93. SfevllKa. u Ljudinm!, v petek 27. aprila 19Z3. Leto iui. izhaja vsak dan popoldne, isrzemil nadalje in praznike« Inserati: do 9 petit vrst al D, od 10—15 oetit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici peti: vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bese 1 a 75 p. Popust le pri narolilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloži znamka za odgovor. Oi nvništvo „Slov. Naroda1 in „Narodna tiskarna" SnaOora ulica št. 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Slov. Narod«" Knallova nllea si. •» I. nadstropje Tele on štev. 34. Dopise s?refe*na le pod^isaaa ln sadoatao frankovano. *rT" Rokopisov so no vraća. v Jii3*)5l3viii vse dni po Din !•— v inozemstvu navadna d «i Din 1, nedelje Oin 1a25 Poštnina plazma v gotovini* „Slovenski Narod4* velja: v L V JucOSl2\lji ubijani po poni V inozemstvo 12 mesecev...... Din 120 — Din Din 216-— a 60 — ■ 72-— . los-- 3 . ...... » 30 — • Str— . 54-- 1 ....... m 10 — ■ 12 — . 18-- Pri morebitnem povišanju se imn daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici, Na >amo pismena naročila brez poslntve denarja se ne moremo ozirati. Reški problem. Konsorcij Letošnji konsorcij imajo tvoriti Reka, Italija in Jugoslavija, reško pri* stanišče je mednarodnega značaja in njegovo poslovanje je Čisto trgovsko. Teritorij, podvržen pristojnosti in ju* risdikciji konsorcija, ki je juridična oseba in ima svoj sedež v reškem pri* stanišču, obsega: lazaret Martinščice z dotičnim pristaniščem, Brajdico, Delto, Rečino, Baroš, glavno pristanišče, pri* stanišče akademije, petrolejsko prista* nišče, pristanišče Whitehead, Brgude, izseljeniško zgradbo, generalne maga* cine, malo pristanišče Union in Kantri« do. Ves ta teritorij tvori neporušljivo ekonomsko celoto pod naslovom: Re* ško pristanišče. Tako je v novem načrtu za kon* sorcij že prevladalo mnenje reških uzurpatorjev, da spadata Delta in Ba* rou" neločljivo k Reki. Nič več ni go* vora o tem, da ju Jugoslavija prinaša v konsorcij. Italijanski državniki so pozabili, kaj je govoril conte Sforza v seji rim* skega parlamenta dne 25. junija 1921. Rekel je: »Mi smo presodili, da je v osnovnem interesu reške države ono, kar bi bili storili brez obotavljanja tudi zase, da priznamo Jugoslaviji last* nino onega zunanjega zaliva pristani* šča, ki ga je napravila Ogrska ob Su* šaku, da služi izključno trgovini hrvat* skega lesa. V resnici nismo odstopili Jugoslaviji niti enega italijanskega dr* žavljana, marveč samo mali del trgov* skega inštrumenta, katerega bi vsak nepristranski arbiter priznal Sušaku. S tem odstopom izvršujeta Italija in Re* ka tudi čin pravičnosti, ker sta jasno oddelili Reko od Sušaka. Nikak nepri* stranski arbiter bi ne določil nikdar vseh sredstev za promet z morjem Reki in bi jih ne odtegnil povsem od Sušaka, znamenitega središča in sedeža parobrodnih družb prve vrste, ki ima svojo obal, nesporno svojo, ki tvori sestavni del pristanišča Baroš, katero je bilo, kar ponavljamo, dodano veli* kemu pristanišču, da služi hrvatskemu lesu.« Sforza je govoril pametno, ali služ* bena Italija se je kmalu skregala s pametjo in sedaj goni dan in noč svojo pesem o Barošu in Delti, da morata pripadati Reki, ker sicer pogine brez njiju. Italijani so zvarili tak konsor* cijski načrt, da pomeni sigurno poli* tično in gospodarsko smrt Reke, kakor to izvaja člankar »Primorac« v susa* skem »Primorskem Novem Listu«. Ba* roš in Delta, ločena od Reke pridelje* na Jugoslaviji, kamor v resnici priti* četa, ne ogrožata Reke, kakor je nista doslej ogrožala, ali načrt novega kon* sorcija je tak, da hoče zadušiti Reko. Po načrtu odstopajo Italija, Jugoslavija in Reka vsaka svoj del teritorija in prebivalstva na njem začasno konsor* ciju in se odrekajo svojih pravic. Jugo* slavi ja bi tako odstopila velik del Su* iz leta 1923. šaka, počenši od Martinščice, veliki tunel, vso susaško obal, Delto in Ba* roš, Reka pa ves svoj najlepši in naj* bogatejši del, tako da bi jej ostalo samo siromašno staro mesto in pod* občine. »Začasno« — pogodba pa bi veljala 99 let! Italija ne odstopa niče* sar, vendar pa hoče figurirati tudi ona poleg Jugoslavije in Reke "kot odstopi* teljica svojega teritorija! Prevara! Od* stop je brezplačen. Kaj pomeni za Re* ko, ako se odreče brezplačno svoje luke, magacinov in železnic? Od česa naj živi Reka, ako se jej odvzamejo vsi viri dohodkov? Konsorcij bi vršil zakonodajno, upravno in sodno oblast. To bi bila torej posebna država nad Reko! Kako se sklada vse to s IV. čle* nom rapallskega dogovora, v katerem Italija in Jugoslavija svečano izjavlja* ta, da priznavata popolno svobodo in neodvisnost reške države in se obvezu* jeta, da bosta to tudi vedno spoštovali. Kako se omalovažuje Reka v novem konsorciju, sledi dalje že iz določbe za sestavo upravnega sveta, to je vrhovnega organa konsorcija, sestoječega iz šestih članov. Italija imenuje dva, Jugoslavija dva in potem še vsaka po enega za Reko. Tako bi imenovala Italija tri in Jugoslavija tri, toda Reka sama, katere največji del na teritoriju in prebival* stvu bi bil izročen konsorciju z vsemi viri dohodkov, pa nobenega! Načrt je pravi monstrum in priča najočitnejše o tem, da Italija nima z Reko poštenih namenov. Samo okori* stiti se hoče ž njo na škodo Jugoslavije. Jugoslovenski pomorski promet bi se moral vršiti izključno preko Reke, da bi tekli težki dinarji v italijanske bla* gajne in bi živelo na tisoče Italijanov na Reki od jugoslovenskega prometa. »Primorac« navaja težkoče in neprili* ke za naš promet po načrtu novega konsorcija. Ker bi bilo reško pristani* šče svobodno, bi morala Jugoslavija ob njem potegniti carinsko mejo. Posledi* ca bi bila, da naše blago, ko prestopi to mejo, izgubi značaj narodnega bla* ga in se postopa ž njim kot z blagom, ki gre skozi inozz-^-tvo, pa če je prav naše in namenjeno za naše kraje. To bi bilo zavlačevanja in podraževalo bi se blago. V reškem pristanišču bi bili zaposleni seveda samo italijanski de* lavci! Iz enega kraja v drugi kraj Ju* goslavije preko reškega inozemstva potovati znači po načrtu za nas le iz* gubo in poniževanje. Kaj bi bilo, ako bi napravili naši Sokoli v kroju s pra* pori in fanfarami preko Reke izlet v Split! Kako bi nastopila proti njim italijanska na Reko z vseh strani zne* sena italijanska '\uhal! Take Reke mi ne maramo in se za predlagani konsorcij lepo zahvaljuje* mo. Ta konsorcij bi vrgel ves naš po* morski promet pod italijansko kontro* lo in ker bi že pričetek zahteval mnogo stroškov, bi se zakopali najbrže v ve* like dolgove in to vse radi tega, ker ima Italija z gorenjim Jadranom svoje posebne proti nam naperjene namene. Ako Italijani ne krenejo na pot, ki jo kažejo pravi Rečnni in Jugosloveni, bomo morali popolnoma pustiti vsako nadaljno misel na Reko in si zgraditi svoje, lastno jadransko pristanišče. Ka= ko nam je potr 'ino tako pristanišče, razvidimo najbolj iz italijanske kon= sorcijske zahteve, da si Jugoslavija tekom 99 let ne sme zgraditi svojega pristanišča ob Jadranu!! Mi đemoKratsR -ro ^IHoIns konllcilc. PARLAMENTARNA KRIZA ODLOČENA. — NAČELNA VPRAŠANJA MED DEMOKRATI IN RADIKALI V EISTVU IZRAVNANA. — POGAJANJA ZA SESTAVO VLADE SE NADALJUJEJO. — VPRAŠANJE RAZDELITVE PORT- FELJEV. — Beograd, 26. aprila. (Izv.) Parlamentarna kriza kljnb vsem težkočam in kljub vsem intrigam, grožnjam in pretnjam od strani gotovih protiustavnih elementov stopa danes v zadnji odločilni stadij. Prva etapa je prekoračena. Načelna vprašanja med demokrati in radikali so v bistvu rešena. Radikalni ministri in voditelji radikalne stranke so se odločili, da v načelu sprejmejo demokratsko zahtevo o se-stavi poslovne vlade, ki bo imela tudi garancije, da izvede po končanem točno določenem parlamentarnem programu nove voHtve, ki bi imele popolnoma razbistriti notranji politični položaj v državi. Tekom zadmih dni je bila glavna točka oz. težišče vsem parlamentarnim razmotrivaniem o rešitvi krize zahteva demokratov o sestavi poslovno-volitvene vlade. V tem ožini je sedaj kriza prešla na pozitivno pot in se ie položaj znatno izboljšal v prilog koalicije. Odločilni in zelo važni so bili razgovori 6 ministrov radikalne stranke, ki so se vršili, kakor smo že 'avili. predsnočnim od 21 do 1 ure ponoči na dvoru. Kralj je radikalnim ministrom, od katerih je trojica bila za sporazum z demokrati in trojica proti oziroma za sestavo homogene radikalne vlade, dal jasno vedeti, da je želja krone ustvariti sporazum med strankami, katerih programi bazirajo na temeliu vi-dovdnnske ustave. Krona je odločno naglašala, da želi Čimprejšnjo rešitev krize in Čimprejšnji sporazum med demokrati in radikali. V ministrskem svetu so nekateri radikalni ministri popre "šnji dan še vedno vstrajali pri zahtevi, da se koalicija z demokrati nikakor ne obnovi, toda dolgotrajna av-diienca je imela rezultat, da se je včeraj dopoldne sklenilo nadaljevati pogajanja z demokrati. Krona polaga veliko važnost na to, da se v parlamentu prične z rednim in uspešnim Iegislativnim delom, krona je dala zastopnikom državnih uradnikov, predsedniku odbora Saveza g. Antonoviću odločno besedo, da se uradniški zakon v skupščini č?mpre!e spravi pod streho, da se čimpreje reši uradniško vprašanje, radi česar krona zahteva nujno odstranitev parlamentarne In vladne krize. Včerajšnji parlamentarni dogodki so se približno razvijali takole: V skupščino so že v zgodnjih urah klubih. Velika napetost ie v svojih vladala v parlamentu, ko se je zaznalo o dolgotrajni avdijenci radikalnih ministrov. V ministrskem predsedstvu so se zbrali vsi ministri in ob 10. doprl-dne se je začela ministrska konferenca, ki je trajala do opoldne. Na tej konferenci je na preje g. Pašić p ročal o svojih razgovorih s kraljem. Ko je bila točno pojasnjena želja krone, da se sestavi demokratsko - radikalna koalicija, so ministri soglasno sklenili nadaljevan pogajanja z demokrati. V radikalnih krogih sedaj prevladuje popolno prepričanje, da se omogoči stara koalicija. Demokratski klub je imel dopoldne kratko sejo ter je vzel na znanje poročilo Svetozania Pribičevića o njegovi avdijenci pri kralju. G. Davidović je bil na to ob 12.30 sprejet na dvoru ter je kralju obširno poročal o stališču demokratskega kluba. Kralj je povabil šefa demokratskega kluba na kosilo. O. Davidović je ostal na dvoru do 15., na kar je imel takoj sestanek z g. Pa-šićem, s katerim sta se načelno sporazumela, da bodi nova poslovna vlada obenem volitvena. Samo glede garancij obstojajo še nekatere diference, kajti g. Pašić zastopa stališče, da bi se oznaka volitvena vlada spravila v pro-gramno deklaracijo vlade, ki se ima predložiti skupščini takoj, ko se sestane. Glede delovnega programa pa obstojajo med obema voditeljema še diference. Kakor znano, demokratje zahtevajo kratek delovni program, ki bi vseboval rešitev najnujneisih zakonov. Na drugi strani pa je g. Pašić navedel voditelju demokratske stranke v glavnih črtah bodoči program koalicijske vlade. Program naj bi obsegal: 1. Zakon o uradniški službeni pragmatik?, 2. invalidski zakon, 3. budget, 4. zakon o organizaciji vojske, 5. zakon o centrami upravi, 6. zakon o Izenačenju davkov, 7. zakon o tiskovni in zborovalo! svobodi, S. zakon o cestah, 9. zakon o agraru In o agrarni reformi za Dalmacijo in Južno Srbijo. Tekom izmenjave misli je g. Pašić naglašal, da je za to, da bi vlada to delo dokončala in v skrajnem slučaju, ako se ne bi mogel program popolnoma izvršiti, popreje apelirati na narod in izvesti volitve. Šef demokrat- prihajali narodni poslanci ter se zbirali ske stranke je nasproti temu opozoril na delovni program demokratskega kluba, ki je bil predložen že g. PaŠiću ter je končno izjavil, da poda tekom današnjega dopoldneva definitivne pogoje in odgovor demokratskega kluba za obnovo koalicije. V parlamentarnih krogih sedai z gotovostjo pričakujeio. da se sestavi demokratsko-radikalna vlada, da je to vprašanje v načelu rešeno in da se tekom današnjega dneva prično špecijclna po ga anja o razdelitvi posamnih portfelje v. Cim bo podan definitivni odgovor demokratskega kluba, bo Pašlou znova poverjen mandat za sestavo nove vlade. Po sestanku z g. Pešcem Je g. Davidović takoj o uspehih razgovorov poročal svojemu klubu, ki jc imel plenarno sejo od 17. do 19.30. G. Davidović je iz-crpno pojasni! stališče, kako se Ima re-I siti kriza. Razvila se je politična debata« katere so se med drugimi udeležili Svc-tozar Pribičevie. dr. Šumenković in dr. Voja Marinković. Tekom te debate se ie ugotovilo, da ;e zaključena prva etapa na poti obnove koalic'je z rad'kali in da je sedaj gotovo dejstvo, da radikal] pri-voljufejo v koa':c?jo in da je treba uporab!:4! vso previdnost, da se demokratje zavarujejo za vsako eventualnost in pred vsemi presenečenji. V klubu se je dalje konstatiralo, da kriza prehaja v drugo etapo, ko se ima razpravlati in pogajati o razdelitvi port-feliev. To vprašanje je najbolj delikatno. Klub je dalje razpravljal tudi o delovnem parlamentarnem programu, ki ga je razvil g. Pašić na sestanku z g. Davi-nov?ćem. Konstatiralo se je, da je ta pregram preobširen. Demokratski klub' stoji na stališču, da se Imajo v sedanji narodni skupščini rešiti samo oni zakoni, ki so nuino potrebni za saniranje notranjepolitičnih razmer. Debata se v demokratskem klubu ni zaključila in se danes ob 8. nadaljuje. Na današnji dopoldanski seji bo demokratski klub definitivno formuliral pogoje in sestavil definitivni sklep, kar bo potem g. Davidović ob 10. dopoldne sporočil g. Pašiću. Parlamentarno krizo lahko smatramo rešeno v smeri demokratsko-radi-kalnega sporazuma. aawMWWwiJLiij. .i j lliiimjmmijjl.i mm KOMBINACIJA O URADNIŠKO-VOJAŠKI VLADI. — Beograd, 26. aprila. (Izv.) Danes v parlamentarnih krogih naglašajo. da je kriza prekoračila vrhunec in da se po malem polega. Vendar niso po zatrdilu nekaterih političnih krogov izključena presenečenja. Pašič sam se ogreva in zavzema za koalicijo z demokrati, zahteva pa. da se sprejme njegov delovni program. Pašić je baje izjavil radikalnim ministrom, da se umakne v privatno življenje, če ne uspe sestava koalicijske vlade. Nekateri izvenparlamentar-ni krogi so začeli forsirati, da bi se ustanovila uradniško - vojaška vlada, ki bi imela nalogo v smislu vidovdanske ustave urediti natranjepolitične razmere in voditi državne posle brez ozira na politične stranke. A. E. W. Mason: KLIC NA POIKOČ Roman. »Niti jaz ne,« je odvrnil Hanaud. »Imel sem svoje mnenje o Heleni Vauquier. Zaklenil sem vrata in vzel ključ s seboj. Nato smo šli naprej in čuli Helenino povest. Povest je bila resnična: prav ker je bila tako natančna, je bila resnična. Pripovedovanje o seansah, o praznovernosti gospe Dauvray, o njeni želji pogovarjati se z Ma-dame de Montespan — take podrobnosti niso izmišljene. Zanimivo je bilo tudi, da so imeli namen, napraviti zvečer seanso. Metoda umora je postajala jasna. Tako daleč je govorila resnico. Nato pa je lagala. Da, lagala je, a to je bila slaba laž, dragi moj. Pripovedovala nam je, da je imela tuja ženska črne lase. Tu sem pa imel v svoji listnici dokaz, da so bili lasje te ženske rdeči. Zakaj je lagala, ako ne za to, da onemogoči identifikacijo tuje ženske? To je bil prvi napačni korak, ki ga je napravila Helena Vauquier. Sedaj pa pridemo k drugemu. Ničesar nisem vedel o njeni ljubosumnosti napram gospodični Ćeliji. Meni je to bilo vse docela naravno. Ona — krepka kmetica, ki ni bila več mlada, ki je bila dolga leta zaupna služkinja gospe Dau-vray in je brezdvomno dobivala denar od va-ralic, ki so občevali z njeno lahkoverno gospodinjo — je gotovo sovražila to mlado in lepo pritepenko, kateri je morala streči in jo česati. Vauquier jo je morala sovražiti. Ce je bila pa slučajno soudeleženka — in laž je govorila za to, da je bila — potem so mi seanse obetale nekaj novega, kajti Helena je imela navado, Ceiiji pomagati. Vzemimo, da se je seansa vršila, da pa skeptična tujka nikakor ni bila zadovoljna z načinom, kako je Vauquier pomagala mediju, in je zahtevala drugo pot, proti kateri gospodična Celija ni mogla ugovarjati, nato sta jo pa krepko zvezali, ne da bi se jima upirala, ker ni sumila, za kaj gre. Igrali sta lahko malo komedijo. In če bi se bilo res vse tako zgodilo — da potem bi se to skladalo z blazinama na kana-pćju. »Da, že razumem!« je zaklical Ricardo ves navdušen .»Naravnost občudujem vas.« Hanaudu je prav ugajalo navdušenje njegovega tovariša. »Toda počakajte še trenotek. Do tu je še vse domnevanje in samo en dokaz, da je Helena Vauqtiier lagala o barvi las tuje ženske. Preidimo k drugemu dejstvu. Gospodična Celija je nosila zaponke na svojih črevljih. Od njih je prerez v blazini. Kaj je namreč storila, ko so jo vrgli na zofo? Brcala je in se otepala. To je seveda za enkrat samo še domnevanje, ker nisem na jasnem, ali je res nedolžna. V vsakem trenotku rad priznam, da dejstva nasprotujejo moji teoriji. Nasprotno pa mi vsako novo razkrito dejstvo pokaže, da imam prav. »Sedaj pridemo pa k drugi napaki Helene Vauauier. Zvečer, ko ste bili videli gospodično Celijo v vrtu za bakaratnimi dvoranami, ste opazili, da ni nosila draguljev, izvzemši par dijamantnih uhanov. Na fotografiji, ki mi jo je pokazni \Vetherrnill, jih je nosila. Ali ni torej skoraj gotovo, da jih je imela navado vedno no- siti? Ko sem preiskoval njeno sobo, sem pogledal v škatljo za te uhane, a bila je prazna. Naravno je bilo torej sklepati, da jih je nosila, ko je prišla k seansi.« »Da.« »Dobro: čital sem popis — skrbno spisan popis — izginulega dekleta, ki ga je napravila Helena Vauquier, potem ko je pregledala njeno garderobo. A draevljev ni omenila. Zato sem jo vprašal: »Ali jih ni nosila?« Helena Vauauier se je začudila, kako vem za uhane gospodične Celije? Obotavljala se je. Ni vedela natanko, kaj naj odgovori. Zakaj pač? Saj ic ona oblekla gospodično Celijo in si je vse, kar je nosila, zelo dobro zapomnila. Zakaj se je torej obotavljala? Morala je imeti za to vzrek. Ni vedela, kaj sem vse jaz vedel o teh dijamantnih uhanih. Ni vedela, aH smo pogledali v lonček cold-kreme in jih našli. Ker ni vedela, tndi nI mo^la odgovoriti. In tako pridemo spet nazaj k lončku cold-kreme.« »Da,« je vzkliknil Mr. Ricardo. »Uhani so bili v njem,« Stran 2. SLOVENSKI NAROD« dne 27. aprila 1923. štev. 97 Telefonska In brzojavna poročila ČEŠKOSLOVAŠKA PROTI MAD2ARSKL IZGON MADŽARSKIH GROFOV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE. — DR. BENESEVA IZJAVA. — Praga, 26. apYfla. (Izv.) O češkoslovaški akciji proti Madžarski in njenih razlogih se doznava nastopno: Madžarske obmejne straže so doslej izvršile 7 slučajev prekoračenja državne meje ter istočasno izvršile napade na češkoslovaške straže. Praška vlada le takoj po teh incidentih odposlala v Budimpešto odločno noto, t kateri opozarja madžarsko vlado na te dogodke. Madžarska na to noto ni niti odgovorila. Po zadnjem incidentu, ko je bil v bližini Košic ubit na Češkoslovaškem ozemlju neki češki stražar, je praška vlada dostavila v Budimpešti energično noto, v kateri zahteva polno zadoščenje. Tudi na to noto madžarska vlada ni odgovorila, nakar je Češkoslovaška storila znane korake. Končno je predvčerajšnjim prispela nota madžarske vlade, v kateri predlaga, da se sporna zadeva predloži mednarodni kontrolni komisiji z očitnim namenom, da se njena rešitev za vleče na nedoločen čas. Praška vlada smatra, da gre za sistematsko akcijo od strani Madžarske in ostaja pri tem, da a, lastnimi sredstvi izsili iz Madžarske polno zadoščenje. V tem smislu je če-čkoslovaška vlada izgnala 65 madžarskih magnatov in tovarnarjev, ki morajo takoj zapustiti češkoslovaški teritorij. Češkoslovaška vlada se je odločila V slučaju potrebe uporabiti tudi skrajne mere, kakor n. pr. ukinjenje diplomatskih odnošajev, ako ne bo mogla na jSrug način doseči definitivno sigurnost avoje državne meje. Cim bo budimpeštanska vlada dala polno zadoščenje za storjene prestopke njenih pograničnih straž, za katerimi pa se skrivajo agenti >Probujenih Madžarov«^ bo preklicala Svoje represalije. — Praga. 25. aprila. (Izv.) V od-boru za zunanje zadeve narodne skupščine je danes zunanji minister dr. Be- nel podal kratko izjavo o represalijah Češkoslovaške vlade proti Madžarski Med drugim Je izjavil, da Je bila vlada v to prisiljena, čeprav Je vlada v načelu proti takim represalijam. Glede končne ureditve spora z Madžarsko stoji vlada na stališču, da se mora ostati na temeljih mednarodnega prava. Na naši meji pa so se že skozi dvs !etl dogajali razni dogodki, ki so privedli do ponovnih umorov. Praška vlada je poslala madžarski vladi noto, na katero pa ni dobila niti odgovora. —Praga, 25. aprila. (CTK.) Na današnji seji odbora za zunanje zadeve narodne skupščine Je Izjavil minister zunanjih zadev dr. Beneš glede repre-salij proti Madžarski med drugim tole: Ker nismo tekom poldrugega leta mogli doseči nikakih pametnih obmejnih odnošajev z Madžarsko, ker so stalno prihajala poročila, da je življenje naših straž dnevno ogroženo, se je naravno moralo enkrat za vselej temu stanju napraviti konec. Mi smo ukrenili mere, ki ne pomenjajo nikak sovražen akt napram naši sosedi, marveč imajo namen celokupno javnost opozoriti na to, da so taki dogodki zelo resni in da je treba tema napraviti konec Češkoslovaška vlada je vedno pripravljena to zadevo na miren m prijateljski način rešiti. Za umor nedolžnega človeka imamo pravico zahtevati zadoščenje, imamo pravico, da dobimo garancije za popolno ohranitev reda in miru na naši meji. Madžarska vlada je nam predložila prošnjo, da se sestavi mešana preiskovalna komisija. Naša vlada Je madžarski predlog sprejela. — Bratislava, 26. aprila. (Izv.) Iz bratislavskega okraja so politične oblasti do danes izgnale 15 madžarskih podanikov. Izgnana je tudi rodbina madžarskega politika Štefana Rakovszkega. REPARACIJSKI PROBLEM PRED ODLOČITVIJO. OPTIMIZEM ANGLEŠKIH POLITIČNIH KROGOV. SISTEMATIČNO POPUŠČANJE NEMČIJE. ODLOČALE NAJ BI VSE DRŽAVE, KI SO PODPISALE VERSAIL- SKO POGODBO. — London, 25. aprila. Reuterjev urad poroča: Merodajni londonski krogi upajo, pa bo nemška vlada pod vplivom Curzotio-jiega govora o Porurju v kratkem predlagala Franciji in Belgiji ureditev reparacij-jskega problema. Pričakujejo namreč, da po ta nemški predlog omogočil obnovo podajanj, ki jih je preprečila okupacija Ponuja. — London, 25. aprila. (Wo1f!J Tudi včerajšnji večerni Usti so mnenja, Ha bo Nemčija v kratkem predložila svoj repara-djski načrt K poročilom berlinskih listov, jdft namerava Nemčija staviti ta predlog {vsem državam, Id so podpisale versajsko pogodbo, dobro Informirani angleški krogi pripominjajo, da bi bil ta korak nemške vlade docela primeren. «— Berlin, 25. aprila. »B. Z. a. M.« pojoča Iz Londona: Dipiomatični poročevalec »Dallv Telegraphac poroča, da si angleški SDlitični krogi niso popolnoma na Jasnem, a-H naj Nemčija v svojem predlogu določi vsoto aH ne. Pod dojmom francoskih politikov nekateri mislijo, da bi bilo bolje določiti vsoto, kar bi gotovo vplivalo na trezno mislečo francosko javnost — Berlin, 25. aprila. (Izv.) Prvoten cilj, Id ca it hotela doseči Nemčija s pasivnim odporom, je v zadnjem Času postal trd oreh In nemška vlada je začela trezno presojati dejanske razmere. Očividno je bilo, 'da hočejo vodilni krogi nemške politike su-gestiratn evropski javnosti sočutje In pomilovanje napram nemškemu narodu, da bi na ta način parirali francosko - belgijski udarec Kričanja o nasilju in protlzakonitosti ter apeliranja na usmiljena srca le bilo toliko, da se je marsikomu na prvi pogled zdelo, da bo imela francoska akcija v Pojuri u neuspeh. Toda v odločilnem trenotk«, ko ie bil nemški odpor na vrhuncu, je nastopila reakcija na nasprotni strani in an- tanta le ponovno dokazala, da hoče dosledno Izvajati konsekvence Iz povolnega položaja. __ Nemški narod mora spoznati in plačati m, kar je zakrivil, kajti sicer bi mu utegnile v doslednem času zopet zrasti pero ti. Ko se je vlada po brezuspešnem hujskanju svojih državljanov in klicih na pomoč pri drugih narodih prepričala, da ta pot ne vodi do zaželjenega cilja, Je postala bolj trezna in sedaj Je pripravljena poravnati svoi dolg in nadomestiti vse, kar Je njena armada uničila v Času vojne. Reparacij s ki problem, ta gordijski vozel, ki vznemirja Evropo že peto leto, bo bržkone kmalu razvozi j an. V principu ae le Nemčija le odločile za miren sporazum, gre sedal samo za reparadjsko vsoto, ki bi Jo naj določile vse zavezniške države. Da bo morala v tem slučaju antanta nekoliko popustiti In vpošrevati plačilno sposobnost Nemčije, kakor tudi dovoliti JI nekatere olajšave In koncesije, Je Jasno. V ta namen posreduje tudi Angleška, ki je morda med vsemi državami najbolj zainteresirana na tem, da se to pereče vprašanje končno spravi s sveta. Konec francosko-nemškega konflikta, ki nI več daleč, bo znatno vplival na mednarodni položaj In v tem pogledu bi bilo želeti, da se čim prej doseže sporazum. NEMŠKA ODPLAČILA L. 1922. — Pariz, 26. aprila. (Izv.) Repara-cijska komisija je izdala poročilo, iz katerega izhaja, da znašajo skupna odplačila Nemčije L 1922 695,606.800 zlatih mark. Na Francosko odpade 200,064.100, na Anglijo 167,851.700, na Italijo 107,702.300. na Belgijo 65.636.700, na Grčijo 4,519.500, na Jugoslavijo 116,882.500, na Romunijo 14^82.700 in na Portugalsko 9367.300. RUSKA KOMUNISTIČNA STRANKA V ODLOČILNI FAZI- • LJENINOV NASLEDNIK BO KAMENJEV. ODLOČILNA BORBA MED EKSTREMISTI IN DESNIM KRILOM. EKSTREMISTI PREVLADUJEJO. TROCKIJ V NEMILOSTI. — Varšava, 25. aprila. (Izv./ Vseruski kongres komunistične stranke je dokazal, 'da je nastopila v socijalni revoluciji odločilna faza. Sistematičen uklon od temeljnih zahtev komunističnega programa le povzročil resno protislovje med samimi komunisti, kar seveda v znatni meri vpliva na narodne mase in vzbuja nezaupanje napram sovjetski vladi. Nepričakovani nspeh eks-tremlstov. ki so Imeli na zborovanju absolutno večino, opravičuje domnevo, da pride na krmilo vlade Kamenev, ki bo kot naslednik LJentna proglašen za diktatori« v Rusiji« V tem slučaju dobi dalekosežna pooblastila, kajti levo krilo komunistične Stranke se dobro zaveda, da je položaj sovjetske vlade skrajno kritičen In edino rešitev vidi v diktaturi. Zmerno desno krilo zahteva nekak komunističen parlament, kjer bi se uveljavil tudi glas drugih slojev naroda. Ekstremisti pa dosledno vztrajajo na svojem stališču In nočejo nobenega stika z meščanskimi strankami, ki kot take do sedaj niso niti obstojale, kajti diktatura pro-letariata se je Izvajala brezobzirna Zanimivo je, da Je tudi TrocklJ nastopil proti Kamenevu. Bržkone vidi v nJem nevarnega tekmeca, ki ga hoče izpodriniti. Nedavno Je odredil aretacijo nekaterih članov revolucionarnega vojnega sveta, kar mu ekstremisti ne morejo odpustiti In zahtevajo, da pride pred komunistično sodi- šče. Očitajo mu tudi. da si Je ▼ času revolucije nakopičil veliko premoženje in da je dal vsa odgovorna mesta v armadi svojim pristašem. Tako Je bil njegov bratranec đo zadnjega Časa glavni intendant rdeče armade, sedal pa Je naznačen za šefa administrativnega aparata armade. Očividno Je, 'da prevladuj elo v tej borbi ekstremisti, če pride na krmilo njihov kandidat Kamenev, bo teror v RvsIJI znova na vrhuncu. V tem slučaju Je pričakovati rudi resnih tzprememb v zunanji politiki sovjetske vlado, ki Je sedal v dlploma-tičnih stikih s 19 državami, ki pa bodo po zmagi ekstremistov bržkone prekinjeni. Že sedaj je opažati vpliv tega nevarnega gibanja, Odnošali med zapadnim! državami m vrhovno vlado so se poslabšali, pogajanja s finsko vlado so bila nepričakovano prekinjena In danska komisija Je brez uspe-ha odpotovala iz Moskve. Napram Inozemskim delegacijam, zlasti poljski, so zavzeti komunisti v zadajem času selo Izzivajoče stališča. Zbirajte znamke za Jugpslovensko Matico"! JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA. REPRESALIJE NASE VLADE. — Beograd, 26. aprila. (Izv.) Ker naia vlada kljub vsem intervencijam v Budim-peštni ni mogla izposlovatl oprostitve našega delegata v komisiji aa razgraničenje Severja, smatrajo tukajšnji politični krogi, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom, da se bo i naša vlada odloČila za represalije proti Madžarski. Vlada namerava prepovedati madžarskim podanikom vsako potovanje v našo državo. Razven teca bo stopila v stik s češkoslovaško republiko, da se i njo dogovori glede skupnih korakov proti Madžarski. NOVO POSOJILO ZA ZGRADBO DRŽAVNIH POSLOPIJ. — Beograd, 26. ap-rila. (Izvir.) Na mero-dajnem mestu se sdaj vodijo pogajanja z denarinml zavodi v inozemstvu za posolio iz katerega bi se imela zidati nova državna poslopja. Posojilo na} bi znašalo 10 milijonov Švicarskih frankov. Ministrstvo pravde le vsem uradom poslalo razpis, da stavijo konkretne predloge m poročila, katera državna poslopja so nujno potrebna. DOKUMENTI IZ AVSTRIJSKEGA ARHIVA — Beograd, 36. aprila. (Izvir.) Avstrijska vlada Je obvestila našo vlado, da Je pripravljena po izvršenem sortiranju arhiva v ministrstvu trgovine naše pokrajine zadevajoče dokumente Izročiti naši vladi. Prihodnje dni odpotuje na Dunaj posebna delegacija, ki bo v trgovinskem ministrstvu pregledala za nas važne dokumente ter lih na to prevzela. IZID VOLITEV NA BOLGARSKEM. OFICIJELNO POROČILO. — Sofe«. 26. aprila. (B. T. A.) Definitivni rezultati nedeljskih volitev v narodno sobranje so: zemljoradniška stranka 216 od 246, komunisti 16, meščanski blok 14 in 1 socijalist, katerega mandat pa je še sporen. Vsi ministri so izvoljeni v več okrajih. Stambolijski je izvoljen v 13 okrajih. Volitve so se izvršile popolnoma v miru brez vsakega incidenta. — Beograd, 26. aprila. (Izv.) Na podlagi definitivnih rezultatov iz Bolgarske priobčujejo listi kratke in daljše politične komentarje. Soglasno pozdravljajo zmago Stambolijskega, ki vodi lojalno in prijateljsko politiko napram nam. V zmagi Stambolijskega vidijo tudi parlamentarni krogi močno oporo za zbližanje med obema sosednima državama. Zmaga zemljoradniške stranke pomenja zmago Ideje pomirjenja med obema narodoma. Parlamentarni krogi zelo simpatično pozdravljajo zmago Stambolijskega. ki bo nadaljeval napram nam lojalno, korektno in tudi prijateljsko politiko, kar bo v interesu obeh držav. Pričakovati je z gotovostjo, da se medsebojni odnošajl postavijo na sigurno in trdno oporo. Politični krogi pa tudi kratko komentirajo poraz komunistov pri volitvah. Priznavajo, da bolgarski seljak praktično in trezno razmotriva položaj države, da se nagiblfe realni politiki in da so mu tuji utopistični komunistični ideali. Zmaga Stambolijskega pomenja zmago treznega in doslednega dela. PRIHOD MARŠALA FOCHA V PRAGO. — Praga, 26. aprila. (Izv.) Maršal Foch. veliki francoski vojskovodja, prispe 14. maja v Prago v spremstvu generala Weyganda. Vlada pripravlja maršalu Fochu sveCan sprejem. Nastanjen bo kot gost predsednika Masarvka na Hradčanih. FAŠISTI RAZBILI KATOLIŠKO DRUŠTVO. — Rim, 25. aprila. (Izvtr.) Med faSl-atovskimi organizacjaml narašča po turin-akem kongresu sovraštvo do popolarov. Pravfo, da Jih Je treba začeti «čistrtl», kakor so Izčlstlll komuniste. Pričeli so v Bene ventu. Zvečer okoli 9. ure Je skupina fašistov naskočila tamkajšnje katoliško društvo. V društvenih prostorih Je bilo navzočih več članov med nJim! neka! duhovnikov. Oboroženi fašist! so ilh surovo ozmerjali In napadli ter razbili vse, kar Jim Je prišlo pod roke. Člane m duhovnike so vrgli ven. Vso blblroteko so raztrgali In razmetali. Razdejali so nadal:e tudi pisarno »kombatentovc Popolari so Imeli drugI dan svoje zborovanje, na katerem so ostro obsodili fašlstovsko divjanje in poslali Mu-tsolmlju protestno brzojavko. KONFLIKT MED ANGLIJO IN RUSIJO. — London, 26. aprila. (Izv.) V zbornici |e vzbudila veliko ogorčenje vest, da fe sovjetska vlada dala zapleniti angleško ribiško ladjo ter so mornarje zaprli. Na zadevno interpelacijo Je državni podtajnik zu-najih zadev v spodnji zbornici Izjavil, da le postopanje Rušile vzbudilo pri vladi In v angleškem narodu veliko ogorčenje. Vlada ]e naročila svolemu zastopniku, da Izreči odločen protest Anglija sovjetski vladi In da zahteva zadoščenje. VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 39. aprila. (Uradno vremensko poročilo.) V Avstriji le večinoma oblačno. Ob severnem vznožju Afp se le nekoliko z'aanllo. Na Štajerskem In Koroškem ie vedno dežu'e. V Gradca Je bilo včeraj 30 mm padavin. Jutranja temperatura Je nekoliko nad 5°. Opoldne temperatura al dosegla nikjer 15*. Zračni pritisk nad Angleško se le zelo znižal. V zapadni Evropi velo že Jngozapdnl veter. Pričakovati le lepše, boli Jasno ta toplo vreme* , Politične vesti. Gospodarstvo. ss Skomine po vladi. Klerikalci se silno kesajo, da so se prenaglili s paktom, ki so ga sklenili z Radićem. Zavedajo se, da bi bili danes v Sloveniji na krmilu, ako bi jih dr. Brejc in dr. Korošec ne speljala na Radičeve limanice. Zato se sedaj poslužujejo vseh sredstev, da bi se izmotali iz zagate, v katero so zašli po svoji neprevdatnosti in neprevidnosti. Dasi doma še vedno krepko udrihajo po radikalcih in po radikalni vladU ki jo prestavljajo kot višek vsega zlega, vendar jih to ne moti, da bi se v Beogradu ne lizali istim radikalom kot njihovi najboljši prijatelji. Iz Beograda namreč poročajo: KorošČeva stranka še vedno skuša vzpostaviti stike z radikali ter jih prepričati, da bi bila najboljša rešitev krize ta. ako bi se radikali zvezali s klerikalci. V torek dopoldne Korošec posetil več radikalnih politikov in jih skušal pridobiti za svoje načrte. Istočasno je stopil tudi dr. Hohnjec v stike z ministrom Ljubo Jovanovlčem. Tudi Hohnjec je slikal položaj kot tak, da je za radikalno stranko najboljše, ako se zveze s klerikalci, ker privede Korošec v tem slučaju v zakon ne samo muslimane, marveč tudi Stjepana Radića. Kakšen odgovor sta dobila Korošec in dr. Hohnjec, o tem poročila molče. Znano je samo toliko, da sta obadva klerikalna voditelja poročala o svojih konferencah klerikalnemu klubu, ki pa o njiju referatih ni bil posebno vz-hičen. S tega bi se dalo sklepati, da sta dr. Hohnjec in dr. Korošec naletela pri radikalih na — gluha ušesa. = Avdrjenca. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je včeraj sprejel v daljši avdijenci poslanika v Rimu g. Antonije vica, ki je bil pozneje povabljen na obed. = Pravna pomoč med Jugoslavijo in Poljsko. Beograd, 26. aprila. (Izv.) Iz Varšave je včeraj prispela semkaj poljska delegacija, ki ima nalogo voditi pogajanja za sklenitev konvencije o medsebojni pravni pomoči. Iz Ljubljane je prispel Član naše delegacije višjesodni predsednik dr. Babnik = Umesten ukrep. Ker madžarske tolpe niso prenehale napadati češkoslovaško obmejno stražo in je bilo v teku enega leta ubitih nič manj ko devet mož češkoslovaške finančne straže, je nastalo v češkoslovaški Javnosti tako razburjenje, da Je naposled v to zadevo energično posegla sama vlada. Po vsakem takem slučaju so se sicer vršile med češkoslovaško in madžarsko vlado obravnave, ki pa niso obrodile nobenega sadu ter je češkoslovaška vlada naposled uvidela, da je treba druge strune napeti. Ko so madžarske tolpe nedavno tega ubile pri Košicah češkoslovaškega stražnika Sedlačka, je odgovorila Praga s tem, da je moralo 46 najbogatejših madžarskih magnatov, ki živijo v Slovakih, zapustiti v 24 urah češkoslovaško republiko. Jasno je, da čehoslovakt ta odločni ukrep svoje vlade z zadoščenjem pozdravljajo. — Zborovanje ukra*lnskih komunistov. Začetkom aprila se ie vršilo v Harkovu redno zborovanje vseh ukrairnskih komunistična organizacij. Na konferenco Je prispel Iz Moskve tudi TrocklJ. ki le ostro kritiziral francosko politiko v Poruhriu In Izrazil svoje sožalje nemškemu delavstvu. »Kapital Je še močanc, je dejal Trockl', In mogoče je, da bomo morali še nekaj let braniti Ukrajino pred napadom Imperljallstov.« V svojem poročilu o mednarodnem položaju je Izjavil, da možnost volne nI Izkl učena, zlasti radi stališča, ki ga zavzema Poljska. Končno Je govoril predsednik ukrajinske vlade Rakovsklj o čim dalje večjem ukrajinskem narodnem giban;u, s katerim mora računati komunistična stranka tem boli, ker kmetsko prebivalstvo Galicije, Bukovine In Besarabl'e spontano stremi k ukrajinski delavski republiki. Julijska krajina. — V Postofnl Je bila zopet velika slav-nost 24. t. m. so blagoslovili in razvili Ita-Hanske trobojnlce, namenjene slovenskim šolam. Pri slavnostl je bilo navzoče tudi vojaštvo, godba, zastopniki oblasti Itd. Slovenski otroci so morali defilirati pred italijanskimi zastavami, pozdravljati jih z .Iztegnjeno desnico (»romanamente«, po fašlstovsko) in kričati so morali po laško za največ'o Italijo, za kralja, za armado, eja, eja alala! V kratkem se otvori v Postori otroški azil, ki bo nosil ime prince-zinje Jolande. — Odstavljen slovenski župan. V Medan! v Brdlh Je bil te dni odstavljen ta-mosnij slovenski župan Josfp Gradnik, češ da deta protiftalijansko politiko. Vršila se je preiskava, ki je seveda dognala njegovo krivdo. Drugače nI mogoče, ako se hoče v slovensko občino postaviti Italjanskega komisarja. Imenovan je za komsarja bivši major ca v. Albano. — Italijanska azila v Bovca m Kobarida. V nedeljo Je šla večja italijanska družba Iz Tolmina v Bovec, da le tam otvorila Italijanski otroški azfl. Nato je sledila otvoritev italijanskega azila v Kobaridu. Italijani so poslali o otvoritvi brzojavno poročilo Mussollnlju v Rim. — fteflfansko mleko ca Trst. Svof Čas smo le poročali, da hoče Sores'nsVa družba preskrbovati Trst z mlekom. Akcfla Je naper'ena proti okoliškim slovenskim kmetom. Seda? poročalo Iz Trsta, da le dosegla omeniena družba pri državni železnici na-prošene olalšave za brzovozno pošlllanje mleka Iz Italije v Trst. Od marca do oktobra polije na loto mleka dvesto Ion. * V- POMANJKANJE GOTOVINE. Na Žalost šte'e naša država k otifm državam s slabo valuto. Resnici je treba gledati v oči. NaJslabSa naša valuta sicer ni; a jedro vpraSan:a je, če Je slaba valuta na sebi že nesreča in ako ako kaže vzdržati z ogromnimi žrtvami valutno stanje, aH to stanje a tout prlx zboljšati. Premisliti je, če se more država z slabo valuto sploh ubraniti inflacije, ne da bi pri tem stremljenju utrpela na drugih straneh in po drugih čincnlcah še cpasne'šo škodo. Danes neoporečno trpi prav vsaka gospodarska panoga v naši državi vsled silnega pomanjkanja gotovine. Ne industri'a ne obrt ne trgovina nikamor več ne pride, pereče že posta'a vprašanje brezposelnih: nI denarja, ni dela! Draginja žlvllensklm p«* trebščinam vzllc temu raste. To naj ne bo jadikovanle temveč samo suha konstatacija. MftTardO in pol zahteva regulacfa čl-novniSkih prejemkov in samo Iz rednih dohodkov prihodn'a vlada tudi invalidskega vprašanja in agrarne reforme ne bo mogla (zvesti. SedanM finančni minister Je strog nasprotnik tiskania novčanic. Ima mnogo pristašev in dokler je le malo upanja, da se ho našel Še drug tehod iz zagate, toliko časa bo Narodna banka tudi lahko vrtraiala na predpisamh |el smernicah. A vedno več ie glasov, da tako ne gTe več n*>prei. da fe dosti In preveč žrtev in da treba z previdno In zmerno inflacijo zopet regulirat! obtok denarja In oživljati promet, ki je ponekod že prišel na čisto mrtvo točko. Danes vidimo, da je do politične konsolidacije v naši državi Še dolga pot. Gotovo vsaj tako dolga, kakor do gospodarske. A naši gospodarski krogi, ki naj dae'o Impuls Živahnejši pridobitni delavnosti v ljudstvu, med tem ne morejo rok križem držat'. Saj razmere n. pr. na železnicah In v obče Se dolgo ne bodo zadovoljive, a naš človek hoče vzlic temu živeti, hoče se mu aela. cn zabavlja, krttikuie, pa je vendar zadovoljen samo da mu le dano dihati. Nekako 'e doslej vendar šlo. Vsa podjetnost, vse delovanje pa gfneva prav sedaj Šele ob golem pomanjkanju plačilnih sredstev. Ce nI podjetnosti, nI zaslužka, zastonj Je nazadovan'e. To so tiste žrtve, ki Jih prinaša finančna politfka prepričanu, da se le nam treba na vsak način ubraniti Inflacije. Mrtvilo, ki je nastalo pri nas v industriji in trgovini, je posledica te politike. Gotovo Je. da Ima zahranltev in-flacl'e dosti dobrih stran! ln da b! bila prekomerna Inflacija za nas morda pogubonov na (dasi to niti Avstrija ne dokazuje!), a ml v Sloveniji naravno prvi čutimo le slabs strani totalne Inflacijske zabran'tve. Srednja pot se nam vidi prava tudi tulca!. O. Schmldt • s s — Tedenski semenj v Zagrebu. Zagreb 23. aprila. Radi Jutrišnjega letnega sejma je bil prlgon na današnji tedenski sejem jako slab. Kupci zlasti Ttal'lanl: Notiralo: Voli: II. 12—14, bosanski 11. 11.50—13.50, bosanski ni. 6.50—8.23, bosanske krave 6.50—8, svin'e I. srijemske ali slabše 26.25 —28.75. n. 23.75—25, frlšlingj 23.23—24.50. teleta I. 16.50—17, II. 15—16. Krma za mte: seno 125—200, ©tava 200—225. detelje 192 —200, slama 140—165. —g Beogradska blagovna borza 2& aprila. Beograd, 25. aprila. Cene notiralo: Pšenica, franko Jagodina za september denar 350, blago 355, nova koruza pariteta Smederevo, 4% defektna, denar 270, blago 280. —g Zagrebški trg. Zagreb 25. aprila. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno baška odnosno vojvodinska postaja norlrajoi Pšenica (76—77 kg) 450—460, rumena koruza 265—275, bela 310—320, rž (71—72 kg) 375—385, Ječmen za vplvovarne 330—350. za krmo 300—320, oves 205—305, pisani fižol 500—650. beli 490—500, pšenična moka >0t 675—700, »2« 650—675, »4« 625— 650, fca krmo 225—250, ržena 510—530, drobni otrobi 170—180, debeli 250. Tendenca: mirna, nekoliko ČVrste'a. —g Cene Živine v Mariboru. Debetl voli: 52—60 poldebell voli 49—51. plemenski volT 48, — bfltl za klanje 36—54, klavne krave debele 45—53, plemenske krave 38—44 krave za klobasarje 31—37 molzna In breje krave 37—50. Mlada Sivina 44 —47.50. To so cene ki nimajo primere. Do leta so se dale kljub naraščanju cene vendarle še primerjati s cenami prelšnilh se-mov. To primerjanje sedaj popolnoma odpade. Pač pa bi bilo nujno potrebno po strokovnjakih prlmerlati vrednost našega dinarja med lani osorej m letos, ter privzeti v kalkulacijo posebno tudi poman kanje krme lan! In predlani, ko se vsled suše krme primanjkovalo, ter letos ko deževni april in snežnomokra zima skrbita za obilico krme. V primeri s sejmom od lani ravno Istega dne so cene poskočile pri živini nad 100% zvzemšl samo prvovrstne debele voli, kjer znaša diferenca samo 80% podraženja samo kratek primer: mlada živina lani 25. aprila 21—32, letos 24. aprila 44—47.50. Molzne krave lani 18—24, letos 37—50, Jorave klobasarlce lani 14—18, letos 31—37, (tore! Je v tem slučaiu najvišja cena od lani skoraj za 100% (presegla najnižjo ceno od letos). To pretirano naraščanje se maščuje ne samo nad konsumenti in malimi mesarij v mestu, nego tudi nad malimi posestniki, posebno še nad kočarji na deželi. Tipičen primer: Mali kočar Je lani spomladi kupil kravo za 9O00 kron. Vsled (pomanjkanje krme Jo Je moral v leseni prodati za K 5000. sedaj Je IsH kočar primoran kupiti slabšo kravo za K 16.000; kler Jih seveda nima In na up nihče ne da živine, mora ostati brez krave. N* sejem se le prignalo: 8 bikov. 92 volov, 195 krav, 6 telet skupa) 304 gtav. —« ZfL'žan'e Izvozno eartoe. Ekonom-skofnančnl odbor ministrov Je na svoji zadnf se)! v ponedeljek razpravljal o znižanju izvozne carine. Izvozna carina na surove kože se Je znižala od 800 na 400 Din. Izvozna carina na zdrob In moko ae zniža na 60 ozlr. na 40 Din., na otrobe se J£U* o4 jg P4a_na J£ j>Ja nrpJ0Q k* štev. 97 tSLOVCNSKI N A K O O« dne 27. aprila Wd. Stran 3 Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI. OPERA. Četrtek. 26. aprfla: Ob Ittrfh popoldne. Dijaška predstava, Gorenjski slavček. Izv. Znižane cene. Petek, 27. aprila: Ob polu osmih zvečer. Plesni nastopi gne. Lidije VVisiakove. Izv. Sobota, 28. aprila: Ob Itirih popoldne Mladinska predstava za naše malčke. Janko in Metka. Izven. Znižane cene. Nedelja, 29. aprila: Tosca, Izven. DRAMA. Četrtek 26. aprila: Otok in Struga. Red c Petek 27. aprila: Crešnjev vrt Red A-Sobota 28. aprila: HasanaglnJca. Gostovanje g. MarkoviČa, Izven. • ■ e — Iz pisarne Šentjakobskega ođra v Ljubljani. V soboto 28. in v ponedeljek 30. aprila se vprizori zapleti jaje v polna Nusi-ćeva šaloigra Navaden človek. Predproda-ja vstopnic v kavarni Zalaznlk pri blagajni. —Gledališki list št. 28 prinaša Članek dr. Fr. M. »Dom In rod« (nova opera) na« dalje vanje »Spominov S. Bernhardt «ln kot umetniško prilogo kapelnika opere Lovro pL Matačiča, — Nova Izdan]a. Knjižara Kr. Sveučilišta i Jugoslav. Akademije (St Kugli) u Zagrebu opet Je Izdala nekoliko novih knjiga u prošlom tleđnu. Izašlo Je dr. Clro T t u h e I k a Djevojački grob, pripovijest Iz bosanskog života D. 12.50, zatim u Izvrsnom prijevodu g, Ise Veli kanovi ća velika knjiga Priča od poznatog engleskog pisca Rudvarda KI p p 11 n g a sa zanimivim originalnim slikama autorovim. (Vezano D «40.) U ponovnom Izašle su omiljele Narodne pripovijetke Iz Sela Stative od Strchala. (Vezano D. 20.) Iz ruske literature Izdano |e od Lava Tolstoja Vjera i čudorednost (broš. D 10.) a od domačeg pisca Josipa Kosora novi njegov veliki roman naših domačih poratnih prilika »Razvrat« (D 40.) Knjige se nalaze u svakoj većoj knjižari IH se poručuju izravno kod nakladne knjižare Kugli. OJentci A (knjiga b) pap. robe, šalju se na zahtjev badava. — Zagrebški prolletal salon. Pokrajinska vlada v Zagrebu Je odobrila pravila tega umetniškega udruženja, kl začenja sedaj agilno delovati. Po dečji izložbi, kl je zbudila splošni Interes otvori Proljetni salon za Bmkošrne praznike v prostorih umetniškega paviljona svojo XVTI. umetniško Izložbo, na kateri bosta poleg drugih sodelovala tudi Ivan Meštrovič in Ljuba BabiČ s svojimi na:novejiiml deli. Pri t| priliki izda Prol:et-ni saloa IV. mapo z 20 izvirnimi Iltografija-uil Ivana Meštrovlča. Dnevne vesti. V Lmbtjani. dru 26. aprila 1923. Glasbeni vesfnifc — Koncert poljskih akademikov, ki le bil napovedan za soboto, se preloži na prve dni v mesecu maju, ker so Poljaki spremenili svoj prvotni načrt. Beogradčani so jih sprejeli nad vse prisrčno in jih povabili tudi v druge srbske kraje, ker se zavedajo velikega pomena njihovega obiska. Upamo, da bo tudi LJubljana storila svojo dolžnost Njih prihod In dan koncerta ie objavimo pravočasno. Ponovno se obračamo do vseh prijateljev glasbe in poljske akademične omladine, da sprejmejo po enega ali dva na prenočišče za dva dni. CenJ. ponudbe blagovolite poslati na naslov »Društvo prijateljev poljskega naroda«, Slomškova ulica 7. — Plesni večer gdč. Lidije Wlslakove v opernem gledališču 27. t m te ob priliki zadnjega plesnega večera, ki ga le priredila m mlada umetnica v leseni, le vzbudila splošno pozornost ljubljanske umetniške kritike in občinstva. Že tedaj se le izkazalo, da imamo, kljub mladoletnostl, opravi« s pravo umetnico, umetnico ne samo glede hotenja, temveč utdi glede njenega znanja. Gdč. VVisiakova, ki štele komaj 17 let se Se prvotno učila baleta, kmalu pa so učitelji spoznali da gre za pravi talent Zapustila je balet in se poglobila v novejše smeri plesne umetnosti, kjer iščejo izraze, duševne doživljaje, ritmične nenavadnosti ln plastična ustvarjanja. V Jeseni Je odšla v znani plesni zavod prof. Dalcroza v Helle-rau pri Dresdenu ln postala učenka gdč. Kratinove, kole visoka umetniška stremljenja so znana tudi ljubljanskemu občinstvu. Plodove in napredek svojega šolanja v tujini pokaže v petek na plesnem večeru v operi. Opremo Je topot poskrbel arh. prof. Kregar, čigar apartne kreacile bodo vzbudile precej priznanja. Gdč. VVisiakova se odpravlja v Celje, Maribor In Zagreo. Obenem priredi sedaj v Jesni odpadlo turnejo po Julijski Krajini. Turistika in sport. ZUNANJE TEKME. Slovan : Bewegttngsspleler 1:0 (0:0). Prvenstvena tekma. Rudolfshtigel : Makabl (Vratlslava) S:2. Berlin : Hamburg 3:3. MTK. : FTC 0:2. FTC premaga svojega starega rivala. Prvi igra brez Ortha in vratarja Platka. A. C. Sparta : S. K. Moravska Ostrava ?:0. — SK Wacker, Mflncben* prvak Južne Nemčije In Bavarske za 1922 gostuje v nedeljo 29. t m. v LJubljani. — SK Iliriji se je s posredovanjem Gradjanskega S K. v Zagrebu posrečilo pridobiti s tem za LJuo-Ijano moštvo svetovnega slovesa. VVacker nastopi proti Iliriji s kompletno prvo garnituro, v kateri so 4 reprezentativni igralci Nemčije, vsi razen desne sveze pa reprezentativni Igralci MOnchcna In Bavarske. Za Ilirijo predstavlja VVacker tkoro gotovo najtežjega nasprotnika vet čas obstoja. Podrobnosti priobčimo v Jutrišnji številki. — Predprodaja vstopnic se vrši zopet v trgovini J. Goreč, palača U ubij. kreditne banke* ~ ~" w —- Pustite jih v mira s svojo politiko! V selu Kosovo pri Prištini na Ko-sovem polju se je naselilo 5 slovenskih rodbin. Poleg njih je naseljenih več srbskih družin iz Bosne, Banata in Srema. Vse te srbske družine so pravoslavne ln žive v najidealnejših bratskih in prijateljskih odnošajih s slovenskimi rodbinami, ki so seveda katoliške vere. Te slovenske rodbine je 18. t. m. nepričakovano posetil msg. Kalan iz Ljubljane. Slovenski izseljenci so ga sprejeli z veseljem, kakor se spodobi za dušnega pastirja. Bili so prepričani, da je prišel k njim, da jih utrdi v veri, ljubezni in bratski snošljivosti. Toda motili so se. O. Kalan Jim ni prišel oznanjat blago-vesti, ljubezni in sloge, marveč evangelij mržnje in sovraštva proti srbskim sonaseijencem pravoslavne vere. Zabi-čeval Jim Je, naj se po možnosti izogibajo prijateljskih stikov s svojimi srbskimi sonaseljencl in naj predvsem ne stopajo v nobene rodbinske zveze s pravoslavnimi someščani, ker bi bilo to zanje sramotno in bi bilo tudi v verskem oziru velik greh. Pri tej priliki je mož tudi govoril o slovenski politiki, kakor da bi ne imeli slovenski izseljenci nuj-nejšega dela, kakor da se brigajo za nesrečno politiko, ki jo delajo v največjo Škodo slovenskega plemena slovenski klerikalci. Da je njegov nastop med slovenskimi naseljenci povzročil odpor in skrajno nevoljo, se samo ob sebi razume. Tudi mi stojimo na stališču, da je brezvestno in vse obsodbe vredno, ako se hoče naše ljudi, ki si skušajo ustvariti boljšo bodočnost med brati Srbi na Kosovem, zapeljati v vrtinec klerikalne protisrbske gonje ter Jim s tem onemogočiti mirno in bratsko sožitje z njihovimi pravoslavnimi sonaseljencl, zato se tudi ni Čuditi, da ti naši ljudje z vso energijo zavračajo take poskuse. S Ko-sovega so nam poslali tole izjavo: »G. Kalan je prišel k nam. Kakor se spodobi za rojaka, smo ga sprejeli z odprtimi ro-kaml. Prepričali pa smo se, da je nas hotel pridobiti za klerikalno politiko in da je njegov poset imel glavni namen, da zaseje med nami in pravoslavnimi sovaščanl seme razdora in prepira. Zato izjavljamo brez ovinkov, da se zahvaljujemo za vsak tak ali enak poset, ki bi imel namen nas spraviti v kakršnokoli protinarodno strujo. Izjavljamo slovesno, da ljubimo svojo narodno državo, in svojega narodnega vladarja nadvse, zato tudi nismo dovzetni za nobene fan-tome, za katere nas hočejo pridobiti pod krinko avtonomije in federalizma razni klerikalni odposlanci in misijonarji.« — Ta moški odgovor naših naseljencev na Kosovem nas veseli, ker je dokaz, da je v našem ljudstvu še mnogo zdravega jedra. NadeTamo se, da nI daleč čas, ko bo naše ljudstvo tudi doma jelo govoriti s klerikalnim! hujskači tako, kakor patriotski naši izseljenci na Kosovem I — Naša kraljica v Boki Kotorski in Crn! gort Poročajo nam: Ob vhodu v Boko je pričakovalo kraljico nekoliko torpedovk, ki so oddale v pozdrav 21 strelov. Na obali Ercegnovega se je zbrala velika ljudska množica, ki je živahno pozdravljala kraljico. Po vsej Boki Je bila kraljica burno aklamirana. Parobrod »Karadjordje« je spremljalo od Ercegnovega več hidroavijonov. Sprejem v Ko toru Je bil veličasten. Ves Kotor je hitel na obalo, da pozdravi kraljico. — Iz Cetlnja poročajo, da je Nj. V. kraljica Marija v družbi s kraljico majko in z dvornim spremstvom pose« tila Kotor, odkoder se je odpeljala na Cetinjc ln Reko. V Kotom je narod priredil svoji kralilcl oduševljen sprejem. Ves Kotor je bil preplavljen z zastavami. Kraljico je pozdravil Župan, okoli katerega so bili zbrani vsi mestni očetje ln vojaški ln civilni dostojanstveniki Iz Kotora sta se odpeljali z avtomobili preko Lovčena na Cetinje. Povsod, kjer jih je narod spoznal, jim je navdušeno vzklikal. Pri vhodu v Cetinje je visoke goste pozdravil predsednik cetinjske občine. Šolska mladina je avtomobile zasula s cvetjem. Mesto so ozaljšali s cvetjem, slavoloki in zelenjem. Kraljici sta nato obiskali dvor ln nato stari samostan, kjer Je metropolit odslužil svečano bogoslužje. Po kosilu sta kraljic! nadaljevali not do Reke, povsod radostno pozdravljani od prebivalstva. Proti večeru so se kraljevski gosti povrnili v Kotor ln odtod v Dubrovnik. — Poset iz Slovaške. Češkoslova« ško-jugoslovenska liga, odbor v Brati« slavi, priredi na Blnkoštne praznike 20 in 21. maja izlet k bratskemu ocV boru v Ljubljano in na Blejsko jezero. Predhodno Je določeno nastopno: Od% hod v soboto dne 19. maja popoldne ls Bratislave preko Dunaja ln Mari« bora. V nedelfo zjutraj 20. maja prihod v Ljubljano. Tu si ogleda Jo čeikl gostje mesto In njegove zanimivosti, obiščejo gledališče in prirede prijateljski večer. V ponedeljek zjutraj se odpeljejo na Blejsko jezero, kjer ostanejo do večera. V Bratislavo se povrnejo v torek zjutraj preko Celovca. Podrobnosti Iz« lete bodo določene v kratkom sporna« umno m ljubljanskim odborom lige. Isti odbor priredi v četrtek dne 3. maja v Bratislavi predavanje o morskih kope« lih na Jadranskem morju, ki bo pre« skrbljeno z 200 skioptičnimi slikami. — Dr. Prano Pervan. V Ameriki se je ponesrečil zdravnik dr. Frano Pervan eden naiodličnejSih dalmatinskih bojevnikov za jugoslovensko svobodo. 2e v balkanski vojni je stopil v vrsto srbske armade In potem zopet pričetkom svetovne vojne. Ko Je prestal strašno pegavico. Je odšel v Južno Ameriko ln tam organiziral delo proti Avstriji. On je bil duša pokreta, ki je dajal iz južne Amerike vojne dobrovoljce. Po vojni je nadaljeval svoje patrl-otično delo in se brigal z!asti za izseljence. Sedaj pa je prišla iz Antofagasta žalostna vest, da je preminul dr. Frano Pervan, Iskren boriteij za srečno bodočnost Jugoslavije. Nedavno je še pozival s presrčnl-ml besedami Hrvate In Srbe v svojih člankih na sporazum. Sta/ je bil komaj 45 let. Časten mu spomin! — Centralni odbor Saveza držav, uradnikov v avdijenci. Po poročilu Iz Beograda je Nj. Vel. kralj Aleksander I. v torek dopoldne sprejel v dal;ši avdijenci zastopnike drž. uradnikov, člane centralnega odbora Saveza drž. uradnikov. Predsednik Saveza univ. prof. Milan Antonovič je kralju predložil spomenico o zahtevah drž. uradništva v svrho izboljšanja njih gmotnega stanja. Po končanem poročilu g. Antonoviča je kralj izjavil, da se bo z vso odločnostjo zavzel za to, da parlament čimpreje reši uradniško vprašanje. In sprejme zakon o uradniški službeni pragmatiki. — Angleška banka v Maribora. Ministrstvo pravde Je nedavno tega odpravilo sekvester nad podruž. Anglo-avstr. banke v Mariboru. Sedaj je dovolilo ministrstvo, da sme »Anglo-Austrian Limited Co.« iz Londona osnovati svolo podružnico v Mariboru, odnosno prevzeti podružnico Anglo-avstrljske banke z Dunaja. Glavnica te banke bo znašala 25 milijonov dinarjev. — Električna centrala v Fan. Beogradski »Novi list« poroča: »Jadranska banka« je dobila v sporazumu s Prvo hrvatsko štedionico in z drugimi denarnimi zavodi lz Zagreba in Ljubljane in z Bazeljskim električnim društvom od ministrstva trgovine in industrije dovoljenje za ustanovitev »Električne centrale Fala d. d.« s sedežem v Beogradu. Znana električna centrala na Fali Je pripadala štajerskemu električnemu društvu iz Gradca. Elektrarna se nahaja v Sloveniji in jo smatrajo za eno največjih elektrarn ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v Evropi sploh. Kapaciteta te elektrarne je tako velika, da bi lahko preskrbovala z električno energijo vse kraje ob Savi ln Donavi, ako v to tudi računamo energijo za eventualno elektrifikacijo tamošniih železnic. To novo družbo je osnovalo s kapitalom v Iznosu 5 milronov dinarjev, od katere glavnice dobi »Jadranska banka« z domačo skupino 2 in pol milj., švicarsko društvo pa drugo polovico. Kakšno veliko podjetje je ta elektrarna, je razvidno iz tega, da Je elektrarna dolžna za razne investicije 18 milijonov švicarskih frankov, to je po današnjem kurzu okrog 300 milijonov dinarjev, švicarski skupini, ki je sedaj z našimi denarnimi zavodi osnovala delniško društvo. Ta dolg se ima pričeti izplačevati šele leta 1926. Ustanovitelji te delniške družbe so podali iz*avo, da so pripravljeni oddajati železniškemu ministrstvu vso potrebno električno energijo za elektrifikacijo gotovih naših železnic ako bo vlada to zahtevala. — Promocija. Na grašlri univerzi Je bil 21. t m. promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Martin Majcen lg LJubljane. — Poroči! se je danes na Vrhniki dr. Anton Andrejčič z gospfco Marinko Hočevarjevo. Bilo srečno I —- 8 poŠte. Imenovan Je za arhivarja IV. razr. pisarniški manipulant IL razr. Anton CuČek v Ljubljani. Podeljeno Je od-pravniško mesto Turnišče slugi Štefanu Gyčrk0šu, Križevci v Prekmurju pomočniku Francu TaIanyij.T, Žirovnica pomočnici M. Svetina In Šmarjeta ob Pesnici pomočniku Ant. Š u m a n u. — Premeščeni so: Marija VVindlscher iz Stražišča v Kranj, St Knez lz Beograda v Ljubljano, poštar Iv. R a b i č Iz Gor. vasi v Sk. Loko, poštarlca Amalija G H h a Iz Maribora v Ljubljano, poštarji VI. razr. D. J o v a n o-vlč Iz Ljubljane v Belo Palanko, Anka S t o n I č, % Zidanega mostu v Celje, Terezija Prijatelj s Zidanega mostu v Grobe! no. -— Službene pogodbe sta odvezana poštna odpravnica Matilda Janša v Dovjem In poštni odpravnik Karel Ledenik pri Sv. Lovrencu la Dravskem polju. — Začasno so upokojeni: kontrolor Fr. Petek v Ptuju, poštarlca Ana VIdali v LJubljani ter poštarlca Marija Zupanee v Kranju ln Jožica G rile v Mariboru. — Razpisana le služba posutega starešine na Rakeku, — Smrtna kosa. PISejo nam: Dne 25. t .m. Je umrla v prijazni Sodražlcl gdč. Stana Fajdigovs Is ogledne narodne družine FaJdlgove. Bilo Je slovensko dekle — bitje, ki ga ne pozabi — kdor ta |e srečal le enkrat v življenju. Ljubila |e cvetje — opajala se le na pesmih — hrepenele Je k solnca. A odšla le v vsernlr v trenutka, ko prinaša pomlad cvetja, pesmi In solnca. Vedeli smo, da pojde. čl tali amo to na njenem Izmučenem obratu. Jasno nam le bilo, da je obsojena, ln vendar, kako na! pojmi- : mo, de le ni več? Kaj nI šele včeraj po- i sdravUala aaicga kralja v beli LJubljani v 1 vencu slovenskih deklet, med najlepšimi najlepša? Kaj ni še včeraj donel njen srebrni smeh po VTtu? Ai» ni cb narodnih prireditvah očarala vse navzoče njena navdušena beseda, njeno deviška lepota in ljubeznivost? Ali ni šele včeraj z navdušenjem sodelovala pri koncertu kot pianistinja. Kdo bi slutil, da bo to njena zadnja pot, njena zadnja pesem? Z vedrimi očmi ie zrla v svet in svet ji je dejal: naša Stana. Sama vsa lepa je odšla od nas v trenutku, ko se je narava oddela s cvetjem, ko ie Priroda tako deviško lepa kakor je bila ena. Bodi jI lahka domača gruda, njeni rodbini naše sožalje, — Umrl je vpokojenl nad-učitelj gosp. Josip C o p, star 79 let v Rožni dolini. Pogreb bo v petek 27. t m, ob 17. uri. Blag mu spomin! — Mestna hranilnica ljubljanska 1. maja ne posluje. — Jnrjevanje ca Ljubljanskem gradu bo letos 6. maja ves dan. Ker Je grajsko dvorišče premajhno, se vrši Jurjevanje tudi na obsežnem prostor "^ed gradom, da ne bo take neznosne gneče, kot je bla druga leta. Veselico prirede ljubljanske Ciril-Metodove podružnice v prid glavni družbi. — Protldržavno gibanje v šolah. Ministrstvo prosvete je izdajo navedla, kako se ima postopati proti učencem, ki v šolah propagirajo pretidržavne ideje, zasmehujejo patrijotične r1:ke in smešijo državne institucije ln državrega reprezentanta. TI učenci se imajo izključiti Iz šole ter v slučaju zakonite starosti tudi izročiti kazenskemu sodišču, da se proti njim postopa v smislu kazenskega zakona. — Uvedba občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini celjski. Uradni list št 40 cbjavlja naredbo pokrajinske uprave o uvedbi občinske davščine od prirastka na vrednosU nepremičnin v mestni občini celjski In pravilnik za izvrševanje določil te naredbe. Naredba in pravilnik veljata Izza dne 26. aprila t. L — Celjske vestL — Za drugo porotno zasedanje pri tukajšnjem okrožnem sodišču je imenovan za predsednika dvornosodni svetnik in predsednik okrožnega sodišča g. dr. Josip Kotnik, za namestnike gg.: višja deželnosodna svetnika dr. Friderik Bračič In dr. Ivan Premschak ter deželncscdnl svetnik Valentin Levičnik. — Fllatellstlčnl večeri se vrše vsak petek v klubovi sobi hotela »Balkan«. — PovodenJ. Vsled dolgega deževja ste mečno narasli Savina in Voglajna. Voglajna In drugi manjši pritoki Savinje so prestopili v bližini mesta ter tudi v daljni celjski okolici bregove ter se razlili čez polja ln travnike. Voda Je napravila precej škode. — Policijske vesti Izgnana Je Iz celjskega političnega okraja za dobo 10 let Frančiška Rupar. roj. I. 1904 v Ljubljani ter tja pristojna. Prestala Je 3-mesečno kazen radi goljufije. Oddana je bila policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, kjer je stavljena pod pol. nadzorstvo. — Ker sta se vozila brez voznih listkov, sta bila aretirana Anton Kolar Iz Stranic pri Konjicah in Valentin Haman Iz Orehovca, okraj Križevac — Pretep! v Slskl. Iz SlŠke nam pišejo: Uboga Šiška, ki postaja pozorišče ljutih bojev med mladimi nacionalisti ln podivjani »Orkalunaš!«, Je včeraj doživela svoj ogn:en krst. BHo *e nekako v Času, ko zapuščajo zadnji oboževalci alkohola zakajene gostilniške prostore In ko mnogi abstinenti že s«!>e span'e pravičnega, tedaj Je zavrelo po 5?šk1. Padali so ljuti revolverskl streli, cele salve so motile nočno tišino, vpitje, zmerjan'e, pravcati boni vrlšč le nastal okoli tradicionalne sive cerkve, ki menda še nI gledala tolikega sovraštva In obenem smešnosti. »Halo! kdo tam? Službujoči general »Orkaluj! Ka? pa je na okopu št. 14?« »Orjuna« pritiska!« Pomoč! Splošna mob'lfzaclial Fantje koraižo! Alarm!«. Nezaslišno v noč za-done glasovi trombe. ki vzbude še tiste, ki so zbiti, "premišljajoč kake se bo živelo drugI dan, če bo meso po 120 K, Še prespali streljane, a sedaj so ob zvokih trombe planili pokonci. Po ulicah so begali Ijud'e, gasilci kleli, otroci Jokali, v noč pa le hite! glas »»po zdravnika«. JoJ. Jo', vse oolno krvi. 15 mrtvih!« Nestrpno 'e vse čakalo Jutra, da dobl'o točna poročila o bo-ifli na šišenski fronti. Nekako 10 po številu Orjunašev se le hladilo na verand' Belle-vueia. Ne meneč kaliti nočn! mir že Itak vznemirjenih STškarlev so odkorakali Čez okope generala Orkalufa. ki pa n? bil s tem zadovolien. Ko Je videl, da Je število sovražnikov toliko, da lahko upa na zmago, je hitro Šepnil svo*f strnit; »Anf b?ks! Po-rajkelne v roke! Hdra! Fful Or"una!«Toda kako le bilo n-egovo začuden'e. ko je videl, da se n'egovi nasprotniki ne puste pobijati s koli, temveč so nasprotno n;egovo vo:sJ<-o pognali v divji beg. A na boMšču je obležal seveda čfsto nedolžen Indiferent, s prestreleno nogo. Pravilo sicer, da ne bo ob nogo, vendar vpraš*nfe je tu. kdo bo plačal zdravn'ka. — S»SkarJl želimo, da zavlada v S'škI mir in prosimo šišenske matere, očete In mo'stre, da zapro svoje mladoletne sine In vajence po osmi url v sobo ter Hm dalo v roko knjigo »Pridni Janezek In hudobni Mihec«. Potem hr» r^o*t mir, kakor smo ga bili vedno vafenl v Š;škl Obema vo'skama pa nasvetu'emo, da prenesejo bolno polje na Rožnik, kjed lahko posnemaTo prizore lz svetovne volne. — Kino Matica predvaja od 25. do 23. t m. senzacionalno komedijo v Šestih delanjih »Prtcesa Dolarov«, katera vzbuja • svojim! nadvse komičnimi prizori obilo smeha. V glavni vlogi svetovno znana Lotte Lorrlng ln Kari Kavser. Od 29. do 2. maja znana drrma »Za Jedan časak radosti«. — O ipodne Vam to veljal Ostanite prt domačem blagu ln zahtevajte pri trgovcu le teatentne »Pekatete«. So najcene Še, ker se f^lo nakuhalo. — K odemo salonsko zdravilišče v Dobro volku. V Dubrovniku zgradi društvo za procvit Dubrovnika »Duba« moderno salonsko zdraviliSCe, ki bo eno največjih na Jadranu, — Praktični sadjbr. Kn* pod tem naslovom ie napisal višji ss>" -*rski nadzornik Martin Humek. Kdor ima kaj lastne zemlje In goji sad.ereio v več em ali manjšem obsegu naj si omisli to lepo kn.igo. Današnji oglas »Jugoslovanske knjigarne« navaja poleg te še več drugih potrebnih gospodarskih knjig. — Orlent medn. trg. sped. In sklad. d.d. v Mariboru naznanja, da ie v smislu sklepa upravnega sklepa odpuščen iz shifbe njen bivši ravnatelj Albert P eč e v n i k ter nima imenovani z družbo v naprej nikakih stikov ne kot ravnatelj in ne kot upravni svetnilc — čevlje kopajte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na boljši In na'-cene šl. Glavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št L KINO TIVOLL Krasna kolorirana drama *Dete karnevala« ss predvaja te dni. Film le posnet Iz krasnih karnevalskih scen v čarobni Nizzl. Društvene vesti. — Društvo državnih uslužbencev ra Slovenijo v LJubljani. Članarina se vplačuje vsakega 1. dne v mesecu od 7. napr;J na Bregu št 2 (pri tov. Plevniku). Nučič Ivan, t č. predsednik, Pišler, t č. blagajn nik . Izpred sodišča. — Zanimiva obravnava. Iz Kočevia nam pJšejo: Dne 23. tm. se Je vršila pri okr. sodišču v Kočevju obravnava v tofbcnl zadevi g. Prana Fa;"d!ge, veleposestnika m tovarnarja v Sodražlcl, proti znanemu klerikalnemu županu g. Antonu Lavrenč ča v Sodražlcl radi razžaljenja časti, v kateri je moral doprinesti g. Fadiga dokaz resnice za razna nečastna de'anja. katera je zagrešil g. Lavrenčič osobito med vo;no. K obravnavi je bilo vabljenih 25 prič. Sodba se še ni razglasila. Proti koncu obravnave se Je namreč tožffell g. Lavrenčič iprlčel braniti ter prosil za 14 dnevni rok, da bo zadevo še pismeno razložil. Obravnava je dognala* da Je župan Lavrenčič res ovadil med vojsko sodraškega trgovca In posestnika g*. Gnidco radi veleizdaje, ker je ta iz avli svojemu bratrancu Starcu, ko je zagovaral poraze Avstrie, češ kaj da Ima od Avstrije kot kroglo v telo. Tudi je izjavil Lavrenčič g. dr. Sa:ovicu. odvet. koncfp'fentu v Kočevu, Še med vojno, da orožništvo v Sodražlcl. osobito poveljnik Jenko dr?! s tamošn'imi srbofili ln da g. sodni svetnik Mejač tudi ni nič boljši in da Je tudi on srboffl. S pričami je dokazano, da je Lavrenčič med vojno ovadil sodraške fante radi njihovega edr-ločnega lugoslovenskega mišljen'a, da Je ovadil toženca g. Fa'dlgo kot takratnega ■poštarja na poštno direkcijo, g. nadučltelja na defeJn! Šolski svet. nekega orožnika na povelistvo. Priče so Izpovedale, da so ob-dolžitve g.Fa'dfge resnične in da Je župan v raznih zadevah strankarsko postopal, dani predložil računov, da je pretepaval Ženske, ki so prišle ubožlce po aprovlzacijsko moko, rud? je šel ta župan med vorno res" nagovariat nekega vo'aka v Krems, da bi v neki zadevi, ki je bila kazenskega značaja* da bi za nTega ugodno pričal. Dokazalo se Je pri razpravi, da le bil Lavrenčič kaznovan z aktom št. 3300 z dne 15. marca 1920 radf tihotapstva konj na K 10.000 68.50, Newyork 95.50, 96.50 Budimpešta —.—, Varšava 21.—. 23.—, Valute: ItalL lira 470.—, 475.—, dolar —*—. 95.—w — Curih. 26. aprila. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.60, Berlin 0.0195, Amsterdam 214.75, Nervyork 5.4S25. London 25.43. Pariz 37.12. Praga 163D. Varšava 0.0115, Budimpešta 0J0. Drnal 0.00771/«, avstr. žig. krone 0.0077!/8. Sol ja 4.05. — Curih. 25. aprila. Direktno.) Zagreb f.60, Berlin 0.01925, Praga 16.35. MIlan 27.125, Parit 37.25, London 25.47. NewyorSf 5.48. — Trst, 25. aprila. Zagreb 20.80, Berlin 0.07, Praga 60.30, Pariz 137.—, London 94.—, Newyork 20.15. Curih 368.— Poizvedbe. — Izgnbila te 'e rred pot?o od križa na poti pod Rožn»k do Zupančeve vile v nedelfo popoldne trloglpta zastavica, kf Ima uve7ene ciklame. Poš'enega na'd!+c1Ta se prosi, da fo odda proti nagradi v trgovini Zupane v VVolfovf ulici. Clavni nrpffnlk: RASTO PUSTOSt.FMSEK Odenvornt nrrrtnfk: VALENTIN KOPITAR, Stran . »SLOVCKSKI NAROD« dne 27. aprila 1923. Stev Q7. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje in trajnije se kakor usnentl Najbolje varstvo preti vlagi I mraza I Enodružinska hiša z lepim vrtom se proda t.^koj v Rožni dolini 1C6 pri Mariaku. Stanovanje na razpolago. Ravnotam se proda kotel 65 1 za prešiče. Pisalni stroji, i.t.d. mehanična delavnica (pooravlfalnica) Ljnblfana, Selenbnrgova 0-2 L. BARAGA. Za birmance: Za dedke e velika Izbira razaih Sevijotov za obleke po oizklb cenah. Za deklice i battstl ta etaoHol t najnovejših vzorcih, dalje nogavice, rokavice t. t. d. A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA MESTNI TRO ŠTEV. 10. Trstfe za strope izdelujem z najmoderniml stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceTni t. Jugoslovanska tvornica Bakalu 10S. R. PUH, LJUBLJANA Gradaska al. 2*. Tel. 531. Fefo-aparafl 9x12, svetloba objektiva 4'5, fokus 15 cm, zatvora: Schlitzschutz- rollverschluss, hitrost do 1/2250 sek. S 3 dvojnimi kasetami in i tUropakkaseto. Marka .Nettel", z vsemi potrebščinami, se ceno proda, lstotam se proda tudi usnjen suknjl£a docela nerabljen, ter 1 SJarlnejtrieder 30X6, Gorz, in S lovski daljnogled Busch, 6X, z etuijem. — Pogleda se na Erjavčevi cesti 14/1 od 4. do 6. zvečer. 4372 ff D I A M A L T ti Pozor pekli .DIAMALT" tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC. Zagreb Skladišče: Strossmayerova ut. 10. Za mesto Ljubljano dobi se ,DIAMALT* v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-svetska cesta 7 po originalni tvomiški ceni. 3123 Kupimo rabljene Č e b u I č e k NAM PREOSTAJA ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina s semeni SEVER & KOMP„ Ljubljana, \Volfova ulica 12. 4072 Lepo meblovano sobo IŠČE GOSPOD.-Na jemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »J. N./4293« na upravo »Slov. Naroda«. Ekonom z večletno prvovrstno prakso išče samostojno mesto za ta* kojšen nastop. — Ponudbe je poslati do 1. maja pod »Ener* gičen/4303« na upravo Usta, Športne, vojake In železnice lifm izdeluje P. Seniko, krznar Križevniška ulica 7. 2712 Dvokolesa, motorčki, otroški fozSčL, šivalni stroji najceneje. fTribuna1, Ljubljana Karlov ah a eeata 4. Dobro vpeljana tovorna brez konkurence iSče v svrho povečanja obrata kapitala Din. 50 do ICO tisoč. Ponudbe pod Popolna varnost na Anonćni zavod Drago Bcseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 4253 1 na Bledo visokopritlična, s 5 sobami, kuhinjo itd., popolnoma opremljena, s čolnom vred, se proda. Naslov pove upr. SI. Naroda. 4286 (Herrenzimmer), zelena baržunasta garnitura in nekaj druge op*rave se proda. Ogleda se lahko samo ob delavnikih od 1 do 2 ure pop. na Aškerčevi cesti 15 (dohod iz podaljšane Bleiweisove c.) 4285 In drugI m s te ni jal za poljsko železnico. — Ponudbe na upravo Slovensk. Naroda pod „Tračnice 1784" Manufaktura Krisper PRIDELOVANJE VATE LJUBLJANA ROŽNA ULICA 19. Prideluje in ima v zalogi vse vrste pamučne vate. Za odeje, krznarstvo, bandažiste in kom fekcijonarje. 3687 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni danes poklical k Sebi našo Iskreno ljubljeno hčerko SSar.o ki je po mukapolni bolezni, v starosti 21 let, danes ob 14*45 mirno v Gospodu zaspala. — Šla je za svojo sestrico Marijo. Pogreb ljubljene pokojnice se vrši v petek, dne 27. t m. ob 14 30 v Sodražid. Stana, naša nepozabna Stana, počivaj v miru! Na svidenje! V Sodrailc!, dne 25. aprila 1923. Fran Fajdlga in Amalija roj. Erafc, starši. Vera, Ivan, Fran, Anton, Milan, Danilo, Ovtdon Nada, Lfuba, Andreja, Pavlina, bratje in sestre. Elizabeta Fs|dlga, stara mati. Brez posebnega obvestila. V najem se odda klet na Rimski cesti. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4246 Trinadstropna hiša v sredini mesta, pripravna za trgovino ali obrt, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4305 Meblovano sobo za dobo dveh mesecev IŠČE SAMEC ZA TAKOJ V ME. STU ali na periferiji mesta; plača vsako ceno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra cena/4330«. Meblovano sobo s posebnim vhodom in električ* no razsvetljavo v sredini me* sta IŠČE GOSPOD (samec). Najemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »Samec/4323« na upravo »Slov. Naroda«. Rabljene britvice (Gillete, Mem itd.) se spre* jemajo v električno bruse* nje v drogeriji I. C. KO* T AR, Ljubljana, Wolfova ulica 3. — Zunanja naročila hitro in točno! 4099 Trgovska hiša z električno napeljavo, vodovo* dom, trgovskimi in skladiščni* rai lokali, prostim stanovanjem itd., pripravna za vsako obrt. oziroma industriio. na periferiji Ljubljane in STAVBNA PAR* CELA V MESTU, SE TAKOJ UGODNO PRODA. Posredo* valci izključeni. •— Naslov po* ve uprava lista. 4356 IŠČEM 2 mali ali 1 večjo meblovano sobo z dvema posteljama s se* p a ratni m vhodom s hrano ali event brez hrane. Plača Dostranslca stvar. — Ponud* be pod »Soba/4368« na upravo »Slov. Naroda«. Bombaž ▼ vseh barvah došel« ter se dobi vsako količino ori tvrdki Karo! PRELOG, Ljubljana, Stari trg št« 12. 4341 Proda se 50 vagonov bukovega oglja in 500 m8 jamskega lesa, šest vagonov hrastovih de* sak, 25, 30, 50 in 80 cm de* belih, 3 do 4 leta starih. Ce* ne po dogovoru. — Poizve se: I. Lampreht, Limbuš pri Mariboru. 4348 na oerifcriii mesta Ljubljane SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA. — Obstoji iz dveh enonadstropnih hiš z vsmi pritiklinamim. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, obširno skladišče, lep, velik hlev, prostor za spravljanje se« na in vozov in nekaj vrta. — Prostor je zelo ugoden za kako večjo obrt. Prodasta se tudi po* samezni hiši. — Naslov se izve v upravi lista. 3509 Poceni se proda MOŠKO KOLO in MLAD PSIČEK. — Gosposvetska cesta 6, dvorišče, II. nad* strop je, desno. 4339 Meblovano sobo v mestu ali na periferiji mesta IŠČE MLAD SOLIDEN GO* SPOD s 1. majem, s hrano ali brez. — Pismene ponudbe pod »Obrtnik/4361« na upravo lista Mladi psički dobermanske pasme, 1 me= sec stari, SE TAKOJ PRO* dajo. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. Iščem stanovanje ZA TAKOJ. Veliko, svetlo, solnčno, s kopalnico, električno lučjo v sredini mesta. Plačam do 15.000 Din letno. — Ponud* be pod »Inženjer/4340« na upra* vo »Slov. Naroda«. Lepo meblovano sobo na Dunajski cesti blizu po* šte, z električno razsvetlja* vo, ODDAM SOLIDNEMU SAMCU. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4375 Stručnog delavca za izradbu plutovih čepova (Korkstoppel) na strojevima potrebuje: Tovarna »Su» sedgrad« u Podsusedu pri Zagrebu. 4374 Banatski oves, prvorazredni, na vreče t K 14.— za kilogram, razpro* daja Pomorska trg. agencija M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 (pri »Balkanu«). 4367 Kupim v Ljubljani ENODRUŽINSKO HIŠO ali VILO z vrtom, event. tudi primerno hišo s kakim lokalom. — Pismene ponudbe do 10. maja pod »E. K./4342« na upravo »Slov. Naroda«. Išče se družabnik (družabnica) za novo do* bičkanosno industr. podjet-je — za Primorsko, oziroma Dalmacijo v Jugoslaviji. — Ponudbe pod »Pletenine/4354« na upravo »Slov. Naroda«. blizu postaje Grobelno, 40 oralov zemlje, z vsem pohištvom. Mihael Mlakar, Sv. Vid-Grobelno. Brhko deklico, pošteno in skromno, ki zna ku* hati in v redu pospravljati boljše sobe, ter razume tudi opravljati vsa domača dela, med drugim pranje in likanje, SPREJME TAKOJ MAJHNA RODBINA 2 oseb, mati in sin. Plača 700 kron poleg dobre prehrane in lepega ravnanja. — Ponudbe na: Josip BALL, Karlovac, Jugoslavija. 4352 • KDrt A Co, Wien XII. O _ SebSnbrunneretratte 171. * L O *» za obdelovanje * lesa, železa, pločevine- Z MTlttornmen ta swltlortijav zajamčeno cist v sodih ln ročkah« terpentinsko olja, Dekallia bi Uneno olfe nudimo po najnižjih cenah. PRODA SE več dobrih pletiinib strojev. Naslov pove uprava lista. 4347 Registrirna blagajna SE PRODA. Naslov pove uprava lista, 4346 Parcela v lepi legi SE PRODA pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod »Cena 60 Din/4360« na upavo »Slov. Naroda«. Instrukcije v stenografiji in nemščini DAJE GOSPODIČNA. — Ponudbe pod Instrukci j a/4357 na upravo »Slov. Naroda«. Išče se modistinja z malim kapitalom za večje mesto Dalmacije kot samo* stofna moč v družabništvo. — Ponudbe pod »Solnčna Dal* macija/4353« na upravo lista. Ježioe (tasern) KUPUJEM SAMO NA VA* GONE, zdravo blago, za ta* kojšnjo dobavo in proti takoj« šnjemu plačilu. — Ponudb^ na: Julio Hofmann, Čakovec. Tele* fon št. 31. 4349 Službe kot DogriGdinja h gospodu z otroki IŠČE VDO* V A BREZ OTROK, stara 40 let. Izvežbana v gospodinjstvu in kmetijstvu ter boljša kuha* ncft. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4350 Proda se konverzaciiski PrOckhaus-leksikon (17 zvezkov 14. izs daje. — lstotam se sprejme gospodična na stanovanje. Naslov pove uprava lista. 4355 po vsej Sloveniji dobro vpeljan, želi zastopstva pr* vovrstnih zmožnih tvrdk. — Ponudbe pod »Agilcn in zanesljiv/4345« na upravo »Slov. Naroda«. Knjig uodja - bilancist z dolgoletno prakso, star 36 let, vešč slovenskega, srbo-hrvatskega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika, izurjen v vseh trgovskih vedah, kakor: korespondenca, strojepisje in nemško tesnopisje i. t. d. liče primernega mesta v mestu ali na dežeii. Cenjene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Stalno 36-4373« Banatsko moko, koruzo, pšenico, otrobe, oves, prvovrstno blago od 5 kg dalje na vreče ter na vagone, razpro* daja po najniiji dnevni ceni pravkar otvor jena trgovina Pomor*ko trgovska agentura M. BIELIČ, Dunajska cesta 33 j (pri »Balkanu«). 4366 | Gospodična, vešča slovenščine, srbo^hr* vaščine, italijanščine ter nemščine v govoru in pisa* savi, IŠČE SLUŽBE. — Po* Tv*dbe pod »Služba 4358« na upravo »Slov. Naroda«. Družabnik za razstavo epohalnega konsumnega predmeta na letošnjem Velikem sejmu se išče. Kapital do Din 15.000—. Ponudbe pod Družabnik za razstavo na anon. zavod Drago Beseliak, LiubM^na. So.!m POZOR!! Dopisovanje posts restanie pod šiframi ni več dovoli eno. Lahko pa se to vr&i potom inserat-nega dela v „Slov. Narodu*'. lhlhi«M«H-H»UM-H-H-U«H-y-y-»-H-il-H-ll-l^l Ižčem večje proti visokim obreittm ln vknjižbi na prvo mesto blpoteke. Ponudbo na upravo Slov. Naroda pod „Sigurnost 4309". -li-li« u- ipni-H- imnnr« m S 3 gozdom, travniki in obde lanimi posejanimi njivami. Janez Deiman, Lesce 8, Gorenjsko- ■ Važne gospodarske knjige. slovenska kuharica. VELIKA IZDAJA z mnogimi slikami v besedHu in več barvanim« tabelami. Sedma Izpopolnjena in pomnožena izdaja. Pr redila S. M. FELICITA KALINSEK. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220-—. — Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in spoznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore teko obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. praktični sadjar. Zbirka najvažne ših sadprskih naukov, nojasnjena s 25 barvanimi prilogami In 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120"—. — Tudi ta knjiga prekaša vse pričakovanje; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarjna je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega Števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje farmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere more zdržati založništve te dve ceni najdalje do konca avgusta t. I.| na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje eens. Cesrlin m n Acn nrliniciif i i Nav°d. o ravnanju s sadjem, sadni upo-abi in o kon-)dUjC V 9U5PUUin]5lViJ« serviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30-—. f_J_A ^ «JJ (i9J!n„|)« Priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. JdUliU VinO Oll SaujCVCl« Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20-— D*#»#ljAif Sm maMl!«a Navodila kako ju vzgajamo In oskrbujemo. Priredil DieSKeV lil marcIlCa« M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaje nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12*—. II«•■■!> *» ?AknUvi«Tiiii A~ Janša. Novi natis priredji P. ROJINA z dodatkom n?UK 0 CEDEiarSlVU. ALBERTIJEV-ŽNIDERŠIČEV PANJ, n kako vn:em čebelarimo. priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti v novem, modernem panju, znaša Din 24—. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI, ■ ■ i a 3 B I 4 1 a i a a 1 ■ 3 ■ m a Ljubljana, Stari trg 19-11 Hrovat &Comp., LJubljana. Telefon lBterarftaa Ml. 2939 Brzojavka« Berratport. Naikulantneiši in najmodernejši anončni in reklamni zavod „APOLLO" R. Golebiowski Ljubljana. Stari trg 19-11 isnttsmiCTrfc:.: \ K'tiiiiBSSSSl izdala najmodernejša M najuspešnejše reklame. — Sprejema naroČile sa vse tu In inosemske Časopise. — Kakor tudi naroČila za vsakovrstne tisko« Toina postrežba. *,lke' "* Konkurenčne cene. lastnina In tisk »Narodne tiskarne«« 0604 0955