Leto IV., štev. 249 PoStnlna puvSallrana. Cena 1 Din lghal« eb 4 r|utra|. Stane mesečno 12-50 Din ia inozemstvo 25'— . neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo: Miklošičeva eesia št 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto 5n politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet. 6t. 36u Podružnice: Maribor, Barvarska ul. 1, Tel. št. 22. Cclle, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čokov, zavodu štev, 11.842. Ljubljana, 16. oktobra. 1z Zagreba prihajajo neugodne vesli. Blok še vedno vstraja na ab-stinenčni politiki. Radič ga krmi z nadebudnimi pismi iz Londona, s pismi, ti so na prvi pogled neresna, a kojih se ubogi naši zaslepljeni bratje oklepajo kakor poslednje bilko. Te vesti Po tolažilna mana za homogeno vlado, ti se jo s strahom ozirala, je li ne pridejo morda 20. t. m. prvi oddelki it Zagreba v narodno skupščino. Naj-fotalnejše so za SLS in J1IO, ki igrala v Beogradu uprav smešno vlogo jot opozicija, ki je vzpostavila homogeno vlado, a ji sedaj ne more blizu. Medtem dozorevajo smernice, ki jih javnosti predlaga demokratska stranka, da pride razvoj državne organizacije preko mrtve točke. Radi-kalci sicer na vso moč streljajo demokratom v hrbet in so zlasti naše srlii-janske prijatelje proglasili za nekake *izd.ijice> Srbije, ker so zoper eks-ploatiranje prečanov in se odkrito zavzemajo za revizijo celokupnega državnega sistema v jugosloveti-b k i smeri, t. j. na podlagi efektivne enakosti državnih bremen in ugodnosti. Kljub temu pa kristalizacija nazorov napreduje. Predvsem sc za provedbo ustave predvideva najbolj dalekosežna d e -koncentracija državne uprave. Demokrati so pripravljeni z zakonom šo n a d a i j n i delokrog prepustiti oblastni samoupravi. Misel, da naj se d c k o n-centrira celo del III. instance, je povsod sprejeta z ume-vanjem in je zanimivo, da jo zdaj radikali kot — svojo ponujajo naokoli. Privredni S a v e t. ki naj se vendar že enkrat sklene, kakor ga predvideva ustava, imej sedež v Zagrebu. Kot primerna se priznava misel, da bi se vsaj del direktnih davkov s pravično r e p a r t i c i j o dvignil iz močvirja medsebojnih zavisti pokrajin, ki so jih zdaj polni davkoplačevalci v celi državi, kajti vsaka pokrajina mi-sli. da plačuje več nego druga. S provedbo ustave bo sama od sebe nastopila solidna aktivnost državnih financ, ker bo mnogo izdatkov prevaljenih na oblasti. Pri-liranek bo zadoščal za končno ureditev č i n o v n i š k i h prejemkov ter krepkejšo državno organizacijo in podporo produktivnih slojev. Dogodki zadnjih mesecev nujno velevajo energična jamstva, da se zagotovi pravni značaj .države Že je v inozemstvu a žal tudi doma razširjeno mnenje, da se v naši državi le s korupcijo more kaj doseči. Treba jc. da se s posebnimi zakoni izvrši d e-politizacija upravnega a p a-r a t a, obenem pa uvede naglo sodstvo za slučaje korupcije na eni in za krivične obdolžit-re potom plačanega novin-'tva na drugi strani. Plemenski č u t, ki so ga nekateri radi grdih, naravnost veleizdajni-ških izrodkov opazovali z nepovere-njem, more postati ob pravilnem umo-yanju jugoslovanske nacionalne misli, jak državotvorni faktor in izgubi ves svoj opasni značaj, če ga priznamo in usmerimo v jugoslovensko koncentracijo. Demokratje priznavalo brez ovinkov, da je ta iskrenost potrebna ne samo, da se jo zahteva in pričakuje od Hrvatov in Slovencev. ampak tudi od Srbov, ki bi morali v tem prevzeti vodilno v' o g o. Demokratje, dasi v opoziciji, s temi smernicami dajejo našemu notranjemu položaju novih pobud. Vlada, ki ji je Prva dolžnost, da bi provedla ustavo, moji danes pred narodom brez načrta, sterilna in samo ljubosumna na svojo "lOc. Njen cilj ni drugi nego držati si z« vsako ceno. Ce se ji jo vsled absti-nen,'ne nespametnosti Hrvatov za tre-notek odvalil kamen od srca, je to no ®ore trajno rešiti. ITALIJA SE PODVIZUJE Z NABORI. Rim, 16. oktobra. 1. Druga leta so so Pričenjali nabori šele po novem letu. za tetnik 1904. pa je izšel pravkar odlnk, se pričenjajo nabori že 31. t. m. Na-Jori se morajo končati z mesecem marini. Dočim so se druga leta klicali norici pod orožje v dveh poluletnlh rokih, * tokrat pokličejo pod orožje vsi ob-»em in sicer že proti koncu meseca mar-Na ta način hoče Italija zvišati efek-.vno stanie aktivne vojske. Koroška slovenska lisfa Dunaj, 16. oktobra, j. Nasilje, ki ga je hotel koroški volilni odbor izvršiti nad Slovenci povodom predložitve deželno-zborske volilne liste, le bilo preprečeno. Avstrijska vlada je uvidevajoč daleko-sežne posledice takega koraka opozorila Cclovec, da bi razveljavljanje slovenske liste znatno poslabšalo odnošaje z Jugo- slavijo ter povzročilo interesom avstrijske republike občutno škodo. Vsled tega pritiska je danes koroški deželni volilni odbor v ponovni seji slovenski volilni predlog odobril. Veljavna je torej slovenska državno-zborska In deželr.ozborska lista. V TRIUMFALEN SPREJEM PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKE REPUB LIKE. Pariz, 16. oktobra, j. Predsednik češkoslovaške republike je danes dopoldne ob 11. prispel v spremstvu ministra Boneša na kolodvor Bois do Bou-logne. Pričakovale so ga vse oficijelno osebnosti francoske republike, na čelu jim predsednik Millerand. Na kolodvoru je bila postavljena častna četa francoske armade in četa češkoslovaških Sokolov. Ko jo Masarj-k izstopil, je vojaška godba zasvirala češkoslovaško himno in marseljezo. Pozdrav s predsednikom Millcrandom jo bil zelo prisrčen. Ko sta si predsednika medsebojno predstavila prisotne veledosto-janstvenike, sta se v svečanem državnem vozu odpeljala v mesto. V drugem vozu sta bila Poincarč in zunanji minister dr. Beneš, v tretjem češkoslovaški poslanik v Pariza z generalom Mittelhauserjem in v drugih vozovih ostala suita. Na vseh cestah, kjer se je vozil predsednik, so so zbrale velikanske množico občinstva, ki so navdušeno pozdravljalo predsednika češkoslovaške republike. Masarykova vožnja j« imela triumfalen značaj. Ko je predsednik Masaryk dospel na Quai d' Orsay, je takoj odšel v svoje sobane. Kmalu nato se je vršil velik sprejem, kateremu je sledil intimni z ljntrk. Ob pol 3. popoldne jo predsednik Ma-sarj-k posetil grob neznanega vojaka, kjer je položil velik venec. Okoli Are de Triom phe je bila zbrana vsa gone-raliteta, deputacije armade in ogromne množico ljudstva. Masaryka je pozdravil guverner mesta Pariz. Z maršalom Foehcm je nato prisostvoval ve- liki vojaški paradi, pri kateri mu je 119. pešpolk izkazal vojaške časti. Medtem jc prispel predsednik Millerand, da spremi svojega gosta v mestno hišo, kjer so ga kar najsvečanoje spro-jeli. Mestna hiša jo bila nadvse sijajno dekorirana. Pričakovali so ga vsi pre-fokti Pariza in okolice ter vso uradni-štvo. Župan mesta je spremil predsednika Masarvka, s katerim sj bili poleg predsednika Millcranda še zunanji minister dr. Beneš, češkoslovaški poslanik in general Mittelhauser, v slavnostno dvorano, kjer ga jo pozdravil z izbranimi besedami. Med drugim ie izjavil: »Pariz v vaši osebi nc pozdravlja samo pametnega in mogočnega državnika, kateremu se mora njegov narod zahvaliti za svoje osvobojenje, temveč tudi velikega filozofa in sociologa, ki jo pripravljal pota za boljšo bodočnost svojega naroda«. Predsednik Masaryk, kateremu je župan izročil zlato medaljo mesta Pariza, so je po zahvalnih besedah za prekrasni sprejem vpisal v zlato knjigo mesta. Na ma-gistratnem poslopju jo vihrala zastava češkoslovaško republike. Po sprejemu so je vršil luneh. V spremstvu Milleranda so je nato Masarvk vrnil na Quai d'Or-say. Ob 6.30 so je vršil svečan dinč, ki sta ga priredila na čast gostu predsednik Millerand in njegova soproga. V svojem pozdravnem govoru jo Millerand opozarjal na tesne, že stare odnošaje med Francijo in Češko. Sedanji poset jo novi dokaz za to, da se bodn vzdržali niedsoboj-ni dobri odnošaji obeh narodov za skupno delovanje. Predsednik Masaryk so je zahvalil ter na koncu svojega govora proslavljal velikodušnost Francije. Politična sihiacifa LJUBA JOVANOVIČ NE KANDIDIRA VEC? - SEJA GLAVNEGA OD-BORA DEM. STRANKE. — VPRAŠANJE SKUPNEGA NASTOPA' OPOZICIJE. Bsograil, 16. oklobra, p. Pred nocojšnjo sejo ministrskega sveta jo Ljuba Jovanovid dolgo časa konleriral s predsednikom vlade Pašičem. V političnih krogih se zatrjuje, da je Ljuba Jovanovič izjavil, da se namerava zahvalili za meslo predsednika narodne skupščine, češ, da jo bolan.1 ie iziavi|. da se ?cd'»l deh na sporazum Pašič je radi tega zelo nezadovoljen, ker glede sestavitve skupne liste pri voiitvl Beograd, 16. oktobra, p. Danes do« poldne je imel glavni odbor dcmgkratbko stranke sejo, na kateri je Lluba Davldo-vič poročal o svojih razgovorih z dr. Korošcem ln dr. Spahoni. Ljuba Davidovlč VsSSka priprave za prestolonaslednikov krst Beograd, 16. oktobra, p. Na dvoru se vrše velike priprave za svečani krst našega prestolonaslednika, kakor tudi za poroko princa Pavla. Po uradnem razporedu dospo v Beograd dne 19. t. in. ru-munski kralj, rumunska kraljica, rumun-ski prestolonaslednik Karol, princczinja Ileana in grški princ Pavle, ki se sedaj nahaja na bukareškem dvoru v posetili. Dne 20. t. m. dopoldne pride v Beograd grški 'kralj s svojim spremstvom. Zvečer ob dvajsetih se pripeljeta vojvoda* in vojvodinja York. Sprejem gostov se bo vršil na zelo svečan način. Na dvor prihajajo zadnje dni od vseh strani poklonilni darovi iz naroda. Arhl-mandrit manastira Ilredova je poslal na dvor steklenico vode iz reke Jordana. Iz vseli krajev naše države prinašajo na dvor vode, v kateri se okoplje prestolonaslednik. General Pokorni je na monitorju «Vardar» odpotoval naproti romunski kraljevi dvojici. On ima nalogo, da sprejme romunske kraljeve goste. Konjeniški polkovnik Babič je odpotoval z brzovlakoin v Gjevgjelijo, da sprejme in pozdravi grškega kralja, generalštabnl podpolkovnik Milan Hristič pa je odpotoval k sprejemu vojvode Yorškcga. Dne 19. t. m. dospe v Beograd tudi posebna deputacija francoske republike, ki bo prisostvovala krstu prestolonaslednika. V ta namen priplujejo iz Črnega morja tudi trije francoski monitorji. Krst prestolonaslednika se bo vršil v kapelici v starem dvoru dne 21. t. m. dopoldne ob enajstih. Za časa te svečanosti bo razvrščena med starim in novim dvorom beograjska posadka z godbami. V dvoru samem bodo tvorili špalir konjeniki kraljeve garde. Pri vhodu na novi dvor bo stala častna četa kraljevske garde z godbo, ki bo o priliki krsta igrala narodne himne. Krstu bo prisostvovala poleg kraljevih gostov celokupna diplomacija, vlada, predsedništvo skupščine in šc cela vrsta pozvanih gostov. ^mlste-sJ« svet Beograd, 16. oktobra, p. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki ja trajala do dvajsetih zvečer. Najprej se je odobril ceremoniel pri sprejemu kraljevskih gostov, ki dospo v Beograd h krstu našega prestolonaslednika. Nato je minister zunanjih poslov doktor Ninčič poročal o zadnji izjavi madžarskega ministrskega predsednika grola Bethlena, ki je bila naši vladi, kakor iz gleda, že vnaprej napovedana. Naša vlada pristaja na madžarsko posojilo in želi urediti odnošaje z Budimpešto. Meseca novembra se sestaneta jugoslovanska in madžarska delegacija, da se dogovorita o trgovinski pogodbi med obema državama. Vlada je nato nadaljevala debato pre-uredbe o razvrščanju uradnikov. Načelno je sklenjeno, da pridejo v 3. skupino I. kategorije načelniki in inšpektorji z 7000 dinarji plače. Minister notranjih del Vujičič se je prolivil, da bi veliki župani prišli v isto skupino z načelniki njegovega resorta. Kar se tiče sodnikov in profesorjev, ni bilo sklenjenega nič defini-livnega. Dolga debata se je razvila o uvrščevanju uradnikov v 4. skupino. Pri tem je bila odbita zahteva delegatov uradnikov finančne kontrole. Razvrščanje uradnikov dela vladi velike težkoče, zlasti v resortih finance, pravde in prosvete. Posebne težkoče so nastopile pri ureditvi razmerja med sodniki in profesorji. Minister pravde je zahteval za sodnike višjo skupino od profesorjev, minister prosveto pa zahteva za profesorje isto skupino, ki jo imajo sodniki. Konflikt še ni izravnan. ZA MEDICINSKO FAKULTETO V ZAGREBU. Beograd, 16. oktobra, r. Danes so do-potovali v Beograd profesorji zagrebške medicinske fakultete dr. Savnik, dr. Bot-teri in dr. Prašek. Posetili so ministra prosvete Trifunoviča in urgirali rešitev kredita v znesku 10 milijonov dinarjev, v pomočjo katerega sc v Zagrebu ustanovita dve novi kliniki: dermatološka in psihiatrična. S tem kreditom bi so Imela tudi postaviti nova zgradba in nabavili oprema po načrtu ing. Menzcrja, ki ga je pregledal že minister prosvete Triiu-novlč, ko se je mudil v Zagrebu, Jutri posetijo profesorji predsednika vlade Pašiča. stanje radikalske stranke v tem trenutku ne dopušča, da so s lako važnega mesta umakne Ljuba Jovanovič. Pašič je g. Jo-vanoviča pozval, da naj svojo namero umakne. Jovanovič mu še ni definitivno odgovoril. G. Jovanovič baje želi vstopiti v vlado, ki bo skoraj zopet rekonstruirana. skupščinskega predscdnišlva. Z zemljoradniki še nI bilo razgovorov, ker sc na nahajajo v Beogradu. Jutri dopoldne ob pol desetih začne odbor razpravljati o parlamentarni situaciji iu pripravljati gr.i divo za kongres demokratske stranke. in nemiri v n Berlin, 16. oktobra, s. Demonstracije brezposelnih pred berliuskira magistratom so opoldne zavzole večji obseg. Što-vilo demonstrantov, ki so so zbrali pred mestno h'šo, zavarovano s policijo, in v bližnjih ulicah, io znašalo 8 do 10 tisoč. Policija jo aretirala mnogo oseb, ker jih ni hotela izpustiti, je prišlo do spopadov in jo bilo več oseb ranjenih. Tudi v drugih cestah jo prišlo do izgredov. Množica je prevrnila več voz cestno železnice, s katerih so imeli nato govorniki liujska-jočo govoro na množico. Končno so jo policiji posrečilo razpršiti demonstrante. Tudi pred borzo se jo zbrala velika množica, ki jo hotela napasti poslopje. Policija jo takoj vzpostavila red, ni pa mogla preprečiti, da so napadli bankirja, ki jo zapuščal borzo. V prvih popoldanskih urah so demonstracijo nekoliko popustile. Deputacija komunističnih občinskih svetnikov in zastopniki raznih organizacij so odšli k županu, da mu stavijo nastopno zahteve: Takojšnje izplačilo podporo 10 milijard mark za vsakega brez- poselnega ter večjo podporo za rodbine, ki trpijo pomanjkanje. Rodbinam brezposelnih naj so takoj da brezplačno dva kruha, dva funta masti, pet metrskih centov premoga in 'J m drv. Takoj naj se začnejo zasilna dela in naj so vzpostavi obrat v vseli podjetjih. Mladinsko organizacijo zalit ovajo tudi brezplačno razdelitev živil. Takoj po sprejemu teh organizacij so jo sestal občinski svet, da razpravlja o teh vprašanjih. Ob 2. url popoldne so demonstracije pojenjale. Berlin, 16. oktobra, s. Ceno živil so odi soboto do pondeljka skočilo zopet ^a. 50 odstotkov, pri nekaterih šo za več. Mesu stano 600 do 800 milijonov, jajce 80f| milijonov, maslo eno in pol milijarde, surovo maslo 2 in pol milijardi. Berlin, 17. oktobra, s. Nemški odprav, nik poslov v Parizu, von Hoesch, jo a >• bil nalog, da izroči ministrskemu predsedniku Foincarčju novo sporočilo drža*, no vlade, ki se bo bavilo no lc z reorganizacijo dela v Poruhrju, temveč tudi t repiracijskim vprašanjem. Sveža Stalije „ in Španske Madrid, 16. oktobra, s. Ministrski predsednik general Primo de Rivera, bo imel dne 20. novembra o priliki poseta španskega kralja v Rimu razgovor z Musso-linijom, ki ji pripisujejo velik politični pomen. Govori so o možnosti zveze med Italijo in Špansko v obrambo interesov obeh držav v Sredozemskem morju. DEMISIJA GRŠKE REVOLUCIONARNE VLADE? London, 16. oktobra, s. »Daily Express» javlja iz Aten: Revolucionarna vlada jo sklenila svoj odstop. Sledil ji bo nevtralni kabinet, ki bo ostal na svojem mestu do končanih volitev. GOSPODARSKA KRIZA NA POLJSKEM Varšava, 16. oktobra, s. Od včeraj so opaža, da potujejo velike množico delavcev iz vseh smeri v Katovice. Maso so brezdvomno pod vodstvom komunistov. Opoldne so jo v Varšavi pomikala velikanska demonstracijska povorka proti vojvodskemu poslopju. Na čelu povorko so korakalo ženske, otroci in invalidi. Dosedaj šo ni prišlo do nemirov, ki se pa pričakujejo vsak čas. BOLGARSKA IZJAVA V RIMU. Rim, 16. oktobra, j. Bolgarski zunanji minister Kalkov je bil danes pri Mussoli-niju na zajutrku. Novinarjem je izjavil, da hoče Bolgarija s svojo politiko ohraniti notranji in zunanji mir. Glede Jugosla-; vije da bo Bolgarija storila vse, kar je od nje odvisno. Niški dogovor se izvršuje j in gre le še za nekatere manjše določbe ! obmejne zaščite. Napram Rumuniji jo i Bolgarska v najboljših odnošajih. Bol-garska vlada bo z vso močjo podpirala delo italijanskih kapitalistov in industri-| jalcev v Bolgariji. Vlada se prizadeva predvsem popravili krivice, ki jih jo Stambolijski prizadel Italiji! Kalkov je proslavljal državniške talente in modro politiko Mussolinija. BOJI V TRIPOLITANIJI. Tripolis, 16. oklobra, I. Italijanske čete so po hudih bojih pri Misurati potolkle upornike in očistile vse ozemlje mod Zlitenom in Misureto. Uporniki, ki so imeli 350 mrtvili, so se umaknili proti jugozapadu. POVELJNIK RDEČIH f'ET USTRELJEN OB POLJSKI MEJI. London, 16. oktobra, 1. Po poročilu iz Moskve, ki pa šo ni uradno potrjeno, je bil komandant rdeče artnije, general Vo-lin, ki jo pomotoma prekoračil poljsko-rusko meio, od poljskih meinih straž ustreljen. PROTEST VELESIL PROTI KONFISKACIJI IMETJA GROFA KA-ROLY.!A. Beograd, 16. oktobra, p. Konfcrcnc.il veleposlanikov je na svoji zadnji seji sklenila, da protestira proti konfiskaciji imetja grofa Mihajla Karolyja in proti njegovi obsodbi, ker jc to protivno členu 76. trlanonske mirovne pogodbe. Zastop-niki velesil so danes izročili ta protesl madžarski vladi. NEZGODA GUVERNERJA CIRENAJKB, Rim, 16. oklobra, 1. Guvernerju italijanske kolonije Cirenajke, generalu Buongiovanniju, so je na povratku z in-strukcijskega potovanja iz Agedalie po-kvarilo letalo. Pri padcu si je general zlomil nosno kost in dobil še več drugih poškodb, vendar pa njegovo stanje ni opasno. Inozemske borze 16. oktobra: CURIH: Ne\v-York 557.25, London 25.30, Pariz 34.15, Milan 25.55, Praga 16.65, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Solija 5.45, Varšava 0.0006, Dunaj 0.007850, avstrijske krone 0.0079. TRST: Zagreb 25.55 do 25.75, Dunaj 0.0305 do 0.0325, Švica 391 do 395, London 98.80 do 99, Neiv-York 21.80 do 21.90, Prapa 65.20 do 65.00, Pariz 133.25 do 183.75, dinarji 25.60 do 25.80, aK 0.03 do 0.031, dolarji 21.75 do 2190, carinski franki 85.50 do 80. DUNAJ: Devize: Beograd 832 do 836, Berlin 0.16 do 0.18, Budimpešta 3.80 do 3.90, Bukarešta 325 do 327, London 821.800 do 322.300, Milan 3254 do 3266, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4362 do 4378, Praga 2115 do 2125. Sotija 696 do 700, Varšava 6.85 do 7.85, Curih 12.745 do 12.795; valuto: dolarji 70.560 do 70.960, levi 674 do 682, marke 0.145 do 0.185, funti 319.500 do 321.100, francoski franki 4315 do 43-15, lire 8220 do 3240, dinarji 821 do 827, poljske marke 6.50 do 7.50, leji 314 do 318, švicarski franki 12.630 do 12.710, češke krono 2097 do 2113, madžarsko krone 2.25 do 2.45. PRAGA: Dunaj 4.6575, Berlin 7.75, Rim 158.75, Budimpešta 18.1250, Pariz 211.87, London 155.75, Ne\v-York 34.80, Curih 621.75, Beograd 40.60. BERLIN: Dunaj 57.057, Milan 184,537 tisoč, Praga 124,687.500, Pariz 259,350 tisoč, London 18.453,750.000, New-York ■1.089.950.000, Curih 730,170.000, Beograd 48,378.750. NE W-York: London 423.50, Pariz 606.50, Berlin 0.0000023, Curih 39.25, Praga 299, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.5550, Bukarešta 46.75, Bcocrad 117.75. Ljubljanski občinski svei Ljubljana, IG. oktobra. Današnja seja občinskega sveta Jc Rončala sicer popolnoma mirno, vendar pa je klerikalno-komunistična večina v 6trahu pred novim viharjem dovolila vstop na galerijo samo svojim pristašem. Na galeriji Je bila četa klerikalnih akademikov ln ljudi, ki se popolnoma nič ne zanimajo za občinsko gospodarstvo. Župan je uvodoma pozdravil nove občinske svetnike Alojzija Blatnika, Matevža Goloba, Alojzija Valla in Martina Bara, nakar Jc sporočil, da je razveljavil zadnjo izvolitev članov stanovanjskega razsodišča, ker sc je zgodila pomota. Pred prehodom na dnevni red, ie obč. *vet. dr. Ravnikar interpeliral župana, zakaj se ni dovolil tudi pristašem opozicije dostop na galerijo, kar je v odločnem nasprotju s parlamentarnimi principi. 2upan se je izgovarjal, da mu je še ostalo okoli 30 vstopnic, po katere pa nihče ni prišel. (No, no!) Nato je bil spre let nujni predlog obč. svet. Rupnika, da r.aj občina takoj zahteva uporabno dovoljenje za zgradbe pokojninskega zavoda na ljubljanskem polju, namenjene za stanovanja nastavljcnccv zavoda. 2upan se obenem naproša, naj istočasno pospeši akcijo za odpravo tamkajšnjih smod-liišnic. Mestni domovi. Obč. svet. dr. Ravnikar Je interpeliral fupana, kako je mogoče, da je občina po njegovi zadnji izjavi zadolžena pri Mestni hranilnici samo za 20,800.000 Din, dočim znašajo zadolžitve po proračunu do 1. julija 28,739.000 iu 500.000 Din pri Hipotekami banki. 2eli tudi pojasnila glede razpisa dveh učiteljskih mest za gospodinjsko šolo na dekliškem Iiceju, ki je bil izvršen brez sklepa občinskega sveta. Zupan izjavi, da je bilo njegovo poročilo glede zadolžitev pri Mestni hranilnici podano po poročilu vladnega svetnika Sporna kar se tiče razpisa dveh mest na gospodinjski šoli, pa gre za dve osebi, ki Ju plačuje sedaj — država. Nato je obč. svet. Tavčar opozoril župana, da Jc mestna občina pri raznih postavkah izrabila kredite za 158.532 Din brez odobritve občinskega sveta ln uprav nega odbora Mestne hranilnice. Zahteva pojasnila ali so bili izvedeni presežki posojil sploh upravičeni in zakaj se ni zahtevalo odobritve občinskega sveta. Vpraša tud| župana, zakaj jc mestna občina dne 31. julija dvignila v Mestni hranilnici brez sklepa občinskega sveta iti brez odobritve liraniiničnega sosveta 600.000 Din, kakor tudi zakaj ne izplačuje Mestni hranilnici zapadlih anuitet. 2upan iz-lavlja, da bo odgovoril na koncu seje. Socialno politični ukrepi. Revnim nedoletnim otrokom se podaljša redna podpora do konca učne oziroma vajeniško dobe. 2upan se naproša, naj t ozirom na podržavljcnje južne železnice ukrene vse potrebno, da ostane sedež ravnateljstva v Ljubljani in da se zajamčijo uslužbencem vse njihove dosedanje pravice in pridobitve. Pravilnik socialno-politične uprave mestne občine, Je bil sprejet brez debate. Vprašanje obrtuo-nadallevalnih šol. Radi kritičnega položaja obrtno-nada-Ijevalnih šol Je občinski svet pooblastil župana, da intervenira osebno pri finančni delegaciji v Ljubljani, pri oddelku za trgovino in obrt, kakor tudi pri tnerodaj-nlh činiteljlh v Beogradu glede zvišanja kredita za leto 1923/24. Ako bi vlada ne ustregla tej zahtevi potem bo občinski svet poskrbel sam vse potrebno, da bodo Dbrtno-nadaljevalne šolo zasigurane. Radi pomanjkanja krme za občinsko živino, namerava nakupiti občina od posestnika Marčana na Cesti dveh cesarjev veliko parcelo, stroški pa bi se pokrili z delno prodajo občinskega pašnika v Pod-peči. Obč. svet. Turk svari pred to akcijo, opozarjajoč, da je obdelovanje seno-žeti s tujimi močmi veliko predrago. Njegova stvarna izvajanja so bila zaman. Sprejet Je bil odsekov predlog z dodatkom obč. svet. Orelika, naj se v bodoče senožeti v mestu in v bližini mesta ne oddajajo več v najem. Dosedanji prispevek v bolniško blagajno mestnih uslužbencev, se zviša letno na 120.692 Din. Poročilo stavbnega odseka. Izvrše so nove kanalizacijo oziroma podaljšanja in poglobitve kanalov v Mar-montovi ulici, na Lepem potu, v Beetliov novi, Kopališki, Zeljarski ln Kolezijski ulici in se najamejo zato potrebni krediti. Izpopolnijo se tudi razne hišne kanalizacije in pospeši ureditev Martinove ceste, kakor tudi tlakovanje podvoza na tej cesti. Poprava hodnika ob učiteljišču na Resljevi cesti se začasno odloži, ker ni kredita. Priziva gradbenega podjetja inž. Dukiča proti odloku mestnega magistrata glede števila stanovanj v novi hiši v Bohoričevi ulici in tvrdke Aloma Comp. proti odloku glede reklamnih kioskov sta bila zavrnjena. Prošnja I. Petercc glede preložitve projektovane ulico ob zidu pokopališča pri sv. Krištofu se odloži do ureditve regulacijskega načrta, prošnja frančiškanske provincije za delno opustitev projektovane ulice ob zidu pokopališča pri sv. Krištofu pa se zavrne. Za zgradbo druge mestne stanovanjske hiše na Prulah se dovoli naknadno še kredit 170 tisoč dinarjev. Prošnja Sokola I. za stavbno dovoljenje za zgrad bo telovadnega poslopja na trgu Tabor se izroči gremiju. Poročila odbora vodovoda, elektrarne in plinarne. ?i,osilcem v Šiški, Trnovem in za Be iigradom za razširjenje vodovodnega omrežja se ugodi pod nekaterimi pogoji, odkloni pa se prošnja občine Moste za popust navrtalne takse za novo vodovodno zvezo. Za pogon raznih motorjev sa dovoli znižanje plinove cene iz Mestne plinarne od 2.50 na 2 Din. Mestna občina prevzame garancijske obveznosti za posojila za preuredbo mestne plinarne. Poročila aprovizačnega odseka o obračunu mestne aprovlzaci.io za vso dosedanjo poslovno dobo od 1. oktobra 1914 do 31. septembra 1923, kakor tudi računskih sklepih dohodarstvenega urada za leto 1922/23 in državno trošarine na vino za leto 1922/23 se vzamejo na znanje. Crno-rdeča koalicija je nato kljub svarilu obč. svet. Turka, ki ie opozarjal, da bi bil z zvišanjem pristojbin za tehtanje blaga na mestnih tehtnicah prizadeti predvsem ravno revnejši sloji, sprejela zvišanje tehtniških pristojbin. Sambstalni predlog obč. svet. Tokana glede olajšave in pospešitve stanovanjske gradbene akcijo, za kar naj bi se uvedli davki na hotelska kakor tudi na okna restavracij in gostiln, kier so prenočišča In davki na reklamne lepake vseh vrst, je bil odkazan odseku. Interesantni odgovori župana. S tem je bil dnevni red izčrpan in je župan dr. Perič najprej odgovarjal na vprašanja obč. svet. Tavčarja, pojasnjujoč, da so bili prekoračeni krediti z vednostjo vlade in nadzorstva Mestne hranilnice, kateri občina tudi Izplačuje vse anuitete. Obč. svet. Tavčar Izjavi, da se ne zadovoljuje z odgovorom. Za presežke jc na vsak način potrebno dovoljenje občinskega sveta, sicer so njegovi sklepi brez pomena in iluzorni. Daljša debata se je razvila povodom vprašanja obč. svet. Rupnika glede oddaje stanovanl v novih mestnih hišah. Iti so bila namenjena za občinske nastav-jcnce, oddajala pa so se po protekciji tudi drugim strankam. Pri tej priliki je prišlo na dan, da se je moral neki mestni uradnik pravkar vseliti v magistrat-no ječo, ker je brez stanovanja. Občinski svet. Likozar Je navedel zanimiv slučaj, da je bila njegova intervencija v stanovanjski zadevi nekega prosilca zavrnjena po osebni izjavi enega Izmed občinskih svetovalcev večine samo zato, ker jc on kot občinski svetnik na zadnji seji krlli-iral nedovoljeno uporabljanje mestnih vozil. Ta konstatacija le vzbudila pri opoziciji veliko ogorčenje. Klerikalci In komunisti so molčali. Interpelacije obč. svet. Turka. Obč. svet. Turk je stavil nato na župana sledeči dve Interpelaciji. 1. Mestni magistrat se poslužuje v zadnjem času pri izvrševanju rokodelskih opravil pri stavbah, ki so občinska last, uslužbencev poklicnega gasilstva, kar je proti zakonu, ker je za izvrševanje takih opravil po obrtnem redu potrebno obrtno dovoljenje. Profesionisti, ki so nastav Ijeni pri poklicnem gasilstvu pa nimajo obrtnega dovoljenja, radi česar niso upravičeni izvrševati strokovna dela. 2. Mestna elektrarna je pričela v zadnjem času priračunavati mesečnim električnim računom odpravnino oziroma do-stavnino v znesku 1 Din, kar je nedopustno podraženje električnega toka. 2upan je izjavil, da bo odgovoril na prihodnji seji ter je nato zaključil javno sejo, kateri Je sledila tajna. 60 Selnica Iv.Rebeka Ptuj je nedavno proslavil 70-lctnico svojega prvoboritelja g. dr. Jurtole in tudi Maribor se jo radoval 60-letnice odličnega delavca na severni graniti g. dr. Rosine. V Celju pa praznuje te dni popolnoma tiho v ožjem rodbinskem krogu svojo 60-lctnico naš zvesti somišljo-nik in organizator slovenskega obrtništva g. Ivan Rebek. Delovanje jubilanta ni bilo samo važno za razvoj in utrditev slovenskoga življa v Celju, njegov neumorni duh posega globoko v gospodarsko, obrambno in probudno dolo širom naše ožje slovenske domovine. Z železno energijo in z vzglednim trudom si je postavil predvsem svojo domačijo na solidna tla, pri tem pa našel vodno še dovolj časa, da je posegel iniciativno in merodajno v vso panoge javnega življenja. V najtežjih časih gospodarskega razvoja pod tujim jarmom je ostal neomaieno zvest svojemu narodu, z živo besedo in s požrtvovalnim delom oral ledino v mnogih narodnih in kulturnih društvih, s svojim oreanizatoričnira delom pa predvsem obrtniškemu stanu ustvaril celo vrsto delavnih institucij. Velike zasluge si jo Ivan Rebek pridobil na polju naprednega političnega dela. Bil jo med soustanovitelji Narodne stranke, gpetovano njen kandidat, in je danes v prvih vrstah jugoslovenske demokracije. JDS mu jo zaupala najčast-nejša mesta in več let jo bil predsednik njene mariborske oblastne organizacije. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je kot njen kandidat bil obenem roprezen-tant naprednega obrtništva na Štajerskem. Danes no manjka v nobeni važnejši slovenski korporaciji Ivana Rebeka, kjer bi no deloval šo čii na duhu in tolesu z merodajnimi nasveti in predlogi za po-vzdigo vsega našega gospodarskega in javnega življenja. Celjanom lo čestitamo, da imajo v svoji sredini tako uglednega in delavnega moža, jubilantu pa želimo mnogo srečnih in veselih let. v n»£i mladi in razviiaioči se domovini. Politične beleče 4- Kako 6e klerikalci norčujejo lz svojih pristašev! Treba jevzoti v roke »Domoljub«, da se vidi, kaj mogočna in odlična SLS pišo za — ljudstvo! Dočim »Slovenec« vsaj včasih piše, da bi ga lahko čital tudi še kdo, ki vidi dalje nego jo visok zvonik šenklavške cerkve, je »Domoljub« vedno in neprestano posvečen le poneumnevanju ljudstva. Na tej nalogi tudi zadnji katoliški shod ni ničesar izpremenii, četudi so na njem klerikalni kolovodje dvigali prste za resnico in moralo. Rekord v varanju ljudstva in v norčevanju iz klerikalnih volilcev je dosegel zadnji »Domoljub«, ki piše, da so protislovenske šolske odredbe v Italiji «sijajen dokaz, kam nas je dovedel Pucelj - Žerjavov centralizem«. »Domoljub* namiguje tudi, da bi se celemu svetu hlače treslo, ako bi imeli v Ljubljani klerikalno avtonomijo. Tako urnebesne gluposti piše »Domoljub«. Tega pa seve ni povedal svojim bralcem, da so prišli neodrešeni bratje v Primorju pod laški jarem takrat, ko je bij ministrski predsednik v Jugoslaviji gosp. dr. Korošec in . 7 in 21 pravilnika. 6.) Ustvari se skupni Savez društev stanovanjskih najemnikov cele države. Savez Izda centralno glasilo vseh organizacij in se vrši prihodnji sestanek v Zagrebu v drugi polovici meseca decembra. Razposlal so bo poziv vsein najemnikom, da se organizirajo v svoje organizacije in pristopijo Savezu. 7.) Osnujejo so gradbeno zadruge » zgradbo malih stanovanj v vseh krajuji kjer se nahajajo društva stanovanjski" najemnikov. . 8.) Društva morajo zahtevati od via-do in občin podporo tako glede brezobrestnih posojil, kakor gradbenih P™' štorov in nrevoza eradbenesa materiala- Domače vesli * Kraljev poset Mlllerandu. Francozi poslanik gosp. Simon se nahaja v Parizu po uradnih poslih, ter se vrno v Beograd na krst prestolonaslednika. Njegovo bivanjo v Parizu je v zvezi s posojilom 300 milijonov francoskih frankov, ki se sedaj pretresa v francoskem senatu. Razen tega pripravlja ■poslanik Simon vse detajle za poset našega kralja v Parizu. * Krstne svečanosti v Beogradu. Kakor doznava vas poročevalec, pridu imunski kraljevi par v Beograd v petek, dne lf). oktobra. Vojvoda od Vorka pride v Beograd v soboto, dne 20. oktobra. * Minister dr. Peleš je včeraj popoldne z brzovlakom odpotoval iz Ljubljane v Zagreb. * Goriška nadškoflja se odpravi? Iz Gorice nam poročajo: Goriško in vi-demsko časopisje se žo nekaj časa sem prav pogostoma bavi z goriškim nadškofom dr. Sede,jem, a v zadnjem času se jo tej gonji priključil tudi tržaški »Piccolo*, ki je tekom enega samega tedna posvetil dr. Sede,ju kar tri dolge članke, seveda no v dobrem. Namen te gonjo jo, strmoglaviti uad-skofa Sedeja kot Slovenca. 2 njim pa bi naj prenehala tudi goriška nadškofija. V Vatikanu so pridno na poslu, da se čim preje izvrši eno in drugo. Našemu narodu besno sovražna poli tika Svete Stolice je popolnoma v skladu s temi načrti. Goriška nadškofija naj bi se po enem projektu podredila videmski nadškofiji, po drugem projektu pa naj bi Trst postal sedež strogo nacijonalnega italijanskega nadškofa, ki bi imel nalogo, da ukroti Hrvate in Slovence tudi v cerkvi... Sramotna vloga papeževo stolice pri teh barbarskih načrtih se mora še posebej ožigosati. * Počaščenje po padlih ln umrlih vojakih. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS bo obhajalo vsako leto po svojih pravilih parastos po padlih in umrlih vojakih, članih in dobrotvor-cih. Letos obhaja ta spomin izvršni odbor udruženja v Ljubljani z žalno mašo, ki se bo vršila dne 19. oktobra ob 10. dopoldne v stolnici sv. Nikolaja. Vabijo se vojaški, civilni uradi, korpo-racije, društva in drugo cenjeno občinstvo, da prisostvujejo pri tej maši in s tem počastijo spomin padlih borcev. — I z v r š u 1 odbor. * «Novl Rod» prepovedan. Iz Tolminskega je »Goriška Straža« prejela poročilo, da je učiteljstvo dobilo ukaz, da nc sme nihče izmed učiteljstva razširjati v šoli slovenski mladinski list «Novj Rod». Brezobzirno kulturno ka-nibalstvo, ki je vsebuje ta ukaz, še povečuje zahteva, da so mora vsak ' učitelj s podpisom zavozati, da »Novi Rod» ne bo več priporočal v svoji šoli in skrbel za njegovo razširjanje. * Konvencija o razdelitvi dunajskih arhivov. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril konvencijo o razdelitvi arhivov, ld je bila sklonjena med Jugoslavijo in Avstrijo 26. julija 1.1. Ratifikacija te konvencije se izvrši v najkrajšem času. * Radio-postaja na Reki je bila otvor-jena v nedeljo. Prvo brzojavko je odposlal general Giardini ministrskemu predsedniku Mussoliniju. * Smrtna vožnja ravnatelja dr. Milina. O tragični smrti ravnatelja Sla-venske banke v Beogradu, dr. Milina, se doznavajo sledeče podrobnosti: V nedeljo se je večja družba hotela odpeljati v Rumo. V prvem avtomobilu je bil Pašičev sin Rade s soprogo, v drugem dr. Milin, zunanji minister dr. Ninčič, načelnik zunanjega ministrstva dr. Mišetič in še neki minister. Rade Pašič je vozil z veliko brzino naprej. Ker se je za njegovim avtomobilom dvigal silen prah, je krenil dr. Milin s svojim avtomobilom šele 5 minut pozneje, izgubil Pašičev avto popolnoma z vidika in zgrešil pot. Razburjen radi tega je povečal hitrost in drvel proti Dubanoveim, kjer ga je dohitela nesreča. Znašel se je nenadoma pred mostom čez neki 5 metrov globoki ka nal, v katerega jo zavozil avto z vso silo, se prevrnil in pokopal dr. Milina pod seboj, dočim so se ostali še pravočasno rešili. Dr Milin je vsled težkih poškodb zgubil takoj zavest in se zadušil v blatu, še predno so mu mo gli ostali priskočiti na pomoč. vojno akademijo jo sprejetih 33 olicirjcv, med njimi: arliljerijska kapitana B'rau Tomše in Gvidon Benigar iu pešadijska kapitana Mirko Burja in Vladimir Keler. * Amnestija v naši vojski. Vojno ministrstvo je izdelalo uov ukaz o amnestiji, ki bo podpisan na dan krščenja prestolonaslednika. * Odlikovanje. Konjeniški major Vladimir Sounig jo odlikovan z redom sv. Save pete vrste. * Poročil se je dne 14. t. m. g. Zvonko Vudrin z gdč. Jožico Mavec. Istočasno se jo zaročila nevestina sestra Marica z g. Lojzetom Suhafein in nevestin brat Franjo z gdč. Elco Borštuarjevo. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Bukovem žlaku pri Celju je umrla ga. Mirni ReismUller, rojena Koželj. N. v m. p. I * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je prošli teden rodilo v Ljubljani 27 otrok, umrlo pa je 11 moških in istotoliko žensk, torej skupaj '22 oseb, in sicer: 3 osebo za jetiko, 2 za grižo, 1 za otro-čiško vročico, 1 za možgansko kapjo, 1 za srčno hibo, 1 za rakom, 11 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučajno smrtne poškodbe. Ena oseba jo izvršila samomor. Na nalezljivih boleznih ze obolelo 10 oseb: 8 na griži, 1 na davici hi 1 oseba na para-legarju. * Vremensko poročilo. Vreme je bilo v Srednji Evropi pri padajočem pritisku večinoma jasno. Vendar to lepo vreme no bo dolgo trajalo. Prognoza: Delomn poslabšanje, nestalno vreme. * Bit če, bit če, policijska ura n vse. V ponedeljek zvečer se jo vršil v restavraciji Emona radikalski sestanek. V drugi 6obi so je nahajala tudi manjša družba, v kateri sta sedela predsednik oblastne organizacije Orjune inž. Kranjec in predsednik mestne Orjune Slajpah. Gospodje radikali so bili zastraženi od policistov in detektivov in kmalu jo k omenjeni družbi prisedel — policijski komisar . . . Medtem se je približala policijska ura. Gospodje Ažman Souvan, Ravnikar in tovariši so še veselo pili likof, ko je policijski komisar pozval neradi-Kalske goste naj se odstranijo, češ, ura postave je odbila. Na ppinembno vprašanje ali za vse, se je gostom odgovorilo, da je za gospode radikale policijska ura podaljšana! Gg. Kranjec in Slajpah pa sta očividno starokopitneža in nista hotela razumeti, da bi se simpatizerji radifcalske stranke razlikovali od ostalih občanov celo po dolžini gostilniškega časa. Dala sta duška svoji vljudnosti ter izjavila, da zapustita lokal šele kot zadaja. Sledila so diplomalična pogajanja, v katerih jo končno zmagala (vsaj v tem slučajul) stara ideja, da so državljani pred zakonom tako rekoč vsi enaki. Gospodje radikali so se umaknili in za njimi sta zapustila restavracijo tudi gg. K. in š. * Žrtve «Straiine» imunitete. V ponedeljek popoldne se je vršila pri mariborskem okrožnem sodišču razprava proti uredniku Radivoju Rciiarju, predsedniku mariborske Orjune in proti upravniku Reji, ker sta meseca aprila v Jurčičevi ulici oklofutala urednika , duhovnika Goleča. Obtožena sta bila težke telesne poškodbe, ker je baje Golecu pri tem klotutanju počil bobnič v ušesu. Obtoženca sta se zagovarjala z upravičenostjo moralne samoobrambo, češ, da sta bila v iz resnega vira, namerava skupina mladeničev iz Trsta napasti te dni Slivsko jamo, razbiti vrata in jamo poškodovati. * Vaški pretep ob meji. Predvčerajšnjim so se pri Gornji Kungoti zopet enkrat prav grdo razmesarili. Viničarski sin Anton Marhold jc prišel obiskat k posestniku Elsniku svojega tovariša Franca Gamzerja. Kmalu pa sta se tovariša sprla in Gamzer je brez vsega udaril Marliolda s pestjo po desnem očesu. Ta je pograbil nož in ga zasadil napadalcu v hrbet. Posestnik Elsnik je hotel napadalca pomiriti, toda Marhold se je obrnil z nožem proti njemu in mu razrezal trebuh, tako da mu je izstopilo drobovje. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnico in je malo upanja, da okreva. * Roparski napad v Trstu. V središču Trsta, na Korzu, je bil v soboto popoldne pri bolem dnevu izvršen roparski napad v veletrgovini moke E. Schnabel. V trenutku, ko je bil odsoten šef tvrdke in tudi pisarniško osobje, sta stopila v kon-tor dva neznana moška. Eden je udaril kontoristko Eldo Sumaj, ki je bila sama v pisarni, s palico po glavi; potem sta jo še omamila z nekim narkotikom ter odnesla 5000 lir, kateri znesek se je nahajal v ročni blagajni. Kontoristka se je šele z zdravniško pomočjo zopet osvestila. * Tatvina na Eregu pri Colju. V noči od 11. na 12. I. m. so vlomili neznani tatovi v hišo gostilničarja Božiča na Bregu pri Celju ter odnesli iz veže sledeče predmete: 1 moško suknjo, črn moški površnik, moški zimski plašč, volnen jopič, 2 žametna klobuka, 2 para moških čevljev, moški dežnik in več druge obleke, Skupna vrednost vseh ukradenih stvari se ceni na 7495 Din. Gospodarstvo OBRTNIKI PRI MINISTRU ZA SOCIALNO POLITIKO. Včeraj jc sprejel minister za socialno politiko g. dr. Pclcš, kl se jc mudil v Llubljanl, deputadjo naših obrtnikov. V deputacijf so bili predsednik Deželne zveze obrtnih zadrug g. Franchetti, načclnll> Zadruge kovinarjev g. Urbančič, načelnik Zadruge vrtnarjev k. Korslka ter tajnik Trgovske in obrtniške zbornico g. dr. Pless, 'kl je g. ministru predstavil deputadjo ter mu obrazloži! vse težkoče, ki se delajo obrtništvu in gospodarskim krogom sploh pri izvrševanju zakonov o zavarovanju in zaščiti delavcev ter zakona o pobijanju draginje. Osobito je opozoril ministra na vso predstavke, poslane ministrstvu, v katerih se zahteva, da se upravni stroški delavskega zavarovanja znižajo na minimum In da se temu primerno znižajo dajatve, ki tak-o občutno težijo vse pridobitne sloje. Minister je rekel, da se vrši danes v Zagrebu konfercnca zastopnikov gospodarskih krogov, na kateri se bodo obravnavala najbolj aktuelna vprašanja delavskega zavarovanja. Obljubil jc, da bo pri razpravah na konferenci upošteval iznešene utemeljene zahteve slovenskih obrtnikov ter da bo skušal ugoditi vsem predlogom in ugodno rešiti vse predstavke, ki so bile poslane ministrstvu za socialno politiko in k| merijo na to, da se dvigne naša produkcija ter ustali gospodarski položaj naše države. Na pritožbo g. dr. Plessa, da je Javnost popolnoma nepoučena o odnošajih naše države napTam mednarodnemu biroju dela, osobito o obveznostih, ki jih je sprejela naša država, je g. minister obljubil, da bo tudi tem vprašanjem posvetu večjo pažnjo ter da bo poslal v tem pogledu trgovski in obrtniški zbornici posebna pojasnila. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (.16- *• m-) Pšenica: baška, 79.80 kg, 2%, 9 va gonov 350 - 351.25; baška, 2%, 79.80 da jo pri tamkajšnjem trgovinskom sodišču protestirali čok beograjsko Ujedii njene banko na 30.000 Din zaradi odklr* nitve izplačila. Kakor javljajo »Novosti* odklanja izplačila tudi zagrebška pen družnioa omenjeno bauke. — Pospešitev gradbe Uške železnice. Ministrstvo prometa jo za zgradbo železi niško progo Oračac-Knin, ki jo gradi ne. ka zasebna družba, dovolilo večji k rodi t.. Ta proga jo šo potrebna za dogra« diiov zvezo" Ljubljana, odnosno '/.agreb-Ogtilin-Split. Podjetnik se jo obvezal, d» dovrši progo do prihodnjo jeseni. — Obrtniška banka. Iz Beograda p, 1 vagon 355. Otrobi: v jutinih vrečah ponudba 140. Tendenca nestalna. Celjski trg <15. t. 111.) Govedina: v mcsnicah I. 25, II. 22.50, na trgu 1. 20, II. 16. Teletina: 1. 35, II. 30. Svinjina: prašičje meso: I. 35, II. 30, slanina I. -t-> II. 40, mast domača 43, ameriška 39, šunka 55. Divjačina: zajcc 62. Mleko 3.75 maslo surovo 40, čajno 70, jajce 2 — 2.25. Sadje: jabolka ln hruške 2 — 5, kostanj 3 — 4, grozdje 10 — 12. Špccc-rijsko blago; kava Portoriko 56 — 68, Santos 44 — 50, Rio 46, sladkor kristal 22, v kockali 23.50, milo 17 — 21. Moka «00» I11 «0» 6.60, «2» 6.30, «4» 5.90. Krompir 1 - 1.25. _ DOBAVE. Dobava barv. laka, terpentina. si-kailva, sorske krede in slikarskih eo pičev. Pri ravnateljstvu državnih žclcz-nlc v Subotici sc vrši 2. novembra t. I. .ofertalna licitacija glede dobave barv, laka, terpentina, sikativa, gorske krede in slikarskih čopičev. Dobava kruha. 31. t. m. sc vršite ofertalni licitaciji pri 'komandah mesta v Slovenski Bistrici in Dol. Dravogradu glede dobave kruha za garnizijo Slovenska Bistrica in Dol. Dravograd. Predmetna oglasa sta v trgovsH in obrtniiki zbornici v Ljubljani na vpogled.) . ui 1 1 ' nT* , ^ ves marogast po glavi od zadnjega na- Minister Peleš r žitnem, zavodu. Ka- d ko 30 d tednom ]n^)gi «or nam poročajo, je minister za socijal- „ obrtni5ki pomoi;ni,ti pre(ep£ na Uušld no politiko dr. Peleš povodom svojega ce3[i 0 tem nn5nem du bivanja v LJubljani obiskal v ponedeljek | ni fa]a nlt, bescd,-ce. ± 0bsojena Žitni zavod. Izrazni je željo da se oseb- Reja in Rehar sta se pritožiia proti ob-uo prepriča o upravičenosti nekih pri- - - t- r tožb radi vladine prehranjevalne akcije. Pregledal je obračune o nabavljenem blagu ter si dal pojasniti posameznosti tako glede cene, količine blaga itd. Na podlagi predloženega obračuna in danih pojasnil je izrazil svojo popolno zadovolj-nost o poslovanju Žilnega zavoda kot poverjenika za,prehrano z izrecnim pristav-kom, da se Je prepričal o popolni pravilnosti poslovanja Žitnega zavoda. Po izvršenem pregledu poslovanja r.e je minister dalje časa razgovarjal z voditeljema zavoda o načinu nadaljnje akcijo v svrho prehrane pasivnih krajev ter Izražal željo, da se mu o stvari slavijo konkretni pred-'ogi in napravi podroben elaborat. * Izpremembe v naši vojski. Zn komandanta 8. eskadrona konjeniškega polka kraljevo garde je imenovan kapitan 1- razreda TnnM Kokalf. — V višio šolo sodbi. * Kaznovano obrekovanje. Za časa zadnje skupščinske volilne borbe jo klerikalni pgitator Ivan Iskra obdolžil Ivana Až-mana, Languša in Cvara, pristaše SKS., avstrijskega konfidentstva, seveda, ne da bi navedel kake dokaze. Sledila jo tož ba in so se tekom zadnjih mesecev vršile že štiri razprave, na katerih je skušal Iskra nastopiti dokaz resnice, kar pa se mu je popolnoma ponesrečilo. Včeraj je obrekovalca doletela pred radovljiškim Rodiščem zaslužena kazen. Ivan Iska je bil namreč obsojen na 14 dni zapora in plačilo vseh stroškov. ■ POZOR! Stara, priznano solidna trgo-I vina /, oblekami J. MAČEK so jo pre-I selila na Aleksandrovo oesto 12 I (hiša Pokojninskega zavoda), kjer pro-B fliitft 60 nadaiio DO znatno znižanih senat). 1540; valute: dolarji 83.50 do 84, liro 38fl do 387; efekti: Praštcdionn 11SK) do 1100, Jugoslavenska 155 do 156, Ljubljanska kreditna 205 do 215, Slavenska 110 do 112, Eksploatacija 245, Gutmnnn 1750 do 1775, Sečcrana Osijek 2290 do 2295, 7 od' btotno investicijsko 70. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlublianL Lastnik In Izdalatell Konzorcij «Jutra», Odgovorni urednik Fr. BrozovlC, Pisalni stroji, potrebščine Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Selenburoava ulica 6/1, L. BARAGA. — Inozemsko posojilo za našo Industrijo. Iz Beograda javljajo, da ja odpotovala v Amsterdam delegacija trgovskih in industrijskih zbornic v svrho pogajanja o velikem posojilu za potrebe našo industrije. Neka nizozemska finančna skupina je namreč, kakor poroča «Riječ», preko industrijskih zbornic in bančnega udruženja ponudila našim denarnim zavodom za finansiranje industrijskih podjetij posojilo v znesku pol milijarde Din. To posojilo bi se uporabilo po večini za potrebe hrvatske industrije, dočim bi ostalo pokrajine dobilo od tega posojila lo majhen del. Ker pogoji niso težki, so izgledi za Eklenitev posojila ugodni. Ako delegacija ne sprejme posojila, je pooblaščena, da stopi v pogajanja z bančnima skupinama v Ženevi in Londonu, ki sta istotako stavili ponudbe posoiUs. — Beogr? ;ska Ujedinjena banka odklanja izplačila. Po poročilu iz Bcogra- Ijijaijlttligštj Telefon 70, 349. Vremensko poipociio Ljubljana IG. oktobra 1923. Ljubljana 806 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagrob . Beograd Dunaj . 1'raga . lnomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7636 7639 764-4 7660 765-1 734-3 7650 Zračna temperatura 8-1 11-8 70 6-0 50 30 10 jasno več obl. V Liubliani barometer višii. temner. nižia. Scinco vzhaja ob 0'13. zaliaia ob 1712 Veter sov. zapad zapad brezvetra Oblačno 0—10 oblačuo jasno megla Padavino mm 2-7 3-0 2-0 20 1-0 18 III. R d c č a hišica Vila S a u 1 o s leži sovernozakodno od Kolmarja, kakih deset minut hoda od mesta. Sezidana je bila v 18. stoletju in je obdana s krasnim parkom, skozi katerega žubori potok. Nort-mnndovi so leta 1871. ostali na svoji rodni alzaški zemlji, kjer so imeli velike predilnice in prostrana posestva. Ohranili pa so svoje francosko srce in duha nepotujčena in kljub težavam, sitnostim in neprijetnostim, ki so jih morali pretrpeti vsled nedostopnega in sovražnega vedenja napram nemškim oblastem po aneksiji, so ostali vendar od roda do roda vedno bolj zvesti svoji francoski domovini. Ko se je konPno leta 1918. Kolmar ta vedno povrnil v naročje Francije, so Nortmundovi doživeli sijajno zadoščenje za svojo vztrajnost in ne-smahljivost pod sedeminštiridesctlet-aim tujim robstvom. V času, ko se gode dogodki, ki jih fu popisujemo, je štela rodbina Nort-mundov šest članov: ded Charles, ki je šc čilo in vedro nosil svojih 74 let, njegov sin Louis in njegova soproga, stara okrog 40 let; in končno trije otroci iz toga zakona: Paul, Pierette, Jacqueline. Dečka so poslali starši v vojaško šolo v Saint-Cyr, njegovi dve mlajši sestri, stari ena deset, druga dvanajst let, pa sta bili doma in vzgojiteljica jima je dajala osnovni pouk. — Sainclair je pustil auto s Piloujem in Corsatom v Miihlhausenu, sam pa se jo odpeljal z vlakom v Kolmar, kamor je dospel 11. maja ob 6edmih zvečer. Omeniti moramo tudi, kaj je Sainclair počel to popoldne v Miihlhausenu, ker ni brez važnosti za nadaljnji potek dogodkov. Šel je v več hotolov, a vedno je izpremenil svojo zunanjost in nikdar ni odšel skozi ista vrata kakor je prišel. Končno se v nekem hotelu ustavi, plača sobo vnaprej za dva dni in oiiide na kolodvor. S seboj je imel potni kovčeg, v katerem so bile vlasulje, obleke in druge potrebščino za preoblacenje. KaitrSen je bli zdaj, bogme da bi*ga ne spoznala niti njegova stara tovariša, Pilou in. Corsat: njegov izpremenjeni obraz, način hoje, ošabna eleganca: povsem točen tip pomernskega junkerja. S svojo masko bi po Alzaciji nikjer ne vzbujal pozornosti, saj srečavaš v mostih te vrste ljudi skoro pri vsakem koraku; pa tudi v Nemčiji bi lahko brez skrbi potoval in povsod bi ga spremljale simpatije prebivalstva. Toda v vili S a u -1 e s bi obisk nemškega junkerja utegnil naleteti na ovire, kajti Nortmundovi niso imeli navade, sprejemati gostov čiste pruske krvi. Vratarju, ki mu pride odpret mala vrtna vratca — vila je bila obdana z visoko železno ograjo -r izroči Sainclair posetuieo, na kateri je bilo tiskano: