2H. Jtnlte

aiLM

CL^ŽL     •         »     •   •    • XZ I    m AMrihi li vm dne« «*•«
ceu i mi     »         •     •   •    •   vw I                                 *

as aaai eassM^sas               *           v aanffldRra pnJtiMss
•cH Mi      #      •  •  •  •   • Ifr— I ••! tali      p      •  •  •  •   » *^^
ceor f^a      m        •    «   9   •    »    ^—  I «■! WBi      v        •   •   •   p    «    ygg ■• ■•••*      w         '    •   *    •     •     ^—   •   M BCMf      v         •   *    •    »    •     Pw
iMtfUi tttm SS BBaBSSISv *MMH0iHi SS BS '(BBSSJS^
V      JJL*S O    v*v         i      s#w
Tretjič se bliiajo božični praz-ofld, kl Jfh bodo naši s slavo evea-&ral vofakj moraJi prebiti daJeč od svojtti drasik, daleC od đomovin*. Hvaieinost ve*CTa, da poiUeno tem, zvesto In poirtvovalno svoio doii-nost Izpo'twi)očim ju na k cm kot po-zđrav iz dotnovhie mal dokaz, da na-n|« mislimo. Tret>ic 9C Joti vojri pre-skrbstveni nrad c. in kr. vo)n«sa mi-ristrstva dete, da z oMarova*}eni na?4m vojakom na bo.iteču ole^^a božični večer in Jlm dofcafe. da se Jih prcHva!stvo ^pominja s kvalcžnim priznanjem. Od lanskcza leti }c proti naši domovini nastopil nov sovražnlk tu večje ie postalo število onik, ki se bore na raz?!Čnfh boii^čih in jih )e obdarovati. Zato pro?i vojni preskrb-»iveni u rad c. tu kr. vojsega niioistr-»tva, na! ot&istTO TeMkcKkiino ta čim hitrcte poilie za ta nttmen de-name pr!spevke. Vsa darila, mala alt velika, se sprajemajo hvaležno. Naj si vsak, kdor je doma, čc žs Wna kakega drugoga svoic« v vojni ali ne, &tc*e v sveto dolžr.ost, prtepcvati svoi delež, da napravi malo veselje ttethn, kl znstavljalo vSe za čast in ugled nače drage domorlfe. Vojni preskrbstvefii urad c. ki kr. vojNe^a minlstrstva bo poskrbct, da dobi vo-jaštro na bofl$<hi «Mr5a — sante stvar!, ki se v ozadjti ne pocre^ajo —
pravočauio kot poiMrav iz doaoviae
In izraz opanja na  veselo   svkfeale.
C. In kr. vc^bo ariotatrstv*, vo|ai
preskrbstvemi orad,
Dunaj.  IX„  Bcrgsase 22.
Fm I. Ivan   vitez   Lobls. r.
Prod?to}o^ o^r«c c. in kr. vo+-nega preskrh^tvenet:^ u rada «e raz-sl*ia s pH«t«vkoot, do bode b+Mo* obdarovajf»e za
1.  c. ki kr. peSpofk št. t7:
2.   c. kr.   d'>fnobrcn^:    pe^pofc št. 27 in
\ 3. c. kr. čmoroia&k? pofk št. 27 izvedfo c. kr. deželvo pradsedstvo v LjwW>a«i kot podridtaaca voim+&* pre*krb5tver?c^3 nracUi z clohrorolj-nhn sodelovsjijefn cos^eincga odbora.
Darla v deoarja ss §c»/oiemaie pri rcTnatdjstvu pomožnik uradoT c. kr. dctmime rlade v LJnb?ian!f pri c. kr, okraj*ili jlavarstrni in pri me^inem magistratu v LjuMjani, pri vseb arečasiHih župnih ur^di!i In pri županstvih \n se bodo objavijall v dnevatti \ht\h
V LJubtfaiii, tfae 14. novembra 1916.
C. kr. dežeta' r>redsedrjl£: M C n r i k   grof   Attcrasl. r.
M mk ooračlio.
DuoaJ, 17. novembra. (K(w. ur.) Uradno se razfflaša:
VZHODNO   BOJIŠCE.
Armadna   fronta    general-obersta    nad v oj.   Karla.
Zapadno od ceste v Predeaf so prebile avstro ■ ogrske in ncmske sile sovražne 6rtc. Tud! si cer Je položaj im sevarneni Vlaškean skozin-skoz ugoden. Tanj srao včeraj vsejja i
skupai vjeli nad 2000 v]etnikov. Pri Soo*mez5!u m> zavzeil Bararcl Run-cul Mare. Boi za visine jusro-vzhod-■o prelaza To!jryes traja. V Gozdna-tfh Karpatili Frostorna živahno delo-vanje ruske art!1)eriie.
Fronta gf m. princa LeopoU
da  Bivarskegi NsCcsar novega.
ITALUANSKO IN JUGOVZKODNO
BOJiSCE. Nobenih posebnih docodkov.
Namestnik  načelnika  seneralneRa štaba pl. H 6 f e r . fml.
RA aradno poronlB.
BeroHfl. 17. »ovcaibra, (Kor. ur.)
Wolfiov urau poroCa: Veliki tflavii stan:
ZAPADNO   BOJlSĆE.
Artnadna   skupiia   pre-
stolonaslednika  Ruprehta
Bavarskega.
Na ©beh bregovih Somnte je prRlo *d ćasa do ćasa do zcto moć-o* artlljerijktkth bojev. Pr<tfl većem so izrrfKI A.n%lcf.\ pri ĐeeMcoartu naped. čecar rw5i>rcv!|aliii o*c*t5 Je so»eccl na Jiižnl brec Ancre. Pone-src^U »e ie cn^ko. kakf»r a^csl na-nad zapadno od l^ Sarsa. ^a pot« Hour^ - Iliinor J^ vpl^nH pofk gard-nih zrenićirlev pri Oeiičanki nekcga 9mt**iket3 rrczda % tiro|rJ1i p«šk. Francosk) 9«nkl na afech straaeh Sflfllv - S^!i«!a n?«> prkiMtt napa-4a!ca a#b«aUi sapcl^v. Čar ckw ta *>»rioč! )m W»o a^o^estranako ietalitko aVtorar.ie živalmo.
VZHODNO   BOJ1SCE.
Fronta         z e « e r a I f © 1 d m a r-šala   princa    Leopolda    Ba-varsk^ja.
Bojr*d delovanip med jnorjem fn Karpati je osi*S» 5!abotno.
Armadna   fronta    general-obersta    nadvoj.   Karla.
V gorovju Gyercyo na vi^ififlh vzhodtio od đoifiie Puiita «« Je Rus načini napadom žilavo nvlrzl Na mej! vzhodno ck3 Kczc!iva?arfielyia ie mrU)P'>krat prc;t*zku«cni 'oararski rezervni pešpoik št. !9v naskoku za-vza! vrli R'jncui Mare ter ot)dr2ai proti močnlrn napadom. Zapadno od ceste t Pred^I so vđrlt nemike In av?tro - carske čete ▼ roraunsko pozicijo. Ćete po^i po?ai)n1StTO!i tene-rnHaltnantn KraTTta v. Deilmefisfnsna ki so prodirale juino oO prcJaia Y6-rO?tarcxT>e, »o mogle kot a^peh sto-Jfti v^oraJSnfni bofcr pripellati nazsj ž'»>p©t 10 čaMnikov in n?»d 1500 mož. NTa drpgili fo^kah »cdnio^T«*Ke fronte 5nio rjel? poteg te^a 650 Rottiuhot in vrtienHi 12 strojnih pu*k. Glasom poroč?! čet, se ndeležuje romursko preblvalstvo fcofcv.
BALKANSKO   BOJlSCE.
Pri SillitrUI živahneili artil^r'i-ski ogefij ka kor prejAnje dni.
MAKEDONSKO BOJlSĆE.
Med >«eeroni Malik in Preopaa-skim ieEeroni na zapadnem robu bfi-t««ake ravnine In m viSinati sctoto-
zapmčmo od Čegela(v toku čine) zarmlli nove napade  ententaJh  #•!•
Prvi generalni kvartirni mojster v. LudcndorfL
in m p oiia pn P*n p*
Naic snočno »oročilo nam javlja no obrambno pozicijo ter jo prebile. deljske (predealske) ceste. Tam so vdrle na^e ki netnške Čete v sovraž-»o obrambno policijo ter je prebile* Nadaljne posledice tega uspeha se bodo še4e pokazale. Tuđi sicer postaja nas pritisk na severni vlaiški fronti od dr?e do dne bolj energičen, srećne obkoljevalne operacije nam đonašajo kar na tisoče vjetnikov. Na vzhodni in severo - vzhođni sedmo-erasko - romunski meji se menjajo napadi in protiaapadi. Značilno pa je, ć$l sovražnik s svojtmi naraK ne doseže ničesar, medtem ko dobivalo na^i protinapadi korak za korakom tal. Nemlko iivestje poedarja snoči* da se Bddežuje bojev tuđi rominsko civilno prebivalstvo. kar nota sev©-da roditi občalovaaja vredne pa me-htogibne posledice.
Ententne čaoopisje se zapet prav pridno bavi* s položajem na romun-sKo - sedmofrašKih bojiščih in pri-rnava, da postaja položaj Romunijc ropet čimdalje resnejši. ^Timcs na-Itcvajo, da so avstro - ogrske čete prodrle 20 kilometrov Cez prelaz Vulkan, 25Yi Km čez prclaz VorOs-toronv, 27 km čez Torcsvarsko sedlo in S Icni čez predeljsko sotesko in ncudaFja, da so bili vsi uspeh! pre-teklcga tedna na avstrijski in nemski strani. Iz BukareStc prttiajajoča po-ročila pouđarjajo, da grc na vlaški fronti za novo Falkenhayno-vo ofenzivo, katere prva cilja sta CampoTunj: in Sinaia, Rotnuni npajo, da jim pridejo tucli na tej fronti Rusi na pomoč.
V Dobrudži je položaj š© vedno ncizpremcnjon. Mackenscnova armada, katere sprednji voji so s« poTa^otna unoaknih* sovražnemu pritisku, se oči vi dno naslanja na Crto Čmavoda - Modžidlja-Kanstanca kot svojo glavno obrambno poxicijo. Ali namerava general Saharov. kl se je tej crti že precej približal, res Ma-ckenserra napasti ter ga potisniti iz Pobrudže. je danes še veČ kot dvonv-Ijivo.    Voiaski strokovnjak    *Pester
Llojrda« domneva. da Nemci ruskim operacijam dosedaj se ne priplsujejo nobene posebne važnosti in da pripravlja Mackensen nova velika pod* jetja ob južni Donavi.
M?!an, 16. novembra. (r'—m ur.) V nasprotjn z romunskim *           nim
aoroćilotn, da postala vojasi ožai Rotnunije od dne do dne boij^i, irc« »Corriere della sera« isteka dne te Pariza: Via poročila % romanske froate poudarjaio, da postala sovraaV-ni pritisk na Valahflo vodao m o č n e i š i in da se Romani anti-k a j o. Romuni so se r6s scvenm Campolungra nepričakovano doheo upirali; medtem pa je dospela 99>« vražna invazija na levem bregu Ato-te 30 kiiometrov đake od vaši Sala* trucelu, Iri teži Ie 15 kilometrom s^-verno mesta Rknnik. Na dosnem bro-gu Alute, kjer so ovire števHatfl% m vrše boji že 25 km južno mijM trte. Se resnejši je položaj v ddfli* reke Jiu, kjer so se morali Romani umakniti na svojo drugo crta, ki je, kakar se zdi, zgjajeno v obrairno mesta Tergu - Jiu, 35 kiiometrov da-leč od meje. V ostalih odsekih fronte, kjcr se uveljavljajo ojačenja msldii Čet in orožja je položaj za Ronitm* boljši.
ROMUNSKO URADNO POROCILO.
16. novembra, Sevcria in severozapadna fronta. Na zapadni meji Moltfavije je sovražnik na več točjjah brex uspeha nap»-dal. Vjeli smo 90 mož in vplcnili 3 strojni puški. Na meji severno od Mungenija -do doline Prahovo boj| brez pomena in artiljerijski offenj. Y okolici Dragoslavlia \% sovražnik silno, toda brezuspeŠno napadal VrffH smo ea z velikimi izffubaml nazaj. Y dolini Alute silni boji. Na levem bre-m so se umaknile naie čete proti Aresul Radacinastija. Na desaern bregu snio obdržali svoje pozicije. V blizini reke Jiu so se amaknile naše čete proti Capaciosi jugovzhodno od Turfirujiuja.   Ob Crni boji patruU ia
LISTEK.
Sreća iz zločina.
Francoski spisal I. B a r b c y d' A u r e v i 11 y.
(Dalje.)
Vsa čast ji, pošteno dekle je, so govorila mestne dame in tuđi jaz, k\ s^n m se štel za bistroviđnega mo2a. sem bii tega mnenja. Prihajal sem pogostoma v dvorano za >abi;an]2. pa sem tam našel voefno Ie resno mlado deklc, ki je vestno, a s skrbno čuvano rezervo izvrševalo svoj poklič.
Znala, si je zagotoviti pri vseh brezpogojno spoitovanje. Njeno ponosno lice, ki tedaj še ni imelo one-ga strastnega iiraza, ki vas je prej presenetiU ni izdajalo nikaklh skrbi In nikakih bolesti; sploh ni i>rav nič na njej napovedovalo dpcodka, ki Je naenkrat provzročil tako senzacijo v mestu, kakor da }c padla   bomba   z
neba.
Gospodična Hante - Claire je Izcinila, tako je jickef a dM krožiio m> mMtB. laaiMla?   Ztkmt   Kako*
Kam? Nihće ni vedel odgovora. Le to ?c bilo gotovo, da je izgimla, ne zapustivši niti najmanjšega sledu. Ni zagustila ne dolgov, ne pisma, srloh ničesar, kar bi b!!o moglo le koliČkaj nojasniti njen beg. Zdelo se je vsem, kakor da jo jo odnesel veter. 5 kem j to lepo, ponosno dekle pobegnilo? Ali pa ie bilo siloma odpe!jano? Nih-če ni vedel odgovora. Čelo mesto je takorekoč znorelo. Sai je pa bilb tuđi dovolj vzrokov. da so se Ijudje ježili. Pred vsem jih je bolelo dejstvo, efe so Imeli o dekletu napačno mne-nie ter je smatrali ra nezn»ožno »kaj takega« storiti. Dalje je imelo mesto r gospodično Stassin — zdaj so jo imenovali Ie ie »ta Stassinkai« — tfaleč po deželi sloveco solo za borenje, ki je bila prava specijaliteta aa Francoskem. To je bilo jako hudo. Ix tefa vzrokov ja za brezma-dežno gospodično Haute - Claire vse metalo najgrje kepe obrekovanj. Na njani strani je ostalo samo par ie povs« plssnivih aristokratov. kakor njen boter frof d* Avice, H ao k> poznali od rojstva. ki so vedeli, da se ji ne more očitati niti najmanjle stva-rice in ki m aiso čsditt, čm 'f Trgia od sebe usnjeni oklop sa sabijanje hi si pomagaJa do   bolfeffa   kruha.
M M Ml
moški, ker ni ušia z nobenim izmed njih.
S kom je ušla? Nekateri mladih kavalirjev so sli vsako zimo za ne-kaj mesecev v Pariz in nekateri iz-med njih so trdili. da so videli go-spoxjično Haute - Claire v giedali-šču. na koniii na elizeiskih prome-nadah, enkrat čisto samo, drugič s kakim spremljevalcem, a popolno-ma zanesijivo ni moftel tega nihče zatrćiti. Morda so jo res videli. mor-da so se motili. Njihove misli pa so biie vedno pri njcj, saj so jo vsi ob-čudovali.
Sabijanju je bilo zdaj v V. ko-nec. Miadi plemići so namestd meča vieli v roke puško, i* elegantnih sabljačev so postali navadni lovci in čepeli na svojih gradovih. Tuđi grof de Savigny. Čedalie redkeie le prihajal v mestu in je obiskoval edinole stariše svoje žene, kjer sem se več-! krat ž njim sešel. ker sem bil tam za hilnega sArsmtika. O soapodidni Hante - Claira niaeai sikoli rovoril. ker aisem imel grofa* niti najmanj «a sumu, da bi bil v kaki cved % aje-nim ubegotn, A tudl frof M wOdAmt
AJia, Zdaj m mi >e aokai posvetilo, 9CH   se ectaeJL   Oraf h Je •*■
Kaj £e! je vzkliknil doktor. Zgodilo se je bilo šc vse kaj dmgega. Uganit! tega sploh ni mogoČe. Grof se sploh ni bil premaknil iz svoje grajsčine. Živel ja s svojo ženo, kakor da njegovih medenih tednov ne bo nikdar konec. Ker v provinci vse vidijo in oparujejo, so grofa sploino progiašali sa tako vzornega zakon-skejra moža, da bi se ga moralo aa javni biagor pulverizirati in dati za zdravilo drugim cakonskira moiem. Tuđi jaz bi se bil kdo ve še kako dol-go držal tega mnenja. da nisem bil kako leto po begu gospodične Haute-Claire poklican k grofici de Savigny. Našel sem grofico tefko bolno: kal ji ja pravzaprav bilo. nisem Bganil, a zcSelo se mi }•, da ie nevarno bolna. Grofica je bila otHična. elegantna, a&Afia dama ii starefm. isčrpa-Mfa plemena. Niena bledost in njega, uveiost sta gpvorilu Življenje je premagalo mane, kakor mol rod; uisrla bonu a vas veadar vs# raaii-čv]em. In. xiodei naj n# ilaaa — makar sem plefeajac fn na] bo tndl nefilozoflčno, rekel san si veadar: Ta md m^L
Nafiat sess fros^» v viflri, s crni« lesov obi« dvortant ki jo je rar^vetDrrmsi selas^ wmni—* ***-OroileM   sHaM   Ko   sm
vstopil, je stal s hrbtom naslonjen ob oknu. Na njegovem obrazu Je bilo toliko skrbi in bolesti, da som mislil. da ljubi ta mož svojo ženo te vse duše. Toda njegova skrb m b#* lest ni veljala ženi, nego drugi Um-ski. o kateri nisem slutil, dije n gradu. Ko sem jo lagledal sem skoro okamenel. Bila je Hante - Clafre.
To je bila pač najyečia predr*. nost, sem vzkliknil. Ta graf . . .
Tako predrzno se mi je to zdelo, da aisem vedel, ali sanjam, ali bdim, ko sem jo zasledal. Grofica je bil* posvoniia svoji kišini m čez nekaj trenotkov so sa odprla vrata.
Evlalija, kje je moje zdravilo? je kratko in nspotrpežljivo zaklicala grofica.
Tu je. gospa grofica, sem sli šal odgovoriti glas. M mi \t bfl jiuui, in v istem hipu je iz senee stopla Haute - Ciaire Stassin m stopila k froficini postelji, držeč wn lepih ro-kah postavek z zahtevasim jdrart-tam. Meai i# kar sapa zastala. Evkt-llfa! To, tako naravio izrečeno ime mi fe povcdalo vse, zadelo me |e kakor ledciomrzd csrek te prov»-ročilo, da sem hiporaa ionet prftti k seki. llaute - Claire )e bila pri graf-ci za hiHaa. Oblečen je Ma tota^ tako. kakor slaJktnto v V« fflliđfc
Je sramežljivo v tla in vsska njena kretnja mi je novič pokazala, da zna fenska napraviti \% sebe vse kar boce, satno če ima pri tem kak po-eefcen interes. Prešinila me !e mi-sel. naj drrnemu dekletu vendar po-kažem, đa vem, ^do da je; med tem, ko je gTofica pila svoje zdravilo, sem •repo upri svoje poglede Haute-ClaM v oči. Toća njene oči. kl so gledale nedolžna kakor oči srne, se irfso zganile. Niti trepalnice se nišo *ganile, le roke so se JI komaj vidno >r©s!e.
Dobro — nesite zopet vse skn-pmj iz sobe. }e veleJa grofica, ko te %fla zavžfla zdravilo in Hante-thure - Evialija 5e odSa: njen<5 ho}o & bfl spoznal med ti*oč đeklefi.
Priznam, da se nisem tako! apal poredati £ro*u v oči. Ko sem kooč-jio storiU s«n viđel v njegovih očeh ?rprav smrten strah. Sele polagoma Je izginfl ta izraz. Grof je bi! nganfi. ia sem jaz hišino spozna], a uganil te tuđi. da nečem tepa poznatu kar 'sem bi! videi. Zasopel je zloboko m bovesil poglede. Da botn brezpofcoh fto varoval diskrecijo, to !e vertcl: tnorda je njislil. da bom molčal, ker ^em fmel pr! njem Iepe zaslužke; a laz sem molčai iz naravne obzirno-WT fm tuđt zaiegad^i. ker nisem mi-ini da bi mi zaprli nišo, v kateri se madt ikrlvnostne zanhnivofitt.
Stran ft.

266  Ste*.
tlaboten artiljerijski ogenj. — J 11-bi a f r o n t a. Ob Donavi slabotni artiljerijski in infauterijski boji. Y Do-bnKizi nobne Upremcmbc.
Rusko uradno oeročilo.
14.     novembra.    Romuo-(kafronta. V dolinah rek Torta-00, Oftosa in Turgujju smo   zavndi aovražn© napade. V doimi Alute *e Je sovražni ku   posrečilo v trdovrat-Blh napad ih potisniti romanske čete Bazaj. V dolini Sile se je polastil sovražnik   vaši   Rumbesci.   —   D o -fc r u d ž a. Položaj je neizpremenJefL
15.     novembra.    Rom unska   fronta.   Sedmograško. Stverno in južno oti doline Oitus so tevršili Romuni    napad in vrgli   so-Ivražraka nazaj,    pri Čemer so vjeli ?TOČ mož in vplenili 3 strojne puške. (V dol inati vaši Tergului in Jiu traja-Jo trdovratni sovražni    napadi.    So-Jvražniku, ki je dobil moČna ojačenja ina novo došlih nemških Četah, se je posrećilo na nekaterih točkah potis-»iti romimske čete nazaj. Iz Dobrud-!ie ni poročati ničesar romembnega.
Nova ruska oiačenia na roraun^d
fronti.
Žeiieva, 17. novembra. Iz Petro-£rada poročajo: Na rusko - remun-sko fronto so dospela znatna ruska ofočenfa iz Kavkazije.
Rus! hoc<io prekoi-aCiti Donavo?
Zeoeva, 17. novembra. »Agence Fotrrrter« poroča iz Bukarcšte: Rusi $c pripravljajo, da prekoraCiio Do-Bavo pri Crnivodi.
VukXn na] pomaka in resi Romuaiio. Ženeva, 16. novembra. Herve |>4fc v »Vlctoire«: Usoda Romunije Je iako kritična. Italijani naj tu pose-Ž«)o v«f$ in pomagalo. Oni se »v>-reio laž?« gibati kakor pa mi ali An-gleži. Glede človeškega materijala sto Francozi na najstabsern. ker se borimo že sestindvajscii mesec na najrazncTŠih frontrh. dočim so An-* fifleži pravzarrav se le priveli in so ItaJijani počivali devet mesecev, ko «no mi občutili že vse gorje vojne. Italija je v srečnem položa'u. da more mnogo hitrejše pr^ti na Balkan in le poklicana. da reŠi Romur.i.'o.
IrlfclfeUI   &%M   ^l^^rij?
Iz nemškega in bolg-irskega ttra-dncg'a poro čil a ?e razvidna, da postaja paloža} pri BitoTju brezdvom-iK> resen. Z ogromnim naporem m Jv^tkariskarii žrtvarni se je sovražni-icom pjosrečilo. pero a lomi se poiago-ipsa proti Bitolju tako, da stoie Pran-cozi le se nekaj kilometrov južno snesta, na severo - vzhodu pa se mn bHžajo pri vaseh Tepavci in Če«:el srbske Čete. Boji se vrše dan in noć is sovraziik se liCKJe oči\idno za vsako ceno polastiti mesta. ka-terega osvojitev na) bi bila po tolikih ireusrehih in razocaranjih njihov prvi triumf na makedonskem bojišču.
Kakor poročajo iz Sofije, se bra-vf netnsko - bolgrar^ka anrwda z ne-omafno energijo in prfzadeva so-vražniku neverietne fegune. Ob Crni morafo plaćati Srbi vsak meter ozemria z življenjem srtisk^a vojaka. S terra staiisča ]> rresojati tuđi ooustitev polici i pri Tepavcu \r\ Ce-geiu. FV! tom ni prezreti, da nadaljn-fe sovrs^ntk z največjo s*1o in z brez-primernim artiljen:^kim ocr^i^m ter <ki izvrsui'e inžno Bi toli a mriuteHe ■vci©napade. Boigrarsk* vna§ki kroiri sma^rajo napade na Bitoij vtl resne,
gan bolgćnskaia ^^nga aMMr-srva, pišojo; N*š ^knmđtm b«j t Mft-kedoain ic sv^ «if ioiegtlf w-
postajojo BjegoW napadi, tem «*o4-nejSc stoii naša strar. Naša makc-domtiS' okffTHnbna čri^ je pfiMH0Bfti mlimi, ki nelje sof iaJm, četo. Ni pretiraTiO, ako trdiMtoĆ na podlaci uradnih vesti, da je sc*rraŽnik iz^obil v Makedoniji na mrtvih, ranjeaik, bolanih in vjetnikih veČ vojakov, kakor jih šteje vsa na§a obrambna armada.
FRANCOSKO URADNO POROClLO.
16. novembra. Orijent-ska fronta. Ob Strumi so zavzeli Angleži i>o sijajnem boju vas Kaka-r*ko na vzhodnem brefifu jezera Ta-hinos. Na fronti ob Crni traja kljub dežju in snecu naša ofenziva zinago-vita Ob Ioku reke je bila bitka skraj-no ljuta. Netnsko - boigarskim proti-na^adom se ni posrećilo v noći na 15. novernbernaše ofenzive na nobeni točki zadržati. Savražnik je imcl silne izgube; 400 raož smo rjeli, same Nemce. rraneosko - srbske četcv ki ra7r:!rjajo svoje usnehe 'fv^mo od Tepavccv, so prodrie proti Jaratoku. Zacvaciro od Crne je sorražnik vsied učinkovanja naše artiljerije in silne-ga pritiska naše pehote tekom noći opusti! svoje glavne pozicije, ki jih je nil tekom vec mesecev moCno iz-gradil. Francosko - ruske čete, ki so zasledorale sovn*žnika scverno od Koacdisa. sa dospele na desni breg Vire, 6 km južno od Bitolja. ZasedH snro vaši Balbjant, Torodžin m Ve-
loslno.
Itaii^anl v Sotonu.
Lugano. 17. novembra. Italfron-ski listi porojajo. da S2 je v Solunu izkrcaS nov kontingerit    italijanskih
cet_________________________
PredoGvolsške ofeozivp.
»Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Milana: Znatne mase izvežbanih voiakov iz raznih garnizijskih mest so odšJe na fronto. 5 fronte došli vojak! na uHjpust poročajo o inunz4\rnih znakiii nore ofenzive. Vsa znamenja kažejo, da se to pot bojni odmor do začetka novega napadanja skrajsa. Ti vojaki poročaio nadal*e, da so priprave za novo ofenzivo posebno intenzivne na južnem kraškem oz-emiju. »Poprr^o d' Ita'ia« prinaša s fronte poročilo, ki pra\i. đa itsrfijan-sice čete mncjro trpevs'ei povodnja in da stoje italijanski vojaki mestoma do \xatu v vodi.
ITALIJA NS.KO   URADNO POROClLO.
16. novembra. Na tfentinski fronti razne artiljerijske akcije. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne kolone čet in vozov. ki so korakale v zori Ađižke doiine in v kotlini go-renjega Astica. V Karniji upadi sch vražnih ietalcev. ki so bombardirali kolod'/or v Perii Cam'na, ne da M napravili kako škodo. V kanalu Fer-ro. Bela, sta ubile dve na /Mogi^io Ućinese nadli boTnbi dve ^eni in ranile tri. Na viš:ni Sv. Marka, vzhod-no Gorice. <o rasedle na^e ćete. ka-tere je ^čitil rroć^n zaporni o^enj, v5eraj zopet 14. novembra izpraz-njene jarke. Pozno v noć ie poskusil sovražnTk ljut nensden napad, ki pa je bil gladko zavmjen. Na Krasu ar-tilierijsko delovanje. V zoni Hudeda l«ra «o naše infanteriie ropr2Vi!e del fronte, ker so prodrle naprei. V malih praskah so vjele nekai mri in se polastile dveh metalčev min. Sovraž-na letala so vr?la nekaj bomb na Dol brez škodim ali zrtev.
Bo3 vzhocfno Gorice,
Preko Lupana poročajo, da Ca-dornovo poročilo o boiih vzhodno Gorice, v katerih so sicer odbili italijanski vojaki več lako ljutih napa-dov z avstrijske strani, ali so morali kcmčno zapustiti nekaj jarkov, je vz-bndilo v Italiji pokornost, kajti ti boji so prav blizu fcoriškega mesta, se vrSijo se v mestnem pomerijii, javnost v Italiji pa dm^ače misli, da m italilanski vojaki 2e falcč zadej za Gorioo, tani nek)e sredi Vipavske doline. No sploh se »odi. da to, kar so Italijani zavolevaM okoii Oorice In na Krasu, je vamo pred vsakim protisunkom. sedaj pa priđe kar na-enkrat poročilo. đa ItaJijani zapušča-Jo Jarkt vzhadno Gorice, dft tTStrtJ-ske čete napadalo In mečeto Italija-ne Iz Jarkov. 2e tako lahko razdraf-Iffvm itali>anska javnost Je zapet ru-(Jražena, ker s% joj pač zdi nemnlVvo to metanje italilanskih vojakov iz Jarkov, ko sliSi sicer poročfla v samih zmasah. [talijansko annadiio vordstvo je zbo? tega Cntilo potrebo, da oslabi nepovo4.ini vtisek zadnjih I poroci oMImalie raalottti,   da   *
- ^^^W 9 v TVS^^BiH ^r^^^lp ^^^v^I^P ^I^^P^^^^V ^^^ffv^rim^^^^P ^kM^^^     mi^^M^Bm^     m^^^^^^^^^^^^^^b^^^*     ^^^k^kAaHhl^     ^^^h
SmJO r|VflO pt^T9tf&€Ww 1HMWM SA TM pVlMHHM  IVi WtKfmWW fMKSJ  V  9OI|
kHto puli^i. Tak« ra«k«m ltad|aa-
nitev««. Ali tci uraakai^H je ledila še dmffa pa takoj. To kaže, da se je unel kros hriba sv. Marka pri Gorici ljut bo) za jarke in d-a i talijanske čete podtegajo aTstrijskim šunkom.
Po plani t nato pozicije.
V dolini Ampezzo na Tirolskesn se je spustil velik plaz nizdol proti naširn pozicijam. Plaz je vzel s seboi večji rtaliianski patmliski oddelek in fra pvstil pred našimi nouciami. Naše čete » hotele tako( iti na deio. da bi resile italiianske ponesrečence. ali oviral jih je p.ri tem off^nj talijanskih strojnih pu§k. Tako so morali italijanski vtnaki vsled slepega sovraštva njihovih tovarišev portiiti v sne^u.
RaHj»ski mirHstti v Parizu.
Lugano, 16. i»nrvombra. Stevilni mnwicfTt; ka^eio, da se odnošafi med riaJijo in nienimi za^rezniki v gospo-elarskih vprašanjih razviiajo v krizo. Italija potrebuje sedaj denarja, ?Ha, preaioga in klavne živine neobhod-■<\. Zalr> so v Parizu itaiijanski ministri Carea»o, Reineri in Comtnatidi-rm kakor tifdi generala Porro in dali* Olio skupio t an^.e^kJHa marstro-wia A^joiAom in Llovd GeorgeoM. V Rltmi podije skentićn© o rezultatu tak koalerenc.
OioUKI in TrtionL Pichfi Lnj53*a se poroča, da no-vejše tafDi itrocijr zatrjajcjo, da Oio-litti se ne udelef.i prihodnje^a zase-dan|a itafcjanskeffa pariajnenta rn tuđi ne prWc v Rim. Vojno časopisi« razšitia vest. da sta se sešta G»o!itti Ib TJttoni. Oba politika ništa imela med soboj nikakega stika od 1. 1914. dalje*
Papež obsoia tetalslfe napade na o6prta mesta.
FrMkobrod. 16. novembra. »Frankfurter Zeitungr« poroča: >Cor-riere d' Italia« pravi, da je državni tajnik kardinal Gasparri poslal škofu v Padovi brzojavko, ki se glasi tako-le:
Sveti oče obžaljuje in obsoja le-talska bombardiranja odprtih mest, pa nai jib iivrši, kdorkoii. On posllja đružinarn mesta, ki je bilo zadeto po tako veliki nesreći, svoto 10.000 lir in iim poddjuje svoj apostolski blagoslov.
Vojna z Rusijo.
RUSKO  IIRADNO POROClLO.
14.  novembra. Ob Narajovki v okniici vaši Lipnice Dolnje in Svi-stel nikov delovanie iz vidnih    iet in moton artiljerijski oseni. V Gozdfla-tih Karpatih smo s   svojim   offniem zavrnili so\T3Žne    napade v okolici Javomlka in iužr.o od ?ore Pnevje.
15.  novembra Ob Nnrajovki so prešle    naSe    5ete v blizini \isin vzhodno od vaši    Upn'ce    Oolnje v napad ter prenodHe    sovražnika    \t naših jarkov, ki jih je bil    na    obeh straineh ceste južno od vaši Slaven-tin zasedel.    Vjeli smo več    mož rn vplenili    2 strojni    puški.    Sovražni protinapadi     nisd    imeli      nikakega uspeha.
Pu*ke priprave za 1917.
Z ruske meje se poroča, da je rusko vojno miristrstvo nričelo ^ pripravami za vojno leta 1917. Let-nik 1898 je že vpokiican. Polovica tega letnika se pridrži za pomladan-sko ofenzivo. Cflako tuđi ves le'nik 1899. Dognalo se je tuđi s pomočjo franeoskih in japanskih strokovnja-kov, koliko municije bo treba leta 1917.
Kroaski svet v ruskecn zfavnem stanu.
»Novoie Vremja« poroča, da se bo v kratkem vriil v ruskem jrlav-nem stanu vazen kronski svet, ki ie bo bavil f v^rašanji gfeđe rusko-romunskih bojišć. irasti Ck se ustavi FaJkenhavnovo in Mackensenovo protfiranie. Pole« ruskih generalov bo nastopil tuđi francoskl eeneral Berthelot.
Velik požar ▼ Artuntelska* Dne 14. t m. ob 1/J. zvečer ie v pristanišču   v   Arhangelskn   zletelo akoraj istočasno 7 municijskih parni-k6v v zrak. Poleg tega le zgorelo 37 sklađKč. Ubitih je bilo nešteto ljudi, ranjenih 763 oeeb. Očividoo grt za atentat če ie U vest, kl prfhaja preko Stockholnuu resniCnm Anzl*i In dardaa#Uka poCodlML Pester Lloyd lavlja: Po poročilih *• ^f^1 ♦• amJelka vlada po-
^vdbe« po BMivfl 4obf ■^■■^* Dnfda-
m| wt acodi   iiil   aa^elkd vlade. 6oi, da je prav sedaj potrebno doka-
Poljska armada.
DuitaL 17. novembra. (Kor. ur.) Kakor so izvedeli listi s podučene strani, poskrbi za postav itev poljske armade Nemčija s sodelovanjem av-stro - ojrskih oficirjev. Stanje za bo-dočo armado tvorijo poljske legije (poljski pomožni zbor), ki so se od avjfusta 1914. kot dei avstro - ogrrske oborofene sile v vrstah zavezniških 6et slavno borile in so sedaj od ce-tarja in kralja Frana Josipa dane poljski armadi na razpolago. Poljska armada je poljskonarodna, tore] ni ne avstro - ogrska ne nemška. Vsa poveUni^ka mesta so odprta za poljske oficirje. zasedeio rn jih začnsno, ker manjka poljskih oficirjev, delo-ma avstro - otjrski deloma nemški oficirji. Bodoca poljska armnda se začasno priklopi nemški. To priklop-ljenje, ne utelesenje, kakor so krivo poročali nekateri listi, ima namen. da se poljskim četam mednarodno-pravno zajamči značaj regularnih čet. Pozicije obeh generalnih sruber-fiij Varšave in Lnblina do njihovih vrhovnih armadnih vodstev in vlađ se ne do*fka dofirotovitevt^oliske obo-rožene sile.
Curik, 16. novembra. V »Novem Vrememi« pravi poveljnik poljskih l«C*i v RosiH, ehi bo 5tda poljska vofcka, ki se bo borila na strani centralnih držav, najmanj 700.000 mož.
R«M naiaeravaio proglasiti   aneksijo
GaUctie?
17. novembra. Ki-jevskemu štabu Kijevskega vojaške-^a okraja pridelicni generalni poroč-nik Suhomlin. zastopnik velikega mSkeea ?enertlne?ra Štaba, je ime-■ovan pomoćnikom m namestnikom voiaškega generalae^a guvernerja v državnih ozemljih. katera je Rusija zasedla. Odpotoval ie v Crnovice. Novi namestnik generala Trepova, ki že gospoduje v zasedenem ozem-Iju, spada tndi med prave ruske elemente. Ruska vlada proglasi v odgovor na proglasitev poljskega kralje-stva s strani osrednjih držav aneksijo vzhodne Galicije.
Đerdin, 16. novembra. (Kor. ur.) Wo!ffovemu urađn se poroča z me-rodainegra vojaškejra vira: Napadi ob Ancri na severu in niffu so dokaz, da ie ententa popolnoma opustila prvotni namen, prebiti nermko frcnnto v odseku Bapaume - PeroTine. Po 135 težkih in kr>ra\ih bojnih đnevih, ki ro stali Anjrleže ki Francoze nad 6^0,000 mož i igrub, ne obvladajo niti teea maihnega odseka fronte ob Scrrrmi ter $o prisiljeni, najprej zava-rovati z boka ekspoTiirane poz:cije, ki so jih mogii doseč! z velikan-?=ko uporabo ljudi in materijala tekem 43/s mesecev. in ki ses:a}o pri Gueudecourtu fn Sail!y - Saillislu naijrlobeje v nemško fronto. Potem sele bodo mo#i nadalje zagledavati svoj nacrt, da začno prodirati na-prej.
Umetnost in žilavost obrambe je obstoiala v tem, da je tako doigo zadržala šunke. V tem znamenju so stali napadi Francozov pri Pressoiru in napadi An^ležev ob Ancri. Ob Ancri je nemška pozicija tvorila naj-prej moleči kot, čefcar vrh je bil pri St. Pierru Divionu že napol obkoljen. Kljub trajnemu pritisku na fronto se-verno od Ancre v crti Beaumont-Beaucourt m južno od Ancre v crti ThiepvaJ - Courcelette se Angležem vendar ni posrečilo, prejfnati brani-teljev iz te ekspemirane pozicije, da-siravno so stali tu že teđne vsi jarki, vsa pota m vse baterije pod flankira-jočim ognjem an£leških baterij. Žilava obramba je končno prisilila na-»protnika, vpojniti eksponfrano po-ricijo s pretnočjo ljudi fci materijala.
Dne 12. novembra Je ležal že močen o^enj na odsek Serre1 - Beau-mofit in pri Courcelettu, ki pa je redno naraifiai. S točo najtežjih ka-Ibrov so nemške pozicije v kotu s koncentričnim bobnajočim ognjem razbili. Vse dovodne ceste so stale neprestano pod težkim ognjem granat fn plina. Ko le sovražnfl* končno le tepnstil plin, je !zvr§il rfa obeh $traneh Ancre naskok v masah. Olavni tunek proti visini Serr6 ki proti cesti Serr* - Maillv se le pone-arečil po ljutih bližinskih bojih. Nai-
01111117 jf?2?k2LS5?'M Je borf1°
prelio ceste MafBy - Serr^, nišo Je pa ■togle držati nasproti energičnemu protismUca.
Na skrajnem vrhu eksponira-veća kota pri crti Beanmoot - Beau-court - Pierre - Divlon Je imel so-vražnik kraieven uspeh. Po ljutih bližinskih bojih za kose jarkov. vdrtine in razvaline sestreljenih vaši Beau-coart - Beaumont - St. Pierre - Di-vioo se iim je posrečilo. vpognlti po dvanajstdnevnem bobnajočem ognju zasulo pozicijo, že pri Orandcourtu pa Je branitelj Angleže zopet ustavfl.
FRANCOSKO   URADNO POROClLO.
16. novembra popoldne.
Severno od Somme nišo obnovili Nemci svojih poskusov napasti francosko fronto. Južno od Somme so napa<lii Francozi tekom noči vzhod-ni del Pressoira, ki so ga bili Netnci zasedli in kjer so se franeoski oddel-ki z občudQvanja vredno hrabrostjo držali. Vsled te vztrajnosti in obko-lilnega gibanja naših čet smo vrgli Nemce po ljutem boju med izredno silnim obstreljevanjem iz vaši. Pres-soire je popolnoma v naših rokah. Do zadnjega držimo uspehe z dne 7. novembra. Glasom novih poročil so Izvršili Nemci svoj napad s silami, ki pripadajo trem različnim divizijam. Imeli so zelo težke izdube, ki so edini uspeh težkega poraza, ki so ga doži-veli. Zapadno od Reimsa se je pone-srečil od Nemcev poskušen nenadni napadi na franeoske jarke po artiljerijski pripravi v našem zapornem ognju. Z ostalih delov fronte ni poro-čati ničesar.
16. novembra ponočL Na fronti ob Sommj smo prepodili s pro-tinapadom svojih čet nekaj sovražnih oddelkov, katerim se Je posrečilo ustaliti se v enem delu na severovz-hodu od Saillisla ležeČih hiš. Artiljerijski boj s v okedjei Ablaincourta na-daljnje. Sicer je bil dan povsod ml-ren.
Belgijsko uradno poročilo.
16. novembra. Z belgijske fronte ni poročati ničesar omembe vrednega.
ANGLESKO URADNO POROClLa
15.  novembri Cez noč «mo zavarovali   pokrajino    severno   od Ancre. ki smo   jo   bili v včerajšnjih napadih zavreli.   Vjeli smo še   več mož; število se bo pozneje objavilo.
16.  novembra  popoldne. Čez noč je sovražnik precej silno ob-streljeval našo bojno fronto severno in južno od Ancre. Sicer ni poročatl ničesar.
16. novembra zvečer. Popoldne }e obstreljeval sovražnik našo novo fronto severno od Ancre, zlasti v blizini Beaucourta. Naša artiljerija Je provzročila močne eksplozije. Zadnjih 24 ur smo vjeli 6 častnl-kov in 29 mož. Južno od Ancre močen sovražni topovski ogenj med Le • Sarsnm in Oueudecourtom. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne crte pri Souchezu in Armentieresu.
Nove atti!feške divizije na Francoskem.
Curfh, 16. novembra. Vi Pariza poročijo: Iz Aniarlije je dospelo 5 novih angleških divizij.
Sovražno fetafo nad ^bavarskim slavnim mestom.
Moaakovo, 17. novembra. (Kor.
urad.) Vojno ministrstvo razglaba: Danes opoldne proti 1. uri se Je nad iVionakovim prikazal sovražen leta-lec, ki je vrgel vsega skapaj sedem bomb; prouzročile so neznatno materijalno škodo. PonesrečU ni nihče-Letalec je odšel v zapadno smeri.
•      *      * »Deutschlandc.
Reuter poroča iz New Londona, da je nemška podmorska ladja »Deutschland« dne 17. t. m. ob 1. in 30. minut zjutraj odphila.
Homatije na Grškem.
Formalno zasedanje grške zbornice.
Iz Aten poročajo: Grška' zbornica se je sestala 15. novembra. Na-vzočih je bilo le 120 poslancev. Pred-sednik je rzjavil, da bo zbornica za-sedala. Čim bo zbranih zakonito Število zastopnikov. S klici na kralja, ustavo In narod se je na to zbornica na nedoločen čas odgodila.
General Roczues v Atenah. Lugana 17. novembra. (Kor. ur.) Milanski listi poročajo iz Aten: Franeoski vojni minister Roques je svoj odhod še odloži!. Imel je novo konfe-renco % atenskimi mimv--ri. Prva op-liimstična sodba o njegovih u&reiiih se je spretnenila. Kakor poroča »Neon Asty*, Je zahteval general RoQues, da se določi nevtralna zona med kralja zvestimi in venizelistič-nimi četami, katero naj zasedejo Francozi in da na|| i z r o č i Grška vse svoje zalogje pušk, topov
.'•ic
,.  !.O\ r.j\wi\l    *'*   '.i^'.'~,     vi«;;     ..."      li ".»•. J'.!: . !a     «.   4-^
bii«ill   Om
prepusti svoje ž e 1 e z n i c e ententf v neomeieno porabo. Njegove zahte-ve so naletele na močne ugovore, ki |ih grška vlada še ni opustila. Roques je izjavil zastopnikom atenske fran-coske kolonije, da so odposlah Veni-zelisti že e n p o I k na solunsko fronto ter da oborožujejo sedai drugi polk. Položaj solunske armade da je ugoden in zmaga četverozveze da se bo odločila v grandijozni bitki prihodnjo spomlad.
Nova gonja proti kralju Konstaiuinu.
»Neue Ziiricher Ztg.« poroča: Francosko in angleško časopisje je zopet pričelo oštro gonio proti kralju Kcnstantinu. Cenzura dopušča napade, ki naj morda Pjip ravijo ja v n o s t na že da▼no napo-vedani »obračun« z germanofil-skim grškim vladarjern. Zato pa hvalijo franeoski in angleški listi Ve-nizelosa in njegove nacrte, kar povz-roča zopet v italijanskem časopisju neprijeten odmev. Italija se boji. da bi bila intervencija Grške njenim sređozemskim aspiracijam v ^kodo in zato jo skuša na vsak način pre-prečiti. Italijanski listi označujejo Ve-nizelosa kot brezpomembnega inter-vencijonistienega kricaca in kažejo neprikrite simpatije za oticijalno atensko politiko, ki ie nasprotnica vsake intervencije. To so zunanji znaki globoko se>rajočesra nasprot-stva med ftalnsnskirrM in franeosko-angleškimi interesi. Francija in An-gliia hočeta namreč prepregiti. da bi postala Italija nenmetcna gospodarica v vzhodnem Sredozemskem mor-!u in zato se truđita pridobiti Orsko na stran entente. ker bi drška tvorila nrav nčinknioeo nrnthitež proti dalekosežnim i talijanskim   aspiracijam.
Mirovna vprašanja.
Posredovanje Amerike za mir.
Budimpeštanski »A Vifag« ve iz zanesliivega vira, da je treba proti nrorebitnemu rn'rovnemu posredovanju prezidenta VVilsona največje pre-vidnosti. VVilscnov nacrt, naj se za-čno mirovna pogajanja. ne da bi se obenem skleni'o premirje, je nfspre-jemljiv. — Berolinska ^Vossische Zirung« pravi, da je sumljivo. kako se že zdai, predno je bil storjen kak korak za mir, postavlja v ospredje, kaj hoče Nemčija žrtvovati. Od miru je odvisno. kako bo Nemčija postopaza z deže-amf. ki jih je zasedla. Raznim nevtralcem se zdi. da je pri-šel čas za mirovne* nogajanja, pa ne uvidijo, da sovražniki ne n^oreio Nemčite premagati. — Tuđi -»Berli-ner Tageblatt« pravi, da Nemčija glede miru ni ničesar obljubila.
Belgijsko vprašanie.
Baseler Nationalzeitung« trdi, da vojskujoce se države na vsak način odklanjajo vsako premirje za čas mirovnih pogajanj. Nemčija je pripravljena, zapustiti Belgije in zajamčiti njeno obnovitev kot državo s pogojem. da gotovi nevtralci jamčijo, da bo ćelaia Belgija proti Nemčiji dobrohotno in od inozemstva nevpli-vano politiko. Tuđi vse zasedene franeoske province bi Nemčija zapustila proti gotovim koncesijam v ko-lonijah. Rešitev kolonijalnega problema je najtežja in ie računati z ve-likimi nasprotstvi med Angliio in Nemčiio. — »Zuricher Post« raz-pravlja tuđi o mo^nosti m?ru in pravi, da je sicer Belgija v tej vojni glavna stvar za Angleško. a veliko vlogro igrajo tuđi gospodarski in politični interesi. AnglešKa bo govorila z Nemčijo samo, če ta prizna popolno iria svobodno Belgijo. — »Leipzfger Neueste Nachrichten« razpravljajo o opustim Belgije in se iz tega raz-pravljania vidi, da so vsenemski kro-gi v velikih skrbeh. Pravi, da hočejo Angleži Nemčijo vojaško in gospodarsko tako oslabiti, da bi smela fA-veti !e od angleške milosti. Zato hoče imeti Belgijo za mostišče in ne mara, da bi prišla Anversa v nemške -oke. Sama se hoče tako zasiJrat? v Belgiji, ker je gotova samo svojili koloni! in gospodstva r»a mDrju. Kar se zdaj p:še o možnosti miru, bi po-rnern'o poraz Nemčije.
Berolin, 17. novembra. <Xor. ur.) Ameriško poslanstvo je od r^inistr-stva zunanifh de! zahtevaTo poip^ni! gr*ede uvedbe prisifnecra đeTa v Be!-«?":? in transporta be1j3:?iskih delavcev v Nemčiio.ATrferiki *e o tem znano Ie kar je pojasnila cetverozveza in bo morda Anjjleška z ozirem na to za-hteva'a. naj se ustnvi ameriška po-moč Peleriji- Nemska vlada je dala am"HŠkerpu poslaniku dotični jaate-rijal na  razpolasranje.                ^^
Scheidemann o miru. Berlin, 17. novembra. Soc. dem. poslinec Scheićernann ?e včeraj s:o-voril o možno5tin miru. Rekel je: No-beden pameten človek ne more že-leti miru za vsako ceno. Pa tud1 vse meie ne morejo ostati intaktne. Ali si moremo predstavljati, da naj na Balkanu 06tane vse kakor je bflo in pa
da naj Poljska postane zepei raka? Pri na* kujeio zasebniki osvojcval-ne nacrte, vlada pa stavlja mirovne predloge, pri sovraznikih knjeio vlade osvojevalne nacrte, casebniki pa se trudiio za mir. Već kakor ie pove-da! H*rh:nann v svojem zadnjem govoru, ne more reci. Berači« ne more. Fraucoski socijalisti imajo strahovito odgovornost, dokler sedijo v ministrstvu. Po govorili VVilsona, Greya, Bethinanna inAsquiiha je pri-šel čas za sporazumljenje. Betbmann ie še! dalje, kakor ostali državniki.
Mirovni manifest! >  Italiji.
Lugano, 16. novembra. Vojaška sodnija v Rimu je obsodila štiri ose-be radi razširjevanja mirovnega manifesta na t in 5 let vojaske&a zapara, v Milanu sta bili dve osebi obso-jeni po ,i mesece zapora, ker ste nabijali mirovne manifeste. »Avanti« je bil napisal opombe k tem obsod-bam. ali cenzura je crtala ves komentar.
Odporna sila osredntih držav.
Milan, 16. novembra. CKor. ur.) vCorriere della sera< prikazuje v nc-kem članku nove ogromne vojaske in mescan5ike napore Avstro - O^r-ske in Nemčije. List svari, naj se če-tverozveza nikar ne vara s kako vojno vtrujenostio sovražnika. kate-ro misel sovražni drža\Tiiki in listi z obravnavanjem miro\Tjecr;» vpra-šanja skrbno in vneto goje. Proti iz-rednim naporom sovražnika treba postaviti enake napore četverozveze, ako se hoče obdržati sedanin pre-moč četvero7A-eze in da prihodnte \cio ne prinese zlih presenečenj. Ce-iverozveza je bila doslej glede so-vravne odr»orne <\\e nrc^ontimistična in bi morala o-Jločneje računari z dejstvi.
Haznc pslilične ve*li.
— Sestanek nenem^klh poslan-cev na Dunaju. Hne 15. novembra je bil. kakor smo že poročaJI, na Dunaju sestanek nenemških poslancev. Du-najski list: jav;j3jo, da so se pa ude-ležili češki posianci: Udržal, Stanek, Tcbolka, Tusar in Stransky; slovenski poslanci: dr. Korcscc, dr. Krek in nrof. Jare: maloruska poslanca Če-heiskv ;n Trilovsi-iv ter romunski po-slanec Simionovici. Razpravljalo se ie o važnih aktnv?lnih vrrašarnili, zlasti o posebnem st^Iisčn. ki »e od-rejeno za GaHcijo m o pos7jdicah. ki jih bo to imelo za avstriiski parli-mertt. Češki pos^nci so i7;avili. da svojecra sta^isča se ne morejo določi-ti. ker se sele pripravlja enotna or?ra-nizacija vseh čeških poslancev. Ma-loruski pcslanci so izjavili, da za-vzeTrtajo sicer druc^ičnrk politično sta^šČe. kakor čc^kl posland, da pa imajo ž nj:mi vercar nekaj skupnejia, to ie nnsrrotstvo do posebnega sta-lišč? Oaficije. Končno :e b"o do^ni-no. da so vsi poslanci eđlni v tem. da ie treba vsa ustavna fn narr>dnostna vnnisarna resiti parlamentarnim po-toin, s čirnur "Hi se v.aibtf'*e shižilo stališču Tiir.n?rhije kot velesile.
--- Združenje vseh čestih posfan-cev. Te dni so se vršila v Pragt in na Dunaju nosvetovanja. da bi se združilo vseh !0S ceskili posTancev v en enoten klub. organiziran na majo-ritetnem prinziDii. V načeMvn tecea kluba boefo zastopane v?e stranke. Vodstvo kTuba bo prevzel triumvirat treh poslancev. ki bodo imeli dalekosežna pooMastib. Ustamvitev kTuba ho naibrž razc:Tasena jutri v nedeljo.
Nenišćina v <rgovskih in obrtničkih zi;ornic£li. Poročali smo. da Je trgovinsko ministr?tvo zanka-žalo tr?rovšk;ni in rinrtnis^dni zbor-nicrnn. da niorafo temu ministrstvu, vsem centralnim uradom in ^Kupnim ininistrstvom pisati »zkijučno v nern-škem ]c7:tcu. Z ozirom na to vest je izšlo dodatno pojasnila, da je ta i:]aiz izdal še Dreišnji trKO\1nski minister dr. SDitzinfiller, ne sedanii in da so se češke tn?m-ske in obrtniške zbornice proti temu ukazu pritožile na državno in na upravno snđiščc.
- Gofpodarske naiope po vejni. Bivši ogrski državni tajnik Sztere-nvi, priznon stroko\ njak v narodno-g:asT?odarski# stvareh, fe ?mel v 5ze-gedinu jako zanimiv jrovor. Pred-v^cm je pr'znal. da 1x>do, leo nastane mir. na^močneiši tišti, ki se bodo še med časom vojne nnni najbo?} nrfpra-\ ili. Bavi! se je potem 7 vpra§anjem, v kakem položaju bo Ojcrska v tre-notku. ko nastane mir fn kal bo v fifo-
spođarskem osin aajvtfnajii, ih i|i
steri. Patežaj hm glede MeviU* deteiN nih moči neogodeĐ. kajti veiiko |e padlih in nesposobnih za dek\ ttmrlii-vost otrok in odraslih sploh ie pa zet* narasla. Vsako gospodarsko d«to je v prvi vrsti odvisno ođ tega, koMko je delavnih rnoci na razpoiaganje. Ko je bil sedanji nemški kandsr Helfte-rich še finančni minister. |e rzraču-n-*I, da bo Nemčija potrebovala 12 do 15 let, da bo njeno narodao premo-ženje zopet tako veliko, kakor ie bilo pred vojno. Pri tej sodbi ma je bHa za podlago kombinacija, đa je samo polovico vojnih izdatknv smatrati za izfubljene, druga polo^ca vninili iz-datkov pa da je pomnožila narodno premoženk-. Ojjrska, meni Sztere-nyi, bodo potrebovata dosti več let, da spravijo narodno premoženje na stopnjo, na kateri je bilo pred vojno. Vaiutne razmere se ne bodo takoj po sklepa miru popravile, a itajtežji položaj bo imelo kmetijstvo; na O?r-skem si bodo najhitrejc pomagali mali i>osestniki, ker bodo osvobojeni sedanjih bremen. Trgovina in obrtni-ja je med vo-jno nabrala velike kapi-talije. a v trenotfeu, ko nastane mir, jih bo nujno potrehovala in jl bo pre-skrha zalog, orirema surorin delala velike težave. V vseh gf^ipodarskih stro»kah se mor^io že zdaj pripraviti na to, da bi rvisali vse plače in mez-de, kar pa mnofo induMrijalnin dc-lavcer ne bo mn^lo dobiti takoj rasi nžka, saj bo tovamam te^ko dobiti r>otrebnih surovin, je zđa! treba nre-«.krheti za brc/poseln? fj;?d;. Szeter-nvi je priporočal nredr>o skrbst\fa za matere m dojence. največjo štedljivost pri uvozu inozemskejra blaga, organizacijo obrrnf^a :n rrmeti^k^a kredita in pnporoča! se v?č tskili že zranih pro;ekto\', o katerfh 3e sfeer tuđi v Av?trij: piše. ZantrnJCjTO pa je, 'Ia ?e posebno opnrđrji! na vb^n konkurenco. ki jo bo po miru đeb!^ ameriška krsnknrenca. Situacija bo ro \-nini sHn? tcf.aTZP. aT5 ntokor ne objnna in ni noheneea dvoma, đa s! bo O^rrska v primernem času ne ^a* mo oromcjria, nc??o si zacrotovila še vrliko Ti^odreise narodn^srospGdar-ske razmere. kaker so vladale pred vojno.
IM n UMU fe8.
Odlikovanja. Cesar ie podelil kanonilai metropolitanske^a kanitlja v Gorici Ivanu K o 1 a v č i č n zbog njeffovfsra natriiotičnevfa in 0071^x^0-valne^a deiovania pred sovražnikom v\teški križ Fnn Josinorcsra reda z ^^oj^o deknracfjo. Kurat v Or^arin Josin G o d n if č je nclikrvan 7 batini za»?uzniwi krijem s krono na trakn hrabrosrne svetinje.
Umri ie v We.lsa Viktor Kover-lizza, višji rovident rržaskefa držav-nega ravnateljstva. Omračil se mu je nm, skoči I je ^kozi olero in na r>o-Skodbah nmr!. Trur»?o nrencljejo v Trst.
Na Gorico se vidi z razni* viSin dežele tako, da je kar ra?krita na prostrani ravani pred ocrni glodalca. i o se je opcto'v'ano poudarjafo v raznih poročilih, ko .s-> italij.Hi strelja.1i v njo. Scdai so ItnHuni tam in njihovo dclovanje v m+^.u se more prav matančno oparo^-a; Poroci se, da Tfalijani popravljajo p^^kodovane hisc, jotovo se boje. da bi ruševine T?e provxroči!e novih rrševin. pctioči je Gorica razs\ stijena, plinarno in elektrarno so najbrže popravili, opaža se ćasih živo vrvenje po mestu. Vojašt\T2. ki se boju je vzhodno Gorice. :*e mesto prvo ?a!-dje in brex dvoma je tam vsak hip r*>fm> voja-kov. Goto/o je. da za vojastvo skrbi ai macino pcveljstvo. kolikor more, morda pri fem odoađe tuđi kal za ci-\*iTro nreh?\T*?<tv{>. T« in tam pri-žvlzgra v me^io av.erTitska granata in nanravi velik ?frah. .Mar«?kaka tucfi Hobr^ z^d««e. kar ic razvidr^ tndt i« Cadorno\ili porncH.
^tai.ir>I:ern imc-mijcjo nas slovenske Odricane in Itali:a'ic z Goričkoga vse skupoj >»Qori?.ii!iie-". ^Cjorizi«».n<-na nomeni itp!ii'a*!Sko.sra prebivalca na G(>riskem. V Gorici se imemijejo Ttaiijani vGoriTiane-^ s čemnr na se hnčrjo narod?msinr> vrazlo-:evati od 51ovence\\   ker ^G o r i 7 \ a n«   n©-
! meni toliko kakor Itali jan. Mi t^a nismn Italifani, t^nu tuđi ni^mn Cif}-rizfer!/. anipak (1 q r i č a n i, 2 0 r i-r> k I S I o v c n c i, m sinenio pac zar
j rttevati.   da ;»e nss ne 7aTi z "Oori-
Hfcof^anfe gm^tr^a n-tfožaja son'«kih GbSinskili tajnik«>>. Ker se
množi delo ro obOfnskih pisarnafi. je Roriškf dežcln^t octbor 7x marca 1916 obrazložil c. kr. vladf, da Je občin-skm tajnikom moffoče redno opravljati vsak dan množe-e se posle pre-nešenega delokro^a samo z izredno marljivostjo m samoaataieraiijfćfn hi je stavil imjen predio^, naj da vlada občinam za deTo v prenešenem delo-kro^u izdatno dotacijo na razpoJago, ki raj se uporabi v prvi vrsti ▼ fe* boBSanle rmotnesra položaja «Min-4* t&tikm. DmUtm odbor Ie pro4»
loM via* tndf vse potrebK laza-devue podatke. Na vprašanie na-oiestništva slede na^na in izmere odškodoine, je defclnj odbor od^o-voril. da ere 2a piačUo doia v prc-aešenetn delokrogu in priporoćfi, naj mesećae nagrade ne bodo nižie od 30—40 odstotkov normalnih prejem-kov. ki jih dobivajo obćinsld Ujniki. v podrejeni vrsti ie predlagal cn-kratno nagrado po 120 K za vsakega. To vpn*5anje je sedaj penđentno pri centralni vladi.
Kolonizacija beguncev. Veliko je število beguncev. ki so se naselili na kmetih v občinali nn Kranjskem in Južnent Stajerskem. kjer pomagajo pri kmctij5kih delih, s čemur so mnogo odnomogli občatnemu po-rnanjkaniu knietijsivih ddavskih mo Ci. Miiogo }€ tuđi takih be^uncev, ki bi radi vzeli zemljišCa v svrbo obde-lovanja v zakup. Deželni odbor go-riški Je stavil c. kr. vladi glede po-slednjih sledeče predloge: Ker je na južnem Stajerskem in na Kranjskem nt?ogo zemije neobdelane. naj c. kr. vlada izposluje. da se ta zemlja da be^nincem v najem. Be5?unpi, ki so resili svojo govejo živino, privedejo to poslednjo s ^ebaj in kar bi je ne itdostovaln, naj k> c. kr. vlada na-domesti s korsji. Vla'la naj poskrbi. da se tem be^uncem - kolonom da na razpolago potrebna, irmožina fno-III. Za begunce. ki bi ne dobili stitno-ranj v posame^nih kmečkih hl§ah, naj bi se zaradile ločene barake v bližim" posestva. ki ?a vzamejo v na-iem. C. kr. roljcdclsko min;srr5tvo se je o tem predlogu zelo laskavo izrazila Pričakov3ti Je, da bo ministr-stvo notranjih stvari kot kompetentno Tref?ro uendno redilo to vpraSanje.
Sod vfna 148 Titrov so okradli neznanr tatovi v Sturiiah krčmarju Josipu Kavčfču rz Idrije. Sod je ležzil z dragimi nred neko kletio. Sr*ć so valili v AjdovŠčino in ga pustili tam ored neko ^ostilno. Orožniki so pri-iefi radi teira nekegra rnoža v AJdov-ščini. ki pa noče nlčesar vrdeti o tatvini.
Sto in deset dre ves ie bifo po-fekanih in nkradeirlh v RocrMu pri Trstu \r. gozd2 rrckega Antonladisa. Škode je nad ?ooo krov.. Pol? ci ja je aTCthrJa. 70 ssrnljivih oseh.
Jinefia u!ic v Istri. Da počaste zar'ovednika vojske na Soči, gospoda j:enera!ne^a pukovnika Svetozarja Borrev'ća pl. Bojna, <o istr^ke obči-ne: Baska. Materi^. Kastav in Pi^nat imenovale no rnern po eno ulico, a občirra Volosk« - Opatija tr? na se-đ&žn obCine. Na sporočilo o tem je «rosr>od $r?neri?.*ni P^fkotirik od^ovo-rll s slede*im pismom nredsedniku dežeine trpra^-?^ komfsije Jstre, dvornemit 5vctr»?ku Lusciacu: A'aše blagorodje zahvalu*em najprisrčrje-je na dobrotne!« spnmiiln o počasče-nju, iskazanom <x? nekoliko i?tr?k!h občin vojsk' na Soči. ter Vas prosim, da izvolite iz ročiti občinskfm zastorom m^io najiskrene^o zahvalo za njihovo pstrijotično I>!Stvovan«e — B o r o e v i ć. sren. peh. I. r.<?
Ves pr«de!c!v oilv v Istr! se za-pfeni. Kdor ima olja nad 10 litrov, mora to naznaniti oblasti. Cena za olie in dive se uradno naznani.
Neinščina v nenemških ljudskih šofah v Primorju. Poroča se, da ie c. kr. primorsko narnestništ\"o odredilo, da se ima uvesti v ljudskih šo-lah od tretjega razreda dalje poduče-var je nemškega jezika v nenemških sol ah v Primorju in Trstu. V srednjih nenemških solah se bo moral podu-čevati en ćcl predmetov v nemškern jeziku, tako da se bo v o?mern raz-redn predavslo 40 odstotkov predmetov nemško. Postavlja se k tem nkreporn, da ^o z!a^t! 7% Trst kot pnro trvcovsko pristanisče Avstrijc, Ki je de!e?:no v veliki meri sveto\Tic-£a proTFcta, posebno velike važnosti, shtžro državneinu interesu in imajo rriti pra^' Ncmcem, ki se naseli Jo v Primoriu  po vo?r»i.
Nemci v Primoriu po vofni. ■ Grazcr Ta^blatt pravi v dapisu iz, Trsta: Pri povratku normalnih raz-mer je z vso gotovostjo pričakovati velik r.av.^1 tt!'.skc^a r>roTieta Iz no-traTijifi dečel in \r. Meničfie na jug monarhije. Nc:ncc, posebno Nemcc planinskih dc/ef. se tiuino o!>ozarja na potrebo, nauči*i se đruge^a dc-7e?necfa jezika dotične^a ozemija (siovcnščirse, itali.'anSiiuc-, tirvašči-ne). Ako te^a ne store. '"majo ne-nerrršM rodo\*i napratn iiiirn znatno rrecfrrost. —
Izda|a|ec. U radna »Smotra Dalmatinska« prse o Simonu ToJji iz Zadra, praporščak« 23. domobranske-ga pespolka. kako je pobejjnil k $0-vrainiku na soški fronti, da je To!ja 2lorabrl žatipanje. katero si je 2nal s hinavSčino pridobiti pri svojih pred-stotnikfh. in je premišlleno izdal so-vTažni vojni upravi naše vojaške za-deve fn s tem provzroSI neprecen-ttvo škodo avstro - ofnk! voWd.
Uflvh ie na Sušaku gospa Mar-jeu Cosnlich de Pećine, so-proea ugledrtega! veleposestnika Ve-koslava Cosulicha de Pećine. Pokojnica je bila velika dobrotnica in je sodelovala pri vsaki humanitarni priredi tvL
Kako se razvQa Sušak. Leta 1880. je štel Sušak 811 prebivalcev, leta 1890. jih je imel 2417. leta 1900 jih je bik> 4580, leta 1910., po zadr njem ljudskem štetju jih je bilo 5508. Letos ih je že skoro še enkrat tolika
Peto vojno posolilo.
V trenotku, ko je razglašen poziv na podpisovanje V. vojnega poso-jila, je pač na mestu. da opretnkno ta poziv 2 nekaterimi priraernitni opombami.
Izredne vojalke ra«rrere: ki so nastale vsled vojnih zapletljajev. za-htevalo na vsak način, da preskrbi-mo za naSe hrabre arraade vse to. kar je za nadalnje zniagovanje našega orožja potrebno. Zavedajoč se po-polnoma svoje velike odgovornosti. je avstrijska nnančna uprava sedai siopila pr«d javnost z okliccm, s ka ter: m pozivlja na podpisovanjc ćfc avstrijskega vojnoga posojila. Z veliko irpravičenostjo je pričakovatu da bo poziv na podpisovanje povsod v ćeli državi našel najugodnejši od-ziv. Z vsem prepričani^ra se na me-rodainih mestih prioakuje, da bodo vsi prebivalci države kar tekmovali, da s podoisovanjem vojnega posolila pespeše konćno odločitev in nas približajo miru, in zJasti da ne bodo zaostali za prebivalstvom    Nemčijc
Kakor je razvidno iz poziva na podpisovanje. je tuđi V. vojno poso-iflo izdano v dveh oblikah. Izdane bodo davka proste 40 let valjavne ki po 5l/2 odstotkov obrestovane državne zadolžnice. k? se br>io amortizirale in i2dane bodo davka proste/ rx> 51 .•'... obrestovane državne naka^ niče. ki bodo poplaćane dne 1. junija 1922. Skupni uspeh pođpisovanja se razglas*. kakor se \e to zgodilo tudf pri preiSiijih posojilnih operacijah. kadar ho TX)dpiso"anje končana. NT treba oosebe poudarjatf, da ie av-srrijski finančni minister dovolil pod-pisnikom vojnega posolila vse tište olajšave. ki so bile dovoljene za podpisovanje prejšnjih vojnih posojil. 2e pri četrtem vojnem posojfln v zadnji spomladi se ie pokazalo izredno živahno zanimanje o-bčinstva za štiri-desetletne davka proste in s 51/* od-stotki obrestovano državne zadolž-nice, ki se aanortizirajo in radi zdaf; se bo obč^nstvo v prvi vrsti pote-go*/a1o za te papirie. Podpisana cena 2a te zadollnicc znaSa 02*50 odstotkov. Ta svota pa se bo naibrž še zvišaia vsled popustov, ki jih bodoij dovoljevala podpisna mesta. Za davka proste s 5V-2 odstotki obrestova-. ne državne nakazniee. ki se bodo' plaćale dne 1. junija 1922, je izdaK ni kurz določen na 96*50 odstotkov, a tuđi pri teh nakaznicah bodo pođ-pisna mesta dovoljevala popuste.
Avstrilska finančna uprava i« tuđi povodom V. vojnega posojila! mislila na to, da ponudi podpisnikom visoko obrestovan državni papir, či-gar rentabiliteta bo — kakor pri 40 let tekočih državnih zadolžnicah — za dolsro let z-a^otovljena, Doho-dek iz 40 let tekočih državnih za-doižnic. ki bodo v času ođ leta 1922. do 1956. plačane po oni vrnitvi,, po kateri bodo i^Žrebani, bo sledeči: pri izžrebftnjtt leta 1922. = 7*31%. leta 1926. = 6*66%. L 1928. = 6-51%. leta 1931. = 6*09%, 1. 1951. = 6*06%; in končno leta 1956. = 6*03%. Iz t©-ga je razvidno, da bo obrestovanje, tud! pri zađolžnieaft. kl bodo potegr njene pri zadnjem terminu žrebanja, še preselio 6%. kar }c Cisto gotovo jako izdaten dohodek. Nj dvomitu da t>o občinstvo s posebnim veseljem scglo po 401ernih, davka prostih državnih zadolžnicah, ki 5© bodo amortizirale. Kar se tiče davka prostrti s 5Y2 odstotkl obrestovanili držt^.nlh nakaznic, je opororiti na to, da bodo za sedaj tekle 5V* leta in je popiačilo določeno na dan 1. ju-nija 1922. Qbrestovanje teh državnih papirjev znaša 6*4^ hi so določ-be skoro iste, kakor pri Četrtem vojnem poscfilu. Obe vrsti papirjev V. vefnega posojlla sta oproščenf đavko od prometa z efekti.
Peto vojno posojilo je lahko |->odpisovati pri c. kr. postnetn nra-nilneni uradu in pri vseh poŠtnih na-hiralrjioah. nri državnih b!a§ra5nah in davkarijah. pri bankah, hranilnlcah. posojilnicah in menfalnicah Itd., kjler je izvedeti U\d\ vse posamlčnosti glede vplačila, obrestovanja, rentabllite-ta m k^r 5e hoče kdo izvedeti.
Podpisovanie se začne 20. novembra t. L fn bo konCano 16. decembra 1^16 ob 12. uri opoldne. Vsak Avstriianec naj prenđart y kako resnih časih ž!vimo, vsak si mora reci. da je spričo nepreataheeai vedrio sijajnega zmagovanja naSik r.rmad na kopnem in na motlu, v zraku In pod zemljo, pomagali a đ^
OtTtUM   *•
,ajUfUIMU ft/UCJU".   *K  f*. ■IHUBrtH*   191«.
266. ftcv.
narjem, da borno dosegli koočao od-
loČilno zmago.
Dnevne vesti.
—   Cesarjevo   zdravje.   Kores-pondenca »NVilhelmc poroča 17. novembra:   Zdravstveno stanje cesar-Jevo se danes ni sprernemlo. Vladai je sprejel najvišjeua dvorjanika kneza    Montenuova.    generaladjutanta grofa Paara in barona Boifrasa, ravnatelja   kabinetne   pisarne    barona Schiessla,     sekcijskega     načelnika Darnvarya tcr v 1V» urni avdijenci načelnika generalnega štaba barona Conrada - Hotzer.dorfa.
—  Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku    hrabrostne svetinje sta dobila stražmoj^tra    \Z. poveljstva Karoi  Drašler in Ru-(doif V e 1 k a v r h.
—    Imenovanje    pri   mornarici. Linijski   zdravnik   dr. Rihard   Jug, fcoriški rojak, je imenovan za stab-nega in tregatni   zdravnik    dr. Ivan Tras, štajerski rojak iz občine Dra-gotinceh, pa za linijskoga zdravnika.
—  Izjava   finančnega   ministra. Povodom petega vo]ne£a posolila ie finanČni minister sprc*cl  za<storniVe gasopisja ter med drugim rekel,-dn «e nova vlada   odstranila  iitcoto ovSr, kl so bile  dosjei  podstavljene  čnso-pisju. Z ozirom na to zatrdito mora-too pribiti, da mi na Kraniskein tega jilkjer ne čut Ino.
—  V. av^trilsko vo^no    poso»i!o morejo vlagatelii   Mestne   hrarilniee ljubljanske podpisati neposredno pri tiranilnici.
—  Vprasalne  in  naznanilne dopisnice Rdečesa križa.   Naznanja se občistvu, da bo društvo Rdejega križa izdalo dvojnate pcstne dopisnice za poizvećbo ranjenih in holanih vo-Jakov.    Te dopisnice hodo vel!avne od 1. Januarja 1917 in se bodo brez vtisnjene    znamke    odanle občinstvu brezp'ačno. Da se pa prepreci nefrankirano pc?.il]an:e teh do-pisnic. je naročeno poštom uradom, ki bodo razpečavaii te dop's-ice, da o^enem na'enijo na   vprašamo   do J)isnico znamko za 10 vinnrjev. Ra-zun tesa uodo imele   vrraša'ne  cto-'pisnice. da   se ne   spre^leda  polno frankovanje, tiskano na desnem ger-ilem voralu »prostor za r??.lepVienje iznamke 10 vinarjev.« in na levi pred-Inji  strani   očividno   tiskano   »pošta Jvrača nepravilno frankovane dopisnice.« Ta natis ima epozoriti občin-stvo, da pozvedovatoi u rad ne spre-lema, rezndostno   frankovan:h    do-pisnic in da po^tni uradi odklanjajo ^prejem in pnš'ijatev takih dopisnic. t       — Kds \<M ve? Franc Božič z fcVrha pri St. Jerneju na Dolenj^kem je odšel 26. oktobra 1914 k vojukom. Služil je pri 27. domobranskom pol-Sru v Ljubljani do febriiarja 1915, ko fc bil poklican    k    domobranskemu pešpolku št. 26 v Maribor, od koćer |e odšel s 4. poljsko kompanijo,   2. ;yoj, v Karpate. Od tam je pisal Ie tno dopisnico  dne   17.  marca  1915. jCdor o njem ka? ve, naj blago voli to sporočiti na naslov: Ivan Božič, mt-fcar. k. k. L. A. A. Nr. 201/28 (vojne poste ne smemo navesti, a izve se v našem uredništvu).
—   PosredovaTnica    za   pismen promet. Pri centralnem poizvedoval-Jiem uradu za vojne vjetnike (DunaJ, I., Brandstatte 9), je ustanovljen nov tnJdelek »L«, ki bode posredova! za ipismen  promet med    državljani    v monarhiji in onimi, ki so ostaii na po sovražniku  zasedenem  ozemlju,  odnosno so bi!! prisilnim potom odve-'deni v notranjost sovražne    države. Posredovanje se vrši na ta način, da se vsa vpraSanja, ki devspo v ta od-delek,    prevedejo v francolčino    in j na posebnih formularjih potem    od-posijejo Rdečemu krizu sovražne dr-2ave. Od tam došla pi?ma se preve-deio v nemsčmo in na posebnih for-ipularjih potem odnost'cjo   adresatu. V?a    poročila,   ođno**io    vpr^ŠanJa, ir-cra-'o biti strofo oso1 nera ali dru-žinskecca značaja ni ne ?m.elo obse-gati več, kakor 20 bc-edi. Posredo-Vanje se bode najprvo zijalo z ita-Janskim Rdečim križem.    Pripomniti pa je, da je noSiljanJe in odp-t&iljanje jtozadevnih pfsem    potzvedovaTnetnu jtoradu podvr^eno r»orm?lni   po5tninl. — Od raznih  predmetov.  k!  »o ^bležall na boliščih in od onih ored-lnetov; ki jih je imelo izven voiaSnlc nastanjeno mo^tvo. katero se je vr-nilo (ranjeno) z bojnega polja, se4 Je 'ljubilo mnogro kosov vojaških rvblek In dru^e opreme na ta način, da se Jih Je zavleklo v ozetniju    zadal    za bojnim poljem. Taki ohležali predme-tt so se našli    tuđi   po   kolodvorih. Ker ima civilno prebivalstvo. kakor kaže lzkuSnfa, veliko na??nenie    na-kupovati take stvari  za spbmin, se tnora v varstvo interesov vojaškegt erarfa paziti na to, da se taka zloraba preoreči, kakor tuđi na to, da se ' ti predmeti za čete. ki odhaiajo na bojišče zbiraio in se iim dado na rso-potaga   Tem povodom M opow|i
Joče k voiaiki opravU kakor obtek^ opreme, erieie. daljnogledi, kolesa* orodje, posođe, konjske opreme, sedla, poške, samokrese fm piltole, sablje, municijo, ovoie od topni&kik tzstrelov itd.„ netnudoma oddati oa najbližnje vojaiko poveljstvo ali naf-bližnjo oblastvo (občinski urad, c kr. okrajno glavarstvo, c. kr. policijsko ravnateljstvo) ali pa na najbliž-njo orožniško postajo. Osebe. ki bi take predmete našle in Jih oblastvu ne izročile, zakrive po vrednosti najdenega predmeta prestopek po § <Y)1 kaz. zakon, ali pa ćelo zločin po § 201 lit c kazenskega zakonika in bodo primerno kaznovane. Občinski uradi morajo najdene predmete, ki so se jlm izročili, takoj oddati naj-bližnjemu vojaskemu poveljstvu in proti osebam. ki bi se proti temu raz-glasu pre^reiile, prijaviti kazcn&ke ovadbe.
— Novi poštni uradi v SrbIH In Alh?tn?iL V ozemlju Srbije, zaseđe-nem po a\strijsko - ogrskih četah, so 6C otvorili za zasebni poštni promet c. in kr. etapni pistni urali Raca v Srbiji. Slepak in Zabrež v Srbiji. Po-s>'ljati se sir.CjO na imenovane urade: iiopisnice. odprto prjiana p:sn»a, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci; cJ teh uradov: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci. — V ozemlju Albanije, zasedenem po avstrijsko - ogrskih četah, so se otvorili za privatni poštni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni uradi: Les, Tirnna, Dure (Drač), Elbasan tn Kula - Luma. Po-šiljati se smejo na imenovane urade: dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časniki). biagovni vzorci in odprto predana pisma z oznaebo vrednosti; od teh uradov: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzerci in odprto predana pisma z označeno vrednostjo. Navedeni uradi posiuiejo tuđi kot vojno-poštni uradi za tamcŠnia pov^Ktva, čete in zavode. V koVkor ti etemni poštni uradi poslujejo kot vo.'n >po^t-ni uradi za tam nastanjena pnveij-stva, čete in zavode, se morejo sprc-jemati in odpošijati tuđi vojnopeštni službeni zavitki za ta povelistva, čete in zavode, razvente^a tt:di vojnopoštni zasebni zavitki na te in njih svojce, pod pogoii, ki so veljavni za to prometno pano^o.
—  Stanovania. Čitali smo, da je vlada v Budimpešti odredila, da hišni posestnlki ne smejo odpovedati samovoljno in brez vzrolia stanovanj strankam in da se ne   smejo   višati povoljno stanarine. — Kako potrebna bi bila taka odredba tuđi za Ljub-ljano. Marsikoga ie tak hišni posest-nifc postavil pod kap    brez   vzroka, edino Ie zato da je prišel   drugi   in mu ponudil par kron več najemnine. Stanovanja so že itak draga in še se dobijo Ijudje. ki znatno zvišajo stanarino oziroma plačajo.   Potrebno bi bilo, da   postavi vlada tem   razme-ram in izkorisčenjem trdne meje, da ne pridejo nedolžne družine postavljene na dež edino Ie zato ker hišni gospodar hoče imeti zvišano najem-nino.
— Pojasnilo k notici v »Sk)v. Narodu« z dne 16. t. m., št. 246, proti neupravičenemu    zvišanju stanarine glede odpovedi stanovanja neki čisto mirni stranki: Dne 2. avgusta t. 1. se je neki stranki stanovanje    ustmeno odpovedalo s 1. novembrom t. 1., kar je ista na znanje vzela. Vže 4. av^u-sta se je oglasila druga stranka, ka-tera je stanovanje ogledala in v na-jem vzela. Pri tej priliki ii je prej-šnja stranka ponudila v nak'.ip svoio napravo za elektriko,    tedaj ie bila nova stranka uverjena, da ne bode imela pri selitvi nikake zapreke. Dne 1. novembra se ie nova stranka oela-sila v najetem stanovanju in preišnjo stranko naprosila, da j\ pravočasno stanovanje  izprazni  raii    pnselitve. Nato ji je prejšrii najemnik odgovo-rilf da se on sploh ne bode setil iz stanovanja, ker je ustmena odpoved ne-ve<javna in se bode rajše    pravdal skozi vse instance, tuli na Dunai, če prav zapravda  1000 kron. pa bode vendar selitev zavlekei vsaj za pet mesecev. Novi strank! ie pa sveto-val, naj ostane v svojem    prejšnjem stanovanfu, ali na! si pa kako dru^ro poišče, kjer hoće. Ker so bili vsi dogovori radi mime itredttve te za deve zaman, se je dne 2. t. m. vlo?ila to-žba. dne 6. t. m, se je vršila razpra-va m po ZasfiŠanju strank fn prič se je razglasila sodba, da se mora prej-šnfa stranka dne 8. t. m. Iz stanova-n'a seliri m poravnati pravdtie stro-ške po 32 K 40 v.     Ko se ;e tožena strank* prepričala, da »o bile zaman njene nakane, prepre^itf izselitev, se Je pobrigala za dru^o starmvanje ta Se Ie 14. t m. preseffla.     Klinče od prejšnfefta stanovanfa Je ffrospodarin na opetovano zahtevo ie Ie 15. t. m. izroSila. Dne 15.416. in tuđ! danes 17. snaži   izpraznjeno   stanovanje   več oseb, za popravo so pa pofrctml razni obrtniki. Vae to ▼ mnrf MiiT Med
•lore ▼ podttrtiiia, ▼ pnbrfd ta M ▼muKli. stranka sama Ja M morala prmo6rrati pri svoffli sorodnikih, Y fostilni pa Ivano jematL Kdor se sa to zadeTo zanima in boce resnico izvedeti, naj se potrudi v stanovanje na Gmbcrjevo Nabreije h. it 14 y podstrešje in pregleda tusodni spis opr. št C IV. 185/16. — To ▼ pojasnilo čisto mirni stranki.
-li   c kr. mestnega loiskega sveta.   O redni seji   c. kr. mestnega Solskega sveta, ki se ie vršila v pc-tek, dne 3. novembra 1916,   nam je došlo sledeče poročilo:    Potem    ko otvori predsednik    sejo in    proglasi sklepčnost, oglasi zapisnikar kuren-čije iz predsedstva in pove, kako so bile rešene. kar se vzame na znanje. Odobri se zapisnfk zadnje redne seje z dne   12. septembra   1916.   Raz-pravlja se o   prošnjah za   razpisana učna mesta na I. in II. mestni deški §oli, na pomožnem odciclku IV. mest-ne de^ke sole, na mestni deški in pa na šišenski dekli^ki    osemrazrednici ter se sklene c. kr. deželenemu šol-skemu svetu predložiti za omenjene službe   terno - predloge.   Sklene se predložiti nasvet k vloRi knezoško-fijskega  ordinarijata   radi    vpeljave druge tedenske ure veroi'.ka v 1. in U. razredu ljudskih sol.    Sklene   se predložiti c. kr. deželnemu solskemu svetu pre<JWe o napredovanju uči-teljstva v'višlo plačilno vrsto s 1. Ja-nunrieni  1917.    Ernestini  Rekarjevi, sta'ni učiteljici   na mestni  slovenski dek!i>ki soli se pripozna IV. petletnl-ca.    Prošnjo pomo^ih  učiteljic    na mestni nem^ki dekli:ki šo!i, ki samo-stojno poiiču^io. za dovo!Ttev nagrade je priporočilno    predložiti    c. kr. deželnemu šnlskemu  svetu. Istotako je ve<: pror^n? stn'nih učiteljic za do-vo!itev doli^ih dopustov   priporočntl v i'irofino re^tev. Poročilo mestnega mn^istrnta o nasvetih fclede pomožne akc':e za bed^o   šolsko   mlndino   v ^frn^kem čns?! se izroči ad hoc odse-kn šo!sk;h    vo<i;*e?iev    fn   vodite'^c poi np^'ni?tvom c. kr. okrain;b 5nl-5k*b  nnd^orn^Vov v n7»ino   uvr»ževa-n'e in sj* potrebne predpoizvedbe 5?e vrše.    SkTene se nr'memo proslaviti ?imon  Orc^^rčiceve  smrti  bli.?n?n<5o re ^ccetf?tnicn. Ko <^e re^'io o^irnma po'asne se nekntere  interne  zadeve vz^oi^e^a in administrntivr«ecfa značaja. zpkMnČi predsednik sejo.
— Z Juž*?e žetcznlce. Prestavlieni so: asistenti K. P e p r 1 e iz Puntiga-ma v CcHe. R«<!olf Mejak iz Sev-nice v 7'^an most. l.eopoH S a m o-n i cr z Zidane^ra mosta v Sevnico in Alojzu J e ž e k iz Polian v Dunajsko Novo mesto.
—  »Domovina^, dijasko podnor-no društvo v Ljubljani, je letos boli kot kedai navezana    na   dobrobotno nodporo vseb prijateljev    učeče    se mladine, da more zadosttti svoji nalomi. Zlnsti razne korporacije in ob-čine nai bi posnemale občino Trbov-lle. ki te naklontla    »Domovini«    za šofskoleto 19'£'17 mo K podpore.
—  Javna   V"nf*Žn?ca   »Go^v>d^r-slce«ra ?n l^ohraževalnega društva za dvorski okrai« se priporoča    čitajo-Čemu občinstvu.    Knjižnica    posluje vsak    torek,    sredo.     petek in soboto od pol 6. do 8. zveČer, ob    nedeljah    in    praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred Isjrlščem št. 1 (nasproti    Marčanu    na    Rimski    cesti   St 19).   Dostop   ima v s a k d o!
—  Javna ljudska knjižnica »Go* spodarskem naprednega  društva za šentja^obski okraj« ima na razpola-po najlepše slovenske,   hrvaške    in nemske knjige, tako da labko zado-voHuje najboij izbirčne bralee. Roslu« je na Vožarskem potu ?, koncem Ho-rijanske ulice in začetkom   Kartov-?ke ceste, postajališče elektične čest-ne železnice, vsak torek, četr-tckinsobotoodpol6. dopol 9.   zvečer   ter   ob   nedeljah in praznikih od 10 do 12. dopoldne.    Vr-top v knjižnico    ima vsakdo. Na rarpolaso oopolni tiskani imenik] kniig. Vnisnina sama  10 vinarjev. Posečajte to knjižnico in jo priporočnUe med pri]atelji in znanci!
—   Zdravstveno   stanje mestne ohčine ljublianske.   V času od 5. do 11. t. m. se Je rodilo 18 otrok, 4 so bili mrtvorojeni; umrlo Je 27 oseb, med njimi 9 domačinov, in sicer   3 (1 tujec) za letiko.   Ražen   teh   so umrli še 4 voiaki za legarjem   in   2 vojaka za grižo.   Obolcll pa so   za ikrlatico I domačin, za   tlfuzom   3 tnlci in 53 vojakov, za Krizo 16 vo-|akDvv za vratico pa 1 domaćin in 3 tnjci.
— Umrla to na Sv. Petra nasipu it 71 gospodična Viki Hi 11 i-Jeva, nsfuibenka »Narodne tiskame«. Bodi K prijazen spomin!
— Umrla |e ▼ SpodnP SBki so-pro^a    Crkostavca    ffospa    Marti« pjiniot roj. Kern? starosti 31 let Pogreb Je v nedetfr ob 3. Cn|^
i
Krfln. Tteerfli daroTtnl |e pddobU kriU okrai dobrođelnema nameti« znaten znesek 7057 K 10 v. V Krlkem samem se Ie nabralo 886 kron in to nljveč po zasluzi cenjenih danu ki so prevzeie nablranje. Tuđi R«dečani so se to pot zopet odlikovali, nabrabi so 860 K.
SoitanL Dne 6. t m. se ]e poro čil naš priljubljeni učitelj g. Tine Vrečko z gdč. Mimiko Muršecevo iz ugledne narodne rodbine pri Sv. Petru poleg Maribora. »Srečo blestečo
—  na novega življenja pot«, Vama kličejo Slovenci v Šostanju.
M«ribor. (Naša prehrana.) Vprasanje prehrane postaja vedno težje. Z vsemi mogočimi tola/bami se skuša pomiriti javno mnenfc, i>a kaj pomaga vse to, ko pa voćar ni nikjer opaziti zboljšania. Sedaj zmanjkuje zopet petroieja in slaiKo-*-ja. Za petrolej je biia sicer tuđi lani težavna, letos \pa — pravijo trgovci
—  bode še tr^a.   Tu bi se *>ilo   rać moglo pravoćasno skrbeti za ^rimer-ne množine. Zanimivo bi bilo, da eio-ženejo oblasti, a4i je res, kar se dnevno ponavija. namreč, da iniaio posa-mezne trgovine dovolj zaloj?. da jih na hranijo za takrat, ko bode d.*a/)e. Sigurno bi take preiskave vsai   po-mirjevalno vplivale na široko    javnost. — Minoli torek je bila raz^ia Šena prodaja sladkorja v dveh (rj?c-vinah     Te^ettlioffovi     cesti;      Dri Tisehlerju in  Hartin^eriu.    ?.t takoj po obedu se ]e zgnetlo pred   obema trgovinama na stotine ljudi.    Zq ob tret:; popoIJanski uri so zapali trgovino   pri   Tisehlerju.    Množica.   od koje jih je Ie malo dobilo slalkor, je vsa drla pred Hartingerjevo trgovino.   Tam se je zbralo   sčas )ma   do 1200 ljudi. Mesčanov in dežc'anov je bilo tje do deželnega ženskesja vq\~ teljišča vse   polno* in   nevanrist  za življenje tem većja,   ker   je   ravno pred to trgovino promet   od in   do glavnega kolodvora vedno zelo ve-lik in živahen.    Saj se človok Kornaj izoc:ne  vozu, že pridrvi    avtomobil. Predno se }e množica skrčila, je trajalo ure in ure.    Nekateri so prestali po ves popoldan tja v    mrak, a vse-eno morali oditi praznih rok. Marsi-konu se tuđi pripeti.    da    mu    enc karto kratkomalo — vzamejo. Tu ne pomaga potem nič za^otovilo, da je prišel dotičnik iskat, tuđi za tega in tega. ki ni v stanu, priti z doma! In kmečko prebivalstvo.    ki    priđe   že zjutraj v mesto, mora stati do mraka, tti ure daleč domov po teh naših hri-bih in jarkih — praznih rok!    Med vsem tem pa mora poslušati še razne opazke in robatosti. Ali je čudno pri vsem tem ravnanju,   da   priđe   na mestni trg vedno manj in manj pri-delkov. Ne Ie da se tam kmetu kratkomalo cene diktira in   jemlje   kar prinese, se ga odganja še potem, ko priđe kot kupovalec, dasi prinaša se-boj svoj gotovo tuđi težko zaslužen denar, da bi ž njim drago plačal to, kar doma nima. a vendar   rabi . . . Vsega tega bi pač ne bilo treba, če bi se zaloge porazdelile po vseh tr-govinah   enakomerno.    Izostale   bi gnječe, izostalo pehanje in prereka-nje bi ne razburjalo posameznikov in izostale bi vse ostale   nepriiičnosti, ki so skoro neizogibne pri takih zbi-ranjih.   Urad za preskrbo prebival-stva z živili naj tu energično pomede z nastalimi težavami in nai poskrbi za to, da se bode razno blacro poraz-delilo po celem mestu,   enakomerno na vse trgovine.   —   Mestni  magistrat ima tuđi svojo prodajalno   za preskrbo prebivalstva z živili. Osobito najnižjim sloiem je ta urad na-menjen. Deiovanje tega urada bi bilo seveda zelo blagonosno, če bi se pri vsem tuđi hotelo skrbeti   za to, da bi urad imel toliko poslovnih rok, da bi delo v njem šio   uspeSno   na-nrej. A kaj pomaea. če mor?»o Hudie že od 4. ure zjutraj stati pred trgovino, pa se zvrste jedva sele v že kasnih donoldanskih urah.   Zgodi se pa tuđi. da se prodaialno odpre sele ob 8. oziroma oolu 9. uri zjutraj. Ni dovolj. da stoje Ijudje že tri ure pred otvoritvijo vseh drupih   trgovin  na prežl. morajo še stati, ko se že   po-vsod drugod po nro in pol prodaja. Tuđi tu treba poskrbeti za red in točnost.
Iz Maribora poročnjs: Pravcati boji so se razvili v sredo pred mest-nim skladiščem za kromnir. Ze ob 7. zfutraj se ie nahralo na stotine ljudi, ki so morali čakati deloma do "A2. nonoldne, p^ končno še nišo nfč dobili. Med mno^ico 5e vzbudll posebno pozornost neki uradnffr, ki je priSei v Daradni uniformi, s saNio« zlatom kTobukom in — krumpiri svo vrečo. Pomar*'kanie krompirj^je Se vedno jako ob^utno.
H St. IH« nrl Maribor« noroča-fo: V tnkaf?5nji Sildrnarkini hi^i priredi dne 19. novembra noset»en odbor »irmetniSVo prirfMiHev«. VsetiČi-f?5ki lektor SteU iz Maribora bo de-k1atnirt>t n^^itn kmetom »Das dcat-sehe   Volk«    tn    »Das    Gcrmanen-
Razpis aadoaidlske službe. Kakor smo zvedeli iz pozitivnega vir«« bode v kratkem razpisano naduči-teljsko mesto v Velenju. Kraj leži ob železnici v lepi Saleški dolini; dobl-Jo se v trgm vsa potrebna živila in drugre potrebščine. Tedaj je upanje, da se oglasi za imenovano službo mnogo prosilcev. Samo skrbeti bo treba« da činitelji, ki »majo o tem ka] govoriti, ukrenejo, da priđe na to mesto spreten mož, ki bo delal za napredek naroda, sole, in za splošno korist občine, da bi se nam izpolnil rek: »Le naprej in ne nazaj«!
»Usoda GabrSele Stark«. Nrav-nostna drama v 4 dejanjih s Henny Porten. Tukajšnji Ideal - Kino ima za danes soboto 1&. nedeijo 19^ In ponedeliek 20. t. m. prvovrsten spo-red: 1. Sa se na - Messtrov tedeo, Volne aktualnosti. 2. »Teknlca« zelo zabavna burka. 3. Drugi umetniški film s Henny Porten: »Usoda Oabrl-ie!e Stark«. Nravnostna drama s hennh Porten, Erich Kaiser-Tietzom in Frnstom Dumkejem v glavni vlogi Dekle, katero podlež oropa mlade sreče. se uda grehu, a najde potem zavetie v. domu za padle deklice, do* kler je konečno ne vrne njen žaro* čenec izgubljene sreče ter s tem popravi, kar so drugi zakrivil! na njej. Da ie igra umetnice na viSku popol-nosti. je samo obsebi umevno. Spo* red ni za mladino. Torek 21. t. m.: Cetrti ameriški film Jimmy Valentine. Detektivski roman. Robert W«fv wick v glavni vlogi. Ideal - Kino.
Izdubljenih je bilo včeral 5 klju-čev skupaj na verižlci. Oddajo naj se na Breg št. 16 Katarini Mohorč.
Aorovizaciia.
Iz mi mestDEffa apranizatoiga Bd;eIUL
Moko za   peke   dobiva mestna aprovizacija za sproti In   ni   nobene zaloge.   Za tekoči mesec Je obljubi! vojnožitni prometni zavod Še 12 va-gonov krušne moke in je upatl. da se bo shajalo. Na zalogi je 310 vreč bele moke št. 0 in 1, ki se razdeli prihodnji teden na močne karte. Na vsako karto priđe po YU kg moke. Za tako razr delitef   se   potrebuje   167 q moke. Ostanek moke se razdeli prcdvsem na bolnišnice in zavode.    Prihodnja razdelitev moke za kuho se izvrši takoj potem, ko dospejo večje množine crne moke, ki se sedaj    rabi ias-ključno Ie za peko kruha. Konštatir« se, da delavec, ki težko dela, ne more  več  vzdržati    sedanjo    ntnožmo moke in kruha.   Ukrenilo se bo vse i potrebno, da pridejo težaki do količine kruha, ki jfrh gre po zakonu. Novi nadzornik ljubljanskih  pekarn   je že pričel izvrševati svoje opravilo. V mestni    pekarni se izvrSuje    stalno nadzorstvo m se    je uvedlo    zmesi moke odgovarjajoČe podelovanje testa. Strogo se pazi na to, da je kruh tuđi zadostno prepečen. Novi način mesenja testa je doprinesel,    da   Je boljši  kruh in so ponehale pritožbe glede kakovosti.    Nadzornik pekarn je izvršil tuđi revizijo pri 13 pekih v Llubljani. Dognal ie v prvi vrsti, da so peki po večini napačno pođelovali testo in nišo imeli patrebnih   novih priprav, ki jih zahteva razpoložljiva kakovost moke m primes krompirja. Dalje so pekovski    obrati    Stedili z drv^mi. Prva peč je bila dobro zakur-jena. dočim se drugre peči ni nanovo kurilo, zato se je pogostoma doga-jalo, da ni bil kruh iz druge peči zadostno prepečen. Naročilo se je pekom, da takoj odpravijo nedostatke, ker je njihova dolžnost, da je peka kruha   neoporečna.   Ođsek   naroča strokovnemu nadzorniku, da revizije v naprej najstrovje izvršuje. Peki žele, da bi se kruh prodajal samo od 6. zjutraj do 1. popoldne. Tej želji se krušnimi izkaznicami.  Dovoz krompirja je tekoči teden popolnoma  \ir ostal in je nastak) z velikim povpra-?Sevaniem tuđi občutno pomanjkanje kromniria. Posebno revnejSi sloji trpe, ker nišo imeli sređstev, da bi si pred časom preskrbeli zaloge, Dose-daf je prevzela mestna aprovizacija 115 vacronov krompirja In Ima dobiti v celem še 485 vasronov. Redni dovoz Je izostal vsled   krivde   žitno-prometnega zavoda.   Dunajska centrala ca mast in olje   je zasegla  v LUibijani ves razpoložljiv! Toj pri me-sari^h. Loj bi bil na ta način odvzet liubljanskemu prebiva^tvu.   Ker   je na tnk^^niem tnoi veliko'pomanjkanje masčobe, se naivljudneje prosi c. kr. de^elno vlado, da izn^stuje,   da ostane fol v Lluhllanl.    Obenem   se obrne mestna a'provizacUa na dnnaj-skgt centralo za oljc m mast, da pre-p^ti v?a? det, Ce ne vc^W mestni aprovlzacijl, <1a ga rar^efi med rev-neiše sloie. Od tvrdke Konac se kum FOO zavitkov sveč. k? bodo na raz-not^o v volnih pr-o^^^tnifi ?x ceno tKPO vfn. za zavTteV (b 6 ?ti R kosov v nns?«r»ei*T»ib 7*»v?tMHV M*i<itavi   se tako? oremn. ki ho nazit, Ce mesarii re% ves 5peh   prodalo na trsu.   Na klavnici se vefi ne prM^ta 5neh. Pariti i% tađk te m mesaifl pri prodaji
***** ***________________________________________________.aiXJVEN5KI NAKUtT, oa* 1* mm—mm JMfc                                                                 ^________*     &** *
praličcvejra mesa <frž© nuflMnfeAiBi cetL Prosi se c. kr. deželuo vlado, d* oujDo odredi revizijo tsdaalh makrt-majnih cen za praščfc tzđelke. Rac-merfc cen med mesom m ipehom Je nevzdržno. Mestna aprovizadla b© letos zaklala v lastni režiji 1000 pra-šičev. Meso se bo prekadilo ia po* delalo v Uobase. Vzame se v najem primerne obratne prostore. Poleg teea se bo npostovata, da se bo od-vzelo mesarjem vsai Vt od zaklanih prašičev špeha, ki ga bo mestna aprovizacija stopila in pozneje sama razdeljla prebivalstvu. Mestna apro-vizaciia bo bržčas tndi letos oddajala strankam po ćele prašiče. seveda brez špeha z ozirom na zakonito uveljavljene maščobne karte. V zadnji soji aprovizačnega odseka se je občinski svetovalec štefe pritoževal zoper nekega uradnika, češ, da je postopart z neko stranko skrajno nedostojno. Mestni žnpan Je stranko protokolarično zasliša] in lzkazalo se je. da je bila obdolžitev izmišljena m neutemeljena, vsled česar zavrača tako postojanje člana aprovizačnega odseka.
-f- Pritožbe v aprovizačnlh  zađe vab se sprejemajo vsak dan od 3. do 5. ropoldne na rnestnem magistratu fzertaševalni urad, pritličie). KcJor ima kako pritožbo, se na) zglasi v imenovanem uradu,   ker prerekanje no javnftf prostorih nima   notenega ■ smisla !n ne uspetia. To Je raesto za Iresne   pritožbe,   kite podkr©-I prti z verodostojnimi     i z j a -I v a m i   I n   s   pričam i. Takc pri-I tožbe so korfstire.    ker    vodilo    đo I nsoeha, dočkn povzroči pravno bese-I dfcer'e  samo nepotrebno    raztrorje-I nje. Ma to se ponovno opozarja   ob-I činstvo.
Razne stvari.
[         • Pol mHijoaa    kron |e izginUo.
I Dunajska >Polizeikorre$r><>«Hi«a»« I prijavlja sledečo skrivnostno vest: I Na Dunaju je danes izgonilo S1/*^ I carskih državmh nakaank: v vred-I aosti pol miliiona kron. v   _    _
[ začelo v g"orah snežiti. Na TiroJskera je silen snegr na vseh grorah in je, ka-i kor poroća »Fremdenblatt«, pri Bre-i genzu zasul snežni p^az devet voja-IV; nv, v drugih krajih pa već civilnih loseb.
I ♦ Saspenđlran viši! beležnlk. V [Sabotici na Ogrskem je bil pred I kratkim izvoljen za vršjega mestnega | Ibeležnika dr. Josip Krizse. Ta vrli j i^ospod je porabil svoje javno dosto-jjianstvo za — kupčevanje s Drašiči Ina debelo. Samo pri eni taki kupčiji I je zaslnžil 10.000 kron. I * V Osileku v Slavoniji je kova-Iču Franu flattiju njegov pomoćnik lukradel 10.000 kron in Je f njimi po-Ibee^n. Prepričan je bfl, đa ga ne Idohe, ker kovač rritf imena svojega ■pomoćnika ni jx>znal. Toda slučaj je I ta ni vendar spravil pravici v roke. ■Vjeli so ga v Bosanskem Brodu. Pri-UeU so ga sicer pomotoma, a med za-Islišanjem je prišla resnica na dati. Pri sebi je frnel še 2380 kron.
I       * Palača poflskega poslaništva v
I Carigrada. Svoječasno razdelitev [te stare kraljevino Poljske so pri-Iznale vse evropske države, izvzemSi ITurčije. Palača poljskega poslairi-Ištva v CarigTađu stoji 5e danes In je |v tistem stanju, v katerem jo je zapu-Iptil pri svojem odhodu zadnji poljski poslanik. Turska vlada je tedaj dala palačo zapreti in zapečatiti, ta pečat j ■čaka kakor simbol na obnovitev | Poljske.
I * Umor mlnistrske^a predsednf-Ica grofa Stžirgkha. Ta državnik je Icomaj pokopan, pa je že tako pozab-■jen, kakor da ga sploh nikoli ni bilo lia svetu. Sporrmila nas Je nanj du-
pot^osn^ # siraMnnMMi akssi (v4 carske imijrAii AemašnaBb. Ce m na ten zboreva^n • mmmm fMia Stftrffkba res tako wmmttk kater poroća »Reichspošta*. poieaije ni»-na oslra #bsodba pop^Mna eprm-vičeoa.
*  PrarnikJ Ma 1917.   Piilwi<u leto bodemo imeli dva prazaika o© novem letu. ker pade loro leto ma ponedeljek in dva praznika v prvem tednu, ker pade   praznik   sr. Treh kraljev na soboto. Po dva praznika bomo   imeli o Veliki   noči (8. in   9.
I aprila), o Binkoštih (27. in 28. maj-nika); nadalje 8. in 9. septembra, 8. in 9. decembra in končno dva praznika o Božicu. V letu 1917 bomo imeli z nedeljami vred zavsem 67 praznikov. Pustni čas bo trajal 46 dni, zadnji pustni dan bo 20. febru-arja.
*   Pretep v aimistrski predsohl.
V predsoth franeoskega trgov«?ke-JTa ministra se je sestalo vec pariških časnikarjev. Ejii $f> prišli po-sreekn-at, naj* vlada akair. da m»raio časopisi izhajati v niaaiše« obsejni, ker so težave s papirjetti ;■ porabijo ves wicir \-eHki časoo^. tak> d» ^a za Bianfše čed^b'c boli prhT-injkiie. drtnri so »opet priš! posre^n^^t. lij vlada tej prošli rre mndi. Predn^ ^e časnikarH še priSi do ministra, so se zaradi papirja Krdo sprfi m sta se đva posebno \Točckrvna m&ia cdo siepta.
Ja. Artificška čahoptsie kar tra je pod p«yve§s€vowi Northclirta — katerervu
W doDav»ld *-. Ste^hart tftlco rad p&-stsd podnbum — \^rfi 'r^ko v^^itfj proti ornim an^lrskJMi porH^evn. pri katerik ie ućeieiemo kolikor tmtik* netwikeea kapitala. T# > mnrvvmo. sag je A«ir!e^6i« rarw jKH»t>*darski boi prlav«! de! se»danre v<^mc. »Pester LFord« pa poreča. da porablia Nor-UrctifioTo časori^k to vmimm ra mmm-**mt kipčiie. Kćnr nlaća 15 4m 2š fmttov, no ie 1 ^0 dr> 240 kTnm »dvr-ste. pa lahko v kake« Northeltffo-vem časontsu zacrai^i knnkmr«Btn. Za cefn ^kHh 9tme rmmi '•mmmmmi^ bankirii ■ po^^irL w&* im m te boi 120 ro*lfK»cr\' krmi » )c*o. al m še več. Nortlicttff vt mito tnfrmti an?1e^ke vo««e sPrmk? ti ataoHi m-stooftikov. da se s:?. v^e boji f^ če bi hotel, bi lahko vsako uro posta! mini ster.
*  Od težaka ćo raarkiia.   Aiarki SaJvago   Raggi je postaj    itaiiianski poslanik v Parizu. Navi poslanik ni bil dosedaj politični javnosti evropski prav nič znan.    Zdaf    porocajo listi razne posamičnosti o njegovi rodbini. Stari oče je bil fakin.   kakor   se pravi po tržaško, namreč pristaniški delavec v Oenovi. Iz fakin a je posta! miiijonar.    Kot delavec ]c štedi! kar i je mo^el in potem začel špekulirati ! najprej z zemljišći in potem z žitom. Ko je umri. je bil najbocT3te;ši   rrož ćele Italije. Bfl je tuđi v zvezi s seda-njim italijanskim ministrom znnanjih del. Sonninorn, ki ie tuđi eden   naj-bo^atejših mož ćele Italile, a je *voje premoženje podedoval po svoji   an-gfleški materi. Stari Raproci *e bil ori-ginalen mož. Zgradil ^i je Vraj (leno-vc kraljevski %tp<1. pravi bajni grad, ki je zanima! tuđi itai!jarske?ra kr*fia Umherta.    Krah*    bi hi! rad videl  ta gradt a ga ni moRTc! obiskati. ker čo-loča savojski h!§ni zakon,    da    srne
ae fe a»*^ dmJe M\ *mi Raol kralj Um**** nH*il *W wmL
■■ počutka, obtekemm IcaOn, po-pastevi okusa piovJEruft naravva Pranc - Jožefova firrenči^a Ulro ki popohio izčiSČeaje }edlfaie«ra kamla \m bol ©čin prosto odprtfe telesa. Po-ročila nadzdravnikov na berolinskl Klizabetni bolnišnici zacvanrajefo usnehe, kl jih je đosejrta Franc - Jožefova grenčica, za prav ptyvol}ner
Darila.
Xa .BtfcčS krit". Gospod Jostp Zidar, trg«»vec in posestnik v Ljubljani je đaroval Rđrčemu križu po mestnem magistiatu v LjiA* Ijani 2tie?fk 35 K 36 h.
Xa mMtel ajprOTfsatei f^sđ za prehrano ubožnih rodbin to darovali: tovaimr In posestnik Karol Pollak K 2000-—, tovarnar Maks Samsssa K 100"— in nei mene ran p©-mt«* K  100-—.
Xa BMtae MfcoiT^ G. Hans Hecking, nradnik Knmmttt ar?i«itnfcc 4ar«val je povodom »^rejrtja v Ipstrijansk© »Minsko Z"*tx« K 100"— za mestae ubog*.
• Btoftto VMR9 n« krrto ^. Jerid Klem ie daravalfl jf»sps A«gthi Apf«Ha K 20 — zi vdovc in sh~«tc padffTi Ijt**H««sWh vojaJcov.
Dpra^^ft^m ■»£» listor so poslali:
2t p.ifrll.llefo4«f« dnAt« Iv   Pa-
Wž, rač. p«dč. I. r. i^ btii^a 5 K, mcat« venca
o£*ed. štab ■arc^niln g. J»s. Timinl tn i«c9t« venra   nfl   krsto  ^^o^ga   zeta   *flar««Hi  *raka  g.
Miant Drafti4cr)a darn^i« f«. Franji Trta*. p*^wmica   1« K, ra.   Fant CnM, vdfTt c «t.
•ti. K^Mtoarfa t# FČ, c. kr. wiia^i<rač. g. VM» Trta4k s am^r^f;m 1* K, r*4btaa PetMTflEeva 10 PC ai mAaaa Daanšaa)eva M K. Sln^aj 55 kr#n.
7.3. paaajvflMM toflp^BC^** fv. Pakft, raf* ^•diastaik  te bojS5«  5 K. most* venca  trgled-
Za „Tđovfj Jn «»r«t> ps41tai L|^b-ataH^avov" HartiH! Krvftm, ndmv. VfnM). aved a«nk« 30 K. m«l» uvica na kst» pri-jaiieii« Milana Daafasirtja.
Za ,K^v«d xi ▼ vofa! osteoele to-|SfeeM m«t« venci «« kml« !9v»je^« acte oz. j»«<m g. Mfl—n Dw*Mtaa|a ćmm^m: m. Prwja
c ar. aai. ifiiMfi iv r, c ■■. vrapOTve g, VVit Tt^bHc s s^pi^afi 19 K, ivcMtta Prtr»v-Sia^a 1t K in i»a%iBu »mrtii|m 10 K. ShMM i ■ jv kroti.
J9IW  Branši
-, — — ^                       i        .
Umrli so v Ljubljani:
Dn? 14. novembra: Silvestro Mario, pe5ec 1a$keg3 peše Tka it. 113v vojni vjetnik, v rezervni honvedski bolnici.
Dne 16. a vrmbra: Ama Selan, brvia ku-harica,  hiralka,   73 let   Radeck«£a   cesta 9. — Marija Franzot vdova   črkostavca,  31   let, Kolodvorska cesta 166. — Ilija  Lijović, desetnik,  \ v rezervni   voj^ški   bolnici   v Marijanišču.   — j Mile SuĆević, pešec, v rezervni vojaSkt bolnici  \ na obrtni >o!i.                                                         j
Dne   17. novembra     Vikiorija BizilK hđ  | đelavke,   5   tednov,   Radeckega   cesta    16. —  ■ Viktorija   Hiti,   tiskarni^ka vla^ateljica,   25 let, Sv.  Petra nasip 71.  — M*ks Alorlin, bivši profesor,   hiralec,   68   let, Radeckega   cesta 9. — Fran Hfibal. hišni  posestnik,  67 let,  Sv. Mar-Una cesta 20.
V dezelni   bolnišnici:
Dn^ 17. novembra: Sestra Edita Jer« Leitgeb, usmilienka, 62 let.
Sanafnr list obsen- 12 strani.
Izđajafel] In odgovorni urednik; Valentin   Kopitar.
Lastn^a In thk »Narodne tfskarne«.
i^kaBBBBaBal      ^iFiBBV^lBBBBaBBaAaBBBBJ^ia^iiBBBMM       ftW      alb^v
ptalo ajaia> Ijob^aoiailiteko in scsttko
ViktUji i
po daljSem, zela mučnem trpljenfu, prevkkfto ■ tolažill sv. vare, pokMcati v bol|ie Ihrljenje.
Pogreb  drage nepoz^bne se vrSi ▼  iMdeJjo, 19. t m., ob 3. ori popol-dne   iz   Mfe   žalosti  Sv. Petra tust* it 71 na pokopsli&e k Sv. Kriio.
Sv. nta§a-zadu$nica se bode brala v Župni cerkvi sv. Petra.
V LJUĐUANl, 17. novembra 1916. 8f53                   lata|a*l a«taM.
„Narodna tiskaro« v Ljnblfanl-naznanja žalostno vest, da je ■je večletna, marljiva ia zvisti tnhćbenka, goepodičia
Viktorija Hiti
p#   #KMajVHPB)ni  poteMii  včevaj prenaiaila.
Pogreb se vrSt v nedeJ}o •te 3. uri p#pohidne.
V LjiftajMi, IS. »ev. 1916.
lovsko pažko, žvocevko
PssMM^e  pod:   pUnajSaaik  9T99)1*   n* ■pfatvn. *SSa<Va lias%€B**                            37™
Frate m v liNai trv^i Bii 8poA<
a^Mi gta^inMaal         3741
cnoHa8stropiu hiSa
* veUfeiaM irtom.
Naslov pove upravo. »Slor. Naiođaai.
fii • •■ ki bi attal tadi Uju. \f Pflinilf Ravničarska popravila
koj. Plača po dogovoru. Vprrnia m pri
Josip   lurpaiMaiHB   ¥   LfvUtaali
S747 29 letci tr^ovsko izobraieoi gospod iefi
v svrho ženihe kort$pwiaico
s   inieligentn©   gdfi.   ali   vdor*   (brez
otrok.   Dotične^   Id   imajo  aanau>si«fiio
kako podjetje, imajo prednost.
Resne p«iiuđbe z na ta ne* no navedbo pretek-losti in sliko. W se takoj vme, se prosi pod: „T. T. 10« S74fl- na uprav. »Slev. Naroda«.
Priloinostnl nalrap.
1600 parov dobrih
(na vtav€>\ vaMldk e debeHasi pmdti-
vMkni o^lpaUi   k Mob«6i— »*9K
50 vis. par am sm praebj.
$Saal   11   mwma^/j/Š/m     __    lasaal* sa   a««a^||t
^^^^^^^^'      *^^       fc^^^^^^^^^^'^^^^^^^^^**                                             sr^^an^^s^a'       b^rs<      ^^aaajasajsflss> •
■■ion Werdlsasiai
toVflVsaHkal  Blto^al  V0Vsf9V
Gradec, Spergassa 1.
Tužnim srcem tiaznanjamo vsem sorodnikorn, prijateljem in znancen pretresifivo vest, da je naša iskttnpljttbljtna itfi, sestra, teta, svakinja in sinaha, gospa
Marija Franzot roj. Kern
vdova trfcostavca
dne 16. novembra 11. pop. ob 1. uri po kratki mučni boleinf, v starosti 31 let, previđena s tolažili sv. vere udano preminila.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrsi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne \z kiše žalosti v Spodnji Šisjd, Kolodvorska ulica 166 k Sv. Križu.
Maše posmrtnice se bodo darovale v več cerkvah.
Bodi ji prijazen spomint
V gs^aH-^daia Slika, 18. novembra 1916.
fatoioCI rotffeiiU
Kern in Franzot
*S I ROI>IIV ^Roche"
Prsne bolezni« oslovski kaselj. naduha,       influenci*
Kdo naš ienniie Siralin f
I, Vsok.ki trpi oa frajneiri košijtj
taije je oOvarovafi s« boiexni^tegofO£đravifi. %  Osebe s kroničnim   Ko/arom toronkijev,
^      ki % 5«rolinom oidrave.
3l Vadu£ljtvi .kdferlm dflrofln xnafao
OtoHČA   naduho> •k 5kro/uxniofroci,prik*f«r*i uankurtSiroTm
z. ugockitm vspahom nasplošni poeufek«
SmdbBht
Jadranska banka podružnica Ljubljana
sprejema kot oficijelno mesto pod vsemi zakonito dovolionimi uflodnoalmL
Rok za sobskripcllo od 20. aov. do 16. decembra tL
n— €._____________________________________              .aLOVW9W NAHOP-,   t  li   —»fbaa ltl€.________________•_____________________________»6 Wtt>
Hiša na prodaj
▼ g—ap šl aa, pH *•*•» »ini.
▼ Mft to Miri sobe, Ive kuhittri tvr prostoti *a ar*4a)«ht4 s star*crv»niem. Po cc hi*e se Bate)« tildi yrt Hi Ja lefi na rako Vettcm artateni. — Več se zv« ▼ »ortoi aaest« 0ta*m4 trv *. t7.              37^4
G>   8 vinaiiev
m^^^tok t™ *•#*«■»€•) st«Re ?ts noj ^t"*^S gteTirf katolof. kitare?« t« Vam ^|&2 jđr     ^^ott|e m »Meti   br«x?latoo,
«^W^      Prra dftna ar
rfnrffast« a* »ek!rr»€ an tance K b. 7, 8 •vicarsVcc R<^«Uopf aakarice K 7. £ •. vetno-tpominslrt iff rt nltttt gii tefcta IC U, 2; armadna ra^jtve me ir itfVbi ih tekla *  ti.  Matirnt srtbme   R#»k**f anka^'ce
dre v vefita bb«r» e« rH*K>   cenaH. 3 letm
io šolnčnike
tromica dttiflevv ia soliHhiiko? Fre4 SkofO«) 18 —  Frtfemova Hffca 4.
P^rtrOa hi ^rotfcleto

Ivan Blzovičar
Bmstai Ia ngovski vrinar
Liubl'afia      839 Koleziska uiica si.  16
prinoroča svojo bogato Opremljeno
vrtaarstvo    ter    ckusno    izdelane
vecee, sopke ia trakove.
©b ETt«a*klfe ©drih I rWefeor   fudf   ra*5t-j
k    fc balkone,    ni
Vsakovrstne sadike dc r»ajžiahtne!§ih cvetlic tn Ze!enjad:. Spreiemarn narobila na deželo. Vsa narobila »« izvrSuieio točno
rn solidno.
3rztravke; i. ?Ar.ovit&t. c  vrtnar  L'nbiiana.   ::

SCHyLZ£¥O   MiLNO   H&DGHESTSLO
popolooma Dadon»esti Crtica mn&kmb** maMe *w fa **\h<**<** tai »*!•£«#{&« fnttđmm ia 8tta£3kM srađatvo«
iffar" Vs^e aafbtif j*miB+— m winilw4t !■!, tMJMbifr  li »f#i Hl teHttiMh pr*#tt**OT Hd. "VB Fv^iite I«  m Ip9«t«« Is p<-^f#^*:     i   ^b*»t  s   190 ;:c^i  ir&^ko na  rs*Uo ^ta^rjo K  30* — Le pa puvzmja^
VSiek  IrpC^e«,  TSC^S^mi j^#4^|#9 7«#9ffm ^np^^#%r#« ^»i  »^4*^^  tc» wl>«nw ia ©er. t*o n ral no srerlstvc!
fireg  gt. 20    Ljlit 1]0.71.0.     frag #. 20
najnanfa  slavnemu  občinsfcu.   da  bo  morala tjde icva^'c  crvifnrk   fevljmv   y   usnjaiimt  po dpi crti,   vsled i Zjslcšfccra   Domani^anta   ztircvm    m   novih    stra^iih \ određb ommiitu /fdor se hoČe š* Dravo Časno pr^zk^ bttu im "jani tad^ja princa.
OnAu ilistn ifliiiU!
VeJ;e postsho i H>Z,."~.
-^-^__^__ pripravu« 2a vsa-ko obrt, tri hi&e in k bM«» »pa4«|#4a gospodarska roslopia z nml|»Mcfmi in stavbe-ntmi parcekami vrcdf se zaradi vojittb rasmer HV" prodat.
LJS£ A v severni   Istri   r»a   glavni   e»stt
ni9Ci m«d Trstom hi Reko, i tifovtno
in gosti tno  na  datertm pr*%fru,  st aaraii
voinO> raaaier  §qy pr#đa«
G«tovera denarja j« le ••t«Tice ••-treba, druga ^«i«vica se M«m rap4tax«# 2*-varovati  in  po dogovoru o^flačali.
Ref^ktanti naj se ebrweio na tvrdk^ 8. Jesk« A br. Ped«ra4, Istra.         3977
I     preje Biiina & Kasch, j LfmfiiSlaaa. ElđeTSka uL 5.
I prir>orcča   veiito   »loeo  tkaaia  Ia i alaoo - robavlc,   mc6)o  blag«  za
i (r^^r»<ie    io    rame,    raaooTntne    MB9
! fMrtoK«, rataa d#la in mattrilal, j           Mmns4tee  pradmata.     413
Moderna pred tiskari ja.
I ImdelavaBfa ^ra+fcleiaalli prgn^f,
«          Najcoveiie, izku^eno sredstvo
pr«ti   kapaveu   (triparja).   belemu
toWu, £rev**fieflHi ia  mekarnemn
katariu itri.                                2110
GONOKTEIN je upijan   na
5   češki kliniki dvor. svetnika vseuč.
, prof. dr. V. Janovtkega. Na praški nem§ki klioiki vaeuč. prof. dr K. Krcibicria. Toplo pa priporočaio v$*n£. proi F. Satnbtrgftr, vteui. docent dr. J. Oditrčil ud,
M. U. rfr. H Stary, spteiiilist za taiae in kukie bol eto i v Praji pf§#: Z Goaoktttfiom tem dosege! i lzvntne uipehe, n« dela težav v ^•lodca, niti ▼ kdvicah, v akut-nem stanja sem doeegel ed<no s Gonokte;tiom bttro ponrhanjc nepri)Gtnih subjektivnih simpto-mov z vidsim objektivnim po-boljŠaniem   procr«a.
M. U. dr. J. Urban, občinski rdravnik v Vel Chomutici-Obora piše: Z Vašim Gonokteinom do* »^gcl sem aspehe, Id so ro« po-potnomft  aadovoljili.
Dobi se po rsth večjih Itkarnah. Skatljica K 6 —.
Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: lekaraa Trmlcovej.
Zagreb: Lckaraa „StlTator^, S. KM-telfcackt Jelatlaav trg.
Protzva$a: Fin«i*»loftk#-kemićaf lahori rat«rij nHESAKPrtfa-Vrl«Tice 512
Bo^aTtf«M ▼•ia«tfG raimisfcrsrlva 1b 7eiMo>z4raTst¥«B»ffa sdrmi«B|a.
Llebiisnska kreditna banka v Liubiiaiii
n   »«Ml*fc» pt»tr»iea S,O#<UiOC hr>n.    u                                  StffUtai*JCVa    uElOa    ŠtOV«   2.                                  Re«ei-w*«l"f^il   okroglo 1,00^-^6 kron,
Poslovalnica c. kr. avstnjske državne razredne loterije.
Podrii&niee v Splitu. Calowcu. Trstu« Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
gfeffVfi i^Jihk.       Bprejema  vloge na feaa{ltla^ iu na tak*& rstmrz in |ih obrestuje na)ugcdneje.
KekacOs rojila Tfataikaai ▼ v»afc drt^ram, l«Trft«*ef9 m točno im sa|iral«BSn«!«.
Frcmes« cgrakih hipotaćalb treflk a X 5*-t irebamje 1S. novembri 1916-
aunml dobUek K 4O.aaa    .
Promaše sradk avctrlfskega saaOl. kratmaag« MTa«a a K *"—, trebala 1«. novembra ISia. aUvni aabttek S 9O-0OO-.
Modni salon = £^'a"a' = Marija šotzl
————_—    Zidanska uhca st 8             ., /^--------——-
odprio ikUuUiče mišprok iteo. 7 ____——«—. ođprio skkuUttče nasproti »trv. 7
priporofa cenfemim đmmam m ftpicmn #«>;• bogmto »%bero mtjokuaneje nmkilenih klobukov, vedno  novih
dmtmjMk munMov. prm**ik oblik prvorrg trtih tovarn m najmodernejiega nakita.
Velika izbera v veiour klobuk ih.
Žalni klobuki vedno v za log i.
Zmmsmjm mmrmčUm tkrmiom fiisT
Pritnmto nmjmšju cenel
Pufjravila po želji*
266. Ste*.                                                                                                      _   .                  ,   m,m.     ^    mmt ----------------------------------               ___________________                      .SLOVBMO MAKOP«, dac I&. imwln itn«._________                                                                                  3^ j^
U m\i tmlm uto jamna zitfiptof!
S—Kit«*« stara 15 let, t#U rstoplti Đn III n kot «♦•**■ T v#*° tr^°* SilllVU      viKO ■••••■t« etreke.
Cenjen* poTjdb* na Paaca Eovte, Prtejrida, Krvatko.    3706
ve"a 5pecenTske stroke z večlitno   r^a^so,
teli   ?irS marnoga  caoiia,   na   de'el*   a i v
m«tu\ -- Ponudbe pod   „Čp»eer!ia 3721"
na aeravniStvo »Slov. Naroda«.   37Jt
;     Cl<*w>~.••*««?«   2 1   ali  2 sobama  in
sa t^kot- Pcsrećovalci dobe prim. nagrado.
Ponučbe pod pF   T. 37*7"  na upravn »S!ov   Narrodo«.                                       3737
(z bol ic   ob.eiji   l££s  czest«?  trgcraftetpi ojcccs* v manufakturni ali   špccerij. stroki.
1             Kćot povc upravn. »Siev. Narod««.
^T     Prodm se      Vtj
rssitJJi, otroć)! voil-
ajaa^p   aaaai^^M ^^m^^^^^ a ^^^^^ ha« ^^^^^
^^»    ^^^v^^b ^whib 9 vaajaw ^BjBja) ^aaaaj
•' stanovanje :*
aaaaBj   aapBa^BBaaBF   bbbbbbp*»>bb"Bpt            ■^■^■■^■■^■^■■i    bbbbbbji    HHHV    ^^^^p^^*>
vino v aaira 7anli n iaii im aiHa». Naatov;
vito pod Roinlkom.
Drugo gostomfc Jhmajskege omeMSkega filma" v
: Kino Central:
v deželnem gledališču.
Umatnliki dogodak za Ljubljana!
Same 3 ini! V so»ota 11, mi^h 19. m v poaeddiak 20. novembra:
Spital LUDVlG GANGHOFEK.     WkM ^%       % 4T ■ #P ■# P  I       i""*" o* "entkem ViKlakemTle-
LUJ1ZA KOLM hi J. ALCK.        0  ^ ffil         W ■ #JBF•%%« •           VIUBH KUTSCK
V ostalih glavvlb viogah:    Heraan Bm±e, Hibert MansciU, Liana Haid, P*Dy Jaaiscb.                  M mm ariMfa«!
Domač film.   IRm^^^-^^SJ^b.   ••   IsfastmamaUB     Domač film. Zanimivo!     "iOCCSIJB    w    l\iQiiJU«    Zanimivo!
i Drorfc4awa •     •* <•••*•»«* it 4,  ni t,   T. li fii •■   •* aeArfiak «b p«I U. ori depcMae,   aft
Predneznanilo:
Torek 21.,   sreda 22„    četrttk 23. ntiirabri:
NoOntno v 4 dd.   z MARiJO FEIN v fliv« vl«ri.
Petek 24. in soboto 25. novembra:
Ladie, ki
se srečaio.
Sveaeka drama v 3 dejanjih. V glavni vkogi Lili Beck.
Mausi.
l2T«3ama vesckugrt v treh dfiasjA
peT    Hi x« tnftaJin*.    ^Mi
V na>d«lio, dn« 26. in pon«d«lj«K 27. novembra:
Na ip'olno zahtevo Se «nkrat n«Jv©«I« molftanko delo filmske umetnotti:
V spomin smrti Henrika Sienkiewicza.
Drama v 6 dai. po staviHim romanu Henrika Sieftkieurkza. — Dejanje se
vrJi v Rimu sa imzm g»re«an|»nja krictienov.
-           •totale   t*sa  Mm* je   »•«■  mladini  Navelimtu                                       -
/ 7. t. lr. ndr. rasla HA \
v     Prt ■«« peti«T»lei kaplfene tračke so zaiele *♦   \
Z 300.000 flavnl iobiUk:
/'/\       k ea.aofi .......  »t. eo.eoat       x''*\
/» 4O- \        tf   *Q.0QO.......„   «8./15,        / * 10- X
M  IO «Oe  .    .    .    .   it. 7.7«*. 13O.1S«, ?           w     5.OCO.......it. SS.425,           f
■ ■       *                     *wi««« #•¥!«!•» ** K «•«•,  IM«,   »H,                     2       n
|  ||      li Hltik » izUidU K 1,120.300-        |   S
«    li         Prihodnje ± neba nje   bo  že          ^    m
g     S 2              12. in U. decembra 1918.                f    •
m    | *             Iftaii i Mt 2SBI Bitiu i staiai zatin R 31l.NL               I   S*
u   I            ftr««ke »rla/reea 1b aro«a)a            |   "
/& W0a MM Ui ^^
S***   *             w Ljubljani,
ic-l B3SltTBltt e. kr. avalr. ravacs« Marije.
\==    i« njeae p#imiate)e                ,                                     ^^
V Sf>iitei9 Tp«Ii9 0#UwCei, ■•rici (•<*»!                  >tf^
•j>                                          t Lubljaui) in Celju.                                         f^
d^tamiliji
^fl^      vseh vrst za urade«
LaBi 1 ihtoB Černe,
^^^          ^^J     gniet ta Melerstaf
Liabljaas,  Bronld trtj Mem i.
Caaatki traake.                      Oniari fraako.
Safale»iMi   e   18   moneframl,   p>H-
a»ma   za   namiiM   prtep   servi-
•te,   iepntt   roboe.   In  vsali   vrart
ptertio s« dobiva pri
TONI JAGEft
diHItna, ZAfTsta nlka Stcv. 5.
Teodor Kom
(popre>| afoarlk Emrm)
iMmin, Ih luUbMi iBjmdn
Fttaerela se at. tblmatra sa fcrmrii nm)e vsakreiifB Meaaraklii del tar pe» krivaa^c z aBgietmia^  fiaaiualalBi   te
ve9jsmeivnw ■■■»iifem s
atatst-franMi M|bi PnftpeM IMUt
s libečae ta pteihatta opeVet kiBje-.
Vsa aftavMnska Ib  fshmtar^eln kie-carska *1ela v pfirnnmne aollđnl UvrattvL
naj nj BajBajBj bbbbj, fvBBBaBBj  ajBjBj
Papcave  totoo im aano. ProfAiuai brtz^tsiM !■ p6#t« pfotto*
Jos. Roiiia
modni otelile
: za gospode:
LtaMJaaa,
Franca Joicfa cesta 3.
Vojašk* in uradnišk«
i uniforme s
po mori
v najkrijšcm časa.
L. MIKUSCH
Ljabljtia, Hestni trg 15 1
priporoča svoje velike isfcer            I
dt^Metkov in.sejla^Bilka>v. I
Stran 8.                                                                                                             9SLOVtZ\S>i\i kakuu*, ouc *rs. rovcmara i?n*.                                                                                                         j ">  ?*n
aVatarfaU kaaftal K OOiMOlOO**-.                                                                                 fllB^                   I                                                  «•*!• #».  vlag na bran. knjižice 31. okt 1916:
gBBF^Baaaaa^aaaaapa     aaaaa»jBBaa^aaBBa»     aaaa     ^aF^p^^Ba^pp^a^a^a^^^^a*    m      ™                                                                                                                                                         ^^r*^^k                 aaH                                                tbbbbbbbbbbbbbbbbbbbfF                                                 —   |^p _^^^^___
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer
**nhm*mm.-M   i «i   «*.                   10 MH ** M M (I ■ JMH U                          Istaurljau 1S64. - 33 peOnžik.
PpeslaWvfH#e vaeh   bavia*v«ai   *-a«tsateoii,   ■. »r.:   Pn ipiaaimje aVaaaaraaB *aaf _ja  >wM<Be knf*2rce brez nataiagn  da*a*» U*n*«»»e knjige ter ni  ka*tfo-k§rWlt Z VSakadBemtTTl >fe#M ifaaMlR. 0tae-
stovrmieaj — Deaat »e tahko ftta vsik cbm brcz o#tvtdi. —. Kupovani« hi prođajavje iri^niifc papMOV StKNBt V tMa imaia* taUfBfaf) fxa*ClL — Caanijcvaafr in opravdanje (aepoti) vrcdmmst** ftapfcjftv ia paaaPa Mt                                                                                                                               W8
aaflMaatMPe lP*<*HI»jl boratfl MTOtU na vseti tuzemskih in tnozemskDi mestih. — Izplačevanje ku> «9M9T ta rifraliailjc ^M^nostnih f«^tficv. —1 Kupovanje in prodavanje deviz, valut in tujih novcev. — R«iem«d9i« v»rwih pre^alev sameshframbe (safes^ mm. oenjevarno shranievanje vrednostnih paoirjev, l'Still, Jmrtiit fM. Md lastai tiittopcMi stranke. - tfiirtlitf• a> to. nar. lotnifa Brczplačna revizija izZrc-Na fHiMMHi fPBp«icv. — Pr#wcsc aa vsa zrcda^a. lapaaMta ta mHoth« ▼ Ameriko ta u Amrik*
P«fcwawa In    ■■!■■■■ vfmm^mm I«   mi n Ti • «9^1 v ■ante« ■■■ tlu   ap»ala^i»ftMi «M»*a)kel|a)li ******* lir^spteĆAo«            MP"lri0|avk«3 FroBOtna banka Lfattjaiia.   - Telelon stav. 41
Prodajo kuhinjske posode, Mm usta
od 13. do 25- novembra.
^■Hla^BVaa^kJa^Bak         ^bV bJb^K ^^^^^b^m A^fej^^^^BB^k         ^bb^b^b^bb^bbV i^aaBBH 4^^BA          a^Ha^ak      tfaal        ^■Bj^^^^^P^BH^I        flfttf|^^^kfl^B«Bm
4Vv|v   O^vHI^^   ^^■»•■»^■^■bi   VH ^ai   b^b^bbbbj   aa^BBBaa* 1 ▼IjO    |MQf0lNM   aUMnOT • VJaFafK^f   yQ^99Mar|   MaMaV"
ta tB*« p—*•, ker se tp« prUMdaJI smk6b1 iate v Hafn 1917. PffBia|ri **m po kiManr »•*■» BtaaA coaalL                                                              3»^
Za «biiflBi mm&mt %e pti*nili                                   Ja    imU^kai        j
:  G  F. Jurasek :
Bglasevalec glasoriiioc in trgovec gtasbil
v Lfubijani, Wdlfeya ellca št 12.
Zaloga ter izposojevalnica
glasovirjBf, pianin in harmomjev.
3^8      Og^dna umena i« fOletno laiHistvo.

timsko lnotn!tol[Ofi[!kcl]o
Rl. Kristofič-Bučar
Ljubljana,   Siai4  trg   itev, 9. — Lasfaaaa   hiio.
BklaflBaUA         BBflV^       aTaUHVOSK       ^^BM^K         VAaaa^aiaiaaaaa
ajV^MarwfW         bf^BF        «••• • ir^^»*        ^*B1        aiaa^»r^a^
■ fa, ■ « Hfl   At - ■       a*BBJW^   Oftajaa)^ Sfiai'VM   #2   ■ k   ■ Bl ^ JaBa
BI^B _a^ Bh^B   ^^_4 ^L^g     _^      __                                         M K^ ■ Bk   ■  Bb^ _■■
H riletiUi li^i liilHlu,
■ar PoaMUa na iaarir« «wa1 aa Jažala. "^ai
jayja*M ■■rafatva
Ml] aaf«r
Cenikf   z a^paiaiBaita
PaaBBBBaaSaVaa      ^^H^^aVaBa     laa      Tf* BaaaaaaaajBl        ^aB^BBflBBH)       VTa        11 *
zmamkmtL      143
Fr. Maran, Lfa^aan,
Ommm S t-90 ta t-OT.          ^»
Na^«n  vttsfvm, ?«tam   tlniiti>a«i   itd. aaj-
^ AflBBatkBa^a^     flaaaaa^aaaBBBBaaaTM A         _.         faVA^Ba^aVaBaTaVl      aftfl^PaaftaVi
CCF^ppaoao^    aFaBBBPcn^Taaaaan q.       *—     av^BafH^^SBBj     BBBBfaj-ajaV a
Poxmrl           Pravi trisSki         Pozerl j
ibicevniki-
|Apv_uM_%     aaaaaaaaaai     _^^L«__m       fl B                         ^aaft^
VavaaVaV^^^Vi    OTbTHbVI    ^MI^rv ■     B> W'                       ^FtFO /
MaaaaVaaaVaaVaafk       flkaa     M^^^^MaaVaaVaBaah      _^_^_^                            j
_____'.......                 ..________________________I
QO 500 Hren!
■H^V^^     ^^^^^^BBE     ▼*■>•   pnmi,   wi    im^   vm 35*^    ^^aVaBBBBp   ^m^v^^b^ l^m^^^^^k aa> hai«aiH
ae  o4^f*v1  v  3  #at»   am  aoieg]n   Va**h
3   *>•«*    K   4-—v  6   taa4hov K  a S0.   Na
i^aaiDe zahvatoift paketu tn priaaaaj.            i
***  ~tt.^4, Onama.               3«fl3

+&+mwlm
Orehov les : kostanjev les
v ataMMi                                v polamiH   In deblih
kupim vaako ¥aiowako  mnoiiao  po   najviftji dnevni oeni
J. Paaaćaifc, MaMlaaa, Mar. Tareztle cesta 13,
BJMMatfjft a^fiilBa aaa wrtU •Mio saiava«
BrHra, vttaiiie Uakavas^, aikai za vporabo, brušene a
K S   4. 5. 6.
Brlvald aparati, S. GHHte, v efegavtoem nikeljastem «tBtfu s k iuuLiwa|in( khfuimi K 6.— in K 8 80; v finih Uatiifli z agitdaliwt čopi^cm rtd. s 6 klinami K T 50 kl U K. —mfB9\t*p Ia. aputalat fmraartjmka kline
tocat K 3*60.                             2888
Ia BaMafer atrafl a« aaitlta|t Imm z dvema česaloma K 7fla   Patnja po a^rzetju. Vajao DoStae poSitjatve proti v^aslaavi  aaoaiai  v   naprej  z dadatno I K   za porto. Specf$alaa tf^avina za soNnSke jeklene predmete
A. WEIS8BERG, Dunaj II.,
Untere Ptnaiftiatie, 23/f1Uy oddei«k IV.
Katalog tn zaznam'ki en groš za prodajalce gratis. Slovenska korespandenca. Zastopniki se ISSejo,
I                                                                                                                                                        ._____________________      ___________________________________________________________________________________:___________________^_         _                                                            ________________________:____________________________________
c?uan Sričar
v
-*& Seteabargooa ultca štev. §. ;§«—
Zaloga i%gotovljenih obleh
%M                                                   2935
:: gospode i/t dečke.   ::
Bližaio se veliki dnevi sroče!
v fmro «o l. taBUnaila Itf7  tsiMbaal W#o jUvmi đeMfld slete-
Wi trtamalh »rt4ki
fr* Sftft ih*, rtlhp arth     .    .    .    MOM in 900.00« kron
taHUh STtŽk......100.000, 400000 in 200.000frank.
3% M-iMIMh srtfk te Ma 1M8   .   .   .      00.000 in   00*000 kron 3'/„ mtimtii srtft k tati MH   •   .   .     00,000 in 100A00 kron
17  -T^tMj  IVaftPB lltol SrtPte   pUv.ik  -obitkov 1.   1917: S^HOuOOO Irai onraaaa, Iranko?.
aaaaT*     aataaVa4aat    alMal   aTHMa    K   T"—    OTaWWMa    K    S'TOa      ^^Bfl m^^^^^    _ ^_^^   MAa^av^Bkaaaa   l»ariaMfcf«M I   __   Saaaavalto    arosalaAaA
aaaaaaaaajaa,        ay    aBBBBBBBBBJBBBBB^       Baaaaaaaaaa7^a^ayaaaaaaBB       aaaavaav«vr^BM a                    aaT^aa^B^a^ar ■> ^aiaf^r^p        ^^^ ^va^aar^^M^p^^^ar
aa^BBaaaj ■■ aaraaai aan^ aaaaai m aaarv^iBv^i                                            *•»*•*
ataihafa Bastopatre I, Klaalfaaa.
PRIJAVE
spreiema in dale radevolina poiasnila
Češka indutrlfalna banka
Ljubljana, Strltarjava ulica.
Čisti sulmkripogafcl *mrw. mm*« pri                                  x
a) 5'U'U amortnaini rantf odplaOHvi « 40. totlh K 92-
tmi*kM«iaipHWb aatamlfh vrt«*!* i VkJaJh K 9T-*
^66- Sffr-___________________________________________.atOVENSKI NAKOO- <u* II. ■—wbn  IMf,                ~                                                                .       s^ ,,.
Hindenbunj o prekrati industriiilnsga dslatstia.
Đerotia. 15. novembra. (Kor. n.)
»LokaJanzeiger« objavlja sledece pismo   gim. Hindenburga   državnemu kancelarju: »Vaši ekscelenci ie znano, kako ogromne   naloge   zahteva vojna industrija   za   zmagovit   izid vojne.  Rešitev  delavskega vpraša-nja je pri tem odiočilna in sicer ne samo     gleće     števila      delavccv, ampak predvsem   tuđi glede   industrijske izdatnosti z   zađostno   prehrano.   Na   hvalevrecen   način   je vojno  prehranje valni   u rad  posvetil prehranievanju delavcev v vojni industriji posebno pozornost.    Ker pa je zamogel prehranjevalni    urad   le malo vplivati  na izvedbo ukrepov, je potrebno složno požrtvovalno so-delovanje  dežeinlh  osrednjih  oblasti in tem podrejenih    upravnih in   ob-Činskih oblasti. Zdi se mi. da v kro-gih teh cblasti ne razumeio    dovoli, da gre za biti ali nebiti našega naroda in države.   Ne-mogoče je, da ostane naše cfclavstvo trajno delazrr.ožno,   ako se ne po-sreči,    pridobiti žanje    zadostno    in pravično razdeijeno    množino    ma-Seobe. Tako iz    premogovnikov    v Tuhrskem    okolišu    ::i    Siegerlandu, kakor    tuđi iz    drugih   industrijskih okroži} se mi poroča. da se še vedno ni posrećilo doseći zadostne. pravične razdelitve masti.    V   Siegerlandu je bila baje že več mesecev na raz-polago le čisto mujhna količina masti. O teh stvareh menda čisto polje-delska ozemlja Nemeiie    in    vodilni možje   našega   poljedelstva   nišo zadostno     poučeni.      Naloga kmetijstva obstcja ne samo v stop-njevanju produkcije,   ampak   tuđi v tem. da se produkte, posebno mast, v največii meri spravi prostovoljno v promet.   Z državnim pritiskom se glasom izkušenj doseže ie malo. pač pa pričakujem uspeha od   obsež-ne.   velikopotezne   propagande agrarnih vaditeljev   v   korist prehranjevanju delavcev   vojne j industrije. Vse državno urejanje po- ; rabe mora biti brez pomena, ako ni razumnega prostovoljnega sodelov*-nia vseh sloiev   prebivalstva v me-stu in na deželi in ako ni vsak   Ne-mec prepričan o tem. da je to s o -delovanje    ravnotako   domoljubna   dofžnost.   kakor žrtvovanje     ž i v 1 j e n j a     na boiišču. Prosim Vašo ekscelenco nujno, da o^ozorite vse zvezne vlade ; in upravne in občtnske    oblasti    na re s n o s t   položaja in l!h pozovete, nai delajo za zadostno prehrano delavcev    vojne    irdustrije,   na! zčružuo     moćne     osebnosti    vseh strank kot voditelje domaće armade k skupnemu delovanju; furor te-u t o n i c u s na) deluje v    domovini pri kmetu, kakor pri    industrijskem delavcu in meščanu. Imam vtis. da sta volja in energija naših nep^ekos-!jivo sposobnih uradnikov oremogla vsled prizadevanj,   da se   z  dolgo trajnimi posvetovanji    ugodi    poml-slekom vseh vrst. Neodlocnost je po-sledica! Vaša ekscelenca naj ne Iz*-pre^Ieda v tem    skritc    nevarnostt. Narod hoče   imeti   krepke,  od-ločne nradnike. potem bo tud! sam   rročen in   pripravljen,   da  se sprijazni   z   marsikaterim    neprfjet-nim ukrepom.«    Državni kancelar le v lastnoroćnem pismu zveznim vladam popotnoma odobril ta Hinden-burgrova izvaian:a. ki pomenMo zelo resen    apel na    eute    dolžnostf upravnih    oblasti kakor   tndi   celo-kupnega gospodarstva.
Uredba civilne vojne službe na Nemškern.
Nemški   listi   živahno    razprav-Ijajo o uvedbi civilne   vojne   službe. Tozadevni    zakon, ki bo   predložen 5. decembra nemškemu    državnemu j zboru, nastopi s 1. januarjem lr17. v j veljavo. Podrobnosti predloge še ni- J
so znane, princip pa ie ta-le: Vaak Nemec, ki je 16 lat star in ki še ai prekorači! 60. leta in ki ni vojak, le dolžan posvetiti svojo delovno silo enemu izmed takih podjed], ki neposredno ali posredno sluftfo vojnim svrham. Sem spada predvsem vojna industrija in pa aprovjzacija. Vsake-! mu je naprosto dano da si izbere po-seL ki mu naj bolJ ugaja oziroma kf najbolj odgovaria njegovi izvežba-nosti in izobrazbi. Še le. ako bi se s prostovoljno prijavo ne dobilo do-voli delavcev ozir. sotrudnikov v »vojnih poklicih*. bodo oblasti na podlagi novega zakona lahko vsako-gBiT prisilile, da prevzame odkazan© mu delo. X tem oziru ne pozna novi zakon nikakih stanovskih ali drugih razlik in ozirov, v boju za domovino sta najvišji in najnižji le tovariša. Glavna svrha novo uvedene civilne vojne službe, ki je podobna naši vojni dajatvi, pa je mnogo podrobnejše in ednotnejše organizirana, je nado-mestiri vse za vojaško službo sp&* sobne osebe, ki so bile dosedaf v pri-vatnem in javnem gospodarstvu ne-nadomestljive. ter omogočiti, da se jih vpokliče v aktivno vojno službo. Nemška armada se bo na ta način znatno ojačila. V drugi vrsti pa gre zlasti za izpcjpolnitev in razsirjenje vojne industrije po vzorcu angleske-ga municiiskega zakona, pod katere-ga pritiskom je sedaj zaposlenih okrog 2 milijona delavcev v angle-ski vojni industrii).
Apel na vse domače gospodin)e.
Pn* nastopu slabega vremenskoga časa se vsem mnterani ne more zat-dostno polagati na srce, na? varjejo svoje otroke prehlaienja. Tedaj nai se pravočasno pokliče zdravrik. Ta bo v mnogih slučalih zapisal 5 i r o -11 n Roche, ki ie splošno priljubljeno zdravilo v moderni medicini. Je prHetnega okus« in se ga rado uživa.                                       ; >V.

Proti           9
zobobalB in pilote \t
lakorao dtelvf« 4okro nuuu antiseptičnai
Melusine ustna in zobna voda
kl utr« Umrnm* te Q4stra^«|« ne-!iM*Mm« sapo lm rast
1 stoklmUcs % mwwm4XLmm K lt«1.
Po pošti  se Dodija nsjmanj 2 steklenic
Def elnt lekama Milana leosteka v Lfmblfaat, aeslfova —mtm tfr. t p*teg Frmac J«tef«v«^B )«Mlej«e^a mteta.
V te} lekaml tf«bW«}« ttravila t«ii «ni bolfllikik bttttjt j*t. lelenlce. c. kr. tobae«« terirte   '"  ©kr. hf»l. klifiNc f Ifetfltm.
Stmia,   Hnraiko,   22.   fetvruarja   1906.
Blag rospođ lekamarf Prostm rljudno, nošlfltc mi zopet tri stekienice Važe »zborno delujoće astU«7tlćaa aMl«staa*Mfo* so««a Ts4a, katera je neprekosljiro sredstvo zoper zohohol, u tri a dlesno in ©d-stranja neprijatno sapo tz ost Zj ohranjenje 20b in osveženje ust jo bont vsakoaiur kar najbolje priporoćaL
Spoštovanjem
Ma to Kaurinovtć, kr   poSte meStar
K 330 m UM; tat v^a^dh a« ljwtiwiiai%
K 5 —; ometrtikih razfMok: K 6 raca^Mm
W pavattfd                   ?%$
Ako ne agaja, denar nazaj.
l^ontori^tinja
rzvežbana v stenagrafiji rn str*iep»5ju» spTrrtj vseh   pisarniSkih   poslih, (začetnica   n«> M
Poruđfcp z navcihn  zahtev na  ?rrđ&« Jaia,
t Udar, LJufclJaw tomm&km c—ta H. it, |aay-   Praiaai ▼•*!# m««ttaa>
razglednic
(Umetni^kia, krarevnili in ^a prasnika). 100© komaiov K 30—, 1000 komadov bol)5e vrste K -$•-• Odpošiljatev p« ro^tnetn ?<v v-et:u — Nasf«v: fštmi pr«4al *L t*7, Llnblfama I.                                           3734
Tri gospodične
ki   ki  iaiele   *es#tit;   za   hriv^lc©   obrt, HV^   se tprejme.    *^aaj
Toizve    se    <.A    \.—'>.    SfM&eVB
nlioa tt 3, prifllftfa, lavo«       :^&
asHLAPEČBB
ki zna trati, seirti in :e vajen sa most oj na opravljati kmetijska tfela na sesestrn brez fos!>odar!eve nazočnosti, se sprejme ta kej proti dofrri plači in vsei preskrb). Kje, auve upravni&rvu »Slov. Xar«da«, 37?f
Pri   graščini    v    Ribnici
♦ Dolfms.o- Je naarođa{i
2S0 gndfier Hbmtanm
100 §rad6eT agrasa la 500 sadik paipuia.
Zamahe
nove iB stare. k«^i TSakS) msalia« j tvrtka     „LfnUlMaka    latostrl]a pMUoTih zaamaJtoMr ttLAtm Jk |
Ka. LlufcilaM.           juts
—   ...   ■■ ■■■ —-------------------------------. 1                              i
Vdcjtc, je! pođuradnik* posftntfb j 3<2U yr.anra v svrkm Senatu* 3 gvsDiem 1 mti vdmvo cd SO do 38 iet, mirnegra \ ijubejnjtvegr* jnačmja, fr >»** t'V- j bejen do otro%.              3605 {
Ceniene Dtnudk* j sttko* ki 5a 1 na jahtsvo urne na uvrav „StQV* ' Aarcda' pod . I/»mnit'3695*'
Prazne vreče
▼seb rrst m v T^aki maočiai   kspmja redno ter plačuie naidražje
^■■■-     trgovska hrraitca     =«»
J. Kušian, KranL Gorenjsko.
37»
OLJE
jedHiio si lab^o priora vi rsaka gospo« dinta san^a po najnižu ceai (T»tcr stane 1 K 20 h). V zavitkih po 2 K 20 h am 2 litra t natna^sim   navodilom raz-
poSUja  atttdalt   AbČan   ▼ Xa«arjm
•fc la^L                                               3653
q^»* SOBA
a <?im jr«stallaaaa, sa takaf. 3720 Kje, pove upravništvo »Stavenskeea Narc4a» _________________3720________________
vila z vrtom
*pod  ugodnim i   pokoji.  Vpra$ati }e na
Cesti aa Mnik, vila 41,  tjubljaia.
| Prosim, oglejte si predležeče I oblike oog ia ne bodete priŠH težko do pr^pričunja, da »blika levlja ne sme biti poliubna, Lcmveč oblfki noge popoTnoma prilagođena. Clcveškc noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima >v#je posebnosti in te posebnosti upoStevati je dolž-nost vsakega izkušen. veSCaka. 61           Poskusfte ori
FraII   ^T^fifnprili   specialistu   za #ortope^ićnz    in    anatoraitna liail   O^aillllClJU   obnvala,   LjaMjana,   ŠeJenborgova nlict St, 4.
Najiepša božična darila,
kakor luđi velika izbira
:   brfljantov In   : :     vojnih ur     :
*o nalalaftlt canah.
i*i je novi cenik
s koledarjem  Tuđi do pošti
gratis — Cene t eaajkn :         toas pariška.
2a obilni obisk vliudft© vabi Tvndka
F. ČUDEN
VOJIId  Ufa«     PreSernova ulica St 1 v Ljubljani. I
Tonu Mn i 1. Haobs
LjnbHana, Kongresni trg št 12.    IM
Ilaifečia zaloga pohištfa
zm spakM te fađflbaa   sofe«, smimmm la g#»po*k«
s«ba.   Preprog^   sftstoijl,  modrod na umi
Um*** madraci, otroikl vodik! Ud.
Hafmli]a ease.
Xala#n«aelte tom**.
VstaMvljMa 1M7.
UataMfl|wa 1847.

ćPriporoča na/nov^jje •
Zimske /(/obuke, Velour, pliš in baršun,   oblike.
Velika uberu
Šporimh čepić      .?
?a dame in deklicm.
JE2T 5°?idn° blago. &rbnana nnke cene. 3*ooraviia iočno in ceno* ^^fj MF~  žalni Mobu/ci vedno v zalogu
lunania naročila na 13btro 3 obratno poŠio,
Kranjska deželna banka v Ljubljani
u * u peto 5Vlo ovsffllsko volno posolilo»mm m:
I-   40letno 5'|2°|o amortizacijsko državno posojilo a IM StBliale 92 kron,
II-  5'l2°lo državnozakladne liste I OBkl MM P MI a I a »Silite 96 kron.
V svrho podpisovanta volntm pcnoBta da}« banka
—^— hipotekama In komunalna posolila. """"^
266 *Mcv.           ___________________________________~__________«SLOVENSM NAROD*, dot IS. aovcaibca 1916._______________________           .______________________Strani.
Mobenoga sobobbla
več, nobtitfti n«tf brts tpanja. JTIiM" Mtalii Ittttiiat * •** mMl fH trdovratnlb rev matičnih zofoih bolcćinah, V» Nm arviatta St a*>»viiaU. Pri neuspchu dcnar naiaj. Ona IMK.I savltki 4K, I aavUtr** Si It Nobenega lobnera kamena vtč, sa«t«ofe*W icbc 4*fcHt a« f faM JMtF .             — »«fe»«aj» Balila. Tafeotinji u«***  Caiui !KI stskkaata 6 IL
Kmoaj, Boii** 0U»a*c«) L FeaMal »r»*a* U1 M, Ifnli,             mm
Acetnenshe namete in stnvne svttfflto
i     jamske in roint svetiljk« b    igalce in prltiklin«    i
----———   tfaJbavlja najaaasji«   ————
A. WEISSBERG, Dunaj ll9
Untere Donaustrasse 1S/S, Odri. III.
Katalogi  gratis.              2887                Slovenska laore*a**4cnca.
°^ TflO5Fii^ ni i ni tih hini libfi in fimnii J***
mt4»>  illirililn II11 It rl 11II Sin! W  Iniii III IliilUlfl *"*»
li^ lufuiilu Ifijlluiili iiu!ff lunu lit IIIUlIu ^
Prodajalnicai
Miklošičcva   ulica  št, 6.
nasproti noteia „Union".
EBERL
ia vtBti m pistifu:.
121
Delavnicjii
I^riska ulica it«v.  6.
Električna sila.
W\iti
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporcča svojo bogato zalogo
•u !fil SifSil
Ml rt>*%iM I« 9*TL
Pisalni stroji
„ADLER",
fietilm stroji
ALFONZ BREZNIKr-irirz:
Lfabljana, Kongresol trg 15.
Najrećjt  Ih   Dajfpotobfle}tm   trrika   bi   lz«^t«f«vaiw!^
»UavtrJeT In barmonljeT
aa jttfi Avttiiit.   —   ▼•llkanalia salofa iraaga VisBiMaefa orađ^a, strma &■ aaiilLaUl.
lila! salata!k ^orn:h \n k-onnrn>h t^omic Miti t>rfer, R(Hil A Heitzmtmu Flrsttr, Ehrbv, 6enlJt Stini?!. Rad. SUIzhiramer. Gitiiiuu LtakirTtr ft t!n.
Hoftnanu in Rofberg (araertkaoski harmoniji). Obrokl o* a t5'— naprti. Ntibofat«jU izbirt ▼ VMh modernih slogth in ksnih barvah Oflfjte si Ulavirje z angle5ko pomvliaiočo mehanika. 10 l«Ht pottavno obvezna pa ranci ia. Ra^OttataB na Ini f ia. laatat naj-ugod'iejša. Dgla+tvinle !«r pa^ravUm Jtrokovno m c*no Ker imam zgorai navtd*ne prve fabrikate laX(f«*ma) U \m% za Kranjsko v lalogi, svanm *>Tt4 na-ćupom falaA-flkaiev in navidaznefa nfm^ela«'* pri knčačiH, ki se drzntjo govoriti o M4«mr»am Maaj«*4, daa« nima)o m )*dr>cja pemtmbntga fabriKata v aalegi.
Svoje častite odjemaice
vljvđno protim, da *e naj pri naknjm vrotja in municije vtakdo izkaie s pOMbntm dovođenjem od e. kr. okrajntga giavaratoa ah od c kr driatm* poltotje v Ljubljani, da ima pravico d* orošfa m municije. Ne da bi »e itkazal s Um dovoij*ntmn, ne stnem prodan orožja ah tnumcuje, kakor tudt ne popravljati orotja.
Za časa vojne se oemte ne razpošiljafo.
Fran Sevčik
puškar m irt/orec % oroijem v Ljubljani.
otrofldh voijčkov
time.
MLPakl*
Franc Furlan
kll«6aYBi6aritY«
'                                  i«                                  ■
zatega ita4llalkov
1              m aahai«          ih
prožet ir§ §tct. 9.
? iiiiiini iiuiAi tem li
Velika zaloga
gtalKlftfifiie, fsoroola-
na, tratilb, zroaL,
tip, ktsar cer, Trćkov
Ltd.
gostilaiška in kivarnar-ska umiiAi pasoh
p«  na?niži!h   oanah.
piruc bsnrarstvo
ter kcmi^no čiščenje In snaženje oblek.
Apr«f ura sukna.
J0S.RE1CH
hfc%& wfr ■ 6zb tika ti i Sprcjemališče
Seleifcirtpva iKci št. 3.
PMtrtika toču. S*lidm ceoe.
NAJBOUŠE PERILO
far   •••♦»•' Izdelek.   "Wi
mm CJ.HAMANN Hejtmtrsi.
Dvonadstropna hiša v Celju
a ▼*( atraakaaai ia iaUrnioo, ki ]e pripravna u vsako obrt, )• sa •4 000 K Ml pMia4 Hiia »toji na promttnem prostora, ki ima ▼alika kodotac»at — Vpraiaafa aa aprar.  „SIot.   Naroda*4.          a$st
PATENTE
vtelt 4ai«la isposlufc iniMih                                    680
«9K« tBaUialMi A t JA1,   ublaatvvno avtot. m xaprf«cfenl oatentni odvetnik M »«flta)j«i VI^ aaHaMH«rstr«sse st. 37.
IT    Nad BO let  obatoječa    ^^|
pamabarvarijainkcmicno snaženje obkk
**»*•                                                          124
^^= apretura sukna ^^=
LlnUSana.       Hm*.« p^f         Gllace.
SalMhmrfava aL €.       HlltVli UUli          Bvraka «Uaa 48.
FaatratW vaataia ta tataa.                              Majnitl© aaae.
Ee!e!a2 m za m n IiisIei v LjsJiii.
pit ie teristito MM tssta nev. U
Nagnan jamo   adelex«?>cefii   tnjske^a   prometa,   da   smo   %   dneiD 15   aovtoibra t. 1. prBIIIVftili U9jk0
v hiSo Kmetske poaojilnioe, Dlinafska <©Sta 18f nagproti kavami Evropa« t^r da bodo za sedaj nradne ure za stranke od 2. do 4. ure pop. Pri dopiaih oaj se uatančno označi novi naslov.                     87q3
Diželu zveza za tiski prcmet in tnristiko na Kranjskcnu
4r      Brez tconkurence!
F. L. Popper čevlji
Sn gospode in gospe so aogam aajMI aftUrtu Utii to aajMjSe ag             kaksTStii.    Na^rtdaj   sam   pri
« JULIJI STOR, Ljubljana
t^             Prti«mova alica It S.
^k      0tyt8enki  etflji   a turiste, bigf]en?Ciil
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela flog . . . . K 48,500.000— Rezervoega zaklada........„   1,330.000*—
Sprajama Tloge vaak dalavnlk.
Hraailnica je f apllarBa vama in stoji pod kontrol«
e. kr. dežolne wlada.
Za Ttrčevanje ima vpeljaoe lične
OODlftC®   ulf3&11&1K0i
racafa aa saa^lMa ki pošteda aa a>aa]i%cm proti SV. lava« aVaa^alta pa prali %>/**/„ akrasttai ia prali aajaual »—   17. aurama *Af/. Maiaeavaata aa atla.  ——
2 6  štev.
.SLOVENSKI N'Arv3D\ dne i8. novembra  1916.
3lran U.
u~
■t=N
PROSPEKT.
Peto avstrljsko vojno posojllo.
DavKo prosto 51 \w mortlzafao intimo punino In Inki proste 51> *]»ie tfržavne zakladnice.
Po eesankrat rian o4 4. s*gwta I ti 4. I. ari. Mk. it. m trn M. )■*(« tflS ari. iA. «. M2, o tevriMvt krMMtffc oneraol] v svrho piaMa gtroik«v sa IsvaareaM »■!■>■ priprave povodom vopMMh ■ipl|a<Hi|tv la v pifciMpi i« ■opokrlMi iriavalfe ic4«4hov upravnih let 191*15 ta 1915.lt se telilo ket
peto austrijsko vojno posojilo
L 40letoo ilarta prosto 5 VMe m\Mx tsm pmiita ia L dtvka Me IHr «1 1. Ha 1522 riAire Usne zaklatite
Skupni iznos vejoega zajam se bo 4e*eci na pedflagi uipebn, li ga lp« iuNfci jama ataVskripejp*.
L Davka proste 5fV/„ne a«ertizačne državne  »esejM© j* KMaJdaJoM na serije p* • #OOO#O kreni* se izda v keslh »e 50, 100,200,1000,2000,
10.000 in 20.000 K. Kosi so   Matirani z ine 16. Mveaibra   1916   in »ešfe v pmM«Hu   pe4e*se. tar. fcaaafeega  miaHtra   in   se  proti pod pisani  od pređgednika in enega #ana kontrolne ko misi je državnih dolgov v <Jržar»em aborti. ledoai so v wewškcm jeaflea; bigfcftM fatsog teksta pa je doda« tuđi v deželntti jeiikili.
Obveznice se glase na imetnika. *e obrertijeje pe 5'V * »a lete. Otresti •« 7$ e* 30. mveaibfa se opiačaje potom odračusuja, 4a1)e se bodo đbresti kosov po T00, 200, 1000, 2C00, 10 000 in 30.000 K v pol lifta* rokih 1. fnttja in i itn—lHtt vsakega late posteipande, ebresti kosov pe §0 K pa v eetoletftili rokih 1. dec. vsakega leta izplačevale. Zadolžnice se epreMijen^ i 3P. kipe«, kaierili pr* aapa.de 1. jtf«%n 1H17, kesi pe 50 K pa z 14 kuponi, k-rterti prvi japade 1. decembra 1917; pndelje« jim je taloa,   na   katerega se svejčas U»ko eVvjrneje  »aJBlfM kopeai pm biajjajii državnih dolprov brez vraamanja 9*ro»iov ta pnjtojbin.
Posolio se be v ricTnMaataein modkm v eriblieae oookik aaitoleJi v letih 19M 6e 1§5G wa peA0ap irortbavj vračevalo. Irtrebanje se bo vrSJlo po seri j ah (po 5,000.000 K) in sieer meseca decernibra vsakeca leta. prvo iaip»baaje be v e#ce«bru lela 1»1. Uplačevanje sie4i prvega jMnija sledačega iatreban|u. fairciMae serije se bodo vsako leto po izžrebaniu Skup#o z zarmarakon sei^, i« imaje šc Mđtomkt, eeftvile.
Obrestovanje povnitvi zapacHik ebve«iiic ckž. do^^>\r n|pwir z iae\^eci, ke rapa4c Itapttel.                                                                                                                         /
C. kr. fiiančMi minister si pridržaje pravice, ed  1. jsaipi  Iff6   piaprei, vsakekrat  e^e/IH  iaircfcanja,  ali pa  i^plačati še ne taplačam zsesek posoJKa bpez    / izžrebanja v nominalm vrednoeti pe 3 mesečnemi ©dpovednem roku. Odpoved je raBUtasrti v omd^i  wWie»er Zeituag".
Izplačevanjc ebresti kakor tuđi povratile kapitala se e« ienčile brec vMkepi 4ov£meg*v pHslejbitMkega ali đrtsgega odbitka pr©M oddaji zapadlih obrestnih kuponov ozir. obvezme drž. deipov pri c. kr. elagajm 4rž. 4o4^cw na Dtneju. O»plj*wi Uši jeoterafe tehe« 6 fet, izžrebane ali edpovedane Mravne zadoUnice p* tekom 30 let po zapadnem reku.                                                                                                                                                                                                                                                 j
Promet tega tfavin piosteoa S1^' #na^o aneitoa^ete^a tanrMp peeepft ni patMinn #a<lvu eetate z cfoM.
n.
Davka proste 5' :". dr^vrne rakladnce se f^mc sa f—iitMUai ki so iudaar v kesiii pe 1000, a>000f ^OiOO m 50.000 K, ^a4v. so S 20. noveflibron 1915.1. nosijo v faksimilu podpis c. kr. humoiefa miaielra in pronod6puw yn: imiailm m «mp Mewn kesireivie kevrsije državaik dolgov v drž zboru. Izdane SO v Memšken jeziku, bistveni del teMa pa je doda« t»cD v eejekrih ienkih. Di«a\«e zaldaAuce 9e ebf< iti^^i pe 5'V/, m lete. Obre^ od 20. do 30. novenbra se iaplatajo potom odračunanja. Dalje se izpla*uie?o obresti v polukemik rokik 1. ju^ija m l. dbeeaibfe vsatoetotee peelcfpnde. Znesek kaptlala *ž. zakladnic se povrne do 1. jttnija 1922. Kosi imajo 11 kupcaov, k^tenii prvi je izplačljiv 1. janija 1917. 1. bplačevMie efctca* in pormeAo kepfteia se vrši brez vsakega davčnega, pcistojbi«lngi afi diigfga odbitka  proti oddaji zapadik obresloih kuponov, eziroaa dfe. zaMadnic pm c. kr. b\&mjm dritetratii ci algo v na Dunaju.
Pravica iz državnih zaklađiiic n*Bome p&iom zastararfa, glede eeresvi teteai 6 let, glede teapitala tekem 30 let po zapadnem reku.
Promet 57;* D nA držaraib zakledotc m podviMn davku etatta z efekti.
DUNAJ,  16. apdU  1916.                                                                                                                                                 Finan&aM   ■iMM«tai|»
Vabilo na subskripcijo.
Subskiipcija se piične dne 20. novembra 1916. in se zaključi ¥ soboto,
dne 18. đec2^v<ra 1916. ob 12. uri opoldne.
Podpisovanja se sprejemajo na sledečih mesiih: pri c. kr. poštnobrunihi. urađu na Dunaju in vseh njegovih nabiratnicah (c. kr. poitnih nrađtl^ vsdi drt. kasah in davč. uradih, pri avstro-ogrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podnu, v Avstriji, v Bosni in Hercegovini in njeni etepoiitnri v Lnblira hi Belgrada, dalje pri: Anglo-Oesterr. Bank Dunaj; Wiener Bank-Vere.n, Dunaf; K. k. jfriv. Allg". Oesterr. Boden-Kređit-Anstalt Duaaj; Ceitralbaak đor dentschea Sparkassen in VVien; K. k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt fur Handel u. Gewerbe, Dunaj; AJlf em. Depositenbank, Dnnaj; Nied.-Oesi. Eskomptegesellsckaft, Danaj;R. k. priv. Oester. L^nderbank, Dunaj; K. k. priv. Bank- und Wechselstuben-Aktienges. „Merknr", Dunaj; Ba«khaus S. M. v. Rotsduld, Danaj; Uoioa-Bank, Donmj; K-k. priv. Allgem. Verkehrsbank, Dvnaj; Jadranska banka. Trst; Binca Commerciale Triestina, Trst; Bank ffir Ober-Oesterr. u. Salzbnrf, Lioc; Bank ttr Tirel «nđ Vorarlbcrf, Insbmck; Bielitz-Bialaer Fsiompte- u. Wechs;%ankv ^lelitz; Lohmische Eskompte-bank, Pra^a; BotMnische todustrial-Baak, Praga; K. k. pri?. BOfcmische Union-bank, Pra^a; GaMzische Bank ffir Hanđei und Industrie, Kr?kov; Industnebank ffir das Kdni^reidi Oaiizien nnd Lodtmcrien samt dea Oroeokeraofteni Krakau; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Landesba«*^ d^s Konigrex!ies Bohrnen, Pra^; Landeebank des KOnigreicbes Oaiizien a. Ledemcrici mit den Grossherzogtnm Krakau; Landwirtschaft;iche Creditbauk fur Bo'men, Praga; K. k. priv. ilUbrische Eskompte-bankt Brao; Mihrisdi-Ostraaer Haadels- and 6ewerbe-Bank, Mor.-Oštrava; Oesterr. Industrie- u. Handels-Baak, P^ai; K. k. priv. Steirmdrkische Eskompte-Bank, Gradec; Ustredai banka čestych spofitelea^ Praga; VViener Lombard- u. Eskom-te-Bank, Đunaj; Zentralbank der Deutscben Sparkassen, Praga; Zivnestenska banka, Praga in pri tuzemskih podružnicak teh bančnih zavodov med povsod  običajnimi urami.  Podnisovanja se 01076 vršiti tuđi s potnočjo drugih  avstrijskih   bank, hraniloic,  zavarovaliik  zavodov ia
privatnik baiikirev, pri kreditnih zadrugah in ijih zavezah.
Za podprsoveitje veljaje sleciea pogoji:                                                                                                     .                                                            '                                                   £JJT
1.   Podpisovalna ceiia je đoločens:                                                         #.                                                                                                         .                                                       m■* :?-za 401etno đavka prosto 5*2° 0 amortizarno državno posciiio 92 5^°'c                                                                                                                                                                •                   & *■* z& davka pro6te 5V2#/«ne od  1. junija  1922 odp'ačliivc državne  zakladnice 96*50%.                                                                   •             •
2.   Podpisovanje se rrši na temelju aglasilnih obrazceT, ki se dobe brezpktčno pri prej imenovenih mestrh. Sabskripdfa je nogoea tuđi pieneoo, ne da bi te rabil zg\aakm. vzorec in sicer v tej obliki:                                                                                                                                                                                                               *
.Na podlagi raz^ašenih prijarnih   p©^ojev po^ipiftem Mom. K......|>e4ega   avsUijGke^t   vejnega pesojtia na: 401e*no 5f/^*/. 9nmfaaAao dri.
posojilo, davka piosie 5Vaw', od 1. junija  1922 odplačljive državne zakladnice ter se zavezujetn giede sprofe^ja m vpvačife v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek . • •. /, Vsaki znamen ova lnid |C z dovoljenjern iinančnega ministra pridržano dok>čHi rtsokost sueska za visako posantezno dodelitev.                                                   .*-'
3.  Dodelitev se bo naznamla čim prej. po zakiiućeni s»bskripciji ler se bo oeenom podpesnik oevestil o tem.
4.   Za dodeljene obveznice spada jod izrsos se rnora vpiarr.ti pri podptsu do 900 K oeli inesek takoj pri prijavi, pm dodeUtoi nad 200 K je   tiete vplaealf Ob prijavi  10Vo nominalne vrednosti, dne 16. januarja  1917 in  16. febru-^ja  1917 po 20" Uf  16. marca  1917 26% in  16. aprila  1917 ostanekptX)tivTedoosti.
Ker kuponske obresti tečejo še le od 1. dee. 1916 naprej se podpisniku po prej vpfečani aaeski 5*/a% obresti na kes s plaČitnim dnem 4e 30. nav. Wt& vrnejo. Pri vplačiHh po  1. dec.  1916 ima podpisovatelj obresti  na kos od   1. dec.  1916 do ehie vpiaćiia vraiti.
5.   Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo v tolik* npožievaii, kolikor smaka mnmntTVTliriaii, dU more ustsečL                          V
6.   Oddaja se vrši  ravnotarn  kjer se je znsmenovalo.
7.   Do izgotovitve gotovih kosov se znamen ova Icem   na sebievo izroče interimni Hsti, ki se zamenjaje v definitivne kose etec VfftiUBH^ MBmtpŠtt prib »tojblne na istih mestih,  kjer so bili  izdani interimni listi.
Za izvršitev snbskripcij pri c. kr. postn o h rani I mčn em trradn na Dunaju in od njega poobiaščeaih nabirakiicab (c kr. pofMk tgadH^ \*f£jnfa določttli, U Jfh posebej razglasi c kr. poštnoJiranilnični nrad.                                                                                                                                                                 ^
t                    8, Arstro-ogrska   banka   In   blagaj«ica   za   vojna   posojila   (KHegsdarlehensbasse) dafeta   pra4l   temo, da   se   pel*£e zadaJtalce •zftfoma zmJaMlea HMft xmjmm Ukor roimm,
zastava  do 7u »/0 nom. vrednosti   posojila po obrestai meri,   kl je  zniiana   za   > * procenta,  nzmreč po vsakokratni o5c1>aW esk^mptnl abrecali OMtL   Ti ttfeAal  •brtfltna aMta BiJMU pa ▼ moči za čas »edajnegt privilegij* Avstro-ogrske banke, .t. j. do 31. decembra 1917.
Oaienjena dva zavodi del rta posojila po začanro oltcijctel obrestni raeri todi na tfn« pripravni vrednestn« pfkfrt ak« j« pwjfc hHim jm ptaOto thciIm, Jtt }m Wl asbskribfran na pod 1 agi te^a posojila.                                                                                                                                                                                                  .
Za taka podaljSaaa posojila se takisto d«voljtije u^odtiost znižane obrestae mere ki sleer do 31. decevatara tei7. Na —htev mt pri dovoUM pnir^MI, 1d *e m&drmtnfimi vplaAltiiaif termini dokazano porabJjo za vplačflo subskriblrtne vsote, namesto vsakokratne cakomptrn etvrntne aere nffetvvf stalna obrietoa nert 5°/eni Icfto do »t. decenbre Itll.
Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojia posolila dovoljujeta pod prči oznatoilmi imMMHetHri stnmkam, kl dukiiaiio teke« v proayaktlh zaUcmofli ^nlaCHftfh ter-mkiov pri drugih kredftnih zavodili (bankah, brairilnicak in posojilnlcah ftd.) mH kaki \mmtvl firmi aafMMie pavaONv v iMaHi pod^a»ov«9> tega vojnef* pngjlai, 9» oaaiartfb Mh novo posojilo   po stalni obrestni  nvert 5«/o tat |ia podalj^vjeta po to< fiksni  obre«tai roerl  do 31. decembra 1017.
_ . .. ^, 9 ^^1 ^ ^1* za to, da bo od avstro-offrske baflk« in blagajno n toj«« poso#U #aooai Wfe ft. •% M, d^MMaVa IW7. deve|^ni flffOdMtf pe MflMMjpfi Mi« MiM» notaibatiki Hl ktk drug ed vted* »Min »t^d iiiBi^ flMto m #mEi ipmjbji 5#>H MHr«Btoe#i Hrt ptflpfc *> a JM9i Wl ta dw1n protlah THEft m&k mmZiE ■vkasrtc do M. Jvsija 1919.                                                                                                                                          w
■ *»        Vr ^VJBVej^K^^tfa^BtffeaMa^^^       a^a^^k^^^K^a^^dV^^^       ^.^      ^^b^^.^MftdflBv4ad^l^^^^^Bk       ^a^^       ^a^a^^fla^ah^^dl    at     dft      ^^^^Jae^^K     ^fe    ^^^^^        ^^^^^^^^aV^_^     ^^.^     daflk                   a          -^-----dk^htf ^     .^a^^ft       ^b^*bV       JftdV      da^A^fel    ^     .^k«^*^».^k^^^     ^k^     _—    ^M.^^Ba..a^A.^k^^kft     .^k^k.^^^^^^dflbdl    ^^^^^^L^k^a^ff^l     ^k^a^k^fl
1 "•   *"^■r'*'11 "j*«M*   KRSfinnVica   je   pofBa»cw«   na   avanagi ^ o» VDCMl 9 wtt*  aVMK 00 19* MpeBavvffV   1M4 Oav« Z9K* ax* ap z #ZK#m ni v lM|Rlpcflt aBajH9iGi vaream ppeo • akui ftvniini načala dn¥nUa»Bii «^m^L ^&a ^mmM ^m^^^A »^^^^^^^^^k ^^r^^^^  a< ^^u <^^^^j^ ^-„^^ ^aaa   ^. A   m \
aa*v^^w^^^^^        ^^     ^i^^^^vB^^^v    b^^^^v^vv^^m    ^^^^^ ^ ^^^^v^v v^ Ha^SV     B^BjnBjaj|     B^HI^a     ^B^T^aVVB    ^M^PVH^PV    ^b^^^^P^V*J^H^H1^bwHHHHB     V^HJBI^bv^v^Pb    a^aa    ^a^aVa^a^HaV    ^ajBauaaaaaan    ^V^b^b^bVb^b^b^E   a^a^fe     a^a^aV^alat    ^a^B>    v^aa    ^aaa^ai
Ni Dvaai«, v nemib« IMAV                           •
MMB  Pa>
^J^JalVHPaa^ ^^ "iPl^^^aajia^B^aa^      ^^^^^^^a^i^a^ajBjpaaa^    "B    ^Baaaaaj      a^^a^ai     ^BB^a^^^^aaaa^^^a^a^^BP'      a^aa^^a^^a^p

•P^Baaaaaj    ^^■aFaa^^BaaBHBBBBBBBBBBBF •
llUl 1B S*..to.
SpacMkai ■^HriRoA plttftaa ftaJsatff)a ta tvajovfna  aa pa-
TlPlU     ■■•     a^^a*^P^M|^BBj     ^*ja*^aa^Ba£_     BBF™JPa^B^B*»^aw^» j       ■■»■■■rT™^P"a""5^    a™"a™MBaj^r™"jap^p.       B^P^ l^vvv^rv^lMp ■       ^^^B*^Pajn^^VaaX     ™^™^P^*JBa(B     ^^^^^Vl       ^W ^^"^"^^^P^^^P       ^a^^a^^Baaaaai        BBaaaaBBa^^a^paBB       ^b'^B
stroj« ttd  na atafca* in na deaato.          123
PMfW slrvj m*m* iWMnwMH )t m»« Ni najuglednejla afflflai ta tatar *aa)atekv paa* atcsptafiaa, tmino delo alguraa
b^^b^bV*   A^^aa4fam^aaai   ^^aama^am}    aa«aai aV^a^a^aaBBW       ^ftaVa   aT^aaMafA^h   aMaTaatt afeaTft     attUkl^aW a^^a^T   aBT"ar™aTaTHBB   VaT^rVaja*   4W*^^^Wb*^^^"JPj    ^P"Ar   ■aF*ar^w—*F   ■»■^mjajBBi.BBj    ■jaTBj^a^|*apa
atarlaaka atvarl
•toro  nlMii«.
ttrt tom. irin ii driii:
Pi ft Mala Bića št li, UaMiaaa.
Damske klobuke
■                 w taa?jv*tji  itebwi prif>acaSa                 n
M1NKA HORVAT. modistka
LJUBLJANA,  Stari  trg  atev.  21.
Ba^mamUa BaTa^B^ftaYkaTaa9AaYAaVafe_                                   0Q ^A                                   ^^^^^MHB^fttfM^b   i^^^ufettflft^ft^fe^^^^B
a»^^P^Pi ^BWb*^p   V^^VI^p^V^WB^BH^pQ                                               ^t7^^^                                              ^f   *ja™^aa^^^™^^Pa1^H     B^^aaa^BB^PBa^Bn^aB^aBBnaj
s UMaUicaj:
kanj     dop<M   M    pf**4   at   opravn    »!Wv. Ntro^a« pod „VittvipM MM".
: trgovski pomodiik :
MfariM stroke v vef]«   ferf^irin«   z m*4a»fr^
Sf^^Mk^B    ^_   rta iB ■ JI     |aA«ABai   i^^  ^B^^^^A^m^ A^b^H PlfuRI   nm OUP.   flVV^^H^ ^V B^V^^SHV HHi
UcQfl©€ ^sT *"*• * i
gapg|®2i lei
imrtkti hi ke}rft chrT#f«< tu tltAt, lcretTDtev \c* l*m# aH C9f^#fi\   bmtcoTm   4t •■   pro4f  f#
▼Wbo c««, d->fli»«, pcfr—, r+km
Ttaln Vi«?.,   Ž>i«,   >Awltii.
ftgačiiicv trg, tjabljani.'
>lipwiilMi bUt. >iihiit*j ta ta ■• <H»M ■»•}« zaa*9!>
in Umon
JABOL t^-
160 litfGV
domače piW«!   |
JS. a511u, J^f" HIR!,
bi lt kreaj l&eee |^Ri«i« te Mriilei T«ek Trst| „llvrtt", barva *a laae ta »rad* a« »r. »rallra p# 1 ta 4 E, Umi vm4* tai aiasHf
Sampaeaaamlvnf« laa, taiisl^ m p«ier peailai l.t.1 pipiparafta
itefan StrmolS
L|ahf}tna9 Pod Trtnćo št K
l^tt>^«A«       1^       ^kAl       ^^^^B#         MBA      ^m
■BWWVVaBV     fw     ^mw     V^^n      ^woav    ^Hi
teM^Bitt Basa ta stoti* T*^kl iii MtMe H~i «a V*ria * a*«e4|e a« t aa u
""^^^ šivalni stroj
JOSIP PETELINC-U
tavni*. «*•*» „Gritzner4* »■ „7\frana**
i            "                                                                                                                                                                  i
stro)«T v pTtprcsfl in Mms optici, banr« Imr p*1)u*n», vsi strati vtzmo (Stikajo), krptfo p«HW in iMfiivtce, ter fnmto napraf ta   1 nazaj. Poulc v vvcmiiu brerr+afen v hiši   2nl^f» si vsak l»Mce ogteđa ter p*samcjiie sisteme str«i«v p»<*Kusi v try»v»ni          j
w LJUBLJANI, av. Pa<m saslp T9 -  Mini fnnč«ransk«fa amta, aa »«ta» le?o, 3. hiša.
J/(cdni salon f: šjarborič
Si   Jlr{iidner  nastod.
= Ljubljana, }Y[estni trg štev. 7. =
pnooroča -voj* v**ifa jatogro duncusk'h modeiou
svrfnahh   in   velour   J^iobu^ov.   fančamh
'■ in pravnih oblik  cvetlic,  pereš i- £ d.
Jedno reltka i%bern  žalnih klobukov.
Jt*/niij3 cč-.c- Dob'O blaw»/
.-; Jvotavua točno in ceno. .-,
Z*___                         tn*     — I -^ ^ ^^   1
Dovoljujcmo si slavno  cbčinstvo cpozoriti na:
Specijalni c^eleK ic pletenlne, trikotažo in perllo:
I       Za dime!
VrtMio ptotene iopice In <nio-
I grbici z rokavi kakor tuđi brez I         rokavov.
Sporfne ispite \z volne in svile.
SpOđttja krfiSt putena iz volne, •         crtp« de sante, svile, listTa, kiota,
j         balista itd.
KCfr^naSe, sraice, fepise in
drusro   perilo,   pleteno   ir   vclne,
bombtž« in sifona. Pr##|iaa9llld   pisani, be4i in crni v
vseh modernih krojih. StftZniki   v   raziičnih  kakovostib od
najecnejših do najboljiita. Nogavica crne in v modnih barvah,
volnene, svilene, flor itd. Gaifiaie iz sukna, pletene in triko. Hokavlee glacef pletene in triko.
Sapni   rotod   iz   platna,   sifona   in
batista.
Zs tospode!
SraHa likane   iz   sifona   in   cefirja v
na|hol|ših kakovosth, Sralca   za   šport   v   vseh   modernih
obli^ah, iz cefirja in make. &&ln% cr&ica v raziičnih oblikah. H&rt&tti&o   0*ritm   kakor:   sraice,
opice, h'tče iz volne in bombaža. Tmltm    parila,    zdravniško    pripo-
Nogavica volnene, mako in bomba-ž«s^e v različnib modnih barvah.
Ovrafnlfcl In maNlala, najboljši >ie!ek.
Kravata, naramnece itd. v veliki izbiti.
Polcavlaa place, platene in triko. Žapni rolKi v v<ieh kakovostih.
Ookolaalca, gamaia, rokavfca
in drugo v to široko spadajoče potrebič.ne za zimski šport in turiste.
U &%! in đsUlice!
Sportne jopice za deklice.
Sviterji za dečke v vseh kakovostih in velikostih.
Sparina tapice v raziičnih oblikah in barvah.
•amteie v vseh velikostih.
Nogavica od najcenejše do najti-nejše vrste, za vse starosti, 12 volne, bombaža In flora
Maarn! trika in normalno pe»
lifiO kakor: hlačke, jopice korn-binaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
Tatra parllo^za dojenčke, higije-ntčno pri znano kot najboljie.
Prsdpaanikf za dekliee iz perilnega in belepra blaga, kakor rudi za male dečke iz močnega moleskina.
Ila]¥ačla la Ba|popoUi8]ia Szblra v ta) široki
Posebno priporočamo različn<; vo{aiaio parila iz <*iste volne in  ^elblodie dlake, daJje fjalafa amenike^m
in ŠTfdtkf^ra   proizvoda v vaeh   re'ivM8T»h,  veiiko zn'ogo iaialai fiwšh^iw 'd oaioeneilih   do   nJtifinejiih,
saaHBMssassssB    in »ajii<araa^a Masa iz 8 ile, baržuua m velite.     1    m      =—=«=
Ua«]&na    A. & E. SKABERNE    Umm
HeStnl tn 10 spajahu tratina za iletfiiitte, trikotažo iniertU Mtfnl tft 10
! Na debr <* in drobno!       ———      n« ctebala in drobno! i
IHraiiili tpktp iiji
IMa alažba v pftaaml  aM pa sa
Ma«a|BttaB%a ▼  kate   toajaal»B.
Kdo, pove upravn. »Slov. Nareda«.
Notsrski kar didat
lzorlaa, so IM«       3*»
za nohnjit v 3!irski |fstrlcL
gvraMft««* ■»!»▼%«, vtralMni ▼ B«|fl*tp r«-tradt, v pommk znv*Fh i 5k^ bnrtt* 14 K n AKtco raaa#a(i|A Aw Taajflflkf Fi*sajai| avas« natia«dy 1274^«. Za vtffa Mr^lai šfc<-}iW •torti.                   3*R
Kdor hoče stopiti s svopmt sorodaiki t AaMriki ▼ 4«t(ko mdl đamanfli po4-aor ta ptsem, »»j napiše kratico pitma r i«mDm« )«el^L, Hlaie se samo r©4-■aiAih iHBiir, ki »e aaie ohaagaAi nič ftaMlacta ali kar vojao sadvvm. Kfe-slov s roj Ih soro^nfkoT nmj sapse »a iravertas v aVvgo Vrevart* maj Ttaanie sva^e plaaai ta mim aaptte aalaaiam Ra»Uv Hi ime odpoihjatvlt* tar vt€ tnm o<*po«l« a« fileoM« aaVa«o: Haarj f.
2«n9 bcnklr po^ jaVAreaaa Brea«
đaaer Bauk, Barlia, W. S.      3881
Cvetlilni salu
SiiMLiipn 4 i inni lm pfli
Sopki.  venci   s trakov   in  napisi  se
izda!tt;e;o p« aajađafUi a««ak. Dal«
•kaaaa vataao. talika talofa kraaaili
suhin vencev.
Pnporoča se z adličnim spoStovanje«
Vfktar Baft
NmIot a brzojifc: Vlhaai- aaltp crat!ttai ttloa, Ijat^ai   j
Kmetsku posolllnicn ljubljanske okolice v Ljubljani.
otrestajc kra»ilBt vloge yo fistik   ^m \\     f\ I        brez olbitka rentnega davteu
^^■■i^BaaaaaiBBaBajBaaaaajBaaaaaaaajBaaaaaaaa^^|Ba|H||^^BajHBajBaaaaaajBaaaaaa              &aaaar      aaaaaj             as      i        .                 ^^^^^^      ■                                B^BvalB^^BiB^BalBBiBiB^B^B^B^BiB^BB^alBBBBBlB^BVJ^HBaavaaaajBaaaaaj^BaaaaaaaaaajBja
^Baaaaaaaaaaaaaaaaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^            ^aaaav       aaaaaj    ,                  ■      ^^««^                       i       ^^^^               ^^^^^^^^^^^^^^^        ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^«
ležerni zaUai ui X 900.000.  f   12     /0     Ustanovljena leta 1881.