Hitnim ______________ inmm.t*w .i **» m._______ ml w». •»••ran t Prostor 1 «/« X 54 mfm za male oglase do 27 «/« vftUnt 1 K. nad to visino vs* ogtasi 1 mjm X 5* "t/"t 1 K 50 v. Uradni rugla«! ta poslana ter dotiče isti prostor po 2 K, ženitae bonudbe in poroke pavialso 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust Vprašajijem glede iascratov oaj se priloži zaaotita sa odgovor. SprivmUtro *Slor. Harod*'* in „Naru !na nakana00 Maa—ta nllea iL S9 prltlltao. — io^efon *t tt. MMavsMukf lavMsV' vaHa v a^adtflanl la sia aaaVl i celolelao aaprej plate ♦ K 18fr- eeldcsao .♦.*.. K240*— poUetao. ...... „ 90* — pollctao ♦......»UO*—> 3 flMsećao • * • • • . M 45* — 3 aMMEajo • •••*»« oO**— 1 » • • • - . . - I*- .....i ♦ .3fr- Novi nmčnikl «t| paSfeJo v prvft «mfia«a6 vedno fl^T po nakainiri. Na samo Dismena narodi* brez poalttve denarie te ne »oremo otirali. faa^n^h^al^^AJI^a sa%ft^^^B flaT^h^^^h^sl^^at ^aT^&^^flal^h^^^h ^n a\a\ ^^ak As) B V ^a a^b\mAbb^b^^A a ' ^aMaaM^MaV _aaawaWai aBalH^^HHaar* JBaHa^KsaOTam amaBa^am a^mW am* Msi amHaaiaaaaaai^BBBanaaVt ■■V VBaaisP9«W •■■^■■■'WB fivs ^s^sa^Bi ^^aaaiBamiB^mr^^Bt vbim^mbi sshbp ^p ^^ ^■»^^^a^ap^BF^BF^paj^B*^ TaHlaoi ilov. S*. Bosataa jHBvaaOBaa la aaslalaasio ta saslaataaa Svwikovaa#s AHh^h^P^ PAa\lsdkaaaa^a^aai ava^sak a^Baataa^^s>aak aa^^Hjj^k^^A Posamosna itevilka veUa 1 krono. Pottnina platana w gotovini« „Slouenec" in dr. Tramblć. V stevilKi od 4. aprila je »blo-vcnccc serviral naši javnosti slede-co trditev: »Njegovo (dr. Trumbi-ćevo) privatno mnenje, ki je v na-čprotju s celim narodom, je bilo — \saj enkrat — da je bilo ujedinjenje Slovencev v kraljestvu SliS velika napaka, da že sedaj ima država zavoljo Goriške in Istre največ-je težave, in da bo to tuđi v bodoče največja zapreka za sporazum z Iialiio, sicer pa da se Slovenci tuđi po kulttirnem in jezikovnem nazira-nju ter po čustvovanju razlikujejo cd Hrvatov in Srbov.« Će ne bi šio za tako resno stvar, bi človek mislil. da je uredništvo »Slovenca« postalo žrtev ne-Mane aprilske šale. Bivši predsed-pik JujToslovcnskega Odbora v Londonu, katerega najodličnejša sode-lavca sta bila gg. dr. Gregorin in Sdr. Trinajstić že v Času, ko se mno-;gim urednikom >^Slovenca^ niti ni sanjalo o kakem ujedinjenju Slo-jvencev s Srbi in Hrvati bodisi v ekvirju habsburške monarhije ali jzunaj istega, naj bi privatno bil rnnenja, da je bilo ujedinjenje Slo-ivencev v kraljestvu SHS velika na-t)aka! Slovenci smo zagrešili že marsikatero nerodnost, ko smo iskali zunaj sebe krivce za dejstvo, da izgubimo Goriško, Trst in del Koroške, z gorenjo »Slovenčevo« trditvijo pa smo dokazali vrhunec svoje nezrelosti. Kolikokrat se ie že slišalo v na-Sfli vrstah, da je dr. Trumbić sicer ,v tc^cu svojega delovanja v inozemstvu oficijelno zastopal popolnoma pravilno stališče v jadranskem Vprašanju, da pa je na štiri oči raz-jnfm zavezniskim državnikom in politikom izjavljal da je pripravljen žrtvovati naše Primorje! Take ve-Sti so navadno trošili ljudje, kateri so se čutili zapostavljene v inozem-istvu, ker nišo mogli doseči. da bi igrali vlogo, ki bi odgovarjala njihovim ambicijam. Navsezadnje bo ?e kdo prišel in rekel. da je V/ilson bil pripravljen ugoditi vsem našim zahtevam, da pa je dr. Trumbić bil tišti, ki mu je odsvetoval priznati ;iam naše Primorje. O saneta sim-plicitas! Pa če bi že ljudje, ki razširjajo take gorostasnosti, stopili pred javnost s pplnim tmenpm in dvignili ob-tožbo proti Jagoslovenskemu Odboru In njegovemu predsedniku. Potem bi vsaj vedelf emigranti, ki so riskirali vso svojo bodočnost, s kom imajo opraviti ter bi sa pozvali, naj predloži dokaze za svoje trditve. Tako pa se anonimno operira s privatnim! mnenji in pogovori na štiri oči. O dr. Trinajstiću pač nikdo ne bo trdil, da mu ni pri srcu usoda Istre, in vendar ga veže na dr. Trumblća tesno prijateljstvo. Ta star in izkušen politik ni našel povoda, da bi dr. Trumbiću odpovedal prijateljstvo zaradi njegovega delovanja kot predsednika Jugoslo-venskega Odbora in potem kot ministra zunanjih del. Nasprotno, prijateljske vezi med njima so se v borbi za skupno stvar le še utrdile. Tuđi o dr. Gregorinu nikdo ne bo trdil, da mu ni pri srcu usoda Goriške in Trsta. Govorite ž njim o đr. Trumbiću! Povedal vam bo odkri-to svoje mnenje, a to mnenje bo ravno nasprotno od onega, ki ga je zapisa! >Slovenec« od 4. aprila. Kako mu je slovenska stvar bila vedno pri srcu, vedo povedati najbolje oni Slovenci, ki so ž njim sodelovali, ki so bili njegovi sveto-valci, in ki so imeli nalogo, da ga informirajo o vseh podrobnostih. Kako korist imamo mi Slovenci oa tega, ako se danes z anonimnimi sumničenji zaletavamo v moža, kl je s predložitvijo jugoslovenskega {»rograma zaveznisTcim vladam (I. 1915.) in s krfsko deklaracijo (1917) spravil jugoslovenski problem pred evropsko javnost ter z rimskim paktom ustvaril glavni predpogoj, da so zavezniki pristali na zahtevo po razrušitvi Avstro - Ogrske? Ce pa se nahaja kdo med nam!, Ki ima dokaze v rokah, da je dr. Trumbić v pogovorih na štiri oči deloval proti programu, katerega .te zastopal v javnosti, ali pa da je privatno bil mnenja. da je ujedinjenje Slovencev v kraljestvu SHS bila velika napaka, je njegova dolžnost, da stopi pred javnost z obtožbo, ki jo naj podpiše s poinim imenom. Javnost mu bo hvaležna za to. Fme-la bo v rokah povrh tega Se dokaz, da so Slovenci, ki so sodelovali z dr. Trumbićem. bili sami kratko-vidneži in lahkoverneži, ki so se dali od njega neusmiljeno za nos voditi. Potem vsaj tf Slovenci ne bodo smeli misliti, da jfm slovenski narod mora priznavati kako zaslugro na našem narodnem oslobojenju in ujedinjenju. JiigroslaTUS. Vlado. svet. Fr. Žspoek: ŽelciBtllui zoeza Rorolke z Ljnbllaiio. Ze ob pniiKi prvega zaseaanja Južne Koroške po jugoslovenskih četah meseca novembra - decembra 1918 se je pokazalo, da je druga krajša in praktiCnejša železniška zveza Južne Koroške z Ljubljano, neobhodno potrebna. Nemci in Itali-jani so z vso silo delali na to, da do-bijo železnico Qorica-Jesenice-Ka-ravanski predor - Podroščica - Be-Ijak v svoje roke, to pa predvsem zaradi tega, da vzamejo našim če-tam in našemu ljudstvu edino želez-niško zvezo na Spodnjo ali Južno Koroško, to je v Rožno dolino, BJa-ško, Beljaško in PodkloStrsko okolj-co in v vso Latnico to je vse najlep-še in najrodovitnejSe slovensko ozemlje med Vrbo. Vrbskim jezerom, Glinšico (Vankartom) Glino, Krko in med Dravp. Vsled tega sem takoj po prc-vzetju politične uprave za Južno Koroško: to je za Borovlje, Rožek, Podklošter, del Beljaka in Šmohorja na to deloval, da se takoj zagotovi direktna prometna zveza od vedno ogrožene železni^ce proge Podroš-čica-Svetna vas-Borov||e proti Ml-klavčemu m Železni Kapli in direktno proti Ljubljani. Iz vseh priprav nemških totp Je bilo razvidieti, da hočejo Nemci prodirati predvšem pri Rožeku in Belja-ku proti Št. Jakobu in Podroščici In nroti Podkloštru in Blačam in se po-lastiti Podroščtce in Karavanškejra Dredora. Za Rotno dolino in Borovlje osobito pa izhodni del Roža bilo le torej ob vsak dan grozečem napadu Nemcev preskrbeti najkrailo umikalno zvezo na Kranjsko proti Kranju in Ljubljani, odnosno proti Žslezni Kapli. Neposredno zvezo iz Borovelj in spodnjega Izhodnesa Roža tvori državna cesta Humoerški most (most čez Dravo pod Hohen-bursarom), Podljubelj, ki tvori z Bo-rovljami in Medborovnico skupaj spadajoče tvorniško okrožje za iz-delavo lovskesa orožja, čez Ljubelj-<;ki prelaz. Toda meseca decembra 1918 je bil prehod čez Ljubeliski prelaz C1366 m) visoko zasnežen in čez poldrug do 2 metrov visoko zameten, torej je bil umik čez Ljubeliski prelaz skoraj nemogoč in z vozi!! neirvršljiv. Ker oelje okrajna ces*i \z Borovelj v MiVlavčevc in zefezno Kaplo čez visine Smarjete v Ro^ti in Apač in ker so bile te visine tudf visoko zasne?ene ter imajo ćelo vrsto Tienott-ehnih *tnrfn \n klancev, sem nameraval dogovorno s tedanjim vo-jaškim poveljnikom majorjem Lav-ričem, ki je bil za take nujne gospodarske naprave zelo vnet, takoj iz-peljati novo zasilno prometno zvezo poleg Drave v ravnini pod šmarjeto in Apačami do Galicije in Miklavče-vega do tamošnje moderno izpeljane državne ceste v Zelezno Kaplo in Jezersko ter Kokro in KranJ. Toda major Lavrič je imel na razpolago tako malo moštva, da nišo mogli z nameravano izločitvijo ceste proti Galiciji začeti, ker so nas Nemci vedno češče pri Glinjah, Borov-Uth pod Humperkom proti Kožen-tavri in proti Bistrici napadli vedno čeSče ter so obstreljevali s strojni-cami in topovi. Na srećo sem dal državno cesto od HumberŠkega mostu čez Podgo-ro in Podljubelj do Ijubeljskih ser-pentin razorati in izkidati ter skozi visoke snežne zamete čez Ljubeljski prelaz izsekati posebne gazi. Ta pre-vidnost je potem dne 7. in 8. januar-ja 1919 sto in sto najboljšim koro-škim Slovencem omogočila umik na Kranjsko in jih resila pred pobesne-limi nemskimi četami in Volkswehri. Bilo je namreč jasno in so Nemci pri vseh svojih pripravan severno od Drave kazali, da hočejo v prvi vrsti napasti železnico pri Podroščici iznad Rožeka in izpod Beljaka ter se polastiti velikega Karavanškega predora, Podroščica - Hrušica. To se je tuđi zgodilo dne 6. januarja. kate-rega dne so nemške čete iz Vrbe in Rožeka ter iz Beljaka napadle Št. Jakob in Podklošter ter železnico Beljak - Podroščica in Podgorje-Podroščica, jih zasedle in potisnile naše čete do predora pri Podroščici. Našim maloštevilnim a hrabrim četam se je posrećilo zadržati veli-kokratno premoč pri Podroščici ter uhraniti severni vhod v Karavanski predor. S tem so resite naše čete ćelo železnfco Podroščica-Jesenice-Bled - Bohinj in Podbrdo ter ćelo Gorenjsko, k^ero so hoteli Italijanl po Nemcih zase pridobiti in tako zvezati Trst z NemšVo Avstrijo. Dne 7. januarja so napadli nato Nemci tuđi mostove pod Humberkom (pod Hollenburgom) ter zavzeli Roženta-ver, Pod«roro, Podljubelj in s tem tuđi zasedli državno cesto iz južne Koroške, osobito pa iz Borovelj in okolice na Kranjsko ter edino zvezo 17 i"*n* Koroške 5 Kranjsko. Ako bi bili mi imeli projektova-no prometno zvezo z Galicijo in Mi-klavčevim, ki sem jo že takrat sma-» tral za zelo nujno, in ako bi bile naše čete dobile le par sto mož pomoći \t\ Doberlevaške okolice, bi ne bili iz-* gubili Borovelj in ćele Rožne doline* Ko sem prišel po drugem zasedeniu Koroške po jugoslovenskih četah začetkom junija 1919 zopet v Borovlje* sem z ozirom na skrajno pristran-sko postopanje italijanske in ani^jit-ne misije protiSlovencem inJugosIo-venom takoj začel delovati na to, d*i dobi Borovlje in Rožna dolina zgoraf navedeno prometno zvezo ob Drav! čez Galicijo do Miklavčevega proti 2elezni Kapli in Doberlivasi-SinčI-vaši, to je za neposredno zvezo proti Ljubljani in Mariboru. To je bil«> tembolj potrebno, ker so bili Nemci pri svojem umiku izBcrovelj inRož-ne doline razstrelili Humberška mo^ stova in sicer železniški most želez-nice Svetna vas - Vetrinjc - Celovec kakor tuđi veliki most državne ceste Ljubelj - Celovec, in ker so bili Ital*-jani pri antantni komisiji že stavili direktno zahtevo, da se naj moja med nemško Koroško in jugosloven-sko spodnje Koroško potegne ob Suhi pri Podgorju, tako da bi spadala Podroščica z državno železnico in s' karavanskim predorom že k AvstrijL' Pri določitvi nove demarkacijske oziroma mejne crte proti Belja-' ku se je sicer res mejna crta od Ke-, pe-Ledenice pomaknila nekaj (okoli 8 km) proti zapadu na Malošče-Po-, ljane, a zato se je po nepotrebnem prepustila Nemcem oziroma Italiji*-nom južno od Vrbe ležeča visina, s katere se lahko direktno strelja njL jedva 1 km oddaljeni kolodvor Pod-; roščića in Podgorje. tako da se že-' leznica Jesenice-Karavansk! predor-Podroščica - Svetna vas - Borovlje lahko v par minutah razbije in od-tegne prometu. Pri določitvi nove demarkacijske crte smo tuđi zgubili vrh tc^a železniško zvezo čez Celovec dd Grabštajna in Sinčevasi. ter pri te-danjem stanju mirovnih pogajanj v; Parizu je bilo pričakovati. da Celov ca m njim železniške zveze proti izhodni Koroški in proti Maribora sploh nikdar dobili ne bodemo. Vsled tega je neobhodno potrebno, da se Rožna dolina osobito Borovlje iu okolica z Bistrico takoi zveže po najkrajši poti železnici Železna Kap-Ija-Sinčavas oziroma proti južni železnici Dravski most-(Kikarjaves)-Sinčavas, oziroma da se državna že-leznica PodroŠčica-Bistrica-Svetmt vas (Kapfa ob Dravi)-Borovlje po- Fran Govekar: 30 Svitaide. (Dalje.) »Nikar ga ne moti! Naj pove do kraja, 6e je res videl generala Provero. saj ne ver-jamem mu itak ničesar!« je miril krojač, me-žikal družbi in nalival iznova kozarce Iz velikega bokala. »Torej verjemite ali ne, povem vam vendarle čisto resnico,« je dejal brivec in ujel gostilničarko za okroglo roko, ki je postavila pred pivce nov bokal. >Nežika, ti sama veš da govorim vedno le sveto istino, in če tf zdajle povem, da ni v vsej Ljubljani zalejšc vćove9 kakor si U, mi lahko verjameš!« »Menda si že preveč pil, Gregor, In ko priđeš domov, te bo žena. grdo pobožala!« ga je zavrnila Verderberica smeje se in prisedla. Bila je še mlada* zdrava, visoka in ape-titno okrogla ženica. Njene velike, crne oči pod močnimi obrvmi in zasenčene z dolgimi, gostimi trepalnicami, njen belopoltni, le rahio zardeli obrazek z dvema jamicama v lidh in z mehko okroglo bradavico pa njeno Jedro telo, posejano z vsemi žari ženske zapeljivo-sti, — vse te lastnosti matere Nežike so bik magnetne vabe, ki so polnile njeno gostilno z žejnimi gosti od jutra do polne noči. »Ne trgaj ml srca, lepa Nežika?« je 4 vzdihnil brivec In jo držal za levico; »zakaj me spominjaš moje sitne žene, ko bi bil danes lahko srečen mož s tabo in bi tuđi tebi ne bilo treba samevati v dolgočasnem vdovstvu!« Na glas se ie zasmejala. Očividno je bf!o. da ji Je brivčevo laskanje prav všeč. »O generalu Proveri govori, ti b^ib/i Gregor, Se ne pa zopet odidem!« je dejafa ?o-stilničarka in ošvignila brivca s pogledom, ki je ticalo v njem polno koketnosti in samo-ijubnostL fn iztrcrala mu ie svojo levico In se de-fala, kakor bi hotela vstati. »Ostanite, gospa! Ostanite! — Ne ?eni se vendar kar vpričo nas, Danfe! Kako fe Wlo dalje?« so silili pivci, se smejali in zrli hre-peneče v care vabljive gostilnlčarke. »Torej! Kočija se je odprla in iz nje Je stopfl general. Bil je mlad, lep mož. Na glavi je imel belo lasuljo s kito, desno roko pa »e nosil v obvezi, ki mu je visela okoli vratu. Mrko in jezno Je pogledoval okoli sebe. P«-tegnli sem klobuk z glave fn sa mu pokloni!. Pogleda! me Je in poMmal. V tistem hipu ie stopil na hišni prag gospod Recher in Je pozdravit generala: ,Cast je za mojo hi$o, da more sprejeti pod svojo streho vašo eksce-lenco!9 Je dejal in med pogovorom sta odšla v nišo. Vojaki so se s koč^o takoj odstranili, Jaz pa sem stopil tik vrat na levo k hišniku in ga vprašal, kako se pi§e general. ,Provara 'i mi je povedal hišnik, JLn zdaj ostane pri na? teden dnl, potem pa odpotoje na štajersko9.« I »Odkod pa je prišel?« je vprašala Nežika. »Torej ne veš ničesar o tem pogumnem generalu?« se je začudil brivec vesel, da se more irkazati s svojo modrostjo. »Ce bi vedela, bi ne vprašala, šema! Ženske se ne utejamemo baviti s politiko,« je deiala Nežika malom^rno, »$icer pa so govorili vedno le o generalu Wurmserju. ne pa o Proveri.« »O ne, mama, tuđi o Proveri so govorili!« se je oglasila rdečelasa deklica, ki je bila pravkar stopila v sobo. »Kaj nisi čitala v »No vicah«? General Provera je hitel z novo vojsko Mantovi na pomoč.« »Nisem, Metka,« je priznala mati. »No. ti tičiš vsak hip v papirju!« »O, dobro se spominjani in čitala sem tuđi, da se je mora! general Provera prav pred vrati Mantove s 5000 možmi vdati fran-coskemu generalu Victorju,« je pripovedovalo dekletce. »Živela, Metka! Izvrstno glavico imaš! Glejte, jrfejte dekle! Vse si zapomni, kar čita!« so kričali gostje, brivec Dane pa je občudovaje pripoomil: »Nežika, tvoja Metka, Čeprav ima Sele šestnajst let, Je najleple dekle v Ljubljani, in če bi ne bil že vate zaljubljen, zaUubfl bi se vanjo, pri moji veri!« Na ves glas so se zasmejali gosije, go-1 stflničarfca pa je stopila k svoji hčerki, jo ob-l jela okoli pasu in, prislonivši glavo k lasern lepe Metke, dejala: »Da, Metka je pametno dekle. Ponosna sem nanjo. Ves dan čita in zato bo vedela kmalu več kakor najučenejši ljubljanski brivec, nesrečni naš babji Gregor Dane!« In zavrtela se je na peti kakor vrtalka ter odhitela smeje se z Metko v kuhinjo. Brivec Dane pa je vzdihnil: »Se na sodnji dan ne odpustim Vefđe¥-> berju, da mi Je spe!jal to žensko! Oh, kakšno dekle je bilo to! Vsi ljubljanski fantje in mladi gospodje smo se vozarili zaradi nje vsakd nedeljo v Kamnik.« »In ti med njimi, seveda?« je vščipntt krojač Dominik. »Povsod imaš prste, a povsod se opečeš!« »Eh, psi, ki največ lajajo, najmanj gri-zejo!« je dejal rokavičar Kavčič. »Le potuh-njenci, ki se molče plazijo, popadejo in ugri?-nejo.« •'; »Kajpada, potuhnjenec ti pa si gTizeh ti!« se je rogal Danč. »Jaz govorim zmeroriL kakor mislim in ču tim; rečem vam pa le še to: kdor se zadnji smeje, tišti se vselej smeje najbolje!« In bil je zopet razžaljeiL »No, no, saj ti privoSOmo!« je mirif sodar Rapč. »Danč, prav škoda te je — lej/ mož si, pameten — tale Nežflca bi bila zato res po božji volji. A povej, kar si hotel že [začeti. Iz Kamnika je doma« prsvii. Glfml* Stran 2.________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, đ— 9. »»rito VOk ____________________________________________ itev. 80. fcaljsa ob Dravi čez Oalldjo do MI-ilavčevega ali pa od OalicUe proti Južni železnlcl GrabStajn - Sničaves. Ta naravna železnlSka zveza hl se ne dala samo radi ngodnega terena lahko in ceno narediti, ampak bi bila tuđi iz narodnoffospodarsidh ozirov velikanskega pomena. ker bi se dale izkoristiti ne samo velikan. Vodne sile Drave, Id ima od Hum-perškega mostu do Aninega mostu pod Medgorjem in Oalicijo moćan padec, ampak tuđi ravnotako neiz-rabljene vodne moči Borovnice, Frejpaha in Bele od izliva v Dravo do Miklavčevega do dobra izrabiti. V prvi vrsti torei železniška !n cestna zveza Borovlje-Galicija-2e-lezna Kapla-Sinčaves v drugi vrsti direktna železniška zveza Zelerna •Kapla-Ljubliana, oziroma proti sre-djsču Slovenije. Ker nisem dobil na moje predio-3ge nikakega odziva, sem se odločil. da zadevo izpeljem enako kot leta 1907/8 Belokranjsko železnico čez Crnomelj, katero sem od postaje Vršna Sela (Uršna sela)-Laze, skozi Rožni dol-Smuk predor-Semič-Kot-Otovca-Crnomelj-Gradac-Metlika v osmih dneh izločil, trasiral in mapi-fral, ter trasacijske nacrte tako izde-Jal, da sem pri reviziji trase z njim! zmagal in za Crnomaljce dosege! direktno zvezo z Ljubljano in Karlovcem ter omogočil, da se da sedaj čr-nomeljska proga takoj na Vimco-Kulpa dolina in Reko, ali pa na Generalski stol (Ogulin) podaljšati, knr bi pri načrtfh državne železniške direkcije in njenih pomagačih nikakor ne bilo mogoce. Vsled tega sem prldobd kom»- dirja Ljubelskega odreda, polkovn*. ka Trifkoviča za zgoraj navedeni nacrt, ter bi bili začefi s enta heta-Uonom katerega je dal imeaovnnl komandir v Borovlje dirigirati lakoj z napravo trasa od BoroveUske po* staje proti OUnJam in OaUciiL Zalibog Je moral ta bataUon, čl-gar komandir Je bil sa to dek> tud* silno vnet. v par dneh v Prekmurje, oziroma v Maribor odrinitl v svrho zasedbe Prekmurja. Tako Je ta za iz-peljavo že popolnoma dozoreli nacrt splavai po »Dravči doatle« kakor so dražcstne Borovćanke pri poslovnem večeru tega bataljona prav ža-lostno zapele. Sedaj moramo pa rarmotrfvati vprašanje po kateri progi se naj veže Južna Koroška, osobito pa v velein-dustrijskem oziru tako važna Boro-veljska in Bistriška okolica, ki je kot edina orožarna za Jugoslavijo ne-precenljive vrednosti. z Ljubljano in s središčem Slovenije. Pri tem pridejo tri varijante v postev. 1. Železniška zveza 2elezna Kapla - Remšnik graben - predor Remšnik - Graben - Solčavska dolina - Solčava - Luče - Ljubno - Sv, Frančlšek Ksaverij - Gornji Grad-Nova Štifta - Svodišek - Graben-Nevlje - Kamnik z zvezno progo Sv. Frančišek Ksaverij - Mozirje do Re-čice na Paki na železniški progi Ce-I*e - Velenje - Spodnji Dravograd-Meža. 2. Železniška proga te Zelezne Kaple čez Jezersko ozir. predor po<1 Jezerskim prelazom skori Kokro v Kranj. Komblnaclfe o resitul reShega opraJanfa. Regent Hleksauder sam dementnje neres- niCne uestl o Reki. Trst, 7. aprila. Današnji »II Piccolo« obširno komentira vest splitske »Nove Dobe« o skorajšnji rešitvi jadranskega vprašanja. Napada prikrito jugoslovensko Časo-t)isje zasedenega ozemlja. Po split-*kem listu bi slonel sporazum na teh - le temeljih: Italija nai ima sa-verenlteto nad Reko, Jugoslavija nad Sušakom z izlivom Rečice fn pristanom Barošem, kakor tad! Vo-losko; Opatija na] pripade Italiji. V kompenzacijo pa prejme Jugoslavt-fa — Skader. Skupno s Pašićem je v Beograd dospel tuđi crnogorski delegat R a d o v i ć. Skader je se-iđaj zaseden edlnole od Italijanskfh tet. V Rimu je Baludžić že sondiral teren. — List pristavlja, da je dr. Trumbić nasproten tej rešitvi, kakor tuđi hrvatski »Narodni klub« fn tuđi Slovenci. Hkratu skuša »Pic-colo« skombinfratl nekak gospodarski antagonizem med osvobojenfmi Jugoslovenskemi zemljami in osvo-boditeljico Srbijo. -Piccolo« pravi\ da se prvikrat v konkretn obliki po-javlja različnost gospodarskih inte-resov v Jugoslaviji. Reka jugoslavenska, ali vsaj neitalijanska. pome-trja gospodarsko premoč Hrvatske nad Srbijo. Reka — italijanska, pa pomenja gospodarsko premoč Srbije nad Hrvatsko in Slovenijo, kajti *sa trgovina bi b!!a koncentrirana v tolunskem pristanu, katerega del posedulejo Srbi. V tem slučaju bi tfle železnfške žile Srbije podpira-je od svetovne trgovine in Srbija »\ postala razdeljevateljica v trgo-Hni drugim jugoslovenskim zem-uam. »Piccolo« zaključuje, da je jrelo verjetno, da je Pašic naklonjen ♦em usporazumu, ki favorizira gospodarske koristi Srbije. Nasproto-\anje Hrva tov je z druge strani naravno In utemeljeno. Jadranski sporazum, tako zaželjen od entente In VVHsona. lahko končno izzove — fn-poslovensko nesoglasje, tako glo-boko, da lahko spravi v nevarnost obstoj mlade države same. — (Mi smo takoj, čim so se pojavile v javnosti vesti, da je naSa mirovna delegacija pripravljena, žrtvovati Reko Italijanom prot! temu, da se nam prizna Skader, izjavili, da smatramo le vesti za tendenciozne, ker si ne moremo predstavljati, da bi mogel kdorkoli Izmed naših delegatov, če-tudi satno v sanjah, zamišljati kak tak ali sličen aranžma. Da se v tem ozfru nismo motili, je dokaz ener* gični demanti prestolonaslednfka regenta Aleksandra, ki era priobču-jemo na tem mestu. — Uredništvo.) LDU Zagreb, 7. aprila. Na brzojavko, ki jo je poslala zagrrebška akademska omladina prestolona-sledniku - regentu Aleksandru povodom glasov, da se Je Jugoslavija odrekla Reki in da Je Izbruhnfl v naši mirovni delegaciji nesporazum, je prvi adjutant general 2ečevit nastopno odgovoril: »Prestolona-slednlk - regent le prelet Vašo brzojavko od 2. aprtta. Nlemn le na tem, ča omladina ne verule govoricam, da le vlada pristala, žrtvovati Reko in ozemlle Istre med Viko in Volo-sktm za krale okoU Skadra. Nam vFem sta draga Reka, kakor Skader in nikomur bi ne bHo llnbo, žrtvovati eno ali drugo. PresMonasled-nik in vlada polazata ves svof vpHv oimfi* mašemu kr&l**tv Riko lm Skmicr. kam Reka lm Skadar sto Ma mu mmmi hmtmtmmi - Ani adlašmš mnmritiim/M.« • • • STAVKA NA tCItl — DtLAV-STVO EAffTCVAOD6TRANITeV D* ANNUNHA! LDU Reka, 7. aprila. Na Reki je dants izbruhnila delavska ttav-ka. Suvkajo delivd vseb večjih tvornici kar Jib Je ostalo na Reki, dalje nameščend cestne ždeznice. vodovoda, pllnarnc Itd. Govori se, da preneha tuđi ostalo delavstvo v najkrajsem času z delom. Delavci no IzročUI >Consiglio Nazlonale« spomenico, ki obsega 10 točk, od katerlh so najvažneJSc nastopne: Na Reko oal m nemudoma vrnelo v* đeiavd, ki so blH Istlranl fn povrat naj m jlm vsa ikoda. Delavce i* treba plačevaM v lirah, tu slcer po uradnem tečaj«, kl velja v zase-denm oiemlju, to je 1 lira je 2 K 50 vfat Nabavijo naj s* najnnjnejše živUenjske potrebSčfne za delavstvo. Takol naj se vzpottavl ortnmet * Jagoslavljo. Sodanje povelJnHHvo naj te nemadoma odstrani Iz mesta, ker pri teh razmerab ni mogoče. da bi ie mesto razvijalo ter da bi de-lavstvo doseglo afodnejie življenj-bke pogoje. Hmerllkl Ilsfll o razmerah u naSem zasedenem ozemlln. »The New York Times«, naj-večji list n svetu sploh, so priobči-le dne 21. decembra 1919 sledeči članek: JuKOsloveoski solskJ otrocl v podzemskih iamah. — Po jamah in kleteh poslujejo tajne sole. v katerih podučujejo jugoslovanske otroke njih lastni očitelji kljubu Italijanskt prepovedi jugoslovanskih šol. Tako pripoveduje Walter Predovich*, ki se je včeraj vmil iz Jugoslavije, od-pravivSi vsebino ladije z blagom v podporo revežem. Blago je bilo poslano v Trst, na Reko in na dalmatinsko obal od »Jugoslav Relief« (Jugoslov. potnoči). Po pogrovorih z jugoslovanski-mi voditelji v Parizu je Mr. Pređo-vich dobil vtis, da bi v slučaju, če izgine^ ameriSko brodovje iz Jadrana, D' Annunzio zavsel ćelo jadransko obal in bi potem zaČel prodirati v notranjost. »Jugoslovanski vodite-fji v Parizu so me prosili, naj delam pri ameriški vladi na to, da dovolt ameriškim bojnim ladiiam ostati v Jadranu, dokler se mejni položaj ne poravna«, je dejal Mr. Predovich je popisal taino rijočo propagando, ki se vrši med 250.000 do 300.000 Jagoslovani v ozemUn, zasedenem po Italljanih. Pravfl je. da voditelje venomer are-tirajo na tajnih sestankih fn jih od-pravtjajb bogvekam. Nič se ne sllši več o njih po ćele mesece, In mne-nja je, da bodo skoprneli posabljeni v jecah. »ItalBa ie poslala opitane učitelje v oni del Jugoslavije, ki ga ima zasedenega po svojih četah«, je na-daljeval. »MaloSteviln! jugoslovan-sld otroci, pravijo Jnvroslovanl, ki so bili zvabljeni v otroške vrtce, dobi-vajo dobro obleko in izobilje zdrave hrane. Z njlhovimi starši ravnajo ftalfjairi lepo in dobiti morejo brez težav potne liste za obiskovanje svojih prijateljev po drugih deiih de-žele. Otroke se seveda poučujc ita-lijansko. Pojo laske himne m uče jih izkazovati čast laškemu praporu.« JncoslOTeiit se prltožnlejo. >Ju-ffoslovani pa so mi rekli, da je njih življenje pod ftalljo smrt pri živem tefesu. Avstrljci so bili slabi, so de-ialt a {talijansko gospodarjenje je mnogo hujše. Brutalno gospodstvo • O. Walter Predovlclu H se pravzaprav piše Vladimir Predovič, a je svoje ime prilagodil amerikanskim jezikovnim razmeram, vri narodnjak iz Pueble v Koloradu, nam je vsem v hvaležnem spominu, ker Je L 1919. v družbi rojaka g. Sitarja pripeljal v staro domovino ladijo z obleko itd. kot darilo jugoslovanskim revežem. nj način, katerega vporabljajo Lahi, nego razvil se je sistem malenkost-nih preganjanj, ki žene ljudstvo pola grom a v blaznost. Če prirede laški vojaki ples v kakem kraju in jugo-slovanska dekleta ne gredo tja, se podajo vojaki, kl vedo, kje dekleta stanujejo, k dotičnim hišam. vlomijo vrata in okna in delajo na druge načine prebivalcem življenje nesnosno.« Jugoslovensld odvetniki nišo prjpuščeni k poslovanju pred sodi-šči, izimši če govore laško. Mnogo jih pa ne zna laško in so zato oropa-ni prilike, pridobivati si svoj kruh. Nad tiskom in javnimi shodi visi stroga cenzura. Ljudstvo živi v pa-nikL Oropano svojih voditeljev nima nikogar, da bi se do nlega obraćalo in čuti se, kakor da živi zopet v srednjem veku. Ako so se borili z Nemci in s Turki, pravijo, bodo se borili tuđi z Lahi, če se njihove be-de ne bo vpoštevalo. To vam je mi-roljubno poijedelsko ljudstvo, ki si prav nič ne želi iti zopet na vojsko, toda potesmifT tioče meč se enkrat. če ne rmjde drugih sredstev za očuvanje svojega narodnega življenja.« »Ceprav sem našel ljudstvo potrto, upa vendar, da priđe Amerika odrešit je in mu zboljšat življenjske pogoje. Amerika mu je več nego le bogata In silna država. Amerika mu je simbol poštenosti m pravice.« Trst — tuđ posebno vprašanje. »Reka je samo del komplicirane^ jadranskega vprašanja. V soselčini Trsta biva več nego 300.000 Slova-nov, a sploh nobena laska manjšina, izvzemši mesto Trst samo in zapadno obal Istre, katera, kakor se zdf, je obsojena k temu, da ostane pod tujčevo oblastjo. Tuđi tukaj bodo v bodočnosti brez dvoma nastali nemiri, ražen če pokaže Italija zmer-nost in vključi v svoje ozemlje Cim najmanjše možno števflo Slovanov.« »V Jugoslaviji sami sem našel razmere boljše, nego sem pričako-val, posebno v Sloveniji, kjer teko posli gladko. 2eleznice so pač v obupnem stanju, toda jugoslovanska vlada je bila pametna doveli, da si Je naročila amerikanskih izveden-cev, ki sedaj na vse pretege delajo, da izboljšajo položaj.« »Strankarska politika valuje v Jugoslaviji visoko, toda načelo jedinstva nadvladuje vsa nasprotstva. Oovorice o partikularizma m na-sprotjn zoper jedinost s Srbijo nišo dosegle uspeha, ker so bile spoznane kot propaganda. Strankarska politika je pač morda različnih mnenj glede oblike jedinstva, toda jedinstvo kot tako je nekaj samoposebi umevnega.« — Ta zanimivi članek, bolje interview, hna seveda po ame- rika^skem načinu najprej debeli na« pls: Jugoslovenski Solski otroci v podze^^kih jamah«* nato v manjSiti črkah: »Walter Predovich sporoča, da obsto^e v svrho ukanitv© Lahov tajne lole.« — Potem zopet debel napis: »Pravi, da se vrle pregania-nja«, in naposled drobnejle: »Žele, da bi Amerika obdržavala brodovje v Jadranu .— Hudo zlo, če U brodovje odšlo.« Drug zelo velik in to še Italijanom prljazen list, ki prinaša podo-ben članek. je »The Chicago Daily Tribune« z dne 24. decembra 1919. Napis % debelind črkaml se glasi: »Jugoslovani baje ob robu vojske z Itaiijo.« Nato drobnejse: »D* Annunzio le slamnati mož za latinske nacrte; prepričan je, da priđe pomo&c — Članek slove: »Vojska med Itaiijo in Jugosla-vfjo ]e to|fko kakor gotova o priliod-niem božicu, če Italija nadaljuje svo-»o kruto ravnanje v Jugoslaviji,« je sinoči dejal Walter Predovich tz Chicage, predsednik jugoslovanske-ga odbora. Vrnil se je pravkar v Chicago po šestmesečnem delu med Slovenci, Hrvati in Srbi v Jugoslaviji. Njegovo mnenje, pravi, je od-mev mnenja vseh Američanov, ki so bivali med temi narodi. »Ameriško občinstvo sliši mnogo o Reki in Trstu«, je rekel, »toda malo je znanoga o ostali deželL Ta dežela ni italijanska. Ob zadnjih hi-šah in v predmestjih Trsta je prebi-valstvo enotno slovansko. To te gola resnica glede ćele dežele, izimši kraje, kamor so bili Italijani pred kratkim importiranlc Proteste označa za brezvsoeft-ne. »Italijanska vlada je po mestftt ustanovila laske sole in prepovedala jugoslovanske. Ce starši odklanjajo pošiljanje svojih otrok v šoie, kjer se vrši pouk v laškem jeziku, primejo ćelo rodbino in jo vržejo v ječo. Protest je brezuspešen. Tu ni nobene odpomoči. Protesti katerekoli vrste od strani Amerikancev so enako brez moči Italijanski vojaki in oficirfl so ziorabijali ženske, a nijeden se ni bil kdaj kaznovan. Radi sramotnega ravnanja z ženami in dekleti nam je !>ač zavrela naša amerikanska kri, toda mi nismo mogli s tori ti ničesar. Zdelo se mi je* kakor bi bil stopu1 nazaj v srednji vek, ker v sedanji dobi take stvari ne morejo imeti mesta. Imam neizmerno kopo po-verjenih dokazov, ki podajajo imena, dneve, kraje m podrobnosti o števllnih krut ost ih Itaiijanov na-pram Jugoslovanom, Te stvari so znane v Washingtonu; ali pa ve sanje tuđi občinstvo? Radi Domoa v Amer&o oorte oO. Jugosloveni čutijo, da je njih stvar zapuščena od Francije, Angli-je in Italije ter zro z otrosTdm zaupa-njem na Ameriko kot edino prijate^ ljico, katera bo pazila, da dosežejo pravica »Vojska je jedino* kar fina ostane, če se to ne zgodi. Splošno znano je tamkaj in enako v Parizu, da laska vlada krije D* Annunzija in da sta njegova ekspedicija in njegova dozdevna neodgovornost le pretveza, za katero de-la Italija na tem, da obdrži to, kar ji je mirovna konferenca odrekla.« Za nas ta dva članka ne vsebu-jeta nič novega. Ne moremo pa bit! ■ dovelj hvaležfii rojaku, ki se mu je posrečilo to povedati v dveb naj^ večjih listih Severne Amerike in ta-; ko seznaniti tamošnji narod pobliže z našim bridkim, nezasluženim trpljenjem. l)r. f. L.: V ČfiSkoslDDflShl. (Crtice s pota.) i. Na doB v PragOv Kdor hoče danes potovati skozi ^'vstrijo, si mora dobro pogledati troznl red: sicer se mu lahko zgodi, la obtiči v Gradcu ali kje drugje in ae more naprej. Tako se je zgodilo rej se Je zafiela oni te« r>a pot na katero se bomo vsi s ta-kim veseljem spominjali. Mi kolo* dvora Je nas pozdravi! Ceftc^ *?ova3k1 podanik dr. Flleder, pred kolodvorom so nas čakali avtomo-hfll, stopili smo vanje m smo zdr-drall preko doimjsklh ode im ševe« rozapadni kolodvor. Tam smo te v testftvracM pokrenCafl hi smo vsto* oOI v ooseben vlak Ceiko - stovalkt repaMIke. ki Je stal ta prlutafUen u nas. Prostora le bflo dovoU. kam vHk le hnel pet doteih spalnlh vi* gonov. Ta se mm Je pridruži! tađl naš ome BraaUav NttttU Uje prinese! s seboj mnogo dobre volje. Tako smo se z radostnim srcem vozili proti češki zemlji. Dan je bil lep, solnCen in po ooljih se je že razsti-Uala prva pomlad Cmunt je obmejna postaja. Carinski uradnfle? so samo formalno izvrgli svojo dolžnost. Iz Prage so se nam pripeljali nasproti zastooni-ki čeških novinarjev, naši znanci Vina červinka In Prokop Vavfftiek in ž njimi tuđi kinofotograf, ki je nas poslej spremljal na ćeli poti in fibnl* ral vse niše dejanje in nehanje. Nai vlak Je hnel prosto pot hi se ni nstavljal na postajah. Uradniki in de'^vci so nas povsod veselo pozdravljali Tako smo se Mteali zna-nemn krlfilčn ieL prog Veseli-MezImostL Ta je bil prvi večjl mrejem: kolodvor nabito poln ljudstva, dekleta v narodnih noSah. so-kolstvot, delavstva občinskl zastop-nflđ itd. že od daleč nam mahalo z robd v pozdrav. Oođba igra našo Mmna »Na zdar« — »živio« — ođ-meva te nmoflce. Ko Izstopfmo, nas pozdravi okrajni rfavar, gm>an ta sokolski starosta. V nalem Imena se zahvallale predsednik Jugoslov. no-vtaarsketa drultva Raslo Pnsto-slemiek. Med glasnim pozdravljanjem ljudstva smo odSIi v restavra-cQo, kjer nas Je čakal obed. Med obedoa je Igrala godba ta tambura- ški zbor. Čutili smo takoj« da ni bila prazna beseda* ko so nam sporočili iz Prage, da borno gostje češke republike. Ta gostoUubnost je bila tako velika in prisrčna. da jl nismo našli izraza. Množica ie čakala na kolodvoru in slovo je bilo enako 1&-po, kaJtor pozdrav. Druga postaja je bfla Tabor. Kdo ne pozna tega lepega husitskega mesta* ki je vselej tako bratovsko pozdravljalo naše posete, kadar smo se v večjem številu vozili mimo njega v Prago. Tuđi danes le ves Tabor na kolodvoru. 2e od daleč se vidi živa, pisana množica: vse maha, vsklika, pozdravlja. Obstanemo. izstopimo. Pozdravi slede od obeh stranL Za nas govori Branlslav Nu-šid Oodba igra. narod poje. kino ffl-mlra . . . Hitimo naprej. Kako dru-gačna Je zdaj češka postaja« nego pred vojna Pref Je bfl ves okvir av-striJskU Ie narod ta sokolstvo sta kazala, da živi za to tujo obliko nekaj drugega, neavstrijskega. Zdaj je vse enotno: napisi uniforme, narod, sokolstvo. vse Je ena sama narodna sila. In vse od orvega do zadnjega nas pozdravlja. Benešov. Ma kolodvora stoji voJaStvo v naših Jugoslov. uniforman, to Je benefovski lugoslov. polk. Lepo pristojajo češkim dečkom naše iMkftftN Pred polKoin ^tgj| §^. ---------______________________!____________J__________.SLOVENSKI MA«OD«, dt 8. tpriU 1930, gjn, . PoHtttae oestL * Jane besede žeftno! Danas uja »Jugoslavija« poroča. da se |e na shodu zaupnikov SLS minister že-leznic oštro zalete! v napredne po-slance zasedenega ozemlja, očitajoč jim nečedne obogatitve ta egoizem. Pri pregleda govora g. dr. Korošca ▼ »Slovencu« našel sem sledeči pasus: »Ml smo mirno gledali, ko so se ti zastopnikf naših bratov v zasede-nem ozemtju potili no belgrajski kaldrmi za minljivo dobrino svojih Jastnih žepov.« Jasno je. da Je to izrečeno tako dvoumno. da ie mogoče razumeti te besede tako. kot jih tol maci »Jugoslavija«. Zato izjavljam, kar se tiče moje osebe, sledeče: Mo-ie življenje Je bilo vedno, tako v Gorici, kot sedaj na Kraniskem, od-prta knjiga; o moiih skromnih pre-moženjsklh razmerah se te takisto prav lahko informirati. O. Korošcu morđa ni znano, da serr. iaz z rodbino med vojno izgiibil večji del svo Jega, težko pridobljeneca imetja; da sem v naSl državi sele pred najkraj-3fm časom dobil skromen lokal za odvetniško pfsarno in da je baš za-me zivffenife že mnosro let težko. Kar se tiče svojega delovanja v Beograda, mislim, da :em DOŠteno vršil svojo posfaniško dolftiost! Če pa ie morda g. dr. Korošec mislil meni očitati »nečedne obosratftve ali ejroi-zem«, prosfm 'asnc besede, kcr se sodbe v nobenem po?Iedn ne bojfm! — Dr. Dinko Puc, narodni posTanec. =« Zanpen shod SLS v LfnMfafri. VCeraj dopoldne se ie vršilo zboro-vanje zaupnikov SLS iz ćele Slovenije. Zborovanja so se udeležili m?-nfstr! dr. KoroSec. dr. Jankovič in Roškar. poslanci Jugoslov. kluba in zastoptilka Hrvatske pučke stranks đr. Šfmrak in Barfč, predsednik de-želne vlade dr. Prejc in Doverjeniki. Zborovanju Je predsedoval dr. Ko-r o š e c, ki je ooroča! o notram'em in zttnanjem položaju države ter o raz-merju SLS do drugfrt strank. O vpra-šanfu naših državnih met te izvajal: Demobflfzaciia naše vofske dokazuje upanje vlade, da se bode vpraša-nfe naših mcj *eši1o sporazumno. .Nočemo vojne, čeravno bf bili zanio bolj usposobljeni kakor sosedne đr-Žave, ne fzvzemS! Ttalile; hoćemo mir, k! bo tralen Ie. ako bo slonel na na-ČeJm pravice *n medseboinega spo-Stovanja. Dane« treba samo nanovo povđailatf, đfc ostanemo zvest! naSfm bratom na Easetienem ozemljfr. Tf na$f bratfe nam ostanejo katcor ne-vesta, na katero misli ženin vsak dan in po katero prfde. kadar ho do-mače ogn$35e tr'đno dograjeno. "Z ozfrom na strankarskt boi je obsođfl taktiko slovenskih demokratov, od-trgafi SLS dđ srbijanskih strank. SLS je stranka reda in se bo borila proti vsem destruktivnim strankam. Dr. M o h o r i 3 }e poroča! o srranki-nih političnih smernicah. SLS stoj? odločno za edinstveno državo, v fn-tereso eđlnstva in dobre oprave in '% OKiran na razlfčni zgodovinsld razvoj, razllčno -knltnrno stanle fn raz-lične gospodarske predpoeoie pa za-hteva. da se pusti zemljopisno, kulturno in irospodarsko enotnim pokra-Ifnam državi potrebna samouprava z Tastirimi ljudskimi zastori. Kar je zn okrepitev države potrebno, mora pa biti skupna Tajnik dr. Kulovec ie poroča! o organizaciji SLS. Stranka stoji na staliSču vzajemnostf stanov m organizira somišljenike v stanov-skopoiittčnih orntrizacitah. V naj-bližnjem času se bo SLS tuđi formel-no spojila s Hrvatsko pučko stranko v pučko stranko z edinstvenim vodstvom. Poslanec Brodar je poročal o gospodarskem programu stranke. Stranka je za progresivni davčni sistem, Zadru žništvo ie eno glavnih opor delavnega ljudstva, zato mora država zadntfništvo podoirati. Izvoz poljedelskih pridelkov mora dobiti fzključno zadružništvo v roke. Zbor je vse resoluciie r»olitično-pro-gramatičnega, socialnopolitičnega in organizacijskega odseka sprejel so-glasno; soglasno se je izrekel za žensko volilno pravico, za zborovalno svobodo, za ust^novitev kmetijskih in delavskih komor, za participacijo ushižbencev industrijskih podjetij na dohodkth in soudeležbi pri upravi industrijskih oodjetij; za socializaciK) premogo\Tiikov, rudnikov in plav-žev tn za nvedbo sp!ošnesra sociaine-ga zavarovanja. Zbor je zaključi! protestno resolucijo proti italijan-skemu imperializmu. Za načelnika stranke je bil "zvotjen dr. Ko rose c, za podnačelnika profesor Bo- i gumi! Remec, poverienik xa nofra-nje zadeve. Zborovanie ie trajalo od 10. dopoldne do po! 2. ponoldne. Po-poldne so se vršili občni zbori Jugo-slovenske kmeoke zveze. delavske zveze in itigoslovenske obrtne zveze. - Kako r>i§eio naši klerk' 't! Tsti v Amerlki?« ^Amerikanski Slovence* z dne 1?. marca t. 1. piše: »Ali dokler se naš narod bega -~od vlado Karad^orževičev. sodim ;:i7 po svoji skromni misli, da ne bo ve-??ko prida. Mnosi pravilo, da ie ?e slabše krrt je bilo nod >>Francelj-nonv. Zdaj pravilo, da 7ii>fraio tam cerove, ^a^io^^no fn dr»ifr^ takc zavode, kar je dokaz, da tam ni nikak-$ne svobode. ■ Kdo ]ivi\ interes na tem, da se na tako brezvesten način bega.io naši Imdje v Ameriki? Kdo je izlete! to srrdo laž? Gotovo je, da si američki roj^';i nfso izinislili sami te laži. marver, da so \o dobili iz domovine. Kdo je bi! n.iih informator? = ObčfnsVe voiltve na ffrvat-slretn. Svoje časno .smr> že noročali, da Je demokratska stranka Izvoje->ra1a sifajno zrnato v varaždinskern in novomarofskem okralu. V varaž-dinskem okraju je izvoljenih 94 demokratov. 5 sociialistov. 18 kleri-kalcev. 5 Frankovcev. 6 Radičev-cev, S .Majr^ičevcev, 3 ?idje in 13 nevtrafnih. V občini Novi Marof so si demokrati priborili absolutno većino. Ta okraj Je ni! do^eda? v rokah Frankovcev. V ončini Bre^nfci so bf-li iz voljen! snmi demokrati. V Varaž-! dfnskih toolicah so bili zvoljcni samo demokrati in sociiallsti, takisto tucfi v Gornji Rifeki. V celem novo-marofskem okravi fe bilo izvoljenih 56 demokratova, 27 sociialistov, 2 kle-rikaTca. od hr\*atske zateđnice pa — nobeden. V Klanicu so bili izvoljeni demokrati, klerikalci so dobili samo en mandat. V Ludbreškem okraću, ki je bi! sedaj v rokah Radičevcev, so demokrati izvojevali lene uspehe. Zmajrali so v Litdbreeu in v Marti-jancu. Tuđi v Maniševcu so demokrati dobili uri volitvah relativno večino. V Požegi ie bil isvoljen za župana demokrat Stieoan Kovače-vifi. = Plebfscft v Crn! sorl? DunaJ-ski kor. urad poroča: Londonska konferenca ie sklenfla. na.i Crna ?ora z ljudskim glasovanjem odločt, ali hoče ostati samostojna ali pa se združiti z Jujroslaviio. Vest je brez dvoma tendenciozna, sai londonska konferenca sedaj sploh ne zaseda. stavonoša z zastava ki nosi na eni strani češki, na drugi jugoslov. grb. Ob zastavi stoji minlster narodne obrane V. Klofač, naS davni znanec fn prijatelj. Kolodvor je poln ljudstva. Minister Klofač nas pozdravi kot bivši žurnalist in kot sedanji vojni minister Zahvaljuje se Bran. Nušić. Se par srčnih pozdravov in vlak hiti naprej proti PragL Ko se človek bliža Fragi, ga obhajajo vselej prijetna čustva poln a lepih spominov in radostnega priča-kovanja. Najprej se pokažejo veli-častni Vinogradi s svojimi visokimi novimi bišami, Vršovice, Nusle. predor — in že smo na Wflsonovem kolodvoru. Peron je poln občinstva, dasi je bilo treba imeti za prtstop posebno vstopnica Oodba igra, vse se pozdravlja. Tu najdemo svoje stare znance in prijatelje. V poseb-netn salonu nas pozdravi praSki župan dr. Baxa, zastopnik vlade in ministrstva. naš poslanik minister Hribar L dr. V našem imenu govori Mil. Marianović lep govor o našem poslanstvu. Sredi navdušene mno-Žice odhajamo ven« pred kolodvorom je široka množica Oudstva. Praga ma sprejemati m pozdravlM-tL Vstopimo v avtomobile bi se vozimo počasi med pozdravljajočo mnofico skozi Vaclavskl Trg v hotel »Zlata bosa«. Na ćeli poti stale PHii v. ynmk m puuravjoepk rap je ostala zvesta sebi in nam, V tem se ni nič izpremenila. Tuđi slovan-sko lipo pred hotelom so okrasiii s slovanskimi trikolorami. Spominja-mo se majskih dni I. 1918. Oostje iz-stopajo in odhajajo v hotel Kino ffl-mira. Dve uri na to smo bili v biografu *Lucerni«, kjer smo videli na fflmu najvažnejše dogodke iz zadnje češke zgodovine: trikraljevska deklaracija 1. 1918. —, prisega češko-jugoslovanska dne 13. aprila 1918. — majske slavnosti Nar. divadla dne 16. maja 1918. — Češki legijonarji v Sibiriji — proklamacija češke republike v Franci}!, — defiliranje češke vojske v Parizu — odhod na fronto — dan svobode dne 28. oktobra 1918. — vrnltev preds. Masarvka ▼ domovino. — Veličastni so vsi t) spomini, ki so §11 v slikah pred namt velikanska sila leži v teh dogođkih: vse to je moge! dokazati samo narod, ki je neskončno ljubi! domovino m svobodo. i Na koncu smo videli na Ufam ' sami sebe — vse današnje sprejetne od Cmunta do Prage In smo pri tem j imeli priliko občadovatl umost ta popolnost češke kfnotehnflce. Odhajaii smo v hotel utrujenf od vtisov prvega dne h vendar wmo sedeH ie dolgo no večerfl ta smo se pogovarfali z naifani zauef ie časov našega skupneta boia. kako Je pd 0 1= Madžari toda ireetedslit V Segedinu so ustanovili madžarsko ligo. Na ustanovnetn zborovanju je govoril madžarski pisateh Ferencz Herczog in izjavil med drugim tuđi tole: ^Pravila madžarske lige terec-no prepovedujejo. da bi se člani bavili z zunanjo in notranjo politiko. Naš cilj je kultura in humaniteta. Ako pa je iredentizem to. da bi se morali sprijazniti s krvavim posmehom, z vnebopijočo krivico, ki jo je svet zagreši! nad tisočletnim kraljestvom Svetega Štefana. Dotem seveda, po-tem smo iredentisti! Mi pravimo, dokler bo samo jedna madžarska vas .v tujih rokah. bo vsak Madžar, bo vsako madžarsko dete — iredentist.« — Madžarom, ki so tisočletja držali v okovih deset in vec milijonov tujih narodnosti, tuđi iredentizem ne bo pomagal, da bi zopet mogli staviti stari — madžarski globus. — Frankovci v Budimpešti. Za-greb. 7. aprila. »Rijeć SMS« prina-ša danes poročilo iz Budimpešte, da se je tamkaj naselil štab frankovcev, ki deluiejo na to, da bi se vrnili čaši Habsburžanov. Dr. Frank, Gai-ardi, bivši major Stipetić in bivši po-ročnik Balenović delajo skupno z madžarskimi protirevolucijonarji. Namen te propagande je* da se spravi bivšega kralja Karla zopet na madžarski prestol, nato pa prične revolucijonarno gibanje v Jugoslaviji, bodisi na podlagi separatističnega ali pa komtinističnega programa. Med italijanskimi nasprotniki naše države in med frankovci posreduje xnani izdajalec dr. Sachs. Ta fran- Ikovski odbor si je nadel ime »iugo-rlovenski komite v Budimpešti« in dobiva notrebna sredstva tako iz Madžarske, kakor tuđi !z Ttalije. = Prehranievalne težave na Reki. Zagreb, 7. aprila. Današnja Domovina poroča s Sušaka: Na Reki vlada velika dragmja in pomanjkanje živil. D' Annunzio skuša z dolgoveznimi članki potolažiti svoje besne ardite. Med prebivaJ-stvom vlada veliko razburjenje in nezadovoljnost. Govori se, da name-rava D* Annunzio okupirati Sušak in del Istre ter proglasiti ćelo to po-dročje za samostojno republika Na ta način hoče D* Annunzijo ustanoviti samostojno državico, o kateri se je že toliko srovonio in pisarilo in bi stala ta državica pod suvereniteto I Italije. = Kako se nasorarja pred* sednlk čeho - slovaške republike? Ministrsk! svet čeho - slovaške re- I publike je v sporazumu s predsed-nikovo pisarno določil v svoji seji z dne 23. marca, kako se naj nago-varja predsednik čeho - slovaške republike. Te doloČbe se glase: 1. Splošni nagovor, ki se ga naj rabi rudi v dopisih, se glasi: »Oospod prezident.« 2. Adresa za pisma !n dopise bodi: »Gospod prezident čeho - slovaške republike T. G. Ma-saryk.« 3. Pri slavnostnih priredit-vah, kadar nagovarja predsednika bodisi predsednik parlamenta kot predstavitelj vsega naroda ali min!-strski predsednik v Imenu vlade, je treba nagovoriti predsednika tako Ie: »Naš gospod prezident!« — Te določbe ne veljajo za mednarodne in diplomatske stike, pri čemer Ie navada, da se nagovarja prezidenta republike z naslovi, ki v državi nišo običajni. = Bolgariia ponuja zrezo Italiji. Beogradska »Politika« objavlja tole pismo, ki ga Ie Msal bolsrarski ministrski predsednik Stamboll«!ri predsedniku itaiijanskega ministr-skega kabineta Nlttiju. Pismo se glasi dobesedno takole: »Kraljevina Bolgarija. Predsednik ministrskega sveta Nr. 546. Strogo zaupno. V Sofiji, dne 23. januarja 1920. Gospod predsednik, bolgarska vlada sprem-lja z živim zanimanjem razvoj jadranske krize in si usoja zagotavlja-ti kralj, vlado, da uživa Italija v ?e-loti vse simpatije bolgarskega naroda. Ne gojimo nobene mržnje !n nimamo nobene misli na napad in revanžo proti svojim sosedom, vendar pa si stavi bolgarska vlada vpra-šanje, da-li ne nuđijo splosna situacija in obstoječe komplikacije v sedanjem hipu dovolj ugoden teren, da se vzpostavl sporazum med Soti-jo in Rimom, ftalijanska vlada gotovo ve, da je Bolgarska, primorana na nepopularno In bedasto vojno, ipak obranila za italijanski narod čustva globokega ta stvarnega prijateljstva, glede katerega bi bolgai1-ska vlada želda, da se ga na točeći način definira. Ako hoče italljanska vlada, da uvažuje pomoč, ki W jo mogla nuditi Botearija, ki je sicer premagana, toda ne eslaMJem In kl zasleduje eden edhd cOJ, da si zasi-gara za bodočnost simpatije velfke-ga jadranskega naroda, bf bolgarsM Inmrođ s ponosom in radostjo sprejel stvarno »bllfanje, ki bi naj stonelo I na Se đotočenem temefin In na Izpo- I potajamli obvezah. Raceo ten Je lahko nelzvesrnost o splošni situaciji tuđi proti njeni volji povzročila res-ne spremembe v dispozicijah, ki so bile sprejete v Versaillesu in v Neuillu in da bi prav te neverjetnosti lahko tvorile samo bazo zbližanja. ki ga predlagam jaz kraljevski italijanski vladi v imenu bolgarske vlade in v trenutku, ko je diskusija o ja-dranskem vprašanju prikipela do takšnega vrhunca, da se lahko iz nje-razvije oborožen konflikt. Bolgarski vladi je ležeče na tem, da ponovno ugotovi, da nima v mislih, da bi iska-!a v teh možnostih elemente za revanžo, ki jo rudi ona formalno ob-soja. Pri vsern tem bo italijanska vlada dobro ra^umela, da bi bolgarska politika in naj si je Se tako podčinjena mučnim obvezam, naloženim ji v Nouflhi, ne smela dovoOH m đl~ bi riskirala težko odgovornost pre* narodom In zgodovino, da U Jo pre* hiteli dogodki, katerih ona ol ton* la. Za h te vam torej od ltaWansk» vlade, da otvori razpravo, katere cltfH bi bil, zaključak zvezne pogodbe med Italijo in Bolgarsko in prizna, vam kraljevski vladi pravico, da: presodi tako oportunost sedanjega; momenta, kakor tuđi važnost fakta. samega za sedanjost in bodočnost«: — Ako je ta dokument, ki ga objavlja »Politika», avtentičen, o čeme*, pa nimamo povoda dvomiti, je Bol-garska Italiji formalno ponudila; zvezo. Da-li se je ta zveza sklonila,! to doslej še ni znano. Zdi pa se, đa; so Italijani z obema rokama pograbili boigarsko ponudbo. Telefonska In brzofauna pornCHa. AVSTRUSKO - ŠVICARSKI KONFLIKT? LDU Dunaj, 7. aprila. (DKL) Sakor poroča jo listi, je bilo včeraj v Neunkirchenu in okolici aretiranih sedem oseb radi napada na švicar- | skega tovarniškega ravnatelja Zweifela. Aretirance so izročili du-najskemu deželnemu sodišču. Kakor poroča »Neue freie Presse«, so vsled tega delavci zapustili tovarne in Šli v velikem demonstracijskem izprevodu k okrajnemu glavarstvu in mestni hišL Deputacija demon- i strantov je zahtevala pri županu in i ekrajnem glavarju, da se morajo aretiranci takoj izpustiti. Oba sta izjavila, da jima ni mogoče izpolniti te zahteve. Nato je bil na glavnem trgu shod, ki je sklenil, poslati na Dunaj deputacijo, da zahteva izpu-stitev aretirancev. Deputacija je že odpotovala na Dunaj. Ljudje se na cestah še vedno zbirajo. LDU Danaj, 7. aprila. (CTU) švicarska vlada je vnoviČ intervenirala pri avstrijski vladi radi do-godkov v Neunkirchenu in grozila z •represalijami, ako se krivci ne bodo kaznovali. socualistiCni kongres v BRUSLJU. LDU. Đntsefi /6. aprila. (DKU.) Socialistični kongres v Bruslju je bil včeraj dokončan. Glavni predmeti debate so bili: 24urni počitek dne 1. maja, zadržanje napram uiternacio-nali in udeležitev socvalistične stranke pri vladi. Glede internacionale je Huvsmans priporočal vzdržanje druge internacionale, zgrajene na podlagi demokracije. Kongres je pritegrnil temu mnenju in se je izjavil proti diktaturi pro-letariata. Naposled je bil s 1324 glasovi proti 330 glasovom spreiet dnevni red, ki dovoljafe načelno udeležitev socialistov pri vladi s pogojem, da se uresniči natač-no določen program soclalnih refortn tekom sedanjih zasedanj. Z veliko večino je bil sprejet tuđi dnevni red, po katerem se udeleži kongresa v Ženevi behrfjska delavska stranka. AVSTRIJSKI KANCELAR V RIMU. LDU. Rta, 7. anrila. (DKU.) Agenzia Stefani pofroča: I>ržavni kancelar dr, Renner je $ svojim spremstvom dbspel semkaj. Na kolodvoru so jih pričakovaii minastrski predsednik Nitti, ministra Ferraris m Nava in državni podtainik zunanje-ga ministrstva Sforza. Dr. Renner in Nitti sta se pozdravila s kratkim pri-srčnfrn nagovorom, nakar je odSet dr. Renner s svolfrn sjvremetvom v svo! hotel. FRANCOSK1 POHOD V NEMČIJO. LDU Mainx, 7. aprila. (DKU) Agence Havas poroča: Francoske čete so davi zasedle Homburg. LDU Parte, 7. aprila. (DKU — Agence Havas.) Nemški opravnik dr. Maver je predložil ministrske-imi predsedniku Millerandu noto, ki se tiče zasedbe Frankfurta. Mille-rand bo popolđne na seji konferen-ce poslanikov poročal o odgovoru, ki ga namerava dati nemSkemu opravniku. LDU Berolln, 7. aprila. (DKU) Wolffov urad javlja: General Nol-let je kot predsednik mednarodne vojaške kontrolne komisije izročil nemški vladi noto, s katero jemlje v vednost, da se raspuste prosto-voljci državne brambe In v kateri lzjavlja, da bramba prebivalstva ni več dovoUena, naj bo njena vloga pri vzdržavanju mini v notranjosd kakr$nakoli, ker njena oborožba^ razdetitev in jakost nesporno po-spefeie mobilizacijo, ki Je po mirovni pogodbi prepovedana, in dalje, ker so brambe prebivalstva v na-sprotju z določbanri členov 1^1, 166, 175, 177 in 178 mirovne pogodbe. Nota pravi dalje, da Je 10. april 1920 skrafnf rok za tevifitev odlo&e z dne 1. decembra 1919. LDU Em*» 7. aprila. (DKU) (Včeraj so prišle vjnesto samo ba- tttiis đftovM hcMih^ dafl pt m \4corakale vse druge čete, ne da bf 'se bili pripetili kaki posebni but izgredi resnejši. LDU Berolin, 7. aprila. flDKUV" >Vossische Zeitungc javlja iz Rima: V Londonu bivajoči minister za stt-nanje posle Scialoja je bil pozvan, naj franeoskega ministerljalnega t ravnatelja Paleologua obvestL da' Italija ne odobrava franeoskega na-stopanja proti Nemčijt ker je nr^-' citev ruhrskib zapletljajev nemSkal notranja stvar. Zagotavlja se, daj bosta Italija in Anglija nasiopale ▼" i6tem smislu. , LDU Berofln, 7. aprila. (DKU)' »Deutsche AHg. Zeitg.« javlja te Lu-gana: Italijanska javnost hi časo-j pisje se ne strinjata s francoski/ji prodiranjem. Vodilni Guitelji o$ od belgijske vlade se ne pričaJcnJe, da bi brez pridrika soglašala t frati-^ coskfm sklepom. PONAREJALCI CEHO - SLOVA- ŠKffl BANKOVCEV. LDU Berolin, 7. aprila. (DRU), Berlinski kriminalni policiji se !*i posrećilo odkriti tiskamo, ki je potf narejala kolke za čeho - slovaške bankovce. Stirje glavni krivci so biM | aretiranf. ZAPADNA MADŽARSKA. LDU. Dunaf 7. aprila. fCTU.>? Državni kancelar dr. Renner je đe-j Jal. preden je odpotoval v Rim, da m] zapadna Madžarska v petih *ednft priklopi Avstriji. Iz naie hraljeotafi. Inspektor topoiitva. 25a mspek-torja topništva je Imenovan genen^j Svetlslav Matić, dosedaml pO^Mnflr savske divizijske oblasti. Nov? vofaiki povel^W. »TribtJ-na« poroča: Podpisan je vltaf, s ka-rerim je imenovan za poveOnika fco>i sovske divizijske oblasn DoOcondfti Gjorgje Josipović, za povelinlka Tarr^ darske divizijske oblasti &nenl) Dragomtr Milojevič, 7a poveljnflca| moravske divizijske oblasti poOcoV-i nik Dušan Popović, asa DOveUnflp*' savske divizijske obfastfi ffeneval M lan Tučakovič, dosedanj! vjgaftf flrfb-§e v Soflfi. Istočasno |e bfl podprtiii ukaz; ? katerim so toenovani vdr močnfki povennikonr đtvifUakJii ot>W; sti tor poveljflftl pehotnfh btigm. LDU. Tribuna« porote: 2Sa iKivdU^j ka 4. »mfjske ojMasfi ft tmenoMp] general Mio« Vasfe. đoced^JI :jm veSnJk 3. armi|e v Skopto.„gfcjifc veQ^ha 3. armijske oblas4iJ6 ittMBMtf ran fflenerel Mirko Milo^vD^fc,;jj^ sechutH pomoćnik povelJnnia^.arnlO ske ojjlas^. DosedaaH mrm&a$t& a^rtn^ke oblasti ^^^^Jm kovK j© stavljen n^ taspolofte^^ vojnemti ministru. Ta i&Kmnmiim se Je izvršila ^kd bdhm gSSSP JaiftovKSa^ m ^ _^_ . .^ Sprefni fVMfnl csMHD ▼ iHPi TOfska Podpisan )e uka*. s tatfeMpi Je sprejetih 400 Uvidi «vetit)H>#-l skih rezervnih častnikov v JogDitt^ vensko vojsko. Vsled ton M IMBP vrSH pozivi teh častaftnv: m M Stran 4. __________________________~^_______________ .SLOVENSKI NAROD«, dm ft* aprila 19». «ev. 8a — Albanska ntcdaJla. Prestolo naslednik regent Aleksander Je pod-pfsal ukaz, s katerim te ustanavlja albanska medajla, s katero bodo odlikovani vsi oni, ki so udeležili straš-nega umika preko Albaniie leta 1915. Za razllko od drugih odlikovani se bo ta svetinja nosila na desni strani prs in na vsaki obleki. — Maksimir ¥ Zagreba prodan* Znano zagrebško ŠetaliSče Maksimir, ki je last zagrebškega nadškofa, je kupila država. Država zgradi v Maksimiru več poslopiJ. ki so po- trebna sa gospodarsko visoko lota. Pocrsb msksca gtatrali v Ba* gradu. Truplo rusketra generala Aleksijeva je prepeljala njegova rodbina iz Krima v Beograd in Je bilo včeraj svečano prepeljano s kolodvora z veliko častio. Pogreb se te vršil ob 3. popoldne tn se ga je ude-ležil osebno sam regent prestolona« slednik Aleksandar. Bili so prisotni tuđi zastopniki vlade, niska kolonija, častniSki zbor in voialtvo, kl |e izkazalo pokojniku zadnjo čast ——— ♦ -^— neadrelenai dmnonlnfl. — Velika noč t zasedenem o/emlju. Na velikonočno nedeljo zvečer so peli ajdovskl fantje v ka-varnl slovenske pesmi. Navzoči ita-lijanski častniki so takoj odšli iz ka-varne ter kmalu nato pripeljali s seboj ćelo četo vojakov. Fantje so takoj mirno odšli. Na cesti so kara-binjerji tri vlovili, jih vklenili ter odpeljali v zapor, kjer so jih vkle-njene s puškinimi kopiti nabili. — Kako se vozfjo t zasedenem ozemlju! Na velikonoČni po-nedeljek je bi! ples na Petergalov-šu pri Ajdovščini. Ko je vlak Iz Gotice v Ajdovščino prlvozil mimo, se je nakrat ustavi!. Strojevodja In kondukterjl so IzstopIU ter šli v go-stllno. Sele čez kake dobre pol ure ie vlak nadaljeval svojo vožnjo. — Razmere v Zadru. Iz Zadra poročajo: Z ozirom na skoraišnjo fešitev jadranskegra vprašanja ie uradna Italija, izvzemši guvernerja MHla, podvzela posebne korake. Po-slednje dni ie priše! semkai kot voja-ški poveljnik general Spiller. General je zelo strog in resen. Hite! je razpustiti dobrovoljski zbor, kar mu je ponekođ tuđi uspelo. Ta dogodek Je imel za posledico demonstracije. Ko je bil general predsnočnjim v jdedišču, so začeli demonstrirati, tako da Je Spiller moral oditi. Dobrovoljci so mu zapretili, da mu z bom-bami razstrelijo hišo. Zaradi tega čuvajo poslopje dan In noČ. Med rednim vojaštvom in občinstvom je razmerje zelo napeto. — Cav. Vflla - Santa se je ime-noval prvi crvflni komisar v Pulju, ki je zapustil pred kratkim svoje mesto. Ob njegovem odhodu so mu izročHI župani puljskega okraja zlato kolajno »v hvaležen spomln na njegovo delovanje«. Župani so storl-li to na pritisk vladnih faktorjev. Ca-valiere ni zapusti! za seboj nobenih dobrih spotninov, marveč samo slabe. Zato je zlata kolajna prava ironija. Postopanje vladnfh funkdjonar-jev je vsepovsodi tako, da Igzlva občno nezadovoljnost tud! med Ita-lijani. med katerfmi so titdi Ijudje, kl vidiio. kako Pu!j propada in kaka usoda ga caka. Villa - Santa je odnese! s seboj zlato soominsko kolajno, pusti! pa v puljskem okraju lako-to. sološno pomanjkanje dela in kar je bilo dobrega đrevja. je zapadlo pod niesrovim službovanjem i talijanski sekiri — Otrok z Reke ne narafo v Irafllo. Z Reke so hoteli poslati več otrok v Italijo. da bi se tam najedll. Ali italijfanska vlada Uh Je kratkoma-Io odk!onila. č>s\ v Ttafiii sami otroc! stradajo. za jroste pa irnajo dunavske otroke, za katere so obrezani crosto-lftibno skrbeti. Vad!e?nfrn Pecanom so poslali iz Ttallfe prepoved za dovoz otrok. Strasno ogorčenje med reskim! Ttalijanašt. če5, tuie otroke redi Italifa. »bambinl fiumanl affa-matfc so bili pa zavrnieni. Poslali so na visoka mesta proteste, katerim se tam smejejo. AH so rešk! Ttalijanašl res tako malo ori nameti, da ne spoznavalo, da hoče Italija, ako dobi Reko. ubiti domače prebivalstvo in io kolonizirati s pristnim italijanskim življenjem? Protestni shocl linblianshe akademske omladine. V sređo, 7. t hl ob 6. popoldne se je vršil pred Mestnim domom protestni shod ljubljanske akademske omladine, katerega se je poleg dijaštva udeležilo mnogobrojno tuđi ljubljansko meščanstvo vseh slojev. Za predsednika zborovanja je bil Iz-voljen akademik g. Kolar, ki je p<-zdravil navzoče, posebno pa mnogobrojno zbrano delavstvo. Nato je govoril akademik g. Fakln, ki je v svojem govoru očrtal bedno stanje jugoslovenskih akademikov v tujlnl, »lasti na Dunaju in v Pragi, trdeč, da je kriva vlada tem neznosnim razmeram, ker dijakov iz naše domovine v tujini gmotno ne podpira tako, kakor bi morala in da s prepo-vedjo izvoza živi! za dijake, ki Studiralo izven naše kraljevine, onemo-sočuje nadallni Studij. Zavračal Je trditev, da je tuđi dijaStvo korumpirano in da Je preko dovoljene me-re izvažalo živila iz naSe države ter podprl svoje trditve z navedbo sta-čajev, ki so se mogrll dojrnatl in kjer je ćelo vlada potom poslaništva §či-tfla verižnike. — Za njim je govori! g. Oolouh, kl Je pozdravit zboroval-ce v imenu delavske socijalistične stranke, izjavljal solidarnost delav-stva z zahtevaml Jugosiovenske akademske omladine ter ji očita! njen idealizem v dveh slučajih, ko so namreč prosili dijaki za dovolje* nje Izvoza 50 kg živil, mesto da bi zahtevali izvoznice za ćele vagone, ker je vlada šla verižnikom, ki so izvažali na stotine vagonov tn delali milijonske dobičke, na roko, med-tem ko odklanja dijakom dovolienje za izvoz par kilogramov 2ivif za lastne potrebe. Kot drusro Je očital g. Oolouh dijakom idealizem, ker !e-tl ne mislijo več tako, kakor se je mislilo pred 30. leti in kakor mislijo se-danje vlade ter pel zopet slavospeve revoluciji v Rusiji. — Končno je $ro-voril Se neki akademik o vesteh, kl krožijo po Ljubljani glede reSitve re-škega vprašanja na ta način, da Je naša vlada v Beogradu že pristala na to, da dobe Reko Italijani, naša kraljevina pa naj bi dobila v zame-no Skader. Proti tej nameri vlade Je kar najodločneje protestiral in so mu zborovald pritrjevali. — Končno so bile prečitane tozadevne resolucije, za katere pa ni prišlo do glasovanja, ker so navzoči komunisti pod vodstvom inženirja g. Oustinčiča odloč-no odkianjali sprejetje vsake resolucije. Vsled tega je priSlo do daljlih prepirov in da takega nesoglasja, da je konca! cei shod v disharmoniju kar pač nlkakor ni v Interesu stvari na$e Jugoslovenske akademske omladine. Narodno oosnodarstoo. — Bg Porttanlo UrHov Is Italije v ta- tkao. Ravnateljstvo tuzlanskih državnih železnic ie zviialo tarife za direktni promet $ tujlno in slccr se bode pobtralo sa rsako poSIljatev pristojbina 0.50 llr, ražen te^a 100 odst. pribitek k doseđan]! tran-si>ortni pristojblnl in končno 40 odst pribitek k ,davkn na transportne pristolbtae, — ng Statistika bombažne Indoatrtle, Pred svetovno vojno Je bilo v posameznfh driavah sledeče število vret«n t predilnl-cah in steer: Anslelko 59317.187, Zdni£e-ne države 32,2Z7.84a Nemčlla iaiO.872, Rusija 7,665.664, Frandja 7,400.000, Indija e,596.862. Avstro - O«nka 4,9413», Italija 4,582.000. Japonsko 2^AS7B. Drute dria-ve so Stele pod 2 mOlJoni vreten, Vtled vojne se Ie sltnadja precel spremenlla. Pusiia Je tefflbna naiboll razviti Industrijalizirao! de! na Poljsko drfavo, NemCfla Izdubila na Clzaikem okros 1^ mlHlonor ▼tetent kt prlpadelo PrancfH. V Zdrrfenfc driavah, Indiji In na Japonsktm pa ae |e tekstilna fndnstrl|a med vojno teto ratW-rta. Od Wvfe Avstril« pripade okroc 73 odst. na CehoslovaSko, kl Ima 87 ptedltnic 3 3^65000 vretenl. SloT«nl|a tona 3 predtt-nice in slcar v TrtiCu, U )t last tvrdite Oassner & danamann In v Utm tor Pr«-boldn t Sav*ni»H đolml. kf sta laH da»n*-VK* orno* dtvhi svimpajn wwa i K:an)sU meti na Hrvatska« velika predn-nfea v DagaresL — ng C«ae «ftt«Be ■■ Caawjatpya Saća. Za notranH promet na Cahoalova-Jkem Je trfovsko minlstrstvo dovolOo sla-deče cene: za producente, tovarne drnib »HeMoa« ta »Solo« ter centralo ia prodalo uilgatic na Slovafkatn osnovna cena U (ettoslov. krao za 100 IkafIfc na Ceikcm in 14 na SfovaSkam. Trgovcem ae dovoB pribitek 4 krom sa 100 ikatljlc, 4al|« aa plača od nHh 2 krena davka to 6 kron de* lef driave na dobiara tovarea: toka da prida koočnm prodajna cena na J4 kros m 100 komadov. Za Izros tt racjnm ***** tevogna cena, nm kttorl ptiHdnlrt đrteft. giapniMka). Po definitivni atotlstfki nwnv nit tnovfne Cenoalovalke sa prvo pol-lelje 1919 so WH rewđtotl promgto tjpoam-mesntml državaml afedeA: Mt prrani n«v atn atofl Avstrtja, v katoro m > ******* Wi*6 mOHonov, to nyoiWo in *kj*> inWio> pov kron cwKiarovaaMn. A»wvwni snnna sn CeMovnfto 90M mlHlonov bp. * diugeni mestu stofl NemOIn« ▼ nninio w |e tevndlo ta 171 mffflonov to lutpm Ufalo te n|€ «a 144*1 nr ča»qai *tm. Ha tratftflt stn|l • tretla aowoini JWanw» nmnv rt* Poljska s HNK mtlllfinfl tovesn to tM Pnlt|IMOV IfvHi I^ Wffww ^^^mm ^m ^^ ^^_^_ ^a^^a^^M^^^M ^ ^ta ^^nn^^^^v ni^Ha Hfe aoral nnni vbmm ^^m ^m^^^^m ^ršMnm^ aktivno Mteneo. Hnancotoo to trgovati pro-nwt Caike s naJtoi kraJJaaivoni aktive« aa nas. live« Ceikc k nam Ja v tem pol* Jetju ntlal 54^ miHJoa^v to ovog od nas, medtam ras«n rod ta snrovto predvsesi prehrana, pa 8M mflilonov. šm boli pasivan )• sa Caiko promet a Italllo, kantor Je eksnorttrala ta 497 mlttjonov ta fanpor-tlrala 148*1 mllllonov kron. Dal)« 1« pasivan saldo ta Caiko v prometa t ivico 129* mllljonov, i Nizozemsko 17*8» s Svodsko 33*8 miltlonov, s AngHJo U 5 ta • Zdrntadmi drtavaml 9»i ninUtOv «•» | ki on. Celotno stoji total proti tarvoa* 1432^)7 nUlJonov ttvoc 1010*3 mllljone, to-rt4 znala pastom 877* mllljonov Cs. ki on. V tem ni obsaien promet na kom-peatacljske pogođb«. Po posameinlk pradmetih Je tnaial Uvoz v odstotkUi *a sladkor 19 odst, zattso ta ieksarsld izdel-ki U odst. sadi« 9 odst, papir ta papirnih ltdclkov 6 odst, stekla 5% odst, kemlcnih snovi 5 odst, votaenlh Itdelkov 4 odst.. les« 4 odst, laneneca blaga 3 odst, pijač 3 odst, konfekcije 2tt odst, lesenlh lzdel-kov IH odst ta nilgallc 1% odst . Dnevne oestl. V Liubliani. 8. aorila 1920. — Kom »• ume ođnov«dati stanovanje? Vlada Ie soreiela to-le naredbo: Stanovanjska oblast srne od* povedatl za stanovania vporabne prostore v tujl hišl: 1.) osefeam, kl Imalo dokazano nad 1,000.000 K pre-moženia; 2.) uslužbencem zasebnih ta- !n tnozemskih denarnih zavodov, zavarovalnlh družb In večflh gospodarskih pod|e4i| 9Ploh brez or\r* na njihovo premoženle; 3.) Inozenskfm zavarovatnhn dntžbam. Inoremskrm denamim zavodom hi hiozenisVIm gospodarskim podletiem soloh. Naredba nima namena odpraviti zgoraj Imenovanih oseb. zlastt aslužbencev gospodarskih in denarnih zavodov iz mesta njihovega službovanja, ampak tinn namen na Indirektan način prl-sRlti premožne zasebnlke in pa go-spoence ootrebne st?mo-▼anHV^ !»*$». Naredba sama obsega vef dfMočb v varstvo ysltifb<»?icev denarn!ri !n gospodarskih 7" Adov, tako da Istf ne bodo trpe* nlkake Škode, če bodo zavodi pokucali dobro voljo de!atf po lntenclfab naredbe — PnnofUo mestne obdne fhib-flanske. Mestn! občln! lfub!1anski Je vlada dovolila, da nateme noso^Ho do najvf^fepra zneska 3.000.000 K za zgradbo treh stanovan^sklh h!l na mesrnem svetu na Pnilab. ?n posolio do najvišega zneska 1.000.000 K za mestno rHnrejro. — MinlstrsM defesat tm titrov* skem «!iodii v LtobUan!. Ministrstvo za trjrovino bo poslalo svoiega đele gata na treovsko zborovanle. kl bo dne 11. in 12. nnrila v Ltabltenf. — Slovenski dliaškl zadrnd v Pnigi je vlada dovo!»1a kredit za nabava ž?vi! za .TtigpslovaJisko menzo v Pracrl. Dovolteni znesek bo zado-stoval za potrebe sloverskega dl-1a5tva. Preračtmten Ie no celotnf potrebi JtnrosinvaTrske menze v Pragi. Slovenski ditaški zadrugi v Praei se dovoli nadalje podoora za nabavo obleke in obntve potrebnim fn prM-n'm slovenskim visokošolcem v Prag!. — Na$! SokoJl« eov-abHenl ▼ London. V Londonu se vrši od 25. fti-?;f> do 7. avsr"«r!* t. !. rjet anglr-^ki^i f^katitov. OlDvn! cdbor }e po-zval na ta let tuđi sokolski narašča! na§e kraljevine. Povablienfh Ie 50 SoVoličev na 7let, kler bodo gostje svolfh ang!eških prijatelllev. Kakor čulemo, se vrSe priprave, da se posije v London r>nmerno Stevllo nallh najboljših Sokoličev. — Letnl čas tcđl mi nas. Beogradski listi rmročaio. da te ministr-?.k? svet »VTprni Tn^pdbo letnega časa tuđi v na51 kraljevini. Letni Cas se ima uvesti v no5I od 9. na 10. t m. Pri nas ne vemo doslei o tem nice-sar. Vspričo na<$ih razmer pa Je prav lahko mogoče. c!a !e mftilstrski svet res sklenll uvedbo letnega CasaL pozabil pa je seveda o tem pravo-časno obvestf oodrejene oblasti. — AmerUM dar. Roiaki. doma fz Lftibnega v Savinski dolini so nabrati v Milwaukee v Amerlki sa stromake ▼ svoji domačl občini 1250 dolarjev ter Hh ooslaS potom čeka v domovino. Darlia ie nmblral Perdlnand Olojlek. Ta ček ie nedavno tega doSel na Lfobno hi rereži dobe za U ček terfačanih okroir 150.000 kron. — Mavrfestacffc b#dnHL Danes ob P. dopoldne so se polnoštevibio sbrafi pred Mestnim domom na trgu ▼pokoieiiei kmiMn In ▼dor* Mae ždeznlce, da v dostojni povorki iz-roče def ebi! vladi kratko soomenico tm mrino hi hitro reUtev nHh cahtev. Ko se Je povorka uredila, so odkora* kali vpokojtnci, invsdili hi vdove po glavnih ulteah pred palačo đežetne vlade m Bletv/eteovt cesti, kjer Je posebna đepotactla vročfra predsed-8tvw vlade spomenico, v katerl vno-kofmcL Invalidi tn vdrrve loim i«v >snfce ogorCeno ptotestlralo fimf njih zapostavljen)« tot trptnCenJn, katero frm onf edtnl v crti J»wslavWI Od vlade zahtevalo. ć* stnrlvae kr> I rake pri minfstrstvn v Deonrada« oa mmpm*nm*m***tmi* izplačajo draginjske doklade od 1. ju-lija 1919 dalje. — Doplačilo naročnlne. Začetkom tega meseca priložili smo vsem naročnikom ponovno položnice, da je možno onim naročnikom, k! so koncem marca poslali naročnlno na-prej, poslati poviSek naročnlne od 1. aprila dalje. Prosimo torel pazljivo-sti, da jim vsled neooslatve poviŠka naročba predčasno ne noteče. — Vesti Iz Amerike. V Brogh-tonu se Je ponesrečil Matiia Rupar. Nad njim se ie utrgala plast kamenja in ga ubi!a. Pokojnik je bi! doma iz Grenc pri Skofji lokl. V domovini zapuSča ženo in 4 nedorasle otroke. — V Jolietu je umrla FrančiSka Sti-glic, žena Franceta Stiglica. Zapustila je moža ?n 8 otrok. — V Wa-kefieldu je umri Fran Museh iz Cevc pri r>o!en!em Logatcu. — V Aspenu — Colo pa Anton Vidic iz Malega Korena pri Ambrusu. V Ca!ometu sta umrla na !nftfenci Janez Usman in Josip 2alc, v divu pa Janez Zajc doma nekle od LjtibMane. v Blasrdia-mondu Jakob Jakob Sarloe doma iz Podsred**. — Mestna zastavlfalnlca na-znanja p. n. ončinstvu, da se vr§i dne 15. aprila redna dražba v me-secu avgustu 1919 zastavljenih predmetov od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorlh. k — Kal poročalo nemškl Hstl Iz KoroSkega. Nemškim Fstom poročajo Iz Celovca: »Oenera! Maister je po poročilih iz Velikovca nastopil daljSi dopust. Oovorijo da Je odpo-tova! na tri mesece. Za sedaj se §e nahaja v Ve!ikovoi. Vojna kuhinja je dne 16. marca odšla !z Sinče vaši proti Mariboru. V Sinci vaši so mnogo materijala naložili v vagone In jih odpeHali v smeri proti Mariboru. — V VoHsbergu na Stajerskem Je v ondotni bolnici umri bivši av-^triiski pravosodnl mlnlster Hugon Schauer. Schauer je bil noni^en hla pec znaneiEra stovanožrca dr. Hocnen -burgerja, katerega Je po njegovetn odstopu ttidi nadomestil koi instfČni mfn'ster. Kot minister Je zatira! zla-sti slovansko časopisje in preganja! «rrsto ^o Hocbenbnrprerievem vzorcu slovenske in č*ške sodnike. — Beguncl. kl so se piipelfalf Iz Kontlc, se pri^ožujeio, da so morali kljub temu. da so imeli od okr. gla-varstva v Konjtcah nakazano prosto vožnjo, na postaji v Konjicah pla-čati za vožnio do Poljčan po 8 K za osebo. Od Poljčan napre! so se pe Hali s kreditiranim voznim listkom Oni žele sedal vedeti. zakaj so morali plačati ravno za nrogo Konjice-Po!jčane, dasiravno se glasi njih legitimacija za prosto vožnio od Konjic do Logatca, oziroma do Gorice. — Slovenskim sodnlkom Iz Primorja. »L1 Osservatore Trlestim* uradno glasilo generalnega civilne-ga komisarijata za Julijsko Beneči-jo 5t. 68 z dne 24. marca 1920. ob-favlfa slede« službeni razglas: (Pres. 1832/4. i 20.) Razpisuje se služba računskega svetnika v osmem čl-novnem redu pri prizivnem sodišču v Trstu. Pravilno opremljene proS-nje o soosobnosti in znpnftT potrebnih Jezikov naj se vlofljo službenim notom pri predsednlštvu prizivnega sod*šča v Trstu maci Kost ne more z njim konkurirati. Mi pa mislimo, da so naša Ietovišča pred vsem za nas In da bodo pri tem hotelirji prišli na svoj račun. Tako se nam zdi ta turnir velika po-trata, ki nam ne bo prinesla nikake-ga doblčka. V sedanjem razburje-nem času bo komaj svet opazil, da Je turnir na B!edu in stroški ne bodo prinesli ti stega uspeha, kot si mislimo. Je prav, da hočemo bit! svetovn!, toda to se da zgoditi tud! na drug način. In za sedaj — kakor rečeno — bi nam tujl gostje ne pri-nesH dobička. Namesto da damo en Četrt milijona za en šahovski turnfr, dajmo ta denar za to, da bodo Ime!a naša letovfšča lepe koncerte (seveda domače), športne prireditve In narodne zabave. Tuđi tako lahko postanemo svetovni — In po nizklh cenah. — Državna posredovalnlca za delo. Dela iščejo: dnlnarji bi dnlna-rice (165), trsrovski sotrudniki in so-trudnice (147), plsarniške moči (130). Čipkarice (120). peki, mlinarji. mesarji (118), nidarfl (101), slamni-karfl In slamnikarice, predice, ekonomi, oskrbniki, slugi, vratarji Itd. — V delo se sprejme}o: eozdnl de-lavci, hlapd, dekle, služkkrje, kuharice, drvarfl, mizarji, vaiend razne stroke. šivilje za voJaSko obleko, pisamiškl uradnlkL pletarJL SlviUe za perilo (td. — Nov tarff za ortvatne posre* doralnlce služb. Vlada ie dovollla Giseli FIux hi Tere*Hl Novotnr za posredovanje služb trikratno zvlša-nje dosedanie tarife. Obe lastnid zasebnih posredovalnic morata Imetl nov cenik obešen v svojem lokalu na viđnem mestu ter se natančno ravnati po njem, — Večje darflo Sloreoskt Matici. Povodom 25Ietnice obstofa tvrdke Fran Stupica, veletrgovine % železnino, sta naklonila gospod Fran Stupica in sopro^a Irma Stupica Slovenski Matici večio svoto denada z željo, da se izda knjiga trgovske ali narodnogospodarske vsebine. Vrli narodni tvrdki bodi izražena na tem mestu iskrena hvala! Obenem naj bi bila vzgled drugim tvrdkam, ki nai bi se ob danih Drilikah enako soominjale slavenskih kulturnih zavodov in potreb. k Kultura. R«pertolr kralj«vfk«aa tlovaMtega gted»ll§&a v LJablSuri. Opera. 8. aprila, četrtek Žonsler. Abonement C 9. aprila, petek Faust Abonement B. 10. aprila, «>• bota Prodana nevesta. Uvea abonemanta. 11. aprila, nedella Ksaniia • PailtaccL Izveo abonementa. Drama. 8. aprila. Vrag. Uradnlška predstava. Izveo abonementa. 9. aprila, petek, zaprto. 10. aprila, sobota. Golgota. Abonement C 11. aprila, nedetla popoldne TrnlaV^lca. Itven abonementa. 11. aprila, nedella svečar Vrag. Izvea abo-nententa. 12. aprila, ponedeUak Nora. Abonement D. »Glasbtaa Mitkat. Ntil priraani domačl umetnlci sta si Ubrali za pontdeilkov koncert nad vse tanlmtv spored. Oa. Lov-ietova bo prednaSala med dragim Kogo-Jcvo »Jaz se te bom spomnlla«, v katerl nam skladate! kale v hlperntodemUi dl&onančnUi zvezah bolno, amrtnoranleno deklllko duša — LaJovČevm »Begvnfca pri zibeli« )e Izmed nJegovOi postednJOi del m brezdvotmto biser sopranska pevske literature. S tefklml akordi govori skladatelj o veflketn gorju ob Soči, s veSčo roko «11-k» obnp matere - pregnank* c Brd, k! 116* sebi in detetn otehe pri sopregnank! — Materi Bof H s Svete gore. — Nai nade-tndnl komponlst Skerlanc na nam pred-očnje lepo mesečno »Pomladno noč« na vrta t sladko melođllo s sijalnhu klavir« »kim partom. — Poleg navedenih dom%* člh del obsega spored Dvofaktvvo melan* hHKno »Ljubavno pesem«, Griegove ras* iHicalene »KozlICkl pleielo« hi Chamhia-dovo koloratnrno siko »Poletje«. Od oot» rtstov itta zastopana Pučem! g a,rtlo ts »Tosce« m Donrzetti z veliko koJoratrno artlo iz »Don Pasaoala«. k !• ■Oaromi vacBr punoći ■vwwwb 2%a. Po celoletnem motkv te |e) «wva ogtasll nai Brvf godtfiH kvarttt **£<*** avrafH0n|aiiHii osoMem, kalif JL ^inHao |i arevMl f. PC. Sanem fn VfnlB L. Camiaj. fPSfPref nočeMi prejaocnti vaaicaaB aoMHiaav «ev. M. ________ .SLOVENSKI NAR0D", Jugos1a-vifU hi »Beosrradskemn Sport - Klubu« z rezultati 4:1 in 2:2. Tekmi IH. A. Š. K.: »Jugoslavija« ie priso-stvovaF regent Aleksander v snrem-stvu min istr ov NinčiČa in THvidovi-ča. Regent si je dal obe moštvi predstavit ter se Je podrobno informiral r> sportnem *ejrv?min v državi. — FL A. Š. K. je pokazal v teh tekmah izr-^^ ^rn formo fn vtrdil vnovič svoj sloves reprezentatnta hrvatske-ga snorta. Javni upH. Nentralci prtredjnju vlastitu Olimpijada a Stockhoimu. Dosa-danii članovi medjunarodnih Sportskih organizacija a medju njima 1 o^mpijski me-djunarodni odbor nalaze se na raskrsnici bili se slijepo poklonili Engleskoj sportsko! hegemoniji ili bi slijedili Interese svojih faktičnih narodnih športskih prilika. Pred isto pitanje stavljeni smo i mi pa se obraćamo javnim upitom na sve naše športaše, da nam saopće svoje mnlfenje o tom pitanju. Dopisi šalju se na uredništvo, a raj uspjeli j članci kao I rezultat našeg I Sportskog javnog mnijenja biti će n narednim brojevima objavljeni. — Uredništvo Sportske Revije, Djordjlćeva ulica 24/11. Dništoene vesti in prlredltoe. Odbor »Sloge«, društva žena in vdov Javnih nastavljencev In nastavijenk Ima svojo sejo v petek, dne 9. aprila na ma-Sfctratn. Plesna šola Ijubli. tebnfcor priredi ob lepem vremenu dne 11. aprila izlet na ?marno goro. Zbirališče: Glavni kolodvor ob poi 12. k Predavanje o Mastirk« ▼ Soštanja. Sokol v koštanju je prtredil v nede'io, dnt 2$ marca t I. Plnfgarjevo Igro »Verigo«, M s svojo vsebino blazodejno vpliva na preplrtjtve duhov«. — Po l«ri Je prtra« kulrurooprosvetni odsek Sokola predavanje o Masarvkn. Predavat !• brat Kanile; **• nimivo In podueso |e oertal Jblaaanrkov^ delovanje pred vnlso In tekom vojne ter nara predočit njegove nevenljive tatlug« In njetov pome« sa Slovanstvo. Ko srne čuli govoriti o vrlinah tega pofVMMg« mola, se Je v naa nefeote porajala vroča želja, da bi bilo vendar tndi usojeno Jugoslaviji, da vxnikne tadl nji t a k veor • đr-žavnlk! On spaja v svoji državn»U gftfr- dnMtf tntmo ta v ■iliijM kanwMi|l tri laalMMtf, \mtm% m kaj« po —aaja naila HtftjM w ni naW n ^ ■ ■^^AgU^JK^^^^^ bW g««l ^— ___ %j ygjl gPOavlHlBOHBBi |B|vjHnHH^ HB WM 9gw Wb^bW dar iele v tvo« akapnostl aaaasljlvl «mmQ ▼mama drulahaenra reda 1 t: mrilalainl. naciloMiaoat to varstva ▼ «ai catatu Na-Ccao tedJaHata - krtCaCt — amnfgf aocf-lateega dalavea. kalarata pa tploh Me najoaaal k Bravama saras sodjalne-■m detovtahi narodni In versJd kkaMseml • * • llalnoDelSa DDrnfna. STAVKA V TRSTU. Trst, 7. aprila. Danes Je že tretj! dan splošne stavke. Dan Je potekel covsem mirno, brez incidentov. V *le-daliSču »Fenice« je bil vfieraj zelo šte-vilno obiskan shod občlnskih nastav« lienccv vseh kategorij. Soc. obč. svet. Cernintz je oštro napadal vlado hi protestira! proti postooanju kom. No-risa med sploSnim in frenetičnim odohravaniem zhorovalcev. Delavstvo elektrl5n!h naprav v RedlpulJI ob So5l «• ie Izjavilo solidarnim ter ie orirjrav-l»eio ostaviti delo in ukiniti električni obrat — Vlada je pozvala v Trst razno voJaštvo* zlasti tennične Cetc, da bi orevzele obrat v elektrarni, oli-tiDml in drujrih iavnih obratih. Karabin] eHt so zasedli mestno ubožnico. — Prno^i so neknteri odnesli Iz Javnecra vrta Tomrnasinijevega vse eksotične cvetlice ter iih ootem za visoke cenc razpečali med Tržačane. — Ker so dosneli iz Benetk snecialisti ženiiskih čet, je začela po malem delovati elek-trama in pHnama. Nekateri javni lokali in kinematografi so že otvorjcnl In razsvetfleni. Tuđi srledališča so bfla otvorjena. — Masistrat ODominja ob-Hnst\ro, naj zelo štedi z voda — Na treu so se civila hipno zelo nodražfla. Došlo fe do burnih protestov med ku-novalci in branjevd. Radič velja 1 liro rV> cent.. mleVo 1 do 2 liri. Pomanjkanje mesa ie zelo občutna Meso so do-Iili samo bolnisnicam. MANIFESTACIJE ZA REKO V ZAGREBU IN DRUGOD. LDU. Zagreb, 7. aprila. Ker pri-haja resko vprašanje v definitivno fazo, je sklenil tukajšnji medstran-karski odbor, v katerem se nahala-io zastopniki vseh strank in političnih skupin, da organizira v Zagrebu veliko manifestaci'jsko skunščino, ki se bo vršila v nedeljo ob 10.30 z na-menom, da prepreci nadaline popu-šcanje v jadranskem vprašsn}«. Kakor se poroča. bodo take skupščine tuđi v Beogradu, Nišu. Osijeku, Sarajevu in Splim. Na vseh teh skup-5činah se bo oćločno poudanala za-hteva do Reke in njeneea pristanf-šča, ki sta za nas živlienske važ. nostf. KRVAVI IZGREDI V BOLOGNL Trat, 7. tprtla. V Đofogiit In okolici se ja razvilo veliko revolucionarno cibania kolonov in polledelskih delav-cev. Na več krailh je došlo do oravega upora. Zlasti resnl Izsrredi so bili v me-slu Decima. Anarhisti so dobili nad gibanjem vodilno vloffo. Tam le prišlo de nobolev. Bilo le osem oseb mrtvih in 20 ranjenih. Kako resni in obsezni so WH ti izgredi, fe razvidno Iz okol-nrsti, da Je itallianska vlada v Rimu rila orlsiljena od stavi ti Dokrafinskefta prefekta comm. d* A damo. ITALIJA PRTZNA ALBANSKO VLADO. Rhn. 7. aprila. Listi javljajo, da prizna ftaliia (v kratkem službena) novo albansko vlado. Albaniji se zasl-ffura teritorijalna Integriteta ood itall-janskim protektora tom. Italija Imenuje pri albanski vladi svoleara komisarja. Za tesra bo najbrže imenovan oolkov-ink OastaHI. Italija umakne vse svoje čete iz Albanije razun Iz Skadra* Vi-lone m Sante Ou a ran te. SESTANEK V NIZZI. Rha. 7. aorila. V Nizzo ie orfsoel predsednfk franeoske republike De-schanel, istočasno na je prtplula v luko italifanska okloonica »Andrea Do-ria« na katere krovu te bil kot odoo slanec italiianskesra kralja prtac dl I »dine, kraliev bratranec. Predsednik In knez sta se sestala v mestni orefek-rtiri. Italitanski princ je Izročfl Deschft-nelu Annuziatsid red. BIVŠA AVSTRUSKA VOJNA PO- SOIILA. LDU. Praga, 7. aprila. (ČTU). Na današnji narodni skupščhti se ie Dredložila vladna predlogra, po ka-teri se titri volnih posojil bfvSe av-stro - ogrske monarhije vzamejo iz prometa in -*a kateri se odreja naknadna konskripcija. VLADIVOSTOK SO OKUPIRALI JAPONCI. Naw Tork, 7. aprila. Dopisnik »Associated Press« brzojavlfa iz Via-divostoka, da so janonske čete do esemumem Utrtem boja vdrie v mesto in zaseđle Vladivostofc Za zagotoolteu prehrane In omejlteii draginlc Anketa, sklicana po predsedni-štvu deželne vlade za Slovenijo v svrho posveta o omejitvi draeinje in drugih perečih gospodarskih vprašanjih, je pričela zasedati danes ob 9. dopoldne v deželnem dvorca v Ljubljani. Kakor je vsled nesnosnih življenjskih razmer lahko razumljivo, vzby:a anketa splošno zanimanje raznih or^anlzacij, kl Jfh zastopajo njihovi odposlanci. DoŠel je tuđi zastopnik centralne vlade v Beogradu ^osp. dr. Vilko Baltić. Bosanska deželna vlada je odposla-!a svoje zastopnlke v osebi vladne-?a tajnika gosp. Branka Žegarca in inšpektoria za trgovino gosp. Simo Stanivukovića, iz Sarajeva Je došel tuđi glavni urednik »Narodnog Jedin stva gosp. Joso IvaniSević. Anketo vodi predsednik deŽel-ne vlade za Slovenijo gosp. dr. B r ej c. V svojem otvoritvenem govoru navada namen in pomen ankete, ki bi se bila morala Že veliko prej sklicati. Da se sklicuje anketa sele sedaj, zadene krivda tuđi ob-činstvo. ker se dosedaj ni našel nikdo, kl bi bil da] pobudo za njeno skncpnie. VnnSanje prehrane In omejftve dragtnie je vpraSanje nas vseh. ker n^s zadeva vse skupno. Vlada bo poslušala vsako pametno inicijativo in vsak pameten nasvet, naj prihaja že odkoderkoli. S skupnim delom in z združenimi močmi moramo iskati izhoda »z sedanje za-gate In po možnosti preprečiti, da se bolezen še huje ne razširi. Opozar-ja zlasti na dvoje točk, o katerlh se ima razpravljati: 1. O sredstvih, ki so potrebna« da se trenotno odpo-more občutnemu pomanjkanju pred prihodom nove žetve in 2. o smerni-cah za preustroj ćele prehranjevalne službe po novi žetvi, to je o zago-tovitvi življenjskih potrebščin za ćelo leto in o pravični njihovi raz-delitvi. Ker so se izkazale dosedanje odredbe nezadostne. treba bo izpre-meniti sistem. Vlada, ki je sklicala anketo, ne želi filozofskih razmotri-vani o prehranbeni krizi, ampak praktičnih navodil in nasvetov. K prvi točki dnevnega reda: »Kako bi se dala omejiti rastoča draginja glede živil in splošnih gospodarskih potrebSčin« poroča Inspektor prehranjevalnega urada g. dr. Senekovič. V obšimem re-feratn navaja. v koliko so se živ« Uenjske potrebščine podraf ile v zadnjih mesecih in skuša poiskati vzro-*ce temn nsodenolnemu pojavu. Z lastnimi pridelki bi sa mogla Slovenija prežlvljati do Božića. Slovenija itele 1,253.000 preblvalcev. Od teh je kaklh 300.000 kraetovalcev. kl skrbe sami za svoie preživljanje, ostalih 950.000 pa je popolnoma ne-preskrbljenih. Za vse te stotlsoče je treba žlvljenjske potrebščine uvaža-tL Ako se računa na osebo in mesec potreba 6 kg moke, potrebu je Slovenija mesečno okoli 500 vagonov moke ali 700 vagonov žita. Spočet-ka Je bilo mogoče precej redno dobavljati moko Iz Vojvodine, kmalu pa se je ta dobava onemogočila ali vsaj silno otežkoCila. Vzrok temu je bila napačna prometna politika. uvedba proste trgovine. Pojavili so se nereelni trgovci in verižniki, ki so poŠtenemu trgovcu popolnoma one-mogočili vsako konkurenco. Ko so prišli naši nakupovalci zopet v Vojvodino, so našli popolnoma izpreme-njene razmere, ki so skrajno otežko-čale nadaljno dobavo. Pričela se je kratkomalo licitacija žita: kdor Je veČ ponudil. ta ga je naložll. Na cene je vpHvala neurejena valuta, kotko-vanje bankovcev je vsled 20odstot. odtegtiitve plačilnih sredstev prometu povzroćilo pomanjkanje de-narja, ki le postajalo vedno bolj ob-čutno. Ker noben žitni trjrovec ni mara! oddati žita nakupovalcem brez takojšnjesra plačila. so se skle-njene pogodbe kratkomalo stornirale. Denarni zavodi sami trpe vsled pomanjkanja gotovine. To pomanjkanje je razumljivo vsled splošne draginje: vsakdo rabi dnevno ne-primerno velike vsote gotovine in obrestna mera hranilnih vlog je precej nizka. Z^boljšanje bi bilo pričako-vatl, ako se obrestna mera dvigne In ako se uvedejo čekovna in banč-na nakazila, V Somborju je bila za-segla vojaška uprava večjo množino žita, ki je bilo namenjeno za Slove-nlto .Po energični intervenciji je vojaška uprava sicer preklicala rekvizicije, mnogo blaga pa je bilo za nas izgubljenega- Posledica je bila. da smo meseca marca dobili komaj 100 vagonov žita. Ljubljanska oblast je storila vse potrebne korake, da si zasteura prevoŽnio hrane: ako dobi-mo še potrebno gotovino, bo mogoče v prihodnjosti dobaviti, kolikor neobhodno potrebujemo. — Pšenica stane danes 10—11 K 1 kg. Ako ostane ta cena, bo treba zvišati ceno krušni moki na 12 kron, beli mokl pa na 16 kron 1 kg. Ali bo mogoče te cene zmagovati? Draginje so krivi predvsem brezvestni špekulanti in verižniki. Solidna trgovina mora pasivno gledati, kako izkoriščajo položaj elementi, kl flm ni za čast. Zato je neobhodno potrebno, izločiti te elemente. — Enako kakor z žitom je Slovenija pasivna tuđi z mastio, ker ji primanjkuje prašičev - špe-harjev. V preteklem letu je bilo vsled neugodnih vremenskih razmer veliko pomanjkanje krompirja. tako da je danes položaj tak, da borno imeli težave ćelo za semensk! krompir. Fižola pridela Slovenija sicer zadostno, cene pa so vsled sDlošne draginje neprimerno visoke. Tuđi klavne živine imamo dovolj, ali vsled verižništva in tihotapstva rasejo cene neprestano. V tem pogledu se bodo razmere izboljŠale sele, ko se bo tihotapstvo kaznovalo kakor izdajništvo z vislicami. Do-mače sladkome tovame ne zadostn> jejo. Zato je bilo treba poskrbeti si potrebno blago iz inozemstva. Do srede aprila se pričakuje prihod sladkorja iz Amerike. Vsled slabe valute bo stal kilogram več kakor 40 kron. Težave so s soljo, neprimerno večje pa s petrolejem. S Poljsko se je bila sicer sklenila dobavna pogodba, toda neurejene prometne razmere v Poljski, čeho - Slovaški, Nemški Avstriji in pri nas in velike prehrambene težkoče petrolejskih delavcev na Poljskem onemogočajo redno dobavo. Ako borno hoteli ime-ti v bodočnosti te Poljske petrolej, treba bo poslati živila za delavce. — Vladne odredbe v svrbo omejitve draginje in zagotovltve redne mtMj hrane nišo dosedaj imele dovoljneg« uspeha. Zato bi bilo treba ukrenltT naslednje: .. 1. Prosta trgovina z živfli ser po. dosedanjih izkuinjah ni obnesla.* V Interesu redne prehrane bi bfla da se prosta trgovina za najvažnef^ ša živila ukine, vsaj pa za to trgo« vino zopet uvede kontrola, kakor te; že obstojala do lanske jesenL 2. Izvoz živil v Inozemstvo wd naj centralizira in vrši pod stroginj nadzorstvom države. . ^ 3. S primernimi uredbantl bi blloi poskrbeti, da se zajezi neupravičend dviganje cen. Pravilna uravnavs tržnih cen je mogoča le, ako se do-| ločijo cene tuđi za poljske pridelkft pri producentu. -' 4. Tržne cene za živEfa In dru^ ge gospodarske potrebščine naj se ne določujejo ločeno po občlnab, temveč enotno za veČja upravni ozemlja, ki tvorijo gospodarski enoto, Presoianje trŽnffi cen za vsoJ Slovenijo naj bi se poverilo poseb4 nemu sosvetti, ki naj bi se ustanovi! na sedežu deželne vlade za Stov#^ nijo. V tem sosvetu bi morali biii zar4 stapani vsl merodajnl faktorii. so«) sebno producenti trgovci in kooM sumenti. 5. Ureditvi naše valute treb« posvečati posebno pažnjo, ker bp urejena valuta uspešno sredstvo za* per rastočo draginjo. Vsekakor jej treba tuđi zahtevati, da se ustanovi v Ljubljani devizna centrala, oziro-^ ma podružnica devizne centrale % Beogradu, f 6. Ker je Slovenija navezana na uvoz živil iz drugih pokrajin, in jej nje redna preskrba mogoča le, akol bo železniški promet točno funkcijo^ niral, je treba energično poskrbetf za urejen železniškl promet. Poskrbeti se mora tuđi za varn • nost blaga na prevozu. 7. Izrodke vojnega trgovanja Jd treba z vso energijo pobijati. Nei^ prosen boj zoper navi jajce cen, yew rižnike in tihotapce. H ----------------------Z--------:----—l4 Gospodarske oestl. — Prekop od Damva do Solana. Ka^ kor znano, se bavi vlada že dalje časa a zgradbo prekopa od Dunava do Soluna; Prekop ere od Morave do Kumanova * Vardar, pri VeleSa In v Egejsko morje pr| Solmm. Dolgostl je 600 km, pristanlSč ho> 65. — Cartat prosti itoz zdravtl at k*t mtkjltl. Po razpisu zeneralne direkcije ca^ rinske uprave z dne 11. lebniaria 1920, Si; 6178» je dovoljen uvoz kemlkaJij, zdravflf in vseh produktor, ki so potrebni zas zdravflstvo, po minimalni carinski tarifi doJ konca tekočega leta bres oztra aa prove--' nljenco blaga. ; Polzoedbe* Potresa se Đratma Pranc, e. fer. fežU poljski havbični polk St lt baterija 2., voj3 na pošta najbrže 521. Bil je nazaduje ni nemSko-francoski fronti ranjen dne 4. novembra 1918 v blizini Verduna. Imel ja ru zdnlve. P^ lBOC KO iKDBIE, dam Poljaoska c. U. 5./L, Va^ar. 2557 fdrilAi Umi dobro ohranien»se MulIlđE! ni u], proda ali zamenja za drugo obleko. Kjc, pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 2i60 ttnlii ftrni *e rablien' kupim. Ve- Stffulfll Sllii], gova ulica 8, dvorišče levo I. nadstr. 25:3 MeiAblnnir za vkuhavanje sadja, od MCllElIll 3—6 litrov se cen<5 proda. Naslov pove upr. Slov. Nar. 2558 WlnU proda po zmerni cenl %. Bmeraa, Sv. Andrai v Halosah fMlli). 2571 Prrtaai f?t flelaic Jadramkt Mt iz leta 1910. Kdo, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2567 BaF" Kopi se w ftrai. Ponuđbe na poštni predal 27. 2566 USg ag za večjo restavracijo na deleli: \Wb n kavarnlška kuharica, podkuha-rica (Extramadel), knjigovodkinja in Lubin jska blagajničarka. Poizve se v posredovalnici .Novotnj' Dnnajska c. 14. 2555 tewkm mm išce ™?\na .Trstn. Natančne pcnućbe s prepisl spri-čeval naj se pošliejo do 30. aprila 1920 na naslov „Zadro&sa sreza** UK Tcrre bianca 39 !. 2488 Kuni o Min ali maihna ^la ^ i do IMifll aC HlM 4 stanovanji v Ljubljani ali na periferiji mesta. Ponudbe rod .Tafcoj' na Anenčol zarod Dugo Beseljak Ljubljana, Caokarjero nabr. 5. 2530 tad ni mnpf IZ mošanekarjev 3000 Itr UQUHt IRIHI ima na prodaj Fraajo Šb-steršič, št. Jakob v Režu. 2448 Wađ Krojač peimi *fcsg* mojstru, če mog oče s hrano in sta no vanjeir. Ponudbe na uprav. Sk>v. Na roda pod „Krojaški pomočnik/2502" BflUL) ffl nova enovprežna konjska rlcCu ™ oprava, skoraj nov gostilni-Ški aviomat srednje velikosti ter tri ne-rabljene vrvi. Ponudbe pod .Prodaja 100, 2533" na uprav. Slov. Naroda. 2533 2066'— K nagrade za dve sobi kot pisarnl proti visoki najemnini plača podjetnik v Ljubljani. Ponudbe pod „Nujno" D. B. na Anon-čni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2531' nflR OllfB Kaajrvaal trg I 1530 RflMi 3-4 HP (enakolrMMkTtok) UJMM se tupi. Ponudbe na Aatata! za?« Drag« Beseljak, lja*{jaaa, Caakar- J«?# aabreije 5. 2527 Na!8ftaatiti]iiTfl» WgOM ¥ litoriH. _________2562 Rnr z vtt***110 Prakso poslovodie iiče Uin istotako mesto izvea Ljubljane Ponudbe pod .Urar Ml* na npravni-5tvo Slovenskega Naroda. 256 > BraHfki (PuJski) 8 tednov in 3 me$ece rtflUlII so na prodaj. Vpraša se: Cesta v nettnl Log $1 SI. 2565 Fotografski pnAik, » janšČine, tamostojen v vsakem oziru se sprejme s 15 majem t. I. Plattto w> dogovoru. Ponudbe na: Aatea JerkiC, Trst, alica Roau 24. 2563 Oslaiji pear: o£S? !TJ35*. dobro ogije patiti, plaCa po dogovoru, hrana ro znižanlh cenah, drva 90 go tova. Ponudbe na Aatoa Jak^nimi Koče«je 256 \ VOIIIB ve^ie količine na vagone: je!o-llll|l!B ve deske. materijal (gradja). late-kolje za vinograde, apno, oglje in pla, čam najvišje cenc. Ponudbe pod Tla-dlmlr IvkoFv Siapar, (TojTOdiia), 2260 Caomama za vrt kMkor f***- wViW115V1a šilj, solatna pesa. majaron, cvetlice v najlepSi uberi na debelo in drobno pri poro ča Mmwmr 4% Eoaap., Llnblfajia, Wolfora«L ta. _______________2364________________ Grah za seme kakor tuđi za jelo po K 9.— se dobi v trgovini s sement Sever &. Komp., Ljubljana, Wolfova nlfca 12. 2541 ■^Narodno E^l ^lknlisarnol^ ■ f UnOiii, Preterfitra HlnTj ^^B IMtllllllllltlllllllfllllllltlttlllllllllllllllllllll ^^U ■ priTiela je zastopstvo I H vseb narodnih in historičnih ^1 I izdanih po Patru HHtOlKu. H H Opczarja se zlasti na najno- Bi H vejšo in najboljšo reprodukcijo H| I no!e$a refienta. I H Slike se ogleda lahko v knji- ^m PB kami, kjer se dobe tud! vsa H^ B^:: natančna pojasnila. :: jH K Narodno M K ftnllsamc RJ itate biwMi ***** •NM HmpHPJPJHP^ i»ofM močl> **?*!"* tmkcH pytt doW pMl Je v pisand draSbe v LjuU|a. ■ Menjačnica Košta Arsenima SajaaiaiBa. aUamaaža^ifa aal. S. Kupuje i piodaje najkulantnije sve vrati arebrnag zlataog I papirnog novca. Ivsake vrste te-__ san, žagan in aA H oJcro6li kuP' vsa' ||l> ko množino U1 NalenSek N, ■ Jll lesotržee ■*■* Maribor. Točni kupci smo za vsako koi'Ctn« postavljeno na švicarsko majo. Resni pro« dajalcl naj takoj poSljejo ponudbe na Jv^oalavla d. tf. Tttrlchf Zaatua-________________ atwo »taHbor, Vra»owa t. Sprafaaata aa lakaf proti eobrl alaals |AJ^aA0^J^^^M4tM9a rmožna slov. in nemške korespon' KC#reS|3Oaeffltin|Clt dence. steaogratlje in strojeplsfa, te^ samostojna pisar, ženska mo{, ki je izvežbana ipecerijska prodajalka in bi bila vdKa v občevanju s stranka« mi pri prodaji na debelo. — Ponudbe Te prvovrstnh moći naj se vpošljcjo na naslov: LJaUiaaa, aeatat predal ŠL lit. 24 i a Razpis ssužb. Gerenistvo mestne oWme Škofja Loka razptaije službi cbčinskega bjnib ln redarja. obenem sluge. Obe mesti je oddatl takoj. Tajnik in redar dobita stanovanje v mestnl hiši. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo zahtevane plače vloJUti je na podpisano gerentstvo najkatnejc do 30. aprila 1920. I Ctoremtatvo mestna obola« Skolja Loka dne 2. aprila 1920 25101 Odwotnik D= Viljem Krejći je otvori I svojo odvetniSko pišamo v IJaJUjajal, WoHora ollom *Hw. 5; Laaiairo#]o. Telefon it 401. — Post. tek. tač. št U 741. I (Em) bočini salon (J§©y I oSlitil? Jjšh© I LJUBLJANA, I Zidomka m%. 3, OvorsM trg 1. I Priporočam veliko izbiro najnovejših aiođalo^, sailealk I klajtakov9 teplo la flhuaaikov m iaa« la tekUoe. I PasnvfU taaaa la tatal klaaaki vaaaa ▼ I aaaa. talaai lajajaaajaaaaaaaajaaaaaaaajaaaaa^^ r7T777T777 DM koiiiaiii. pr! Želim stopiti v stike v verziranim delavcem metalurgične stroke v svrho ustanovitve takega podjetja za zdelovanje raznega drob-nega blaga iz železa in kovine. Reflektiram samo na dobrega defavca, ki se razume na mehko litje železa (Weichguss) in kovin in na njihova spajanja (legiranja). Obširne ponudbe z označbo do-sedanjega dela in blaga, ki so ga iedelovali, naj se posije pod Šifro „Paalatla* na ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 2570 ■ a • i ft I i a i i Svece ,Mira* v onotib od kg, kavo, modro galico iiflice, iveplo, koruzo, ovaa. moko in ostale zemdjske proizvode ter plodine prodijajo •«■• ■■ raUk* po zmetaih cenah Dumi^ Gjivić, & Pitarevit Zagrsb, Zrlnievac 1S, M ljubljanska kreditna banka v ljubijani B ^oSiwiMiaiI3i!ic^o!oQo!oo^^»fow^^ Stntarjaaa iiiica stav« 2. w w»»nmi ton«n 2otooo.ooo--i^on^| I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. I I aar Sorojoma ~aaj . Kapula in predala vsa vrste vrednostnih papirjev. valut I vloge na knjižice ln teko« raCun ^ wmmM^.t^ioFnrrB -w I I proti ugodnmiu obraatovitfM I ftw^ VSaROVrStne I\RbDIT& ^aaj I aal----- ___________________ ----_^^__^_^^_^_^^^^^— -----^----.----_ ..-------------_----„^^—.^-----------------------------------------------------------------aaj BBBBBBBBBBBBBBBBaaaBJBBJBajBaBBBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ■■•*——**•■•—l