rtrnimta platana v gotovini 4Mn Mn f-- Stev. 261 V Ljubljani, četrtek 16. novembra 1939 Leto IV Ofenziva sovjetskega tiska proti Finski Boljševiški listi in radio dolže Finsko, „da je hotela svoje meje razšrriti do Urala" - Prvi streli na finsko ruski meji Helsinki, 15. nov. o. Kmalu po vrnitvi finske delegacije iz Moskve, je moskovski radio snoči ostro napadel vodilne finske kroge ter jih obdolžil kot »agente Vel. Britanije«. Vladajoči razred po trditvah rdečega radia, smatra vsakogar za sovražnika, ki trdi, da^ je potrebno ohraniti prijateljske odnošaje s Sovjetsko Rusijo ali pa samo prizna, da so bili sovjetski predlogi umerjeni. Vsi sovjetski listi silovito napadajo Finsko, češ, da je hotela razširiti svoje meje do Urala, da uganja ogorčeno protisovjetsko politiko in da širi lažno trditev, da ni med sovjetsko in bivško car-sko Rusijo nobene razlike in da sta obe enaki v svojih ^načrtih za podjarmljenje malih narodov in v svoji imperialistični politiki. Finsko časopisje te trditve boljševiškega tiska zavrača kot smešne. Finska s svojimi 4 milijoni ljudi naj bi ogražala 120 milijonsko državol To je bajka o tem, da jagnje ograža volka. Žal pa to bajko dandanes izrabljajo kot pretvezo tisti, ki hočejo svojo moč in silo izkoristiti za uničevanje svobode malih narodov. Finski narod je zadnje čase videl primere takega ravnanja, zato ga trditve sovjetskega tiska nič ne presenečajo. Finska ravno tako malo ograža Sovjetsko Rusijo, kakor so jo ogražale Litva, Letonska in Estonska. Predsednik finske republike Kallio je sprejel sinoči Paasikivija in Tannerja, člana finskega zastopstva, ki je vodilo pogajanja v Moskvi, ter predsednika vlade Kajandera in zunanjega ministra dr. Erkka. Konferenca je trajala 2 in pol uri. Predsedniku so poročali o poteku razgovor v Moskvi. Potem, ko je finska delegacija poročala predsedniku republike o pogajanjih v Moskvi, je dal vodja zastopnikov Paasikivi izjavo tisku ter je dejal, da so pogajanja v Moskvi potekala v prisrčnem in korektnem ozračju. Težkoče so nastale zaradi tega, ker sta obe strani želeli popolno rešitev, češ da delna rešitev v sedanjem času ni mogoča. Olede nadaljevanja pogajanj sedaj ni moči Rusija ponira Turčiji sklenitev nove pogodbe London, 16. novembra, o. »Daily Herald« poroča, da je Sovjetska Rusija predlagaj Turčiji, naj se nadaljujejo razgovori, pretrgani pred nekaj tednu Sovjetski poslanik v Ankari Terentijev je turški vladi uradno predlagal, naj imenuje svoje zastopnike za nadaljevanje razgovorov. Dodal je, da je Sovjetska Rusija pripravljena podpisati pakt s Turčijo v tisti obliki, v kateri je bil v začetku razgovorov predlagan, če je Turčija voljna sprejeti nekatere zahteve Sovjetov. Turška vlada je odgovorila, da se mora prej posvetovati z Anglijo in Francijo. Velike demonstracije v Pragi Praga, 16. novembra, m Včeraj popoldne so češki akademiki priredili v Pragi demonstracije. Te demonstracije so izbruhnile zaradi smrti nekega češkega dijaka, ki je bil ranjen pri demonstracijah 28. oktobra t. 1. Njegovo truplo so včeraj položili na mrtvaški oder v hiši njegovih staršev. Okoli 11 se je približno 200 dijakov zbralo pred spomenikom Neznanega vojaka ter uprizorilo velike demonstracije. Brž pa je prihitela policija, ki je demonstrante v kratkem z orožjem razgnala. Nove izgube na morju London, 16. novembra, o. Angleški 764 tonski *Woodtown« se je potopil blizu sevemo-za oane angleške obale zaradi eksplozije v stro- Ji ' rrsv?jook, in 8 mož Posadke je utonilo. u tonski parnik >Georgios« se je po- ,.0) se"',emovzhodni angleški obali, ker je zavozil na neko potopljeno ladjo. Posadka se je vsa rešila s oolni. ‘ _ Panika, eden 2488, drugi 1988 . , a bila potopljena blizu estou- •ke obale. Vozila sta premog i7. Anglije. lnj-iNema so v ® ''wem morju ujeli dve finski ladji, m sicer ladjo »Wemer« (1450 ton) in »Flora, (2025 ton). Obe so Nemci odvedli v Sw ne-munde. Ladja »Wemer< je bila namenjena v Anglijo in je vozila celulozo, Flora pa je vozila v Holandijo les. V Baltiškem morju, južno od Falsterboja se ie potopila holandska motorna ladja »Saphec (C000 ton), ker je zadela ob nemško mino. Angleži so zaplenili in odpeljali na Angleško veliki nemški parnik »Leander«. Mislijo, da je bil ta parnik v pristanišču Vigu,ko se je začela vojna, in da se je njegova jx>sadka skušala pretolči do Nemčije, ker ni mogla dobiti živeža. Blizu pol milijona ton razne;^ blaga, namenjenega Nemčiji, so od začetka vojne zaplenile angle-ške bojne ladje, francoske pa v istem ča6U 230.000 ton. govoriti, vendar pa se bodo pogajanja nadaljevala in da se bodo, potem ko se bodo politična pogajanja končala, lahko začeli tudi še gospodarski razgovori. Finska želi živeti v mini z Rusijo, ukrepi, ki jih sedaj izvaja so zgolj obrambnega Moskva, 16. novembra. AA. DNB. Agencija Tass prinaša včeraj iz Helsinkija obsežno poročilo o položaju, kakor ga gledajo Rusi. Če finski uradni krogi trde, pravi agencija, da si žele _ sporazuma s Sovjetsko Unijo in da je kremeljskih pogajanj samo začasno konec, to ni res. Očitno je stvar takšna, da tinski vladni krogi niso želeli sporazu- ma s Sovjetsko Unijo, ampak hočejo nadaljevati svojo protisovjetsko politiko. London, 16. nov. o. Agencija United Press poroča, da je finsko protiletalsko topništvo včeraj sestrelilo sovjetsko letalo, ki je priletelo nad finsko ozemlje. Letalo je padlo v predel ozemlja med obema utrjenima mejama in se ga do zdaj ni dotaknil še nihče. Do streljanja je prišlo na raznih delih meje in ob obali. Uradno poročajo samo, da so ti incidenti taki, kakor so bili tedaj, ko je Moskva hotela izvajati pritisk na Finsko med pogajanji Nemške pritožbe proti Romuniji češ da Romuni ovirajo izvoz raznega potrebnega blaga v Nemčijo Bukarešta, 16. nov. o. Nemški poslanik v Bukarešti je protestiral pri odgovornih romun. krogih glede sabotaže. Nemci obtožujejo Romune, da ne pošiljajo naročenega blaga zadosti hitro in tudi kakovost ni takšna, kakor je bilo _ sklenjeno ob trgovinski pogodbi med Nemčijo in Romunijo. Nemčija je v glavnem protestirala zaradi petroleja in olja ter zahteva povišanje izvoza. Vodja nemške delegacije dr. Clodius, ki je obenem vodja nemškega ekonomskega oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu, je prispel že v torek v Bukare- što. Sedaj izvaja pritisk na romunske oblasti, da bi povišale izvoz romunskega blaga v Nemčijo. Zastoj v trgovinskem prometu med Nemčijo in Romunijo je treba pripisovati dejstvu, da so Angleži in pa nevtralni agentje Angležev po visokih cenah pokupili večino boljšega žita, drugi razlog pa je v plačilnih težavah. Romunija danes lahko vse svoje blago proda za zlato, dočim hoče Nemčija plačevati 6amo z industrijskimi izdelki, ki pa razumljivo ne bodo več take kakovosti, kakor so bili pred vojno. Po odklonilnem odgovoru Nemčije na mirovno posredovanje nevtralcev Belgija in Holandija bosta nadaljevali svoja prizadevanja za obnovo miru v Evropi Berlin, 16. nov. o. Nemški zunanji minister Ribbentrop je v imenu kanclerja Hitlerja snoči sporočil holandskemu in belgijskemu poslaniku, da je treba mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice zaradi odgovora Anglije in Francije smatrati kot brezuspešno. Haag, 16. nov. o. Holandska vlada Hitlerjevega odgovora še ni dobila v izvirnem besedilu. Ne vedo, kdaj bo ta odgovor objavljen. Poročila iz Berlina pravijo, da bo Holandija iz Hitlerjevega odgovora lahko uvidela, da je sedanja vojna stopila v novo razdobje. Nekateri holandski listi poročajo, da bo uradnemu Hitlerjevemu odgovoru na mirovno posredovanje holandske kraljice dodano tudi tajno sporočilo o tem, kakšno vlogo naj bi po nemških načrtih imela v sedanji vojni Holandija. Bruselj, 16. nov. o. Trdijo, da bo uradno be- sedilo Hitlerjevega odgovora na mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice objavljeno danes. Navzlic odklonilnemu odgovoru Nemčije, s čimer je posredovanje obeh vladarjev doživelo neuspeh, trdijo v belgijskih in holandskih uradnih krogih, da bosta ti državi z vsemi silami nadaljevali svoje delo za sklenitev miru in da se bosta stalno posvetovali o vseh korakih, ki bi jih bilo trfeia za to storiti. Glede nemškega o4govora na holandsko in belgijsko posredovanje velja poudariti, da sta holandska kraljica in belgijski kralj poslala osebni brzojavki francoskemu, britanskemu in nemškemu državnemu poglavarju. Prav tako sta francoski .n britanski državni poglavar na te predloge osebno odgovorila. Kancler Hitler je odgovoril ustno preko svojega zunanjega ministra. 2000 ljudi je zgorelo pri požaru na petrolejskem ozemlju v Venezueli Caracas, 16. nov. o. O silovitem požaru na ozemlju venezuelskih petrolejskih vrelcev, od koder dobiva Anglija polovico nafte za svoje potrebe, f>oročajo naslednje podrobnosti. Požar je izbruhnil v mestecu Lagunilla, ki leži na otoku v jezeru Maracaibo. Jezero je blizu severne venezuelske obale. Jezero samo leži v predelu petrolejskih vrelcev m ga pokriva vedno debela plast nafte. Ogenj je izbruhnil, ker je v nekem zabavišču prišlo do eksplozije pri pokvarjeni plinski svetilki. Ker so hiše v Lagunilli lesene, se je požar bliskovito naglo razširil čez vse mesto, nato pa še na jezero, pokrito z nafto. V mestu je bilo ob požaru kakih 3000 ljudi moških in žensk. Po- žar se je strahovito hilro širil čez jezero na obale in uničil edini most, ki veže mestece Lagunillo z jezerskim bregom. v . V nekaj minutah po začelku požara je bilo v ognju 300 lesenih hiš, v katerih je izgubilo življenje blizu 2000 ljudi. Rešiti se je moglo z nekim majhnim parnikom samo 200 ljudi, ki so se prepeljali na breg jezera, še preden je ogenj zajel vso površino. Vsa reševalna dela so bila do sedaj nemogoča. Ogenj je zajel večje število petrolejskih skladišč na obali jezera. Ko je ogenj zajel tudi most, ki veže Lagunillo z obalo, je bilo na mostu okrog 200 beguncev. Most se je udrl in so vsi izgubili življenje v ognjenem morju. Sestanek prednieazijskih državnih poglavarjev Kairo, 16. novembra, o. Egiptovski listi poročajo, da bo predsednik turške republike v kratkem uradno obiskal prestolnico Iraka Bagdad. Iraški poslanik iz Ankare je že odpotoval v Bagdad, da bi pripravil vse potrebno za obisk turškega državnega poglavarja, in za sestanek vladarjev vseh držav, ki so lani podpisale posebno zvezo: Turčije, Iraka, Perzije in Afganistana. Na konferenci se bodo posvetovali o stališču, ki ga bodo to države zavzele do novega položaja, kakršen je nastal potem, ko je Turčija podpisala vojaško zvez« * Anglijo in Francijb. Ni dvoma, da bodo tudi ostale prednjeazijske države zavzele v sedanji voj-ni tako stališče, kakor ga je Turčija. Sirite najboljši slovenski oopoldnevnik »Slov. dom« Uvedba proračunskih dvanajstin za nekaj mesecev Ker še nimamo narodnega predstavništva in fe treba prej tudi finančno razmejiti banovino Hrvaško Belgrad, 16. nov. m. Ustava določa, da mora vlada predložiti do 1. novembra vsakega leta narodnemu predstavništvu novi proračunski predlog. S tem dnem je torej rok za vložitev državnega proračuna za leto 1940/41 že potekel. Zdaj pa narodnega predstavništva nimamo, vsaj poslancev ne, in zato ni bilo mogoče tega storiti. Na dobro obveščenih mestih pravijo, da vlada tega proračunskega načrta sploh ni izdelala. V političnih krogih menijo, da bi bilo to vprašanje najbolje rešiti na ta način, da bodo na podlagi ustavnih določb uvedene dvanajstine,_ ki se bodo izvajale vsaj v prvih mesecih prihodnjega leta. Dokončne rešitve tega vprašnja sicer še ni, a v političnih krogih smatrajo, da bo najprej izvedena finančna razmejitev med osrednjo vlado in banovino Hrvatsko ter bodo na podlagi tega razdeljeni dohodki in izdatki, šele potem pa da bo izdelan osnutek proračuna, ki ga bo novo narodno predstavništvo nato odobril«* Govorice o Goeringovem obisku v Italiji Rim, 16. novembra, o. Tu se širijo vesti, da je ^maršal Goring na tihem dopotoval v Rim na važna posvetovanja z italijanskimi voditelji. Namen teh [Kjsvetovanj je zagotoviti Nemčiji izdatnejšo splošno pomoč Italije v sedanji vojni, zlasti preskrbo z nekaterimi surovinami, ki jih Nemčija zaradi blokade ne more več dobivati po morju. Teh govoric italijanski uradni krogi ne potrjujejo, pa tudi ne zanikujejo. Utegnile bi se tudi nanašati na Gfiringovega brata, višjega ravnatelja Ško-dovih podjetij, ki je prišel v Italijo preurejat ško-dove podružnice. Te naj bi služile kot posrednica za dobavo surovin Nemčiji. Nemci upajo, da se bo pod pretvezo, da gre blago v protektorat, posrečilo marsikaj spraviti v Nemčijo. Finančna samouprava za Hrvaško pride nazadnje Belgrad, 16. nov. m. Poleg drugih važnih sestankov, ki so bili včeraj v Belgradu, je treba omeniti tudi konferenco med podpredsednikom vlade dr. Mačkom, banom banovine Hrvatske in ministrom brez listnice dr. Kon-stantinovičem. Na dobro obveščenih mestih pravijo, da so razpravljali o najnujnejših vprašanjih v zvezi s prenosom pristojnosti na banovino Hrvatsko in še o nekaterih drugih važnih vprašanjih, ki jih bo vlada te dni morala rešiti. Da je bila konferenca važna, priča tudi dejstvo, da je trajala cele tri ure. Posvetovanja o teh stvareh, na katere je zdaj obrnjena velika pozornost naše javnosti, pa še niso do kraja končana in se bodo v najkrajšem času nadaljevala. Kakor rečeno, so na tej konferenci razpravljali o vprašanju prenosu pristojnosti na banovino Hrvatsko. Izdanje tovrstnih novih uredb bi bilo podlaga za rešitev vprašanja finančne samouprave banovine Hrvatske, za katero je rečeno, da bo rešeno nazadnje. Vesti 16. novembra Političnega miru na svetu ne bo, dokler ne bo prišlo do gospodarskega miru. Tega miru pa ne more biti brez ameriškega sodelovanja. Zu Evropo ni druge rešitve, kakor da se ustanove evropske združene države, je govoril včeraj ameriški bančnik Lamont na seji ameriške akademije za politične vede. Amerikanci niso nikdar bili bolj zadovoljni s svojim političnim redom kakor so danes. Svobodno izražanje javnega mnenja in odločanje javnosti je več vredno kakor vsi ukazi diktatorjev, je govoril predsednik Roosevelt včeraj pri odkritju temeljnega kamna za spomenik politiku Jefersomu. Angleško trgovsko odposlanstvo bo v kratkem dopotovalo v Sofijo na trgovska pogajanja z Bolgarijo. Anglija bo v Bolgariji kupovala zlasti živež. Vsa Madžarska se pripravlja na praznovanje 20-letnice, kar je sedanji regent Horthy zlomil boljševiški od{>or ter vkorakal v Budimpešto. Belgijska zbornica in senat sla včeraj sklepala o tem, da bi Belgija sprejela v svoje pomorske sezname večje število ameriških ladij, ki jim je zaradi novega nevtralnostnega zakona dostop v belgijske vode prepovedan. S tem bi se belgijska pomorska trgovina močno poživila, fiemški uradni krogi zanikajo vesti, da bi se bila trgovska pogajanja med Nemčijo in Švedsko ustavila zaradi nesprejemljivih nemških zahtev. Do zastoja^ je prišlo samo zaradi tega, ker morata nemško in švedsko zastopstvo dobiti nova navodila od svojih vlad. Angleška vlada uradno zanikuje vesti, da bi bila sklenila odpoklicati svojo vojsko tudi iz Šanghaja. Sloviti ameriški tečajni raziskovalec admiral Byrd je včeraj odpotoval iz Bostona v pokrajine ob južnem tečaju. Med vsemi kraji, ki jih je do sedaj raziskal in nad novimi, ki jih utegne ®e odkriti, bo razglasil ameriško oblast. I oljski ministrski predsednik Sikorsky in zunanji minister Zalesky sta bila včeraj sprejeta pri angleškem kralju v Buckinghamski palači. Kralj ju je pridržal tudi na kosilu. Pojjoldne pa sta imela daljši posvet z angleškim obrambnim ministrom. »panska reka Ebro je zaradi silnega deževja narasla za dva metra nad normalo. Poplava je povzročila ogromno škodo. Skupno število smrtnih žrtev pri milnchenskem atentatu znaša sedaj osem. Zadnji je umrl v bolnišnici častnik narodnosocialističnih napadalcev Schmeidl. Angleška vlada je izdala brošuro z naslovom »Kadar se vojskuje Hitler«. V njej so zbrani vsi Ppdalki iz uradnih listin o tem, kako je pri-v m t° nemSkega vdora na Poljsko, v INew Yorku je umrl ameriški »kralj bakra« mili-Jarder Guggenheim. Nemški listi silno napadajo angleško cenzuro, ker )e levičarskemu listu »Daily Herald« pustila objaviti sliko o tnunchenskem atentatu s pod-pisom: »Bomba, ki je zgrešila cilj«. Listi pravijo, da taki dogodki najbolj dokazujejo an-gleške namene. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj poslal pozdrav in čestitke listu »Popolo d’Ita-lia« za 25 letnico. Ameriška vlada bo dala letalskim tovarnam velike podpore in druge olajšave, da bi lahko povečala proizvodnjo. Ameriki odločujoči krogi pravijo, da Ajnerika ne more pustiti, da bi jo Nemčija pri izdelovanju letal prekašala. Ameriške tovarne lahko izdelajo mesečno 170(J letal, nemške pa 2500. Meja med Rusijo in Romunijo bo v kratkem odprta, da bo Romunija lahko čez rusko Gali-a »?.v° a svo)e blago v Nemčijo. Angleški tisk poroča, da misli Italija v kratkem skleniti novo zvezo z Jugoslavijo in Grčiijo lo b. bil nekak ožji pakt nevtralnih držav, italijanski list ponatiskuje to vest brez razlag. Belgijsko prebivalstvo iz tistih pokrajin, ki so J „ l’*5 zadnji nevarnosti izpraznili, se je začelo vračati na svoje domove. Tudi Nemci se vračajo v izpraznjeni Aachen, iz česar sklepajo, da se je napetost med obema državama polegla. Znani nemški politični emigrant Gregor Stras-ser, brat nekdanjega najzaupnejšega Hitlerjevega sodelavca Otona Strasserja, ki je bil ustreljen v juniju 1914, je nenadno odpotoval iz Švice v Anglijo. Nemški krogi trdijo, da je Gregor Strasser v zvezi z atentatom na Hitlerja. Jutranje poročilo francoskega vojnega povelj-?tva pravi, da ni bilo ponoči na vsem bo-jišču nobenih pomembnejših dogodkov. Važna posvetovanja o novem votivnem zakonu Belgrad, 16. nov. m. Včeraj sta imela važen sestanek pravosodni minister dr. Lazar Markovič^ in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Točno še ni znano, o čem sta se oba ministra razgovarjala. V tistih krogih, ki so navadno dobro obveščeni o političnih stvareh, pa pravijo, da je pravosodni minister seznanil predsednika vlade z vsemi podrobnostmi, ki jih vsebuje novi osnutek volivnega zakona Ta osnutek je namreč izdelal minister dr. Markovič za ožji ministrski odbor, ki bo o njem še podrobno razpravljal. Volivni zakon za hrvaški sabor - podpisan? ,***■. nov- m- Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je včeraj dopoldne ob 11 sprejel hrvaškega bana dr. Žubašiča in se z njim razgovarjal o važnih stvareh, ki se nanašajo na banovino Hrvatsko. Konferenca je trajala celo uro. Pri kraljevskem namestniku knezu Pavlu pa je bil včeraj sprejet tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Domnevajo, da je kraljevsko namestništvo vrnilo banu dr. šubašiču jiodpisan volivni za-kon za hrvatski sabor, ki ga je hrvaški ban predložil kr. namestnikom ob priliki svojega zadnjega bivanja v Belgradv Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je proti večeru postalo precej mrzlo in ker je bilo oblačno, so ponoči ljudje, ko so se odpravljali spat, natihem že pomislili, da utegne pasti kaj snega. Toda za zdaj ga še ni bilo. Nova stanovanjska kolonija za Bežigradom Mestna občina ljubljanska je med Kobarid-sko, Einspielerjevo, Lavričevo ulico in Ulico za Bežigradom sezidala novo delavsko stanovanjsko kolonijo. Na tej veliki parceli sta bili že prej dve veliki stanovanjski hiši mestne občine, zdaj pa sta bili dozidani še dve, razen tega pa je bilo na parceli postavljeno tudi skupno otroško zavetišče. V obe stanovanjski hiši se bodo ljudje vselili s 1. decembrom, zavetišče pa bo dogotovljeno do prihodnje pomladi. Obe novi stanovanjski hiši imata skupaj 48 stanovanj, vsaka po 24. Tako v pritličju kakor v I. in II. nadstropju je na istem stopnjišču samo po dvoje stanovanj, da stanovanja niso na dolgih hodnikih ter so stranke skoraj povsem ločene med seboj, kakor sploh po sodobnih stanovanjskih hišah. Vseh 24 stanovanj iste hiše ima v kleti dve prostorni sušilnici za perilo, dve pralnici in dve pršni kopeli, poleg tega ima pa v podpritličju vsako stanovanje tudi svojo klet. Vsako stanovanje ima svojo predsobo in svoje stranišče, nadalje sobo za starše in prostorno stanovanjsko kuhinjo, ki je 6.50 m dolga in 4.50 široka. Po navadi ogromne večine slovenskih družin vseh slojev bo v tej. prostorni kuhinji potekala večina družinskega življenja, če bo družina velika, bodo tu spali tudi odrasli otroci. Pri tem pa moramo takoj povedati, da je mogoče stanovanje zaradi preproste tlorisne oblike naglo in popolnoma prezračiti, ne da bi se pozimi preveč shladilo, vendar pa bodo iz kuhinje v trenutku izginile vse kuhinjske dišave, sopara, vlaga, skratka ves slabi zrak. Vsaka kuhinja ima svojo umivalno nišo, nad njo pa ročno shrambo. Kuhinjski štedilnik greje obenem tudi sobico za starše, saj marsikdaj primanjkuje kuriva celo za kuhanje in je zato pri stanovanjih, ki so namenjena malemu človeku, pač tako urejeno, da se porabi čim najmanj kuriva, pri tem je pa vendar vse stanovanje toplo in prijetno domače. Stanovanje je ves dan sončno. Ce je sonce dopoldne v kuhinji, je popoldne v sobi za starše ali pa narobe, kakor pač leže stanovanja. Soba za starše je nalašč samo tako velika, da v njej popolnoma udobno prebivata le oče in mati in mogoče vsaj še tudi najmanjši kričač, saj je pri vsem skromnem obsegu stanovanja treba upoštevati in vzdrževati higieno in etiko družinskega življenja, ki na nji hira še vedno mnogo preveč znatno večjih stanovanj, ker odraslejši otroci prenočujejo v isti sobi s starši. Poudariti namreč moramo, da so stanovanja v delavski stanovanjski koloniji namenjena manj premožnim slojem in zato bo družina, ki bi hotela s svojo stanovanjsko opremo posnemati tako imenovano gospodo, le težko namestila v teh stanovanjih vse svoje etažere, etažerice, psihe in stojala za bižuterijo. Delavec pa, ki s pametjo ve, kaj res potrebuje, bo zlahka namestil svoje pohištvo, pa naj si bo to tudi starih velikih dimenzij. Divanov, otoman, zof in foteljev ni upošteval arhitekt, ker stanovanja niso namenjeni za salonske garniture. Vsaka družina bo imela na vrtu tudi svojo leho. Na ta način bo lahko pridelovala za kuhinjo nekaj zelenjave in nekaj cvetic za okras stanovanja. Drugo zemljišče pa bodo preprezale poti, dosti pa bo zelene trate, kjer bo mladina lahko preživljala proste ure. Stanovanjski hiši stojita za 5 metrov pred vrtiči ter učinkujeta v tej okolici prav estetsko. Zamisel sta — kakor tudi otroško zavetišče — inž. arhitekta Borisa Kobeta, ki je še enkrat več dokazal, da zna v resnici misliti praktično ter prostor izrabiti v enaki meri koristno kakor lepo. Glavni poslopji sta olepšani še z velikima dekorativnima slikama, ki ju je napravil akademski slikar Slavko Pengov. Sliki sta imenitni. Na prvem sgrafitu je upodobljena velika družina, na drugem pa otroci pri igre. Dela Slavka Pengova na teh dveh poslopjih in njegove slike na Zalah so. v resnici odlična ter sama opozarjajo hišne gospodarje, kako primerna in lepa je zunanja okrasitev poslopij! Otroško zavetišče leži na severnem koncu med obema stanovanjskimi hišama ter je z vsemi stanovanji obrnjeno k jugu in k soncu. Poslopje je enonadstropno. V pritličju je otroški vrtec za približno 40 otrok od tretjega do šestega leta, v prvem nadstropju so pa prostori za dnevno zavetišče, kamor bodo stanovalci lahko čez dan oddali svoje najmanjše od dojenca pa do 3 let. Tu bo kakih 24 malčkov pod skrbnim in izurjenim vodstvom uživalo nadomestilo materine skrbi in ljubezni ves dan, ko bo mati v službi in pri delu izven doma. Otroški vrtec obsega velik dnevni prostor ali ntfahrico, sobo s kopalnico za otroško vrtnarico, čajno kuhinjo, umivalnico z otroškimi stranišči, garderobo in za oba zavoda v poslopju skupno pisarno. Rajalnica je 7 m široko, a 12 m dolga, druga stran je obrnjena proti soncu in se vsa stena da odpreti na sončni vrt, ki bo obdan z živo mejo, na njem so pa vrtiljaki, gugalnice, peščene jame in otroške gredice, da drobižu nikdar ne bo dolgčas. Dnevno zavetišče v I. nadstropju ima veliko spalnico s 12 posteljicami za dojence, nadalje igralno sobo za otroke do 3 let, poleg teh sob pa tudi sobo za nadzorstvo s kopalnico, čajno kuhinjo, umivalnico s straniščem, sobo za previjanje in še posebno sobo za dojenje. Pred spalnico in igralnico je pa velika in sončna ter proti severu dobro zavarovana terasa za igranje in sončenje. Vsa nova delavska stanovanjska kolonija z ureditvijo zemljišča in z vso opremo zavetišča velja, kakor kažejo obračuni, 3,500.000 din. Stavbna dela je podjetje Vili Battelino iz Rožne doline pričelo meseca oktobra lanskega leta. Stranke se v stanovanja vselijo takoj po 1. decembru, a zavetišče bo najbrž odprto meseca februarja. S to kolonijo je mestna uprava storila šele prvi korak, ker pripravlja načrte še za nove kolonije in študira z vseh strani zlasti vprašanje, kako bi delavskim in sploh manj premožnim slojem priskrbela zdrave in prijazne domove v majhnih hišicah sredi vrtov. Bol proti draginji V teh časih so se začela živila dražiti izredno naglo. Ljudje pridno nakupujejo, ker se boje, da ne bi ene ali druge reči po naših trgovinah zmanjkalo. Kdo je kriv te draginje, se sprašujejo. Prav gotovo tisti trgovci, ki kupujejo in prodajajo na debelo. Ti so lepo poskrili svoje zaloge in čakajo, da bo pomanjkanje ljudi prisililo, da bodo kupovali po tistih cenah, katere bodo zahtevali, ko bodo spet privlekli zaloge na dan. Prav bi bilo, da bi oblasti poskrbele za najstrožjo in najnatančnejšo kontrolo in da bi v komisijo, ki naj bi upravljala kontrolo, prišli trgovsko izobraženi ljudje, komercialisti, ki se razumejo na trgovske stvari, na prave in ponarejene bilance itd, tako da jih nihče ne more oslepariti — ne pa inženirji in juristi! Pri nas bi bilo treba uvesti kontrolo tako čvrsto in rigorozno kakor je bila uvedena že kar ob začetku vojne v naši sosedni državi. Tam je bilo v enem samem dnevu v mestu zaprtih do 60 trgovin, ki so se pregrešile proti določilom o pobijanju draginje, nekatere trgovine pa so v enem samem dnevu dobile tudi po deset obiskov od strani oblastnih organov, ki so se trudili, da bi podprli sum o jjoslovanju trgovine z dokazi. Na ta način bi velike trgovce tudi pri nas kaj kmalu minilo veselje za nezakonito poslovanje! Država mora male ljudi, ki so se pripravljeni, kadar bo prišla sila, za naj večje duhovne in pa gmotne žrtve njej v prid žrtvovati, zavarovati pred tistimi, ki lih izkoriščajo v njihovi stiski in revščini. , Insfgnlfe častnega članstva Insignije častnega članstva mesta Ljubljane je včeraj ob il izročil župan dr. Juro Adlešič z načelnikom gradbenega odbora univ. prof. dr. Francetom Steletom in z načelnikom kulturnega odbora banskim inšpektorjem Silvom Kranjcem univ. profesorju Jožetu Plečniku. JV a univerzi v njegovem kabinetu seminarja za arhitektonske kompozicije je predstavništvo mesta Ljubljane sporočilo častnemu članu soglasne sklepe mestnega sveta o izvolitvi za časlnega člana mesta Ljubljane in o obelodanjenju njegovih del za Ljubljano ter o nagradi z njegovim imenom za najboljša dela njegovih slušateljev za Ljubljano ter mu s čestitkami izročilo diplomo z besedilom: »Mesto Ljubljana ie za zgledno požrtvovalno ljubezen do rojstnega kraja, ki z njo ureja in zida domačo, lepo, zdravo in zadovoljno Ljubljano, ter za spodbudne vzore in plodonosne nauke gradbenim ter drugim umetnikom in obrtnikom gospoda Jožeta Plečnika, rednega profesorja arhitekture in umetnosti v Ljubljani, na seji mestnega sveta 12. oktobra 1939 iz hvaležnosti izvolilo za svojega častnega člana. Zupan mesta Ljubljane dr. J. Adlešič« Na belozeleni vrvici je v kapsuli iz mahagonija rdeč pečat mesta Ljubljane iz L 1463 z napisom »Si-gillium civitatis Labacensis«, ki z njim mesto Ljubljana pečati že nad sto let samo diplome častnega meščanstva. Z diplomo je izročilo predstavništvo mesta Ljubljane hkrati bronasto znamenje častnega članstva v obliki plastičnega ljubljanskega grba z vrezanim napisom »Častnemu Članu arhitektu Jožetu Plečniku mesto Ljubljana MCMXXXIX«. Naj živi častni član glavnega mesta Sloveniie arhitekt Jože Plečnik! Lepo predavanfe o gorah V do kraja zasedeni dvorani Delavske zbornice je imel dr. inž. F. Avčin predavanje o zim-skoalpinski ekskurziji Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije s smučmi čez Šarplanino in Korala. Uvodne besede je spregovoril gosp. dr. J. Pretnar, predsednik SPD. Nato pa je sledilo predavanje, v katerem je govornik z vnesenimi besedami opisal pot in pokrajine tega, pri nas prav pičlo poznanega predela. Ekskurzija je opravila pot, ki je bila dolga 120 km, vodila je izvečine v višini okrog 2500 m. Na turi je ekskurziste 6talno spremljalo lepo vreme. Svojo nalogo, da bi ugotovila predvsem, kakšni bi bili ti predeli za zimski šport, je rešila v polni meri, saj je ugotovila po več kilometrov dolga smučišča m to v terenu, ki tehnično niti ne zahteva mnogo od smučarja. Predavanje dr. inž. Avčina so spremljali imenitni fotografski posnetki, ki so zgovorno dopolnjevali besede. Območje šarplanine m Korala je pravi smučarski raj, ki bo v bližnji bodočnosti prav gotovo privabilo vsako zimo mnogo ljubiteljev belega športa. Za zdaj je še bolj slabo dostopno, ker v tem delu naše države še ni dobro urejenih prometnih zvez Za tujski promet pa je to vprašanje izredno važno prav tako je važno tudi drugo: zadostno število koč in domov. Predavanje je uspelo zelo lepo ter je občinstvo predavatelja nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Draginje so krivi - časopisi I Tako sodi vsaj predsednik naše najvišje trgovske ustanove Trgovske zbornice g. Ivan Jelačin, ki nam je to presenetljivo resnico razodel v svojem včerajšnjem običajno dolgem in običajno nejasnem govoru ob začetku zasedanja zbornice. Draginje so krivi torej listi, ki o draginji pročajo in navijalce cen obsojajo. Vemo, da bi marsikomu bilo zelo ljubo, če bi listi na oderuštvo, na navijanje cen in na izkoriščanje sedanjega stanja lepo molčali. Kako bi cveteli posli! Toda, žal, dolžnosti časopisja so drugačne od dolžnosti dobičkarjev. Treba je to povedati. Razburjanje g. Jelačina pa je razumljivo iz drugega razloga, slišimo namreč, da je ta gospod, ki ni samo dober in duhovit govornik, marveč tudi eden največjih slovenskih trgovcev na debelo, dan pred svojim velikim nastopom v Trgovski zbornici imel policijsko preiskavo. Kdo ve, če so tudi to zakrivili časopisi? Uredba o občinskih poso|ilih Belgrad, 15. novembra. AA. Na podlagi § 113 finančnega zakona za 1939-40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o podeljevanju občinskih posojil. Člen 1. Mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljana smejo zaradi zadostitve svojim investicijskim potrebam emitirati dolgoročna posojila. Obveznice teh posojil bodo notirale na domačih borzah. Vsaka takšna emisija bo imela amortizacijski načrt, ki bo natiskan na vsaki obveznici. Člen 2. Pogoje za emitiranje posojila odobrava finančni minister na predlog mestnega sveta. člen 8. Obveznice občinskih posojil se smejo sprejemati za kavcijo pri občinskih nabavkah in kupovati za pupilne mase. Prav tako smejo mestne hranilnice in pokojninske ustanove dotičnih občin uporabljati te obveznice za vlaganje pa § 6 uredbe o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi o delnem vlaganju teh rezerv v rezervne sklade, v državne vrednostne papirje. Obveznice in kuponi teh posojil so proste vseh sedanjih in bodočih davkov in doklad, tako državnih kakor vseh ostalih (samoupravnih in občinskih) ter tudi vseh taks in ostalih dajatev v kraljevini. Člen 4. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. Prepove naj se izvoz pšen’ce in koruze Zagreb, 16. novembra, m. Na konferenci, ki jo je sklicala o vprašanju pobijanja draginje in brezvestne spekulacije »Gospodarska sloga«, ie več govornikov zahtevalo od odločujočih oblasti, naj sploh prepovejo izvoz pšenice in koruze ter določijo cene tem pridelkom. Cre samo za pravičnejše izvajanje davčnih predpisov Belgrad, 15. novembra. AA. »Jugoslovanski Kurir« v svoji številki od 13. novembra t. 1. objavila poročilo o bivanju finančnega ministra dr. Ju-raja Suteja v Pančevu ter pravi, da ije pri tej priliki minister Šutej izjavil svojim prijateljem, da v finančnem ministrstvu pospešeno delajo na spremembi obstoječega davčnega sistema v naši državi. V zvezi s tem poročilom na pristojnem mestu praviijo, da izjava ministra Šuteja, objavljena v »Jugoslovanskem Kurirju« ni točno ponatisnjena. Na sestanku v Pančevu — v kolikor je bilo govora o davčni zakonodaji — je potekal razgovor le o tem, da se čim strožje in pravičnejše izvajajo obstoječi predpisi, ne pa, da gre za neke temeljite spremembe v davčni zakonodaji. Naročajte Slovenski dom! Filmi ft vedno na cesti, tako da so mu ljudje pravili »pocestni kaplan«. Z dolgotrajnim beračenjem 6e mu je bilo posrečilo zbrati toliko, da je nakupil za telovadnico še najpotrebnejše orodje, žoge, čevlje, da je potem uredil še umivalnico ter kopalnico in slačilnico. Kadar ni bil na cestah ali v cerkvi, je ure in ure prebil v telovadnici, edinem domu, ki ga je imel tudi 6am. Zabaval ie otroke, organiziral tekme in igre. Hotel je te mlade ljudi, na katere 6ta prežala nepoštenost in satan, z igro pridobiti za človeško družbo in za boljšo bodočnost. Med potjo je vse svoje prizadevanje kratko popisal Rockyu. Gangster je iz njegovih preprostih besedi videl, koliko je njegov nekdanji tovariš delal, se žrtvoval, trpel, upal in obupaval. Čemu? Na to vprašanje si Rocky ni vedel odgovorili. Prijateljeva pot je bila tako različna od njegove, da ni mogel razumeti ničesar. Toda vseeno ee je v njem oglašalo tiho spoštovanje. Bil je 'kar srečen, da se mu je posrečilo pomagati 6taremu prijatelju iz de-tinskih let in mu pripeljati v telovadnico skupino najbolj zakrknjenih potepinov, kar jih je mesto poznalo. Bil je zadovoljen sam s seboj, začel je dobivati okus po tistem preprostem, dobrem življenju, kakršnega v svojih burnih zagonih od zločina in zločina le ni bil nikdar okusil. Toda prav te trenutke, ko je delal morda svoje prvo dobro delo v iivlje- Angeli garjevih lic Roman s slikami 16 nju, so nanj že prežale hijene iz njegovega zločinskega kroga. Njegovim roparskim sodrugom ni bilo po volji, da se je vrnil iz ječe, navadili »o ee shajati brez njega, zato so se ga zdaj skušali otresti, razen tega je pa Frazier imel še drug razlog, da bi 6e ga bil rad znebil: njemu je Rocky bil zaupal ves 6Voj de-nar, preden je šel v ječo. Tega denarja ni bilo malo, z njim si je odvetnik ustvaril med njegovo odsotnostjo udobno, če ne razkošno življenje. Zaradi vsega tega je bil Rocky zdaj obsojen na smrt, moral je izginiti in sicer čim prej/ Frazier je bil pri prvem svidenju z Rockyjem vse preveč prijazen, da bi ne bil Rocky opazil, kako ga je njegov prihod spravil v zadrego. Tudi je bila njegova prijaznost taka, da je Rocky, ki je odvetnika poznal, takoj vedel, da kuje nekaj proti njemu in da ee ga bo najbrž skušal otresti Kako bo to storil, to vprašanje Ro-ckyu ni dajalo dosti preglavic. Dobro je vedel, kako se take reči med razbojniki obračunavajo. Še nevarneje zanj je bilo, da se je Frazier zvezal z Mac Kieferjem, nai)6lovi-tejšim in najnevarnejšim gangsterjem v mestu. Njegova navzočnost pri »videnju, j|e Rockyju še posebno misliti. ] Toda čeprav 6e je zavedal, da bo do , obračuna prej ali slej prišlo, si vendar ni mogel misliti, da bi Frazier to reč za- čenjal takoj, ko se je Rocky vrnil iz ječe- Mislil je, da mu bodo pustili vsaj kratek oddih, da se malo navžije svo- bodnega življenja. Toda postavi, ki sta Rockyja zalezovali, ko je z duhovnikom hodil po ulicah, sta pričali, živo pričali 0 tem, da so Rockya sklenili spraviti s poti takoj. Igra v telovadnici se je bila medtem začela, sestavili so dve moštvi. V prvem moštvu so bili varovanci očeta Jerrya, tisti, ki so prihajali redno v telovadnico in ki se jim je že na zunaj videlo, da so na poti do poštenosti in Jfda. Drugo moštvo so tvorjli razbojniki, ki 6ta jih Ro-cky in Jerry prignala sem iz Rockvjeve-ga brloga še preden se je igra začela, 60 6e nasprotniki gledali grdo, da ni bilo mogoče pričakovati nič dobrega. Znamenje za igro je dal oče Jerry, ki mu je pripadla težka naloga, da bo igro sodil. Pred začetkom je moštvoma še na-f tančno in e poudarkom razložil pravila j igre. Ta pravila so sicer oboji dobro po-znali, toda Jerry je videl, kakšno je vreme, zato se mu je zdelo prav, da jim še vse natančno razloži in zlasti poudarja tiste odstavke, ki so govorili o viteštvu v igri. Na Unionove prazne, čeprav plačane polemike proti našemu listu in naši filmski kritiki ne odgovarjamo več, ker ne maramo na ta način delati reklame za lilm, ki smo ga iz moralnih, umetnostnih in narodnostnih razlogov obsodili kot slabega. »Karnssellc (Kino Matica). Bleda, prismojena reč, nerodno »scimprana«, duhovitost se tu pa tam ukrade vanjo kakor Pilat v »Cre- V nekem smislu je »KarusselU tudi »jedilni film«, kajti skoraj v vsakem prizoru se junaki pridno bašejo, zraven pa govore in prepevajo, da »Liebe nicht durch den Magen geht«! Razen Marike Rčikkove, ki pa je tod tudi dokaj prisiljena, se vsi vedejo leseno kakor lutke. »Humor« v tem filmu dolgočasi in utruja iz prizora v prizor Niti fotografija ni kaj prida vredna. »Karussell« si bodo nemara ogledali tisti, ki so že na svet prišli s prav skromnimi zahtevami. Še nekaj: čemu »Karussel« in ne po naše — »vrtiljak«? Huda nesreča na belgrajski cestni železnici Belgrad, 16. novembra, m. Na progi_ belgrajske cestne železnice na Dedinje se je snoči pripetila hujša nesreča, pri kateri je bilo ‘20 oseb ranjenih, med njimi štiri hudo. Tramvajska proga na Dedinje je speljana po precejšnji strmini. Ko se je snoči ob 7.40 voz cestne železnice spustil z Dedinja v mesto, je odpovedala zavora. Zdrvel je z veliko brzino proti mestu. Na ovinku na Senjaku je voz cestne železnice iztiril ter drvel zatem še nekaj metrov po ulici, nakar se je zaletel v bližnje drevo in prevrnil. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. Ponesrečence so prepeljali takoj v splošno bel-grajsko bolnišnico Na kraj nesreče je prišel tudi notranji minister dr. Stanoje Mihaldžič. Snočnja nesreča na Senjaku je letos že tretja na tej progi. „Kadar bo šlo zares, bom že šel.. Celje, 15. novembra. Točno ob 13.12 so danes počili na Miklavškem hribu trije streli in presenetili Celjane s takojšnjim »alarmom« tovarniških siren in zvonenjem v vseh cerkvah. Ljudje skoraj niso vedeli, ali gre za šalo ali zares. V nekaj minutah je bil ustavljen ves promet, le tu pa tam smo videli ljudi, ki so tekli, opozorjeni po policijskih stražnikih in drugih varnostnih organih, da se je potrebno umakniti v poslopja. Na okopih je začelo »goreti« samo z ene strani dosegljivo poslopje. Gasilci, ki so prihiteli čez nekaj minut, so morali izvršiti »težko« nalogo. Do »goreče« hiše je bil mogoč dovoz samo z ene strani, ker je ulico »zasulo«. Še težje je bilo z vodo. Vodovod je bil namreč »uničen« m gasilci so morali uporabiti vodo iz Savinje. Reševalni skupini na mestnem poglavarstvu in pred kolodvorom sta imeli prav tako »naporno« delo. Rešiti sta morali izpod »ruševin« Na okopih več ljudi, nekega moškega pa je »strupeni plin« zajel pred kolodvorom. Prav živahno je bilo pri tovarnah v Gaberju, kjer so vse edinice dobro izvršne, svojo nalogo. Poizkusni alarm je najbolj prizadel potnike, ki so se peljali z avtobusom iz Dobrne. Stražnik je namreč ustavil ob »alarmu« avtobus, vlak pa ni hotel počakati in tak3: s6' pStt mki zamudili zvezo z zagrebškim vlakom. Poizkusna vaja se je z ozirom, da nihčj ni bil pripravljen, posrečila. Sicer bo nekaj prijay,‘slcer;i30 še vedno ljudje, ki pravijo: »Kadar bo šlo zares, bom že šel!« Krajevna zveza za varstvo otrok v Celju Celje, 15. novembra. V posvetovalnici mestnega poglavarstva v Celju je bil pod vodstvom predsednika mestne občine g. dr. Voršiča ustanonvi občni zbor, katerega se je udeležilo 63 zastopnikov oblasti in raznih človekoljubnih društev iz Celja. Po uvodnih besedah g. dr. Voršiča je spregovoril tajnik banovinskega odbora g. Jagodič iz Ljubljane o padanju rojstev v Sloveniji, o umrljivosti dojenčkov, vzgoji otrok in njihovi prehrani. Tajnik je v svojem govoru poudarjal, da čaka Zvezo za varstvo otrok v Sloveniji ogromno delo, posebno pri zatiranju alkoholizma in spravljanju mladine na boljša pota Navedel je. da so sodišča tekom zadnjih let zasli-,ev,aA* mladoletnikov, od katerih so mogla nuditi le 90 vzgojo v zavodih, vsi drugi pa so bili prepuščeni cesti in staremu življenju. Na občnem zboru je bil izvoljen odbor krajevne Zveze, predsednik g. župan dr. Alojzij Voršič, P™ podpredsednik direktor Mohorieve tiskarne g. dr. Franc Kotnik, drugi podpredsednik g. dr. Juro Hrašovec, tajnik upravitelj OUZD g. Viktor Sniigovec, blagajnik ravn. g. Oskar Černelč, njegov namestnik g. Franjo R da bodo ustanovili svoje odbore, ki bo- aoiočili tudi primeren prispevek za reveže. prodajala za saharin dva mlada ^M turtla Pri Čakovcu. Mudila sta se finalni ?lit> kjer se jima je posrečilo dobiti Vani t"’ P£Plr’. v kakršnega zavijajo saharin. m t?1’" £ s £ecejJčasa je minilo, Preden so ,,ma prigli na sled Pravij0, da • sta tak ‘Saharina* razpečala že kakšnih 100 kg. To je naneslo že lepo vsoto okrog 60.000 din« Seveda sta ga dala tistemu, ki i?a ie kunil več skupaj, bolj poceni. Toliko sta bila že velikodušna. Prišla sta končno pred sodišče, kjer so ju zaslišali, nato pa na veliko presenečenje spet izpustili. Zdaj pravijo, da je bil ta primer finančnim oblastem že davno znan, pa da ga niso hotele zasledovati, ker so računale na to, da bo ljudstvo na podlagi takšnih »koruznih* skušenj samo prenehalo kupovati saharin. Kupčija s saharinom je namreč v teh krajih zelo cvetela in najbrž še cvete. Mariborske gospodinje čakajo hude skrbi Nujno je potrebno, da se konsumentom zvišajo plače Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Maribor, 15. novembra. Letošnje leto ne bo dobro ne za mariborskega okoliškega kmeta, ki ga bodo preko zime trle posledice slabe letine, pa tudi meščanskim družinam se ne obeta nič dobrega, ker cene življenjskim potrebščinam rastejo iz dneva v dan. Zlasti hudo bodo prizadete uradniške in delavske družine, ki so jim že doslej bili dohodki mnogokrat premajhni za dostojno preživljanje. Radi dviga cen bo marsikatera družina morala še bolj štediti tam, kjer je štednia najtežja, namreč pri ra zdravje nujno potrebni prehrani; izdatke za obleko in za kulturne potrebe pa bodo morale zmanjšati na minimum. V zadnjem času so se dvignile cene vsem življenjskim potrebščinam, razen soli in sladkorju. Samo v zadnjem času so cene pri veletrgovcih za moko porasle za 60 par pri kg, prav tako pa je šla kvišku tudi cena koruzi. Čutijo se posledice letošnje slabše letine, močan pa je tudi vnliv novih kupcev, ki so se pojavili na trgu, zlasti direkcija za prehrano prebivalstva. Svoje pa je 6eveda doprinesel tudi velik izvoz v inozemstvo. Poskočila je svinjska mast za 3 din pri kg, za enako tudi bučno in namizno olje. Radi letošnjega pomanjkanja krme grozi tudi občuten dvig cen mleku. Skoraj za 150% so poskočile cene kolonijalnecnu blagu, kar je v zvezi z nevarnostmi prekomorskega prometa, ki prevoz teh produktov močno podražijo. nekaj pa zasluži zraven tudi inozemska špekulacija, ki zna imenitno izrabiti trenutni mednarodni položaj. Enako je z tekstilnimi proizvodi, ki jih uvažamo iz inozemstva. Pomanjkanje surovin in dvig njihovih cen je pripomoglo, da so tudi naše domače tekstilne tvomice povišale cene svoiim produktom za 30%. Zaenkrat se cene niso dvignile kurivu in tudi najemnine so ostale na dosedanji višini, kar je gotovo pripisovati vladni uredbi, s katero je zvišanje najemnin onemogočeno. Če te uredbe ne bi bilo, je težko reči, kako bi se najemnine regulirale. Življenje se torei draži na vseh Dodročiih. Družine čakajo težki časi, zato pa bi bila dolžnost merodajnih faktorjev, da potrebno ukrenejo. V zvezi s tem so zadruge državnih uslužbencev v vsei državi pričele akciio, da bi se izvoz in uvoz reguliral tako, da bi to imelo za posledico padec cen na dosedanjo večino. S takimi ukrepi pa seveda ne bi bilo mogoče znižati vseh cen, ker so tu pač na delu činitelji, na katere država nima nika-kega vpliva in ga tudi ime^l ne more. Zato pa je nujna potreba, da 6e konzumentom zvišajo dohodki, kar morajo po zakonih pravičnosti in po možnostih, ki so danes, izvršiti javni in zasebni delodajalci. Kovačeve ženitovanjske sleparije in drugo Ljubljana, 16. novembra. Visok in plečat je kovaški pomočnik Janko Babšek, 25 leten fant, doma iz okolice lavrške. Težko kladivo v zatohli kovačnici vihteti po nakovalu, ni dobro, si je sam pred leti mislil in je začel uganjati razne pustolovščine. Potepal se je, uganjal razne drzne vlome na tovorne avtomobile in sleparil lahkoverne ženske. Nedavno je bil Janko Babšek, ki zatrjuje, da je lastnik hišice na Laverci, pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen na 10 mesecev strogega zapora zaradi raznih tatvin, ki jih je izvrševala veččlanska tatinska družba na Dolenjski cesti tja proti Grosuplju, ko so se tatovi vtihotapljali v tovorne avtomobile in iz njih metali razno blago, ki so ga drugi odnašali. Počasi pa so prišle na dan še druge pustolovščine kovaškega pomočnika. Babšek se je bil v neki gostilni na Dolenjski cesti seznanil s Frančiško K., ki je sedaj nameščena pri »Slonu*. Dekletu se je predstavil kot »Slavko, mitničar«, ki ima mesečne plače 1600 din. Dekle se je v njega zatelebalo. Znanje je trajalo od lanskega avgusta tja do letošnjega maja. Fant — ljubljanski laži-mitničar — je obljuboval dekletu, da jo poroči in je od nje izvabil 1150 din gotovine, kakor tudi hranilno knjižico za 4000 din. Knjižice ni mogel realizirati. Denar pa je zapravil. Govoril je dekletu, da doma na Laverci dozidava svojo hišico in da ji bo napravil čedno stanovanje, kjer bosta lepo in tiho živela ko golobčka. Pred sodniki malega kazenskega senata, ki mu je predsedoval s.^ o. s. dr. Julij Fellaher, je krepki kovaški pomočnik krepko zatrjeval svojo nekrivdo in trdil, da je bila vsa zadeva popolnoma poštena. Predsednik: »Zakaj je niste poročili?« Obtoženec: »Ker me naposled ni marala!« Njegova žrtev — služkinja Frančiška — je resigni-rano pripovedovala, kako se je seznanila z obtožencem in kako je znal od nje izvabljati denar. Predstavil se ji je kot »Slavko, mitničar«. Pozneje je res dognala, da biva na Laverci neki mitničar Slavko, ki pa je bil povsem drug človek, ne pa ta »slepar«. Obtoženec rad po poročilu orožnikov išče svoje žrtve po gostilnah. Nekoč je med plesom izmaknil nekemu dekletu 600 din iz ročne torbice. K prejšnjim 10 mesecem strogega zapora Je senat prištel še drugo porcijo, tako da bo sedaj sleparski ženin sedel 13 mesecev v strogem zaporu. Častne državljanske pravice je izgubil za tri leta. Prav toliko, kakor kovaški pomočnik Janko Babšek, je dobil tudi 39 letni Ivan Ježek, rodom iz Podgorice, stanujoč pri Sv. Jakobu ob Savi. Ježek je star in nepoboljšljiv tat. Zaposlen je bil jeseni pri cestnih delih v Zgornjih Dupljah, kamniški okraj. Skupaj je stanoval z delavcem Mihom Dolinškom. Temu je 1. septembra izmaknil 100 din in »odmaglil«. Pred senatom je bil obtožen zločina vlomne tatvine. Ježek je tatvino tajil. ] Razne okolnosti in indicij pa so ga močno obre-menjavili. Senat je bil prepričan o njegovi krivdi in mu določil kazen 13 mesecev strogega zapora. Šah Tgkma za prvenstvo Prage v hitrem šahu Da je tudi v Pragi šahovsko življenje zelo razgibano, dokazuje gotovo zadnja tekma v hitrem šahu med neštetimi praškimi klubi. Ti klubi nosijo povečini imena slavnih svetovnih mojstrov. Ker se je za to tekmo prijavilo izredno veliko število klubov, so morali igrati v dveh skupinah. V prvi je zmagal klub »Dobruski«, ki je od 88 dosegljivih dobil 70 točk. Za njim so »Električar« s 00.5, »Duras« z 58, »Praha« tudi z 58, »Vinohra-dy z 48.5, »Maršal« z 42, »Vidmar« z S9.5 točkami itd. Kakor vidimo, imajo v Pragi klub, ki nosi ime po našem velemojstru dr. Vidmarju. V drugi skupini pa je zmagal šab. klub »Aljehin«. Pozneje se bo odigral končni turnir med naiboljšimi klubi iz obeh skupin, tako da se bo videlo, kateri klub je v Pragi v hitri igri najboljši, Mojstri s šah. olimpijade v Buenos Airesu ne morejo domov Precej časa je že od tega, ko je bila v Buenos Airesu končana šahovska olimpiada, pa se zastopniki posameznih narodnosti še vedno niso vrnili v Evropo. Nekateri med njimi se najbrž tudi ne nameravajo še tako kmalu vrniti, tako predvsem Poljaki, ki prav za prav nimajo več svoje domovine. Vsaj toliko bodo morali že še počakati, da bo evropskih razprtij konec in dosežen tak mir, kf bo Poljakom prinesel nazaj njihovo domovino, če ne že takšno kot je bila. pa vsaj spet svobodno. Poljski šahieti so v Buenos Airesu dosegli drugo mesto, tik za Nemci. V Ameriki pa niso ostali samo tisti, ki jim je sedanja evropska vojna vzela domove, pač pa tudf Nemci. Zdaj se tam godi vsem enako. Nemci ne samo da ne morejo nazaj v Evropo, pač pa svojcem celo pisati ne morejo. Seveda vsi listi, ki so se udeležili olimpiade, niso ostali v Buenos Airesu, pač pa so se razkropili po raznih južnoameriških državah, kjer nekateri prirejajo tudi simultanke ali pa se udeležujejo manjših turnirjev. Res menda drži, da v Južni Ameriki še ni bilo nikdar prej tolikšnega zanimanja za šah kot ravno letos, drugič pa najbrž tudi Še nikdar prej ni bilo tam toliko slavnih igralcev. Za to se morajo južni Amerikanci zahvaliti v prvf vrsti sedanjemu evropskemu položaju, zaradi katerega je toliko igralcev moralo ostati tam. Za vse ni nikdaT slabo. Vesti iz Belgrada ■ - Bolgrad, 16. novembra, m. Podpredsednik vlade dr. Maček in ban dr. šubašič, ki sta se te dni mt/flila v Belgradu ter bila sprejeta tudi pri kraljevskem namestniku, eta Hnoči odpotovala nazaj v Zagreb. Bclgrad, 16. novembra, m. V Belgradu se je ustanovila nova delniška družba »Sever in Co.«^ ki se bo bavila z nakupom in prodajo semen in poljedelskih strojev. Delniška glavnica znaša pol milijona dinarjev. Belgrad, 16. novembra, ra. V trgovinskem ministrstvu se je včeraj nadaljevala konferenca za ustanovatev ravnateljstva za zunanjo trgovino. Športne vesti Amerika in olimpijske igre. Predlog, po katerem naj bi Amerikanci organizirali svoje panameriške olimpijske igre, seveda v primeru, da ne bo prihodnje leto svetovnih olimpijskih iger v Helsinkiju, je naletel v Ameriki na velik odmev. Po dosedanjih informacijah se že tri mesta resno potegujejo za izvedbo teh panameriških iger. Te igre želi imeti Phi-ladelphija, IIollywood in Havanna (Cuba). Imovina vrhovne nogometne ^eze znaša sedaj po blagajnikovem poročilu din '582.532.05. Nogometna zveza torej razpolaga danes z zneskom preko pol milijona dinarjev. V to vsoto so vračunani tudi dolžniki zveze z zneskom din 245.548.24. Vsota, ki jo bo zveza razdelila po določenem ključu 7:4:1 med srbsko, hrvat-sko in slovensko nogometno zvezo, znaša din 457.253.74. ^'Hrvaška nogometna zveza je na svoji zadnji seji sklenila, da odslej klubom ne bo dajala nobenega posojila več, ampak kvečjemu podpore. Praksa je namreč pokazala, da klubi posojil niso nikdar vračali, tako da ima zveza že danes lepo vrsto dolžnikov, ki ne bodo nikdar plačali svojega dolga. Belgrajska »Jugoslavija« bo v decembru napravila s svojim ligaškim moštvom veliko turnejo po Turčiji. Glavni tajnik »Jugoslavije« je doseaaj perfektuiral pet tekem s turškimi nogometnimi moštvi. Dne 9. in _ 10. decembra igra »Jugoslavija« v Ankari proti SK Demirju, naslednji dan proti prvaku SK Ankara. Nato pa bo igrala »Jugoslavija* v_ Carigradu še tri tekme in sicer proti SK Bejoglič, proti carigrajskim akademikom in proti SK Galata Salaj. Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratur« v O' c C. > 1 a M* 3L e c ■c _ g — El O Veter ('in er i n kost Pada- vine g n tc . ** ■* O C k B .E "s S 00 fc Ljubljana 761 1 9-i 6-0 88 10 N* — — Mariboi 761-5 64 5-0 30 10 SUt — — Zagreb 766 5 8-0 60 90 10 NEi — — Belgrad 766-5 9-0 5-0 90 10 NE, — — Sarajevo 767-c 10-0 4-0 90 10 0 — — Vis 7634 140 10-0 8ti 7 NW, — — ,Spli1 762-7 16-0 11-0 80 4 NE, 0*3 dež Kumboi 763-2 18-0 14-0 8:. 10 NE, 3-0 dež Rab 764-/ 12-0 8-0 5(1 10 0 — — dUtiPOBUlf 760-9 17-0 12-0 70 8 NE, — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Koledar Danes, četrtek, 16. novembra.. Otmar. Petek, 17. novembra: Gregorij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12. in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Filharmonični orkester bo na simfoničnem koncertu v petek v Unionu ob 20 dirigiral D. M Sijanec. Mladi dirigent rojen v Poli izvira iz prastare rodbine »šolmaštrev in orglarjev*, ki so delovali na Štajerskem. V Pragi je končal instrumentalno, kompozicijsko in dirigentsko šolo. Prirejal ie koncerte v Lužicah, nastopal v Kodanju, več let je zajjoredoma dirigiral v Grand Amphitheatru v Parizu simfonične in zborove koncerte. Zdaj je v Ljubljani dirigent radijskega orkestra, ki se prav pod njegovim vodstvom stalno razvija in napreduje. Njegov nastop z velikim filharmoničnim orkestrom bo nedvomno tudi s te strani zanimiv ker bo dokazal, da imamo tudi na tem polju do^ mače veščake, ki so kos velikim nalogam. Spored obsega Rahmaninov koncert za klavir in orke-\teri v _P'molu> ovajal ga bo klavirski virtuoz Anton Trost, Lajovčev »Caprice« in Čajkovskega VI. simfonijo. Vstopnice z vsebinsko obširnim sporedom se dobe pri blagajni kino Uniona. Naši izseljenci na jugu naše države je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek, 17. t. m. preč. g. generalni vikar Viktor Zakrajšek iz Skoplja. Bliža se naš izseljenski teden, ko bo Slovenija pogledala za svojimi sinovi, ki ne žive v njenih mejah in si izprašala vest, kako skrbi za te izseljence. Primerno je torej, da nas v izseljenski teden vpelje prav to predavanje. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju na vogalu Frančiškanske ulice in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Najnovejši tragediji dramatika Ivana Mraka le naslov: »Stari Rimljan«. Dejanje se godi tik po svetovni vojni v Ljubljani. Krstna predstava tega dela bo v najkrajšem času v dvorani »Delavske zbornice «v Liubliani. Upriiore ga člani Mrakove igralske skupine. Avtor j« delo sam zrežiral in prevzel tudi glavno vlogo. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20: četrtek, 16. novembra: »Striček Vanja«. Red Četrtek. Petek, 17. - novembra ob 15: »Upniki, na plan!« Ljudska poooldanska predstava. Izredno znižane cene od 16 din navzdol, Sobota, 18. novembra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 19. novembra ob 3 popoldne: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene; ob 8 zvečer: »Številka 72«. Izven. Znižane cene. Opera — Zafeteb ob 20: Četrtek, 16. novembra: »Bori« Godunov«. Gostovanje Josipa Križaja. Red B. Petek, 17. novembra: Zaprto. Nocoj bo nastopil g. Josip Križaj v Musorg-skega operi »Boris Godunov« v izredno težavni, a nad vse hvaležni vlogi ruskega samozvanca. Gospod Križaj, ki je bil svoj čas član našega gledališča, zadnja leta pa deluje z velikim uspehom na zagrebškem odru, si je prav s to partijo priboril sloves enega najboljših jugoslovanskih basistov in najznačilnejšega interpreta te velike tragične vloge. Sodelovali bodo še: Franci, Betetto, Kogejeva, Ribičeva, Vidalijeva, Poličeva, Zupan, Sancin, Sladoljev, Janko, Lupša, Orel, Dolničar, Perko. Dirigent: Niko Štritof. Predstava bo za red B. Mariborsko gledališče Četrtek, 16 nov., ob 20: »Navihanka«. Red C. Gledališko občinstvo 6e naproša, da prihaja pravočasno v gledališče — po možnosti že pred osmo uro. Predstave se začnejo točno. Zato povzročajo oni, ki prihajajo šele v zadnjem trenutku, dren pri večerni blagajni — razen tega zamudijo začetek igre ter motijo drugo občinstvo. CELJSKO GLEDALIŠČE V nedeljo ob 4 popoldne bodo uprizorile Velike sestre sv. Klare v celjskem mestnem gledališču v režiji Ludovika Štancerja čudežno igro v 5 dejanjih »Roksano«. — Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Prosvetni odsek Prostovol jne gasilske čete v Gaberju bo uprizoril v nedeljo ob 4 popoldne v Narodnem domu veseloigro »Lesena peč«. Prijatelji smeha vabljeniI Št. Klubi 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Točke 1. Centralni š. k. I ■ 6 6 7 8 7 8 8 8 8 66 2. 2 B 7 6 7 H 8 8 8 8 604 3. Triglav 2 1 m 4 5 6 Si 7j 7 1 45 4. U š. k. II, 1 2 4 ■ 3 H H 8 8 7 44 5. Celjski š. k. ... 0 1 3 5 ■ 4 6 8 7 8 42 1 6. Centralni š. k. 11. . ... 1 H 2 H 4 ■ 5 5 7 7 35 7. Železničar Ljublj. . . . 0 0 2* H 2 3 ■ 51 5 H 26 8. Centralni š. k. III. 0 0 * 0 0 3 2| ■ H 5 'H 9. Korotan Lj 0 0 1 0 1 1 3 n ■ 5 13* 10. Lj. š. k. III 0 0 1 1 0 1 2J 3 3 K Včernj smo v našem listu poročali o pokalnem tekmovanju v hitrehi Sabu med slovenskimi šahovskimi klubi, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani in pri katerem je osvojil pokal Centralni šahovski klub iz Ljubljane. Danes prinašamo tabelo, ki kaže podrobni izid teh tekem na nedeljskih tekmah Maistrovi borci, pozori Prošnje za podelitev spominske kolajne, kakor je bilo že v dnevnem časopisju objavljeno, ni potrebno zaenkrat predlagati, ker bo Zveza Maistrovih borcev razposlala vsem svojim članom tiskane formularje za prošnje, ki se bodo morali točno izpolniti. Vendar je nujno potrebno, da si vsak posamezni že sedaj preskrbi vse potrebne dokaze, listine, katerih prepisi morajo biti overovljeni od sodišča. Rok za dostavljanje prošenj Zvezi Maistrovih borcev je 1. januar 1940. Opozarjamo vse one borce, ki še niso člani Zveze Maistrovih borcev, da se bodo njih prošnje obravnavale in vzele v nadaljnji postopek le tedaij, če bodo pristopili v članstvo Zveze najkasneje do 1. decembra 1939. Vsi oni borci, ki bodo pristopili pozneje v članstvo, bodo morali poslati svoje prošnje pristojnemu vojnemu okrožju ■ ifs&iliažsi A. G. Barrill /16 DVE BEATRICI Beatrice je bila 6ama doma. Ljubeznivo ga je pokarala, ker oi prišel prej. »Saj sem vam rekla, da se ne mudi tako. Ker ste pa bili tako goreči in ste že toliko storili, se vam v očetovem imenu najiskre-nejše zahvaljujem. A ne v slojem, pomnite, ne v svojem!* Obiskovalec se je nasmehnil in poročal o vsem, kar mu je rekel don Alonzo de Quintanilla. Razume se, da ii ni povedal, kako malo upanja na uspeh ima njegov prijatelj, pač pa je zelo povdaril važnost poročila in prošnje, katero je treba predložiti vladarjema. »Prav, prav,« je odgovarjala Beatrice; »govorili boste z očetom, eam naj napie prošnjo ali naj jo da napisati drugim; kajti priznam vam, da ni zelo sposoben v pisanju Ponavljam vam, da mene vsa zadeva ne zanima mnogo, ker nimam najmanjšega upanja v uspeh. Toda pustimo to. Pripovedovati mi morate o vašem življenju. Zadnjič ste prekinili 6Vojo povest, ko je postala najbolj zanimiva. Pripovedovali ste o svojem zakonu. Ali je bila zelo lepa vaša izvoljenka?« ... Kolumb ji je pripovedoval o svojem kratkem zakonskem življenju in o svojem trpljenju, o svojih načrtih in težavah, o svojih upih in razočaranjih. Beatrice 6e ni zadovoljila s površnim pripovedovanjem; hotela je vedeti vsako najmanjšo podrobnost. Tudi se ni zadovoljila z enim samim obiskom; zopet in zopet ga je vabila in njuni pogovori so trajali cele ure. Neredkokrat so že migljale zvezde na nebu, ko sta se še pogovarjala o daljni, neznani deželi. Prošnja za vrnitev posestev je medtem romala od uradnika do uradnika. Kolumbu je to zavlačevanje bilo zelo mučno, Beatrice pa ga je karala rekoč: . . »Ne vznemirjajte se toliko zaradi te zadeve. Moj oče jadikuje in toži, da ee mu godi krivica. Res, da je njegov gospodarski položaj vse prej, kot rožnat. Vendar je izguba, zaradi katere 6e razburia, doletela že njegove prednike, ne njega. Tudi če bo mogoče kaj doseči, bo minulo še precej let, preden bo zadeva končana. Povedala sem vam že in zopet vam ponavljam, da ne pričakujem ničesar od j ljudi. Samo y nekoga imam &e zaupanje... uganite, na koga mislim! ...« Luna je pošiljala svoje blede žarke »kozi okno, na katerem sta slonela. Beatrice se je umaknila nekoliko v senco, da bi skrila rdečico, ki ji je zalila obraz. Noč ie bila mirna in globoka tišina je vladala naokoli; v mornarjevo 6rce pa se je naselil nemir. »Na koga?« je vprašal v zadregi. »Ne morem uganiti.« »Res ne ve6te?« je tiho zašepetala plavolasa deklica in sklonila glavo. »Ali ste mogli ljubiti samo enkrat v življenju?« Sedaj je pač moral razumeti. Tudi on je nagnil glavo in tiho dejal: »Oprostite, donna Beatrice. Ne vem, kako naj vam pojasnim svoje misli. Ali se ne šalite z menoj? Vaš gost sem, sprejeli 6te me ko prijatelja, ki vam more pomagati in ki zelo želi, aa bi vam res mogel pomagati. .« »Pustite to,« ga je prekinila. »Saj veste, da mi talešno govorjenje ni všeč. Ničesar ne pričakujem od sveta; pač pa vse od vas, od vaše sreče, od vaše 6lave. Ali se vam moje besede zde nenavadne? Ali se vam zdi' čudno, da vam kot ženska govorim tako? Res je, da bi raje poslušala, kot pa govorila. A vi molčite. Ali so v vaši domovini vsi moški tako boječi kot vi, poleg ženske, katero ljubijo... Govorite Ivendar! Ali moram res sama povedati vse?« | »Prav imate,« je dejal s tresočim glasom. »Sami ste opazili, da... Vendar nisem imel poguma, v 6vo]em sedanjem položaju.« »Vendar!« je vzkliknila lepa Beatrice »Malobesedni ste sicer, | a vaše besede so dovolj jasne. Poslušajte me, ljubi sosed. Navajena sem, povedati jasno svoje misli.« Umolknila ie v nadi, da jo bo z nežno besedo vzpodbudil, naj ■ nadaljuje. On pa je molčal! le ftekoliko bolj se ji' je približal; tudi i to je bila izpodbuda Lepa deklica je nadaljevala: »Videla sem vas, spoznala in uganila vašo skrivnost. Velik ste, čepav se tega ne zavedate. Še večji boste v bližnji bodočnosti; 'večji I kot si morete 6amega sebe predstavljati v svojih sanjah, če sploh kdaj sanjate o slavi. Vedite, da sanjam tudi jaz; sanjam, da sem vaš ; angel, da sem roka. ki vas vodi do slave. Ze*n6ka sama od sebe ne j zmore ničesar Mož brez ženske zmore prav malo. A vi, morate 1 zmagati, dospeti morate do viška slave .. z njo, ki vas ljubi.« Stari plemenitaš je bil navadno ves dan odsoteh Družil se je s svojimi nekdanjimi tovariši in v njihovi družbi skušal vtopiti svoje težave v kozarcu. Mornar iz Genove j« ostajal cele dneve sam s plavolaso kordovanko Ko se je don Inigo zvečer vračal domov, ju je videl pri oknu, zatopljena v pogovor. Pozdravil ju je z kratkim: Dober večer, otroka! in odšel spat. Včasih ju ni niti pozdravil. Opotekel ee je v sobo 6 težavo naiel vrata 6Voje spalnice in godrnjaje sam s seboj izginil. Rdečica, ki se mu je z nosa razlezla čez ves obraz, je pričala, da je bil v veseli družbi. Ob tem prizoru je uboga Beatrice zardela od sramu in 6e še bolj približala ljubeznivemu 606edu, kakor splašena grlica. »Kako morem živeti v tej hiši,« mu je rekla, »Cri6toval, Cristo-'val, odvedite me daleč proč, na morje! Veste,« mu je dejala nekoč, »da sem vedno sanjala o tem?« .ji Mornar iz Genove pa ji tega ni mogel obljubiti; saj sam ni vedel ali bo kdaj mogel na morje Ne hotel bi izpostaviti ljubljene deklice nevarnostim, katere je vedel, da ga čakajo. Zmaijal je torej z glavo in se ji sladko nasmejal. . . , . Medtem pa se je bližala ura pozabe, ki je nihče ni iskal, nihče pričakoval. In ko je prišla, je boječi in spoštljivi ®.9®e“ Pozabil na vse; strast ga je popolnoma prevzela Beatrice je bi a krasna in ga je ljubila z vsem mladostnim ognjem. , , , Don Inigova prošnja je romala od urada do urada m končno je bilo treba še odločitve vladarjev Medtem pa je ljubeznivi sosed dosegel, da je don Quintanilla nakazal “r“z|n! ,riciuet večijo vsoto denarja, kot nekak predujm. Beatrice ni hotela ničesar slišati o tej stvari, zato je moral Kolumb sam sporočiti novico don Inigu. Starec ga je poln navdušenja objel in vzkliknil: »Hvala vam, dragi prijatelj. Srečen sem, da začenjajo na dvoru priznavati moje pravice. Ta vsota sicer ni bogve kako velika, a nekaj je le Recite don QuintaniUu, da z veseljem sprejmem tudi drugo pošiljko.« , Beatrice je bila silno v zadregi zaradi očetovega prostaškega vedenja. Komaj je čakala, da bi prešel pogovor na kaj drugega. O koliko lepših stvareh se je želela pogovarjati z ljubeznivim sosedom. Koliko zanimivejši so bili pogovori o neznanih deželah, o bajnem bogastvu daljne Indije. Kolumb je želel, da bi svojo ljubezen posvetila z zakramentom, a Beatrici se ni mudilo čeprav bi morala to želeti bolj kot on. »Saj bo še dovolj časa,« mu je rekla. »Poznam te in ne bojim se, da bi me zapustil. Pojdi sedaj na dvor in ko zmagaš, ti bo moja roka najlepše plačilo.« Za Jntnslnvansbn tiskarno * Ljubljani: Jote Kramar« - Udajatel): Idi Jo** Sodji - Prednik Mirko Ja*orniU. - R"?"Pl»o» oe vratom«* »Slovenski dom« itbaja v»ak delavnik ob 12. Mnsefna naročnina 12 din. aa inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva aliea 8/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva nlira o Italijanski konjiški častniki so znani dobri jahači. Dan in noč so pripravljeni! — Letala bedijo nad Berlinom Svet se zanima za Aalandske otoke Aalandski otok! — nova sovjetska ljubezen Sovjetska želja priti do Aalandskega otočja, stopa v ospredje najnovejših dogodkov. To otofje, ki so si ga Sovjeti poželeli, predstavlja kakih 300 otočičev, od katerih jih je naseljenih približno 80. Ostali pa so osamljene granitne skale, ki tvorijo podaljšek nevarne ograde, razprostirajoče se ob južni finski obali. Naseljeni otoki: Aaland, Ka-stelholm, Lemland, Ekeroe, Vardoe in drugi so pokriti z granitnimi skalami in s peščenimi planotami. Sem pa tja vidiš malo rodovitne zemlje, na kateri se pridela malo ječmena, lana in rzi. Sovjetom ni torej do tistih nekaj košar zemlje, ampak se jim gre zanje zato, ker imajo ti otoki sijajno lego ter obvladajo položaj kot ključ Bot-niškega zaliva. Na tem otočju je vse polno dobro skritih krajev, ki služijo lahko vojnim ladjam in letalom za sijajno oporišče. Prav zaradi te svoje izredno važne in ugodne lege, je bilo otočje vzrok stalnih prepirov med obrežnimi mejaši. V XIII. stoletju je otočje zavzel Birger Jal, dokler si ga niso osvojili Finci. Pozneje je bilo otočje prizorišče krvavih bojev med Rusi in Švedi. Leta 1854 so Angleži porušili trdnjavo Rrnmarstmd in se polastili otokov, ki so leta 1909 postali ruski. Centrala Rdečega križa v Ženevi Zastopniki tujega tiska so obiskali centralo mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi, kjer se od začetka septembra zbirajo vse akcije za pomoč vojnim ujetnikom, interniranim in izseljenim civilistom. Centrala mednarodnega Rde-česja križa je dobila 2000 ljudi, ki delajo skoraj vsi brezplačno. Vsak dan dobi centrala 3000—6000 pisem z vsega sveta. Ta pisma pošiljajo ministrstva, nacionalni odseki Rdečega križa in socialna društva za pomoč, dalje so to poročila delegatov raznih odborov v mednarodnem Rdečem križu. Prihajajo tudi seznami ujetnikov in ranjencev, ki jih pošiljajo razne vlade. Mnogo je prošenj, ki jih pošiljajo _ družine padlih ali pogrešanih vojakov. Ze doslej je centrala mednarodnega odbora Rdečega kriza odgovorila na 15.000 prošenj za posredovanje med državljani bojujočih se strank. Centrala za vojne ujetnike je razdeljena na več odsekov, urejenih po raznih državah. Obstoji tudi »nemški odsek«, ki daje podatke o padlih ali ujetih nemških vojakih in interniranih nemških mornarjih, ki jih je vojna zalotila v tujini. Angleški odsek centrale daje podatke o britanskih letalcih, katerih letala so zbili v Nemčiji. Francoski odsek pregleduje liste, ki jih Rdečemu križu pošilja nemška vlada o padlih ali ujetih francoskih vojakih. Mednarodni' odbor Rdečega križa posreduje tudi pri pošiljanju denarja vojnim ujetnikom, internirancem in evakuirancem itd., če tega ne onemogočajo razna določila, sklenjena med posameznimi državami. Razen tega mednarodni odbor Rdečega križa tudi ekspedira zavitke vojnim ujetnikom in internirancem, ki jih pošiljajo njihovi svojci ali drugi ljudje Rdečemu križu. Pogodba iz leta 1856 določa, da otoki ne smejo več služiti vojaškim namenom. Staro trdnjavo Kastelholm, kjer je Erik XIV. živel v ujetništvu, so porušili. Aalandci hočejo k Švedom Po vojni leta 1918 so se Aalandski otoki od Rusije, ki jo ie bil preplavil boljševizem, odcepili. Približno 27.000 otočanov, izbornih švedskih ribičev in mornarjev, ki jih ruski carji niso nikdar poskušali porušiti, je zahtevalo, da se otočje priključi Švedski. Toda Finska pa se je upirala, tako da so Angleži zadevo predložili Društvu narodov, ki je pravice Fincev potrdilo in jim otočje prisodilo s pristavkom, da ne smejo izvajati nad otočani nobenega narodnega pritiska. Finci so obljubili, da bodo spoštovali in uvaževali pravice švedskega prebivalstva. Sprejeli so tudi pogoj, da otokov ne bodo uporabljali v vojaške namene. Letos pa so se pojavili na Baltiku prvi znaki sovjetske oblastiželjnosti. To je Fince vzpodbudilo, da so s Francijo, Anglijo, švedsko, Dansko, Nemčijo, Italijo, Letonijo in Estonijo sklenili pogodbo ter dobili dovoljenje, da otoke utrdijo. Švede so jjovabili, naj jim pomagajo pri utrjevanju pa tudi sami so podvzeli potrebne korake v ta namen. Ena švedska brigada naj bi bila na Marienhamamnu, druga pa na Yttargsilu. Urediti so mislili tudi pomorska oporišča in Švedi so se obvezali, da jih bodo uredili najmodernejše. Sovjeti so zaradi tega v Ženevi protestirali, pa niso uspeli, češ da z njimi nima nihče nobene po- §odbe, v kolikor zadeva Aalandske otoke. Danes ovjetom seveda ne gre za to, da bi vzeli vojaški namen in pomen temu otočju, ampak da bi sami dobili nad njim vsaj kontrolo, če že ne popolno oblast. Program Radio Ljubljana Četrtek, 16. nov.: 1 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo vedi, poročila — 7.15 Pisan venček veseliti ivokov (plošče) — 12 Ljudski pl W. in napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave - 18 Napovedi - 18.02 Šramel »Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Cankar- — 20.45 Plošče — 21.10 Klavir koncert (prof. T. Trost) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester. Petek, XI. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi, poročila — 7.1S Pisan venček veseiih zvokov (ulo šče) — 11 Šolska ira: O bolgarski mladinski književ n osti (g. Vek. Bučar) — 12 Naše pesmi (plošče) — 12.8(1 Poročila, objave — 18 Napovedi — 18.02 Oiioldanski koneert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Obiski pri tovarniških delavkah (gdč. M. Kovač) — 18.20 Bolgarske pesmice (plošie) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura: Martinovanje mod Slovenc' (e V Pirnntl — 19.40 Objave - 19.50 Predavanje SPD: Raz'voj zim ske alpinistike v naših gorah ,g. Tartar Karel) - 20 Reproduciran koncert simfonč. glasbe — 21.15 Poljske narod. p©«mi (fen*. Vida Rudolf) - 22 Napovedi, poro-čila — 22.15 Lahkih nog naokrog (ploSče) Človek, ki je vse Nekaj let pred svetovno vojno je bilo na Dunaju zbranih v hiši dr. Sehneiderja, ki je bil priznana glava na polju fizičnih ved, nekaj zdravnikov in znanstvenikov, ki jih je bil povabil ta profesor. »To je g. Reese,« pravi in predstavi družbi majhnega, plešastega človeka z nagubanim čelom. Prej je bil smešen, kakor pa resen. Prihaja iz Varšave, pravi, in sem z njim naredil nekaj poskusov ter sem prišel do zaključka, da je to največji bralec človeških misli, kar sem jih v svojem življenju srečal. Na mizi je bila ena bakrena in ena navadna palica. Reese je vzel palico v roko in prosil dr. Denka, znanega kirurga, naj jo prime na drugem koncu. »Dokler boste držali palico, bo uganil vsako vašo misel,« pravi dr. behneider. Pa se je zmotil. Reese ni prišel zato, da bi ugibal misli, ampak, da bi jih zopet proizvajal. Eden od teh pripoveduje: »Prišel sem na vrsto. Pred menoj je bilo kakih trideset poskusov, ki so profesorjeve trditve samo potrdili. Niti enkrat se ni zmotil. Citate raznih pesnikov, matematične enačbe in podobno je bral z največjo lahkoto in točnostjo. Rekel mi je, naj na tri listke napišem po eno vprašanje, in mu jih dam na njegovo desno sence. Pretekli sta dve minuti in naenkrat sem čutil, kakor da bi se moja glava dotikala njegove. Čutil sem, kako delajo njegovi možgani, čutil sem razločno nekakšen tok, včasih močnejši, včasih slabejši. Naenkrat mi je imenoval prednika, ki je bil pred menoj na kliniki, dan in kraj poroke mojih staršev, ulico ter številko hiše, kjer sem preživel svoja mlada leta. Ta vražji človek mi je odgovoril na moja vprašanja tako točno, kakor ura. Zdelo se je, kakor da bi imel v očeh Rontgenove žarke, ki so prodrli povsod.« Konj, ki je dobil nagrado Ob neki drugi priliki je bil Reese povabljen v hišo barona Rotschilda, velikega mecena in športnika, ki je bil znan na vseh evropskih dirkališčih po svojih izbornih konjih. »Ali mi lahko poveste, kateri konj bo zmagal na prihodnjih dirkah?« ga je vprašal. Rekel je, naj mu pripeljejo konje in si jih je vse jx> vrsti ogledal. Končno je pokazal na enega in rekel: »Tale bo zmagal!« Baron se je na ves glas zasmejal in mu rekel, da je izbral najslabšega. Toda on je vztrajal pri svojem, in se je res tako zgodilo, za kar mu je baron podaril lep prstan. Glas o njegovih uspehih je prišel tudi na ušesa nadvojvode Leopolda-Ferdinanda. Prerokba o nadvojvodovi tragediji Nadvojvoda ga je sprejel v družbi več prijateljev v svoji palači. Med pogovorom je nadvojvodi tudi rekel, da mu lahko pove bodočnost, če hoče, v kar je nadvojvoda seveda tudi privolil. »Žal mi je, nadvojvoda,« je rekel, »da Vam moram povedati samo slabe stvari. Vi ne boste ostali nadvojvoda, niti član avstrijske hiše. Vidim vas kot uradnika v neki banki.« Nadvojvoda je s prijatelji izbruhnil v smeh in mu rekel, da kadar bo on uradnik, naj sam postane nadvojvoda. in širite Slovenski dom! videl in vse vedel Pa se je Visokost zmotila. Ker je poročil žensko, ki je bila po rodu manj kot on ter je njegova hiša ni priznala, so j*a izključili iz rodbine. Po končani svetovni vojni pa je izgubil še svoje imetje ter je končno v dunajskem predmestju dobil službo v neki banki kot navaden uradnik. Ko je prehodil že vso Evropo, se je naselil v Nevvvorku. Nobenega trenutka ni zamudil, da si ne bi iskal zvez in si množil imetja. Znani bankir Gould ga je povabil k sebi in Reese mu je med drugim tudi rekel, naj se varuje izgub, da ne bo postal žrtev v aprilu leta 1919, kakor jih bo mnogo. Res se je tako zgodilo in Gould se je tako obvaroval težkih denarnih izgub. Po tem dogodku sta se Gould in Vanderbildt pogajala z Reesejem, da bi si ga pridobila. On pa se je odločil za Rockeffelerja; zgodba pa naprej ne pove, če sta z Rockeffelerjem s prerokbami delala denar. Ugotoviti se da samo to, da Reese ni imel talenta samo za jasnovidnost, ampak tudi za trgovino. Pri Edisonu Tudi slavni izumitelj Edison je postal na tega moža pozoren in radovednost je tudi njega premagala ter ga je povabil k sebi. Preden je prišel, mu je njegov tajnik telefoniral, naj na košček papirja napiše vprašanje in naj papir sežge ter naj na to ne misli več. Edison je res storil tako in ko je Reese prišel k njemu, mu je stisnil roko ter rekel: »Nikdar ne boste našli boljšega za vaše baterije, kakor je nikljev hidroksid.« V nekem pismu fiziku Hyslopu piše Edison, da ga je čudno spreletelo, ko je to slišal. Nihče na svetu ni mogel slutiti, pravi, da sem tedaj delal tovrstne poskuse. Toda ne samo, da je ta vražji človek uganil, kaj hočem, ampak se je njegova ugotovitev tudi izkazala za pravilno. Med razgovorom mi je i? moje preteklosti pripovedoval stvari, o katerih nisem bil še žrvi duši pravil. Presenečen sem hotel prodreti v njegovo skrivnost in sem ga vprašal, kako to dela. Toda on mi ni mogel ničesar drugega povedati, kakor da vsakokrat občuti v sencih m glavi nekaj kakor tiktakanje ure. »Vi ste angel ali pa zlodej,« sem mu rekel. »Toda povejte mi, od koga ste se vsega tega naučili!« Ždelo se je kakor da bi se bil z odgovorom obotavljal, končno pa mi je rekel, da od Swedenborga, švedskega jasnovidca iz XIII. stoletja, katerega jasnovidnost je občudoval Goethe in kateremu so rekli »čarovnik s severa«. Ko je ta umrl, mu je sledil drugi tak jasnovidec rabin Herschel.« Tako mi je pripovedoval, več pa mi ni hotel povedati.«