257. starima.
Ljubljana, v petek 11 novembra.
XX. leto, 1887
l«aaja vsak dan zve«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j s ko-o g ers ke dežele za vne leto 16 gld.. sa pol leta 8 prid ,  za 'četrt leta 4 gld., za
leden mesec 1 gld. 40 kr _       Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., z* jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e Be dvakrat, in po 4 kr. Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbifia hiSi. »Uledali&ka stolna". 0 pravnifitvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse aduurusti-sii.ivue stvari.
Vstočno, slovansko vprašanje.
(Po Članku prof. Lamanskega v „Iz v estj ih") (Dalje.)
Božja previdnost kliče Rusijo, ves pravoslavni vztok, vse slovanstvo na velikansko borbo z latin-8tvom, in germanstvom na varstvo svoje prihodnjosti, svoje duševne in vnanje samostojnosti.   Ta borba zahteva najpopolnejšega združenja in največjega nategovanja   sil,   raznoobraznega razvoja  naših spo-sobnostij, najmarljivejšega obdelovanja naših prirodnih  bogastev, in da Be kolikor možno povekšajo sredstva k omiki in kulturi, k razvoju osobne in vzajemne energije.   Nič ni nevarnejšega od lahko-mišljenih nazorov, ki se izrazujejo v nekaterih li.stih, in empirizma neprešinjenega z zgodovinskim znanjem, uglobljenega v samo tekoče narodnogospodarske in diplomatične zadeve pri razsojevanji mejna-rodnih vprašanj tako velikanskega, svetovnega pomena in s tako  gromadno zgodovinsko prošlostjo, kakor je vztočno, slovansko vprašanje. Objasnimo še čitatelju, zakaj, ne braneč naše diplomacije, ne pomanjšujoč važnosti naše izvrstne vojske in vedno raztočega pomorstva,   ue odobrujemo napadov na našo diplomacijo,  ter jim  ne pripisujemo nobene važnosti, in se ue naudušujemo za predloge vojnih ljudij, posebno  štabnih, kateri opisujejo instrukcije in delajo projekte. Ko bi poslednje poslušali, treba bi bilo samo odločiti se in zasesti to ali ono stra-tegično točko in vztočno vprašanje bode rešeno za vselej v čast generalov in skoro v občno zadovolj-nost.   Kakor diplomati radi opravičujejo svoje neuspehe 8 slabostjo in nepripravljenostjo vojske, ravno tako se vojaki radi izgovarjajo s slabimi financami in s slabimi občili. V teh vzajemnih obdolženjih in opravičevanjih samega sebe je precej resnice. Resnica tiči v tem, da za Rusijo ugodni razvoj vztoč nega slovanskega vprašanja ne zavisi samo od diplomacije, ne samo od vojnih sil, ne samo od financ, ampak od vseh stranij in panog ruskega državnega ustroja in gospodarstva.   Vsako državno ali občno gospodarsko vprašanje velike važnosti je tudi narodno vprašanje. Brez pomoči in podpore narodove, brez sodelovanja občinstva ne more obstati, ne razvijati se nobena država.   Večkrat se sklicujejo, da so se več stoletij še vzdrževale Rimske državne
naprave ter se je še dolgo ohranil red v vztočnero cesarstvu, Če tudi je že popolnem propalo občinstvo in narod. No tu se pozablja na upliv kristijanske vere in cerkve, ki je bila prerodila in prenovila staro, že preživelo občinstvo, se ne jemlje v poštev, zgodovinska važnost naseljenja in utrjen j a slovanske narodnosti na Balkanskem poluotoku v VI. in VII veku. Slovani so ulili nove sokove v ostarelo grško narodnost, poglotili več starih prebivalcev balkanskega poluotoka, trakiškega in ilirskega rodu, za dolgo utrdili cesarstvo, njega vojsko in blagostanje. Zakonodajstvo in vladanje mnogih cesarjev VII. do IX. veka kaže na sebi sledove bolj ali manj silnega upliva kristijanske kulture in slovanskega naseljenja.
Kakor bizantsko cesarstvo tako tudi Kitaj ne dokazuje, da je država nezavisna od občinstvu in naroda, kajti stalnost in red kitajske države tiči v krepkem bitstvu, v stoletuih običajih tega jedno-stranskega pa umnega, energičnega in delavnega naroda. Slovaui se dosti ločijo od dveh velicih zgodovinskih plemen, ki sta ustvarili zapadno-evropsko kulturo. V tem, ko so Romani le južno pleme in deloma centralno, Germani pa le severno pleme in deloma centralno je slovansko pleme severno, cen tralno in južno torej je bogatejše, kar se tiče prirodnih pogojev in svojstev.
Poklic države v življenji narodov podoben jo ulogi razsodka v območji človeškega duha; sam ničesar ni ustvari, ampak le razvrstujo, izvaja, defi-nuje in določuje. Tako tudi država nema stvarilnih sil; no rodi ni veleumov, ni talentov, v življenji ničesar ne stvari, ampak le ureduje, daje prostor in ruši ovire duhovnim in gospodarskim silam dežele, daje zakone, ne dela pa niti nravov, niti običajev, ne stvarja vere, slovstva, znanosti, ampak jih samo ne ovira in jim pomaga probujati se in razvijati. Torej tudi glede ugodnega razvoja in teka vztočuega slovanskega vprašanja, država ne more vsega izpolniti, za kar je poklicana Rusija, če tudi mnogo storiti more. Mnogi spoznajo, da ima v vztočuem, slovanskem vprašanji veliko ulogo ruska cerkev, t. j. narodni duh in bitstvo Rusije, pravoslavne, kristijanske dežele. Ravno tako tudi priznavajo važen pomen ruskej literaturi in je ziku,  kateri se je že jako razširil v zapadnih slo-
vanskih zemljah, in vsem kristijanskem vztoku, da ne govorimo o ruskej Aziji in mejnih deželah. Mnogo koristnega dela v tem oziru čaka našo obrtnijo in trgovino, ravno tako za Dunavom in Bosporom, kakor tudi za Karpati. Za Rusijo ugoden razvoj in rešitev vztočnega slovanskega vprašanja obstoji v tem, da vse njene višje in zdrave, občinstva in naroda sile, prizadevanja, potrebe in naloge najdejo svoj naravni izhod, zakonito zadovoljitev, napravijo nova pota narodnemu delu, ustvarijo nove duševna in gmotna bogastva, nove različne oblike skupnega življenja, razširijo kulturo in izdelajo novo civilizacijo v Rusiji, v celem zapadnem slovanstvu in na slovanskem vzhodu. 1'osvetivši svojo pozornost vztočnemu slovanskemu vprašanju, [država ne more gledati nanj, kakor na kako politično vprašanje, ki se sem ter tja pojavi v Evropi, kakor luksen-burško, dansko vprašanje itd., in se baviti ž njim le z diplomatske in vojne strani.
V zahtevah raznih osob in društev, da bi se Rusija popolnem obrnila proč od vztočnega, slovanskega vprašanja, je popolnem pozabila, postopala, kakor bi tega vprašanja nikdar ne bilo na svetu, ter se pečala samo z notranjimi zadevami, — v vseh teh zahtevah tiči velika nevednost. Notranje stanje Rusije, notranje njene zadeve, so važen, najbistvenejši del vztočnega slovanskega vprašanja. Ako propade Rusija, se poljsko, češko, slovensko, hrvatsko, srbsko, bolgarsko in rumunsKo vprašanje premeni v notranje, domače zadeve Nemčije in Avstro Oger-ske; Grke bi pa razdelili mej seboj lepo mirno Anglija, Francija in morda še Italija. Svetovni zntt&rj vztočuega vprašanja je najvnotrajuejše vprašanje Rusije, vsacega ruskega človeka, vsacega Slovana na božjem svetu. Je li potrebno svetu in na njem svojo delavni st razvijajoč emu človeškemu duhu in skupnemu življenju, je li potrebno v bodočo vztočno kristi-junstvo, pravoslavje, kot vera in kulturno načelo, in slovansko pleme, kot. posebna vrsta človeštva ? Zapadno kristijanstvo, latlnstvo in protestanstvo, trdi, da vzhodno ni potrebno in ni koristno, da je obsojeno, da zgine ali se pa samo uniči. Germani, da celo Madjari in ž njimi mnogo Romani so preverjeni, da slovanstvo kot nižje pleme morajo oni asimilovati in poglotiti, da je slovanstvo le  za to,
LISTEK.
Doktorjeva skrivnost.
Dogodek iz zakonskega življenja.
(Oeški spisal dr. J.ob. Stolna; poBloveni Vinko.) (Dalje.)
Marinka je prišla veselo, a hitro — toda ne, ne morem dalje pripovedovati, prodno ne popišem naklonjenemu mi bralcu vsaj z nekoliko besedami to krasno prikazen, začudeno pogledujočo z jednega na druzega. O, ko bi bil pesnik, da bi svoje pero mogel žrtvovati v nje opevanje. Zaman gledam, čemu bi primerjal to žareče oko, ta razkošna usta celo to obličje, obrobljeno z zlatimi koilerci. Kakor solnce — toda ne, solnce ima pege, s primerjanjem preneham. Bogme, težko primerjanje. Bujnej doiniš Ijiji moraš pustiti brzdo, da smelo slika, in Marinki se ne bo treba bati. Pesnik, ako hočeš opevati angela — opevaj nje: slikar, ako hočeš ustvariti dovršeno Venero, poglej sem ter slikaj, dolbi pa, ako bodeš mogel. — —
Marinka jc ustopila veselo, a naglo ostrini, opnzivši vzrujanost, v katerej sta bila roditelja.
»Moj Bog, zakaj ste se me pa tukd ustrašili ?" vpraša z glasom, kakeršnih se malo sliši. »Kaj ti je, mamica?" pristavi, videč jo v solzah.
„Nič, hčerka?«
»Nič? A vi ste objokani? — Očka, kaj se je prigodilo?"
Oče je bil v silnej zadregi. Ni vedel, kako bi jej to dopovedal.
»Torej ne zvem?" nadaljuje Marinka. »Marjeta pa mi ti povej —"
„0h, gospa," vzdiline ta in pokrije obličje.
„Bojim se," veli Marinka. „Prišla sem tako vesela; kupila sem darilo za jutrajšnji rojstni dan svojega moža, a —■
„0, da bi nikdar ne bil rojen!" seže jej služabnica v besedo.
„Lahko bi si bila novce prihranila!"
»Kdo bi se bil tega ntidejal!"
»Kaj se je zgodilo?"
Gospod Ružički jo prime za roko ter pravi kolikor mogoče z nežnim glasom; „Hčerka, spoštuj svojega dfceta — sto. i pisano; jaz uesem bil za to, a ti si nesi dala dopovedati."
»Moj, Bog?" vsklikne Marinka. nAli se je Svobodi kaj pripetilo?"
BKer že ni drugače, torej z besedo na dan," nadaljuje oče. „Samo preveč se ne ustraši."
Marinka se v/gane. »Kaj slišim?" zastoče. -Kar omedlela bom."
„Vsi trije skočijo k njej. »Omedlela bo!" zakričo.
„Jaz ga bom tožil," jezi se gospoil llužička.
»Jaz postanem tigrovka — o, moja uboga hči!" vskiikne žena njegova.
»Jaz razbijem nad njim metlo !" oglasi se ko-renjaška Marjeta.
„Marinka, preselili se bodemo odtod, daleč odtod —" pravi o'e.
»Proč odtod?"
„Dt\, kjer nas nikdo ne pozna — tam bodeš pozabil tega malopridneža t"
»Moj Bog, kaj je vender storil!?"
,.Nu," razlaga gospod llužička, „vidiš, predno je vzel tebe, bil je že — bm, da — b;i je že — drugje zvezan."
Marinka obledf. »Zvezan?*1 krikne. „In ona je som prišla motit, najino zakonsko srečo?"
»To ne — ali — no, iim 1 je z nekovo osobo znanje, katero ni ostalo brez zlih nasledkov.44
Cela   postava Marinkina  se krčevita strt se;
da se ž njim vekša blagt rodnejše germansko plem6, ki je ustvarilo sedanjo evropsko, in torej obče človeško jedino pravo , v bodočnosti mogočo kulturo. K temu vprašanju ne more biti ravnodušnu uobna misleča ruska glava, nobena ljubeča ruska duša. Do pozitivne aH negativne rešitve tega, vprašanja se noben ruski človek, torej tudi vsa Rusija ne more nadejati srečne in dolžne rešitve vztočnega vprašanja Kar ni rešeno v prepričanji, to se tudi ne more rešiti v življenji. Žalostno stanje naših vztočnih in slovanskih z;idev moremo si objasniti največ, če ne izključno s silno iasno zavednostjo našega mogočnega soseda in nasprotnika, romansko germanskega zapada, ki dobro ve, kaj hote, ki oborožen s svojo blestečo civilizacijo gre proti svojemu že pred stoletij določenemu smotru, dočim vztočno kristijanski, grško-slovanski vztok v vseh delih — ruskem, grškem, rumunskem in raznih slovanskih še prav ne razume svojega notranjega in vnanjega položaja v odnošajih k zapadu, in svojih mejsebojnih odnošajev.
Konec prlh.)
Politični razgled.
R o Iran je dežele.
V Ljubljani 11. novembra.
Avstrijskej «lelcg:noiji je mehanik Alojzij Hejduk iz Htomova pri Nachotlu poslal peticijo, v katerej opozarja na neko pripravo, ki jo je on izumil, s katero se gonilna moč ladij tako povekša, kakor sedaj pri najboljših parnikih na vijake ni mogoče.
Predsednik državnih železni«*, baron Czedik, je zabičal podčinjenim inu uradnikom, da se nemajo mešati v verske in narodne prepire ter naj se sploh zdi ž! ji vo obnašajo v političnih vprašanjih ter naj vso pozornost obračajo na izvrševanie svojega poklica. Proti onim, ki bi drugače ravnali, se bode strogo postopalo.
Ker so nastali razpori mej konservativno večino soiiiograšlH'ga deželnega zbora, ga je že mislila baje vlada razpustiti. Ker je pa pri dopolnilni volitvi v Lungauu bil voljen kmetski kandidat Moser, ne pa konservativec VVinkler, je pa vlada opustila to misel, ker se nadeja, da se bodo konservativci sedaj zopet bolj zbližali, ko so se preverili, da jim le škoduje, če neso zložni.
V u a u j t držav
Hotelirsko sebranje še vedno ni končalo verifikacije volitev. V predvčerajšnjej seji je bila na vrsti verifikacija volitev v Rahovi, kjer je zmagalo G Cankovcev. Odsek je predlagal, da se razveljavi volitev, ker so bili pri njej neredi. Stambu-lov se je odločno potegnil, da se volitve potrdijo, kar se je tudi zgodilo. — Knez je v spomin nastopa vladanja ustanovil križec. Ta ima tri vrste. Prve vrste je zlat in ga dobe vsi ministri in člani deputacije, katera mu je izročila volilni akt; druge vrste je srebrn in dobe ga vsi častniki in uradniki; tretje vrste za moštvo je pa bronast. Na jednej strani ima križ napis: „Po volji božji in narodovi" ; na druge j strani pa F. ter dan in leto, kadar je knez nastopil vladanje.
Sedaj se še ne ve, kdaj pride ruski car v Berolin. \emski oticijozni listi so sicer trdili, da 15. ali 16. dan t. m. Neko izvestje iz Kodanja pa zatrjuje, da car iz Kodanja ne odpotuje pred 17. novembrom.
V severnoameriških državah bile so volitve za postavodajne zbore posamičnih držav in za nameščenje najvišjih uradnih mest. V državi Novi York bila je volilna borba jako burna. Zmagali so demokrati.  Demokratični listi sodijo, da je to zna-
njene oči se upro v ustnice razlagajočega očeta — govorila ni, ali druga za drugo kapale so jej solze iz očij, od kraja po redkem, potem pa goste, tako goste, da jih je bil jeden sam curek — in nemo se je zgrudila na stol. Bila je to slika take obup-nosti, da se je gospa Ružičkova jokaje vrgla naujo, ter objemajoč, poljubujoč jo, prigovarjala jej, naj si tega ne žene tako k srcu, in da je gospod Ružička skakal po sobi kakor zblaznel. Zaman je bilo vse tešenje; izgovorila ni niti besedice — čez nekaj časa se je omahovaje dvignila ter podpirana od matere opotekala se v sosednjo sobo, kjer se je vrgla na sofo, do cela prepuščajoč se bolesti svojej.
Gospod Ružička, ki solz ni mogel gledati, ostal je sam z Marjeto. Klel je Svobodo, zaničeval ga — z jedao besedo, besnel. Marjeta mu je po pomagala, po svojej uavadi še jedenkrat obširno pripovedujoč, kar se je bilo prigodilo.
„Gospod — sicer se pa temu ne Čudimo preveč," poučuje ga na konci svoje brezkončne povesti; „saj so moški vsi jednaki."
»Marjeta, jezik za zobmi," zakriči nad njo gospod Ružička; „kdaj sem jaz kaj takega naplavil ?" <Dalje prih.)
menje, da bode ,o.*et voljen Cleveland, kadar doba njegovi oblasti poteče. Pri volitvah v Penmvlvaniji, Massachussetu, Ohiu in Nebrashi zmagali so republikanci; v Vumniji, Marvlandu, Novem Jersev-ji pa demokratje.   I/, druzih držav pa še ni poročil.
Dopisi.
0«1 ImucKc m«-je 6. nov.   (Par besed „Družbi s v. Mohota.") V svojem poslednjem dopisu sem dejal, da „Družba sv. Mohora" napreduje tudi v beneških Slovencih, ki so že od nekdaj ločeni politično in fizično — (z zahodnimi grebeni Julijskih Alp) — od  istokrvnih  bratov  svojih.   Letos ima Družba tamo 134 članov, mej njimi so trije usta-nuvniki. Lani jih je bilo le 109 — (in letos je tudi pristopilo 19 novih članov), torej tudi beneški Slovenci razmetno  napredujejo z ostalimi Slovenci. Vsakdo, kdor pozna le količkaj pretužne tamošnje razmere in satrapske spone, ki jim vežejo in vlečejo duh in telo le doli na laške ravnine, čuditi se mora  temu vsporednemu napredku.   In  mislite li, da se za to našo Družbo tamo kaj propaganduje ? Zelo malo!  Celo  posamezniki  prinašajo   iz lastno inicijative denar sem čez mejo, upisujejo se z večine pri družbinem poverjeniku na L , kamor pridejo v jeseni po knjige. (Večina knjig, dobre a/4, se adre-suje do poverjenika na L., odkjer se potem knjige raznaša čez mejo.)  V nekej vasi je 13 članov, duhovnik je tudi,  a vsi oni člani se vedno oglase še za časa pri omenjenem poverjeniku na L., kjer jim domači duhovnik  neče biti poverjenik, kajti: »Kaj je meni mar za druge!" In tacih je mnogo, velika večina, da celo tacih, ki niti slovenski brati ne znajo.  Ni čuda torej, če pogrešamo v družbinem imeniku premnogo vasij, ki bi štele lehko po mnogo članov.  Kje naj se upiše , kje naj odda ud-nino, kje dobi potem  na jesen družbine knjige? 1 Da torej v beneški Sloveniji se ni unetih in spretnih poverjenikov   je velika ovira  in nesreča naša. — Ali: tempora mutantur! Pride čas, ko nastopijo na sedanje pastirske sedeže nove, sveže moči,  ki rešijo, kar se bo še moglo rešiti. Sedanjih malomarnih dušnih pastirjev pa ne smemo obsojati,  kajti oni so otroci svojega časa, zaostali na duhu, — vsled raznih uplivov od zunaj in celo od zgoraj.   Če pa odpremo letošnji Koledar na 84. str., zapazimo le v oddelku Videm 17 bodočih poverjenikov. V bodočem letu pa bode napredek  tudi v tem oziru. Mislimo si tudi, da plačujejo beneški  Slovenci le dobri dve liri udnine, ker ima laški denar vedno visok ,agio\ kar bode napredek v tem oziru le pospeševalo.
Sicer nam je pel pesnik beneških Slovencev o tužnej usodi mile nam materinščine:
Jaz nesem ne v uradu ne v šoli, Čeprav tu od vekov živim, Kot tujka beračim okoli: Le v cerkvi zavetje dobim.
Ne poznam veselja, radosti,
Le solza mi solzo podi
Po bledem obličji, do kosti
Me laska nijalka mori.
Tužna istina! Zategadel pa še ne smemo obupati in držati križem rdk, mej tem ko nasprotniki naši delajo in rujejo proti nam z vsemi mogočimi aparati. Delajmo tako, da nam zgodovina ne bo imela očitati ničesar, da nam bode vest mirna. Delajmo, a v srce zapišimo si naudušene besede istega pesnika :
Naj pride Se sila peklenska, Ne unići slovenski zarod!
In kaj naj storimo, kako naj delujemo, da naš trud ne bo zastonj ? Pridobimo in ohranimo materi Slaviji vsaj jeden rod, — dejal sem zadnjič. Narod je v gojenji svojega jezika — samouk, starejši uče mlajše, — in te lepe prilike ne smemo zamujati! Narod rad bere : dajmo mu torej slovenskega berila! Toda o tem o nekej drugej priliki.
Kaj pa „Družba sv. Mohora"? Ali bi slavna naša Družba ne mogla žrtvovati nekaj malenkosti v le- tii narodni namen ? Reči pa moramo, da bi slavna Družba ne imela nikake izgube, kajti pozneje bi ji beneški Slovenci sami vrnili z obresti to posojilo. „Druž b a s v. Mohora" naj bi namreč počenši s prihodnjim letom dodajala nekaj let vsem članom b e n eš k e S1 o v e n i j e vsaj po jedno starejšo knjigo iz svoje zaloge. To bi gotovo ne bili ravno preobčutljivi izdatki za našo Družbo! To bi bila za Družbo najboljša reklama, kajti za bori dve liri bi dobivali po sedem knjig, kar bi ljudi vspodbujalo, da bi v tem večjem številu stopali v kolo že nebrojnih članov. Pristopili bi polagoma tudi taki, ki morda
slovenski Še brati dobro ne znajo, češ: kaj pa je to — dve liri? In kake posledice bi imelo to za našo narodno stvar? To si misli lehko vsakdo sam.'
Vsaka reč pa ni za vse! Tako n. pr. je največji nezmisel, da se je tudi v beneško Slovenijo pošiljalo preizvrstni „Slov. pravnik." Kaj pa brigajo beneškega Slovenca avstrijski zakoni? Slavni in zelo marljivi odbor gotovo ni mislil na le-t6 ne-priliko. Naj bi pa popravil le-td zamudo vsaj deloma v bodočem letu, da pošlje namesto 5. zvezka „Slov. pravnika" kako drugo knjigo iz svoje zaloge. Družba pa ne bo trpela pri tem nikake škode, ker se natisne iste knjige lehko toliko manj izvodov. — Že iz nmozih ust sem slišal, da bodoče leto „Slov. pravnika" niti seboj ne vzamejo. Iz teh besed sledi: naj se pravniških knjig ne pošilja v beneško Slovenijo.
Kar sem dejal za beneške Slovence, utegnilo bi veljati tudi za Slovence na Ogerskera, kjer ječf, trpi in vzdihuje do 60 tisoč istokrvnih bratov naših pod krutim jarmom despotskega madjarskega Mo-loha! Radovoljno in brez boja ne smemo prepustiti sovragom ozemlja našega niti za — lek! To nam bodi načelo, po tem uravnujmo naše misli in dejanja! Će pa ne dosežemo zaželjenega uspeha, ouda to ne bode krivda naša, a upajmo na bodočnost, ki se bo morala osvetiti za neuspehe naše!
(Konec prih.)
Isb Ljutomera 8. novembra. [Tzv. dopis.] Bratva v tukajšnjih vinogradih, ki se je v obče začela 24. oktobra, je po vsem končana. Nekateri posestniki bi še bili čakali; a sneg, ki se je prikazal tudi tukaj zadnje dni oktobra, je uplival in silil na hitro delo. — ČJfl bi ne bil tukajšnji okraj letos, posebno 18. avgusta zadet po toči, bi se bilo nabralo mnogo vina, pa pri vsem tem je skoro vsak posestnik nabral polovico do četrtine več, kakor je pričakoval.
Mošt letošnji ima v sebi 14°— 17° sladkorja; cena mu je različna:  Štrtinjak (566 litrov) istega velja s posodo vred 70—100 gld   Za onega, ki se je prodaval od Ljutomerskega trga 4. t. m. na javni licitaciji, se je plačevalo 80 —97 gld. - - Lanskega vina je še tudi precej veliko v posameznih kletih in jako izvrstnega.   Cena istemu je pa vsled tega tudi 150—200 gld. brez posode. Slednjič bi še bilo svetovati vsem tistim, ki hočejo nakupiti ljutomerskega mošta ali vina in pridejo v naš kraj, naj poiščejo vinogradov posestnike same, pri katerih najdejo dosti izvrstnega in pristnega ljutomerskega vina, ne pa onih, ki z vinom samo ba-rantajo, akoravno najdejo tudi pri njih mnogo polnih sodov.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Častnimi občani občine Planinske na Notranjskem bili so v seji dne 29. oktobra imenovani gg.: dvorski svetnik Fran vitez Hauer, ministerski tajnik Anton grof Pace, gozdni asistent Viljem Putick in graščak Fran Kraus, in sicer vsi zaradi zaslug za odvajanje voda iz Planinske ravnine.
— (Ljubeznivost bratov Čehov.) Gospod Prokop Slavi k načelnik okraju, zast. in lekarnik v Kutne Hofe na Češkem poslal je tukašnji
obitelji g. M.....za „apomin na leto 1887" pri
gosp. Justu v Pragi prekrasno in umetniško izdelan album z fotografijami 8 vrlih Čehov in njih rojstnih mest Kutna Hora, Nemški Brod in Kralove Dvor. Na zdar bratom Čehom!
— (Zabavni večer.) „Pisateljskega društva" bil je prav živahen. Vodil ga je prof. Gerbić. G. Juvanec je čital nekaj mej Ribničani nabranih smešnic, in ž njimi vzbujal občno veselost. G. profesor Raič je pripovedal, kako se je šolal. G. dr. V oš n jak pa je pravil o „napisu na sodu." Vmes se je oglašal izborni čveterospev in so se vrstili pozdravi novim udom in napitnice. Statistikar je konstatoval, da je bilo pri zabavnem večeru 38 društvenikov. Prihodnji večer bode v četrtek dne 17. novembra. Predsedoval bode g. kanonik K. Klun.
— (Mej Ljubljanskimi krčmarji in pivovarji) kroži peticija na mestni zbor, naj se razveljavi sklep mestnega zastopa, da se obdači pivo od Novega leta 1888 po tri goldinarje hektoliter.
— (Dramatskoga društva četrta letošnja predstava) bode v nedeljo dne 13. novembra. Na repertoirji so „Banditje", burka v štirih dejanjih. Društveni odbor napel je letos vse svoje gmotne sile, da ustreže vsestranskim zahtevani slovenskega občinstva in sme na podlagi svoje po-
žrtova'nosti, prositi za mnogobrojen obisk. Tudi ta igra se bode odlikovala z novimi dekoracijami, ter zadostila ne le razumu in srcu, temveč tudi očem. Domoljubna dolžnost je torej vsacemu naro Injaku, da podpira društvo, katero je povilo pred 11 dnevi novorojenca — oder slovenski. Odtegniti mu pomoči sedaj v začetku, reklo bi se ugonobiti ga. Upati gmemo, da gmotni uspeh igre ne zaostane za minolinii predstavami — nadkriliti ga mora. — V torek dne 15. t. m. bode bralna skušnja za igro: „Revček Andrejč k", katera se ima igrati 4. decembra t. 1.. prvikrat na slovenskih gledališnih deskah. Slovenskemu ob&nstvn so in ostanejo v spominu krasne narodne igre • Nasledki skrivnostne prisege, Cvrček, Debora, Na Osojah itd., toda trditi smemo, da Revček Andrejček mora preseči uspehe omenjenih iger. Revček Andrejček je mož, kateremu so osiveli lasje, kateremu se je sključilo telo pod težkim bremenom večnega hlapčevanja. Onemu stanu se prišteva, ki vzdržuje svet, iz katerega raste bogastvo in moč. Kmetski hlapec je, stara, oglodana kost in zato sedaj — reva, berač na svetu. Tisoči teh sirot oe potika po širnem svetu, zakaj bi jeden teh ne smel stopiti javno pred naše ]ob-Činstvo, ki ima srce za bedo in težnje svojega bliž njega? Koliko solz in koliko smeha — ob jednem — je že izvabil ta mojsterski značaj, ta Revček Andrejček po raznih odrih evropskih. Kako bode siroto vsprejelo naše slovensko občinstvo ? Bode li jokalo ali smijalo se s tožnim belolasim dobrovoljcem pokazal bode 4. december. Dekoracije za igro, kar jih društvu še manjka, so v delu že od prete-čenega tedna. Glavne uloge so v rokah gospodični: Zvonarjeve, Gostičeve, Vrtnarjeve in gospodov: Kocelja, Sršena in Danila. Ulogo Revčeka Andrej-čeka prevzel je društveni režiser gospod Borštnik, kateremu uzorcev pač ne manjka, ker je imel priliko videti v omenjeni igri tri sloveče umetnike : Schvveigbofterja, Martinellija in Gutmana.
— (Iz Trbiža) se nam p še: Grozen dogodek pretresa tukajšnjim Nemcem drob in kosti. Naš trg zmatrali so doslej popolnem nemškim, kot močen steber za nemški most proti Adriji. Saj se je pa tudi v tern zmislu mnogo storilo. Kakor 8em danes čul našega železniškega restavraterja s poudarkom pripovedovati, bil je „Reichsminister" Del-bruck sam že tukaj in pozneje priporočil je 5 Berolinskih obitelj, da so obiskale Trbiž in delale nemško propagando. Bila je sama odlična gospoda, ki ima kaj pod palcem in restavrater z icmakal je z ustmi, pripovedujoč, koliko so denarja imeli. Kljubu temu in dasi imamo za župana mogočnega Schnab legger-ja, ki je za pohoda Čehov jezil se nad postaje načelnikom, da je dopuščal na kolodvoru javne govore, kljubu vsemu temu razcepil se je naš občinski zastop na dvoje. V seji dne 31. oktobra predlagal je neki Marko "VValkner, naj se pritrdi sklepu Celovškemu in Beljaškemu proti škofu dr. Kalinu. A sklep bil je vsprejet samo z dvema glasoma večine, ker so gg. Sigi, Gelbfuss, Bodirsky in Trbthandl nasproti glasovali. Vsled tega velik jok in stok in BeljaŠka „Deutsche Allgemeine Zei-tungu kar žveplo in ogenj bljuje na glave tukajšnjih „Jesuiten Freunde", očitajoč jim, da so je vodili zgolj kupčijski nagibi. Saj se pa človek res mora jeziti, videč, da ima ljudij, ki nečejo trobiti v ve-likonemški rog, zlasti ker vedo, da je ves hrup o jezuitih jako neumen, kajti baš Koroška ima jezuite že mnogo let, a nemški Korošci v svoji „lei lassen" - politiki so to še le zdaj zapazili, kakor v „Schildburgu" še le tedaj zvonijo, ko je toča že pobila. Zagotovljam Vas, da je ves „švindel" proti škofu dr. Kahnu le delo par Celovških iu Beljaških kričačev, ki od tega humbuga žive.
— (Iz P od nar ta) se nam piše: Vaš dopis iz Radovljice dne 26. oktobra, ki pripoveduje, da sta d?a možaka Janeza Gogolo oropala, vzemši mu 250 gld., treba popravila, da ne bode naš pošten in varen kraj na slabem glasu. Stvar je bila taka: Prišla sta rečeni dan v Podnart Lovro PiČman in Anton Naglic, kmalu za njima pa se je pripeljal Janez Gogola, s katerim je bil dogovor, da bode kupil ponarejenih bankovcev. Dal jima je 250 gld., onadva pa njemu tri zavitke ponarejenih bankovcev, na kar sta odšla po cesti proti Kropi. Ko Janez Gogola začne pregledovati prejete zavitke, zapazi, da je grdo okanjen. Zavitki so na vrhu imeli vsak po jeden bankovec, spodaj pa je bil sam star papir. V svoji jezi leti Janez Gogola v krčmo in vpraša, kdo pozna odišla moža ter dostavi, da sta mu vzela
250 gld. V krčmi se mu je povedalo, kje je jeden omenjenih mož doma, ter dostavilo, naj naznani stvar žandar tem, ki so ravno tukaj v sosedni gostilni. Gogola na ni hotel naznaniti, ampak rekel je: „Bora pa v Kranj naznanil u Pičman in Naglic sta pri sodniji oba priznala, da sta Gogolo ogoljufala, slednji se je ves roparski napad izmislil in veliko rudečo listnico, v kateri sta bila 2 gold. in 7 dopisnic, sam proč vrgel. To je resnica v tej zadevi
— (Wertheimo ve blagajnice in „Granica.") Nedavno čitalo se je v raznih listih, da so nepoznani tatje iz sodni jskega poslopja v Krn jaku ukrali „Wertheimerico", nesli na polje, io ondu raz bili in oropali. Wertheimove blagajnice v „Granici" res nemajo sreče. L. 1876 odnesli in oropali so lopovi tako blagajnico iz sodnijskega poslopja v Drežniku. Vojaško poveljništvo pritožilo se je pri tovarni, ftei, kupljena je blagajnica kot „einbruch-sicher", kar pa nikakor ni, ker jo navadni grani-čarji razbijejo. Tovarna dala je na to novo blagajnico, katero je pa zadela jednaka usoda, kajti odnesli in razbili so jo malo tednov pozneje, ko je z Dunaja došla. Leta 1878 oropali bo blagajnico v Sluinu, 1880 v Čemernici, 1886 v Sluinu (drugič).
V vsakem teh slučajev odnesli so tatovi blagajnico na polje ter z dleti razbili in odprli zadnjo stran. Wertheimove blagajnice so torej drugod morda „ein-bruchscher", v Granici pa nikakor ne.
— (Žrebanje efektne loterije „ Hrvatskega učiteljskega doma") bilo je včeraj. Prvi dobitek, srebrno garnituro za 12 osob, zadela je serija 779 št. 58. Dalje so bile vlečene: Ser. 550 št. 6, ser. 768 št. 96, ser. 615 št. 96, ser. 629 št. 92, ser. 632 št. 57, ser. 991 št 49, ser. 96 št. 61, ser. 394 št. 90, ser. 977 št. 14.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Atene 11. novembra. Vladni kandidat s 72 proti 38 glasom voljen predsednikom zbornice.
Valencia 11. nov. Nadvojvoda Štefan ogledal danes v spremstvu civilnih oblastev grad in razvaline Sagunta. Civilni guverner dal nadvojvodi na Čast banket, danes pa priredi generalni kapitan tudi na čast nadvojvodi banket.
ChicagO 11. novembra. Smrtna obsodba anarhistov Fieldena in Schwaba premenila se je v dosmrtno ječo, ostale štiri anarhiste so danes obesili.
Berolin 10. novembra. Državna banka sklenila, da na ruske papirje ne posoja več.
V lombardovanje uloženi ruski papirji so se danes že odklonili.
Berolin 10. novembra. „Norddeutsche Allgemeine" in „Reichsanzeiger" javljata: Zdravniško posvetovanje v San Remu žalibože ni odstranilo bojazni, katero je Mackenzie izrazil glede življenja cesarjevičevega.
San Remo 10. novembra. Stanje ce-sarjevičeva je resnobno. Mackenzie zmatra novo tvorino za raka in pravi, da bi bila operacija nevarna in brez koristi. Sklep, kaj storiti, zavisi od tega, kaj poreče Virchow.
ChicagO 10. novembra. Izmej anarhistov, ki bi se imeli jutri usmrtiti, ustrelil se je Lingg v ječi z revolverjem. Ne ve se, kako je orožje dobil.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Ko sta se deželni odbor kranjski z dopisom od 10. junija t. L, br. 4005 in mestni magistrat z dopisom od 12. septembra 1887, br. 9733 izjavila za gorenji predlog, sešel se je zgoraj omenjeni posebni odbor ter se je v dveh sejah izrekel za na slednje točke:
1. Za prvo oskrbo učil, orodja, aparatov, modelov itd., za kar se bode potrebovalo po ukazu Njega Vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogo-častje od 11. marca 1887, br. 22.865 izdatkov 2400 gld , naj bi se izplačalo 1200 gld., to je polovica iz kranjskega deželnega zak'ada.
2. Za tekoče stroške za učila, orodje, učno tvarino, za izrabo in pisarnične potrebščine, katere bodo po gornjem visokem ukazu iznašale na leto blizu 1000 gld., imela bi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani donašati ua leto 200 gld., ter se obrniti do kranjske hranilnice, da tudi ona prevzame nase leten donesek od 200 do 300 gld. Ako se posleduje ne bi doseglo, naj bi deželni zaklad kranjski iu mestna občina prevzela po 100 gld.
3. Prostore, naznačene v gornjem visokem ukazu, oskrbeti, snažiti jih, vzdržavati v dobrem ptano, razsvetljevati, potem dajati šolskega slugo in naposled omisliti prvo opravo zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd. imela bi mestna občina Ljubljmska. Trgovinska in obrtna zbornica imela bi se obrniti do deželnega odbora kranskega in do kranjske hranilnice, da bi ta činitelja pomagala mestni občini poravnavati gornje stroške. Ako pa te pomoči ne bi mogla izposlovati, ima te stroške izplačevati mestna občina sama.
4. Za ustauove imela bi trgovinska iu obrtna zbornica za leto 1888. vzeti v proračun znesek 300 gld., in bi imela tudi prositi deželni odbor kranjski, da bi za ustanove dovolil znesek 600 gld., iz deželnega zaklada. Radi dovoljenja doueska za ustanove imela bi se zbornica obrniti tudi do kranj ske hranilnice.
Z nadaljuim dopisom od 25. septembra t. 1., br. 9628 javita je c. kr. deželna vlada zbornic , da je Njega Vzvišenost gospod naučnt minister ua/.uaml z visokim ukazom od 22 septembra 1887, ad br. 22.865, ako bi uspeh obravnav, kakor se je nadejati, bil ugoden, da bi se ta strokovna šola mogla ustanoviti ne še-le začetkom šolskega leta 1888/89, kakor se je namerjalo izprva, ampak že o veliki noči 1888.
Poročevalec omenja na dalje, da si je v gorenjem visokem ministerskem ukazu imenovani c. k. potovalni učitelj Josip Karg že to leto ogledal domače obrtno pletenje košaric v Beričevem in vr-barstvo v Beričevem, Dolu m Dovskem, potem da je razgleda! v Kočevji strokovno šolo in zemljišče za vrbarstvo ter v Radovljiškem okraji nekaj zemljišč za vrbarstvo, in ker se poročilo, ki ga ima napraviti potovalni učitelj, more glasiti le ugoduo, da je treba pospeševati vrbarstvo, pričakovati je odločno, da bode visoko c kr. naučno miuisterstvo izdalo kmalu za prospeh vrbarstva potrebne naredbe.
Ker ni dvojiti, da visoko deželno zastopstvo Kranjske i mestni zastop deželnega glavnega mesta Ljubljane vsprejraeta sklepe, kateri bi omogočili, da bi se že mnogo let željena strokovna šola mogla otvoriti v zgoraj naznačenom času, ker je dalje nedvojbeno, da bode kranjska hranilnica pospeševala kot koristno pripoznano strokovno šolo za lesno obrtnost in pletenje košaric; takisto so združeni odseki, posvetujoč se o tej stvari, predpostavljali, da tudi zbornica radovoljno stori vse, kar bi pospeševalo ustanovitev iu vzdržavanje te obrtne šole in to tem bolj, ker ji je itak bilo znano, da se bode ta obrtna šola ie takrat ustanovila, ako se obvežejo večkrat imenovana zastopstva, h katerim je tudi zbornico prištevati, dajati potrebne doneske. Uvažajoč rečeno, stavijo se naslednji predlogi:
1. Trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani zaveže se za tekoče stroške za učila, orodje, učno tvarino, za izrabo iu pisarniške potrebščine po visokem ukazu Njega Vzvišenosti gospoda ministra za nauk in bogočastje od 11. marca 1887, br. 22.865, naznanjenem z dopisom slavnega c. kr. deželnega predsedništva od 18. marca 1887, br. 710, dati naučni upravi na razpolaganje za stro -kovno šolo za lesno obrtnost, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, to je za mizarstvo rezljarstvo, 8tru-garstvo in pletarstvo košaric v.sako leto znesek 200 gld.
2. Za ustanove, ki naj bi se podeljevale učencem strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani, vsprejme se v proračun trgovinske in obrtne zbornice za leto 1888 znesek 300 gld.
3. Predsedništvu se naroča, da izposluje, da ta sklepa potrdi Njega Vzvišenost gospod trgovinski minister.
Zbornica je vsprejela ta predlog jednoglasno.
(Daljo pun i
Vabilo na naročbo.
Od 1. januarja 1888 naprej izhajal bode
„SLOVENSKI PRAVNIK".
Celi program listu izražen je v njegovem imenu. Glavni namen mu bode pospeševati korektno slovensko uradovanje v slovenskih pokrajinah. Služiti ima torej v prvi vrsti praktičnim potrebam slovenskega juridičnega prometa.
Vendar pa bode tudi odmerjen primeren prostor teoretičnim razpravam in je namenjen posebno mlajšim juristom za vežbanje.
Samo ob sebi je umevno, da se list ne bode samo pečal z golo juridičnimi, marveč tudi z upravno-in finančno pravnimi vprašanji.
Imel bode list tudi svoj feljeton in prinašal bode male notice juridične vsebiue in personalije.
In da se ustreže večkrat izraženim željam, objavil bode tudi najvažnejše termine v konkurznih in eksekutivnih zadevah v slovenskih pokrajinah.
Sotrudniki so naprošeni, da pošljejo rokopise najzadnje do 15. vsaceua meseca podpisanemu uredništvu in za prvo številko do I. decembra 1887.
List izhajal bode prvi dan vsacega meseca po dve poli in stane
4 gld. za leto, — 2 gld. zu polovico leta.
Naročnina naj se pošlje uredništvu in uprav-ništvu, ki se nahajata v Frančiškanskih ulicah št. 16. V L j ubijani konec oktobra 1887.
Za oredoUtvoi l>r. AI Ion/. INfoftcli*.
»LJUBIMKI ZVON"
m toj i (19-J—173)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aa» t?v----r^.r^r------1*| ta.
LoterUne srečke 9 novembra. V Pragi:     25,     77,     47, 88,
22.
TllJcI:
10. novembra:
Pti *l<o«Dx Hnbacfaer i« Wohlana. — Bittner, Pamuš, Givaš, Wnit8, Taufrig z Dunaja. — Tauscher iz Hruseljna-Flach iz Jugendorfa. — Wachtl iz Plzna. — Wakonigg iz Radeč. — Kern iz Trsta. — Deaugustini iz Montane. --Honig iz Pulja
Pri w«i('li Rus, Rainhart, GloS, Weissensteiner iz Monakovega. — L5wenberg, Deutsch, Bartl, GlUck z Dunaja. — Prokuwinsky iz Wolfsberga. — Zois z Bleda. — Babic iz Ljubljane. — Ilofbauer iz Tridetita.
Pri bavarskem dvoru t MajdiČ iz Medvod.
Meteorologijo poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mra.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti* v mm.
10. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. tvečer	729 26**. 728 54 m. 729-24 mm.	6 8" C li e°c 4 8° C	si. jz. si. j z. si. j z.	dež. d. jas. jas.	1'30 mm. dežja.
Srednja temperatura 7-7", za 2-7° nad normalom. dne 11. novembra t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta ....
Zlata renta.....
5°/0 marčna renta .   . . Akcije narodne banke Kreditne akcije ....
London .......
Srebro.......
Napol........
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... 4";,. državne srečke iz I. 1854 Državne Brečke iz 1. 1864
Ogerska zlatt> renta 4%......
Ogerska papirna renta 6%.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srećke 5°/0  .   .     100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/(<>/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-drulL velj. 170 gld. a. v.
včeraj	—		danes
gld. 8110	—	gld.	80-75
„ 8250	—	s	82-20
„ 11180	—	n	111-80
n »«10	—	n	i'5-85
» ■t89--	—		884-—
. 27810	—	n	275-25
„   125 65	—	n	125-80
	_	j» D	9 96
n 593	—	n	5-93
, 61-65	—	n	61-75
250 gld. 100 .
130 gld.
170 ,
99 „
86 „
105 ,
119 ,
126 ,
ioo ;
179 „
19 „
108 „
227 „
50 05
2:» 75
25 25
75
kr.
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej  Dunajske)  razstavi   kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, »ta pristni samo, če imata našo uradu > registrovauo varstveno znamko in firmo. (800—8)
OOblVtt *»e pri vseb boljših trgovcib in prodajalcih do-likates, v l\jul»l.jaul pri g» Petru I.ussnik-u.
Razpošilja se v provincije proti postnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljaluicu
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleftjuž. kolodvora).
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
sta izšli knjigi:
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Etni Lefebvre.   Poslovenil # * m Stat notnini* umbro.   Ml. 8', 535 stranij.   Stani; 50 kr., po poŠti 55 kr.
rf*\\ €lra^r«»eenliii korenom.
Povest lz življenja  kitajskih  pogozdnikov.   Spisal  A. J. Afaksiniov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8*    141  stranij. Stane 20 kr., po posti 25 kr.
MUSEE PLASTIQDE
bratov BAYER.
Poslednji teden.
V nedeljo  13. novembra ob 9. uri zvečer sklep. (834-&)
Št. 17.361.
Razglas.
(835—2)
Ker je v zadnjem času v Ljubljani nekaj Iju-dij za kozami (osepuicami) zbolelo in je mogoče, da se ta bolezen še bolj razširi, zdi se magistratu potrebno, p. n. občinstvo opozarjati, da je najboljše sredstvo proti tej nalezljivi bolezni stavljenje koz.
Da bode pa vsakemu mogoče, tega sredstva se posluževati, naročil je podpisani magistrat ani-maličnega cepila, katero se dobiva brezplačno vsak dan v tukajšnjem ekspeditu; vnako soboto po* pol mine ob 3. uri pa se bodo tukaj od mestnega zdravnika brezplačno koze stavile.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 5. dan novembra 1887.
Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih irečk in damo visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—8)
Hauptstadtsche VVechselstuben - Gesellschaft, Adler & Co., Budimpešta.
VELIKA
9
za katero zakonito Jamči visoka vlada v MAJHLBURGrlJ.
NajnovejSa velika, od visoke državne vlade v HAMRUKdlU dovoljena in /. vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 03.000 srečk, od katerih se Izžreba 40.000 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
8,902.050 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 46.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znala 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretji m na 60.000, V četrtem na 70.000, v petem na HO.000, v šestem na 1O0.O0U, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, apeoijelno pa na 300.000, 200.000 murk Itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k mioležitvi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci su prosijo rarnf-itvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali pustnih ni irkali Tudi se denar lahko pošlje po pontn<'j nakaznici, na kaljo s,- narooitve izvršč tudi proti poštnemu povzfju.
15000001
m. str
kot največji dobitek v najsre^ne-,|eui Hluf-uji ponuja velika od Iffnm-burnke driavc zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark «3 00000
L dobit, a mark 200000 U dobit, a mark 100000
1
dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
5 dobit, a mark
26 dobit, a mark
50 dobit, a mark
106 d.M, - n mark
te »") ( J  dobit, a mark
f) 1 te  dobit, a mark 789 dobit, a mark 2880(1 dobit, a mark
15989 oi.it. a B„k 300,200, 150, 124, 100, 94, 07, 40, 20.
80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 145
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalnu srećka av. v. gld. &.50.
1 polovicsi originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne »recite av. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupeu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti iu dotično vsoto povrniti. Na željo Be madni naprti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na Ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Hitro, .•sekako pa pred
15. novembrom 1887
nam direktno doposlati. (774—8>
VALENTIN & C0.,
Bankgeschaft, teteAMBTJBGr.
'llllllllt
V Zvezdi.
v hiši „Matice Slovenske"
V Zvezdi,
v hiši   Matice Slovenske".
MARIJA DRENIK.
Predtiskarija. Stroj za izdelovanje nogovic [Stiickmascliiiie]. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Trakovi za vence.      Harlandska preja.
(29— 5)
Lastuitia in ti>k „Narodne Tiskarne".