PfejJtiilno ptočono v QOtovfnl* Leto LXXIL, št. 175 a LJttUfaaa, petek 4. avgasta 1939 Din iznaio vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserami davek posebej. // »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25,— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPftAVNISTVO LJUBLJANA, Knafi>va uuca s>ev. 5 Telefoni 31-22. 31-23, 31-24 31-25 in 31-2«. Podružnice« MARIBOR, Grajski trg It. 7 H NOVO MESTO, Ljubljansko cesta, telefon it 76 U CEUE, celjsko ureaniltvo: Strossmaverieva vika 1, telefon it. 65; Stružnica uprave: Kocenova d. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 H Poštno hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Lord Halifax v gornjem domu: Osnove in smernice leske zunanje politike Ob zaključku zunanjepolitične debate v parlamentu pred lord Halif ax podrobno pojasnil zunanjo po litiko vlade glede počitnice je zunanji minister perečih mednarodnih problemov LONDON, 4. avgusta, br. V gornji zbornici je bila včeraj popoldne pred odhodom parlamenta na počitnice debata o znnanji politiki in splošnem mednarodnem položaju. Pri tej priliki je podal zunanji minister lord Hallfas obširen ekspoze, v katerem se je dotaknil vseh perečih mednarodnih problemov in podrobno orisal razvoj pogajanj v Moskvi, težave pri pogajanjih v Tokiju, angleško politiko na Kitajskem ter stališče Anglije glede gdanskega problema. Enako kakor ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici, je tudi lord Halifax podčrtal neomajno voljo in odločnost Anglije, da stori vse za ohranitev miru, da pa se bo skupno s svojimi zavezniki zoperstavila slehernemu napadu. Anglija nima nikakih napadalnih namenov, pripravljena pa je na največje žrtve za obrambo miru, in temu cilju služijo rudi vse njene priprave na vojaškem področju. Ob koncu svojega govora, ki ga je poslušala vsa zbornica z največjo pazljivostjo, je poudaril, da sedanja mednarodna napetost ne dopušča optimizma, ni pa se treba vdajati pesimizmu, ker je mirovna fronta močna dovolj, da je dorasla sleherni nevarnosti. V svojem govoru je lord Halifax med drugim dejal: Stališče Anglije na Daljnem vzhodu I službenih obvestil o tem, vendar na mu je 1 romunski poslanik sporočil, da se nadeja, da ta incident ne bo imel večjih posledic. Lord Halifax se je v svojem govoru najprvo bavil z vprašanjem Daljnega vzhoda. V govorih, ki so se čuli od raznih strani v tem visokem domu, je dejal med drugim, je bilo slišati tudi mnenja, da temelj za sporazum, ki so ga nedavno ugotovili v Tokiu, prinaša s seboj nekatere temeljne spremembe angleške zunanje politike in da smo se s tem pregrešili proti DN ter prelomili odredbe pogodbe devetih sil. To ne drži. Kdorkoli nas obtožuje zaradi naše zunanje politike in kritizira temelj za sporazum, ki smo ga sklenili v Tokiu, ne vidi dejstva, da neugodna ocena, ki jo on izraža o našem delu na Daljnem Vzhodu, gre v prvi vrsti v koristi tistih, ki se silno trudijo, da pretiravajo in tendenčno prikazujejo vse težave, s katerimi se borimo te dni. Japonska vlada ni zahtevala od Anglije, da spremeni svojo politiko. Tega vlada ne bi storila niti v primeru, če bi ji bila taka zahteva postavljena. Vse kar smo storili, da bi našli temelj za sporazum, je, da smo se ozirali na dejstva, kakršna so. Nahajamo se v razmerah, v katerih je treba pokazati v enaki meri trdnost in razumevanje. V lem duhu je treba predvsem delati za dosego sporazuma, ki se bo pošteno brigal za vse državne koristi. Čeprav imajo nekatera vprašanja, o katerih teče razprava, krajevni značaj, je njihov pomen mnogo širši. V teh vprašanjih so zainteresirane tudi druge vlade. Vlada je poudarila, da so naše koristi v mnogih teh vpra- šanjih istovetne z interesi Zedinjenih držav ter Francije. Splošni cilji in težnje teh treh sil so si zelo sorodni in zato vlada v svesti si važnosti sodelovanja s tema dvema vladama, ni nikdar izpustila prilike, da ju čim podrobneje obvesti o naših namerah in našem delu. Prav lahko si zamislim okoliščine, v katerih bi britanska vlada lahko dala vedeti, da ima namen odpovedati trgovinsko pogodbo. Toda kakor je to že povedal v ponedeljek v spodnjem domu ministrski predsednik, je to vprašanje, ki zahteva najbolj skrbnega proučevanja, vprašanje, ki predvsem zahteva zelo skrbno izmenjavo misli z vladami britanskih dominionov. Angleška vlada je še vedno pripravljena nadaljevati pogajanja, ki so bila prekinjena po zasedbi Mandžurije s strani Japonske. Pri vsem tem pa nikdar ne bomo izgubili izpred oči svojih obvez do Kitajske in do ostalih velesil, ki so podpisale pogodbo devetih velesil. Vprašanje nadaljnjega podpiranja kitajske valute se bo proučilo v zvezi z mnogimi drugimi finančnimi vprašanji. Vlada britanskega veličanstva je vedno na razpolago za vsako posredovanje, ki bi moglo pomagati k normaliziranju odnosov na Daljnem vzhodu. Mislim, da ni nad močjo ljudi dobre volje, da bi našli pošteno rešitev, ki ne bi bila nepravična do Kitajske, in katera ne bi uredila interesov ostalih velesil, ki so zainteresirane na Daljnem vzhodu. Zakaj se vlečejo pogajanja v Moskvi Po obravnavi vprašanj na Daljnem vzhodu je lord Halifax prešel na položaj v Evropi in je najprej govoril o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo. Dejal je med drugim: Angleška vlada je vzela inicijativo za ostvaritev kombinacije, ki bi bila obramba proti napadu. Zaradi tega pada prav na angleško vlado dobršen kos krivde zaradi odlaganja in zavlačevanja na tem popri šču. Z drugimi besedami: 2e s samim tem se priznava angleški vladi vodilna vloga v tem pogledu. Ce bi bil svet v svojih ocenah zmerom pravičen, potem bi moral Veliki Britaniji pripasti levji del priznanja za vse, kar je bilo storjenega na tem po-prišču. Toda svet in ljudje na njem niso zmerom zadosti pravični. Toda vlada se ne pritožuje zaradi tega, ker ji pripisujejo največji del krivde za obstoječe ali pa namišljene neuspehe. Osnovni temelj angleške politke je bil od začetka najožji stik s Francijo, sodelovanje z njo za obrambo skupnih interesov. To je že v začetku februarja v spodnjem domu poudaril ministrski predsednik. V duhu tega sodelovanja je angleška vlada s tem dejanjem dala zelo pomemben in važen prispevek tudi k varnosti Rusije same. Angleška vlada je morala v svoji akciji za mir delati hitro in odločno, kakor je to želela ogromna večina naroda Velike Britanije. V delu pod takimi okoliščinami angleška vlada ni smela niti ni mogla v vsakem posameznem primeril ozirati se na to, če vsaki njeni potezi odgovarja tudi enakomočna poteza sovjetske vlade. Pogajanja v Moskvi gredo za tem, da se o jača jo moči, ki so sedaj na razpolago proti morebitnemu napadu. Treba je razumeti, kako zapletena in težka so vprašaj3* ki jih je treba videti vnaprej v tako obilni kombinaciji, ki se sedaj ustvarja za tako široke in zapletene možnosti, katere bi se lahko pojavile. Ni čuda, če se lahko pri razpravljanju o tolikih in tako različnih vprašanjih pojavljajo tudi nekatere razlike v stališčih. Pomisliti je tueba, kako zapleteno je že samo vprašanje jasne opredelitve pojma »posrednega napada«. Vse tri vlade so si enodušne v želji, da tudi ta slučaj čim boljše predvidijo in da Čim bolj jasno tehnično izdelajo postopek v vseh raorebitnostih te vrste. Toda obstoje razlike v stališčih glede posameznosti opre-delbe tega pojma. Skupni cilji treh vlad, katere sodelujejo v moskovskih pogajanjih, so T tem, da se najde formula, ki bo odgovarjala svojemu namenu in katera pri vsem tem ne bo oškodovala nevtralnosti in neodvisnosti drugih držav. Nobena tajna ni da smatra sovjetska vlada francosko-angleski predlog za opredelbo pojma za premalo jasen. Toda angleška In francoska vlada pa s svoje strani mislita, da gre sovjetski predlog vse preveč daleč v drugo smer. Prav tako je točno, da do težav ni prišlo samo zaradi zapletenosti tega vprašanja, ki zadeva pravice in interese velikega števila držav. Gotovo pa je, da se splošni sporazumi, kakršni so bili sklenjeni 6 Poljsko in Turčijo, lahko dosežejo sorazmerno hitro. Med tem, ko sta ta sporazuma že davno sklenjena, pa Se vendar teko pogajanja s tema dvema državama zaradi ureditve posameznih tehničnih vprašanj na podlagi posebnih strokovnih sporazumov. V odgovoru na vprašanje, če sporazum s Poljsko vsebuje tudi primer posrednega napada, moram pojasniti, da posebni sporazum s Poljsko v tem pogledu ie ni končno zaključen. Naša obveza do Poljske ostane še naprej zelo jasno določena in enostavna. Nastopila bo v vsakem primeru, v katerem bi bila neodvsinost Poljske ogrožena, in ob vsaki potezi, katero bi poljska vlada smatrala za tako, da se ji mora upreti. Sovjetska vlada pa ni pristala na takšno rešitev, kakršna je bila dosežena glede Turčije in Poljske. Z drugimi besedami povedano, sovjetska vlada ni hotela nobene začasne prehodne faze sporazuma, temveč je zahtevala, da se dela vse do sklenitve končnega sporazuma v vseh podrobnostih. Ta način dela zahteva dolgo razpravo, zahteva izmenjavo podrobnih pisanih načrtov in protinačrtov. Kadar gre za izmenjavo kakega načrta, se morata Velika Britanija in Francija predhodno sporazumeti o odgovoru sovjetski vladi. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da bi pogajanja tekla hitreje, Če bi bil v Moskvo poslan kak aktiven član angleške vlade. Ce bi bil v Moskvo odposlan kak aktivni minister, bi to ne odpravilo težav, ki nastajajo zaradi tega, ker mora tudi Molotov stalno poročati sovjetski vladi in počakati na njene sklepe. Dejstvo, da sta angleška in francoska vlada sklenili poslati v Moskvo svoji vojaški odposlanstvi, ki gresta v soboto na pot, pa čeprav se ni bil sklenjen politični sporazum, lahko sluzi kot najboljši dokaz dobrih namenov angleške in francoske vlade in njune pripravljenosti, da ta pogajanja dovedejo do zadovoljivega zaključka. Ne samo, ker smatramo, da je potovanje vojaških strokovnjakov dokaz naše dobre volje, temveč tudi mišljenja, da bo delo vojaških strokovnjakov skupaj z nadaljevanji političnih pogajanj ugodno delovalo tudi na politična vprašanja. Glede pogajanj s Turčijo o nekaterih podrobnostih ni razloga misliti, da bi pogajanja ne tekla zadovoljivo. Med vladama Anglije in Turčije je dosti razumevanja in zelo prisrčno ozračje. Odgovarjajoč na vprašanje lorda Ponsondbvja o obmejnem spopadu med Romunijo in Madžarsko je lord Halifez dajal, da nima direktnih ker je madžarska vlada takoj pristala na ustanovitev mešanega odbora, ki bo pre-iskal ta dogodek. Gdansk stalno na dnevnem redu Nato je lord Halifax prešel na gdansko vprašanje in med drugim izjavil: Nimamo namena dosti govoriti o tem vprašanju. Ta visoki dom vsekakor dobro ve za izjavo, ki jo je 10. julija letos dal ministrski predsednik o stališča Velike Britanije. Morda se bodo v istih krogih čutili presenečene, če povem, da sem imel tudi jaz osebno precejšen delež pri sestavljanju te izjave. Ta izjava je jasna in nedvoumna. Ne bi rad še več povedal, kar bi moglo ali oslabiti ali pa ublažiti njen pomen. Ne pridružujem se mišljenju, da bi bilo treba v sedanjih okoliščinah priporočiti pošiljatev mednarodnih čet v Gdansk, To ne pomeni, da angleška vlada ne Lahko se zgodi, v par tednih ali Lord Halifax je svoj ekspoze zaključil z besedami: Dolžnosti državnika in njegova vloga so danes zelo težke zaradi tega, ker uradno, propagandistično, neuradno in novinarsko izmišljajo pretirane dogodke ter jim je več do senzacije kakor do prave resnice. Treba je samo pomisliti na poročanje o dogodkih v Palestini. Vsi tisti, ki so se ramo ob rami skupno z Angleži borili med svetovno vojno, se s spoštovanjem spominjajo naše hrabrosti, ki smo jo pokazali v borbah. Jas sem preprčani, da imajo isto spoštovanje do angleških vojakov tudi tisti, ki so se borili na nasprotni strani. Zato so tudi smešni očitki, na katere se nam ne bi prav za prav bilo treba ozirati, ker tega ne zaslužijo. Jaz ne morem nikogar prisiliti, da bi lepo mislil o današnjem položaju na svetu. In skrb za ta položaj ni samo dolžnost te države, temveč se za to brigajo v vseh državah. Lahko se zgodi, da v nekaj tednih ali mesecih postane položaj kritičen. Politika angleške vlade je obzirna in jasna in je zato ni treba ponovno razlagati. Mi smo storili vse, da položaj naše države naredimo popolnoma jasen. Nimamo nobenih napadalnih namenov. Prav tako nimajo naši zavezniki nobenih podobnih namer. Potrudili smo se, da opredelimo dva cilja angleške politike. Prvega glede našega stališča do napadalcev, in drugega glede našega razpoloženja, da se opustita spremlja z budnim očesom položaja v Gđansk u in da si ni vsak trenutek s ves ta posledic, ki bi jih mogli imeti dogodki v Gdansku za evropski mir. Napetost, ki vlada zaradi Gdanska, ne dopušča optimistične presoje položaja, vendar pa tudi ni mesta za pretirani pesimizem. Anglija se je, v svesti si svojih nalog in svoje odgovornosti oborožila in storila vse, da bi se ohranil mir. Ce bo kljub temu prišlo do spopada, za kar pa trenutno vsaj ni nobenih resnih znakov, potem Anglija ve. kje je njeno mesto. Pripravljena na vse lahko mirno gleda v bodočnost, pa naj pride karkoli. da postane položaj mesecih kritičen sila ali pa grožnja s silo, ter se lotimo konstruktivnega dela za ohranitev miru. Mi smo izdali lastne ukrepe opreznosti in storili vse, kar je mogoče da organiziramo silo za mir. samo da bi preprečili vojno. Ostane samo še eno, in to je tisto, kar zlasti Selim: Da se ohrani mir vse dotlej, dokler smo mi zedinjeni in da se opuste pretiravanja in bojazni, kakor tudi, da se ne posveča prevelika pozornost vsem vestem niti da bi se pretirano ocenjevala pesimistična poročila. Jaz predlagam zedinjenemu narodu te države, da v zavesti svojega položaja in v zavesti svoje sile lahko mirno čaka na bodočnost, pa naj se zgodi karkoli. Anglija ne pozna več kouiproniisov London, 4. avgusta. AA. Reuter. Današnji londonski jutranjiki prinašajo uvodnike o današnji 25 letnici, odkar je Velika Britanija stopila v vojno. Pri tem posebno poudarjajo veliko razliko med položajem, v katerem se je nahajala Velika Britanija leta 1914 In današnjim položajem. Dalje naglašajo listi, da je Velika Britanija brezkompromisno odločena upreti se kar najodločneje vsakemu napadu in da je njena vojaška moč tolikšna, da uprav ičuje tudi največji optimizem. Odhod francoske in angleške vojaške misije na pogajanja v Moskvo Danes so se pričela posvetovanja v Londonu, ki se bodo nadaljevala med vožnjo v Moskvo London, 4. avgusta, z. V nasprotju s prvotnimi poročili angleška vojna misija, ki bo vodila pogajanja v Moskvi, ne bo odpotovala v Pariz, marveč je anoči francoska vojaška misija prišla v London, kjer se bodo pričela skupna posvetovanja glede obsega in načina vojaškega sodelovanja med Anglijo, Francijo in Rusijo. Da bi pridobili na času in mogli dokončati ta posvetovanja pred pričetkom pogajanj v Moskvi, francoski in angleški vojaški odposlanci, ki jih bo spremljalo okrog 20 strokovnjakov, ne bodo odpotovali v Moskvo z letalom, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč bodo potovali na krovu nekega angleškega trgovskega pa mika do Leningrada in od tam z letalom v Moskvo, Pariz, 4. avg. br. Danes je ruska vlada službeno obvestila francosko in angleško vlado o sestavi svoje vojaške delegacije, ki ji bo načeloval maršal VoroŠilov. Po vesteh iz Moskve je Molotov ob tej priliki izrazil svoje veliko zadovoljstvo zaradi odločitve francoske in angleške vlade, da se vzpostavijo direktni stiki med zastopniki generalnih štabov treh velesil. Iz istega vira se doznava, da bodo po mnenju političnih krogov v Moskvi diplomatska poga- janja začasno prekinjena. Verjetno je. da bo samo še en sestanek diplomatov, na katerem bo definitivno določen dan in spored prvega sestanka zastopnikov treh generalnih štabov. Kakor vse kaže. želi ruska vlada nadaljevati diplomatska pogajanja šele potem, ko si bo ustvarila sodbo o izmenjavi mnenj med vojaškimi eksperti in o možnosti, da se vzpostavi sodelovanje med tremi generalnimi štabi. V Parizu so s posebnim zadovoljstvom sprejeli vest o izjavi Molotova, da bodo vojaške delegacije s svojim delom pripomogle k odstranitvi ovir za zaključitev trojne pogodbe. Sestava ruske delegacije Pariz, 4. avgusta. Sovjetska vlada je določila za pogajanja s francoskim in angleškim vojaškim odposlanstvom sledeče člane kopne vojske: maršala Vorošilova. načelnika generalnega štaba kopne vojske generala Sakošnikova. komisarja za mornarico admirala Kuznecova. poveljnika letalstva generala Loknionova, ter pomočnika načelnika generalnega štaba kopne vojske generala Smorodinova. Japonska proti Italijo in Nemčijo za posredovanje na Daljnem vzhodu? Ozadje nenadnega sestanka japonskih poslani- kov v Rinra in Berlinu Oomo, 4. avgusta. AA. Ha vas: Včeraj sta se tu sestala japonski rimski in berlinski poslanik. Sestanek je trajal tri ure. Udeležili so se ga tudi japonski svetniki in vojaški odposlanci. Po konferenci so izjavili poročevalcu agencije Štefani, da so v glavnem razpravljali o pristopu Japonske k italijansko-nemški zvezi, in pripomnili, da so ie prej imeli podobne srstmikri Rim. 4. avgusta, e. Tukajšnji krogi pripisujejo sestanku japonskih poslanikov velik pomen. Smatrajo za možno, da pride do sklenitve italijansko-japonske trgovinske pogodbe podobne tisti, ki je bila pretekli teden sklenjena med Nemčijo in Japonsko in da je tudi to vprašanje na dnevnem redu konference japonskih veleposlanikov. km o italijanskem posredovanju ali pa osla, da bi Nemčija in Italija skupaj posredovali v sporu na Daljnem vzhodu. Tokio, 4. avg. AA. DNB. Današnji jutranjiki komentirajo zastoj v britansko-japon-skih razgovorih in ugotavljajo, da postaja napetost čedalje večja. Po njihovi sodbi obstoji poseben dogovor med Veliko Britanijo. Francijo in USA za skupen nastop proti Japonski. Nacionalistični list »Koku-min Simbun« pravi, da ie japonska vlada pred nekaj tedni določila svoje politične smernice in svoje stališče do dogodkov v Evropi. Veliki cilj obnove Azije teria zgodovinske odločitve. Japonska bo prisiljena v zvezi s tem opustiti mnosr tradicionalne zveze. List zahteva, da nai Japonska. ćp bo potrebno, takoj Drekine pogajanja z Veliko Britanijo in nai se odloči za novo politiko do USA. Tokio. 4. avgusta. AA. DNB. Čeprav ie včerai razsajal tajfun in je divjala ploha, so se kljub temu danes dopoldne ponovile v Tokiu demonstracije proti Veliki Britaniji. V več ulicah so krenili sprevodi s tisoči in tisoči ljudi. Ti sprevodi so sli mimo britanskega poslaništva in nosili napise »Dol Anglija!«. Pred britanskim poslaništvom so demonstranti zapeli japonsko himno in vzklikali mikadu. Potem ie odšla deputacija demonstrantov na poslaništvo in izročila tamkaj ostro protibritansko resolucijo. Vojvoda Kentski pride v Ljubljano Rim. 4. avg. AA. Havas. Vojvoda in vo/-| vođin ja kentska, ki sta se mudila dva dni ■, v Benetkah, sta se odpeljala iz Benetk v j Ljubljano. Kompromis v Španiji? Pariz, 4. avg. e. Glede položaja v Španiji se širijo različne \esti. Zanimivi so glasovi, da bo nova vlada sestavi jena deloma iz vojaških krogov, deloma iz falangistov. V zvezi s tem se omenjata kot bodoča predsednika vlade general Vague in general Jordana. Seveda so to samo glasovi, ki službeno še niso potrjeni. Železniške nesreče Sofija, 4. avg. e. Na železniški progi med Belami in RušČukom je eksplodiral med vožnjo parni kotel na lokomotivi. Strojevodjo je ubilo, dva železničarja pa sta bi-.3 hudo ranjena. Promet je bil za nck*j ur ustavl;cii. V bližini Plevna se je pa zgodila druga železniška nesreča. Vnelo se ja pet vagonskih cistern, ki so popolnoma zgorele. Pri gašenju so štirje železničarji dobili nevarne opekline. Berlin, 4. avg. e. Na progi Berlin—Span-dau \Vest m iin naboj, ali pa je streljal nekdo nanj lz zasede. Možno pa je tudi, da Je imel Eabič v žepu samokres, ki se mu je med vožnjo sprožil. Oblastva razčiščujejo zadev*. — Kolesarska dirka okoli Pohorja bo ob pri:iki VII. Mariborskega tedna v nedeljo 15. avgusta. Proga je dolga 15 km ter vo, di po državni cesti Maribor—Fram- Slovenska Bistrica- Konjice do Stranic, kjer se odcepi preko Vitanja in Hude luknje do Slovenjega Gradca, kjer bo okrepčevalnica, nato pa preko Drasograda, Ma-renberga. Fale in Kamnice v Maribor, kjer bo cQj psed parkom v Vrazovi nttdL Start bo ob 3. Izpred stadiona SK Jssleznlčarja. Na cilj bodo prispeli dirkači otoott 10. are. Pravico starta imajo vsi elani Jugoslav. kolesarskega saveza. Prireditelj otrke je SSK Maraton, — Iz vrst kolesarjev, voznikov in pes. cev smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo sa objavo*. »Stanje ceste Is Maribora proti Slovenski Bistrici je znano. Od Bohove proti Slivnici pa amo doživeli sedaj nekaj novega. Cestarji grebejo saradj pomanjkanja gramoza proti sredini ceste plah, ki ga je ot) straneh ceste na debelo do 5 cm. Zaradi ogromnega avtomobilskega prometa na tej cesti se vlečejo po travnikih in poljih jesenski megli podobni oblaki prahu. Za vozečimi avtomobili so na daljavo 100 m tt oblaki prahu tako gosti, da je razgled popolnoma zaprt in da je vsako vozilo popolnoma nevidno. Treba je misliti na to, da se izognemo možnosti usodnih nesreč. Zaradi tega je potrebno, da dobijo cestarji nalog, da pustijo prah tam, kjer je. Za kolesarje in pešce je to stanje naravnost življenjsko nevarno. To vemo vsi, ki moramo po tej cesti. Če bo to stanje še delj časa trajalo, potem si bo vsakdo temeljito premislil, predno bo stopil na cesto Z raznimi odpadki pomešani prah, Id nas popolnoma obdaja, pa tudi ni priporočljiv zdravju. Stanovalci ob tej cesti pa morajo imeti noč in dan svoja stanovanja herme. tično zaprta, saj je zračenje stanovanj spričo taksnih prilik popolnoma onemogočeno. Sedaj si pa predočimo, kakšen je počitek ob popolnoma zaprtih oknih, zlasti sedaj v dobi sopariee in pasje vročine.« — Koristna dopolnitev. Letos so na desni strani Prešernove ulice v obsegu prostorov Mariborskega tedna uredili dve stopnišči, ki vodita k veseličnemu prostoru in k razstavam v obeh šolah v Cankarjevi, oziroma' Razlago vi ulici. Pokazalo se je namreč v zadnjih letih, da samo eno stopnišče na tej strani ne ustreza ogromnemu prometu, zlasti v večernih in nočnih urah. — V Ljubljano na gasilski kongres s če-trtinskn voznipo. V dneh od 13. do 15. avgusta 1939 bo v Ljubljani velik kongres vseh jug »slovenskih gasilcev s pestrim sporedom, tietrtlnska voznina za potovanje v Ljubljano velja od 1L do 15. avgusta, za vrnitev Iz Ljubljane domov pa od 15. avgusta do 18. aiguslii- Pravico do te voz-nine imajo člani (ice) (redni in podporni) gasilskih edime. Vsak član mora imeti člansko legitimacijo, ki je predpisana od gasilske zveze. Gasilska četa Maribor-me, sto vabi svoje podporne člane, da se zgla-sljo v njeni pisarni na Koroški c. 13, kjer dobijo tozadevna pojasnila, — Zveza Maistrovih bora* v Mariboru vabi svoje člane prijatelje ln somišljenike, da sa % tta večjem atevtiu udelese spomin- ske slovesnosti za padle koroške borce, ki bo v nedeljo 6. avgusta 1939. ob 10. dopoldne na Uriki gori. — Nov© in črtane obrtne pravico. Se. znam v mesecu juliju 1939 izdanih in črtanih obrtnih pravic. Izdanih: Mlinaric Ka-rol, mizar, Kopitarjeva ul. 6: Fajfar Martin, prodaja brezalkoholnih pijač v malem obsegu v smislu § 19-3 obrtnega zakona, Vodnikov trg (stojnica); Pihler Ferdo. tr. govska agentura s tekstilnimi potrebščinami, Prešernova ul. 18; Makarovič Roža, trg. z mešanim blagom na drobno, Ve-trinjska ul. 6; Hoffmann Hermina, trg. z raznimi kmetijskimi in mdustrijskimi stroji in njih deli, črpalkami ter tehničnim materialom na drobno, Gozdna ul. 13; Ho-meter Josip, prevažanje blaga s tovornim avtomobilom v mejah mestne občine ma. riborske, Frankopanova c. 29; Holzapfel Marija, krojačica ženskih in otroških oblek, Volkmerjeva ul. 1; Tomovič Todor, slaščičar, izdelovalec keksov, sladoleda, kandltov in bonbonov, Gosposka uL 11; Križan Štefan, pek. Radvanjska c. 5; župan Milka, bran jari ja, Tržaška c. 46; Tkalec Karoi, trg. z modnim blagom na drobno, Gosposka ul. 32; Rajšp Anton, lončar Orožnrva ul. A. crtanih: Kiffmann Anton, urar, Aleksandrova c. 11; Stickler Ida. ka. varna, Gosposka ul. 2; Gračner Terezija, gostilna, Frankopanova c. 29; štibler Viktor, restavracija, Koroška c. 3; Hoffmann Hermina, trg. z drvmi in premogom na debelo in drobno, Kopališka ul. 10; Jaušo-vec Matija, čevljar, Trg svobode 6; Kajne Ivan, krojač, Cafova ul. 1, Buchal C. Gustav, zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk iz kemijske in strojno tehnične stroke. Zrinjskega trg 3; Lipuš Marija, gostilna. Frankopanova c. 39; Tomovič Todor, izde lovanje kanditov in sladoleda, Gosposka ul. 11, ta pomožna prodajalna v Prešernovi ul. 2; Hobacher Ana, trg. s konfekcijskim in modnim blagom, Aleksandrova c. 11; Srdič Ljubo, trg. s preprogami in drugimi vrstami narodnih tkanin, Vetrinjska ul. 18; Hobacher Ana, modistinja, Aleksandrova c. 11; Horvat Pavla, trg. z mod. nim in galanterijskim blagom na drobno, Aleksandrova c. 61. — Požar v škofijskem gospodarskem poslopju. S noči okrog 23. je nastal ogenj v škofijskem gospodarskem poslopju. Gost dim. ki se je začel valiti iz gorečega poslopja, je vzbudil pozornost mizarskega pomočnika Leopolda Kolarja iz Smetanove ulice, ki je obvestil policijo in gasilce. Iz hlevov so naglo rešili živino in konje, iz svinjakov pa svinje. Gasilci so gasili eno uro in preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedne objekte. Zgorelo je ostrešje in 2000 kg sena. Skoda znaša okrog 50.000 din. — Vlomilci so vdrli v zidanico mariborskega odvetnika dr. Hojnika v Polskavi. Odnesli so mu 50 buteljk, perilo in več drugih predmetov v skupni vrednosti 5000 din. Ko je umrla dr. Hojnikova svakiDja, so vlomilci vdrli v zidanico njegovega brata, državnega tožilca dr. Hojnika. Zato sodijo da so bili obakrat na delu isti vlomilci. — Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, ter Vavpotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. — Oknom. Znana nevarna bolezen za naie vinograde >oidium« se je pojavila tudi v nekaterih vinogradih v mariborski okolici- Njeno širjenje lahko preprečimo s pravočasnim zv epi enim pahanjem. — Velike jadralne tekme bodo od 5. do 13. avgusta na te ženskem letališču. Zaključek tekem bo v nedeljo 13. t. m. z velikim mitingom jadralnih letal. Tekmam bo prisostvoval tudi poveljnik vojnega letalstva divizijski general Mil o j ko Janko-vič. — Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 24.1, minimalna 16. Napoveduje se spremenljivo in mestoma vetrovno vreme. — Kopališče na Mariborskem otoku je spričo toplejšega vremena spet oživelo. — Z državnega tožilstva. Prvi državni tožilec v Mariboru g. dr. Matko Zorjan se je vrnil s svojega dopusta in je spet prevzel posle. — Veslaške tekme bodo v nedeljo 5. avgusta dopoldne na Dravi. Tekmovale bodo eno in dvosedežne sandoline ter gusarji. Veslači starta jo ob 10. na Mariborskem otoku, cilj je v Kristjanovem kopališču. Ob 21. pa bo po Dravi vožnja s čolni ob bengalični razsvetljavi. Veslaške tekme priredi Studenški športni klub v okviru VIII. Mariborskega tedna. — Prometna ne&rcča v Fran kopa novi ulici. Včeraj popoldne je neki tovorni avto podrl na tla v bližini železniškega podvoza lOletno tkalko Ivanko Mramor, stanujoče v Zgornjem Radvanju 96. Mramor jeva js obležala s poškodbami na rokah in glavi. Mariborski reševalca •» jo odpremili v bolnico. Iz Celja —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 92 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 24 oseb, posredovanj je bilo 3°. odpotovalo je 28. odpadlo pa 38 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 245 brezposelnih (179 moških in 66 žensk) na-j sproti 258 (199 moškim in 59 ženskam) dne 20. julija. Delo dobi 15 delavcev pri regulaciji Savinje, 2 pekovska pomočnika ter več kuharic in služkinj. -—c Potovanja raaarvnih oficirjev v Beograd in na Oplenac Pododbor UROIR ▼ Celju poziva člane rezervne oficirja, da pohitijo s prijavami sa skupno potovanje rezervnih oficirjev is dravske banovine v Beograd in na Oplenac, ki bo od 5. do 8. septembra. Prijavite se takoj! Nečlsni se >e lahko včlanijo. Potovanje bo izključno v uniformah. —c Umrl je v sredo v celjski bolnici 77-'etni občinski revež Andrej Vogrinc iz Socke pri Novi cerkvi. —c Zanimiv teniški dvoboj v Celju. Na igriščih SK Celja v mestnem parku bo v nedeljo 6. t. m. od 8 do 12. dopoldne prijateljsko srečanje teniskih igralcev SK Železničarja iz Maribora in SK Celja. Na vsaki strsni bo tekmovslo 6 gospodov. V celjski ekipi, ki bo nastopila ojačena, bo nastopil kot gost g. Skoberne, ki velja za najboljšega teniškega igralca v Celju. Srečanje dveh skoraj enakovrednih teniških ekip bo nudilo lep športni užitek in bo gotovo privabilo mnogo športnega občinstva, ki se po teniški zmagi Jugoslavije nad Nemčijo zelo zanima za teniški sport. —c Pri delu se je ponesrečil 371etni delavec Franc Sevšek iz Bezine pri Konjicah. Ko je v sredo spravljal les. se je vsekal s cepinom in si hudo poškodoval desno nogo v stopalu. Sevšek se zdravi v celjski bolnici. Strela ubila mlado mater DraJUes, 3. avgusta Pred tednom popoldne se je vrnila z njive na svoj dom v Zakotu pri Brežicah 34-letna Medvešček Antonija, žena zvanični-ka drž. železnic ter vsa spehana in premočena od dežja sedla na štedilnik, tako da je imela glavo v neposredni bližini električnega stikala. Poleg nje sta stala njena otročička, malo dalje pa je sedel za mizo mož Ignac. Kai je udarila strela med močnim neui-jem v elektnčri vod Atedve.sčkove hise in je izpod stikala švignila v Antonijo, ki jo je na mestu ubila. Pri izstopu strele se je napravila v zidu le majhna udrtina in se možu ter otrokom ni zgodilo nič hudega. Takoj po nesreči je prišel zdravnik g. dr. Pcček Josip ki je zaman dve uri z masažo in umern ;.i dihanjem skušal obuditi po-kojnico. \ saka zdravniška pomoč je bila zaman, nesrečnica je takoj izdihnila. Pokojna zapušča dva otročiča, od katerih starejši poseča 3. razred osnovne sole; zapušča tudi zvestega in marljivega mo/a. Oni, ki so poznali vzoren zakon pri Me-avesčkovih, iskreno sočustvujejo s hudo prizadetim možem in sorodniki, ki objokujejo pokejnico. Naj ji bo domača gruda lahka! Taborenje litijskih skavtov Litija. 2. avgusta Džunglo imenujemo pri nas prostor ob stočju potoka Reke v Savo na koncu litijskega polja poleg vasice Breg. Že nekaj let tabore tam naši skavti. Tudi letošnje počitnice je priredil steg skavtov kralja Matjaža, kjer so organizirani litijski skavti, taborenje v džungli. Najprej so taborili fantje. Včeraj pa smo zaključili tabor planink. kakor pravimo skavtskim Članicam. Skavtsko naselje je imelo vedno dovolj obiskov. Večkrat na teden so prirejali ob večerih pestre taborne zabave s pevskimi, glasbenimi in komičnimi vložki. Med zadnjim taborenjem so odšli skavti in tudi planinke na več izletov v okolico Malo pred zaključkom so priredili tajni peš izlet na Sv. goro. Tam jih je sprejela društvena uprava in mladina je dobila izdatno kosilo. Oba tabora sta bila zelo lepo urejena in organizirana. Kuhinja je bila poverjena posebni odbornici s. Kraljevi, »skavtski mami«. Jn bila je v dobrih rokah. Zanimivo je. da so prišli k nam taborit tudi skavtje od zunaj, iz drugih krajev, eden celo iz Čuprije Voditelju naših skavtov br. starešini Francetu Pleničarju. ki se požrtvovalno žrtvuje za napredek in vzgojo naše mladine, k lepemu uspehu če-stitamol Iz Brežic — Športni dan v Brežicah. Brežiški športni klub je letos lepo napredoval Nogometne tekme se vrste nedeljo za nedeljo na brežiškem sokolskem letnem telo-vadišču, ki je seciaj prav okusno in moderno ograjeno in urejeno, ter na igriščih sosednih nogometnih društev. Priznati je treba, da so brežiški nogometaši zelo agilni in sposobni 1*1 izpade njim v prid večin«* ftv-^a____Ušla itfer. Tako eo imeli v zadnjih tednih dve odločilni preizkušnji s S. K. Sevnico (za Brežice 7;1) ter S. K. Samobor, ki sta priznano zelo dobro iz-vežbani nogometni društvi. To nedeljo. 6. avgusta pa priredi naš športni klub točno ob pol 16. na sokolskem telovadišču pokalni brzoturnir s sodelovanjem SK Ifa, SK Mesarski. SK Sparta, vsi iz Zagreba in SK Brežice. Vsaka igra bo trajala pol ure in tri najboljša društva prejmejo za prvo mesto srebrn pokal, za drugo in tretje mesto pa krasno izdelani diplomi (delo g. prof. Srebreta). Nagrade so že izstavljene v izložbenem oknu g. Gregoriča, uraria. Po turnirju bo razdelitev nagrad in zabava na vrtu Narodnega doma. Vsi oni, ki z zanimanjem zasledujete marljivo in uspešno delo naših nogometašev, pridite navedeni dan v častnem številu na turnir in zabavo, da s tem dokažete uvaževanje in upoštevanje njih razvoja. — Pošar. V torek ponoči je izbruhnil požar na poslopju posestnice Bahčič Marije v Ravnah pri Zdolah. Vse poslopje, obstoječe ix hiše, vinske kleti, in skednla s vinsko posodo, je do tal pogorelo kljub temu, da so domačini zastavili vse moči nri gašenju. Bahčičeva ie oškodovana za okoli din 25.000, med tem ko je zavarovana le aa din 10.000. Kdo ie povzročil požar, as ni znano, zdi pa se. da ie nekdo vrgel v kup slame pred poslopjem ogorek cigarete. —- Vrtno veselico ■ plesom, ki jo ie priredila tuk. gasilska četa v nedeljo na prostoru pred gasilnim domom, ie obiskalo mnogo ljudi. Posebno zanimanje oa je vzbudila tombola Dobitki so bili prav lepi in so nekateri za malenkosten izdatek za tombolske karte dobili kolesa, servise i- dr. Tudi na zabavi je bilo ob veliki udeležbi pozno v noč prav živahno in so posebno plessiri prišli m svoj račun.