borih vrstic napisati.
Tukaj so se zbral« z?.-te-n «ki r.koro iz vseh krajev Koroške, kakor iz Ziljske, Rožne in Podjunske doline. Polovica jih študira za šu-
to je naša pravica in dolžnost, to zahteva naš narodni čut in naša čast; to bodo storili tudi Nemci v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem, Ogri v Rumuniji, Rusi na Poljskem itd. Tega vas pri Heimatschutzu ni treba biti strah. Strah pa naj vas bo pred vašo vestjo in sram pred celim svetom, posebno vas nemčurje, ker tajite kar ste v resnici, namreč: rojeni Slovenci, in nastopate proti nam, svojim lastnim bratom v svoji domačiji, in nas pomagate zatirati in preganjati.
Res so to žalostni časi. Ako bi vprašal medveda, in bi ti ta mogel odgovoriti: Ali si krava? rekel bi: Jaz sem medved. Vprašaj pa Slovenca, nemčurja, ali si Slovenec? Pogledal te bo užaljeno in ti rekel : Na, i bin ka Bindišer, i bin tajč.
List stane od 1. aprila do 30. junija za:
Avstrijo........ 5000 K
Jugoslavijo ....	25 D
Posamezna številka 700 K
O odkupu in novi ureditvi pašnih in gozdnih servitutnih pravic.
(Spisal K o š u t n i k.)
V zadnjem zasedanju lanskega leta je deželni zbor dne 30. dec. sklenil postavo, ki nekoliko spreminja in izpolnjuje postavo z dne 10. marca 1920 (dež. zak. 1920, št. 41) o odkupu in ureditvi gozdnih in pašnih servitutnih pravic. Ker je ta postava velikega nomena za naše gorjance, ki imajo še pravico dobivati les iz grajščinskih gozdov in imajo pašno pravico na grajščinskem svetu, hočemo nakratko opozoriti na glavne določbe te postave. Svetujemo pa onim, ki imajo take pravice, naj si to postavo kupijo in jo temeljito proučijo.
Postava govori najprej splošno o teh pravicah. Vse servitutne pravice naj se odkupijo ali vsaj nanovo urede. Odkup se lahko izvrši
mastre, druga polovica pa za doktarje — par-* don — hotel sem le reči za fajmoštre, sicer se navsezadnje še zamerim „Hribrskemu fajmo-štru11. Večina teh stanuje v semenišču, kjer tudi pridno fižol in čompe jedo. Drugi pa stanujemo, da bolj nobel povem „privat“. Kljub temu pa se skoraj vsak dan shajamo, konferi-ramo in kujemo razne naklepe za bodočnost. Pri tem pa pogrunta marsikatero pametno naš slavni semeniški Pestalozzi. Pa saj res, kako sem neroden, vi ga še ne poznate. No, dolg je in suh in pri Pliberku v Podjuni je doma. To vam je mož, žre noč in dan knjige, a od sebe ne da nobene fige. Škoda samo, da se že kmalu razidemo, kajti večina nas bo letos maturirala. —
Celovčank sedaj vam pa še zakličem predno še enkrat zaspite: Glejte, da ta vaš dopis „Mi v Celovcu11 ne bo zadnji. Toraj:
Imate korajžo, pa prid’te na rajžo.
Če imate sive lase, pa poskusimo se!
na dvojen način: ali se upravičencu (t. j. kmetu) odstopi svet, ali pa se mu da odkupnina v denarju. Sveta naj se mu odstopi toliko, da mu bo nesel toliko, kolikor mu je dosedaj nesla servitutna pravica. Ako grajščina nima dosti zemlje, ali če so pravice kmeta večje kot so za njegovo posestvo potrebne, se more odkup izvršiti deloma tudi v denarju (§ 4). Vendar naj se odkup v denarju izvrši le v nekaterih slučajih (§ 5). Če se zaradi kakih ovir odkup ne more izvršiti, naj se te pravice nanovo urede (§ 6). Ako se je pri prejšnjih odkupih ah uravnavah (regulacijah) zgodila kaka pomota, se mora zdaj popraviti. Važna je določba: stare pravice, ki niso zapisane, je treba tekom 5 let prijaviti pri okrajnem kmetiiskem oblastvu, drugače ugasnejo, zgubijo veljavo ($ 7). če se kdo servitutnih pravic ni posluževal (n. pr. če več let ni pasel svoje živine na grajščinskem svetu), jih zaradi tega šc ne zapade. Servitutne pravice, ločene od nosestva, se morejo dobiti nazaj, ako so zanj neobhodno potrebne. Tudi če je kdo kupil del takeea nosestva, ki je imelo servitutne pravice, more sedaj kupiti temu delu pripadajoče pravice (§ 8).
V 2. oddelku govori postava o tem, kako se pravice odkupijo z odstopom zemlje. Ako sc za odkup kmetu odstopi zemlja, naj se rnu izvoli — če mogoče — tak kos, ki bo njegovemu posestvu priročen, a vendar naj se grajščina ne obreže tako, da bi potem sama ne mogla več dobro gospodariti. Če je na odstopljenem zemljišču zrel les in ga kmet po pravici za se ne more zahtevati, ga lahko poseka še graj-ščak. Protiuslužnosti (t. j. kar mora morebiti sedaj kmet grajščini za te pravice dajati ali delati) more kmet odkupiti z zneskom 20kratne letne vrednosti.
Kako naj služnostni obvezanec (grajščak) odkupi pašne pravice? Če ima paše (bodisi pašnike, planine, pašo v gozdih ali nosekah), mora te odstopiti. Če teh ni ali če jih ni dosti, se lahko zahteva, da odstopi tudi zarasle dele, ki se morejo spremeniti v pašnike. Če ima pašne pravice več posestnikov skupaj, se zemljišče ne oddeli vsakemu posebej, marveč vsem skupaj in ti tvorijo potem združbo (sosesko, gmajno). Z odkupom pridobljeno zemljišče ali delež na gmajni se od posestva ne more ! več oddeliti. Če je več solastnikov novopri-dobljenega zemljišča, morajo ga upravljati po gotovih predpisih, ki jih da oblastvo.
3.	oddelek postave določuje odki’" pravic z denarjem. Ako odkupi grajščina pravice z denarjem in se glede odkupnine ne doseže sporazum, jo določijo strokovnjaki po krajevnih cenah. Vsako pogodbo mora potrditi kmetijsko oblastvo. Vendar pa kmet odkupnine ne dobi v roko, ampak se ta naloži v vrednostnih papirjih in prejema kmet le obresti. Kapital se more dvigniti le za nakup zemljišč ali važnih gospodarskih razlogov.
4.	oddelek postave govori o ureditvi (regulaciji) servitutnih pravic. Ako grajščina kmetove pravice do lesa ne odkupi, se mora ta pravica urediti (regulirati). Pri tem se določi: koliko lesa (ali stelje), kakšnega in kje dobi kmet, kdaj, kako naj ga poseka in spravi, za koliko let naprej ali nazaj ga more ven vzeti in kdaj ga zapade itd. Po § 24 se more les dobiti za 10 let nazaj ali 10 let naprej, v izrednih slučajih tudi več. Sme ga tudi prodati. Podobno se uredijo tudi pašne pravice, če jih
grajščina ne odkupi. Določijo se pašniki. Če se paša zasadi, se mora za ta slučaj dati paša drugod, more se celo gozd spremeniti v pašnik ali se določi paša v gozdnih parcelah. Določi se nadalje, kdaj in kako se na kakem prostoru nasadi zavarujejo in kje se zato nakaže nova paša; o napajanju živine, o času paše, številu pašne živine in naznanilu iste; o plotovih, o lesu za stavbe in kurjavo, o napravi potov, vodovodov, o trebljenju itd. Les mora za primerno odškodnino dati grajščina, drugih stroškov nosi nekaj grajščina, nekaj kmet. Na predlog lastnika more deželno kmetijsko obla-stvo pašo v enem gozdu preložiti v drug gozd. To oblastvo predpiše tudi poseben načrt, kako se morajo servitutne pravice uporabljati, oskrbi pa tudi, da se 'te pravice zaznamujejo v zemljiški knjigi.
5.	oddelek govori o zavarovanju urejenih pravic. Brez dovoljenja ojlastva in brez zaslišanja pašnih upravičencev se paše ne smejo zasajati ali pustiti zarasti. Če pa se zasajanje dovoli, se mora odkazati druga primerna paša. To oblastvo odločuje tudi, ali je kak svet primeren za pašo ali gozdove ne glede na to, kako je ta svet označen v zemljiški knjigi. Spremembe pravic se smejo izvršiti le s pri: voljenjem tega oblastva.
V 6. oddelku so imenovani uradi. Za izvršitev te postave je določeno v prvi vrsti okrajno kmetijsko oblastvo (Bezirksamt fiir Land-wirtschaft), nad katerim stoji deželno kmetijsko oblastvo (Landesamt fiir Landwirtschaft). Dokler se okr. kmetijsko oblastvo ne ustanovi, vodi ta dela agrarna okrajna oblast (Agrar-bezirksbehdrde).
To so torej najpoglavitnejše določbe'' te postave. Reči se mora, da gre postava kmetom še dosti na roko. Toda najboljša postava ne pomaga nič. ako ostane le na papirju in se v resnici ne uporablja. Zato tudi ta postava kmetom ne bo koristila, če ne bo zmožnih in vestnih uradnikov, ki bi jo izvrševali brez ozira na mogočne kapitaliste grajščake. Želimo, da bi ta postava ne hodila po isti poti kakor postava o zopetni naselitvi, katera je marsikoga razočarala, ker ni prinesla zaželjenega uspeha.
S SVETOVNA POLITIKA B
Avstrija.
Vladna kriza, ki je nastopila že pred veliko nočjo vsled odprave nekaterih ministrstev, se je sedaj odstranila. Socijalisti so se predvsem upirali odpravi vojnega ministrstva in odpolitizacijl armade (20.000 mož). Vojaški sveti se pri vojnem ministrstvu nadomeste s posebnim zastopstvom, pri četi pa ostanejo. Mesto razpusta vojnega ministrstva se združi justično in notranje v eno ministrstvo. To postopanje opozicije je ogrožalo državni red, ker poteče 30. aprila rok dovoljenemu državnemu proračunu in je obstojala velika nevarnost, da nastane v državi 1. maja brezpravno stanje, ko država nima pravice pobirati davkov.
Zakon v začito države so predložili parlamentu socijalni demokratje. Ta svoj predlog utemeljujejo s tem, da so se po prevratu obračali predstavitelji raznih političnih skupin neprestano na politične in vojne misije tujih držav ter jih skušali pridobiti za intervencijo proti obstoječemu režimu v Avstriji. Tudi sedaj se obračajo posamnlki in tudi politične stranke še vedno na predstavitelje tujih držav v istem namenu. Socijalni demokratje predlagajo v svojem načrtu, da se kaznuje zaradi zločina veleizdaje z ječo 10 do 20 let vsakdo, ki bi se obrnil na kakršnokoli tujo državo z namenom, da izposluje intervencijo te države, kakor tudi vsakdo, ki bi dajal informacije pred-staviteljem tujih držav o stvareh, ki bi lahko izzvale kakršnokoli tujo intervencijo Kako so kričali koroški in sploh avstrijski listi, ko je bil v Jugoslaviji sprejet sličen zakon, sedaj pa molče. Mogoče jih je sram.
Pogajanja. Finančna pogajanja med Avstrijo in Madžarsko so se začela. Sredi t. m. se začnejo trgovska in politična pogajanja s Češkoslovaško in takoj nato — 25. t. m. — v Parizu trgovska pogajanja s Francijo.
Obisk Seipelov v Italiji ni izpadel tako rožnato kot trdijo listi in sam povdarja. Pred njegovim prihodom so prišli delegati pri trgovskih pogajanjih do mrtve točke in bi se razbila,
ako bi Seipel ne dal nove koncesije, ki se niti primerjati ne dajo z ugodnostmi, ki jih bo vži-vala Avstrija v tržaškem pristanišču. Dati je moral Italijanom posebne ugodnosti pri carini in transportih v našo škodo.
Monarhistične liste naročati je vojni minister vojakom prepovedal, ker se je v zadnjem času monarhistična propaganda posebno osredotočila na armado. Prepovedani so: „Staatswehr“, ..Abend'4 in še par drugih.
Ukrajinskih izseljencev (emigrantov) je na Dunaju okrog 20.000, ki so začeli močno propagando proti poljski republiki; radi bi jo razkosali. Dunajske oblasti prvotno k ternu niso nič rekle, ali sedaj je začela policija na pritisk Poljske vabiti voditelje ukrajinskih e-migrantov k sebi in jim groziti, da bodo izgnani, ako ne prenehajo rovariti proti Poljski.
Avstrijsko-ruski konflikt. Med avstrijsko vlado in rusko misijo traja že dolgo zelo napeto stanje. Gre se za vrnitev palače bivšega ruskega poslaništva, katere naša vlada noče vrniti brez istodobne predaje petrograjske palače avstro-ogrskega poslaništva. V preteklem tednu pa je sprejela vlada zelo ostro noto, da odpokličejo sovjeti takoj svojega zastopnika in prekinejo gospodarske pogovore, ako se palača ne vrne.
Dr. Rosenberg, bivši svetovalec fin. min. dr. Giirtlerja in ravnatelj Anglobanke, se je v svoji pisarni ustrelil. Bil je mož činov. Sumi se, da so bile vzrok samomora družinske razmere, polom praške banke „Bohemija“ in slabo gospodarstvo podružnice na Angleškem. Živel je ločen od svoje žene, pred letom dni pa se je usmrtil njegov edini sin.
Jugoslavija
Politični položaj še vedno ni razčiščen in sc v doglednem času tudi še ne bo. Predvsem I prevladuje sedaj v radikalnih krogih mnenje, da se bodo pogajanja z Radičevci prekinila in uvedla z demokrati o vprašanju radik.-demokr. koalicije. Radič še vedno na nekaj čaka, pojde pa v parlament, dacrže radikalno vlado in doseže revizijo ustave. — Opatijska pogajanja se bodo nadaljevala v Rimu, ker so bili v O-patiji ital. delegati preveč pod vplivom reških italijanašev (renegatov). Pričakuje se v italij. krogih pokret glede reškega konzorcija.
Nemci in Madžari. Novosadski madžarski list se obrača z daljšim člankom na izvoljene poslance nemške stranke s prošnjo, da bi se oni, kot edini zastopniki narodnih manjšin, zavzemali tudi za težnje madžarskega življa, ki živi z nemškim v enakem položaju in hoče z njim tudi složno nastopati. Nemci odgovarjajo, da cenijo izraženo zaupanje in da bodo željam ustregli.
Nemčija.
Zadnji dogodki v Essenu so zadeli nemški narod v živo. Vlada izroča protestne note, delavstvo manifestira in stavka naprej. Obe stranki hočeta iti do skrajnostnih mej. Francozom se gre za reparacije, eksistenčno vprašanje države, Nemcem pa za olajšave, odneseno hočejo pri temu odporu pokazati še svoje sile. Spor se je preje poostril nego ublažil. Angleška stoji prejkoslej izven spora, a tudi druge države ne kažejo zanimanja za posredovanje. Pač pa se pripravlja zbližanje z druge strani, in sicer imamo sestanek socijalističnih delegatov Francoske, Angleške, Belgije in Nemške pred tedni v Parizu in Berolinu. na drugi strani pa pogovore industrijskih krogov v Rimu. Prvotno se Nemčija s Francozi ni hotela pogajati prej, predno ne izpraznijo zasedeno ozemlje ali sedaj je toliko popustila, da se hoče pogajati tudi pred izpraznitvijo. Ta položaj je seveda trajno nevzdržljiv ter bo moralo polagoma priti do pogajanj.
#
Bolgarija.
Glavni stranki, ki prideta v Bolgarski v poštev, sta agrarna, ki je dobila pri volitvah
1.	1920 polovico vseh glasov in komunistična s % glasovi. Druge stranke ne pridejo v poštev. Komunistična stranka stoji na programu ruskih sovjetov in ima velikega nasprotnika v vladi Stambolijskega. Katera stranka se bo ojačila bomo videli še ta mesec. — V zadnjem času so se pojavili tudi večji nemiri, katere iz-zvajajo anarhisti in teroristi. V Jambolu so
imeli svoj kongres, ki ga je hotela preprečiti policija, a je zadela na oborožen odpor. Vodja sofijskih teroristov se je ustrelil, razen tega je bilo še 50 anarhistov mrtvih in 150 vjetih. Vlada bo uporabila seveda vse moči, da jih iztrebi. Ista vlada je postavila na zahtevo stranke tudi posebni sodni dvor, ki je sodil ministre Radoslavovega kabineta, ker ™ zakrivili, da je šla Bolgarska v vojno proti veliki antanti. Na dosmrtno ječo so obsojeni Radoslavov, Sončev, Pečev, Popov, Dilcev, Petkov, ostali pa so obsojeni na ječo 5 do 15 let. Razen tega so vsi obsojenci izgubili državljanska prava ter morajo plačati vso vojno škodo, ki znaša 32 milijard in 700 milijonov levov
Razdelitev Javorine med Češkoslovaško in Poljsko. Javorina je bila vzrok mnogim za-pletljajem med Češkoslovaško in Poljsko. Sedaj sta se končno sporazumeli. Občino Javori-no s 450 prebivalci, 21 km2 ozemlja dobi Češkoslovaška, občini Kasig in Ledasa s 3000 prebivalci pa pripadeta Poljski. Sporazum zna-či prvi korak k vstopu Poljske v Malo antanto.
Dr. Beneš o ruskem vprašanju. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil dopisniku „Ceského Slova“ na vprašanje, kaj sodi
0	nadaljnem razvoju Rusije:	Ruski problem
je danes drugačen kot je bil pred dvema, tremi leti. Ni več v toliki meri političen problem, kolikor gospodarski. Na gospodarskem polju bo odločeno vprašanje, kakšno bodočnost ima Rusija. Razvoj od poskusnega komunističnega gospodarstva k državnemu socializmu in odtod k zasebni podjetnosti kaže, v kakih etapah se razvija gospodarski boj v notranjosti Rusije. Ta gospodarski boj pa ne bo brez vpliva tudi na politiko; političen režim je bil vedno in povsod eksponent ostalih sestavin življenja, zlasti pa gospodarske sestavine. Tako je bilo tudi v vsaki revoluciji. Razvoj bo dal v bodočnosti prav posebno važno vlogo ruskemu mužiku, ki je in bo ostal še dolgo časa jedro ruskega prebivalstva. Ruski kmet bo postal v nadaljni bodočnosti tudi politično odločilen činitelj. Ta prehod bo izvršen bodisi z razvojem, bodisi s sporazumom ali pa celo z revolucijo; podrobnosti pa seveda ni mogoče predvidevati.
Finska in velesile. Finski zunanji minister je imel te dni v finskem parlamentu ekspozé, v katerem je povdarjal, da se finska država ne bo vmešala v nobene tuje spore ter da bo kakor doslej s sosedstvom in drugimi državami živela v miru. Finska bo zlasti pazila na to, da ostane v izvrstnih odnošajih s Skandinavijo, z baltiškimi državami in z Rusijo. Njena zunanja politika bo v prvi vrsti politika ohrane baltiškega morja malim narodom v severoza-padni Evropi
Velikonočno darilo italijanske vlade primorskim Slovencem. Gospodarji primorskih Slovencev in Hrvatov, Italijani, so voščili našim rojakom velikonočne praznike s tem, da so pregnali zadnjo slovensko besedico iz cerkve, kjer se je ohranila še do zadnjega časa. Slovenske pevke so imele ves veliki teden pevske vaje, na Velikonočno nedeljo zjutraj pa so jim pred vhodom v cerkev prepovedali slovensko petje. Ali je mogoče v Italiji vera v slovenskem jeziku tudi v nevarnosti? V Italiji menda razume Bog samo* italijansko!
Južna železnica. V Rimu se je končala dolgotrajna konferenca, ki' je razpravljala o ureditvi vprašanja južne železnice. Predvsem se je sklenila pogodba o ureditvi tranzita med pogajajočimi se državami, o administrativni R tehnični organizaciji, kakor tudi o ureditvi fi' načnega režima. Te pogodbe vsebujejo tud' ureditev carinske službe, obmejni promet h1 potniško kontrolo, dalje službo obmejnih cari' narnic na teh progah. Dosegle so se tudi znat' ne olajšave za Avstrijo in deloma za druge m deležene države.. Družba se bo v bodoče ime' novala „D onavsko-savsko-jadran-ska železniška družb a“. Do podržaV'
1	jen ja prog ni prišlo, ker se je temu upiral1’ predvsem Italija, ki je dala celo državne že' leznice privatnikom v najem, da se tako izneb1 doplačevanja. Južna železnica je obratoval11 samo v Jugoslaviji s prebitkom.
^	Mi IN ONI_________________®
Davkarija v Borovijah je tako potrebna našim nemškutarjem za ponemčevanje, da je vsemogočni Heimatdienst sklenil, da ne sme biti „abbavana“. Naša vlada, ki je pokorna služkinja „heimatdienstlarjev“, je njih sklep takoj potrdila, a kljub temu pa bode farbala javnost še vnaprej, da bo — štedila.
Schulrak. Celovški profesorji se sramujejo titlna „Schulrat“. Dva profesorja na učiteljišču sta stopila v pokoj. Ministerstvo za uk in bogočastje je njiju na predlog deželnega šolskega sveta imenovalo za „Schulrate“. Pa oba sta odklonila to odlikovanje. Mi koroški Slovenci od naših šolskih oblasti pač ne pričakujemo odlikovanj, ker je že itak vsemu svetu znano, da so koroške šolske oblasti najbolj „trmasta“ in nam prav vse pravice že celih 50 let — odklanjajo.
Tudi „Abbau“. Na strokovni šoli v Borovljah je podučevalo v prejšnjih letih 6 strokovnih učiteljev. Danes, v času „abbava‘\ pa — sedem.
Točno izpolnjevanje. V Zadolah pri Glinjah je prevzel gostilno mladi Hus. (Brat vodje orgešov.) Že prvi dan se je plesalo kar celo noč, kljub temu, da je občina naznanila, menda ravno dan poprej vsem gostilničarjem, da pod nobenim pogojem ne smejo imeti odprto čez enajsto uro.
D DOMAČE NOVICE 11 * lo
Tretji protest čeških poslancev proti ljudskemu štetju. Klub čeških poslancev je predal predsedniku dunajskega deželnega zbora tretjo pritožbo proti ljudskemu štetju. V pritožbi navaja celo vrsto dejstev, kjer so števni komisarji zapisali Cehe za Nemce. To se je dogodi-
lo celo čsl. državljanom in uradnikom manjšinskih organizacij. Zato zopet zahtevajo kontrolo. Takega ljudskega štetja manjšine kot uradnega ne morejo priznati.
Monarhistične spletke na Dunaju. Na 1. aprila so imeli sovražniki sedanje republikanske ustave zopet svoj dan. Obletnica smrU bivšega cesarja Karola je dala frontkampfer-jem in hakenkreuzlerjem povod k protirepubli-kanskim demonstracijam. Najprej so se udeležili v obilnem številu zadušnice v Mihaelski in Karlovi cerkvi, po maši pa zapeli na trgu „Bog ohrani“ in vzklikali slavo monarhiji. Nekaj demonstrantov je bilo aretiranih. Popoldne so eksercirali na Ekselbergu. Prišli so delavci in jih hoteli motiti, ali monarhisti so oddali na nje okoli 1500 strelov in se je le slučaju zahvaliti, da ni bil nihče ubit. Take demonstracije Dunajčanov sicer ne razburjajo preveč, ker so na dnevnem redu, vendar jasno kažejo nezadovoljstvo, in se je bati. da ob ugodnem trenutku ne nastanejo večji nemiri, ki postanejo za državo lahko opasni. Na zunaj je sicer mir ali na tihem močno vre.
Blagim srcem! Kakor je poročano na drugem mestu današnje številke, je povzročil požar na Pečnici in Kopanju 5. in 6. aprila t. 1. ogromno škodo. Da se hitro odpomore težko prizadetim Pogorelcem, se je osnoval v občini Ledince poseben odbor, ki se obrača tem potom na prebivalce domače občine in sosednih občin s prisrčno prošnjo, da darujejo za pogo-relce, bodisi v blagu ali denarju. Žlasti je treba lesa za stavbe, živil, semen, orodja itd. Kdor more, naj poimaga z vožnjo ali delom. Darove za pogorelce sprejema županstvo L e-d i n c e.
Škofiče ob Vrbskem jezeru. (Ljudsko štetje.) K nekemu najemniku v p^nročah je prišel kot števni komisar obč. tajnik Heinrich Burger ter je najprvo vprašal:	„S kom pa
držite z nami ali s čuši?“ Vsled takega nastopa se je morala dotična družina pustiti zapisati za Nemce, akoravno so Slovenci. Vidite, tako bode izglodala Statistika uradnega ljudskega štetja.
Ziljska dolina. (Ljudsko štetje.) Za kake sužnje se mi smatramo in kaki klečeplazci smo, je zopet jasno pokazalo ljudsko štetje v naši dolini. Skoro vsa Ziljska dolina, z malimi izjemami, se je zapisala za Nemce. To je bila prava vnebovpijoča nesramna goljufija. Tisti, ki so se prištevali že vedno med izdajalce, so
seveda izdajalci ostali, drugi, strahopetci, so priznali svoje pristno nemško po k o 1 e-n j e in Slovenci so bili proti volji zapisani za Nemce. Še posebno vrsto ljudi smo opazili, ki se niso hoteli priznati k nobeni narodnosti, da bi se nobeni stranki ne zamerili, rili. Le malo je ostalo značajnih. Slava jirni — Tega hlapčevskega duha iz stare Avstrije se še vedno nismo otresli, čeravno smo neodvisni, ker nam naše pravice jamči mirovna pogodba. Mi imamo pravico zahtevati slovenski jezik v šoli in uradu. Ne znamo se vživeti v novi položaj. Drugače je pri Nemcih v Jugoslaviji, ki pravijo: Kaj očetnjava, sedaj se pravi učiti jezike, ako hočemo živeti. Oni se učijo jugoslovanske jezike; mi in naša mladina se ga ne uči več, ga ne zna več pisati in brati, čeravno pridemo s slovanskim jezikom po svetu dosti dalje kakor z nemškim. Nas Slovanov je mnogo več kot Nemcev. Vi kratkovidneži, kako dolgo se boste še pustili voditi za nos v svojo škodo in škodo vaših otrok?!
Gorje ob Žili. (Ljudsko štetje.) Ljudsko štetje se je vršilo pri nas takole: V Straji vasi je popisoval bivši župan Milonik in zapisal vse za Nemce, čeravno v celi naši občini nimamo niti dveh pristnih Nemcev. V Gorjah, Drevljah, Zahomcu in Draščah je zapisoval naš župan Šaupah. V Draščah, kjer je filijalka nemškutarjev, so se vpisali za Slovence samo pri 4 hišah in v Gorjah pa za Nemce samo pri 5 hišah. Najbolj zavedne vasi sta Drevlje in Za-homec : v Drevljah samo 2 hiši za Nemce, v Zahomcu samo ena. Vsi drugi so ostali zvesti svoji materi. Dobro si bomo zapomnili izdajalce. Kakor doznavamo, so v občini Bistrica vpisani vsi za Nemce. Na vprašanje nekoga, zakaj se ne vprašuje tudi po narodni pripadnosti, je odgovoril števni komisar-učitelj, vsaj itak veste, da je tu vse slovensko. V resnici je pa zapisal vse za Nemce. Renegati, pazite! Kolo časa ne miruje; enkrat je eden na vrhu, potem pa drugi-
Medborovnica. Heimatdienstovo pa ne u-radno ljudsko štetje smo imeli mi v naši občini. Nič več in nič manj. kakor 6 najzagrizenejših podrepnikov Heimatdiensta in ena Nemka se je prizadevalo celih 14 dni, kako bi fabriciraii iz Slovencev, ki niti besede ne znajo nemško, pristne, če že ne Prajze, pa vsaj koroške Nemce. Ne pripoznamo takšno ljudsko štetje.
Podravlje. Ljudsko štetje se tudi pri nas ni vršilo zakonito, ker bi pač nekateri posili-nemci radi napravili našo občino vsaj na papirju popolnoma nemško. V resnici je samo 5%. občanov, ki slovenski ne znajo in še ti so sami privandranci iz nemških krajev. Ne pustimo se od takih ljudi komandirati. Kaj bi rekli Nemci, ako bi se naselilo v kakem nemškem kraju- par slovenskih kolonistov, ki bi zahtevali v šoli in uradu slovenski jezik; rekli bi, da so blazni. Tudi naši nemškutarji so blazni. Zakaj bi se moral vedno domačin Slovenec ponižati pred tujcem Nemcem ali rene-gatom? Za vse enake dolžnosti in enake pravice.
Rožek. (Nova zvona.) Dne 13. marca smo pripeljali nove zvonove. Na željo rožeške gospode so se pustili v Brojah pri Haberniku in se v nedeljo 18. marca prepeljali v Rožek, kjer je bil slovesen sprejem. Da je bil ta sprejem nepotreben in prirejen edinole z namenom, dati mu popolnoma nemški značaj, nam jasno priča delo nemškonapihnjenih prenapet-nežev, ki so ponoči podrli slavolok s slovenskim in nemškim napisom, ga razmetali po cesti in napise odnesli. Tudi pri sprejemu pred cerkvijo so se med govorom č. g. župnika delali prav neslani medklici in to celo od osebe, od katere bi pričakovali malo več olike. Po teh činih smo mogli jasno spoznati, da se tudi pri nas hoče cerkvene slovesnosti ponemčiti ter slovenščino polagoma poriniti tudi iz cerkve. Nimamo nič proti temu, četudi se je pri sprejemu nemško pelo in so imeli č. g. župnik tudi nemški govor, grda predrznost pa je, da se je hotelo tudi pri blagoslavljanju samo nemško peti brez ozira, ali smo Slovenci, ki smo za zvonove največ žrtvovali, s tem zadovoljni ali ne. Pribijemo enkrat za vselej, da se je v Rožeku vedno slovensko pelo. Radi peščice priseljenih Nemcev se pri nas ne bode vpeljevalo nemško petje in nemške pridige, kajti mi verni Slovenci, ki ne hodimo samo za
parado v cerkev, hočemo slejkotprej poslušati božjo besedo v svojem materinem jeziku in bomo tudi Bogu v čast še vedno po domače peli. Na praznik sv. Jožefa sta se zvona blagoslovila. Nova zvona sta prav lepo uglašena v glasova „a“ in „e“, stari zvonček pa v „f“. Dal Bog, da bi naši novi zvonovi vzdramili vse verske mlačneže!
Otok, Obhajali smo letošnjo veliko noč krasno in lepo; streljalo se je okrog, da se je zemlja tresla. Tudi mi nismo zaostali v kolikor nam ni zabranil tega revirni nadzornik postaje Ribnica na podlagi postavnih predpisov od 14. marca 1900, št. 4342, ki pravijo, da se ne sme streljati v soboto od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ali pa 50.000 K kazqj. Dobro, če bi veljala postava za celo Koroško ali veljala je samo za Otok. V Ribnici so začeli streljati kmalu po polnoči nad glavami gg. orožnikov (mogoče so plačali kazen že v naprej ali pa so bili orožniki tako dobrosrčni, da so jim ta prestopek spregledali. Op. ured.). Sedaj vsaj vemo, za koga so postave obvezne.
Severna stran Drave. Naša dekanija je podrtija, je rekel nek župnik, in menda ie imel precej prav. Skoro 30 let v Golovici ni več župnika, ravno tako v Kneži. V Št. Štefanu so brez njega in tudi v Št. Jurju ga nimaio več. Na Rudi je Lofntolar, ki misli, da bo iz slovenske Rude napravil nemško, v Grebinju pa nemški Poljak, ki bi najraje utajil vse Slovence; v Velikovcu ni nobene slovenske pridige, šolarjem niti slovenskega evangelija ne privoščijo. G. dekan pa mrmra, ko vidi stati vse vernike le pred cerkvijo, ker se jim pri nemški pridigi zdeha. G. Križaj bo tako dolgo pridigal nemški, da bo ostal sam v cerkvi. Res prava podrtija.
GrabŠtanj. Kaj, iz Grabštanja tudi dopis — boste rekli — ali mrtvi vstajajo? Poglejte našo zbirko za tiskovni sklad in videli boste, da nismo mrtvi, pač pa le napol živi radi velike žalosti, ki nas tare. Ali ni nadvse hudo. ako moramo mimo župne cerkve, ako hočemo slišati slovensko pridigo in mimo župne cerkve, ako se hočemo spovedati. Tudi onim dobrim sosedom, ki niso hoteli verjeti, da bo tako daleč prišlo, bi bila mnogo ljubša slov. pridiga in slov. spovednik. Kadar se pa zganemo ter hočemo to doseči, so pa oni pokoncu, ki cerkve sploh ne potrebujejo, in ker imajo zaslombo pri Heimatdienstu, vsako tako gibanje potlačijo. Ali ni nobene rešitve?
Djekše. Končno smo vendar tudi mi dobili en zvon, ki je bil blagoslovljen na god sv. Štefana. Da bi le vestno vršil svoj posel in pridno opominjal vernike, da je treba skrbeti tudi za dušni blagor. — Zima je bila letos precej dolga.
Blače v Ziljski dolini. (Zvonovi.) Vendar sta 23. sušca sem dospela že tako težko pričakovana zvona od zvonarne Szabo v Gradcu. 25. sušca ju je blagoslovil č. g. dekan iz Šmo-hora. Slavnostni govor je imel č. g. Anton Pelnaf, župnik v Št. Štefanu ob Žili. Naj bi ubrano zvonenje oznanjevalo čast Bogu, mir živim in počitek mrtvim!
Krčanje. (Novi zvonovi.) Vendar enkrat smo sprejeli naša dva zvona, ki tehtata 600 in 200 kg. Na god sv. Jožefa so bili ob ogromni udeležbi in lepem petju blagoslovljeni. Dal Bog, da bi nas nova zvona ne klicala in vabila zastonj !
Ledince. (Dva požara v enem tednu.) Dolgo let je bila naša občina obvarovana pred nesrečnimi požari. Sedaj pa v enem tednu zanoredoma dva velika požara. Dne 5. aprila dopoldne je nastal ogenj iz doslej še neznanih vzrokov pri pd. Gašperču na Pečnici in v kratkem času upepelil trem posestnikom naj večji del njihove premične imovme. Pogorelo je pri pd. Abruču hiša in gospodarska poslopja, pd. Bvatinču in Gašperšiču pa vsa gospodarska poslopja, dočim so hiše od ognja močno poškodovane. Pri pd. Pečniku, kjer je tudi že gorelo, se je dalo z največjim naporom ogasiti. Le hitremu nastopu domače požarne brambe in iz sosednih vasi prihitelim gasilcem se je zahvaliti, da ni bila upepeljena cela vas. Še se je dvigal s pogorišča na Pečnici dim, ko je drugi dan plat zvona zopet naznanjal preplašenemu prebivalstvu, da gori. V kratkem času in predno so mogli priti gasilci iz doline na pomoč, so bila vsa poslopja na Kopanju v ognju. Pogorelo je pri pd. Ilču in Kopanku vse
4o tal. Zlasti Ilič je zelo hudo prizadet, ker mr. je zgorelo popolnoma vse. Gospodinja je bila ta dan ravno v Beljaku. Dalo se.je rešiti komaj živino. A tudi dve svinji in ena ovca so zgorele. Škoda je velikanska. Vsi pogorelci so zavarovani samo za malenkostne svote, ki za današnjo denarno vrednost ne pridejo v poštev. Zato naj bi šli tem revežem, ki so vsega usmiljenja vredni, vsi prebivalci v občini in tudi v sosednih občinah največ ko mogoče na roke in jim pomagali zlasti s stavbenim mate-rijalom, delom, semeni, živili itd. Vsakdo naj pomisli kaj bi bilo, ako bi zadela njega taka nesreča in da smo dolžni pomagati našemu bližnjemu po pesnikdvih navodilih:	Odpri srce,
odpri roke, otiraj bratovske solze!
Spodnji Rož. Bivši učitelj in nadporočnik, sedaj pa lesni trgovec in „Drauuntemehmer“, zraven pa še vodja boroveljskih orgešov, gospod Hans Hus in njegov oče, zaslužita pri reguliranju Drave pri Podgradu in Dulah dnevno pol miljona, vsaj tako je trdil „bauernbundlar“ Egger v deželnem zboru dne 23. marca 1923. Verjamemo.
Melviče na Žili. Redkokdaj imamo poročati iz našega kraja. Preživeli smo prav veselo velikonočne praznike. Posebno cerkveno petje se nam je prav dobro dopadlo, ker so se zbrali naši možje in fantje ter ustanovili „moški pevski zbor“ in nam prav izvrstno zapeli „Ale-lujo“. Vsa čast jim! Da bi le vedno stanovitni ostali !
Tinje. Vsem bo znano, da je naš pošteni m neutrdudljivi pismonoša Jožef Miklavec šel že lansko leto v pokoj. Za njim je nastopil to službo Alojzij Rainer. Skrbno je vršil svoj posel, bil pa je žal Nemec in našega slovenskega jezika ni znal. Ker pa ni mogel shajati s to nizko plačo, je službo odpovedal in šel s trebuhom za kruhom. Mislili smo že, da pismonoše več ne bo ali oglasil se je Polakov Mihej< v Dravskem dvoru. Vsi smo ga zelo veseli, da imamo pismonošo, ki nas nagovori v našem domačem slovenskem jeziku. Mihej, najiskreneje čestitamo! ____________________________
B DRUŠTVENI VESTNIK S
Društva, ki uprizarjajo igre, opozarjamo, da je po novih pristojbinskih predpisih treba kolkovati prošnjo na glavarstvo s 3000 K, in priložiti je treba kolek za 10.000 K.
Sele. Na praznik sv. Jožefa je imelo naše izobraževalno društvo svoj letni občni zbor. Udeležili so se ga posebno fantje v lepem številu. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je društvo 1. 1922 priredilo 7 gledaliških predstav, od plebiscita sem pa jih je bilo vseh 20, in sicer: 3krat „Na betlehemskih poljanah", 2krat „Trije tički", 4krat „Turški križ", 2krat „Domen", 2krat „Lovski tat", 2krat „Naša kri", 3 krat »Miklova Zala" in 2krat ,.Lumpacij Vagabund". Izboljšalo si je oder, ki je sicer pri-prost, a za naše razmere zadostuje. Sestankov je bilo le nekaj, zato naj bi se zanaprej vršili vsak mesec. Blagajnik poroča, da blagajna sicer ni suha, a jo bo treba podpreti s plačevanjem članarine, ki se določi na najmanj 1000 kron mesečno. Knjižnica šteje 468 knjig. Izposojalo si je knjige od Novega leta 1922 dalje 124 bralcev, ki so prebrali 1554 knjig, povprečno 12—13 knjig vsak. V odbor so izvoljeni sami navdušeni fantje in dve dekleti in zato pričakujemo, da se bo društvo zanaprej še bolj utrdilo in razvijalo._
H ČEBELARSKE VESTNIK B
Žitara vas. Tukajšnja čebelarska podružnica priredi v nedeljo dne 22. aprila v Društvenem domu v Žitari vasi svoj redni občni zbor z sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Začetek ob 9. uri dopoldne. Ako pa ob določeni uri ne bi bilo zadostno število članov, vrši se isti pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Na zborovanje vabi vse čebelarje in prijatelje čebelice predsednik.	____________

RAZNE VESTI
Jugoslavija dobi iz zaklada Avstro-ogrske banke še 22 milijonov zlatih kron. — V Ron-daški dolini v Angliji je izbruhnila stavka rudarjev in poljedelskih delavcev. Skupno štrajka
sedaj 46.000 mož. — Nove 1000dinarske nov-čanice so prišle v Jugoslaviji v promet. Na njih je izdelana glava Karadjoidja. Na em strani je slika Beograda, Sarajeva, Ljubljane in Zagreba, v sredi med mesti pa je slika kmeta z voli, ki so vpreženi v plug. — V Ukrajini so izbruhnili kmečki nemiri, katere je vlada v kali udušila. Okrog 340 kmetov je bilo obsojenih na smrt. — Vsled usmrtitve prelata Bud-kiewicza po boljševikih pride baje do poloma diplomatskih odnošajev med Poljsko in Rusijo.
Profijudovski pogromi v Rumuniji. Ob priliki demonstracije nacijonalistov v Jaseh je prišlo do protižidovskih izgredov. Demonstranti so bili sicer razpršeni ali nekaterim skupinam se je posrečilo vdreti v židovske o-kraje, kjer so razbili na tisoče oken in ranili več oseb. .Čez 50 demonstrantov je bilo zaprtih. Oblasti so odredile obsežne varnostne odredbe.
Veliki nemiri v Barceloni. Nemiri v Barceloni se širijo. 26. marca je bil neki delovodja v stanovanju težko ranjen z nožem. Drugega zastopnika delavske organizacije so našli v stanovanju s prerezanim vratom. Istega dne je bil ustreljen neki delavec, drugi pa je bil ubit s palico. Zločinci so pobegnili in niso znani. Napadi na cesti so vedno bolj pogosti.
£g) GOSPODARSKI VESTNIK^
Kako lahko napredujemo v našem mlekarstvu?
V mnogih naših krajih, kjer bivajo naši kmetje bolj v hribih, oddaljenih od vasi in dolin, je zadnji čas naše mlekarstvo skoraj popolnoma zaspalo. Tega kriva je največ na eni strani velika težava spravljanja mleka v doline, na drugi strani pa, kar je največ obžalje-vanja vredno, brezbrižnost stare Avstrije za povzdigo našega mlekarstva. Ker imamo pri nas mnogo postranskih našnikov, kakor planin itd., ki mlekarstva ne -^nešujejo, bi svetoval prizadetim kmetom, da bi se poslužili čisto priprostega napredka v mlekarstvu, namreč izdelovanja takozvanega Švicarju podobnega sira, ki prekaša kakovost pri nas vpeljanega ničvrednega belega sira. Ta sir nima samo te dobre lastnosti, da je boljši ter seveda tudi dražji, ampak se drži delj časa, čez leto dni, dočim se naš beli sir pokvari že tekom enega mesca.
Hočem natančneje popisati izdelovanje Švicarju podobnega sira, kar bo gotovo zanimalo marsikatero našo dekle in gospodinjo. Pod besedo švicarski sir razumemo več vrst sira: trdega in mehkega. Pri nas je najbolj pripravno izdelovanje mehkega sira, ki ga dobimo v naših prodajalnah v hlebčkih od 5 do 10 kg, dočim trdega ne najdemo v toliki meri, ker se izdeluje v hlebih od 30 do 40 kg.
Izdeluje se na sledeči način: Vzemimo 15 litrov sladkega mleka in ga vlijmo v lonec, ki mora biti do 80% napolnjen, ter ga postavimo na ogenj ali štedilnik. V pokrit lonec vtaknemo toplomer in čakamo, da se segreje mleko od 30 do 35 stopinj C, nakar ogenj pogasimo ali pa postavimo lonec na peč, ki pa tudi ne sme presegati toplote 35°. Medtem pomešamo v mleko za orehovo lupino ponarejenega sirišča (telečji želodec — Lab), ki se dobi v večjih mlekarnah ali drogerijah ter postavimo vse skupaj za % do % ure na peč, ki mora imeti 30 do 35° toplote. Ko se je po preteku tega časa mleko že strdilo in postalo podobno kislemu mleku ter se da rezati, vzamemo lesen nož in prerekano mleko navzkriž, potem pa vilice in ga mešamo. Trdo mleko se začne sprejemati v koščke, ki plavajo po sirotki: polagoma se preobrazijo v kroglice v velikosti lešnika in postanejo trši kakor navadni beli sir. Sedaj pa vzamemo leseno posodo, ali štirioglato škatljo, ali kak primeren majhen škaf, ki mora imeti na dnu nolno majhnih luknjic za odtakanje sirotke, in prekidamo v njo zdrobljeni sir in sirotko. Da se sirotka odteče in sir sprime, pustimo posodo stati vsaj 6 ur. Potem pride hlebček sira v prešo, ki sestoji iz 2 malih desk, na katere položimo primeren kamen, da se sir stisne in odteče. V preši pustimo hlebček 14 ur. Sedaj mu manjka samo še soli. Zato vzamemo par pesti soli in ga drgnemo skozi štiri dni vsak dan po enkrat ter ga denemo nato v hladno shrambo, poleti v klet.
Vendar to še ni vse. Sir začne šele sedaj zoreti. Skozi 14 dni moramo hlebček vsak drugi dan obrniti in ga obrisati s cunjo, ker izloča še vedno sirotko. V enem mescu je sir iz 15 1 mleka zre! in okusen. Seveda je 'zoritev odvisna od velikosti hleba: od 15 1 mleka tehta okrog l'A kg ter zori 4 tedne, hleb do 10 kg pa zori 4 mesce. Razumljivo je, da se dela sir lahko tudi iz manjše množine mleka.
Za izdelovanje tega sira ni potrebna posebna'izvežbanO't in znanje, zato ga priporočam vsem gospodinjam.	I. P. ml.
Dunajski trg. Živina: voli 11—15.000, krave 10—14.000, biki 11—14.000, teleta 9000 do 9500 K za kg žive teže. Meso: goveje 12.000 do 34.000, telečje 22—36.000, zrezek 34.000 do 48.000, ovčje 12—30.000, svinjsko 25—38.000, povojeno 30—44.000, slanina 30—32.000, maslo 25—27.000, sirovo maslo 56—66.000 K za kg. Perutnina: kokoši 35—40.000, kapuni 40.000 do 50.000, gosi 30—40.000, race 34—40.000 K za kg. Jajce 1250—1400 K. Konji: težki vprežni 6—15 milijonov, lahki 4—6 milijonov, koči-jaški 5—10 milijonov K. Krma: seno 280.000 do 340.000, detelja 320—330.000, slama 210.000 do 225.000 K za 100 kg (1 cent).
Borza. Dunaj, 9./IV. Dinar 702, dolar 70.740, nemška marka 3,20, poljska marka 1,41, češka krona 2108, ogrska 14, lira 3491, švicarski frank 12.930, francoski frank 4719, funt šterling 329.600 avstr. kron.
C u r i h, 9./IV. Avstrijska krona 0,0077, nemška marka 0,025, češka krona 16,30, ogrska
0.	12. dinar 5,45 cent.
Za tiskovni sklad so darovali :
Jerlih Anton, Lobnik, mesto kolača za Veliko noč „Kor. Dom." 5000; Slovensko srce v Prosovičah 1800; Jan Sgiarovello, Bače, 5000; za nasmukano štolnino in Tonejeve klobase na Golšovem 25.000; Ferdo Perč, Rin-koU 2000; J. Sekol, Vogrče, 20.000; Riarija Simčič, Loče, 5000; Loni Juch. Vetrini, 5000; Cilka Schnee, Vetrinj, 1000; Drabunaže: Jak. Kuhling 10.000, Marija Kuhling 2500, Anica Pi-rouc, šolarka, 500. Marija Ogris star. 3000, Ma-.rija Ogris ml. 1500 K; Žerjav: Tomaž Ogris IG, Andrej Ogris 10, Avgust Paradiž 10 Din: Krišpin Ogris, Gorje pri Bledu, 15 Din. Darovalcem srčna hvala.
Listnica uredništva.
Zakleto deklico smo dobili ali za objavo začasno še nimamo prostora. — Žihpolje. Ce se bomo z gnojnico pečali, bomo začeli tudi mi smrdeti. — Sadiak. Dobro.
Listnica upravništva.
Mastek, Maribor. Dobimo še 40 Din.
........... Vabilo "	..45
na
občni zbor
hran. in posoj. v Sinči vasi,
ki se bo vršil
v nedeljo dne 22. aprila 1923 ob 2*. uri popoldne v uradni sobi v Dobrli vasi
po sledečem dnevnem redu :
1.	Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1922.
3.	Volitev odbora.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vljndno
Odbor.
N. B. Ako ob napovedani uri ne bode za sklepènost zbranih zadostno število zadružnikov, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bode sklepal brez ozira na udeležbo.
Vabilo na igro VGtGJd
ki jo priredi izobraževalno društvo „Kočnau dne 22. aprila 1.1. v prostorih Adamove gostilne s sodelovanjem pevskega zbora „Kočna“. Šolarjem je vstop prepovedan!
K obilni udeležbi vabi	44	ODBOR.
W,.*: Po,. In Bo.p. društvo	1	„7ru^K't mÌ^’.uVu ,,PO|!ra''	^