ISSN 0351-6407 Koliko bomo dali državi? Državljani Slovenije bomo morali tudi letos oddati davčno napoved za leto 1997, na davčnih upravah pa bodo nato izračunali, kdo je komu kaj dolžan - mi državi ali država nam. Do zadnjega roka za oddajo davčne napovedi občanov sta Se več kot dva meseca, saJ bo treba napoved °ddati do 31. rnarca, Vendarpaje nrinistrstvo za finance ! Začetku tega tedna 2e objavilo podatke, osnovi katerih o]no prijavljali 252dnino stran 3 So se dogovorili Ravniki občin ^nei, Gornja a Sona in $v Jurij er Minister za n 0>net 'n zveze Anton °er§auer? hednost . konstrukciji kgistralne ' na keku ^afovci -Menci Murska Sobota, 19. februar 1998, leto L, št. 8, cena 190 SIT stran 6 Ljutomer ^st^ajem? ločitve sem Prešernova proslava v Ingolstadtu stran 27 Epidemija hepatitisa A stran 7 Avtomobilska priloga strani 33 - 48 Foto: Jure Zauneker Tako je bilo nekoč, tako je zapisano v marsikateri pravljici in tako je bilo v nedeljo, 15. februarja, pri Gradu na Goričkem: princ je premagal hudobnega zmaja, rešil grad in graščake ter si pridobil roko zlatolase princese. Prekmurje je dobilo novo predpustno prireditev, tradicionalnemu borovemu gostiivanju se je pridružila prireditev Fašensko gostuvanje gračke princese. Ali bo princ tudi v resnici rešil grad pred propadanjem, ne vemo, prav gotovo pa ga bo takšna prireditev rešila pred pozabo, bbp Vse poti vodijo v Celjska prodaja S izvajalcem ODEJA® iz Škofje Loke y °d 19- februarja 5- rnarca Š i t 190 3meja BLEG0Š Prešit3 ....7-978,40 SIT l90xi°9Q6ia Blegoš tešita "" 11 -66°,10 SIT l9°xi3oeja PaRadiž Prešita '1 ^-234,70 SIT l9°Xl906iaPARADIŽ ^OrnPlet od . 22 266,60 SIT +vzg|avnik ' 7 166,50 sit ^lavnii,. " ^ 665,20 SIT 80 XSREDICO , x 6q - relax •6.068,10 SIT --\izbi ? ■ \ nič lažjega ^•comnon RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 Kuhar, vrtnar in grobar stran 15 VREME Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 CREDITANS1ALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Smo leta 1990 dobili ali izgubili? Intervju z Borutom Pahorjem stran 8 Foto: Jure Zauneker Na Kuzmi so v nedeljo, 15. februarja, organizirali javno tribuno o temi, ki v zadnjem času najbolj razburja številne prekmurske vasi: gre seveda za lokalno samoupravo oziroma za delitev in ustanovitev občin ali bolje rečeno: za neuslišane želje. Ena takšnih je tudi tista iz KS Kuzma, ki si želi samostojno občino. Predsednik krajevne skupnosti Jožef Škalič je povedal veliko pikrih besed povabljenim po- ZIMSKI F\ VRTOVI, d. 0. O. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRHUNSKA PVC IN ALU OKNA TER VRATA □FIKSIRAL 19. februar, četrtek, 20. februar, petek, 21. februar, sobota, 22. februar, nedelja, 23. februar, poned., 24. februar, torek, 25. februar, sreda, Konrad Sandi Irena Marjeta Roman Matija pepelnica Matija led razbija, če ga ni, pa ga naredi. Nadaljevalo se bo suho in toplo vreme. Lunine mene: 21. februarja bo vzšlo sonce ob 6.55 in zašlo ob 17.37, dan bo dolg 10 ur in 42 minut in vsak dan bo za petelinov korak daljši. V četrtek, 19 februarja, bo zadnji lunin krajec. Še se spomnimo prve ministrice za družino, socialne zadeve in zdravstvo dr. Katje Boh, ki je svojo politično kariero začela z napovedjo univerzalnega otroškega dodatka. Toda še preden ji je uspelo to izpeljati, jo je na ministrskem mestu zamenjala Jožica Puhar. Med njenim ministrovanjem so potem poslanci leta '93 sprejeli Zakon o družinskih prejemkih, ki je določil, da bo univerzalni otroški dodatek uveden z letom '96. In če so takrat uzakonitev te pravice poudarjali kot velik uspeh, pa je s približevanjem leta ‘96 postajalo vse bolj jasno, da univerzalnega otroškega dodatka ne bo. Sredi septembra leta Univerzalni otroški dodatek v tretje ‘95 je univerzalni otroški dodatek postal osrednja tema predračunskega dogovarjanja koalicijskih strank. Takrat sta stranki ZLSD in SKD pripravili skupni predlog, po katerem se je otroški dodatek zelo približal splošnemu, vendar je še vedno upošteval socialni položaj družine, prejemnice pomoči. Ta kompromisni predlog in preložitev univerzalnega otroškega dodatka na maj 1999 je potem ustrezal tudi LDS, ki se je sicer ogrevala za otroški dodatek, ki bi bolj upošteval socialno stanje družine. In sedaj je minister Anton Rop na mednarodni konferenci o otroškem dodatku, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani, govoril: »Vlada se je znašla pred odločitvijo o tem, ali v prihodnjem letu uresničiti v zakonu postavljen univerzalni otroški dodatek ali ponovno razmisliti o tem, kakšen otroški dodatek v prihodnjih letih potrebujemo, hočemo in zmoremo. Na ministrstvu se zavedamo pomembnosti teh odločitev, zato pripravljamo analizo stanja, ki bo podlaga za to.« Na ministrstvu za delo torej pripravljajo strokovne razprave na temo otroškega dodatka, iz katerih pa je že mogoče zaznati, kam »pes taco moli«. Če se zaradi politične spone univerzalnega otroškega dodatka ne bo dalo kar »zradirati«, bo v korist revnejših družin uvedena politika davčnih olajšav? Podrobnejša analiza otroških dodatkov in davčnih olajšav za otroke, ki so jo pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je pokazala, da je sistem univerzalnega otroškega dodatka skupaj z veljavnimi davčnimi olajšavami izrazito v korist družin z višjimi dohodki. Če smo nekoliko pikri, ali so za to ugotovitev potrebovali leto ali skoraj dve? To so namreč na centrih za socialno delo ugotavljali takoj po prvem izplačilu otroških dodatkov po novem, ko se je po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih, sprejetem decembra ‘95, univerzalni dodatek pomaknil na maj '99, krog upravičencev pa se je več kot po- dvoji!. (Nadaljevanje na 7. strani) MAJDA HORVAT slancem in sekretarjem iz pristojnega ministrstva, vendar je vprašanje, ali se bodo zahteve ljudi, ki so v podporo ustanovitvi lastne občine do zadnjega kotička napolnili dvorano, tudi uresničile. Če ne, je po besedah predsednika Škaliča na vrsti državljanska nepokorščina. TOMO KOLES mobitel MC M. Sobota, Lendavskal9b GSM aparati od 22.222,00 sit S 069/ 38-060 in 32-724 PRODAJNI CENTER MS PLESE 1 (nasproti Mure'J, Murska Sobota: /Aktualno okoli nas vestnik, 19. februar 1^ Iz New Yorka piše Uslužbenci Wall Streeta uživajo v »dobri letini« Leto 1997 je bilo za newyorško poslovno četrt Wall Street uspešno kot še nikoli doslej. Renesansa ameriškega gospodarstva je delničarjem, borznim posrednikom, direktorjem in vsem zaposlenim na največjem svetovnem finančnem trgu prinesla neslutene dobičke, ki se izražajo v milijonih ameriških dolarjev. Dobrega poslovnega leta na Wall Streetu pa so najbolj veseli lastniki znanih newyorških restavracij, kjer borzni uslužbenci najraje zapravljajo finančne dodatke ali bonuse, pri čemer jim za dokazovanje prefinjenega okusa ni žal nobenega denarja. Evropska zveza?! Regionalni mediji in bruseljske informacije Znane in drage newyorške restavracije in klubi že dolga leta niso imeli toliko gostov, ki bi bili za steklenico vina ob okusni večerji pripravljeni odšteti nekaj manj kot znaša na primer povprečna mesečna plača v Sloveniji. »Ljudje so začeli dobivati plačila za uspehe v letu 1997. Včasih so denar namenjali za umetniške zbirke in drage avtomobile, v zadnjem času pa ga vse bolj porabljajo za dobra vina,« je dejal Thomas Matthews, urednik revije Wine Spectator. V decembru prejšnjega leta in v začetku letošnjega imajo lastniki restavracij čedalje več težav z obnavljanjem zalog vrtoglavo dragega vina, za katerega nikoli niso mislili, da jim ga bo uspelo prodati. Lastnik restavracije Four Seasons, v prevodu Štirje letni časi, Julian Nic-colini je povedal, da njegovi gostje v tem času ne naročajo vina, ki bi bilo cenejše od 200 ameriških dolarjev za steklenico. Vendar to se zdaleč ni vrh ledene gore razkošja, ki se kaže v porabi žlahtne kapljice. Ken Aretsky je leta 1996 odprl restavracijo Patroon in vložil velike vsote denarja v zaloge dragega vina vrste burgundec, borde-aux ter različnih kalifornijskih vin. »Ko sem odprl restavracijo, sem mislil, da mi nikoli ne bo Seja vlada 1 Ko Tit Turnšek še ni vedel o odstavljanju Nekateri se upirajo zmanjševanju plač - Ne za višje cene elektrike, da za višje rejnine - O slovenskih vohunih, ki se (menda) bojijo lastne sence Na zadnji seji je vlada Republike Slovenije spet govorila o izvajanju svojih sklepov v zvezi s plačami zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe v javnih zavodih in podjetjih, agencijah, skladih in družbah, ki so v večinski lasti države. Vladaje ugotovila, daje sklepanje oz. usk- lajevanje pogodb potekalo v skladu z njenimi sklepi, saj so bile pogodbe usklajene v 1002 od 1042 zavodov, v drugih pa usklajevanje poteka. Do uskladitve še ni prišlo v podjetjih: Aerodrom Ljubljana, Adria Airways, DARS - Družba za državne ceste, Pošta Slovenije, Javno podjetje za vzdrževanje cest in Mobitel. Naslednja obravnava problematike bo čez dva tedna. Vlada je zavrnila predlog ELES-a za 14,5-odstotno povišanje cene električne energije. Zadnjič se je cena električne, energije spremenila januarja le- • tos, lani pa se je podražila trikrat. Vlada ugotavlja, daje ob zadnji podražitvi cena električne energije v Sloveniji dosegla 80 odstotkov povprečne cene v Evropski zvezi. V skladu z zakonom o poštnih storitvah je vlada sprejela sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije, d. o. o., v javno podjetje za opravljanje gospodarske javne službe poštnih storitev prenosa pisem do mase tisoč gramov, dopisnic in telegrafskih sporočil v notranjem in mednarodnem prometu. Ta sklep opredeljuje Pošto Slovenije predvsem kot javno podjetje za opravljanje storitev gospodarske javne službe. Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja je država, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek vlade. Vladaje določila, da se rejnine od 1. januarja 1998 dalje povišajo za 5,3 odstotka. V Sloveniji je trenutno 1557 otrok v okoli Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 199.2 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- uspelo prodati zalog vina. Kdo na primer bi ob večerji popil steklenico Chateau Margauxa iz leta 1900 in zanjo plačal 10.000 ameriških dolarjev?« je pojasnil Aret-sky. Po decembru lanskega leta in do danes so v njegovi restavraciji prodali celotno zalogo treh zabojev omenjenega vina. Za primerjavo naj dodam, daje 10.000 dolarjev v slovenskem denarju nekaj več kot milijonček in pol. Visoke cene vina pa še zdaleč ne prestrašijo gostov, ki so si izbrali tak način izražanja družbenega statusa. Okus kalifornijskega caberneta Opus One, za steklenico katerega je treba odšteti 1.100 dolarjev, novodobni bogataši primerjajo s sedenjem za volanom ferrarija pri hitrosti 200 kilometrov na uro. Za zdaj še ni videti konca povečanim potrebam po pitju »zlate« kapljice, še posebno, ker je borzni indeks Dow Jones na newyorški borzi prekoračil magično mejo 8.300 točk in ne kaže nobenih znamenj, da bi si v bližnji prihodnosti premislil. To pomeni, da bodo žlahtne kapljice še naprej tekle v potokih, no, vsaj za izbrano družbo z Wall Streeta, navadni smrtniki pa se bomo še naprej zadovoljevali z »navadnim« chardo-neyjem ali čim podobnim. ROBERT POREDOŠ 900 rejniških družinah. Z višino rejnine so določeni materialni stroški in plačilo za delo rejnice, višina materialnih stroškov pa je odvisna od starosti otroka. Po novem so tako materialni stroški za predšolskega otroka določeni v višini 22.227 tolarjev, za otroka do 12. mesecev starosti v višini 28.895 tolarjev, za otroka od sedem do 14 let v višini 26.672 in za otroka nad 14 let v višini 33.341 tolarjev. Nagrada za delo rejnice je 12.966 tolarjev. Vlada se je seznanila s poročilom obrambnega ministrstva o ugotovitvah protiobveščevalne preiskave dogodka, ko so na Hrvaškem ujeli dva naša obveščevalca. Po besedah obrambnega ministra Tita Turnška so ostala številna odprta vprašanja. Obrambno ministrstvo po desetdnevnem zasliševanju in uporabi vseh metod ni moglo dokazati, da je bilo omenjeno dejanje storjeno namerno. Dejal je, da obveščevalca (OVS) obrambnega ministrstva, ki sta bila na službeni poti, nista imela naloge zbirati informacij na hrvaški strani. Oba v dogodek Minuli petek in soboto v italijanskih Dolomitih resda ni zgrmela nobena žičnica, ameriška letala, če so že preletavala območje, so to počela visoko nad regijo Trentino—Južno Tirolsko. Ne, v dvojezični regiji — ob italijanskih in nemških napisih - niso korakali Bossijevi pristaši utopične dežele Padanije. V mestu, obdanem z gorami in prepolnem najrazličnejših bank, je potekala konvencija lokalnih in regionalnih medijev »Regionalni mediji, glas za Evropo«, ki so jo organizirali Evropski center za kulturo (Ženeva) in avtonomna regija Trentino-Južna Tirolska s podporo Evropske komisije. Ob poslušanju različnih bolj ali manj slavnih predstavnikov različnih evropskih (tudi ne vladnih) organizacij pa tudi posameznih uspešnejših urednikov »regionalnih« medijev je postalo jasno vsaj eno: regija, kot jo pojmujejo v Evropski zvezi, je regija interesov, kar ob vprašanju velikosti nekega medija pomeni: regija nekega časopisa je območje, ki ga ta časopis pokriva (oziroma območje, kjer bralci ta časopis redno berejo). Tako je npr. za švedskega urednika Kleina regija Baltiške države, torej območje, kjer »servisira svojo bralno publiko«. Kaj pa mi? Medtem ko so v Evropi žolčno razpravljali o Amsterdamski pogodbi, si je slovenska vlada z Drnovškom na čelu na prsi pripela medaljo za razširitev Evropske zveze na Vzhod. Debate, ki so potekale ob tej pogodbi v Evropski zvezi, so šle mimo slovenskih medijev, predvsem ker je našim politikom uspelo prikazati zunanjepolitične dogodke kot notranjepolitično zmago. Toda, kot je za naš časopis povedala V. Tiveusova, glavna v DJ X (generalni direkciji št. 10, ki je del Evropske komisije in ki se ukvarja z vprašanjem medijev in prebivalcev - informiranjem, komunikacijami, kulturo): »Zaenkrat še ni izdelana strategija za informiranje pridru neposredno vpletena delavca OVS sta v disciplinskem postopku in suspendirana, zoper njiju je podana tudi kazenska ovadba. V disci plinskem postopku so tudi vsi njuni nadrejeni. Afero je minister imenoval »dogodek«. Med številna odprta vprašanja sodi: zakaj »vohuna« nista pobegnila, zakaj nista uničila trdega diska, zakaj je Hrvaška relativno mirno sprejela vohunjenje, zakaj delavca OVS nista uporabljala radijskih zvez, zakaj se nista javljala in zakaj njun predpostavljeni ni reagiral pravočasno. Ta obravnava poročila se ni tikala morebitnega odstopa ministra Tita Turnška, kot je čez čas zahtevala in še zahteva Slovenska ljudska stranka. Posebno vozilo, vredno milijon mark, je še vedno v rokah Hrvaške. MARJAN HORVAT SKUPAJ PROTI POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI ženih članic, kajti ta bo morala vsebovati tako informacijsko strategijo za države, ki se pripravljajo na vstop (torej informacije o tem, kar bo država morala storiti), kot informacije znotraj Evropske zveze, ki bodo osvetljevale posledice razširitvenega procesa — navsezadnje je znano, da Avstrijci niso preveč navdušeni nad razširitvijo, da se bojijo posledic vsto- Yves Gilson vodi projekte na Evropskem novinarskem centru v Maastrichtu pa Madžarske v EZ, bojijo se padca cen, kar pa je zmotno. Kot vidite, obstaja nezaupanje na obeh straneh.« Toda, kaj storiti, da ne bomo dobivali samo »pozitivno manipuliranih« informacij od naše vlade? Čemu Bruselj (oziroma delegacija Komisije) pripravlja informacije neposredno za posamezne vlade, na pa za širšo populacijo? Tiveusova pravi: Evropska komisija ne daje informacij neposredno prebivalcem Evropske zveze, temveč jim jih posreduje prek njihovih predstavnikov — vlad. Slednje imajo različne politične cilje - poglejte, npr. na Švedsko ne moremo neposredno posredovati in-rlz Monoštra piše Bo številka trinajst srečna ali nesrečna? le za t. i. majhne manjšine, kot smo tudi Slof kajti te skupnosti bi imele po vsej verjetnostmi svoji listi le enega kandidata, za preostale tnal ne, pri katerih lahko pride do več kandidatov, P pri takem načinu volitev postavlja vprašaja J I odloča o manjšinskem poslancu, manjšina 0^ u I na. In da ne pozabim, po tem predlogu thanjs7U i volitve ne bi bile maja, temveč le oktobra na 1° | nih volitvah. Nasprotniki predlogu očitajo namreč zakaj neki bi imeli manjšinski poslal | skoraj pol leta krajši mandat. Vmes se je rodilo nič koliko pametnih A Nekateri poslanci so predlagali, naj par!^| zakon o manjšinskih volitvah sprejme še v J mandatu, veljal pa naj bi le za naslednje v° | Drugi so predlagali, naj manjšince predstavil parlamentu predsedniki manjšinskih samoti kajti oni so tako ali tako izvoljeni predst^ manjšin. Predsednik parlamenta je imel Id®'^ se sestavi skupina (podobna sosvetu na Korovm v katero bi delegirala vsaka državna ma^1 A samouprava svojega predstavnika, in spet str številki trinajst. Na okroglih mizah, forumih in televizijski p batah se v zvezi z manjšinskim zastopstvom J krat omenja Slovenija kot pozitivni vzor, n* pil pa seveda opozarjajo na občutljive okoliši glasovanju za slovenskega mandatarja, ko st* la dva manjšinska glasova zelo pometnbt1 I go. Vse kaže, da se stranke bojijo trinajstih LIP skih glasov kot hudič križa, saj za teh trinajf veljala strankarska disciplina. Kaj bo, ; odločali pri določenem zakonu prav manj glasovi?! Ali se manjšincem lahko zaupal Idej in odprtih vprašanj je torej veliko, le . : in časa ni. Predsednik države je namreč že ' datum prvega kroga volitev (10. maj), torej kaže, da bo številka trinajst za maVj^ srečna in bodo na svoje zastopnike v po?'11 , čakali še štiri leta. MARIJANA S' Številka trinajst je na Madžarskem precej nesrečna, toliko madžarskih generalov so namreč Avstrijci obsodili na smrt po revoluciji in boju za svobodo leta 1848. V zvezi s tem še ena zanimivost. Velikokrat kakšen Slovenec ali tujec čudno gleda Madžare, ko nočejo nazdraviti s pivom. Avstrijci so menda po usmrtitvi omenjenih trinajstih generalov nazdravili s pivom, od takrat se Madžari - če se le da - izognejo temu, da bi trčili s kozarcem piva. Zakaj sem se prav zdaj spomnila te številke? Zato, ker se na Madžarskem spet veliko omenja, in sicer v zvezi s trinajstimi zakonsko priznanimi manjšinami, ki jim je Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšinah leta 1993 obljubljal zastopstvo v parlamentu. Toda tega vprašanja ni rešila ne prejšnja vlada in, kot vse kaže, ga tudi sedanja ne bo, čeprav se trudi. Vsaj tako se zdi. Sicer je pa več kot sumljivo, da se je vlada v štiriletnem mandatu manjšin spomnila prav nekaj mesecev pred volitvami. Ne gre prezreti dejstva, da živi na Madžarskem približno milijon ljudi, ki pripadajo eni od trinajstih manjšin. (Romi - 500 tisoč, Nemci - 250 tisoč, Slovaki - 100 tisoč...). Vlada je prvi osnutek o spremembi volilnega zakona parlamentu predložila lani decembra. V tem je predvidela 13 manjšinskih poslancev, ki bi prišli do mandata s pet tisoči glasovi na manjšinskih listah. V tej inačici naj bi lastne poslance volili le manjšinci oziroma bi morali na voliščih posebej prositi manjšinske liste. Toda osnutek v parlamentu ni dobil dvotretjinske večine. Že tu se je pokazalo, da niti v strankah vladne koalicije ni enotnosti, kajti socialisti in liberalci imajo v parlamentu dvotretjinsko večino. Torej vladni predlog je bil zavrnjen, poslanci pa so odšli na zimske počitnice. Do februarja, do novega zasedanja skupščine, se je vlada intenzivno pogajala z manjšinami in pripravila nov predlog. Po njem ima vsaka manjšinska skupnost pravico do enega poslanca, ki potrebuje 7.500 glasov. Pri tej inačici naj bi manjšinske poslance volili vsi volivci. Ta rešitev bi bila usodna formacij o evru, kajti to je v njihovi državi zelo občutljiva tema. Švedska država bi naše direktno posredovanje informacij občutila kot vmešavanje Bruslja v njene notranje zadeve. Švedska vlada noče posredovati teh informacij, ker se boji, da jo bo politična debata .odnesla’. Toda ko bodo pripravljeni na politično debato, potem bodo tudi posredovali informacije prebivalcev.« Trenirani novinarji V Maastrichtu je bil pred štirimi leti ustanovljen evropski novinarski center European Journalist Center, kjer med drugim prirejajo tudi seminarje, v katerih novinarje priučijo za poročanje o Evropski zvezi. Y. Gilsona, ki je odgovoren za programe centra, smo povprašali, kako ljudem sploh približati širitev Evropske zveze? Tudi on je očitno navajen gledati na stvari kot »insi-der«: »Vjužni regiji Evropske zveze - npr. v Španiji, Grčiji, Italiji - se ljudje bojijo, da bodo z razširitvijo Evropske zveze od komisije dobili manj denarja za regionalni razvoj, čeprav jim je DJ XVI obljubil, da se budget ne bo zmanjšal. To pa pomeni, da posamezne dežele ne zanimajo nove članice, temveč samo njihov denar, kar se mi zdi osebno precej neumno, saj je Komisija izrecno poudarila, da te regije ne bodo dobile manj denarja.« Mar strah ni deloma upravičen? Ali Evropska zveza povsem natančno ve, kaj se bo z razširitvijo zgodilo? Je sploh mogoče predvideti vse posledice? »Seveda ve, mislim, da celo zelo dobro ve - neuradno se tudi ve, kdaj se ji bo pridružila prva članica.« Mar ni širitev Evropske zveze problematična predvsem za Evropsko zvezo samo - npr. že sama sprememba njenih institucij, povečanje števila članov Evropskega parlamenta itd. »Popolnoma prav imate. Če ste seznanjeni z Amsterdamsko pogodbo in še bolj z diskusijo o njej, potem veste, da je bila ena od glavnih točk prav sprememba institucij Evropske zveze — seveda je razlika, ali se o neki stvari odločamo na ravni petnajstih ali pa štiriindvajsetih, petindvajsetih ali celo štiridesetih državah. Že sedaj imamo o določenih stvareh pov- sem različna mnenja. Toda institucij je na mizi že dw, l’ Spomnim se razprave belgij^ premiera, ki je zagrozil, da M ne bo podpisala spremenjen** sterdamske pogodbe, če ne * vključili vprašanja o reformi^ cij. Njegovi zahtevi so se prii^, Italija, Portugalska in skandi^ dežele. Nato pa so francoskef ška in britanska vlada rekle: » mamo dovolj časa za razprl1/ formi institucij, toda institucij-potrebne zaradi reform. CePr>’ na tej točki Amsterdamska P<$ Tiveusova, pri Evropski vodi generalno direkcijo za , miranje, komunikacije, ku*L audiovizualne medije, ti-" skorajda propadla, je bil vseh teh razprav zapisan v vkih v amsterdamski pogo^ so zapisali, da bi morali e a 2000 proučiti reformo ins,',lllš pa še ne pomeni, da bo do 19 institucij dejansko prišlo.«''0 pa vi menite o tem, da se J« . venskih medijih govorilo o A . damski pogodbi kot o P0^: naj bi bila namenjena ptyj razširitvenem procesu, macije posredovala vlada? , zaupal vladi in njenim inf0*» jam? Temu sicer ne bi rekel ladja, kot vi, dejstvo pa je, MU vlada reče, kar hoče. žatosil^U varno, da bi ljudje dobili čid1 J formacij, tudi nevladnih -tujemo tudi virtualno preše M. t kjer bi bilo dejansko mogoč« f ti informacije ne samo od zA vzdol, temveč tudi od spodaj IU - toda to je že vprašanje ranja in vprašanje, ali bo komisija pripravljena podpri jeki. Tako kot povsod, ljudje^ no raje sponzorirajo prodni j papirja, kot da bi podprli ptU ki potekajo zgolj prek Intel*1 j. ^stnik- 19- februar 1998 Hktualno doma Tudi v Črenšovcih gladko o delitveni bilanci, polemično pa o... Čigav grb na tablicah? ^adzorni odbor je podal dokaj pohvalno poročilo o finančnem poslovanju občine )rili * & e*-e’ Se nanašai° na delitveno bilanco, za katero so se dogodi žUIIan' °bein Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje, so J vn/"180^* sve*n'k' sprejeli soglasno in brez pripomb. Nekatera dru-asanJa Pa so jih (nekatere) kar precej »vznemirila«. kaJ s Copekovim ilinom? Naprej so spet odprli staro om n Zvezi s Copekovim mli-red Ur potoku Črnec, ki ga je 3n ?revzel° v upravljanje s ri„ ‘i?0 Pogodbo podjetje Bi-, Umenjeno podjetje seje >ku r^fk0’ da 1,0 V določenem Wnn za obnovo in po-odejo^je Ta g .^vnaj potekel, mlin pa pro-^dieti? MaV dob''0 omenjeno spov?t lZU 2 m'lij°na tolarjev ^publik^^ vo $l°venije za kmetij-h toHrdaPtVO in Prehrano, sko-denarjaPa na'b' bi>o iki 'Z KS V virov. Svet-kljv -. .Melika Polana so iz-kntičnih pripomb, naza- dnje pa so vsi skupaj sklenili, da se je potrebno pogovoriti z lastniki podjetja Bistrica, kako naprej. Če ne bo šlo drugače, bodo predlagali razveljavitev koncesijske pogodbe. Višje cene? Po predlogu, ki so ga dobili svetniki v odločanje, naj bi povišali ekonomsko ceno v otroških vrtcih za 10,5 (dnevni program za otroke od 1 do 3 let) oziroma 11,4 odstotka (od 3 let do vstopa v šolo), tako da bi znašale nove cene, preračunane na 10 mesecev, 51.204 oz. 34.920 tolarjev. Prispevki staršev pa so odvisni od tega, v kateri razred se uvrstijo glede na osebne prejemke. Tako župan kot svetniki so ugotavljali, da so standardi v otroškem var- ^ata radgonska penina Sgnipion splitskega sejma Thdi letos bodo sodelovali na vseh večjih ih sejmih doma in v tujini vanja^°^-^ Radgonske gorice nadaljujejo s tradicijo pridobi-^jini "r Poznanj na velikih vinskih ocenjevanjih doma in v °ceni * . so ianuarja sodelovali na mednarodnem vinskem ^Sin VanjU V SP'*tu’ kamor so poslali šest vzorcev radgonske >n nobeden ni ostal brez priznanja. Celo J a f?d80nska penina, suha, letnik 1994, je bila na sejmu ' ocenjena in si Je tako prislužila šampionski naslov, Pr^č ko so za polsuho zlato radgonsko penino, letnik 1995, Vrnj|e .^liko zlato medaljo. Z zlatimi medaljami so se s sejma ^Soiri Z'ata rad£°nska penina, polsuha, letnik 1994, zlata Suha | a pen*na> suha, letnik 1995, srebrna radgonska penina, l99g etn,k 1996, in srebrna radgonska penina, polsuha, letnik Pq h kak eSCdah L°Jzeta Filipiča bodo Radgonske gorice s svoji-®ih °Vostn'rni v>ni tudi letos sodelovale na vseh večjih do-Vanja 'n mednarodnih vinskih manifestacijah. Poleg sodelo-gonj j,a inskem sejmu v Ljubljani in na sejmu v Gornji Rad-BruSe|. 0 Vzorce svojih najboljših vin poslali še na ocenitev v ^jvišia VM?ntreal 'n na Portugalsko, jeseni pa se bodo za odličja potegovali še na Kitajskem. *___ L. KOVAČ ^škem gra er? -e Po’lpredU ^la minul* ponedeljek priložnostna slovesnost, na 'Pan’^er 'Zr«či| -edn'k Državnega zbora Republike Slovenije Andrej U ip 'le na znak svobode predsedniku skupščine Železne i s ^deli] pred a?kcm Gyuli Pusztaiu (levo na posnetku). Priznanje V. (trojnost;?! k države Milan Kučan, in sicer za njegove zasluge $>), foto- . Pa tudi za spodbujanje dobrososedskih odno- otrokom in družinam Vrstne C|a'n°'Peda' S°-Se prijaviti se na razpis za Program javnih ‘•Ha, s« -^voosti 8?^°. Pomoč družini. Dosedanje uveljavljene oblike h ^db.;/ asti g'cde komunalnih del in pomoči ostarelim na Hi, a Sob t ktaki odločitvi. Pri tem jim je Center za socialno TaL ' kater^ oo । P°nudil več oblik pomoči, predvsem za družine z ^Vkop °bčina Vedenjske motnje' žotav]i’a. j° bo L Ornii Petrovci sodelovala v omenjenem razpisu z eno '"kal„S?'skasvet °v*' Center za socialno delo Murska Sobota. Kot eSet Učenček - q ?Va'na delavka na Osnovni šoli Gornji Petrovci Du-X sociai lč bi tako °bliko pomoči nujno potrebovalo vsaj aZbo Soočenega n° svetovanje pa priporočajo vsaj šestim staršem. la’no-pel P?grama načrtujejo z 11 delavci z višješolsko izo-1 g°ške smeri. Ravno ta kader pa je težko dobiti. M. JERŠE Brez zadržkov so črenšo-vski svetniki podprli tudi pobudo o uvedbi lastnega občinskega grba na registrske tablice motornih vozil, ki imajo stalno bivališče v občini. Zdaj je namreč na novih tablicah, ki jih izdaja Upravna enota Lendava, grb lendavske občine. stvu najbrž previsoki, česar pa ne morejo spremeniti; želijo pa, da dobijo na vpogled natančnejše podatke o vseh stroških in šele nato se bodo ponovno odločali o povišanju cen in tem, ali bodo morali plačati več starši ali pa se bo povečal delež iz občinske blagajne? Tudi Cvetličarstvo in pogreb-ništvo Ferenčak iz Trnja, ki mu je črenšovska občina podelila 5-let-no koncesijo za opravljanje po-grebniške dejavnosti, je naslovilo na občinski svet predlog za povišanje cen. Navedeno je, da naj bi šlo v povprečju za 23-odstotni dvig cen, vendar so svetniki ugotovili, da so za tiste storitve, ki jih ljudje dejansko naročijo, predvidene v večini primerov okrog 40 odstotkov višje cene. To pa se jim zdelo občutno preveč, zato bodo predlagali, naj omenjeno podjetje upošteva pri povišanju cen gibanje inflacije od sklenitve koncesijske pogodbe dalje. Razvojnemu centru Lendava pa so dali soglasje za širitev dejavnosti (trgovina s spominki), čeprav so nekateri menili, da bo to lahko pomenilo tudi pokrivanje izgube, kajti dosedanja praksa (trgovino je imel v najemu zasebnik) je pokazala, da ta dejavnost ni dobičkonosna. JOŽE GRAJ Izredna seja OS Gornja Radgona o novih predlogih zakonov »To bo popolna avtokracija župana« Na državni ravni se pripravljajo nekatere spremembe predlogov zakonov in dva so dobili svetniki gornjeradgonskega občinskega sveta že na mizo, in sicer predlog zakona o lokalni samoupravi ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Izredne seje se je udeležil tudi Feri Horvat, poslanec državnega zbora, ki je bil mnenja, da bi lahko ob tej priložnosti razpravljali tudi o drugih predlogih zakonov, ki se tičejo te občine, kot sta predlog zakona o ustanovitvi regije ali o skladnejšem regijskem razvoju. Najtemeljiteje pa so se svetniki lotili predloga zakona o lokalni samoupravi, predvsem tistega dela, ki odloča o pooblastilih župana. V en glas pa so ugotovili, da bo imel po novih dopolnitvah zakona župan še več pooblastil, kot jih je imel do sedaj, kar je povzročilo burno razpravo. Videti pa je bilo, kot da bi termin župan svetniki v predlogu zakona zamenjali sterminom Miha Vodenik. Najbolj jih je razburil tisti del, ki pravi, daje župan samostojni občinski organ, po funkciji pa tudi član sveta s pravico glasovanja. Opravlja nalogo vodenja občinskega sveta, predstavlja občino ter jo zastopa. Samo župan ima predlaga-teljsko pravico proračuna in zaključnega računa, sicer pa tudi predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Prvi se je javil k besedi Feliks Petek, ki je takoj ugotovil, da se s tem predlogom začenja pot ponovne močne centralizacije v županovih rokah. Župan bo vodja občinskega sveta, poleg vodstvenih pozicij pa bo tudi ekskluzivni izvrševalec proračuna. Župan bo tudi edini predlagatelj nekaterih pomembnih aktov in mnogih predpisov, za katere niti ne vemo, saj je v predlogu zapisano »drugih splošnih aktov.« Manjka rrru samo še to, da bi mu rekli, da je vrhovni poveljnik policije. Končal pa je s stavkom, ki se je glasil nekako takole: »Demokracijo v lokalni samoupravi zamenjujemo z uvedbo avtokracije župana in prek strankokracije in političnih struktur želijo uvesti v parlament župansko oblast.« Slavku Franku ta- novela prav tako ni bila nič všeč in se je strinjal, da se s tem vračajo v enopartijski sistem. Tudi Anton Tropenauer je razumel predlog kot trdno ustoličenje župana. Predlagal je, naj bi župana, podobno kot v drugih evropskih državah, volili kot svetnika in izmed svetnikov izvolili župana, le-tega pa lahko potem svetniki tudi odstranijo. Drago Horvat pa je bil prepričan, da bi se z uvedbo take zakonodaje občina spremenila v pašaluk, kjer bi vladala dva, imen (teh dveh) pa ni želel povedati. Svetniki so izražali tudi zaskrbljenost, da bodo ob tem predlogu zakona drugi odločali namesto njih. S tem pa bi se tudi ukinila možnost, da bi svetniki zastopali interese, za katere so bili izvoljeni. Zato so mnogi opozorili na to, da se bo s tem izgubil pomen ljudske iniciative. Poudarjali pa so tudi, da v pri- meru, če se sprejme tak predlog zakona, občinski sveti sploh niso več potrebni. Poleg tega pa smo lahko večkrat slišali, da daje nov predlog zakona več kot preveč manevrskega prostora, da se zlorabljajo pravice. Poslanec Feri Horvat je bil nekoliko presenečen, da dajejo svetniki ne glede na strankarsko pripadnost tako enotno oceno o predlogu zakona. Hkrati pa je dodal, da bo verjetno predlog, če se bodo strinjale koalicijske stranke, sprejet. V teh dneh se bodo sestali člani delovnih teles občine Gornja Radgona, ki bodo oblikovali mnenje, katero bodo še ta teden poslali Janezu Podobniku. Čeprav so predloge dobili 14. januarja, sojih obravnavali šele 16. februarja, na dan, ko bi mnenja k predlogom zakonov že morali poslati državnemu zboru. A. NANA RITUPER RODEŽ Koliko bomo dali državi? Državljani Slovenije bomo morali tudi letos oddati davčno napoved za leto 1997, na davčnih upravah pa bodo nato izračunali, kdo je komu kaj dolžan - mi državi ali država nam. Do zadnjega roka za oddajo davčne napovedi občanov sta še več kot dva meseca, saj bo treba napoved oddati do 31. marca, vendar pa je ministrstvo za finance v začetku tega tedna že objavilo podatke, na osnovi katerih bomo prijavljali dohodnino. V primerjavi s prejšnjimi leti tokrat ne bo bistvenih sprememb, se pa te pripravljajo za leto 1998 in sodijo v del varčevalnih ukrepov, katerih sprejem je vlada predlagala parlamentu. Pomembna je povprečna bruto plača, ki je lani v Sloveniji znašala 1.731.012 tolarjev, saj je ta osnova za izračun večine olajšav, kijih bomo lahko uveljavljali ob prijavi. Lestvica za odmero dohodnine za lansko leto Če znaša letna osnova SIT Znaša davek nad do SIT SIT 860.487 17% 860.487 1.720.973 146.282 + 35 % nad 860.487 1.720.973 2.581.461 447.452 + 37 % nad 1.720.973 2.581.461 3.441.947 765.833 + 40 % nad 2.581.461 3.441.947 5.162.920 1.110.028 + 45 % nad 3.441.947 5.162.920 1.884.466 + 50 % nad 5.162.920 Tudi za leto 1997 velja za vse zavezance 11-odstotna olajšava od povprečne slovenske bruto plače, ta olajšava pa znese 190.411 tolarjev. Za stoodstotne invalide se dohodninska osnova zmanjša za 100 odstotkov povprečne bruto slovenske plače, kar znese 1.731.012 tolarjev, starejši od 65 let pa svojo dohodninsko osnovo zmanjšajo za 8 odstotkov povprečne plače ali za 138.481 tolarjev. Višina olajšav za vzdrževane družinske člane ostaja za leto 1997 prav tako nespremenjena in znaša za prvega vzdrževanca 10 odstotkov povprečne plače (173.101 tolar), za vsakega nadaljnjega vzdrževanega družinskega člana pa se poveča za 5 odstotkov (za dva vzdrževanca 10 + 15, za tri 10 + 15 + 20, za štiri 10 + 15 + 20 + 25 odstotkov itd.) Za otroka z motnjami znaša olajšava 50 odstotkov povprečne plače ali 865.506 tolarjev. Učenci in študentje lahko uveljavijo olajšavo za prejemke s posredovanjem študentskega servisa. Olajšava pa znaša 40 odstotkov povprečne plače oz. 692.405 tolarjev. Zavezanci za prijavo dohodnine lahko svojo dohodninsko osnovo znižajo še za višino plačanih krajevnih samoprispevkov v letu 1997 ter za nekatere druge izdatke, ki jih določa zakon, vendar pri slednjih največ do višine 3 odstotkov dohodninske osnove zavezanca. L. KOVAČ Nova ambulanta v Martjancih Konec tedna je bila v krajevnem središču Martjanci slovesnost ob odprtju posodobljenih in razširjenih prostorov zdravstvene ambulante, ki se je je udeležila tudi državna sekretarka v ministrstvu za zdravstvo dr. Dunja Piškur - Kosmač. Nova ambulanta, katere vrednost ocenjujejo na okrog 20 milijonov tolarjev, je v prostorih nekdanje kulturne dvorane, ki jih je v ta namen odstopila martjan-ska krajevna skupnost, pri čemer ne gre prezreti tudi njenega precejšnjega gmotnega deleža. Poslej sta v zdravstveni ambulanti v Martjancih, ki je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldne do 19. ure, na voljo dve zdravstveni ordinaciji, priročni laboratorij za pregled krvi in urina ter čakalnica. V primerjavi s prejšnjimi, dokaj utesnjenimi prostori, gre vsekakor za zelo pomembno pridobitev, s katero bodo v marsičem obogatili zdravstveno ponudbo na tem območju. Zaposlena sta dva zdravnika, in sicer dr. Rupert Muhr in dr. Tibor Škalič, ki jima pomagata dve medicinski sestri. Že prve dni po odprtju prenoveljenih prostorov je bil velik naval pacientov, saj so morali dnevno sprejeti že več kot 100 ljudi, ki so iskali zdravstvene usluge. Na marijansko zdravstveno ambulanto je namreč vezano čez 3100 stalnih pacientov, večinoma iz moravske občine, zajemajo pa tudi del puconske občine. M. JERŠE, foto: N. JUHNOV IZ ZDRAVSTVENE AMBULANTE - Tudi dr. Rupert Muhr (levo) in dr. Tibor Škalič sta, podobno kot krajani Martjanec in okoliški prebivalci, zelo zadovoljna z izboljšanimi delovnimi razmerami za zdravstveno službo. 4 ^gospodarstvo vestnik, 19. februar 1^ Podjetje Saubermacher & Komunala v letu '97 Kdo lahko postreže s konkretnimi podatki o odpadkih? Soboško podjetje za odstranjevanje komunalnih in posebnih odpadkov se lahko pohvali z natančnimi podatki in ekonomskimi izračuni Podjetje Saubermacher & Komunala iz Murske Sobote je v zadnjih letih veliko naredilo za zmanjšanje količin odpadkov na območju Pomurja. Ne le da so začeli na območju nekdanje soboške občine prvi zbirati komunalne odpadke ločeno - danes je v organiziran odvoz odpadkov vključenih okrog 60 tisoč občanov ampak so se usmerili tudi na zbiranje posebnih odpadkov na območju skorajda celotne pomurske regije in celo na drugih območjih Slovenije (predvsem ostanke in embalažo pesticidov). Učinek njihovega delovanja bi bil še večji, če jim ne bi »nagajali« malomarni posamezniki, ki kljub zabojnikom za komunalne odpadke in možnostim oddaje kosovnih odpadkov (tudi starih hladilnikov in kavčev) in posebnih odpadkov (stara olja, ostanki škropiv, embalaža) ob občasnih zbiralnih akcijah le-te še vedno raje vozijo v obmurske gozdove ali na bregove potokov! Soboško podjetje za ločeno zbiranje odpadkov je v letu 1997 poskušalo tudi prek medijev vplivati na zavest ljudi; sodelovali so na ekoloških taborih in predavanjih ter izdali publikaciji Smeti od A do Ž in Okolju prijazen in kritičen potrošnik. Ločeno zbirajo biološke odpadke (M. Sobota), papir, steklo, kovine, nevarne odpadke, kosovne odpadke in druge odpadke. Podjetje ima ko-mpostamo, kjer vse zbrane biološke odpadke predelajo v dragoceni kompost. Druge sekundarne surovine (papir, steklo, kovine) pa predajo podjetju DINOS. Da bi ohranili življenjsko dobo depo- nije v Puconcih, katere upravlja-lec so zaenkrat, dodatno ločujejo odpadke tudi na deponiji - predvsem kosovne odpadke, papir, nevarne odpadke in gume. Skrbijo, da je deponija urejena v skladu s predpisi (odvoz izcednih vod, odplinjavanje in prekrivanje odpadkov z zemljo), v letu 1997 pa je bilo na puconsko odlagališče odpadkov prepeljanih 77 000 kubičnih metrov komunalnih odpadkov. V lanskem letu so zbrali skupno 32 123 ton odpadkov, od tega je bilo komunalnih 27 333 ton in posebnih odpadkov 4 900 ton. Gospodinjskih odpadkov je bilo le 6 380 ton, drugi komunalnih odpadki pa so prišli iz industrije, in sicer kar 20 953 ton. Od posebnih odpadkov je bilo največ kosovnih, in sicer 4710 ton; gum je bilo 5,5 tone in pesticidov 2,9 tone. Nadvse zanimiv je podatek o nevarnih odpadkih: v industriji’ in obrti so jih v letu 1997 zbrali Slovenski turistični forum Manjkajo programi ponudbe V Portorožu so se srečali turistični delavci z raznih področij, predstavniki gospodarstva, občin, društev, turistične administracije, promocijskih dejavnosti in drugi Čeprav je bil Turistični forum tokrat organiziran že tretjič (že drugič v mondenem Kongresnem centru Grand hotela Emona), se doslej še nikoli ni zbralo na enem mestu toliko turističnih delavcev kot prav zdaj. Ali lahko upamo na bolj usklajeno delovanje in sodelovanje vseh, ki so pomembni za razvoj slovenskega turizma, je prezgodaj napovedati, res pa je, da je na to veliko slabost opozoril tudi avstrijski strokovnjak Alexander Kaiser iz agencije Kohl & Partner iz Beljaka. Iz Pomurja so se foruma udeležili le nekateri turistični delavci (Zdravilišče Moravske Toplice, Pomurska turistična zveza), občine pa očitno pozabljajo na vse večji pomen prihodnjega organiziranja in razvoja turizma v okviru »turističnih centrov«. Osrednja vsebina letošnjega foruma je presoditi in upoštevati rezultate tržnih raziskav na področju turistične ponudbe in z njihovo pomočjo opredeliti področja aktivnosti v turizmu v prihodnje. Pri tem se najodgovornejši možje iz turizma konč-•no zavedajo pomena točne in hitre informacije; tudi tuji turisti na sejmih in kot gostje v Sloveniji opozarjajo na to slabost. 26 ton, v gospodinjstvih pa 45 ton. Ločeno zbiranje odpadkov je najbolj uspešno v individualnih hišah v Murski Soboti, v stanovanjskih blokih pa sistem še ne funkcionira tako kot bi želeli - na žalost se marsikdo naredi nepismenega in namerno spregleda napise na zabojnikih za steklo in papir, ne ve pa, kakšno škodo povzroči s tem, ko v zabojnik, poln papirja, vrže steklenico ali obratno. Mestna občina Murska Murska Sobota se lahko pohvali, da od skupno zbranih komunalnih (gospodinjskih) odpadkov odloži na deponijo v Puconcih le 50 odstotkov teh »proizvedenih« odpadkov. Vse drugo se kompostira ali vrne industriji kot sekundarni odpadek. In še pomembno opozorilo direktorja podjetja Saubermache & Komunala Branka Škafarja: »Pri posebnih odpadkih velja poudariti, da smo uspeli zbrati 45 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Uspeh zbiranja je boljši tam, kjer je ekološka zavest vodilnih v občinah višja oziroma uspeh je večji pri bolje informiranih občanih, ki se zavedajo pomena zbiranja in oddaje nevarnih odpadkov. Kosovnih odpadkov smo zbrali za 470 železniških vagonov. Ocenjujemo, daje ločeno zbiranje iz leta v leto uspešnejše; vsi skupaj pa moramo poskrbeti za dvig ekološke zavesti, predvsem pri mladih.« BERNARDA B. PEČEK Brez raziskav in sprotnih anket je težko spoznati želje in potrebe turistov; to, kar je v svetu že ustaljena praksa, se je v Sloveniji začelo šele pred leti. Poleg podpredsednika vlade R Slovenije Matjana Podobnika sta navzoče pozdravila tudi Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem, ter Tomaž Zajc, državni sekretar za turizem. Minister se zaveda, da Petrol o Nafti Lendava Imel jo bo Petrol Predsednik uprave Petrola Janez Lotrič na novinarsko vprašanje, kaj v primeru, če bo revizija študij pokazala, da vlaganje v rafinerijo v Lendavi ni ekonomsko upravičeno, odgovarja »Mislim, da se je vsake ekonomske odločitve, zlasti tako velike, kakor je projekt posodobitve Nafte Lendava, nujno lotiti z večjimi alternativnimi scenariji in na osnovi ekonomske analize zbrati najbolj primernega. Te analize so sedaj v delu, nekatere variante smo tudi začeli dodatno pripravljati, vendar bo kakršna koli konkretnejša odločitev mogoča šele takrat, ko bo študija, ki sedaj poteka, dala jasne odgovore na postavljena vprašanja in takrat bomo lahko dali tudi natančnejše odgovore.« Na drugo vprašanje v zvezi z Nafto, in sicer, ali je res, da država Petrolu prodaja Nafto Lendava, pa je dejal: »Možnih rešitev je več in ena je tudi ta, da Petrol stoodstotno prevzame Nafto Lendava, s tem da bi prevzel kompletno sanacijo podjetja. Vendar ne popolnoma sam, ampak tudi v tem primeru s sodelovanjem države. Kot po-vdarjam, to so sedaj ideje in prezgodaj je govoriti o tem, kakšne bodo končne odločitve.« Izjave prvega moža uprave v Petrolu so bile slišane na tiskovni koinferenci dan po tem, ko je bila med ministrstvom za gospodarske dejavnosti, Petrolom in Nafto Lendava podpisana pogodba, po kateri je Petrol Nafti zagotovil denar za nakup 25 tisoč ton surove nafte. Gre za začasno rešitev do konca marca, ko naj bi dala naročena študija o ekonomski upravičenosti sanacije Nafte Lendava dokonči odgovor. Licence so od 1. februarja obvezne Za 11 tisoč šoferjev in okrog 30 tisoč vozil Kljub pritožbi na ustavnem sodišču morajo šoferji tovornih vozil, avtobusov in kombijev za prevoz potnikov od 1. februarja imeti licence Vsi šoferji tovornih vozil in prevozniki, ki opravljajo prevoze oseb v cestnem prometu, bi morali do 1. februarja (oziroma 31. januarja) pridobiti ustrezne licence. Prvotni rok je bil 1. januar 1998, vendar se je zaradi pritožbe na ustavnem sodišču glede ustavnosti in zakonitosti posameznih členov pravilnika o pogojih za pridobitev licence ta rok podaljšal. Vseeno pa v tem mesecu dni vsi zamudniki niso uspeli pridobiti licenc, kajti nekateri so čakali skorajda do zadnjega dneva, saj so bili prepriča- ni, da licence ne bodo potrebne. Licence niso izmišljotina slovenske prometne politike; vsi šoferji jih morajo pridobiti, ker tako zahteva podpisanj transportni sporazum med Slovenijo in Evr- je njegov mandat omejen, zato se je odločil poseči na nekaj ključnih področij, ki so strokovno bolj ali manj obdelana, praksa pa zaostaja za potrebami ali celo možnostmi; za podporo celotnemu turističnemu dogajanju in razvoju je ključna informacija. Postavitev sodobnega sistema turističnih informacij, brez katerega ni sodobnega turizma in ne pogojev za ohranjanje in pridobivanje novih trgov, zahteva celovit, strokovno podprt načrt aktivnosti - pri tem pa bo morebiti potrebno le povezati različne strokovne podlage in že uveljavljene posamične praktične rešitve doma in v tujini. Nadvse zanimivo pa je bilo predstavljanje aktualnih nalog s področja turizma državnega sekretarja za turizem Tomaža Zajca; v programu pospeševanja razvoja turističnih ponudb bo ministrstvo strokovno in finančno podprlo projekte: - pripravo novih turističnih ponudb na turističnih območjih in v tu Ker Naftina rafinerija lahko predela na mesec 45 tisoč ton surove nafte, bodo od Petrola zagotovljeno surovino v marcu predelali s tretjinsko zasedenostjo zmogljivosti. Načrtovani čisti dobiček za to leto znaša 3,6 milijarde tolarjev, donosnost kapitala 8 odstotkov, za investicije pa bodo namenili 11 milijard tolarjev. Po besedah Poldke Breznik, članice uprave, odgovorne za finančne zadeve, naj bi za skupščino pripravila tudi predlog o dolgoročnem izplačilu stabilnih dividend, in sicer da za konstantne dividende ne bi izplačevali več kot 25 odstotkov čistega dobička. In kaj lahko po vsem slišanem preberemo med vrsticami? Jasno je, da je Petrol naročil dodatno študijo o ekonomski upravičenosti sanacije rafinerije zato, ker ni zadovoljen z odgovori, ki sta jih dali prvi dve. Prvo je pripravila francoska firma Technip in drugo slovenska konsultan-tska firma IBE. Kakor je dvaindvajsetega januarja letos Franc opsko zvezo 1993. leta. Za izdajo licenc skrbita Obrtna zbornica Slovenije za obrtnike in samostojne podjetnike (torej za fizične osebe) in Gospodarska zbornica ristično manj razvitih krajih, ki bodo nastali na marketinško preverjenih podlagah, - pripravo tržno utemeljenih investicijskih projektov za objekte turistične infrastrukture, ki so pomembni za turistično gospodarstvo širšega turističnega območja, - pripravo in izvedbo celovitih projektov prireditev, ki bistveno vplivajo na turistični obisk in dvig kakovosti celotne turistične ponudbe na turističnem območju, - dolgoročno strokovno spremljanje relevantnih podatkov za razvoj turizma. In še ena pomembna informacija ali navodilo: prednost pri sofinanciranju bodo imeli tisti programi, kijih pripravljajo turistična območja oz. več občin skupaj z zainteresiranimi organizacijami in mednarodnimi projekti, ki nastajajo v okviru čezmejnega sodelovanja programa Phare. Prednost pri sofinanciranju investicij bodo imeli projekti za obnovo žičnic, zgraditev in obnovo objektov turistične infrastrukture, ki imajo gospodarski pomen za širše območje, ter gradnja gostinskih obratov s prenočitvenimi zmogljivostmi. BERNARDA B. PEČEK ce Premk, preminuli predsednik uprave Petrola, pisal dr. Janezu Drnovšku, se rezultati obeh študij glede ekonomske upravičenosti precej razlikujejo. Francoska študija hiše Technip je ugotovila, da govoril predsednik uprave M Lotrič, torej da Petrol v c® prevzame sanacijo Nafte L» va. Njegov vložek v to lenda* podjetje je zaradi »ftnanW inženiringa« (tudi zadnji a® surovine Nafti Lendava sije ‘ trol « na debelo« zavaroval) tako velik, da bi se lastniška*’ ktura v Nafti lahko spretne* preoblikovanjem terjatev®* do Nafte v lastniški delež, P* Po nerevidiranih podatkih znaša čisti dobiček Petrola 3,2 * lijarde tolarjev, to je 47 odstotkov več kot lani. Njegova del®’ naj bi bila bistveno drugačna kot prejšnja leta, uprava pa na septembrski skupščini predlagala izplačilo dividend po 360 tolarjev na delnico, kar je petina dobička. bo vlaganje upravičeno le, če se bo ob rafineriji zgradila še termoelektrarna, ki bo pokurila mazut kot preostali produkt predelave nafte, druga družba pa v svoji študiji vprašanje mazuta sploh ni reševala. Znano pa je, da Petrolo-vci v varianti s termoelektrarno vidijo samo prelaganje problema z enega na drugi kup, zato je tudi ne sprejemajo. Potemtakem, če bo revizija študij o ekonomski upravičenosti sanacije Nafte, ki jo sedaj pripravlja angleška hiša Artur Anderson, pokazala upravičenost vlaganj v rafinerijo brez termoelektrarne in z rešitvijo preostalega mazuta, potem bo najverjetjeje sprejet tisti scenarij, o katerem je stali del državnega premo*' pa bi potem Petrol odkupil Če bo študija govorila če, potem lahko pričakuje*^ bo zadeva potekala po za EZ, pa je za slovenske rary vedno samosvoj pogoj a^^i1 jenje pogodbe o lizing" ul upu vozila; pogoj je o8^/ ker je. v Sloveniji še vednj samostojnih podjetnik°vM nikov združenih v zadrug/# ta vozila dajejo v zakup' veljata le knjižica o las* prometno dovoljenje, , J Omilili so tudi P°® dnješolski izobrazbi, Pf # zaradi velikega števila s ji voznikov. Mizarstvo Ljutomer pred stečaji' Odločitve še ni Metod Logar iz družbe za upravljanje S Hram s tistim. vila štiričlanska ekipa tehničnih služb Mizarstva Ljutom6f> j/, voljen, saj niso dali jasnega odgovora na vprašanji, v kolikšno* JJ bilo mogoče tehnično usposobiti proizvodnjo v Ljutomeru pi^ dni program, ki bi ga podjetju dal Brest iz Cerknice, in kol' za to potrebnih nujnih vlaganj. Zato družba za upravljanje ’ bo dokapitalizirala ljutomerskega podjetja, dokler ne bo P' > .■ natačen elaborat o tehnični zmožnosti, prevzeti ponujeni dokler ne bo prave pripravljenosti zaposlenih in tehničnih s izvedejo. Zato bo štiričlanska skupina iz tehničnih služb v dneh ponovno naredila natančno analizo in pripravila zaht® rat, na osnovi katerega se bo potem S Hram odločal in nil predlog o stečaju. Na ponedeljkovi seji nadzorne^ namreč sprejeli sklep o sklicu skupščine, ki naj bi odločala j za uvedbo stečaja. hoAr S Hram naj bi torej v štirinajstih dneh dobil zahtevani ela^ M'1 da bi se pred skupščino lahko dokončno odločil o načrtov g0t>!|f talizaciji Mizartsva Ljutomer ter potrebnem nujnem proizvodnjo. Ygstnik, 19. februar 1998 V ponedeljek obisk ministra za malo gospodarstvo in turizem Jih bo razumel minister ali podjetnik Razgoršek? všeč. Strinjal se je, da dosedanja politika samozaposlovanja ni bila najbolj učinkovita, zato naj bi v prihodnje večjo pozornost (in denarna sredstva) namenili ma- Minister Janko Razgoršek seje v ponedeljek, 16. februarja, srečal s Prekmurskimi podjetniki, obrtniki in turističnimi delavci funkcii*S M Zamal° gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, ki to nic v P dobre tri mesece, je na povabilo območnih obrtnih zbor-ObniotT mU^U 'n Razvojnega podjetniškega centra M. Sobota, murja j”e gospodarske zbornice za Pomurje, Združenja podjetnikov Po-1998 s Posredovanjem pomurskih poslancev ponedeljek, 16. februarja ^adencT V P°murju- Prvo srečanje s podjetniki in obrtniki je bilo v i“ že izd ।S° mu naiPreJ predstavili razvojna prizadevanja Pomurja nato se j6 an° Švegli0 malega gospodarstva v Prekmurju in Prlekiji; Soboti z delom Razvojnega in podjetniškega centra v Murski zbornic P r V Zdravilišču Mora-stislovePnS'kihnap°Vabi Najsi Or k b naravnih zdravilišč, spodarstv^ tU.rizem ali mal° g°-VeHko k • ■Veano mora poslušati tako Prošeni ‘n za)ltev, koncu ।Je bil njegov vzklik ob mi vsaJ mal° na obisk6 °’ Pe bom hodil samo gati, v/’Vam ne morem poma-slišai JUb tarnanju pa je lahko r nekaj konkretnih pre- dlogov, na primer o tem, da bi lahko s svojimi strankarskimi kolegi - ministri kar precej pomagal prav Pomurju, kjer je nadaljnji razvoj odvisen o sodelovanja kmetijstva, prometne ureditve, lokalne samouprave, regionalnega razvoja in podobno. Župani so ga opozarjali predvsem na probleme .pri pridobivanju ustreznih lokacij in dokumentov, težave pri registriranju pa tudi pomanjkanje denarja za razvoj podjetništva. Kakor je opozoril lendavski župan, se 80 odstotkov podjetnikov sreča z občino in ne z ministri in sekretarji. Obrtniki pa so opo- zarjah na že večkrat poudarjene • probleme: plačilno nedisciplino, saj je dolžnik bolj zaščiten kot upnik, blokirane žiroračune podjetnikov zaradi države kot največjega neplačnika, delo na črno (v Lendavi so opozorili na konkurenco madžarskih frizerjev in trgovcev), nepravilno dodeljevanje olajšav za zaposlitev, težavno pridobivanje poslovnih prostorov in drugo. Zanimiveje bilo ministrovo razmišljanje, da bi lahko prostorske probleme obrtnikov in podjetnikov rešili z uporabo tisočih hal nekdanjih industrijskih gigantov in še vedno praznih vojaških objektov; zagotovitev ustreznih zemljišč za obrtnike pa je vsekakor naloga lokalnih skupnosti. Spodbodla gaje kritika Antona Kampuša (predsednika OOZ G.Radgona), ki se ni strinjal (tako kot mnogi drugi) s predlaganim združevanjem gospodarske in obrtne zbornice; po njegovem mnenju je sedanja organiziranost zelo dobra, razbijanje te organizacije pa bi povzročilo veliko škode in oslabilo njeno učinkovitost. Minister je odgovoril, da ga preseneča takšno zavračanje, saj ima malo gospodarstvo prvič priložnost delovati’ pod eno streho; in še: Obrtna zbornica ne bo postavljala pogojev ... prvič v zgodovini je minister iz krogov podjetnikov, a kaže, da ravno podjetnikom to ni lim, hitro razvijajočim se podjetjem. Predsednik OOZ M. Sobota Štefan Pavlinjek pa je opozoril na »izgubo« Tehnološkega sklada; do sedaj so iz tega sklada lahko pridobili sredstva za tehnološki razvoj tudi mali podjetniki, ker pa je sedaj pripojen Razvojni družbi, se bojijo, da to odslej ne bo več mogoče. Minister Janko Razgoršek in poslanec Feri Horvat sta obljubila, da bosta zadevo proučila. Vreden proučitve pa je tudi predlog Antona Balažka (tokrat v vlogi predsednika lendavskega občinskega sveta): dodeljevanje »naradnostnega kredita« na madžarskem dvojezičnem območju ne more potekati po istih kriterijih kot na italijanskem dvojezičnem območju; ker v severovzhodni Sloveniji podjetniško še ni tako razvito kot na Primorskem, bi ta sredstva morali uporabiti za osnovno vpodbujanje podjetništva s pomočjo t. i. semenskega kapitala. Ministra so opozorili tudi na težave zaradi prepoznega sprejemanja predpisov v mesecu decembru, na onemogočanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, na samovoljo bank, na težave samostojnih podjetnikov (s. p.), ki imajo po krivci manjše zaupanje v poslovnem svetu kot d. o. o. BERNARDA B. PEČEK Ne prezrite ! Izolacija podstrešja in tesnitev oken na račun programa Phare Agencija za učinkovito rabo energije je pred kratkim razpisala novo akcijo za učinkovitejšo rabo energije, tokrat za tesnjenje oken-in vrat ter za izolacijo podstrešij. Zanjo je namenjenih 4 milijone tolarjev, toda gospodinjstva se na razpis ne prijavljajo, kot da jih ta denar ne zanima. Zato z ministrstva za gospodarske dejavnosti ponovno opozarjajo na možnost koriščenja teh sredstev. Projekt v imenu ministrstva vodi agencija ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike, Hajdinjakova ulica 2, Ljubljana, ki daje vse informacije o razpisu ter sprejema vloge. Obrazce vlog, ki jih prosilci prejmejo po informativni prijavi na agenciji ali v energetsko svetovalni pisarni, zainteresirani pošljejo na ta naslov po izvedbeni vgradnji. Nepovratna subvencija za tesnenje oken bo priznana v višini 80 odstotkov cene za meter vgrajenega tesnila oziroma največ 10 tisoč tolarjev za gospodinjstvo. Nepovratna subvencija za položeno toplotno izolacijo pa znaša 350 tolarjev za kvadratni meter ali največ 28 tisoč za gospodinjstvo. Vloge bodo odobrene po načelu »prvi zaprosi, prvi dobi.« MH Še enkrat Previdnost pri prodaji živine V prejšnji številki Vestnika smo pod tem naslovom pisali o mesarju iz Prlekije, ki mnogim pomurskim kmetom dolguje denar za oddano živino, hkrati pa smo kmete opozorili, da so pri prodaji previdni. Seveda vseh mesarjev ne gre metati v isti koš, zato naj dodamo, da imajo kmetje v primeru, ki smo ga opisali, slabe izkušnje z mesarjem iz Rade-nec. Z mesarijo Hanžekovič iz Veržeja kmetje do zdaj slabih izkušenj niso imeli, so pa imeli Hanžekovičevi nekaj težav z nakupi živine po objavi našega prispevka, saj so kmetje pač postalči nekoliko bolj previdni. Za povzročene težave se jim opravičujemo in želimo, da še naprej ohranijo sloves solidne mesarije. L. K. ^kli, ene namere osnovnošolcev iz pokrajine ob Muri in razpisna ponudba srednjih šol Stolčkov dovolj, le kje so novi programi? $ Programi (za mladino) na Franca Miklošiča Ljutomer, a, ahji ekonomski, trgovski in upravno-Sr^tostrativni šoli M. Sobota ter zdravstveni šoli M. Sobota '"vse^j nJe konca šolskega leta še kar veliko časa, je pred osmošolci odločit eostal'mi, k' končujejo obvezno osemletko, že napočil trenu- doin e-’ kako naprei " ab nadaljevati šolanje in kje ali pa morebiti Mi n V" računat> na čimprejšnjo zaposlitev. In ko si star šele štiri- , se marsikdo ne zaveda, kako je to pomembno za Rt - ’Srebo ’n zadovoljstvo v življenju. b aj ^lajo » v^em šolanju h l ^04 iin razred osnovne Otb°d0 kon^v’’ 22 paie takih, Lenost v Ca - osnovnošolsko J6?0 njihov'ZJlh razredih. Kak- i J namere, Poklic"'2;posebni anketi lcm svetn SOJO opravljali * da i Vls°k deu- '.J0 Je vsekakor i Jaksen ^ek|i bi lahko, ^n^k^ta načintUd'Zadovo’ Hei/b° Več nerV1383 P°kraJi-%Jražene Oz a^en rezervat lem I? sih Dn . nekvalificirane PatUd °Venska ^fra^evala razvi-dl tujina obm°bja, svojčas In !&es °diočS0yse učenci % J Anketi kol od-p«io LJe’ ali se 80 vpra' ISati v 5 ?°teni tudi us-Š0Q' Na Pom n° Šol° oz-^‘koV^na Seke Srednje ’ Postal35 ali 66 o«-(535)pa p^futočje^ jajved radije, dtuJ in dru2’ Ljubljano, PrtoilUa s° nek^"1' Razumlji-asi regiji ni mar- sikaterega programa, ki bi jih zanimal. Tako je izrazilo namero, da se bo vpisalo v frizersko šolo v Mariboru kar 59 učencev in učenk, na policijsko šolo v Tacnu pri Ljubljani 41 učencev; 17 bi jih rado postalo turistični tehnik, 15 računalniški tehnik, 13 farmacevtski tehnik, 11 pek, 8 cvetličar oz. cvetličarka itd. Med predvidenimi »ubežniki« iz Pomurja pa so tudi ekonomsko-ko-mercialni tehniki (31), elektrotehniki - elktroniki (23), gimnazijci (20) in še nekateri drugi, čeprav imamo te programe tudi v naši regiji. Edino za program predšolska vzgoja, za katerega pomenilo 1.696 mest. Učencev jih je odgovorilo 23, da se jih namerava vpisati na srednjo šolo v Mariboru, takrat še ni bilo znano, da bodo ta program razpisali tudi na ljutomerski gimnaziji. Prisila, da bi se vsi vpisovali v regijske šole, pa seveda ni mogoča. No, kar precej jih bo kljub vsemu prisiljenih priti nazaj, ker drugje ne bodo sprejeti (zaradi prevelikega zanimanja). Vzgojitelji v Ljutomeru kompenzacija za gimnazijo v Ormožu? Vpisnih mest je v pomurski regiji številčno dovolj za vse, celo več, kot je potreba, ampak res samo v tem smislu, daje dovolj prostora, torej stolčkov in miz v srednjih šolah. V objavah, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, dobili pa so jih tudi vsi osmošolci, je namreč razpisanih 53 oddelkov za vpis v L letnike, kar bi pa je, kot omenjeno že uvodoma, samo 1604. Poleg tega sta razpisana še po en oddelek za pomočnika konfekcionarja in obdeloval Namere 2-letna 3-letna 4-letna gimnazija ponavlj. zaposlit. neodloč. skupaj poki, šola poki, šola poki, šola 20 526 700 324 22 7 27 1.626 1,2% 32,3 % 43% 20% 1,5 % 0,4% 1,7 % 100% ca kovin po prijavah učencev. Tisti, ki so sprejemali odločitve o razpisu programov, lahko porečejo, da smo lahko v Pomurju še kar zadovoljni z letošnjo ponudbo, saj smo dobili tri nove programe, in sicer bolničar - negovalec (3-letni program na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota), ekonomska gimnazija (4-letni program na Srednji ekonomski, trgovski in upravno administrativni šoli M. Sobota) in predšolska vzgoja (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer). V bistvu pa.gre za novo poklicno možnost le na ljutomerski gimnaziji, in sicer je to poklic pomočnik/pomočnica vzgojitelja. Izobraževanje bo trajalo 4 leta, dijaki pa bodo ob koncu leta opravljali zaključni izpit, tako da bodo lahko nadaljevali šolanje praviloma samo na visokih strokovnih šolah. Poleg otroškega varstva pa bi se lahko zaposlovali tudi pri varstvu odraslih. Vsiljuje pa se vprašanje, ali ni ta program nekakšna kompenzacija za novo gimnazijo v Ormožu (v ustanavljanju), saj so se učenci s tega območja doslej vpisovali v ljutomersko gimnazijo. No, kot nam je povedal ravnatelj te srednje šole Ozvald Tucič, so kljub vsemu zadovoljni in pričakujejo, da se bo vpisalo k njim dovolj učencev za gimnazijski program (3-oddelki novincev) in program predšolske vzgoje (1 oddelek). Na zdravstveni šoli v Rakičanu so imeli program bolničar - negovalec že doslej za odrasle, ekonomska gimnazija pa je novost po vsej Sloveniji, in sicer gre v bistvu za program ekonomsko-komercialni tehnik, ki je že vna Po mnenju strokovne službe za poklicno usmerjanje in štipendiranje pri območni enoti zavoda za zaposlovanje v M. Soboti bi lahko nekatere srednje šole »pripeljale« v regijo še kakšen nov program (npr. vrtnar -cvetličar), kritično pa je tudi, da nimajo nobenega programa za dualni sistem šolanja (dijaki vajenci). prej določen kot maturitetni pro-.gram. Dijaki se bodo morali torej že ob vpisu odločiti tudi za maturo, medtem ko so na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-ad-ministrativni šoli M. Sobota Tudi dijaški domovi so že objavili razpis prostih mest za morebitne nove stanovalce. V M. Soboti bodo pripravili 35 postelj za dijakinje in 65 postelj za dijake. V Rakičanu so razpisali 40 mest za dijakinje in 20 mest za dijake, v Radencih pa po 48 za dijakinje in dijake. razpisali tudi 3 oddelke »starega« programa ekonomskd-komercial-ni tehnik, ki se bo končal z zaključnim izpitom. Medtem so imele srednje šole minuli petek in soboto že infor-mastivna dneva, prijavo za vpis pa bo potrebno oddati do 11. marca oziroma do 4. marca za srednjo policijsko šolo. Odličnjakom ter tistim, ki so opravili z odliko tudi posebno preverajnje znanja iz materinščine in matematike, so na stežaj odprta skoraj vsa vrata, drugi pa bodo marsikje podvrženi izbirnim postopkom (sprejemnim izpitom) na podlagi doseženih točk. JOŽE GRAJ £/bčine vestnik, 19. februar 1998 Gornji Petrovci Vidra kot občinski simbol S sprejetjem občinskega odloka o uporabi grba in zastave so končno odpravljene vse dileme glede simbola občine Gornji Petrovci. Po večkratnem pošiljanju raznih predlogov Heraldici-Slovenica v Ljubljano sta namreč izdelana oba omenjena simbola. V deljenem ščitu grba je zgoraj na srebrnem polju 14 modrih hiš z rdečimi strehami, ki predstavljajo 14 vasi, kolikor jih tvori petrovsko občino. Na modrem polju spodaj pa je prikazana srebrna vidra z zlato ribo. Prav vidra je namreč nekakšen zaščitni znak tega območja, saj je že redkost in znamenitost ob Peskovskem potoku. Kaj so se dogovorili predstavniki občin Radenci, Gornja Radgona in Sv. Jurij ter minister za promet in zveze Anton Bergauer? Prednost bo imel odsek Šratovci - Radenci Takšen je značilen grb gornjepetrovske občine. Izbrali so modro zastavo z belo vidro v sredini, v vsakem od štirih kotov pa so beli pravokotniki. O tem, kdaj bo praznik občine, pa se še niso dokončno odločili. M. JERŠE Varianta ministrstva naj bi prispevala k zmanjšanju prometa skozi občini Cankova - Tišina in Murska Sobota 29. januarja letos so se v Ljubljani sestali minister za promet in zveze Anton Bergauer in podsekretarka Nataša Kovše, poslanec v Državnem zboru Feri Horvat ter predstavniki občin Radenci, Gornja Radgona in Sv. Jurij na čelu z županoma Jožetom Toplakom in Slavkom Mihaličem. Predstavniki radenske občine so omenili naslednje probleme: rekonstrukcijo magistralne ceste M 10/1 na relaciji Šrato-vci-Radenci in vključitev te rekonstrukcije v letošnji državni proračun, rekonstrukcijo regionalne ceste Radenci-Ljutomer na odseku Raden-ci-Hrastje - Mota (meja z občino Ljutomer) kot dostopno pot na avtocesto in obvozno pot ob rekonstrukciji mostov čez reko Muro med Radenci in Petanjci ter problematiko podvoza pod železniško progo na regionalni cesti Radenci-Sv. Jurij. Pogovor je potekal v znamenju tiskovne konference ministra Bergauerja in sestanka vlade, kije na ta dan sprejemala rebalans nacionalnega programa gradnje avtocest in povečanje bencinskega tolarja s šestnajst na dvajset odstotkov od pobranega davka ob prodaji goriv. Podsekretarka Darinka Kovše je povedala, da so vladi predlagali program z oznako 12 D, ki prinaša precej novosti za omenjene občine in še posebej za radensko. Imenovana varianta predvideva usposobitev vzhodnega koridorja (Koper-Lendava) za velikost sedanjega prometa do leta 2000, s tem da bi zgradili avtocestni od- sek z inundacijo reke Mure med Vučjo vasjo in Beltinci, rekonstruirali bi magistralno cesto M 10/1 na odseku Mele-Radenci v letu 1998 in regionalno cesto Radenci-Ljutomer na odseku Ra-denci-Križevci ter sanirali mostove med Veržejem in Doklež-ovjem, kar že poteka. Z izvedbo teh del bi potem preusmerili celotni tranzitni promet v letu 2000 oziroma že po sanaciji mostov na traso Gornja Radgona- Radenci - Križevci - Lipovci, po letu 2000 pa čez avtocestni most, ki je lociran kakih tristo metrov pod sedanjim bro-dom v Vučji vasi. Pogoj, da se bo ta varianta, ki je predlagana vladi, začela uresničevati, je tudi sprejem večjega odstotka od bencinskega tolarja. Minister Bergauerje potrdil, da je vlada predlagano varianto sprejela, zato bo le-ta vključena v letošnji proračun. Takoj potem je sam poskrbel, daje bila Odposlana v Državni zbor, kjer bo po vsej verjetnosti sprejeta, vsaj tako je zagotovil poslanec Feri Horvat. Župan radenske občine Jože Toplak je ob tem poudaril, da mora država, če je sprejela tak program, poskrbeti tudi, da bo kmalu znesek, ki ga bo k tem posegom dolžna prispevati Občina Radenci. Nemogoče pa je pričakovati, da bi bila občina sama sposobna rešiti in sofinancirati tako velik projekt, ki zajema veliko kolesarskih stez, pločnikov, kanalizacije in javne razsvetljave. S strani ministrstva je bilo <# bljeno, da bo sporazum os* nanciranju kmalu pripravlja tako da ga bo občina lahko za* la obravnavati. Prav tako je h"’ zagotovljeno, daje bila že#1 naloga strokovnim službam,® pregledajo obstoječo dokument3 cijo o regionalni cesti Ra^ Križevci, saj so bili idejni p«?' že narejeni. Dana je bila tudi* formacija o cesti M 10/L W pravna služba obvestila nunl8 stvo, da so odkupi za rek®# ukcijo v glavnem že urejeni tem so dane možnosti za vloži lokacijske dokumentacije zai; ajo lokacijskega dovoljenja. S strani Občine Radenci pL* bilo slišati pripombo, da#' sprejeti varianti povečan MM promet skozi naselja Šratovci, denci, Rihtarovci, Turjanciin® stje - Mota, deli občin Cank°M Tišina in Murska Sobota p*® več ne bodo imeli. Zato bi država začeti razmišljati tu# gradnji podvoza v Radencih. Glede na povedano je P l sekretarka Kovšetova potrd# bo tranzit preusmerjen z m®5 : med Radenci in Petanjci ** j stove pri Veržeju in s tem se’ j skozi še več naselij v rade# občini. Ko se bo to zgodilo, s\. po njenih zagotovilih začela < rekonstrukcija petanjskih J slov, čeprav po njenem mn : kasnejšega večjega promet* j ni pričakovati. TOMO KO Mestna občina Murska Sobota Do leta 2000 povsod kanalizacija in vodovod Z 1,2 milijarde tolarji se obeta obilna investicijska bera Ce bodo namreč mestni svetniki sprejeli predloženi proračun za leto 1998, bi na različne načine lahko zagotovili okrog 2,8 milijarde tolarjev. Z njimi bi opravili obsežna dela, pri čemer bi samo za naložbe porabili kar 1,2 milijardi tolarjev. Ta znesek pa je za približno polovico višji od lanskoletnega. Po predvidevanjih naj bi v Murski Soboti že kmalu nastalo veliko gradbišče. Sedanjo tržnico nameravajo pokriti s streho, na novo pa naj bi zgradili tudi podzemno tržnico. Do konca leta bodo ob tržnici zgrajeni še lokali in poslovni prostori, z gradnjo prizidka pa bo začela tudi Pomurska banka, kateri se bo pridružila bližnja Pošta. In za kaj bodo porabili preostali denar? V prvi vrsti bo šel za gradnjo komunalne infrastrukture in cest, pri čemer so programi del usklajeni s potrebami posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Zanjo bodo porabili okrog polovico sredstev, namenjenih za naložbe. Pri vsem tem pa je spodbudna napoved, da bodo imela do leta 2000 vsa naselja v mestni občini svojo kanalizacijo in bodo priključena na mestni vodovod. V tej zvezi letos načrtujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja v Markišavcih in Polani, podvizali pa se bodo tudi v Bakovcih, Krogu in Satahovcih. V slednjih dveh jtrajih naj bi letos zgradili tudi novo vodovodno omrežje, medtem ko bodo v Bakovcih to pomembno naložbo začeli graditi konec letošnjega leta. Pomembno mesto v naložbeni politiki zavzemajo tudi gradnja telovadnice pri soboški drugi osemletki, nadzidava tretje soboške osemletke z dvigalom in začetek gradnje telovadnice pri bakovski osnovni šoli. Zanje bodo namenili 280 milijonov tolarjev. Hkrati bo mestna občina za urejanje stavbnih zemljišč namenila 230 milijonov SIT. Za manjše naložbe v zdravstvu, šolstvu, kulturi in športu pa bodo porabili skoraj 100 milijonov tolarjev. MILAN JERŠE Odranci: največ o subvencijah v kmetijstvu in uvedbi novega občinskega samoprispevka Vložili naj bi okrog 250 milijonov »Popust« zdomcem, če bodo poravnali svoj dolg V Odrancih so že pri obravnavi osnutka predloga delitvene bilance premoženja nekdanje skupne Občine Lendava ugotavljali, da si ne morejo obetati kakšnega pomembnejšega »dobitka«, zato tej temi niso posvečali posebne pozornosti tudi na zadnji seji, ko so morali glasovati o vsakem predlogu posebej, in to ob navzočnosti notarke Marije Zag -Gybrfi. Vse sklepe so sprejeli soglasno. Precej pa so se »razvneli« ob sprejemanju subvencij v kmetijstvu v tem letu, potem ko so potrdili nove (višje) ekonomske cene v njihovem otroškem vrtcu. Sklenili so tudi, naj se začnejo postopki za uvedbo novega občinskega samoprispevka. Krompir, koruza, krave, svinje, mastitis in apnenec Lani so iz občinskega proračuna porabili za subvencije v kmetijstvu nekaj manj kot 5,1 milijona tolarjev. Na predlog za pospeševanje proizvodnje hrane v občini Odranci, ki jim ga je za letos posredovala Kmetijstva svetovalna služba Črenšovci, se niso ozirali, saj so menili, da si z njim ne morejo kaj dosti pomagati. Tako so sprejeli začasen program, in sicer da lahko kmetovalci uveljavijo regres pri nakupu semenskega krompirja (3.000 SIT na 100 kg), semenske koruze (20 % od nakupne cene), povečanju staleža krav (25.000 SIT za vsako plemensko kravo), povečanju števila plemenskih svinj (za eno do največ dve letno po 10.000 SIT), zdravljenju mastitisa (v celoti) in nakupu apnenca (4 SIT/kg). Ker so se v minulem obdobju dogajale nekatere nepravilnosti pri teh subvencijah (nenamenska uporaba idr.),'so svetniki sklenili, da mora biti v prihodnje večja kontrola. Na prvem mestu in največ za osnovno šolo Aprila letos poteče v Odrancih obveznost plačevanja samoprispevka, ki so ga uvedli z referendumom pred petimi leti. Največ sredstev iz tega naslova so v tem času vložili v ureditev kanaliza- cije s čistilno napravo in posodobitev cest. Ugotavljajo, daje bil to eden od virov, ki jim je zagotavljal, da so lahko kandidirali na raznih razpisih za pridobitev republiških sredstev. Če si ne pomagaš sam, ti tudi drugi neradi pomagajo, zato občinski svetniki z županom na čelu predlagajo, da bi uvedli nov 5-letni samoprispevek. Zdaj imajo v načrtu širitev in ureditev prostorov OŠ Odranci, za kar je predvidena naložba v višini blizu 200 milijonov tolarjev. S samoprispevkom pa bi sofinancirali tudi zadnjo fazo razširitve čistilne naprave, nakup gasilske opreme, dejavnost društev in organizacij ter razne komunalne potrebe. V javnosti bo prav gotovo največ govora o višini prispevnih stopenj, še zlasti pa o te®1-^ šne obveznosti določiti zdo^ glede na to, da sedaj večin* poravnala svojega dolga za1^, ferendumsko obdobje, kef5^, strinjajo s previsokimi Z*# (okrog 600 DEM v tolarski N nosti letno). Zato je proti "k uveden postopek prisilne 1Z< ve, ki pa je dolgotrajen in n izvedljiv. Kot so povedali n*, govoru z županom, jih je ve| pripravljena plačati letno P® T DEM, zato so člani občin® sveta sklenili, da sprejem*#, ihovo ponudbo za nazaj- 'M vem referendumskem obdobij naj bi bila višina letnega vka za zdomce 250 DEM v L; ski vrednosti. Ker je pred’#j tudi znižanje prispevne st°O I katastrskega dohodka (Z 1* 11 %) in neto zavarovalne o# J ; obrtnikov oz. samostojnih P/j nikov (s 5 na 3 %), predla^ upajo, da bo dobil predlog dbi novega samoprispevka'^ sko podporo. Glasovanje h dvidoma 29. marca. JOŽE Na seji Občine Radenci sprejeli odlok0 komunalnem nadzoru Kje bo stal dom za ostarel^ ----------------------------- Ali bo v kmalu sprejet tudi Gornja Radgona dobila turistično pisarno Pripravljajo se na deželno razstavo sosedov V središču obmejnega mesta so končno dobili prostore za turistično-informacijsko pisarno Turistično društvo Gornja Radgona je končno dobilo svoje prostore in s tem možnost za nemoteno delovanje, torej za svoje osnovno poslanstvo: posredovanje turističnih in drugih informacij za goste in pridobivanje čim večjega števila obiskovalcev v obmejno mesto. Občina jim je končno prisluhnila in dodelila prostore nekdanje knjigarne (oziroma prodajalne kozmetike) v strogem mestnem središču v neposredni bližini kulturnega doma. Pravzaprav so jim bili ti prostori dodeljeni že prej, le da se z lokalno skupnostjo niso uspeli dogovoriti glede plačevanja najemnine. Končno je tudi ta problem rešen; Turistično društvo Gornja Radgona, katerega predsednica je ta čas ga. Milena Marovič, je prostore v Partizanski 5 v velikosti 56 kvadratnih metrov dobilo v uporabo za dobo treh let brez plačila najemnine. Obremenitev društva so le stroški elektrike, kurjave in telefona - žal je prostor še vedno brez ustreznega ogrevanja in brez telefonskega priključka. S 1. februarjem so zaposlili dva ustrezno usposobljena delavca prek sistema »javnih del«. Čeprav sta turistično-informacijska pisarna in delo društva v. Gornji Radgoni nadvse pomembna zaradi tranzitne in obmejne lege, bližine vinogradniškega območja in turističnih središč, pa je financiranje društva v tej občini zelo problematično. Društvo je po novi zakonodaji odvisno le od dotacij iz proračuna (s pridobitniško dejavnostjo se več ne smejo ukvarja- ti), razdeljevalci proračunskega denarja pa se izgovarjajo na preskromen dotok od turističnih taks. Pozabljajo, da je potrebno v turizem najprej nekaj vložiti, da lahko potem iz te dejavnosti polnijo blagajno. Informacijske pisarne so skrb lokalnih skupnosti; občina bo morala v čim krajšem času urediti tudi oblikovanje turistično-informacijskega centra, ki bo sofinanciran s sredstvi ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Del tega centra naj bi bilo tudi turistično društvo. Kako se kakšna pisarna imenuje, je drugotnega pomena, pomembneje, da opravlja svojo nalogo osnovnega informiranja o gostinski, turistični, izletniški in kulturni ponudbi v mestu, njegovi okolici in celotni regiji. Kakor je sporočila predsednica Turističnega društva Gornja Radgona Milena Marovič, bo osnovna dejavnost pisarne in tam zaposlenih informiranje in svetovanje, organiziranje in vodenje izletov po Pomurju, prodaja spominkov ter promoviranje kulturne in naravne dediščine. Povezali so se z Mariborsko razvojno agencijo, ki vodi projekt zgraditve informacijskih pisarn v obmej- nem območju z Avstrijo - v tem projektu je Gornja Radgona predlagana kot eden treh regionalnih centrov (poleg Maribora in Dravograda). Na ta račun naj bi pridobili tudi računalniško opremo. Prav bi bilo, da Radgončani ne bi pozabili na povezavo s sosednjimi občinami in po-, mursko regijo in premislili o dolgoročni smiselnosti navezave na mariborsko regijo, ki jih trenutno potrebuje le zaradi obmejnih projektov. Gostov, ki prispejo prek gornjerad-gonskega mejnega prehoda ali po magistralni cesti iz mariborske smeri, prav gotovo ne zanimata mariborska regija in Koroška, temveč Rad-gonsko-Kapelske gorice, Radenci, Mura in Prekmurje, pa če je to nekaterim všeč ali ne. Seveda pa bodo morali zaposleni v'pisarni kar hitro zavihati rokave, kajti 25. aprila se bo v sosednji avstrijski Radgoni začela štajerska deželna razstava na temo Mladi -30 let mladinske kulture, ki bo privabila tisoče mladih iz vse Evrope. In kaj zanima mlade pa tudi druge popotnike in turiste: kje se kaj dogaja, kje se je mogoče zabavati, pešačiti, kolesariti, kaj doživeti... B. B. P. »konjski odlok«?______________________________________ Zadnja seja občinskega sveta radenske občine je minila brez pretresov. Svetniki so sprejeli predloge odlokov o gospodarjenj* nimi zemljišči, o izvajanju gospodarskih javnih služb s podelit'#’ rf sije, o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij* dročju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter ravnanja z odpa^’ soglasje k zaposlitvi dveh delavk v bivalni skupnosti v okviru osn® dr. Janka Šlebingerja in k sanaciji kinodvorane v Vidmu. Sprejetje bil tudi odlok o komunalnem nadzoru, kjer je medjeVK zapisano, da se bo z denarno kaznijo od dve do pet tisoč tol novala oseba, ki se na zahtevo komunalnega nadzornika ne bo' rala, ki se bo do njega obnašala nedostojno ali pa mu bo ov*ra tp' vo delo. Če bo pri tem šlo za pravno osebo, bo kazen ZI,^ti’ petdeset tisočakov, njena odgovorna oseba pa bo morala * petindvajset tisoč tolarjev. Pri osnutku odloka o urejanju ja^Lp/j gih površin je v 15. členu zapisano, da je »na javnih in drug# « nah prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ## nadzora, v primerih onesnaženja teh površin s pasjimi >zt'e|j0* morajo lastniki psov le-te takoj odstraniti«, zato se je predlagaj ka Srečko Grosman bolj za šalo kot zares na glas vprašal:»» po »pasjem odloku« morali sprejeti še »konjski odlok«?« Zelo pomemben pa je bil soglasno sprejet predlog sklep* dnje doma za ostarele, ki bi bil zgrajen na podlagi program^pjjr, varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v 81°^« leta 2005, ki gaje izdelalo ministrstvo za delo, družino zadeve. Radenska občina si že dolgo želi in podpira gradnj°v niki pa so izrazili željo, da bi bila lokacija tega doma, kjer tudi za varovance iz občin Gornja Radgona in Sv. Jurij, v ' toM° vestnik, 19. februar 1998 »Sociala, šolstvo, zdravstvo Univerzalni otroški dodatek v tretje (Nadaljevanje s 1. strani) Otroški dodatek revnim pomemben vir preživetja na2-™Ški dodatek za družine z da n h?”?1 PJejemki pomeni dohodka d °dstotkov letnega pri-odka družine, medtem ko za DreZae Z naJvlšjimi prihodki, ki 1 6 \° obpko pomoči, le še Otroškid0‘ 3 letnega prejemka-ben ? ^^^totejPomem-dtem t prežjvetje revnim, me-jemki |P i81-™ z višiimi Pre-tudi sn d.roblž- To ugotavljajo je da ipla ni deJavci- Zgodilo se Pa ie š pr*;možnejša družina, ki roške« M”0 upravičena do ot-sti potrd'i°datka’ P°zabila prine-je raf 1 ° 0 Š0Janju otroka in jo Preiemnainik črtal iz evidence te P°moek Ti so šele n0’trPVlm >>neka-i manjka«, h mesecih. Revnejšim ^ajvišji otroški dodatek za otro-lariPV l'arJa Zfla™l 8^0 to-naJniŽii 2593 tolarjev, bil nah*^ dvema letoma pa je soč jn otro^i dodatek 7 ti- za nam p dodatek Porasel nanJ kot tisočaka. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve socialne delavce, ki delajo z ljudmi, redko ali sploh nikoli ne vprašajo za njihovo mnenje, ampak se odločajo predvsem na teoretičnih osnovah. Pa smo jih zato o alternativi ali univerzalni ali selektivni otroški dodatek povprašali vsaj mi: Nada Škrbič z murskosoboškega Centra za socialno delo: »Nagibamo se h temu, da otroški dodatek ostane še naprej socialna kategorija ter da se dodeljuje selektivno, glede na socialni položaj družine. Če pa bo prihodnje leto univerzalni otroški dodatek res uveden, bo to po naših predvidevanjih pomenilo, da se bo število prejemnikov povečalo za okoli petsto družin, otroški dodatek pa bo za socialno šibke nižji, zato bo zanje potrebno uvesti pomoč v drugi obliki.« Boris Šunko, direktor Centra za socialno delo v Ljutomeru: »Za univerzalni otroški dodatek nikoli nismo bili preveč navdušeni, saj je vsak korak bližje k temu pomenil, da so socialno šibke in enoroditeljskim družinam pa je otroški dodatek pomemben vir za življenje. To, da revnim družinam pomeni skoraj četrtino letnega prihodka, govori o njihovi stiski, še toliko bolj, če vemo, da se realna vrednost otroškega dodatka zmanjšuje. Otroški dodatek je, tako kot večina drugih socialnih denarnih pravic, vezan na zajamčeno plačo. Toda vrednost zajamčene plače je zaradi vladne- Višina otroškega dodatka ( v % od zajamčene plače) stvica za določanje višine selektivnih otroških dodatkov (dohodek na druž. člana zaDo?A°di.POVprečne Plače vseh ap°S en|h v Rs v preteklem letu) do 25 % od 25,1 do 30 od 30,1 do 40 °d 40,1 do 45 °d 45,1 do 55 °d 55,1 do 110 22 19 16 13 10 7 o ^štvo prijateljev mladine Murska Sobota ^orda pa letos otroško igrišče bo Dru^6^6 težaV< so med drugim ugotovili na prvem občnem Plovno S.Va Prijateljev mladine Murska Sobota, ki je v lanskem letu kaGirili ^coel° delovati. Društvo se lahko pohvali z mnogimi akcijami, s Baznik °;trok°m *z vrtca in tudi osnovnošolcem polepšali kakšen dan P.'Za4evan’ CeSar ?.e bodo mn°gl spominjali tudi v kasnejših letih. Kljub sredstey Pa Pm n‘ usPel° d° konca izpeljati akcije zbiranja potreb-Nj tei ■ /a z^rad>tev centralnega otroškega igrišča v Murski Soboti, ^lovan „ Clji so Povabili k so-dJetja, 0i,.®osP°dinjstva in po-^'.^kovai'? ni bil tak- kot so Zb'denih sredi5 milijonov Pre->1« 80? d iev se je namreč d°v°li ?°C toIarjev- Ker to Sn zSraditev otroškega pkc>jo odločili, da bodo z ?Vali tudi iPtJa sredstev nada-^Orebtj8'.1" Pričakujejo, CcJi. ri letos odziv kaj Milka Fišer, predsednica DPM MS, je preletela poročilo o programu, ki jim gaje uspelo uresničiti v lanskem letu, ter omenila številne prireditve in srečanja za otroke in med otroci, predavanja in druge akcije. V lanskem letu so med drugim pripravili pustno rajanje, jeseni so mladi skupaj s starši ustvarjali iz plodov jeseni, v okviru veselega decembra pa so uresničili idejo o praznični de- nJa pri murskosoboški bolnišnici prt murSKOSODOSKl noinis ryi državni denar prJ.Za®el Pripn de* $GP Pomgrad je pri murskosoboški bolni-sttsbj* tc(ien je bi na de*a za začetek nadzidave internega oddelka. hadJ011’ Za Zdrav*? namreč podpisana tripartitna pogodba med mini-Datoi dN' interni *°’ lnurskosoboško bolnišnico in izvajalcem del o °d $kupnl8a oddelka k°t P^e faze investicije ter prizidka za bn8a 1)0 Približa V jednost investicije je okoli 220 milijonov tolarjev, Uravnala k ? . vet desetin denarja prispevala država, desetino . »Novi boln'šniea. de^°htudi ^eho i ktaterim’ re-§astr ’ b°d° nameni nterne^a od’ dPtero|oške J6™ za š>r>tev Potrehe'a °ddelkF 'n nevr°l°-Sedanbj- d'aliznegaPl?dvsem za dve DoJ' ProstorJ* Pro8rama. hntSRi so na J08'* za ti tologijiZ'dek pa Premai' Prosti; nekaj ^alih s?enjen pa’ ZadeuP Paje prej Premembv ka’<n Podobe M časJ^SV.etnikov^ T°ie bi' S° se m °d °čitve umetnikov, ki Presto,?31' °Predeliti, kajti s raij So j? na reformatorsko st-^eliš?11"'1' mecena - bogato tudi Cerkev- Prebiramo lah-o odnosu posameznih protestantov in likovnikov do likovne umetnosti v tistem obdobju. Zanimiv je prispevek Primoža Reparja o Soerenu Kierkegaardu (1813-1855), očetu eksistencio-nalizma in enem od začetnikov filozofije življenja ter danskem Sokratu, kot ga mnogi radi imenujejo. Ta religiozni mislec seje neusmiljeno zavzemal za avten- tične krščanske vrednote, s poudarkom na neposrednem odnosu do Boga. Javno je nasprotoval obstoječi družbi in obračunal tudi z dansko cerkvijo. Precej pa je vplival na sodobno eksistencio-nalno miselnost ter na protestantsko teologijo svobode. V. K. je pripravil prispevek o Girolamu Savonarolu (1452-1498), t. i. predreformatorju, ki si je kot pošten menih prizadeval za izboljšanje ter poglobitev duhovnega verskega življenja. Zaradi njegove skrajnosti so mu pripisali diktatorstvo in ga s somišljeniki obesili. Dr. Albert Majder razpravlja v članku Ob 400-letnici prihoda jezuitov v Slovenijo o tem katoliškem redu. Jezuiti so bili v slovenskih in sosednjih deželah kot voditelji protireformacije nasprotniki vsega, kar so slovenski reformatorji dosegli na cerkvenem in kulturnem polju. Piše pa tudi o posledicah, pozitivnih in negativnih, na slovenskem ozemlju. Dr. Majder piše tudi O življenju velikega astronoma Johan-nesa Keplerja in njegovem kratkem bivanju v Prekmurju. Ta se je namreč ob pregonu protestan-tskih pridigarjev, učiteljev in drugih intelektualcev s Štajerske in Kranjske leta 1598 zatekel na Nadasdyjev dvor na Petanjcih. Dr. Majder je prispeval tudi besedilo Trubar in slovenski protestantizem v pesmih Antona Aškerca, katoliškega duhovnika, ki je imel o protestantizmu zelo dobro mnenje. Majderjevje tudi članek Iz zgodovine reformacije - bartolo-mejska (šentjer-nejska) noč v Franciji, v katerem se spominja množičnih pokolov 25 tisoč hugenotov v noči praznika sv. Bar-tolomeja - Jerneja s 23. na 24. avgust 1572. Ob tem daje vse priznanje katoliški cerkvi, ki se spominja teh dni in priznava krivdo. Teodor Hari se v prispevku Biblična arheologija loteva tudi bibličnih krajev Male Azije, ki je igrala vodilno vlogo pri nastanku zgodnjega krščanstva in je še danes neizčrpen vir zgodovinskih in religioznih skrivnosti. Pq-drobneje predstavlja biblične Kolose ter utrdbe rimske province Galaicije: Ankire, Tavija in Pesina. Geza Erniša piše o Devetem generalnem zborovanju Svetovne - ^orni pevski zbor Gloria klasike do ljudskih pesmi izdajo kasete in CD-ja_________________________ iz kraje8’ Joze Gerenčer okrog sebe skupino pevcev in čim i ? od Lendave do Bistrice, so se dogovorili, da bodo po-Od takr ;OVostneJe vaditi skladbe vse od klasike do ljudskih pe-j aH po p? ? se.naueili že bogat repertoar pesmi, s katerimi so na-^^sko, or e !nurJy in v tujini. Lansko leto so se, kot pravijo, pro-rOt ^ahiostoi*Fni|^3d^ko 'n kadrovsko utrdili, registrirali pa so se tudi l;0^ skladbe t teh dneh bodo v snemalnem studiu v Mari- n^CD-in P0sneli injih’ če bo šlo vse po načrtu, objavili na je 2 njibovem a Jo?d?edar^ dek' di. Prvn i Gerenčer pove-J skladbe i, 5° smo začeli va-ril? Pa snio« dobJa renesanse, bo 'hederneU K 01111 de' nekate-ki-itk skladatelJev in lSdobroizoPl^ Pop^^Pakd,1' Ker Zbor ve' ^dinrekniurju ‘ Pr|reditvah rij nastepe m« .nacrtuJemo pa tudi8'110 se vXlSlovenci v tuji-bul^.teerili v adnJem obdobju ki izPesmi?® prekmurskih lehuajo iz okoh ednSem tistih’ nareriTVec- V tPn,Ce Beltincev in tbeni 11 tudi nek,. obdobju smo obvlav’ Pre(]v?ikadr<>vskih za-PoSeJJosti članZaradi drogih repet n° rad Dn,. k °b tem bi še ^arij^ C>itPome* k°- V7^d'šek 'dbk in Ane lik0 nadnjih ieti, koliuastoPov,Snio imeli ve-'a’ izob1^^ st? zboru ne-Pert0a?Zbe glasnOkPVPega de' ^dos^Aer žeh’ Šlrjenja re-zbora eeivišjo m° v Priho-nek°l’iU °Se odlo? kakov°sti teanj n„ 1 '■ da bomo nast°pali in več na to, ali so bili organizatorji prireditve desničarske ali levičarske strank?, ali so bile cerkvene ali posvetne prireditve, pravi Jože Horvat. Sodelovali so tudi na srečanju zborov iz severovzhodne Slovenije, ki je bilo v Ormožu. Takšna.srečanja se jim zdijo pomembna, saj svoje nastope lahko primerjajo z drugimi zbori, in doslej so bile ocene njihovega dela spodbudne. Osrednji nastop lani je bil letni koncert, ki so ga pripravili aprila v domu krajanov v Veliki Polani. Pokrovitelj koncerta v nabito polni dvorani je bil župan občine Črenšovci. V zadnjem obdobju so se intenzivno pripravljali na tonsko snemanje v Mariboru. Posnetki na kaseti in CD-ju pa jim bodo omogočili tudi lažjo promocijo zbora tako doma kot v tujini. Vsekakor pa se zdi članom zbora pomembno, da njihova dejavnost tudi v taki obliki ostane ohranjena za prihodnost. Jože Gerenčer pravi, da so se v zadnjem obdobju res nekoliko bolj posvetili prekmurskim ljudskim pesmim zaradi načrtovane turneje, pozneje pa se bodo spet bolj lotili klasičnih stvari, tudi zaradi ocene nekaterih strokovnjakov, ki menijo, da so sposobna ekipa, ki lahko pesmi zelo dobro naštudira in izvede. J. GABOR vadili. Mislim, da imamo v zboru zelo dobre pevce, tako mlade kot tudi tiste srednjih let.« Po besedah predsednika zbora Jožeta Horvata so imeli od ustanovitve zbora več kot 60 nastopov. Doslej so nastopali na letnih koncertih in prireditvah, peli pa so še v Sarvarju na Madžarskem, v Avstriji, na slovenskem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični in v Ljubljani. Sedaj pa se dogovarjajo tudi za nastope med našimi izseljenci v bolj oddaljenih deželah. Doslej so se odzvali vsakemu vabilu za nastop, če je le bilo organizacijsko mogoče. Nekateri člani namreč študirajo v Ljubljani ali pa imajo kake druge obveznosti, vendar se trudijo, da bi bili ob vajah in nastopih kompletni. Za nastope pa je zelo pomembno dogovarjanje z organizatorji prireditev in pokrovitelji. Vadijo v dvorani v Veliki Polani, z velikopolansko krajevno skupnostjo pa tudi sicer dobro sodelujejo pri organizaciji svoje dejavnosti. Doslej so nastopali povsod, kamor so jih povabili, ne glede luteranske zveze v Hongkongu, katerega se je udeležil tudi sam. Franc Kuzmič je zbral bibliografijo Fride Kovač, ki je redno objavljala tudi v Evangeličanskih listih. In memoriam je posvečen Dragu Kuharju, spisal pa gaje Milan Vincetič. Nekaj prispevkov pa je tudi za madžarsko govoreče pripadnike cerkve. Simon Sever piše o mladih evangeličanih, ki so se povezali in ustanovili mladinsko skupino, ki se zbira pri mladinskih božjih službah vsako prvo nedeljo v mesecu in ki na svojih srečanjih razmišlja. Vsako tretjo nedeljo pa se zberejo v mladinskem domu v Moravskih Toplicah, kjer spoznavajo vero, predvsem pa se pogovarjajo o vprašanjih in vsebinah, ki zanimajo mlade. V zadnjem delu koledarja je še nekaj leposlovnih prispevkov in bibličnih razmišljanj. Čeprav so dali letos nekoliko več poudarka življenju in dogajanju v posameznih cerkvenih občinah, bi lahko nekaj več prostora namenili dejstvu, da je dobila Evangeličanska cerkev v lanskem letu dve duhovnici. Koncert skupine Tango & Musette quarteta V četrtek zvečer je bil v grajski dvorani koncert Tango & Musette quar-teta, ki se je predstavil z izvajanjem argentinskega tanga in francoskega musetta. Kvartet sestavljajo domačini: pianistka Olga Kous, ki je v Gradcu končala Visoko šolo za glasbo, to šolo končuje tudi harmonikar Matej Zavec, basist Janez Čizmazija je končal šolanje na Pedagoški fakulteti glasbene smeri, prav tam pa študira tudi klarinetist Željko Ritlop. Matej Žavec je povedal, da pri tangu poleg klasičnega tanga predstavljajo še tango nouvoe ali argentinski tango z elementi jazza. Francoski musette pa je tipična ljudska glasba, v svoj repertoar pa so vključili še zgodovinski prehod od skladb 18. stoletja do danes, torej do popularne glasbe. Glasbeniki so se odločili, da bodo predstavili ti dve zvrsti, ker sta zraven harmonika in klarinet, ter poudarili, da se da s tem inštrumentoma igrati tudi klasiko in jazz, pri nas pa sta žal predstavljena samo v okviru zabavne in narodnozabavne glasbe. ANRR, foto: J. Zauneker ANRR | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski I izvoza«! O 32 Portreti i ithrtro^ Franc Bezjak (tudi Wessiag) je dobil svoje mesto v Slovenskem biografskem leksikonu kot nabožni pisec in kot ohranjevalec ter buditelj narodne zavesti v severovzhodni Sloveniji sredi 19. stol. Rodil FRANC Tudi dekleta in ženske, ki so se včlanile v pobožno društvo, so vezale številne A zapovedi in prepovedi, pa tudi kakšnih zviv posebnih vrlin se jim ni pripisovalo. Prej seje pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah 1. oktobra 1814. Teološki študij je dokončal v Gradcu in bil tam 1840 posvečen v duhovnika. Kaplanovati je začel pri Sv. Petru pri Mariboru, nato pa je v letih 1841-1862 bil kaplan v Negovi. Od vseh svetih 1862 do smrti 23. septembra 1887 je bil župnik pri Sv. Marku pri Ptuju. Od leta 1847 do 1883 je pripravil več nabožnih knjig, ki naj bi služile verski vzgoji ljudi, predvsem mladih. V tem pogledu so značilni že naslovi: Molitne bukvice ali pobožnost k časti sedem žalosti device Marije (Gradec 1847 in nato še več izdaj), Društvo pobožnih mladenčev (Gradec 1852), Društvo pobožnih deklic (Gradec 1852), Duhovno življenje za brate in sestre III. reda sv. očeta Frančiška (Gradec 1852), Molitne bukvice za tretji spokorni red (priredba nemškega besedila, obratno, kakor je razvidno tudi z začetka knjižice Družtvo pobožnih deklic pod varstvom preči-ste D. Marije, kjer spremljamo takšnole “obravnavo” žensk: “Ve same ste iz slabega mesa in kervi. Potem vam še ponudi zapeliv svet mnoge mreže pohujšanja. /.../ Kako žalostno je tedaj viditi, ko v zdajnih dnevih telko keršanskih hčeri lelji venec divištva za ternje pregrehe nečistosti, ki je celo hudiču prebožna, tak vnemar spremeni. " In ker preži na dekleti in ženske po piščevem mnenju toliko “mrež pohujšanja”, naj bi se jim izognile z ravnanjem po natančnih navodilih njihovega društva, ki so navedena v 2. poglavju. Za primer navedimo prvo pravilo: Perva in najsvetejša postava, ktere se vsaka to-varšica priporočenega družtva deržati ima, je, da ples in pajdaštvo, ter shajanje v nevarnih hrameh ino drugih zapelivih krajih popolnoma zapustijo. Naj nebo nobene Gradec 1861), Molitne bukvice imenovane vsakdanji kruh (priredba, Maribor 1862), Sveti Alojzij (Maribor 1883). Verske in siceršnje obveznosti, ki so jih vernikom narekovale te knjige, niso bile mačji kašelj. Tako npr. v knjižici Duhovno živlenje v kratkem spisu za brate ino sestre III. reda sv. očeta Frančiška 8. pravilo natančno določa dnevne molitvene obveznosti in tudi “kazen” za njihovo neizpolnitev: “Majo svoj vsakdeni officium, ka-ter v 54 očenaših obstoji moliti; od totih naj 40 ■ ako je mogočno pred poldnom, 14 pa po poldne zmolijo. /.../ Enkrat naj pred - ino enkrat po-poldne, vero ino pesem: miserere (ako se to lehko zgodi) molijo. Ako kdo totih dnevnih molitvic po redu nezmoli, tak naj 3 očenaše za pokoro moli; za tiste dneve pa, kadar je svoj dnevni officium zamudil si naj od predpostavlenega eno posebno dobro delo da naložiti. ’’ tovaršice po noči brez druge pajdašice ne na cesti ne pri ptujih hrameh viditi. Duhovno živlenje v’kratkem spisu za brate ino sestre JIL Reda sv- Očeta Frančiška Ser- Večkratno ponavlanje želje v’ totem sv. Redi tijan do smrti stalno ostati; Jas .................................. .................................. v’sv. Red stopil______pod sv. R. Imenom: Profesjo sem v’totem sv. Redi._......... .._ ............................... položil K’vekši božji časti ino k’mojemu dušnemu zveličenju h’čem sploh totem sv. Redu ostati, ino njegove naredbe poleg mojih močih spunjavati. Druga stran v knjižici Duhovno življenje je vpisni list za tretjerednika Družtvo pobožnih deklic pod varstvom prečiste D. Marije. Prepisal F. S. W-, kaplan v Negovi. ----------- ■ 1 1 ~ C C » --------------- VGradci 1852. Na prodaj per Jožefi Sirolla, na velikem tergi Nr. 231. Notranja naslovnica knjižice za dekliško društvo Zgoraj navedene misli so nam danes seveda le duhovni dokument nekega časa, njegovega prevladujočega moralnega in posredno tudi socialnega sistema. So tudi plod Bezjakove osebne verske gorečnosti in splošne cerkvene naravnanosti zoper stanje, kakršno so spodbudile jožefmske reforme. Ne glede na to pa mu je treba priznati, da je s svojo slovensko pisano nabožno knjigo sredi 19. stol, dvigoval narodno zavest v Slovenskih goricah. S svojim dopisovanjem v Bleiweisove Novice in v celovškega Slovenskega prijatela (do 1854 Šolski prijatel) pa je ne le seznanjal širši slovenski prostor z dogodki na štajerskem koncu, ampak je v takrat dokaj razrahljanih nacionalnih razmerah pomagal krepiti proces nacionalnega zbliževanja in enotenja. (Prihodnjič portret Janka Bezjaka) 10 l^estnik vestnik, 19. februar 1998 Likovniki LIKOS-a razstavljajo V Galeriji Zavarovalnice Triglav so v četrtek odprli razstavo likovnih del članov LIKOS-a, na kateri so svoje ustvarjanje predstavili Milan Balažič, Anton Bertalanič, Ernest Bransberger, Živko Brkič, Marjan Horvat, Karel Kosednar, Jože Puhan, Alojz Rous, Vlado Sagadin, Pero Stojanovič, Geza Škaper, Evgen Titan, Tanja Trajbarič - Lopert in Lojze Veberič. Razstava bo na ogled do 10. marca. V sekcijo pomurskih amaterskih likovnih ustvarjalcev, ki deluje že dobrih 30 let, je vključenih okoli dvajset likovnikov. S svojim delom pa so odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju etnografskih značilnosti te pokrajine, saj iščejo motive svojih likovnih del prav v domači pokrajini in njenih značilnostih. Doslej so pripravili že vrsto razstav doma in v tujini. V lanskem letu so med drugim pripravili več tematskih kolonij in potem razstav: ob Košičevem tednu v Bogojini, kolonija Fuks graba v Korovcih, slikali pa so tudi sakralna znamenja v bogojinski župniji. Poleg tega so imeli številne druge razstave. Člani LIKOS-a pa izkupiček od prodanih del pogosto namenijo za dobrodel ne namene. ANRR Moški pevski zbor iz Gančan je pripravil ob svoji 15-letnici dveur-ni koncert, na katerem so nastopili tudi Marko banda, mešani cerkveni pevski zbor župnije Beltinci in komaj šestletna Aleksandra Šuklar, ki je igrala na violino. Idejo za ustanovitev zbora v Gančanih je dal zdaj že pokojni beltinski župnik Janko Škraban. V desetčlanskem zboru, ki ga vodi že od samega začetka Andrej Maroša iz Melinec, pojejo: Ivan Lebar, Štefan Vinkovič, Matija Tibaut, Ludvik Šuklar, Franc Kous, Jože Maučec, Avgust Zavec, Matija Maučec, Martin Maučec in Franc Maučec. Prej je štel zbor trinajst mož, a sta žal dva (Anton Olaj in Štefan Maučec) umrla, eden (Martin Žižek) pa je opustil petje zaradi bolezni. Gančanski pevci so nepogrešljivi na pogrebih v vasi, nastopajo pa tudi na različnih prireditvah; ob večjih cerkvenih slovesnostih se pridružijo cerkvenemu pevskemu zboru iz Beltinec, že deset let pa prirejajo koncert ob božičnem drevesu, ki ga postavljajo sredi vasi. Na nedavnem jubilejnem koncertu seje predsednik KS Bojan Jerebic zahvalil za neutrudno petje in izročil priznanje. Odličje so dobili tudi od Zveze kulturnih društev Slovenije in prejeli Gallusovo priznanje in značke. - Fotografija: T. Horvat Srednja kmetijska Sola Maribor SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA MARIBOR 2000 MARIBOR, Vrbanska c. 30 Obveščamo vse prihodnje dijake in njihove starše, da v šolskem letu 1998/99 vpisujemo v naslednje vzgojno-izobraževalne programe oz. smeri: • sadjar - vinogradnik (3-letni program) • kmetijski tehnik (4-letni program) • vrtnar (3-letni program) - NOVOST! • vrtnarski tehnik (4-letni program) - NOVOST! Za informacije lahko pokličete vsak dan od 8. do 12. ure po telefonu 062 29 877 ali 213 011. Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), 3. člena statuta Stanovanjskega sklada Občine Cankova - Tišina in določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Občina Cankova - Tišina objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 1. Stanovanjski sklad Občine Cankova - Tišina razpisuje pogoje in upravičence za dodelitev neprofitnih stanovanj. Stanovanja so na razpolago za vselitev v večnamenskem objektu na Tišini, Tišina 1. 2. Razpisuje se 7 prostih stanovanj in sicer: 5 dvosobnih, 1 trisobno in 1 garsonjera 3. Upravičenci do pridobitve stanovanja Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno prebivališče na območju Občine Cankova - Tišina (najmanj dve leti), - da se gibljejo mesečni dohodki na družinskega .člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem nad mero, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem, - da skupni dohodek družine, proračun na družinskega člana ni presegel naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi leto dni pred razpi- som: • za enega člana gospodinjstva • za dva člana gospodinjstva • za tri člane gospodinjstva • za štiri člane gospodinjstva 80% 50% 20% 5% • za pet in več članov največ do povprečne plače v državi - da niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona, - da niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oz. stanovanja, - da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. 4. Vložitev zahtevka in dokazila Vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja dobijo prosilci v tajništvu župana in občinske uprave Občine Cankova - Tišina, Tišina 4. Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Podatke o stalnem prebivališču, število družinskih članov ter dobo stalnega bivanja v občini Cankova - Tišina potrdi Upravna enota Murska Sobota, KU Cankova in KU Tišina. Vlogi je potrebno priložiti še naslednje listine: - kratek življenjepis - potrdilo o državljanstvu - najemno oz. podnajemniško pogodbo, potrdilo o lastništvu, kupoprodajno pogodbo ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem prosilec stanuje, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - potrdilo o strokovni izobrazbi (spričevalo, diploma, itn.) Popolno vlogo z vsemi dokazili - prilogami je treba oddati v tajništvu Občine Cankova - Tišina v 15 dneh od objave. Kulturno društvo Črenšovci Načrtno raziskovanje ljudskih običajev Ne morejo se dogovoriti o obnovi kinodvorane Za Črenšovce in okolico je že vrsto let značilna bogata kulturna dejavnost, povezana s tradicijo kraja in njene okolice. V zadnjem obdobju se, kot je povedala predsednica kulturnega društva Črenšovci Dragica Kolenko, to tradicionalno izročilo tudi načrtno raziskuje, obenem pa si prizadevajo, da bi ga čim bolj pestro predstavili javnosti. Poleg moškega pevskega zbora in folklorne skupine tako delujeta še študijska krožka, ki se ukvarjata z obujanjem in ohranjanjem ljudskega izročila. Moški pevski zbor, ki ga vodi Diana Horvat, poje predvsem prekmurske in druge slovenske ljudske pesmi. V njem je 17 članov, ki nastopajo na kulturnih prireditvah v kraju pa tudi drugod. Lani so imeli dva samostojna koncerta, in sicer v Črenšo-vcih in Kobilju, sodelovali pa so tudi na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. V treh letih delovanja so imeli več kot trideset nastopov. Folklorno skupino sestavljajo predvsem mladi člani, ki so pred leti plesali v folklorni skupini na črenšovski osnovni šoli in so s to dejavnostjo nadaljevali tudi po osnovni šoli. To so predvsem dijaki in študentje, zato je potrebno primerno usklajevati tudi čas za vaje. Skupino vodi Erika Zadravec. Doslej so vadili predvsem prekmurske ljudske plese, v prihodnje pa bi se želeli posvetiti tudi plesom z drugih območij Slovenije. Lani so v skupini dobili tudi nova oblačila. Želeli pa bi si primerne prostore za vaje, saj sedaj vadijo na hodniku zadružnega doma, ki prav gotovo ni prijetno okolje. Študijski krožek z imenom Z vezeninami bogatimo svoj dom je predstavil svojo dejavnost z javno predstavitvijo in razstavo. Vodi ga Marija Sever. Črenšovci z okolico so bili namreč v preteklosti znani po ročnih spretnostih, ki so skoraj že utonile v pozabo. Sedaj pa jih poskušajo z izkušnjami starejših ljudi in spretnostjo mlajših spet obuditi k življenju. Vezejo na laneno blago. Poleg vezenja je poudarek še na tkalstvu. Kupili so tudi statve in sedaj se dogovarjajo s potomci družin, ki so se nekoč s tem že ukvarjali, da bi spet tkali. Drugi študijski krožek, ki ga vodi Vida Dugar, prikazuje ljudsko izročilo s pomočjo lutk. Skupina osmih članic, ki so se poimenovale Lipačke, je pripravila predstavo, v kateri sedijo za mizo, lupajo bučno seme in si pripovedujejo zgodbo. V ozadju to zgodbo tudi prikažejo s po- močjo lutk, ki so jih članice same izdelale. Pripoved je v prekmurskem narečju, prikazuje pa dogajanje ob »gostiivanju« s prekmursko ljudsko pesmijo in »poz-vačinom«. Študijska krožka sodelujeta z Andragoškim centrom iz Ljubljane in bodo svojo dejavnost predstavili tudi na dnevih slovenskega izobraževanja. V društvu deluje tudi Kleklov odbor, v katerem zbirajo gradivo o znanih osebnostih iz občino Črenšovci, ki so s svojo kulturno dejavnostjo zaznamovale kraj ah slovenski kulturni prostor. W sekcija sedaj predvaja filme le nedeljah. Želijo pa si tudi ponovnega stalnega odprtja knjižnici saj je potreba po dobri knjigi* lika. Precejšnja ovira pri dejavnost društva je dejstvo, da nimajo pn mernih prostorov, ampak vadijo v osnovni šoli. Že nekajkrat v preteklosti so načrtovali uredit"! prostorov v zadružnem donW! ureditvijo kinodvorane, gardero in sanitarnih prostorov. Prost® I rov namreč že dolgo nihče ni0 navijal, zato so polni vlage, primernega gretja, z razmajan1111 f pohištvom. Taki pa seveda n®0 primerno okolje za kulturne P8 j, reditve pa tudi kakšne gleda® | skupine si v take prostore ne up* f jo povabiti. Lastnik prostorov! I kmetijska zadruga, s katero P niso našli skupnega jezika od I goročnejšem najemu prostorov.| pri katerem bi se jim naložb1 | obnovo tudi splačala. »Med krajani je zanimanj^ ' kulturno dejavnost in ohranjal I ljudskih običajev precejšnje.«P I vi Dragica Kolenko. »Misli®’ I je poslanstvo kulturnih drus na podeželju zelo pomembno. J smo oddaljeni od mestnih in* p turnih središč. Menim, da družba morala bolj spodbuja® J dejavnost-in jo načrtno usrn®|! J tudi s pomočjo strokovni® ! drov, mentorjev. Za kulturno a javnost pa bi morali seveda‘ | zagotoviti primerne prosto®- j. Študijski krožek je pripravil lutkovno predstavo o ljudskih običajih. V gornjeradgonskem vrtcu so pripravili zanimiv projekt Sapramiška Obiskala jih je tudi Cilka Dimeč - Žerdin Tudi otroci Vzgojno-varstvenega zavoda Gornja Radgona so se aktivno vključili v praznovanje letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Nekaj posebnega so pripravili v oddelku v Kocljevi 2 v Gornji Radgoni. Gre za oddelek, ki ga obiskujejo otroci, stari od pet do šest let, zanje pa skrbita vzgojiteljica Metka in varuhinja Cvetka. Omislili so si projekt Sapramiška. Dober mesec so spoznavali mišje življenje, slikali, risali, Pe*L rali, poslušali zgodbice ....18 | to o miškah. h Ob koncu so svoja odK^B predstavili še drugim otroko^ staršem, obiskala pa jih je pisateljica Cilka Dimeč -Ob otvoritvi razstave pa je ®ad ca enega od otrok priPfa’M »mišjo pojedino«, saj so ot® lahko grizljali sir ravno tako. I to počne prava miška. o. ba®' /a’1 Kulturni teden na Srednji strojni in tekstilni šoli Odprli sodobno učilnico za pouk računalniškega konstruiranja oblačil »Mišja« razstava Od devetega do trinajstega februarja je v večnamenskem prostoru soboške Srednje strojne in tekstilne šole potekal kulturni teden, ki so ga že četrto leto zapored proslavili z razstavami in prireditvami. Osrednji temi tedna pod skupnim naslovom Živijo z nami sta bili »Preteklost in sedanjost porabskih Slovencev« in »Manko Golar - 10 let potem«, kjer so se predstavile kulturne skupine iz Porabja, organizirani pa so bili celotedenske razstave in recitali pesnikove poezije. Še posebno slavnostno je bilo ob koncu tedna, ko sta predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport Branka Abramovič - Piassevoli in župan soboške mestne občine Anton Slavic odprla sodobno učilnico za pouk računalniškega konstruiranja oblačil. TOMO KOLES MARJAH, JAV ve?A TvoH ZMOLIŠ , ZAAJ9 ! Stanovanjski sklad Občine Cankova - Tišina vestnik, 19. februar 1998 /kronika Kdo se bo izselil iz občinske stavbe? 28. J^bra1^4. ,etasprejel Za. šuie, ^rzavni) upravi. Le-ta izvr-Dr- a °ne’druge Predpise in akte tudi zbora> prav tako pa Predpise in druge akte vlade. nla P^agi omenjenega zako-drža? 'januarjem 1995. leta ravn? preV2ela od občin vse up-PodročiihT 1 Pr>stojnosti na vlieno b’ za katera so ustano-vse d posamezna ministrstva ter Unravrle z zakon°m določene čaia i7e naloge oblastvenega zna-čin. Onr0 r°^n?Sti Prejšnjih ob-(UFv i SV . 0 jikl uPravne enote je zet a[erih delovno področje S M opravljajo ne onrav UPravne enote pa službe । 0 nalo§ geodetske davu’na og upravnega nadzora, °kramhJe?er nalog s Področja v,jajo iih 'n zaščite> 0Pra-toinistntva^08^^ Koliko upravnih je v Sloveniji? bii0 v o?^agi Zakona o upravi je Upravnik11'^ ustanovljenih 58 vati v 1enot' Te so začele delo-kjer so bili sedežih 'Mirna v5bkih občin. V Pomu-^°"ii d šti”' burska Sobota, ^ad8°ua, Ljutomer in UE Lendava je dipl, dalje A1 Štefan Gjerkeš. Pove-zitapj ?aje 'endavska UE organi-SnoJ °bm?čje Petih lokalnih ^Vei 'p.1'°bčin: Lendava, Cren-fe, \ , rn’šče, Odranci in Kobi-keiidava08e in Pristojnosti UE Organi,„So organizirane v štirih 2a Uprav CIJsk'b en°tah: oddelek regav0(|"e notranje zadeve, kate-Zaokolje^Je Anton Sep; oddelek Aeze h 'n Prostor ter promet in odde|ek ga,Vodi Zdenka Tadina; >tv° 'n rč krnet'jstvo, gospodar-Miran i ,ZV°j’ katerega vodja je "havo dVnn’ oddeiek za občo uUPne uPravne zadeve in Hojnik v 7e’ ki ga vodi B°jan >enJ°kvi™ oddelka za up-erata; ?a nje zadeve sta dva re-^Arec|V°tSebna stanja in za r^' krajevn? Oddelek spadajajo 'bob ov"',Uradiv Veliki Pola-“rovn>ku,Crenšovcih,Ga- Oh Cni zbor Medobčinskega društva invalidov Pomutja uspehih ne manjka !!?vih načrtov ^°munern občnem zboru Medobčinskega društva invalidov ima sedež v Murski Soboti, so ugodno ocenili ■^<0 delo da so vse načrtovane naloge opravili, pozitiven 1'800-,’ aktivi! ra^un- Predstavniki društva v devetih prekmurskih žilnim 10v’ si ]ahvln $ P°verjeništvih, kamor je vključenih približno delova • redsednik Upravičeno manejo roke. Na čelu z neutrudnim in s°cia|nhja Pandov0? ^arlom Šoštarecem so posegli na vsa področja Sev6 Pon>oči ’ kl so zadovoljni zlasti z zagotavljanjem pravne in SliJ^ kateri^° nekaterihPravi niso m°-Pri Til v ?ak°dne-n>h oseh^m zavarn zlasti 11ki na starllj11 invalid- 'Postajajo k borili zj'??3 mar' Pasotudf preživetje. lhdoda°Pri uvemnanesniisel, 4ati katastru dohodek, ki ga v bistvu ni, »zamišljene« številke pa jim onemogočajo, da bi pridobili nekaj dodatnega denarja. Nekaj težav pa je tudi zaradi neprimernih stanovanj za starejše invalide. Kljub takim tegobam pa invalidi z optimizmom zrejo naprej. Tako so v letošnji program dela uvrstili več izletov po domovini in Hiimi nmn tradicionalnih UE Lendava živi avtohtona madžarska narodna skupnost, posluje uprava, vodi postopek in izdaja pravne akte tudi v madžarskem jeziku, če stranka uporablja ta jezik. Večina zaposlenih obvlada slovenski in madžarski jezik. UE ima tudi prevajalca. Lani obravnavali in rešili 18.261 zadev UE Lendava je v letu 1997 obravnavala in rešila 18.261 zadev! Bila je ažurna, saj je v novo leto 1998 prenesla le 775 zadev. Pritožb čez odločbe in druge odloči- tve je bilo zelo malo; komaj 0,1 navedb, podatkov ... s pričami. Na levi strani fotografije je nova stavba, v katero naj bi se preselila Občina Lendava, da bi bilo tedaj dovolj prostora za dejavnost državne uprave v stari občinski stavbi (na desni strani fotografije). Pet občin je za to, da jo prodajo državi, le-ta pa t letošnjim proračunom ni predvidela 200.000.000 za nakup. - Foto: Š. S. berju, Turnišču in Čentibi. V okviru oddelka za kmetijstvo, gospodarstvo in razvoj pa sta referata za kmetijstvo in gospodarski razvoj. Sistemizacija in dejanska zaposlitev V UE Lendava je trenutno zaposlenih 49 delavcev, sistematiziranih delovnih mest pa je 58. »Manjkajočih« sodelavcev ne morejo zaposliti, ker zanje nimajo delovnih prostorov. Medtem pa so bili tudi objavljeni državni varčevalni ukrepi, ki seveda niso naklonjeni večjemu zaposlovanju v državni upravi. Upravne enote (tako tudi lendavska) odločajo na prvi stopnji o upravnih stvareh iz državne pristojnosti, seveda če z zakonom za posamezne upravne stvari ni drugače določeno. UE tudi opravljajo določene naloge iz pristojnosti ministrstev v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti (občin)! Glede na to, da na delu območja odstotka oziroma le 19 pritožb! Največ (rešenih) zadev je bilo s področja upravnih notranjih zadev (15.072), potem s področja kmetijstva in gozdarstva (1.487), okolja in prostora (1.025), gospodarskih dejavnosti (534) in področja dela, družine in socialnih zadev (143). Od skupnega števila zadev je bila večina takih, ki so jih reševali na podlagi zahtev^, strank, po uradni dolžnosti pa so odločili 982-krat; večinoma v zadevah s področja upravnonotra-njih zadev. Upravni delavci katerekoli UE na območju Slovenije uredijo določene zadeve zelo hitro, na primer: podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, razni izpiski, potrdila itd., zahtevnejši postopki pa so kar zadeva reševanje zahtevkov v zvezi z denacionalizacijio, postopek za pridobitev državljanstva, postopek pri kmetijskih operacijah (komasacije npr.), ugotavljanje pogojev za gospodarske dejavnosti, pridobitev uporabnega dovoljenja, uveljavljanje pravic po vojni zakonodaji... srečanj, že zdaj pa vabijo vse zainteresirane, da se jim pridružijo pri izvedbi razvedrilnega programa ob maškaradi, ki bo 24. februarja ob 17. uri v prostorih soboške družbene prehrane. Poleg tega bo društvo poskrbelo za ohranjanje zdravja invalidov. V ta namen so se povezali s termalnimi kopališči in zdravilišči po vsej Sloveniji. Tako so za svoje člane odkupili nekaj stanovanj in apartmajev, med drugim tudi v Radencih in ob morju. Letos pa nameravajo razviti še dva društvena prapora, in sicer v aktivih v Krogu in pri Gradu, ki izstopata po svoji pestri dejavnosti. m tprcp Pri zadnjem gre za vloge, ki so bile dane po sprejetju Zakona o žrtvah vojnega nasilja in Zakona o vojnih veteranih. Na območju UE Lendava je še posebno veliko upravičencev - žrtev vojnega nasilja -, saj je bilo nekaj sto ljudi interniranih v Sarvar na Madžarsko in drugam. Zahtevke za pridobitev statusa in pravic, ki iz tega izhajajo, je dalo 260 ljudi, doslej pa so rešili 152 vlog. Vzrok, da ne več, je v tem, ker sta bila zakona sprejeta šele oktobra 1995. leta, velikokrat pa tudi ni na voljo materialnih dokazov, zato je treba ugotavljati resničnost = Shalom, haver - v spomin prijatelju Nič več ne bomo srečevali moža, ki nas je z rahlim priklonom in skrivnostnim nasmeškom prijazno pozdravljal na glavni ulici v Lendavi. Kruta smrt je prekinila življenje 94-letnega Ludvika Blaua, človeka, ki ga je življenje posebej zaznamovalo zato, ker je bil Žid. Rodil seje v meščanski družini v Lendavi. V družini so bili trije otroci: dva brata in sestra, Ludvik je bil najstarejši. Izučil se je za trgovca in zatem odšel na Dunaj, kjer si je izpopolnil znanje nemškega jezika. Skupaj z Belajem Eppingerjem je kot njegov družabnik vodil tovarno dežnikov v letih 1925-1933, potem pa je propadla. Pozneje sta z istim družabnikom ustanovila tekstilno tovarno Jadran. V njej so izdelovali spodnje perilo. Leta 1928 sta z Jenojem Bartosem osnovala pletilstvo. V njem je bilo zaposlenih kar 195 delavk. Zaradi vojne nevarnosti sta podjetje prenesla v Karlovac, kjer sta kupila star mlin, ga obnovila in zaposlila nekaj delavk tudi iz Lendave. Hitlerjeva oblast je segla do Karlovca in spet prekrižala načrte družabnikoma Blauu in Bartosu. Ludvika Blaua, oficirja jugoslovanske vojske, so odpeljali iz Sarajeva leta 1941 v ujetniško taborišče kot vojnega ujetnika. 5. septembra 1945 je prispel v Karlovac k stricu in poslovnemu partnerju Jenoju Bartosu, pri katerem je poslej žive! in delal. Leto dni kasneje je spoznal Klaro Kelemen iz Čakovca. Združila ju je podobna usoda, saj je Klara zgubila sina in moža, Ludvik pa ženo Magdo in hčerko Livio, Umrli sta v Au-schwitzu. Ludvik Blau je z ženo Klaro preživel v zakonu skoraj polnih 50 let. Klara Blau je umrla maja 1997 in je pokopana na židovskem pokopališču v Dolgi vasi. Po ženini smrti je še posebej vse svoje zanimanje posvetil spominu na dogodke iz lastne preteklosti. S tem je veliko pomagal avtoricama knjige, kije prikazala tudi del njegove usode, z naslovom Židje v Lendavi - A lendvai zsidosag. Imeli smo ga radi. Pogrešali bomo zanimive pogovore z njim, njegovo hudomušnost, prodornost, prijaznost. Čeprav je bil drugačen od nas, pa je ta drugačnost bogatila nas in naš kulturni prostor. Za vse to smo mu hvaležni in ohranili ga bomo v spominu. Shalom Vsi, ki smo ga imeli radi V zvezi z denacionalizacijo naj zapišem, da je bilo na UE Lendava vloženih 197 zahtev, doslej pa so izdali 147 odločb. V celoti je bilo ugodeno 85 zahtevkom. Gre predvsem za vrnitev nepremičnin agrarnim skupnostim, ki so jim vrnili 200 hektarjev gozdov in 100 hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin. Nekaj gozdov so vrnili tudi katoliškim župnijam. Podjetniku Epin-gerju oziroma njegovim naslednikom pa so vrnili nekdanji hotel Krona in mlin. Načelnik upravne enote in župani Pa odnosi med upravnimi enotami in občinami? V Lendavi deluje sosvet, v katerem so načelnik upravne enote in pet županov novih občin. Posledica še kar dobrega sodelovanja je razdelitev prostorov in opreme s 1. januarjem 1995: upravna enota je dobila 1.400 kvadratnih metrov v »občinski stavbi.« To pa je začasna rešitev. Lendavska UE je na prednostnem vrstnem redu za investicije - pridobitev lastnih poslovnih prostorov. Država naj bi odkupila prostore v sedanji občinski stavbi, katere vrednost je 200.000.000 tolarjev. V njih naj bi delovali: upravna enota, izpostava davčne uprave, izpostava uprave za obrambo in sodnik za prekrške, Občina Lendava pa naj bi se preselila v novo stavbo, zgrajeno za trg, v neposredni bližini. Po sprejetju delitvene bilance pa so vse občine (Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje) solastnice poslopja stare zgradbe Občine Lendava, zato so vse pristojne za odločanje in delitev iztržka od prodaje občinske stavbe. Kdaj bo država kupila to stavbo, se še ne ve; letos zagotovo ne, kajti v predlogu proračuna R Slovenije ni predviden denar za nakup. Načelnik UE Lendava Štefan Gjerkeš je v pogovoru za Vestnik posebej omenil rakavo rano: arhiv upravne enote, ki je v kletnih prostorih stavbe v Kranj-čevi ulici. Ti pa so vlažni, včasih tudi poplavljeni ... Le kako naj potem (o)hranijo uradne dokumente v času predpisanega roka 10 let? ŠTEFAN SOBOČAN Zgodilo se je... Tišina: Zaneslo jo je s ceste Po magistralni cesti, ki pelje skozi Tišino, seje peljala z neprimerno hitrostjo Jožefa O. iz Maribora. Vozilo je v ovinku zaneslo s ceste in je trčilo v drevesni štor. Voznica se je poškodovala lažje, sopotnik pa hudo. Škode na vozilu je za 100.000 tolarjev. Sveti Tomaž: Nesreča Ljutomerčana Po lokalni cesti skozi Koračice, krajevna skupnost Sveti Tomaž, se je peljal okrog 22. ure 20-letni Matija Ž. iz Ljutomera. Očitno je bil premalo pozoren na vožnjo, sicer ne bi zapeljal v levem nepreglednem ovinku s ceste in trčil v našip, nakar se je avto večkrat prevrnil. Poleg voznika sta se poškodovala tudi sopotnika: 23-letni Franc M. in 21-letni Zdravko B. Krivi Vrh: S sekiro nad policista Lenarški policisti so posredovali v vasi Krivi Vrh, kjer je 29-letni Jože M. doma razgrajal in ogrožal družino. Ni se pomiril niti po prihodu policistov, saj je enega napadel s sekiro. Policist se ga je ubranil tako, daje uporabil solzivec. Potem sta ga policista obvladala in odvzela sekiro ter odpeljala na pridržanje do iztreznitve. Zgornje Konjišče: Vlom v ribiški dom V noči z 10. na 11. februar je nekdo vlomil v ribiški dom v Zgornjem Konjišču na Apaškem polju. Odnesel je različne cigarete in nekaj denarja, tako daje škode za 80.000 tolarjev. Sovjak: Otrok zanetil požar Otrok, ki se je »igral« z vžigalnikom, je na Sovjaku zažgal suho travo ,v neposredni bližini gospodarskega poslopja. Še sreča, da so hitro pritekli gasilci iz Sovjaka in Svetega Jurija ob Ščavnici in ogenj pogasili. Panovci: 150.000 tolarjev škode 11. februarja popoldne je A. L., ne da bi slutila kaj hudega, zakurila suho travo na svojem travniku. Potem je nenadoma zdpihal veter in zagorelo je na površini dveh hektarjev. Še več: požar seje širil proti gozdu med Panovci, Križevci, Košarovci in Kuštanovci ter proti štirim domačijam. Ognjene zublje so ukrotili gasilci iz Križevec. Škode je za 150.000 tolarjev. Tešanovci: Gorelo je grmičevje V sredo, 11. februarja, okrog 21. ure sta zagorela suha trava in grmičevje na območju poldrugega kilometra med Tešanovci in Mlajtinci. Tešanovski gasilci so ogenj pogasili. Dobro uro pozneje je zagorelo na opuščenem travniku v Fokovcih. Ogenj na površini 30 arov sta pogasila dva fokovska gasilca. Š. S. Višje sodišče v Mariboru Glavaču nižja kazen Sodišče ugodilo pritožbi enega od sostorilcev ropa v Abanko 23. decembra 1996 je bila oropana Abanka v Murski Soboti. Za kaznivo dejanje sta bila osumljena in obsojena Štefan Sukič s Hodoša na sedem leta zapora in Marjan Glavač iz Murske Sobote na šest let zapora. Na sodbo sta se oba pritožila na Višje sodišče Maribor, ki pa je delno ugodilo pritožbi Marjana Glavača in znižalo kazen za eno leto, torej bo moral odsedeti pet, obsojeni sostorilec Sukič, čigar pritožbi niso ugodili, pa bo v zaporu sedem let. kot je sicer odločilo že Okrožno sodišče Murska Sobota. Š. S. 12 »Šport vestnik, 19. februar 1998 Generalka v Beltincih Aktualno v športu V nedeljo Potrošnik : Mura Prekmurska nogometna prvoligaša Mura iz Murske Sobote in Potrošnik iz Beltinec se že dalj časa vneto pripravljata na drugi del prvenstva, saj bi Sobočani želeli obdržati prvo mesto, Bel-tinčani pa izboljšati svoj položaj na lestvici. Pri obojih je prišlo do nekaterih igralskih sprememb. Muro'sta zapustila Alihodič in Cirkvenčič, prišel pa je Bedo. Potrošnik so zapustili Franko, Cetina, Markovič in Zec, prišli pa so Šiftar, Fanedl, Ulen, Novak ter temnopolta Moro in David iz Gane. Oba kluba pa sta v članski moštvi vključila tudi nekaj mladincev. Kako sta se moštvi pripravili na spomladanski del prvenstva, se bodo lahko ljubitelji nogometa prepričali na nedeljski tekmi v beltinskem športnem parku, ki bo ob 15. uri, saj bo to generalka pred prvenstvom. Srečanja med Potrošnikom in Muro so bila vselej zanimiva in privlačna ne glede nato, ali je šlo za točke ali samo za prestiž. Tako lahko pričakujemo, da bo tekma tudi tokrat športno privlačna in da bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. Cena vstopnice je 1.000 SIT, za ženske pa 500 SIT. (FM) N Pomurju 73 kategoriziranih športnikov Šport od tod in tam Namizni tenis - Na finalnem namiznoteniškem turnirju osmih najboljših igralcev ljutomerske občinske druge lige je zmagal Andrej Onišak (Čven) pred Danijelom Cvetkom (Vučja vas) in Andrejem Gregorinčičem (Mekotnjak). Na občinskem prvenstvu posameznikov in dvojic ljutomerske občine je med posamezniki zmagal Novak (Partizan) pred M. Fickom (Razlag) in Mariničem (Partizan). V dvojicah pa sta zmagala M. Ficko - N. Magdič (Razlag) pred Šafarič - Vogrinec (Lo-Ko) in T. Ficko -Novak (Partizan). (N. Šoštarič) Namizni tenis - V 5. krogu prvenstva v občinski namiznoteniški ligi Puconci so igrali: Markišavci: Moščanci 1 : 4, KA-EL : Pečarovci II 5 : 0, Gorica : Šalamenci 3 : 2, Ženkovci I: Noršinci 0:5, Le-merje : Puconci I 2 : 3 in Pečarovci I : Zenkovci II 3 : 2. Rezultati 6. krog: Moščanci : Zenkovci II 3:2, Puconci I : Pečarovci 12:3, Noršinci: Le-merje 3 : 2, Šalamenci: Zemko-vci I 1 : 4, Pečarovci: Gorica 2 : 3 in Markišavci: KA-EL 2:3. Vodi ekipa KA-Ela. Igra z zvenečo žogo - V telovadnici OŠ Krog je bi- lo na sporedu drugo kolo tekmovanja Slovenije slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo. Med petimi ekipami je sodelo- vala tudi ekipa Murske Sobote, za katero so igrali: Potočnik, Vogrinčič, Maučec in Golob. Sobočani so premagali Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana 11:5, Zmaje iz Ljubljane z 10 : 9 in Koper s 16 : 2 ter izgubili z Ljubljano z 0 : 1. Po dveh kolih vodi Ljubljana z 21 točkami pred Mursko Soboto, 18, Zmaji, 18, Koprom, 6, in Zavodom za slepo in slabovidno mladino, brez točke. (T. Kos) Košarka - V 17. krogu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je ekipa Lindau Miarte iz Lendave premagala Radlje z 80 : 72 (37 : 31) in prvič zmagala. Strelci: Sijarič 17, Cor 15, Zrna 14, Fe-her 13, Goreta 10, Žižek 7 in Gašparič 4. V zadnjem kolu je Lenart premagal Lindau Miarte z 92 : 68 (51 : 33). Strelci za Lendavčane: Neuvirt 23, Tadi-na 12, Sijarič 10, Granfola 10, Zrna 9, Gašparič 2 ter Cor in Hozjan po enega. (F. B.) Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo februarski članski hitropotezni turnir. Zmagal je Boris Kovač z 10,5 točke pred Robijem Radosavljevičem, 9,5, Štefanom Režonjo 8,5, Mihom Gombocem in Danilom Harijem, po 7, in Jožetom Gruškovnjakom, 6 točk. Odbor za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez je izdal novo listo kategoriziranih športnikov v naši državi. Med 2.476 kategoriziranimi športniki jih je 73 iz pomurskih občin, kar je za 21 športnikov več, kot jih je bilo na prejšnji listi iz oktobra lanskega leta, povečalo pa se je tudi število občin. Po občinah je število kategoriziranih športnikov naslednje: Murska Sobota 34, Beltinci 18, Ljutomer 11, Lendava 3, Cankova -Tišina 2, Turnišče 2, Gornja Radgona 2 in Črenšovci 1, Ugotovljene so nekatere pomanjkljivosti, saj na listi ni nekaterih športnikov, ki so v zadnjem obdobju dosegli dobre rezultate, a bo to popravljeno. Mestna občina Murska Sobota - atletika - Tomaž Horvat, Marija Števanec, Sonja Roman, Davorin Čeleš, Daniela Žalig (vsi AK Pmurje); judo - Goran Hašaj (JK MS); kajak - kanu -Miran Vereš (PRS Bakovci), Borut Horvat, Darjan Maolic (oba Kajak - kanu klub Mura); Košarka - Daliborca Jocič, Mi- ra Svetina (obe Pomurje Skiny); letalstvo - Peter Podlunšek (Aeroklub MS); odbojka - Bogdan Marič (Pomgrad MS); namizni tenis - Jure Koščak, Dejan Šbiill, Gregor Kocuvan, Miran Solar (vsi NTK Moravske Toplice Sobota); nogomet - Dejan Nemec, Marko Fajdiga, Igor Preisinger, Aleš Luk, Mitja Er-niša, Ludvig Časar (vsi NK Mura MS); rokoborba - Slavko Mihelič, Rade Bačič, Sandi Baranja, Mitko Nasevski, Zoran Vukan, Slavko Zec, Mihael Kar-doš, Bobert Barač, Branko Peterka (vsi Rokoborski klub MS); strelstvo - Boštjan Maček, Dejan Gomboc (oba Štefan Kovač MS). Občina Beltinci - hokej na travi - Jože Časar, Peter For- jan, Slavko Forjan, Dejan Gabor, Iztok Gomboc, Mitja Ka-vaš, Dušan Maučec, Franc Maučec, Robert Mesarič, Štefan Mesarič, Boris Mujdrica, Franc Rajnar, Štefan Sraka, Anton Tivadar, Boštjan Tivadar, Robert Tratnjek (vsi HK Lek Lipovci); nogomet - Gregor Mirtič in Matej Škafar (oba NK Potrošnik Beltinci). Občina Cankova - Tišina -strelstvo - Drago Pertoci in Branko Bukovec (oba SD Kolo-man Flisar Tišina). Občina Črenšovci - tekwando - Gorazd Horvat (TK Meteor Črenšovci). Občina Gornja Radgona -strelstvo - Milan Svetec (SD Radgona); namizni tenis - Štefan Kovač (NTK Radgona). Občina Lendava - motor111 zmaji - Tomaž Gajser in Mirk® Lebar (oba ZK Mavrica Lendava); atletika - Aleš Žalig Lendava). Občina Ljutomer -kolesarstvo - Marjan Jauk (P^ Veržej); odbojka - Saša Pir* (OK Ljutomer); rokoborba' Dejan Žnidarič, Miloš Hor«1: Peter Lukašev, Borut Časar O® Mlekopromet Ljutomer): m® torni zmaji - Roman Caf, Ferenc, Jože Gajser (vsi AK'( lek Ljutomer); strelstvo -nuela Rudolf in Rajko Rob®1 (oba SD Ljutomer). Občina Turnišče - strelstvo Božidar Draškovič in Robi M" koja (oba SD Štefana Ko* Turnišče). Ludvik Z6® Atletika Dvoranski hokej Vodita UHK Svoboda in Lek Odbojka Polonca Horvat prva V Kumbergu pri Gradcu je bil sedmi in hkrati zadnji mednarodni zimski kros. Tudi tokrat so uspešno nastopili pomurski tekači, saj so posegli po najvišjih mestih. Med dečki je Gregor Marušič (TS Radenska) je v teku na 1.600 m zasedel drugo mesto, tretji mesti pa sta zasedla Polonca Horvat med mladinkami v teku na 2.800 m in Geza Grabar med člani v teku na 10.000 m. Gregor Dugar je bil pri st. dečkih četrti, Damir Čašek med mladinci peti in Damir Žinko (vsi AK Pomurje) šesti. V skupni razvrstitvi po sedmih krosih je Polonca Horvat med mladinkami zasedla prvo mesto. Drugi so bili: Gregor Marušič pri dečkih, Gregor Dugar pri st. dečkih, Damir Čašek pri mladincih in Geza Grabar pri članih. Damir Žinko pa je bil pri ml. članih peti. G. G. V športni dvorani soboške tretje osnovne šole je bil tretji turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju za člane in mladince. Med člani so bili najuspešnejši hokejisti UHK Svobode iz Ljubljane, saj nobenkrat niso izgubili in so povečali vodstvo na lestvici. Rezultati: Moravske Toplice : Lek Lipovci 0 : 0, Murska Sobota : Moravske Toplice 5 : 0, UHK Svoboda Ljubljana : Triglav Predanovci 2:1, Lek : Murska Sobota 4 : 2, Moravske Toplice : UHK Svoboda 0 : 5, Triglav : Moravske Toplice 8 : 2 in Svoboda : Lek 5 : 4. Četrti i® . dnji turnir bo L marca v šp®®® dvorani Galjevica v Ljubija®1, UHKSvoboda9 8 0 1 32:13 J 9 6 0 3 46:20 9 5 1 3 28:25’ 8 116 14:31 9:40 2 Triglav Lek M. Sobota M. Toplice 9 O: Nepotreben poraz Sobočank V sedmem krogu tekmovanja v državni moški odbojkarski L A-ligi je Pomgrad v Murski Soboti po pričakovanju premagal novinca Žužemberk s 3 : 1 (15:0, 15 : 13, 11 : 15, 15:4). Sobočani so tekmo začeli izvrstno, saj v prvem nizu gostom niso dovolili, da bi dosegli točko. Žal pa so v nadaljevanju zelo popustili, tako da so gostje celo dobili tretji niz. V četrtem nizu pa so zopet zaigrali resno in zasluženo zmagali, čeprav so igrali brez Mariča, ki se je v tretjem nizu poškodoval in moral z igrišča. Pomgrad Murska Sobota: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Novak, Topovšek, Fujs. V sedmem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi seje končal derbi kola med Soboto in Novim mestom v Murski Soboti z zmago Novomeščank s 3 : 1 (10 : 15, 15 : 4, 17 : 15, 15 : 10). Sobočanke so zamudile priložnost za zmago, saj v tretjem nizu pri rezultatu 14 : 9 niso izkoristile set žoge. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kolar, Kopylova, Kerčmar, Moreč, Muraus, Časar, Šle-binger, Oletič. Odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor so gostovale na Ptuju in premagale domači Marsel s 3 : 1 (13 : 15, 15 : 5, 15 : 12, 15 : 13). Ljutomerčanke so s težavo premagale Ptujčanke, saj so domačinke vodile v tretjem in četrtem nizu zli: 3 in 10:3. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Šoštarič, Štumperova, Kosi, Vrečko, Vrbnjak, Pirher. Tekma L B-lige med Ljutomerom in Krko iz Novega mesta je bila preložena na 25. februar. V petnajstem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je ekipa Kerne iz Puconec premagala Roglo iz Zreč s 3 : L (NŠ, FM) [ Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov MS Šestnajst pripravnikov za sodnike V Murski Soboti so se sestali nogometni sodniki in ustanovili Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota kot samostojno društvo. Doslej so namreč nogometni sodniki delovali v okviru Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Za predsednika društva so izvolili Jožeta Žekša, ki je že doslej nekaj časa uspešno opravljal to funkcijo. Sprejeli so tudi statut in ocenili dosedanje delo. Ugotovili so, da uspešno opravljajo svojo nalogo pri vodenju tekmovanj v regiji, nikakor pa niso zadovoljni, ker imajo premalo kakovostnih sodnikov, saj imajo v svojih vrstah le enega sodnika na A-listi. Razveseljivo pa je, da so pridobili 16 mladih pripravnikov za nogo- metne sodnike, česar jim v prejšnjih letih ni uspelo. Medobčinsko društvo nogometnih sodni' kov Murska Sobota ima trenutno 58 članov, od tega jih je 54 aktiv-nihsodnikov. Sprejeli so tudi program dela za letos, v katerem so posebej poudarili strokovno usposabljanje sodnikov. V ta namen bodo organizirali plenarne sestanke in pripravljali kandidate za vodenje tekem na državni rav- ni? Kontrolirali bodo sojenje sodnikov na svojem območju in sodelovali s sodniškimi društvi v Lendavi, na Ptuju, v Mariboru in z Zvezo nogometnih sodnikov Slovenije ter Medobčinsko nogometno zvezo Murska Sobota. S sodniki iz sosednjih društev ter sodniki iz Avstrije in Madžarske pa bodo organizirali medsebojna prijateljska nogometna srečanja. (FM) • iSr Med mladinci so bili šnejši hokejisti Leka iz Lip°ve jf so še brez poraza v vodstvu® stvici. Rezultati: Triglav: (ž.) 1 : 2, Moravske Topli®6'. 1 : 3 in Lek : Triglav (ž.) 3 ■ Lek Triglav (ž.) Svoboda M. Toplice Triglav 4 4 3 4 4 Svoboda (s. d.) 3 3 3 2 1 1 0 1 0 1 0 o o o 1 o 3 3 3 1* 14: 12A 94 4:1 1:13 Pikado Nogomet in mali nogomet Rekreacijsko kegljanje v šolskih počitnicah Marika Kardinar zopet med mladimi Najboljša slovenska kegljavka in dobitnica številnih priznanj z največjih kegljaških tekmovanj Marika Kardinar iz Dobrovnika bo v času zimskih šolskih počitnic zopet med osnovnošolci. Uspel poskus v zadnjih treh letih, ko je Marika Kardinar skupaj z učitelji osnovnih šol in ob pomoči kegljaških klubov Nafte in Radenske, lendavske občine in športne zveze uspešno izvedla kegljanje med osnovnošolci, je bil spodbuda, da tudi v letošnjih zimskih šolskih počitnicah razpiše rekreacijsko kegljanje. Tako imajo učenci šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol lepo priložnost, da se nadalje izpopolnjujejo v kegljanju. Rekreacijsko kegljanje za osnovnošolce se izvaja po programu Kegljaške zveze Slovenije in je za učence, ki se prijavijo v razpisanem roku, brezplačno. Razpis velja tudi za osnovnošolce, ki bodo v času zimskih počitnic v Pomurju. Rekreacijsko kegljanje bo potekalo na kegljiščih Nafte v Lendavi od ponedeljeka, 23. februarja, do petka, 27. februarja, vsak dan od 9.00 do 11.30 in Radenske v Radencih vsak dan od 11.30 do 14.00. Vse potrebne informacije dobijo učenci na šoli. Prav gotovo je to enkratna priložnost, da se mladi srečajo z eno najboljših kegljavk na svetu in se seznanijo z vrlinami kegljaškega športa. (FM) V okviru priprav za spomladanski del prvenstva je bilo odigranih več prijateljskih tekem. Rezultati: Železničar : Mura 3:1, Bakovci: Mura 1 : 8, Nafta : Mura 1 : 7, Potrošnik : Vrbovec 0 : 2, Potrošnik: Vrapče 0 ; 0, Potrošnik : Ivančiča 8 : 0, Potrošnik: Ivanec 1 : 0, Potrošnik : Cres 4 : 0, Potrošnik : Bosanska Krupa 0 : 0, ZET : Potoršnik 2:1, Piran : Nafta 2 : 0, Adria : Nafta 0 : 2, Turnišče : Teša-novci 9 : 2, Variš : Mura (Hlapčina) 2 : 0, Odranci: Križevci 1 : 0, Turnišče : Prosenjakovci 4 : 0, Kobilje : Rotunda 6 : 3. NK Potrošnik iz Beltinec organizira v soboto, 21. februarja, v beltinskem športnem parku nogometni turnir za st. dečke in za pokal Nike. Sodelovale bodo tri ekipe: Mura, Črenšovci in Potrošnik. V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je ekipa Vuko iz Ljubljane premagala Interier Meteorplast iz Ljutomera s 7 : 4 (Stojko 2, Hošpel, Novak). Mizarstvo Krošelj je premagalo Interier Meteorplast s 7 : 4 (Vozlič 2, Nemec in Makoter). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu je Majolka s Ptuja premagala Železne Dveri s 4 : 2 (Kamnešek 2), Carioce iz Maribora so premagale Agrotim iz Ljutomera z 9 : 4 (Vrabelj 2, Modlic, Recek), Marco Polo pa je igral neodločeno 3 : 3 z ekipo Dab-Teamu iz Leskovca (Ivančič 2, Donoša). V lokalnem derbiju so Železne Dveri premagale Agrotim z 8 : 4 (Modlic, Sobočan, Stajnko in Recek za Agrotim ter Kamenšek 2, Skoliber 2, Fekonja, Fric, Kumer in Stajnko za Železne Dveri). Ekipa Fa Maick je premagala Marco Polo s 6 : L (NŠ) NK Mura organizira v soboto, 21. februarja, ob 9. uri v športni dvorani OŠ III v Murski Soboti mednarodni turnir v malem no- gometu za st. dečke za pokal Unitasa. Sodelovalo bo 8 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Skupin« 3 A MS Joly Rankovci12111 0 Cafe Royal 12 9 2 1 Bakovci 11 7 2'2 Kanu Krog 12 5 1 6 Franky bar 12 4 0 8 Hribček 12 3 2 7 Benčec 11 3 1 7 Satahovci 12 0 111 Skupina B MS Špilak 1212 0 0 Cigut 12 9 1 2 Asfalt 12 6 3 3 Picolo 12 6 3 3 Rajbar 12 4 2 6 Putra 12 4 2 6 Unprofor 12 4 2 6 Zmaj 12 3 3 6 Sebastjan 12 3 1 8 BD Mura 12 0 111 Atletika 48: |i 49: 4 52: 43:6 I 36^ 66: 62: (1 62: 59: > 56: l’ Na dvoranskem mladinskem prvenstvu V |(f sta nastopila tudi člana murje iz Murske Sobot®2^ Žalik in Denis ŠparaŠ*^/, je v skoku v višino s 160 ji dla četrto mesto, ŠP^/tr teku na 60 m tekel 7,7K vestnik, 19. februar 1998 »Šport Poraza Radenske in Nafte V trinajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi sta oba pomurska ligaša izgubila. Rudar iz Trbovelj je v Radencih premagal Radensko s 6 : 2 (5115 '■ 5040). Za Radensko sta zmagala Kučan, 883, in Mauser, 861, tekmovali pa so še Steržaj, 850, Kos, 780, Lešnik, 860, in Hojnik, 806 podrtih kegljev. Litija je premagala Nafto iz Lendave s 7 : 1 (5450:5036). Za Nafto je zmagal Peric, 880, tekmovali pa so še Žalik, 880, Horvat, 872, Matko, 816, Matjašič, 796, Radakovič, 414, in Kerman, 365 podrtih kegljev. V sedmem krogu prvenstva v tretji državni ženski kegljaški ligi je Mercator iz Trebnja premagal Nafto iz Lendave s 6 : 2 (2256 : 2181). Za Nafto sta zmagali Varava, 372, in Ščapova, 388, tekmovale pa so še Utroševa, 352, Staničeva, 363, Sapačeva, 366, in Rašpergerjeva, 340 podrtih ke-gljev. (RD, MŽ) Karate Radgona prva v Rušah teniS^^'c'onalnem mednarod-so med iLkarate turnirju v Rušah držav a tekmovalci iz petih karat?0.. ova'’ tudi karateisti in ter d0'S?e,lz Radgone in Kuzme stitvj ■ eP usP®h. V skupni uvr-OsiipvJe z.magala Radgona pred Zn>aea|Olxrn Rtmami- V katah sta MliA, a Marinič (ml. deklice) Šobili n auko (ml- dečki). Drugi Špe|„ R orut Rožman (ml. dečki) in na, t. aes (mladinke), oba Radgo- Damir Horvat (mladinci) iz Tomi Tiruškovnjak tretji Moravskih Toplicah je bil Jriji konectedenski mednarodni lovski turnir, ki ga je pripravilo 7 Radenska Pomgrad iz Murke Sobote. Sodelovalo je 85 ša-'st°v. Zmagal je Mariborčan “*arko Novačan pred Darkom upančičem iz Maribora, oba sta zmala p0 7,5 točke. Sledijo: To-1 Gurškovnjak in Boris Kovač °ba Radenska) ter Mladen Tr-®jeyič (Hrvaška) po 7, Danilo . at'> Domen Krumpačnik, Ro-ml Tomašič in Miodrag Gakič ° o.S točke. Četrti turnir bo 1 • arca v hotelu Radin v Raden- Šolski šport PA Košarka - V osmini finala srednjih šol v košarki dijakinje soboške gimnazije P Pfičljivo premagale ekipo hrežice s 57 :19 in se uvrstile četrtfinale med osem najboljši ekip. V četrfinalu bodo So o sanke igrale z ekipo SŠ Sreč Kosovela v Sežani. Rokomet - V Črenšovcih k—1 je bilo pomursko prven sivo osnovnih šol v rokometu za starejše deklice. Med šestimi ekipami so bile najboljše rokometašice z OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovec, ki so v finalu premagale OŠ Prežihovega Voranca iz Ostrice s 14 ■. 11 in OŠ Sveti Ju-s 14 ;10 ver zasedle prvo me-st°-Drugo mesto je zasedla O S Prežihovega Voranca iz Bistrice, m je premagala OŠ Sveti Jurij tvidem) z 11 •. 9. Najboljša ig-lalka na turnirju je bila Karla arnet (Sveti Jurij), najboljša starka Janja Vučko (Bistrica) 'n uajboljša strelka Mihaela Tor-(Črenšovci). \ \ Namizni tenis - Na območ-. . uem tekmovanju osnovnih v "amiznem tenisu, ki je bilo urski Soboti, je sodelovalo 7 3 Namizni tenis Zmagi Sobočanov in Radgončanov V trinajstem krogu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi je bil derbi v Mariboru med Mariborom in Moravskimi Toplicami - Soboto, ki se je po hudem boju končal z zmago Sobočanov. Srečanje je bilo kakovostno in dramatično, saj so Sobočani kar dvakrat lovili gostitelje, ki so bili v vodstvu. Kitajec Cheng je bil premočan za Sobočane, čeprav je imel Nekhve-dovič priložnost za zmago v prvem nizu, ko je vodil s 13 : 7. Tekmo je odločila igra dvojic. Radgončani so prepričljivo zmagali v Radljah, saj Kovač ni dovolil presenečenja. Pomembno zmago je dosegel Benko v igri s prvim igralcem Kusom. V naslednjem kolu igrajo Sobočani doma z Ero, Radgona pa gosti neporaženo ekipo Preserja. Maribor : Moravske Toplice Sobota 3 : 4 (Cheng : Nekhvedo-vič 21 : 15, 19 : 21, 21 : 10, Jerman : Horvat 12 : 21, 21 : 18, 10 : 21, Plohl : Unger 18 : 21, 21 : 11,21: 12, Plohl - Cheng : Unger - Nekhvedovič 14:21, 16:21, Cheng : Horvat 21 : 18, 21 : 11, Plohl: Nekhvedovič 19:21, 16 : Kuzme. Tretji mesti sta zasedli: Polonca Hull (st. deklice) iz Kuzme in Mojca Tuš (članice) iz Radgone. Četrti sta bili Adriana Muhič (st. deklice) in Natalija Muhič (mladinke), obe iz Radgone.V borbah je Sašo Vurcer med člani do 65 kg iz Gornje Radgone zasedel četrto mesto. (O. Bakal) Vanja Kozic in Mura-ken prva V Trbovljah je bila prva letošnja pokalna tekma za dečke in deklice do 15 let v karateju. Med 381 tekmovalci iz 32 klubov so sodelovali Pomurska košarkarskaliga Prvo mesto Claudia shop Beltinci Odigrano je bilo zadnje kolo tekmovanja v pomurski moški košarkarski ligi. V derbi tekmi je Creativ Sobota presenetljivo visoko premagal vodečo Soboto z rezultatom 79 : 57. Claudia shop Beltinci je premagal Mah Sebe-borci s 77 : 48. Tako seje po zadnjem kolu na prvo mesto prebilo moštvo Claudie shopa iz Belti-nec. Prve štiri ekipe so zbrale enako število točk, medtem ko je Mah Sebeborci precej zaostal, druga ekipa Miarte Lindau iz učencev in učenk iz sedmih osnovnih šol. Med nižjimi razredi je zmagala OŠ I Murska Sobota pred OŠ III Murska Sobota, med višjimi razredi pa OŠ III Murska Sobota pred OŠ I Murska Sobota in OŠ Bogojina. Med učenci nižjih razredov posamezno je zmagal Tomaž Roudi (Črenšovci) pred Timom Fridrihom (OŠ III MS) ter Bojanom Ropošo in Marjanom Maričem (oba OŠ I MS). Med višjimi razredi je zmagal Miroslav Lazar (OŠ III MS) pred Blažem Trplanom (OŠ I MS) ter Erikom Ferencekom (OŠ III MS) in Jernejem Sokličem (OŠ GR). Med učenkami nižjih razredov je bila najboljša Janja Kocbek (OŠ GR) pred Zlato Šubinski (OŠ I MS) ter Leo Kapun (OŠ III MS) in Majo Pret-tner (OŠ I MS). Med višjimi razredi je zmagala Nina Kozar (OŠ I MS) pred Ano Praprotnik (OŠ III MS) ter Nadjo Šantavec in Saro Beloglavec (obe OŠ I MS). vanju v Nagykanizsi na Madžarskem v kategoriji dvosedov Rally Mura ’97. Naši tekmovalci pa so se uveljavili tudi na drugih tek- 21, Jerman : Unger 14 : 21, 17 : 21); Radlje : Radgona 1 : 6 (Petar : Rihtarič 15:21, 19 : 21, Niša-vič : Kovač 16 : 21, 15 : 21, Kus: Benkovič 14 : 21, 21 : 18, 21. : 19, Kus -Petar: Rihtarič - Benkovič 18 : 21, 18 : 21, Petar : Kovač 13 : 21, 14 : 21, Kus: Benko 17 : 21, 21 : 19, 11 : 21, Nišavič : Benkovič 8:21, 15:21). Moravske Toplice doma s Francozi V soboto, 21. februarja 1998, ob 18.30 bo v telovadnici Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti tekma osmine finala za interpokal. Srečali se bosta ekipi Moravskih Toplic Sobote in francoske ekipe C. S. N. Spicheren iz istoimenskega kraja. Gre za francoskega drugoligaša, ki se bori za vrh lestvice, za ekipo pa igra tudi Poljak. Že sama uvrstitev Sobočanov v osmino finala je doslej največji mednarodni uspeh. Pričakovati je, da bodo igralci Moravskih Toplice Sobote izkoristili priložnost, ki se jim ponuja, in ob odlični igri premagali nasprotnika ter se uvrstili med osem naj- tudi tekmovalci in tekmovalke Mu-ra-kena iz Murske Sobote in Ljutomera in dosegli lep uspeh. Najbolje so se odrezale malčice Mura-kena (Tjaša Kozic, Vanja Kozic, Tjaša Tibaut), saj so v katah ekipno zasedle prvo mesto. Posamezno pa je zmagala Vanja Kozic, Tjaša Tibaut je bila tretja, Tjaša Kozic pa četrta. Pri ml. deklicah je ekipa Mura-kena (Benkič, Gomboc, Jezernik) zasedla tretje mesto. V borbah sta bila najuspešnejša Miranda Huber (Mu-ra-ken) in Primož Smolkovič (Ljutomer), ki sta zasedla drugi mesti. Tretji so bili v svojih skupinah: Andreja Gomboc in Andreja Benkič (oba Mura-ken) ter Sanja Lazarevič in Aleš Preglej (oba Ljutomer). Roland Horvat Lendave pa je med tekmovanjem odstopila. Zanimivo pa bo razi-gravanje prvih štirih ekip. (K. Glažar) Claudia shop 10 7 3 430:399 17 Radgona 10 7 3439:430 17 Creativ 10 7 3 455:451 17 Sobota 10 7 3 417:461 17 Sebeborci 10 2 8 619:688 12 Lindau II (-5) 10 0 10 238:454 5 Siniša Karakatič - predsednik aerokluba Mavrica iz Lendave Lendavska Mavrica najboljša v Sloveniji Letalska zveza Slovenije je aeroklub Mavrica iz Lendave razglasila za najboljši klub v Sloveniji, njihovega pilota in učitelja letenja Tomaža Gajserja pa za športnika leta v kategoriji motornih zmajev za leto 1997. Poleg tega je bil lendavski aeroklub razglašen za najboljšo športno ekipo Lendave, Tomaž Gajser pa za najboljšega športnika Lendave. Sicer pa smo se več o dejavnosti in načrtih kluba pogovarjali s predsednikom Sinišo Karakatičem. - Z rezultati vašega dela za lansko leto ste prav gotovo zadovoljni? »Res je. V minulem letu je naš klub dosegel rezultate na organizacijskem in tekmovalnem področju, na katere smo zares lahko ponosni. Najbolj zgovoren dokaz je dejstvo, da je Letalska zveza Slovenije našega tekmovalca in klub izbrala za najboljša v Sloveniji v kategoriji motornih zmajev. Enakega priznanja pa smo bili deležni tudi pri izboru najboljših čnnrtoiv ■ - . > »Poleg dveh domačih tekmo- j .... °v ek’P Len- vanj se bodo naši člani udeležili dave za leto 1997. Poleg prvega mesta y slovenski ligi smo zmagali tudi na mednarodnem tekmo- boljših ekip tega tekmovanja, kar bi bil pravi podvig. Pri tem računajo tudi na pomoč ljubiteljev bele žogice. Moravske Toplice podprvak V Logatcu je bilo sedmo državno kadetsko prvenstvo v namiznem tenisu. Sodelovala je tudi ekipa Moravskih Toplice Sobote (Zavec, Ropoša, Gorčan in Ocepek) in se lepo odrezala, saj je zasedla drugo mesto in postala državni podprvak. Sobočani so v predtekmovanju premagali Mengeš s 4 : 1, Ilirijo s 4 : 3, v finalni skupini pa Logatec s 4 :2, Vesno s 4 : 3 in izgubili s Križami 1 : 4. Najboljši v ekipi je bil Zavec, ki je le enkrat izgubil in bil drugi najboljši na turnirju. (M. U.) Košarka Pomembna zmaga Radenske V osemnajstem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska gostovala pri zadnji Litiji in dosegla pomembno zmago z 82 : 78 (45 : 45). Domačini so tekmo začeli zelo dobro in povedli z 21 : 10. Tudi štiri minute pred koncem so vodili s točko razlike, vendar so naredili preveč napak, kar so izkoristili Radenčani in zasluženo zmagali. Strelci za Radensko: Ojsteršek 18, Želj 18, Pavlin 14, Ulaga 12, Karlo 8, Bratkovič 8 in Banič 4. Že jutri, v petek, igra Radenska s Triglavom v Kranju. Nesrečen poraz Pomurja Skinyja V petem krogu tekmovanja za razvrstitev od 7. do 12. mesta v slovenski ženski košarkarski ligi je bil derbi v Sežani med Sežano in Pomurjem Skinyjem iz Murske Sobote. Čeprav so domačinke že vodile s 30 : 14, so se Sobočanke razigrale v drugem polčasu in predvsem po zaslugi Jocičeve povedle s 57 : 52. Žal pa so domačinke dosegle odločilni koš v zadnjih sekundah igre. Strelke za Pomurje Skiny: Jocičeva 25, Horvatova 12, Svetinova 12, Glišiče-va 12 in Huzjakova 7. V soboto igra Pomurje Skiny doma z ekipo Šentvida. movanjih doma in v tujini.« - Aeroklub Mavrica se uveljavlja tudi kot organizator nekaterih tekmovanj. Kaj pripravljate za letos? »Letos načrtujemo dve večji mednarodni tekmovanji. V nedeljo, 14. junija, bomo v Mostju organizirali medklubsko tekmovanje v letenju z motornimi zmaji in letali UL z mednarodno udeležbo za memorial in pokal Štamparja. Od petka, JO., do nedelje, 12. julija, pa bomo v Mostju pripravili tradicionalno mednarodno tekmovanje v letenju z motornimi zmaji in letali UL za pokal Mura. Gre za drugo tovrstno tekmovanje, ki je bilo lani v Nagyka-nizsi na Madžarskem, prihodnje leto pa bo v Prelogu na Hrvaškem. V treh dneh tekmovanja bodo piloti prevozili okrog 500 km.« - Vaši tekmovalci pa se bodo udeležili tudi drugih tekmovanj doma in v tujini. Katerih? številnih drugih tekmovanj. Tako bodo 2. in 3. maja sodelovali na tekmovanju'za pokal Kopra, od 18. do 20. septembra bodo sodelovali na državnem prvenstvu v Ljutomeru, od 1. do 13. se septembra bodo nastopili na svetov- Strelstvo Zmage Tišine, Turnišča, Radgone in Pomurke V devetem krogu prvenstva v prvi državni strelski ligi je SD Kolomana Flisarja s Tišine v gosteh premagala ekipo SD Leskovec s 1741 : 1718 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 585, Drago Pertoci 581 in Dušan Ziško 575 krogov. SD Štefana Kovača iz Turnišča je premagala ekipo SD Portorož s 1741 : 1635 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 591, Božidar Draškovič 576 in Danijel Režonja 574 krogov. SD Brest iz Cerknice je premagala ekipo SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1761 : 1721 krogov. SD Janka Jurkoviča Videm: Gorazd Kocbek 580, Anton Kocbek 562 in Sebastjan Vajda 579 krogov. Srečanje med Ljutomerom in Olimpijo je bilo preloženo. V devetem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi vzhod je ekipa SD MI Pomurke iz Murske Sobote premagala ekipo SD Ormož s 1730 : 1706 krogov. SD MI Pomurka Murska Sobota: Milan Kreft 572, Martin Žigo 578 in Tomaž Kerčmar 580 krogov. S D Radgona je zmagala v Grosu-plju s 1732 : 17 10 krogov. SD Radgona: Milan Svetec 577, Ernst Huber 584 in Branko Horvat 571 krogov. Predstavljamo vam Jože Bagoroš - dolgoletni strelski delavec Na nedavni razglasitvi najboljših športnikov, športnic in športnih ekip, perspektivnih športnikov in športnikov šolskih športnih društev občine Cankova - Tišina za leto 1997 so podelili plakete tudi zaslužnim športnim delavcem. Med tremi dobitniki zlate plakete je bil tudi Jože Bagoroš s Petanjec, dolgoletni strelski delavec. Jože Bagoroš seje po prihodu v Mursko Soboto leta 1961 vključil v Strelsko društvo Boreči, kjer je bil izvoljen za tajnika. Zaradi njegovega aktivnega dela so ga kmalu izvolili tudi za tajnika Občinske strelske zveze Murska Sobota in to funkcijo je uspešno opravljal nekaj let. Spominja se, da je bilo delo tajnika takrat zahtevno, saj ni bilo strelišč in primernega zračnega strelskega orožja, v soboški občini pa je delovalo 23 strelskih nem prvenstvu v Arteni v Italiji, udeležili pa se bodo tudi dneva slovenskih letalcev v Celju.« - Kaj še načrtujete za letos? »V programu, ki smo ga sprejeli, načrtujemo, da bomo organizirali začetni in nadaljevalni tečaj ter preverjanje znanja pred začetkom letalske sezone za pilote motornih zmajev. Dva pilota motornega zmaja želimo tudi praktično usposobiti. Načrtujemo tudi nekatera investicijska dela v hangarju in na vzletno-pristajalni stezi. Sodelovali bomo tudi z dragimi sorodnimi društvi doma in tujini. V naše vrste pa želimo pritegniti tudi nove člane.« Feri Maučec V tekmovanju tretje državne strelske lige je druga ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine premagala Varstroj iz Lendave s 1658 : 1642 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina II: Simon Marič 562, Borut Flegar 560, Simon Šoštarec 536 krogov. SD Varstroj Lendava: Sandra Zver 557, Dominik Zver 532 in Bruno Peric 553 krogov. Druga ekipa SD Ljutomer je premagala drugo ekipo SD 1. pohorskega bataljona iz Ruš s 1665 : 1633 krogov. SD Ljutomer II: Vasja Štaman 558, Borut Filipič 557 in Janko Miho-lič 550 krogov. Rudolfova šesta v Budimpešti V Budimpešti na Madžarskem je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi pomurska strelca Manuela Rudolf iz Ljutomera in Robi Markoja iz Turnišča. Zlasti se je prvi dan izkazala Rudolfova, ki je s 392 krogi zasedla šesto mesto, drugi pa je s 386 krogi bila šestnajsta. Markoja pa je prvi dan s 583 krogi zasedel osemnajsto, drugi dan pa s 585 krogi šestnajsto.mesto. društev. Tekmovali so tudi z malokalibrsko puško. Po prihodu na Petanjce je ustanovil Strelsko društvo Kolomana Flisarja Tišina, ki zadnja leta uspešno tekmuje v prvi državni ligi. Kmalu zatem so ustanovili strelski krožek na tišinski osnovni šoli, ki ga je vrsto let uspešno vodil kot mentor. Pod njegovim vodstvom so se mladi tišinski'strelci začeli uveljavljati ne samo v pomurskem, temveč tudi v slovenskem merilu, hkrati pa postali tudi pionirski prvaki Slovenije. Njihov strelec Aleš Števanec pa je celo postavil slovenski rekord. Na prvenstvu Jugoslavije pa je Branko Bukovec osvojil naslov državnega prvaka. Pomemben kakovostni premik delovanja Strelskega društva Kolomana Flisarja Tišina je prinesla zgraditev novega avtomatskega strelišča za zračno orožje na Tišini, ki so ga zgradili ob pomoči Krajevne skupnosti Tišina. Tako so lahko na Tišini nemoteno vadili in organizirali razna strelska tekmovanja. Sicer pa ima Jože Bagoroš velike zasluge za razvoj strelskega športa na Tišini, saj je vzgojil vrsto strelcev, ki danes uspešno tekmujejo v državnem in mednarodnem merilu. Prav zato je prišla zlata plaketa v prave roke. (FM) Rokomet V štirinajstem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Ptuja premagala Mo-bix iz Črenšovec z 28 : 19. 14 Iz naših krajev vestnik, 19. februar 1998 Na obisku v Šalamencih Štefan Sever ima bogato zbirko telefonskih aparatov in central Zametek vasi je ob izviru v Biikovščeku - Severjeve razstave v Puconcih ni bilo, a je za to še vedno čas Med našim prebivalstvom najdeš ljudi, ki se odlikujejo po številnih spretnostih, življenjskih izkušnjah, delovnih navadah. Iz življenja so vpijali spoznanja in zdaj jih poklanjajo novim rodovom. Takšen je tudi 75-letni Štefan Sever iz Šalamenec 54 v Prekmurju. ZLATOPOROČENCA HAJDINJAK IZ VIDONEC - Prve dni februarja letos je minilo 50 let, odkar sta se (8. februarja 1948. leta) poročila Helena (roj. Farič) in Ludvik Hajdinjak s Krupliv-nika. Ob jubileju je bila zlatoporočna slovesnost na matičnem uradu pri Gradu, kjer jima je župan Ludvik Kočar izročil zlatopo-ročno listino, nato pa je bil še obred v župnijski cerkvi pri Gradu, ki ga je vodil župnik Štefan Kuhar. Družabni del sta proslavila v krogu svojih najdražjih. Hajdinjakova sta dala življenje štirim otrokom: Štefan živi v Bo-doncih, Angela v Beltincih, Marjana v Domajincih, Emil pa je z družino v Vidoncih. Imata šest vnukov in enega pravnuka. Vsi ju imajo radi in tudi ona sta ponosna nanje. - Š. S., foto: V. Juhnov Dom upokojencev v Ljutomeru Do doma po polževo Občinskim možem in strankarskim veljakom! Šalamenci so slikovita vasica, ki leži ob vznožju Goričkega. Naj večji kraj v bližini so Puconci, kjer je sedež občine. Hiše v vasi so razmetane po holmih v manjših skupinah. Med njimi je tudi Severjeva. Nikjer ni videti odvečne navlake. Vse je čisto, pospravljeno, četudi je v hlevu 25 govedi in v svinjakih 230 svinj. Štefan Sever je delal štirideset let na soboški pošti. Dolgo je bil vodja centra za polaganje telefonskih kablov in montažo telefonskih priključkov. Od leta 1983. je upokojen. Vse življenje ga je preganjala radovednost. Proučeval je življenje v preteklosti in gledal je v prihodnost. Na veliki kmetiji se je z leti nabralo marsikaj. Stare uporabne predmete je spravil za nove rodove. Na nekdanjem soboškem ptt-podjetju so zamenjavali telefon Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je 1988. leta sklenila, da bodo tudi Ljutomerčani med tistimi, ki naj bi najpozneje do leta 1990 začeli graditi upokojenski dom. Tega naj bi financirali z denarjem iz sklada za gradnjo domov ostarelih v Sloveniji. V sklad so nakazovali denar po posebni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov. Ce bi bilo v tistih časih ljutomersko občinsko vodstvo bolj zavzeto in manj omahljivo, saj je dovolilo prednostno gradnjo doma v Lendavi, bi ljutomerski upokojenci zagotovo že imeli svoj dom. Kako je v novejšem obdobju? Proti koncu 1966. leta so imenovali v Ljutomeru nov iniciativni odbor za gradnjo upokojenskega doma v neposredni bližini zdravstvenega doma. Žal pa so »programerji« načrtovali le dom s 100 ležišči, kar pa je za ljutomersko območje premalo. Pa tudi rentabilno ne bi bilo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve načrtuje upravičenost gradnje domo v s 150 do 200 ležišči. In tega bi se morali bolj zavedati tudi v Ljut omeru, zato je treba kar hitro poslati dokumentacijo na omenjeno ministrstvo, ki bo razpisalo natečaj za dodelitev 70 odstotkov denarja za tako gradnjo in - vrstni red. Apeliram na občinsko vodstvo in vse stranke, da se proti koncu svojega štiriletnega mandata zganejo in se zavzamejo za čimprejšnji začetek gradnje doma v Ljutomeru. IVAN MUHIČ, Sp. Kamenščak BELTINCI - Zaradi predvidene gradnje avtoceste so ____ predstavniki Zveze lovskih družin Prekmuija na Občino Beltinci naslovih dopis, v katerem so zaprosili za finančno pomoč za dodatne podhode za divjačino, ker jih je premalo. Občinski svet jim je odobril znesek v višini 168 tisočakov. M. J. LIPA - Glede zgraditve kanalizacije je krajevna skup-_____ nost navezala tesne stike s sosednjo Občino Turnišče. Med drugim je bil dan predlog, da bi se v prihodnje priključili na njihov kanalizacijski sistem. Zato se v Lipi zavzemajo za čimprejšnjo gradnjo kanalizacije. M. J. 4*5 Štefan Sever ob svojem razvojnem prikazu telefonije v Puconcih. V ozadju so še drugi predmeti iz njegove bogate zbirke. Kulturno društvo Ady Endre iz Prosenjakovce je pripravilo odrski prikaz lujpanja semena in čejsanja perja. Prvo so počeli (in tudi kartali) moški, drugo pa seveda ženske. Med delom so tudi peli.. »Delavci« so bili tudi pogoščeni: s suhimi slivami, jabolki in ohrehovo ter makovo potico iz krušne peči. Tudi obiskovalci niso šli domov s praznimi želodci. Pa tudi duhovno so bili obogateni, saj so starejši podoživljali obdobje svoje mladosti, mlajši pa so spoznavali, kako blizu so si bili nekoč ljudje. - M. Gorza, foto: N. K. P. ske aparate, telefonske centrale in druge naprave in namesto na odpad so romali odpisani tehnični pripomočki k njemu domov v Šalamence. V posebnem poslopju je začela nastajati muzejska zbirka. Zbrane ima telefone, ki so jih uporabljali na soboški pošti odleta 1897 do 1961. V zbirki ima vse tehnične pripomočke pošte v Puconcih od leta 1896 do 1996. Ko seje pred dvema letoma puconska pošta preselila v novo poslopje, je bila povsem posodobljena. Da se ne bi pozabilo na preteklost, seje lotil Štefan Sever izdelave zgodovinskega prikaza telefonije v tem kraju. Pri delu mu je pomagal upokojeni poštni uslužbenec Ludvik Horvat. Pripravila sta stoletni razvojni pregled v sliki, besedi in s prikazom originalnih tehničnih naprav minulih obdobij. Vse je bilo vzorno in pregledno pripravljeno, vendar pa do razstave ni prišlo, ker ni bilo razumevanja. Morda zaradi tega, ker sta zdaj nastali iz nekdanjega ptt-podjetja dve delovni organizaciji. Ena se ukvarja s poštnimi storitvami, druga s telefonijo. Morda je bila pred leti radovednost vnukinj Simone in Brede vzrok, da je začel dedek Štefan izdelovati miniaturne stroje in druge naprave, ki so nekoč rabile kmetijstvu. Izdelal je popoln zmanjšan posnetek nekdanje mlatilnice in lokomobile. Obe napravi tudi delujeta. Radovednost deklic je potešil tudi s celotnim prikazom pridelave lanu in izdelave lanenega platna. Spretno je oblikoval drobno motovilo, kolovrat, statve... In prav v statvah je videl človek že od nekdaj veliko simbolike. Tkanje je ustvarjalo delo, rojevanje. Ko je bilo blago nekoč narejeno, je tkalka porezala niti in tako izrekla blagoslov kakor babica, ko prereže popkovino. Vse je bilo tako, kakor da bi tkanje prevajalo v preprosto govorico človekovo skrivnostno anatomijo. In vreteno ter preslica sta simbola usode... Za prikaz zgodovinskega razvoja Šalamenec je izdelal Štefan Sever majhen mlin in žago vene-cijanko, ki sta nekoč obratovala na vaškem potoku. Od leta 1941 do 1951 je stal in mlel na Ada-novem bregu nad vasjo mlin na veter. Imel ga je nekdanji mehanik Alojz Merklin. V njem so vaščani mleli žitarice in oljarice, seveda takrat ko je pihal veter. Ta pa tukaj pogosto zavija. In v spomin na ta mlin je izdelal gospod Štefan maketo. In ko je delal te priče nekdanjih dni, je mislil na bajte, ki so bile včasih skromne in raztresene širom po Šalamencih. In poglabljal se je v izvor imen posameznih delov vasi, ki se imenujejo: Borovje, Ves, Biikošček, Griže, Kout. Izvrtal je legendo, daje zametek vasi v Biikoščeku, kjer je živel prvi vaščan Matulek. Po njem se še danes imenuje tamkajšnji vodni izvir. Močan je in ne usahne v nobeni suši. Njegova voda se izliva v Brezovski potok. Pred dvema letoma je praznovalo Gasilsko društvo Šalamenci 60-letnico obstoja. V ta namen je uredil gospod Štefan spominsko sobo v društvenem domu. V kraju deluje turistično društvo in zanj je izdelal zloženko, ki prikazuje značilnosti kraja. In tu je še prikaz obdelovanja zemlje s plugi skozi čas ... Kako lepo bi bilo na svetu, če človeka ne bi doletele bolezni. Štefana mučijo bolečine v križu, a ima še veliko načrtov. Še z marsičim bi rad popestril svojo zbirko, ki je lepo razvrščena v vitrinah ali pregledno zložena po policah. In tudi z živino je delo in s trto na bregu. Precej je tiste žlahtnine, ki daje človeku moč in misli mu splavajo na čudovita pota, rojevajo se nove ideje, novi delovni načrti. Zima je bila ob mojem obisku. V prostoru poleg muzejske zbirke je ropotalo, tolklo, pililo ... Severjev zet Jože ima tam delavnico. Zimski čas namenja popravilu kmetijskih strojev in naprav. Razstave o zgodovini telefonije v Puconcih ni bilo, a je za to še vedno čas. Nič pa ne bi bilo narobe, če bi gospod Štefan Sever pokazal zbirko tudi turistom. Škoda je, da sameva. FRANČEK ŠTEFANEC VEŽICA ZA ZGLED - V Stanjevcih se resnično lahko pohvalU0^, tvijo zadnjega počivališča krajanov. Pri tem izstopa mrliška ( katero so vaščani prispevali precejšen delež krajevnega samopd^ef postavitvijo cvetličnih korit so polepšali videz pokopališč3’ manjka tudi drugega zelenja. Besedilo in foto: M. JERŠE Iz občine Gornji Petrovci Letos več avtobusnih postajališč V občini Gornji Petrovci bodo v letu 1998 namenili precej pozornosti tudi gm-dnji in ureditvi avtobusnih postajališč. Na ta način lijo zagotoviti varnejše razmere v vse gostejšem prometu, kjer so najbolj ogroženi pešci, zlasti šolarji. Prina' črtovanju avtobusnih postajališč so dali prednost tistim, ki izpolnjujejo promet-notehnične kriterije. Tako bodo ob križišču z republiško cesto v Šulincin uredili dve avtobusni p°’ stajališči. V Ženavljah, Km keču in Stanjevcih pa naj b* letos zgradili po eno avtobusno postajališče. Skupno torej pet avtobusnih postajališč, medtem ko bodo druga gradili v povezavi z načrtovano gradnjo železniške ge od Murske Sobote proti Hodošu. Poleg tega predvt' devajo ureditev že uporabnega avtobusnega postajališča v Križevcih, in sicerv križiščih lokalnih cest Gornji Petrovci-Križevci in ževci-Križevci nafta. „ M. JERS8 ---- BELTINCI - V prirn«1^ ---- z lanskim letom se jetr torska taksa v občini 10 odstotkov. Tako znaša tras1 ska taksa za registrirane trakt0 4 tisoč tolarjev. M. J. ---- PUCONCI - V tej obči® J ---- se odločili za sofinancii^ spominskega znamenja v Ijah, čeprav ne spadajo na njih0 območje. Dobro se namreč ll dajo širšega pomena pristanki vega stratosferskega balona P mnogimi leti. V ta namen je*jj conska občina nakazala znese*1 tisoč tolarjev. M. J. ---- BERKOVCI - Trenutn«r ---- teka obnova Časarje* mlina, ki si ga je po popre5® , dogovoru mogoče ogledati.v j. hodnje bi bil lahko za obis ce nnmemhna turistična t° . ce pomembna turistična to saj je zanimiva zlasti fran®5^ turbina, kije zamenjala v° jj kolo. Hkrati pa je ta mlin^ eden od redkih še ohranjen1!^ Ratkovskem potoku. Ker v hJ tj vi bližini nastaja nov g°5 objekt, ni odveč zamisel, °a mlinu uredili muzej. M. J- ---- ŠULINC1 - Odlok o ---- tvi parkirnih prostor0 e pokopališčih natančneje1% deljuje razmerja na obm°® $ lotne gornjepetrovske obe*1 tem bodo te zadeve poslej ^i reševali, kar se je že v dos® p(j praksi pokazalo za primer1}, p/i urejanju tovrstnih parki®’ šulinskem in gornjepetro pokopališču. M. J. vestnik, 19. februar 1998 It naših krajev Ljudje iz naših krajev b S®-,®® Johanaii Usbariafn G°mboc sta prepisala posestvo na mlada in ju tako spodbudila, da še bolj pridno delata in ^tografija00^0gremožento- tem Pa tudi sama P°magata, seveda kolikor gleda na leta in zdravje lahko. - .© Pri Liikovih v Gerlincih je drugače Po dveh generacijah brez potomcev jih tretja končno ima našem"m4V0: mno8e domačije na Jrueačn imaj° imena, ki so njih bivah»°d priimkov |judi> ki na Če Jo* ga od\Gerimcih ogovorite katere-GoiDbn-0mačiriov in vprašate za te? GomkVe'-Vas bo vprašal: Kate-domačr ,°c'so namreč doma na 66, n Zveste a’ 12, 119’ 130 - K°Pa storil nJ°mače ime, k°t sem to nien k T •Ipisan’’ k'sem bil name-važeh„r. m> Potem pa je zadeta“01J Jasna. sogovornika sta bila za-n' 3°že Gomboc in etna žena Johana. Oba srečna č upok°jenca in po svoje otrok c„eprav sama nista imela otročji ° pr' h'ši mlajši par in -Mi Dharprva n' b*'a navdušena, tjkoj 2ata 1 0 pjiju, Jože pa je bil pisani n°’ M Je tudi on, kot po-bhi niunQ°Vlnar’ menil, da utegne Ma. Ko ^godba zanimiva in po-b°ste U(>n) oste Prebrali do konca, r tako. »toboci r lr|eih »prevladujejo« sta s„ hodite presenečeni. Pisala Gomboc tudi Joha- K ^etijstvo v svetojurijski občini Jjfazito kmetijskoobmočje - je čistih, mešanih, ostarelih in neaktivnih kmetij? ----------------------------------- tH?ra Za km ^'.ga Je Popravil inž. agr. Anton Slana, sicer predsednik ji aJ konkref6' Pr' Ahčini Sveti Jurij ob Ščavnici, povzemamo 0|,,Urja j £.nik Podatkov, ki kažejo na stanje kmetijstva v tem delu 0^.. 11,1 ravno rožnato. 2^ J^tezaT* 3Urb ob Ščavnici, D Vas*> je 3 območju več kot n^i^ajočTrazito Podeželska, šn-^Paje kni8OSpodarska dejav- nn C-.st’h km«-8 tako 'menova-nil’c'stih, 8] 'J’.140 »Potencial-I^o^ toetij v rekh m 36 neaktiv-ini>.odt^ 4.641 hektarih 3'075 plodnih 'žved^ito in kom8°Zd°V’ Agr0‘ >jišed ne bile L.. 2 hektarjih zem- toljaiJUb tožavam ,. svet ° 8°VedOr^ kl občasno sprede rJ^iiskem k’ pa Je le-ta na Prot^jo^"10^ še ved-k>gtad0 letno ,Panoga- Kmetje nie)d?Jo(keiPltanega goveda MtSePovečl°° htrov mleka. Ve<®V’ saj je n e število rejcev bstre -j6 PovPr ?° bekonih ved-hip^M^njeJetemu me^dogramov Mi kaLhet' Jurij (uAObm°ČJU h 47q m ob šcavnici je emenskih svinj, nina teta Marija in svak Jožef. Otrok nista imela, zato sta vzela k sebi 28-letno Johano iz Korovec. Nanjo je postal kaj hitro pozoren sosedov Gombočev (po domače Kozelinov) sin Jože, ki pa se je tudi pisal (le kako drugače?) Gom-boc in 1950. leta sta se poročila. Ker sta bila dobra s starima, sta jima le-ta izročila posestvo in umrla. Jože in Johana sta pridno delala na poljih, redila sta goveje pitance, oddajala mleko, »puščala« merjasca, vzgajala sadike sadnega drevja, obdelovala vinograd..., začela sta graditi novo hišo, le da tudi onadva nista mogla imeti otrok. Kmetijo pa je vendarle treba pomladiti, sicer bo šlo vse po zlu, sta pravilno ugotavljala. Ker v sorodstvu ni bilo družine, ki bi bila voljna dati katerega od otrok na novi (njun) dom, seje Jože podal naokrog po vaseh. V Motovicih, v družini z več otroki, so ga lepo sprejeli in 15-letna Katarina je bila pripravljena iti na novi dom. Prej ali slej bi itak morala z doma, saj niti pomislila ni, da bi se kdaj poročila domov. Na novem domu pri Gom-bočevih (po domače Lukovih) v ki dajo letno najmanj 6.500 pujskov. Dokaz, da gre za kmetijsko območje, je tudi reja konj. Te redijo predvsem za športne in rekreacijske namene, vendar kakemu rejcu navrže reja tudi kak tolar, seveda ko proda žrebe ali celo konja. Pasemski sestav konj je pester: od ameriškega kasača, angleškega polnokrvnega konja do haflingerja. Na jurijskem območju ni izrazito tržno poljedelskih kmetij, ampak kombinirane poljedelsko-živinorejske, poljedelsko-trav-niško-živinorejske ali oboje. Intenzivnih vinogradov je kakih 100 hektarjev... Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ima seveda veliko razumevanja za odobritev denarnih spodbud za razvoj kmetijstva, seveda pa lahko razporedi s proračunom le določen odstotek. Predlani je ta znašal 4, lani pa 3,6 odstotka od celotnega proračuna, vendar je bilo teh lani v denarju nekaj več kot leto prej: 6.000.000 tolarjev. Tako so za »remont« ali povečanje reje krav © Gerlincih stajo oče in mati (kakor ju je začela ogovarjati) lepo sprejela. Podobno kot je postal nekoč pozoren Jožef na Johano, je zdaj (kmalu po letu 1981) postal pozoren na dekle pri hiši (torej Katarino) fant iz gorjega dela Gerlinec: avtoklepar Marjan Hari. Lukova sta ga poznala in nista nasprotova- Človek in njegov poklic Kuhar, vrtnar in grobar »Rodil sem se 1932. leta na Locke m Vrhu kot četrti od šestih otrok. Ker oče in mati vseh nista mogla preživljati, sta me dala služit k Bratko-vičevim v Kunovo, nato pa k Slačkovim v Osek. Osnovno šolo sem obiskoval pri Negovi. Želel sem nadaljevati šolanje, a mi starši tega niso mogli omogočiti. Še preden sem odšel 1952. leta k vojakom, sem očetu pomagal plesti košare in pri pokrivanju hiš s slamo,« je povedal Anton Kramberger iz Radvenec. Zanimivo je, da ima lepe spomine na služenja vojaškega roka v Sinju in Pulju. Tam je bil bolničar. Poročil seje 1962. leta z izbranko Terezijo. Rodili so se jima štirje otroci. Ivek se je poročil domov, Anica, Bernarda in molznic predvideli 10.000.000 tolarjev za eno. Spodbujali so tudi nakup brejih plemenskih svinj, in sicer s 4.000 tolarji za eno, in plemenskih merjascev (10.000 tolarjev za enega). Nakup trsnih cepljenk so regresirali s 35 tolarji za kos; pri nakupu kakovostnih sadik za zelenjadar-stvo je znašal regres 2 tolarja za kos. Hektarski donosi pri koruzi so dobri, s kakovostno semensko koruzo pa jih lahko .še povečajo, zato tudi 3.000 tolarjev regresa za semena, potrebna na enem hektarju. V občinskem proračunu se je našel tudi denar za sofinanciranje usposabljanja kmetijskih zemljišč in druge namene, ki lahko prispevajo k večji pridelavi. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici ima kar 34 odstotkov kmečkega prebivalstva. Ker so možnosti za zaposlovanje zunaj kmetijstva vse manjše in ker je nemalo delavcev izgubilo delo v tovarnah v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Mariboru ..., bo kmetov čedalje več. Vse dosedanje dejavnosti v kmetijstvu ne bodo mogle preživeti vseh, zato bo treba iskati nove možnosti. Seveda pa je to tisočkrat lažje zapisati kot uresničiti v praksi. Š. S. la shajanju. Menda seje pisalo leto 1983, ko sta se mlada poročila. Od takrat je kmetija v nenehnem vzponu in je med najbolj urejenimi v Gerlincih. Seveda sta za to zaslužna tudi mlada. Izreden napredek, dosežek ... pa je tudi zato, ker je pri Lukovih po dveh »nerodnih« generacijah naposled prišla tretja (Katarina in Marjan) z naraščajem: zdaj imata že 15-letno Simono in 10-letnega Aleksandra. To sta ju dedek in babica vesela! Lukova (Jože in Johana) sta pravzprav srečna: čeprav sama nista imela otrok, imata ob sebi mladi par in vnuke. Po drugi strani pa je mnogo zakoncev, ki so imeli veliko otrok, zdaj pa so sami, morda celo v »onemoglem« domu. Res pa je tudi, da sta za to, da je tako, kot je, tudi sama nekaj naredila: z veseljem sta sprejela najprej dekle Katarino, potem njenega fanta in poznejšega moža Marjana, navdušena sta bila, ko se je rodila Simona, vesela sta bila rojstva Aleksandra. Otroci so pač božji dar, ki pa njima ni bil dan, zato sta sprejela za svoje - tuje. Zdaj so vsi njuni. In ker je tako, sploh nista mencala, ko je dozorela zamisel, da bi vse svoje premoženje prepisala na mlada. Sklenili so torej tako imenovano izročilno pogodbo, v kateri sta si izgovorila streho, preživljanje do smrti... Taka je torej zgodba o dveh generacijah Gombočev iz Gerlinec in o mlajši, tretji generaciji, ki pa otroke ima. Mladi se sicer pišejo Hari, toda ostaja ime domačije -Lukovi. Konec zgodbe. Š. SOBOČAN Anton Kramberger iz Radvenec je bil grobar in kuhar, še zdaj je domači vrtnar, rad pa tudi potuje. S potovanj prinaša spominke in nekaj teh je tudi v vitrini. - Foto: J. J. Tončka pa živijo s svojimi družinami drugod. Anton Kramberger si je našel zaposlitev kot grobar in jo je opravljal 26 let. Poleg tega je delal na KS Negova kot kurir in čistilec. Od tam je odšel v pokoj. To pa še ni vse! Že petdeset let skrbi za cerkev pri Negovi, zato je ta sakralni objekt vedno čist in okrašen z rožami. Veliko jih goji sam. Sredi januarja so mu cvetele - narcise! Anton pa je tudi znan kot odličen kuhar, ki je kuhal na kakih osemdesetih gostijah. Torte pa je pekel tudi za druge priložnosti, na primer za godove. Neko leto je imel za jožefovo kar 12 naročil. Potuje pa tudi rad! Lani je romal celo v Medjugorje. S potovanj prinaša spominke, ki jih ima razstavljene v sobi. Tak je Anton, ki pa ga v domačem in okoliških krajih bolj poznajo kot Tunča. J. JANČAR ZLATOPOROČENCA JAKLIN IZ VELIKE POLANE - Jožef se je narodil 1922. leta, žena Marija pa leta 1923. V petdesetih letih zakona so bili lepi in tudi težki trenutki. Življenje sta dala sinovoma Jožetu in Slavku. Zdaj sta zelo srečna ob svojih vnukih: Sonji, Meliti, Aljoši in Branku. Ves čas se ukvarjata s kmetijstvom in uspešno sodelujeta s KZ Polana - Hotiza. Tudi svoj vinograd v Lendavskih goricah še zdaj vzorno obdelujeta, tako da pri hiši dobrega vina nikoli ne zmanjka. Nekaj so ga zvrnili tudi na slovesnosti ob praznovanju zlatoporočnega jubileja. - Fotografija: J. Žerdin Mila zima omogočila delo na prostem Obnova cest in mostov v Prekmurju Vsak obnovljen kilometer ceste, razširjen ali nov most je za sleherno vas izjemnega pomena Letošnja mila zima omogoča delo na prostem skoraj kot v drugih letnih časih. Popeljali smo se po Prekmurju in si ogledali nekatera komunalna dela. Zabeležili pa smo tudi predvidena komunalna dela, s katerimi se bo pričelo spomladi. Obnova ceste Šalovci-Domanjševci Te dni končujejo s posodobitvijo štirih kilometrov ceste Šalo-vci-Domanjševci. Izvajalec del je Cestno podjetje Murska Sobota, plačnik pa občina Hodoš - Šalo-vci. Cesta vodi skozi slikovito pokrajino, ki bo v prihodnje še vabljivejša za priložnostne obiskovalce, prebivalci pa se bodo v bolj urejenem domačem okolju lepše počutili. Obnovili bodo cesto Večeslavci-Mačkovci Projektivni biro - inženiring Murska Sobota končuje z izdelavo načrtov za obnovo ceste Večeslavci-Mačkovci. Z deli bodo začeli spomladi in bodo posodobili 4,5 km ceste. Investitor bo Občina Puconci. Posodabljanje ceste Večeslavci-Fikšinci Na dva in pol kilomerta ceste Večeslavci-Fikšinci so opravljena zemeljska dela, navožen gramoz in položen grobi asfalt; Z deli so začeli že lani. Ko bo vreme primerno, bodo izvajalci del cesto prevlekli še s finim asfaltom. V Vidoncih dobijo nov most Vse je pripravljeno za gradnjo novega mosta čez potok v Vidoncih na Goričkem. Denar za gradnjo bo dala Občina Kuzma -Grad. Ker je tukajšnji teren ilovnat, je potrebno za začetek del kar najugodnejše vreme. Markovci-Adrijanci z lepšo cestno povezavo Projektivni biro - inženiring Murska Sobota je izdelal načrte za obnovo ceste Markovci- Adri-janci na Goričkem. Z obnovitve KROG - Mostove na lokalni cesti Krog-brod na Muri, ki so potrebni popravila, si bo ogledala strokovna služba uprave mestne občine. Na osnovi teh ugotovitev bodo mostove sanirali iz sredstev za redno vzdrževanje lokalnih cest, pri čemer bodo upoštevali tudi zagotavljanje ustrezne prometne varnosti na tej prometnici. M. J. GORNJI PETROVCI - Upravni odbor za upravljanje in gospodarjenje s stanovanji so nedavno preimenovali v Upravni odbor stanovanjskega sklada Občine Gornji Petrovci. Šteje sedem članov, njegova predsednica je Erika Časar. M. J. nimi deli bodo začeli spomladi v dolžini kilometra in pol. Most v Murskih Črncih Krajevna skupnost Tišina se pripravlja na gradnjo mostu čez vaški potok v Murskih Črncih, je naročnik projekta in plačnik investicije. Manj prahu v soboški mestni četrti Turopolje V zadnjih letih je bilo nešteto pripomb prebivalcev, ki žive v bližini ceste, ki povezuje v Murski Soboti Tomšičevo, Kajuhovo in Kro-ško cesto. Gre za območje mestne četrti Turopolje, kjer seje zaradi makadama ob sušnih obdobjih dvigal neprijeten prah in silil v obcestne hiše ter druge objekte. Omenjeni odsek ceste bodo kmalu asfaltirali in uredili robnike. Vodohram v Bogojini tudi za potrebe Moravskih Toplic V izdelavi so načrti za vodohram v Bogojini, ki bo koristil celotnemu vodovodnemu omrežju od Bogojine do Moravskih Toplic. Poleg tega se pripravlja projekt za vodovodno omrežje za Bogojinske gorice. Izdelavo projekta je naročila soboška Komunala. V Trdkovi odstranili posledice zemeljskega plazu Kar precej negodovanja je povzročila zaprta cesta Trdkova-Martinje. Za avtomobilski promet je bila zaprta zaradi zemeljskega plazu. Nevšečnost je v glavnem popravljena. Ko bo vreme ugodno, pa bo na tem delu položena še asfaltna prevleka. Cesta pelje k tromejniku Avstrije, Madžarske in Slovenije in je posebnega turističnega pomena. F. ŠTEFANEC iFeportaža vestnik, 19. februar 1998 Kar v glavi nosiš - razgubiš! Le kar zapišeš - obdržiš! Skrbi za dobrega petelina Iz neoplojenih jajc ne bo piščancev Danes nas kmetijski strokovjaki (teoretiki) zasipavajo z nasveti za pridelovanje na njivah, travnikih, v vinogradih ..., svetujejo o reji živine in tako naprej. Tam kmalu po drugi svetovni vojni, seveda ni bilo tako. Mnogi so morali sami poiskati pisne vire, pri čemer jim je bil v veliko pomoč Kmečki žepni koledar. Vas zanima, o čem je pisal tisti, ki je bil izdan 1948. leta, torej pred 50 leti? Bil je neke vrste pratika. Zanimivo: leto 1948. seje začelo (enako kot letošnje leto) s četrtkom, končalo pa seje s petkom. Bilo je prestopno leto. Sedanje leto 1998 je navadno leto in se bo končalo s četrtkom. V omenjenem letniku Kmečkega žepnega koledarja, ki gaje izdala založba Kmečki glas, sta na začetku podoba Tita in »njegova« pesmica, v kateri je med drugim zapisano: «... Naj vsakteri spolnijo se upi: / polna mošnja, davki poravnani, / in ko mimo bodo spet odkupi, / tudi zate uspeh plodov ostani. Na prvem mestu je bil torej odkup, obvezna oddaja, in šele potem je bil na vrsti pridelovalec z družino. Starejši ljudje se boste spomnili, kako je bilo z obvezno oddajo in kaj se je zgodilo s tistimi, ki se niso hoteli ali pa se niso mogli ukloniti oblastem. Brez glave storjeno, gotovo skaženo Pa pustimo to! Nadaljujmo s koledarskim delom omenjene izdaje! Nekatera opozorila, nasveti, zapovedi... so za sedanjega bralca zelo zanimivi. Povprečna doba uporabnosti nekaterih predmetov - vozovi: 30 let, vprega konj 15, železni plugi 20, železne brane 20, lesene brane 10, lesene grablje 2, motike 5, kose 3, vitli 25, bencinski motorji 15, električni motorji 25, slamoreznice 20, mlatilnice 30, vejevke 30, sadni mlini 10, sejalnice 25, sadne stiskalnice 30, sekire 10, žage 5, pohištvo (mehak les) 30, slamnata streha 15, opečna streha 30 let ... (Opomba: podatki so iz leta 1948, ko na kmetijah še ni bilo ne lraktorjev ne kombajnov"...) JANUAR Splošno: Ali si napravil obračun o poslovanju v lanskem letu? Si napravil načrt, kako boš letos gospodaril, kaj boš sejal, kje dobil seme, umetna gnojila ... Prepričaj se, ali je tvoj gospodarski načrt v soglasju z gospodarskim načrtom - petletnim planom. Delo pri živini: Če si pravočasno izpolnil obveznost oddaje prašičev, prejmeš nagrado v usnju, z oddajo tudi pripomoreš k redni preskrbi z maščobami našemu delavcu. Reki: Brez glave storjeno, gotovo skaženo. - Kdor ne posluša, naj izkuša. - Malo mleka in gnoja slabo krmljena krava da. FEBRUAR Splošno: Zadnji čas za plačilo zavarovalnih prispevkov. Z najbližjo strojno brigado skleni pogodbo za vsa strojna dela na polju, v vinogradu in sadovnjaku. Delo pri živini: Pazi, da ne polagaš živini pokvarjene okisane krme. Preglej zaloge krme. Uredi hranjenje živine tako, da boš imel dovolj krme do nove. Skrbi za dobrega petelina. Iz neoplojenih jajc ne bo piščancev. Reki: Kdor kruh z drugim deli, se mu v rokah množi. MAREC Splošno: Posvetuj se in napravi si setveni načrt za pomladansko setev po setvenem načrtu za tvoj KLO (krajevni ljudski odbor). Povečaj površine s krmilnini in oljnimi rastlinami. Delo pri živini: Mlade pujske spuščaj ob lepem vremenu na prosto. Odberi jajca najboljših nesnic. Poslužuj se umetnega valjenja, kjer je to mogoče. Reki: Plug pa brana, kmečka hrana. - Več ko ima, manj da. -Kar oče sadi, to sina živi. APRIL Splošno: V aprilu mora biti vsa zemlja obdelana in posejana. Delo pri živini: Prični spuščati živino na prosto. Ovce je treba ostriči. Skrbno neguj mlade piš čance. Čas je za skopljenje živali. Reki: Dober premislek več velja, kakor uro hoda. - Kar se teletu zagrešiš, pri kravi več ne nadomestiš. MAJ Splošno: Prijavi lepe posevke žit za priznavanje kot semensko blago. Delo pri živini: Pazimo, da goveje živine ne napenja in-da živali ne dobijo driske. Prijavimo svinje za cepljenje proti rdečici. Reki: Hiša ne stoji na zemlji, ampak na ženi. - Prava snaga ne šega samo do praga. - Čebelica je mala stvar, a včasih nosi lep denar. JUNIJ Splošno: Ker že lahko preceniš žetev žit, bodi med prvimi v kon-trahaži žita. Delo pri živini: Skrbno zavaruj živino pred muhami. Prašiči pa ti bodo hvaležni, če jim nudiš dovolj vode in kopeli. Pri perutnini preganjaj mrčes. Reki: Kdor le z glasom pomaga, malo pomore. - Vrt slabo rodi, če sušo trpi. - Plevel zemljo pokriva, čeprav ga kmet ne zaliva. Iz mleka, masla, sira - blagostanje izvira Zanimivi so tudi nasveti za drugo polletje. Pa še te si preberimo in se iz njih česa naučimo! JULIJ Splošno: Javi Ustroju, da določite sporazumno dan žetve s stroji in mlačve. Preglej stroje, uredi in počisti shrambe, preglej vreče. Delo pri živini: Zrači hleve. Zatiraj muhe z DDT-sredstvi. Prašiče polivaj ob hudi vročini z vodo. Preberi perutnino za rejo in zakol. Petelinčke kapuni. Gotovo je že zadruga uvedla skupno kapunje-nje. Posluži se tega. Reki: Če prime gospodar prvi za vsako delo, bo gotovo uspeh imelo. - Suša vzame kos kruha, mokrota pa tri. - Lepa beseda nikomur ne preseda. AVGUST Splošno: Odloči se za setev in-karnatke in oljne repice. Po izvršeni mlačvi oddaj predpisano količino žit. Oddaj tudi kontrahirane viške žit, da s tem zagotoviš delavcu redno preskrbo kruha. Delo pri živini: Puščaj živino na pašo. Prištedil boš s tem zeleno krmo, živina pa se bo dobro popravila. Reki: Kmet, ki za živino ne skrbi, si seka vejo, kjer sedi. - Iz mleka, masla, sira - blagostanje izvira. SEPTEMBER Splošno: Pripravimo vse za jesensko setev. Delo pri živini: S pašo na de-teljiščih bodi previden, zaradi napenjanja živine. Pripravi prašiče postopoma za pitanje. Reki: Kmet na strelu (lovu), polje v plevelu. - Kdor z gnojem varčuje, se mu slabo splačuje. -Gnoj podorji še isti dan, ko je na njivo pripeljan. OKTOBER Splošno: Sadje in vino boš najbolje vnovčil preko Naproze. Delo pri živini: Preceni pridelek krme; odloči, ali boš moral prodati kako živinče, tako da boš držal preko zime le toliko število živine, kolikor ti dovoljuje zaloga krme. Prični s pitanjem prašičev. Reki: Kar je več vredno od uši, je dobro pobrati in spraviti. - Z denarjem varčuj, s pametjo na ni treba. - Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. NOVEMBER Splošno: Pripravi se v vsem gospodarstvu na zimo. Delo pri živini: Ob lepem vremenu puščaj živino na prosto. Prašiče M t '- 4 Naši predniki so živeli od pridelkov s polj in prireje v hlevih. Tedaj seje živina tudi veliko gibala, saj so .M gali in pasli, medtem ko je zdaj v glavnem v hlevih. A ne povsod. Tole fotografijo sem posnel lani jeseni v n1 stju - Moti. pridno pitaj, polagaj jim krmo vedno ob istem času. Skrbi, da bodo hlevi in kurnice čiste, zračne in dovolj tople. Reki: Kjer gospodar vsak kot pogleda, tam ni nereda. - Pol reje je dobro čiščenje, pol pa redno krmljenje. - Svinje se rede, če v miru leže. DECEMBER Splošno: Napravi si gospodarski načrt za prihodnje leto. Posečaj predavanja in tečaje. Delo pri živini: Zapaži vrata in okna hlevov v toliko, da ne prepiha. Reki: Živina se redi od gospodarjevih oči. - Kdo nazaj gleda, naprej pade. - Gospodar se pozna po kupu gnoja. Kmetijsko knjigovodstvo že pred petdesetimi leti Ne vem, kako je danes na večini kmetij: imajo pisni pregled premoženja, zapisujejo prihodke in izdatke, imajo gospodarski načrt ...? Tu in tam se bo kak zapisovalec najbrž našel. Kmečki žepni koledar pred petdesetimi leti pa daje celo navodila za kmetijsko knjigovodstvo. Med drugim takole svetuje: »Popis premoženja ali inventarni zapisnik bomo napravili takoj v začetku leta. Približno vrednost posestva precenimo po krajevni ceni. Zemlja in stavbe so nepremičnine, medtem ko so stroji, orodje, živina itd. premičnine. Denar je tretja skupina premoženja. Vse tri skupine: nepremičnine, premičnine in denar imenujemo aktivno premoženje. Od tega moramo odšteti, kar dolgujemo, to je naše pasivno premoženje, da potem dobimo čisto premoženje. Uspeh go spodarstva v letu 1948 (ali v sedanjem letu 1988, op. pisca) bomo ugotovili, če izračunamo konec leta, za koliko je naše čisto premoženje, ki smo ga izračunali v začetku leta, manjše ali večje od čistega premoženja konec leta. Če je čisto premoženje konec leta večje, smo gospodarili z uspehom, če ne, pa z izgubo.« Kako preprosto, jasno in - koristno, saj je dobro vedeti, kako gospodarimo, čeprav nekateri kmetje pravijo, da imajo eno samo izgubo. Kaj pa, če bi pisen račun pokazal, da le ni tako?! »Pri knjigovodstvu je najvažnejše, da vpišemo v knjigo prejemkov in izdatkov vsako stvar sproti ali vsaj čimprej, ker sicer pozabimo vpisati. Bolje je, da si zvečer utrgano pet minut časa za take zapiske, preden gremo spat, in nato brez skrbi zaspimo, kot pa če moramo kdaj več noči prečuti v skrbeh, ki so nastale zato, ker nismo redno pisali gospodarskih zapiskov.« Koledar iz leta 1948 prinaša več obrazcev za različna spremljanja gospodarjenja in za dela. Naj jih nekaj nanizam: Posesti Ust, Podatki o površini posestva. Osebni in družinski podatki, Podatki o zgradbah, Stalež kmetijskega orodja in strojev, Posevki in pridelki v letu .... Stanje živine, Prejemki in izdatki, Časovnik oddaj, pogodb Astronomija v Prekmurju ubira vse večje korake Več luči v Krnici in plačil, Zapisik živalskega Pql stka, Zapisnik gnojenja, setve । žetve, Zapisnik pridelkov in uporabe, Zapisnik posojil in sojil, Obračun dohodkov in12 tkov za leto ... ..i Tak pregled (bilanco usP6L pa bi si kazalo narediti tudi Z | še posebno tam, kjer živijo od kmetijstva. Prav zaniiniv0./ bilo videti, kakšen bi bil (bo)1 a Toda, pozor: za določena treba upoštevati normative, t°L meni, da družine z več čU31 mogoče »obesiti« na majhno*11 tijo. V zadovoljstvo mi je, ce t koga s tem pisanjem spravil '* bro voljo, na primer ko se# oziroma povzemal določena ® ki jih je treba opraviti v kat®^ mesecu pri živini. Morda p3® tudi koga navdušil, da bo kolikšna je vrednost čisteg3® moženja ob začetku tega Morda bo potem tudi ocenil'h nost ob koncu leta, potem P bo »pokazalo«, ali je pluS. nus. Seveda pa med Pr*^(i kmetijstva ne boste šteli pP jih dobijo člani gospodinjil ne pokojnin in drugih d° p ui ki ne izvirjo iz kmetijstva- pJ ne boste vseh izdatkov n3?J kmetiji, ampak le tiste, ki s° za uspešno gospodarjenje- J ŠTEFAN SOB°C , S kurenti zaprli Cankarjevo ulico Prebivalcem, ki živijo ob Cankarjevi ulici (magistralni cesti M-10/1) v Murski Soboti, so potem, ko so slišali, da jim vlada oziroma minister za promet ne moreta pomagati, priskočili na pomoč ptujski kurenti iz Lackove vasi. V začetku tedna so za kratek čas ustavili mednarodni tranzitni promet in tako opozorili na probleme, ki jih pestijo. Po tej ulici se letno prepelje blizu milijon težkih tovornjakov, posledice pa so vidne tudi na pročeljih hiš, saj z mnogih že odpada omet, stene pa so napokale. In ker se minister Bergauer in drugi v vladi ne zmenijo za gradnjo soboške obvoznice, so Sobočane podprli kurenti, ki so sicer znanilci vsega dobrega. Foto: B. HEGEDUŠ Bo kmalu viden tudi planetarij? ---------------------------------------------J Astronomsko društvo Krnica iz Murske Sobote je imelo prefl ‘ občni zbor, na katerem so predsednik Mitja Slavinec, podpredsedn J jan Čenar in drugi člani predstavili delo v letu 1997 in napovedali za letošnje leto. »Razpoloženje je dosti boljše kot prejšnja leta. Naf*' P mnogo več kot marsikatero drugo društvo, tako da imamo kaj leg velikega, sijajnega teleskopa tipa Meade imamo tudi društveni ' Sl ki smo ga dobili lani na astronomskem taboru. Tukaj bi se moral M Zvezi organizacij za tehnično kulturo in Zavarovalnici Triglav," f predsednik Slavinec in omenil še vzorno sodelovanje s soboško g,n pjS* netarija v Miinchnu, tudi namestiti svoj telesk0 na Goričkem, najverjetn^-JH Fokovci, kjer je zelo dobra za opazovanje. Julija bodo 4 zirali desetdnevni astron bor, septembra pa dvodn6^| astronomije za učitelje °SIL/( srednjih šol, kar bi Pr’p ustanovitvi astronomskih V mislih pa se že pripra* opazovanje novembrske®3 J| skega roja, ki se pojav*®J sC triintrideset let, in P0?0*^ pM nega mrka, ki bo leta viden ob tromeji Madza ; strije in Slovenije. Astronomsko društvo Krnica je lani organiziralo opazovanje kometa Hale - Bopp, meteorskega roja Perzeidov, Luninega mrka in naravoslovne dneve po osnovnih šolah za pridobivanje novih članov in motiviranje učiteljev. Finančno njihovo leto ni bilo tako uspešno, saj so na svoj žiroračun uspeli dobiti le oseminšestdeset tisoč tolarjev. Zato sedaj vztrajno iščejo pokrovitelje, odločili pa so se tudi, da bodo od svojih članov pobirali letno članarino v višini tisoč tolarjev. Letošnji delovni program bo podoben lanskemu. Velika, zaenkrat neizpolnjena želja je ogled pla- ^gstnik, 19. februar 1998 jFeportaža Predpustna reportaža Grad, princ, princesa pa še zmaj Pred gradom je vse vrvelo; ljudje so se zgrinjali pred ./ °Pje, v zraku je bilo pričakovanje S« ■■■■■■n Tudi biriči pred giljotino in zaporniki pred »vislicami« so posedli, grobarji so odložili krsto, vampir ni več tekal po grajskih hodnikih. Vile so poplesavale po travniku in prepevale. Zaslišale so se fanfare. Skozi grajski vhod je prišel sprevod dvorjanov: na čelu dvorska norčka, nato grof in grofica, notar, baron in baronica, spletične, frizerke, kuharji. Grof je podložnikom iz zlate košare metal zlatnike. Čez čas se je skozi drevored začel pomikati drugi sprevod, ki ga je vodil general... vse je bilo pripravljeno na veliko poroko. Toda kakšna pravljica bi bila to, če ne bi bilo zapletov? Princ je moral najprej premagati zmaja pod grajskim hribom in šele nato je dobil roko zlatolase princese. Okrog tristo mask smo lahko videli v nedeljo, 15. februarja, pri Gradu pred gradom in pred cerkvijo; za idejo in izdelavo večine mask je poskrbela Cvetka Juh-nov, sodelovali pa so skoraj vsi krajani, predvsem pa so se nad idejo in zgodbo navdušili mladi. Navdušeni so bili tudi obiskovalci, saj je bila prireditev nekaj novega, svežega in zares dobro pripravljena. Organizacija je bila prvovrstna. Pomembno je imeti zanimivo idejo, pomembno je znati angažirati ljudi, pomembno je podpreti ljudi z idejo in za vse to k •------------------------------------ vaJ cveti in zeleni okrog nas a,. ~ Valentinovi pozdravi s 30 km/h Tako prenašajo moderni vitezi v pozornost zbujajoči uniformi in v rdečih torbah prijetna in presenetljiva sporočila ter cvetje. Za nekoga bo razkošen pisan šopek, pripeljan s 30 km/h, pozornost, drugega bo spomnil na 14. februar, predvsem takrat, ko torbo krasi za Valentinovo splošno znani, a na novo kreirani Amor. Na voljo je vsem tistim, ki bi radi nujno poslali cvetlični pozdrav svoji Valentini, ali tistim, ki se v zadnji minuti spomnijo in bi radi poslali ljubezenski pozdrav. Torej »ljubezenski« kurir ali cvetlični kurir - nova ideja, za katero so poskrbeli cvetličarji soboškega Vrt- narstva. Besedilo: Olga Varga, fotografija: Nataša Juhnov So “Gospa tajnica, danes praznujete« se nadaljuje. V tem mačice in leska, zimzelen pa se baha v gozdu Ker smo naši februarski tajnici podarili šopek le 'tinovim, nikakor nismo mogli mimo rdečih vrtnic. Februarski šopek presenečenja je prejela gospa tajnica MILENA VOGRINČIČ iz Podjetja MURSKA TRANS. Pisarna, kjer dela gdspa Milena, je polna zelenja in dekorativnih predmetov. S svojim prijaznim komuniciranjem pridobi marsikatero stranko pa tudi veliko sprotnih problemov ji uspe rešiti. Prostega časa, kar ga ima, porabi za ročna dela. Šopek presenečenja, ki ga poklanja Vrtnarstvo M. Sobota, cvetličarna Park je se a ^eri Ca Jančar, Cvetličarna Park. stavljen v stilu Valentinovega, to je čas drobnih pozornosti, presenečenj in ljubezni. Je iz dvojnega srca - brezovega, ki je kot nosilnost šopka, in rdečega srca, kije iz kartona. Sredi šopka so temno rdeče vrtnice, okrog sta mimoza in šop zimzelena, čez ves šopek pa rahlo pada tanki asparagus plumosus. Kot dodatno zelenje za dopolnitev je še bršljan - dre-vesasti in plazeči. Za Valentinove vrtnice je dobro vedeti, kako jih čim dalj časa obdržati pri življenju. Ko jih prinesemo domov, steblo diagonalno odrežemo in pazimo, da jih ne zmečkamo. Vrtnice so zelo občutljive za bakterije, ki povzročajo, W- so bili sposobni pri Gradu, pa najsi gre za Kočarja, Špilaka, Hiilla, Žižka, Ficka, Klementa ali Kovača. Tako se začne oživljanje kraja in gradu. Da le ne bi pozabili drugo leto spet pripraviti druge pravljične zgodbe! BERNARDA B. PEČEK POSNETKI: JURE ZAUNEKER BBP Milena Vogrinčič da se cevčice zamašijo in onemogočijo prehod tekočine, Zato morajo biti vrtnice vedno v čisti vodi in čisti posodi. Pri dobavi jim dodamo hrano za cvetje. Listi naj ne segajo v vodo. Trnov ne odstranjujemo, če pa že moramo, pazimo, da ne poškodujemo stebla. Idej, kako narediti šopek, je veliko - lahko je paralelen, bide-rr^jerski, vegetativen ali šopek iz iglavcev. Valentinovo je za nami, spomini ostajajo pa tudi Milenin šopek, saj je iz materialov, ki se dajo posušiti, in šopek bo trajal dlje kot le nekaj dni. Olga VARGA 18 vestnik, 19. februar 199; Nič kaj prijazen Kohl 67-letni nemški kancler je razočaral svojega mlajšega občudovalca. Septembra 1992 je takrat 10-letni Tobias Donie na zabavi pri kanclerju, kjer je njegov oče Robert igral v orkestru, fotografiral ogromnega moža. Konec lanskega leta je Tobiaseva mati Brigitte Donie, predsedujoča Ženski zvezi v Swisttalu pri Bonnu, hotela, da se Kohl podpiše na svoj portret. Toda Kohl ni pokazal zanimanja. Po tistem, ko mu je Birgitte ob dnevu stranke v Hannovru pokazala fotografijo, je zamrmral: »Ne, takšne slike že ne bom podpisal.« Monikina baretka Štiriindvajsetletna Monica Lewin-sky še naprej buri duhove. Na nekem videu, na katerem je objela ameriškega predsednika Billa Clintona — ali pa on njo -, je nosila črno baretko. Ko je Time na prvi strani objavil Clintona in Mo- Nemško prisluškovanje Danny De Vito Rocker po srcu: pop skupina Bon Jovi je iz sočutja do družine umorjenega policista organizirala koncert »Come Together Benefit Concert« v Count Basie Theatre v New Yerseju. Prišel je tudi Danny de Vito (na fotografiji z Jovijevim kitaristom Richiejem Samboro), ki je zaigral tako ognjevito kot sam Bruce Springsteen. Izkupiček od koncerta so v celoti namenili ženi umorjenega policista. Triinpetdesetletnega premiera zvezne nemške dežele Gerharda Schroderja je zajela panika. V bližini njegovega stanovanja, se je pojavil avto z gottenburško registracijo, v njem pa se je mladenič čudno vedel. Schroderjevi telesni stražarji so ugotovili, daje mladenič s posebnim skenerjem prisluškoval brezžičnim telefonskim pogovorm. Takoj so ga prijavili kriminalistom, vendar se je kaj hitro izkazalo, da tarča prisluškovanja ni bil znani socialdemokrat, temveč bivša prijateljica prisluškovalca. Od ljubosumja pregret mladenič je namreč »Sploh ni vedel, da stanujem v bližini. O meni sploh i hotel samo vedeti, s kom se pogovarja njegova M li hotel ničesar vedeti,« je izjavil rahlo razočarani Sch® nico z baretko, je bilo konec skrivnosti. Nad njenim levim očesom je bilo mogoče razpoznati črke DKNY. Od takrat naprej so telefoni pri Donni Karen v New Yorku neprestano zvonili. Novinarji so zahtevali pojasnilo. Tiskovni predstavnik modne hiše je pojasnil, da je bila baretka kupljena leta 1992 in je takrat stala 38 dolarjev. Štefka na reklami Steffi Graf je po reklami za Rexo-no začela propagirati mineralno vodo znamke Apollinaris. Teniška kraljica se je tako »vrgla« v marketinško branžo. Po uničenem kolenu je uničena tudi njena dobra volja. In tako po novem raje plava in igra pred kamerami. Za zadnjo reklamo, posneto v Angliji, se je morala Steffi Graf naučiti potapljanja. No, ja, tako so Nemci dobili še eno zlato ribico. Italijansko moraliziranje Deborah Cali, italijanska igralka, si je nakopala goro kritik, čeprav je imela s svojim podvigom lepe na Pridne gospodinje, tajnice, študentke in igralke je povabila k fotografiranju za koledar. Izkupiček naj b »Forum, otroci Černobila«. Toda iz tega očitno ne bo nič, saj so dame bolj ali manj odvrgle svoja ob® Calijin oče Francesco Drago, znan krajevni moralist, je zagrozil, da bo napel vse sile, da fotografije ne v javnost. Dekleta so se razburila, prepričana, da bodo s svojo dobrodelno dejavnostjo pomagala pri otrokom. Toda, toda: forum je objavil, da ne bo sprejel denarja, ki se bo nabral s prodajo koledarja. Madonna Od vseh paparacov je najbolj preganjano dete: 16-mesečna Lourdes Maria, hči pop ikone. Zdaj je popustila tudi mama. Skupaj s hčerjo se je slikala za ameriško revijo Vanity Fair. Super fotografije super ženske. Hillary Clinton Jah, nič čudnega, če je niste prepoznali. Toda, Hillary se ne skriva zaradi poskočnosti svojega moža! V črno se je odela po svojem govoru na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je imela govor o »Globalni odgovornosti« Gates dobil torto — v obraz Bum in že je imel torto v obrazu: ko je Bill Gates šel na poslovni sprejem v Bruslju, si je pet flamskih mladeničev omislilo zaslužek na račun Microsoftovega šefa. Dečki so namreč posneli video »pripetljaja« ... OVEN Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čimprej odloči! Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar ravnaj raje po svoji glavi. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da sis stvarjo preveč odlašal. BIK Ona: Pozorno se ozri Okoli sebe in odkrila boš marsikaj, karti bo ogrelo srce. Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč za verjeti. Toda vseeno se boš kar prijetno zabavala, zraven pa se boš še marsikaj naučita On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih In ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. DVOJČKA Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v trenutni novi družbi kaj težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš venomer iskala nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem. On: Nima smisla:; da porabljaš svojo energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, kar ti bo popestrilo dolgočasen vsakdanjik. RAK Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: Namesto da bi se posvetil eni prijateljici, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi malo tudi za finančno plat. LEV Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati ti sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo. On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev... DEVICA Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda pa bi bilo pripo-ročljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. TEHTNICA Ona: Presenečena boš nad nenadnim InteresoM ga nekdanjega oboževalca, vendar mu ne smesy Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slab°' se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljic®-^ On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi ti začneš2 i svojih dolžnosti? Sredi tedna se ti obeta prijeto3 ^1 ra, toda bolje bi bilo, če bi malce popazil tudi n j nančni položaj. ŠKORPIJON / Ona: Svoje nenavadne misli prihrani raje za trenutek. Proti koncu tedna se ti bo ponudila Pn da se seznaniš z nekom, v katerega si bila n® skončno zaljubljena. Spoznala boš, daje sedal' J On: Prijeten pomenek se bo prehitro preves1 povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, ^^5^ zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na P । napačna ušesa. STRELEC . / Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvoje®1J bosta ponovno zavladala sreča in zaupanje. 1° no se zamisli nad svojo preveliko vročekrvno3'^/ On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo n® prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile-'' pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vn p da ti ne obeta prav nič dobrega. KOZOROG . Ona: Sicer se boš odločila za tvegano varian, svojih ljubezenskih problemov, vendar se ti morebitnih posledic. Toda mogoče je tud . greš na vse ali nič. * ti^jl On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in °otA uspelo. Vajin odnos bo postal normalnejši vama prav prijetno potovanje, iz kateregala gneta korist oba. VODNAR - -naP0# Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki31 y mnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela ki ti bo pomagala do ponovnega zbližanja- j boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo On: Začel se boš spraševati, ali je določen golo naključje ali premišljeno delo nekog3'^^ dolgo motovili pod nogami. Nikar se ne^^ svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkr RIBI kitijo? Ona: Prijatelju boš naredila veliko uslugo, * vrnil na najlepši možni način - najlepši vsa nikar se ne zanašaj na kakršno koli trajno k° ; ampak raje uživaj, dokler še lahko. s-pO On: Pričakuj obisk, ki ti lahko še dodobt tvoje življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj br^ pri ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te c avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo z® februar 1998 ^rač 19 Monopolist Mobitel Jstavno sodišče je, da bi prepredlo privilegiran in tako neustavni roložaj Mobitela, za nedoločen :as zamrznilo mednarodni javni azpis za podelitev koncesije za lodatnega ponudnika GSM- stori-av. Maj monopolist še naprej ostane ionopolistnews.) Nacionalistično sočutje Rusko letalo s človekoljubno pomočjo je v Bagdad na lljušinu ob hrani pripeljalo tudi nacionalista Vladimirja Žirinovskega in šest poslancev dume. (Koliko človekoljubne pomoči sta v Beograd odnesla Jelinčič in sekretar z MNZ, ni znano vews.) Prleška grožnja zalegla Prleškemu poslancu je uspelo v parlamentarni komisiji doseči, da so podprli predlog o ustanovitvi treh novih občin: Veržej, Razkrižje in Križevci. (Naj se ve, kdo med poslanci upa staviti na voljo ljudstva in svojo vest news.) “U-ular telephone !«K3. CM-OX1000 ^Sv ?>ici >nic? 5^ letnem zboru DS. 0 zapeli tudi himno k še k h ° reCe’ da niso v 11 veti mili toni news.) Lepa nevesta Vrstnikova Izjava tedna »Obrambno ministrstvo je po desetdnevnem zasliševanju in uporabi vseh metod prišlo do zaključka, da ne more dokazati, da je bilo omenjeno dejanje strojeno namerno, to pa ne pomeni, da dejanje ni bilo storjeno namerno, vendar tega ne mpremo dokazati,« Tit Turnšek mesec dni po »dogodku« na hrvaško-slovenski meji. (Hrvatje proučujejo elektronske naprave, zato bojda še niso vrnili kombija newsj Kučan odlikuje Predsednik države je za dela in zasluge v prid slovenski osamosvojitvi ter za utrjevanje in bogatitev dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko s častnim znakom svobode RS odlikoval predsednika županijske skupščine Železne županije Szombathely Gyula Pusztaia. (Kučan bi le rad, da se odpre mejni prehod Verica - Čepinci news.} Gracki karneval Medtem ko so v Kuzmi na debelo razpravljali o novi občini, se je župan našemil v princeso. (Tudi on bi rad z ribnika ukradel krono news.) Sprave Parlamentarne stranke se bodo mesec dni ukvarjale z vprašanjem, ali je smiselno spisati še kakšno deklaracijo o narodni spravi. (Do takrat bodo poskušale pridobiti avtorske pravice news.} Je Drnovšek smučal s Hilary Clinton? Oba sta se mudila na klepetu gospodarstvenikov v Davosu. Medtem ko so paparaci ujeli Hi-lary na smučkah, podobnih fotografij našega premiera nismo zasledili. (Arturja na snegu ne bi smelo preveč zebsti news.) 1 bom °la^' T’ta: Ne’ g,avna Je gesta —vsebi-Itg ^°že °Pravičili. 9ai° v njegovi stranki news.) Plače ' Dri r^6 Dlače^a^6 zadeve 'n ministrstvu za obrambo so si izplače-^'^ncj^^^^lnern druge osebne prejemke, nepravilnosti pa so počeli '°ns s'Se tolaži; Poslovanju, investicijah in javnih naročilih. J°’ da 'mamo v zakonih sive lise ali pozabljajo, kdo d heivs.) ODKUPUJEMO HLODOVINO: - hrasta - bukve - jelše - češnje Informacije: 0609 626 049 Tovarna masivnega pohištva, d. d. Kolodvorska 3, 9240 Ljutomer Ponujamo vam ugoden nakup kuhinjskega in jedilniškega sedežnega pohištva: stolov, miz, kotnih klopi, in jedilniških vitrin. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi. Pričakujemo vas! Delovni čas, vsak delovnik od 7.00. do 15.00. ure, v soboto od 8.00. do 12.00. ure. Informacije: telefon: 069 84 413 Več kot trden stol je Muralesov stol! OB GOTOVINSKEM PLAČILU VAM PONUJAMO 20 % POPUST! MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV Z 10 % POPUSTOM. 20 C/dsevi mladosti vestnik, 19. februar^ svojega kluba Miroteks iz Celja. FRANC BOBOVEC Kaj je Valentinovo? to tudi pokazati. Valentinovo je star praznik. NASTJA DOLAMIČ, 3. raz. OŠ Ivana Cankarja Ljutomer - podružnica Cven PRIPRAVLJAJO SE NA MALO OLIMPIADO - Na posnetku so najl-mlajši nogometaši iz Dobrovnika, stari do 10 let, ki se že pripravljajo na mednarodni turnir, katerega bodo pripravili 14. junija v okviru prireditve Teden turizma v Dobrovniku. Turnir so poimenovali tudi mala olimpiada. Mladim nogometašem, ki jih trenira Štefan Ratko, je priskočila na pomoč tudi večkratna svetovna prvakinja v kegljanju Marika Kardinar (sovaščanka), saj jim je priskrbela pisane majice Valentinovo je dan zaljubljenih. Takrat damo darilce tistemu, ki ga imamo radi. Simbol ljubezni sta vrtnica in srček, zato sta najbolj primerni darili. Na Valentinovo imajo praznik tudi ptički, saj se na ta dan ženijo. Tistih, ki jih imamo radi, pa bi se morali spomniti večkrat in jim Ptičja svatba Sinička je pisana, košek pa je črn. Lepo sta oblečena, jutri bo poroka. Čiv-čiv, čiv-čiv, čiv! Sinička bo nevesta, košek pa ženin, svatje bodo ptičice, plesale bodo in prepevale: Cin-cin, cin-cin, cin! DAJANA LUKAČ, 3. raz. Podružnična OŠ Gaberje 0) Ali veste, kje so dijaški domovi v Pomurju? Odgovore zbiramo do 25. februarja. o KUPON št. 24 - ALI VESTE? 1 (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji / % I 1 J Kz • 9a™ in PaPimica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Na vprašanje št. 22 smo prejeli kar precej odgovorov in skoraj vsi so pravilni. V stavku »Nebom moral priti k vam na koline« sta narobe zapisani prvi dve besedi, in sicer se »nebom« ne piše skupaj, namesto »moral« pa mora biti mogel. Pravilno se stavek torej glasi; »Ne bom mogel priti k vam na koline.« Tako je odgovorila tudi MARIJA HORVAT iz Budinec, ki je imela tokrat največ sreče pri žrebanju pravilnih odgovorov. Čestitamo! /HAMA THPt . 0) nekaj strtih v premoženje. Razdelili pa si dobr 7 hčerkica Tiger Lilly in Gree e'he organizacije, kot so Frinds of the Earth, 'n še nekatere druge. Pred kratkim je pri Helidonu izšel zanimivi album Slo Cro paket, to je prvi kompilacijski album, ki združuje najboljše slovenske in hrvaške izvajalce popularne glasbe. Kupite ga lahko kot kaseto ali kompaktno ploščo, ki je posneta tako, da so na eni strani skladbe slovenskih, na drugi pa hrvaških glasbenikov, na vsaki od kaset pa je pol slovenske in pol hrvaške glasbe. Kompilacija je skupni projekt Helidona iz Ljubljane in Croatia Recordsa iz Zagreba. Na en mah pa lahko prisluhnete kar šestintridesetim glasbenikom in njihovim največjim hitom iz zadnjega leta. Marsikdo na slovenski strani je prepričan, da so hrvaški glasbeniki največja konkurenca slovenskim, pri čemer je bilo vedno vprašanje cene in kakovosti glasbe. Ampak pri Helidonu so prepričani, da so slovenski glasbeniki lahko prav tako zanimivi in se lahko merijo s hrvaškimi, ki pri nas polnijo dvorane. Zato sta se tudi hrvaška in slovenska založba povezali, kar je obenem tudi promocija osemnajstim slo- venskim glasbenikom na hrvaškem. Pravijo tudi, daje to prvi izdelek, ki je nastal na območju razpadle Jugoslavije, prvi ambiciozno zastavljen projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi popularnimi izvajalci. To je prvi takšen in ambiciozno zastavljen projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi popularni izvajalci. Na prvi kaseti slovensko stran zastopajo Adi Smolar, Rock’n Band, Botri. Ta- Petar Grašo: Mjesec iznad oblaka Petar Grašo je bil lani prav gotovo eden najpopularnejših pevcev (in avtorjev) na hrvaški glasbeni sceni. Glasbena javnost je zanj izvedela, ko je Oliver Dragojevič na Dori pel njegovo pesem Boginja, po Grašovi skladbi Vrime božje pa je Oliver naslovil tudi eno od svojih zgoščenk. Vendar Grašo ni samo avtor za druge glasbenike, prav tako popularen in uspešen je kot glasbenik za mikrofonom. Njegova plošča Mjesec iznad oblaka pa je bila prodana v več kot 60 tisočih primerkih in se še prodaja. Grašo osvaja s svojo iskrenostjo dvaindvajsetih let, saj so njegove pesmi take, kot je on sam. Uspešna kariera se je pravzaprav začela s festivali, kot so MHJ, C * * članice skupi-Mtj mn *r S v zaclnjem času po-j Se den°?e nePrUetne pripom-5° "ajde m,?,ne dai°' malok-o niihn 1 kskšno dobro bese-i ."h ten/6111 Spiceworld, » ha, d-,Pa so se dekleta od-n^PVaiiie ,°do Posnela še na-^l,egniia 's n k sodelovanju so MaM„ ,e dva znana filmska ^Ovelii-0 katerih je svojčas b«,. o dvournih novic. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ^ŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VAL . ? " Natalie Imbruglia FAVORITE THINGS-OMC 4 MUCH - Špice Girls , . . RnrBui s, Judv Weiss t VNO PER LEI - ICH LIEBE EUR SIE - Andrea Bocem & v 6 1S-DAY ' 10 000 Maniacs 7 t^VER LOVED YOU ANYWAY - The Corrs PaEDL^0R™ NEVER DIES - Sheryl Crow dofeŠ EEEL MY LOVE - Bllly Joel VJETar VEGAS-JlmmyRay Crvena jabuka ESV'pn SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 2. NAJPREJ - Vili Resnik 3 7Wf"JpM - Sunny Orchestra 4 m,^NET (natleh)-TinkaraKovač 5. OPO^LN GRE SKOZI ŽELODEC - Adi Smolar 6. ŽVETrS Ml ‘ Brac0 Koren nXo%^ %’>na TlTMlc l ODPOVEM - Dominik Kozarlč vvBEZNI - Simona Vodopivec 'VfeDNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELO 2. MENrru n LEBOJ - štirje kovači 3. NAPitmIl^^LJN - Gamsi . 4. ČE Bo £A OČETU - Slovenskogorički kvintet 5. NOco 1 w P® SREČI - Zasavci 6. BogiVeselimo - Slovenski muzikantje PPu7 KAJBl^1 DOMOVINO - Bobri Dog^OOl: SVET BREZ MUZIKE - Štajerskih 7 ”*«*• 1° talrtks. 26. Wua.|a X letite. Kla Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene ' Kupon št. ---------------------------------------------- MsW*dbo'wA---------------------------------------------- 'mek ter naslov. Slo Cro paket 1 in 2 Ko se združijo slovenski in hrvaški glasbeniki nja Ribič, Tomaž Domicelj, Dan-D, Zoran Predin, Buldožer, Shank Rock, Anja Rupel, Leteči potepuhi, Kut Gas, M4M, Sahsa, Peter Lovšin, Flirt, Janez Zmazek in Vlado Kreslin. Hrvaško pa zastopajo Parni valjak, Neno Be-lan, Crvena Jabuka in Alen Vita-sovič, Alka Vujiča, Daleka obala, Bastardz, Boris Novkovič, Alen Vitasovič, Severina, Psihomodo Pop, Divas, Prijavo kazalište, Sajeta, Davor Radolfi, Dino Dvornik, Giuliano, Gibonni in Oliver Dragojevič. Ker je glasba zelo raznolika, primerna pa tudi za ples, bo prav gotovo prav prišla na marsikateri zabavi. Ali bo v ospredju hrvaška ali slovenska glasbena scena, pa bo prav.gotovo odvisno od razpoloženja. Petar ima glasbo v sebi, zato je tudi njegovo ustvarjanje izraz trenutnega občutenja. Včasih se v enem dnevu zgodita dve pesmi, včasih pa tudi dva meseca ne napiše niti enega verza. Piše pesmi Zadarfest in z nastopi na Dori. Njegova avtorska skladba Tre-bam nekoga je na Zadarfestu ’96 osvojila prvo nagrado občinstva, , za pesem Gore si ti (pel jo je Dragojevič) pa je dobil nagrado strokovne žirije. Konkurenca samemu sebi! Skladba za skladbo, uspeh za uspehom in prava evforija, imenovana Petar Grašo, še traja in se je razširila tudi na slovensko ozemlje. zase in za druge, čeprav kakšnega sistema, po katerem izbira vokaliste, nima. Marsikaj se zgodi po naključju in tako je nastalo tudi sodelovanje z Oliverjem Drago-jevičem. In mnogi Graša radi primerjajo z Oliverjem. Sam pa pravi, da ga nadvse ceni, čeprav ne želi biti podoben njemu. Prepričan je, da bo še naprej ustvarjal kakovostno glasbo, in upa, da jo bo publika, kjer nekoliko prevladujejo ženske, še naprej dobro sprejemala. Viktorji ’97 za najbolj popularne osebnosti N svetu radia, televizije in glasbe Tudi letos lahko Vestnikovi bralci soodločajo pri izboru najbolj priljubljenih in največjih medijskih osebnosti v lanskem letu. Glavni organizatorje revija Stop. Tudi sedaj lahko daste svoj glas za najpopularnejšo televizijsko osebnost, najpopularnejšo radijsko osebnost ter najpopularnejšega glasbenega izvajalca ali skupino. Za to glasovanje boste izpolnili glasovnice, posebej pa lahko predlagate tudi koga, ki si zasluži nagrado za življenjsko delo. Velja pa pravilo, da lahko en bralec tedensko glasuje le enkrat, torej izpolni tri glasovnice. Vsak teden bomo objavljali nove • kupončke, vsi, ki se boste vključili v izbor, pa ne pozabite pripisati tudi svojega imena in naslova. Musič Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: Radio VIKTORJI '97 Oddaja: Ime in priimek: Moj naslov: Glasba VIKTORJI '97 ■N M Q as m Narodnozabavna uganka Igor in Zlati zvoki izvajajo skladbo Ne joči, dekle. Izžrebali pa smo dopisnico s pravilnim odgovorom Mateje Kuzmič, Serdica 11, 9262 Rogašovci. Čestitamo! Novo vprašanje: Kdo je izdal album Čuvajte nam to deželo? 2 š z O CZ) a) Joti Kališnik in Miha Dovžan in h) Čuki c)The Militars Odgovor: Kupon št. 39 Odgovore pošljite do 27. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 900Q Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«. Charlie Byrd sodi danes med največje jazzovske legenda na področju akustične kitare. Njegovi posnetki s slavnim Joem Passom sodijo v pravo zakladnico jazzovske glasbe. Po dveh letih je Charlie Byrd zopet posnel svoj novi album z naslovom Au Courant (Concord Records). Skupaj z basistom Joem Byr-dom in vibrafonistom Chuckom Reddom na novi plošči predstavljajo kopico znanih jazzovskih klasik Znani kubanski saksofonist in klarinetist Paquito D’Rivera je v lanskem letu pri nas nastopil kar dvakrat. Prvič se je predstavil s svojo manjšo zasedbo, drugič pa z zasedbo The United Na-tion Orchestra, ki jo je sestavil po vzoru trobentača Dizzya Gil-lespia po njegovi smrti leta 1993. Plošča Live At Manchester Craftsmen’s Guild (Jazz MCG) predstavlja glasbo, s katero se je prav ta zasedba predstavila na mariborskem Lentu. Glasba, ki je v osnovi jazz z močnimi primesmi kubanske, brazilske in argentinske glasbe zveni izredno razgibano in zanimivo. Robin Eubanks je najstarejši od mnogih bratov, ki vsi po vrsti delujejo na področju jazza. Pozavna je instrument, s katerim Robin prenaša svoje poglede na druge. Za njim je že kar nekaj samostojnih plošč in nekaj zelo odmevnih sodelovanj. Njegov najnovejši samostojni album Wake Up Call dobiva izredne ocene - kot strahotno igriva, sveža in vroča plošča, ki poslušalcu ne pusti dihati od začetka do konca. Večino avtorskih skladb spremljata tudi dve priredbi, in sicer skladba Lee Morgana Ceora in Way-na Shorterja Orienrtal Folk Song. Skupaj z Eubanksom se na plošči še predstavljajo izredni solisti altsaksofonist Antonio Hart, trobentač Duane Eubanks, pianist Erič Lewis, basist Lonnie Pla-xico in bobnar Gene Jackson. Glede na odzive na to ploščo bo verjetno le-ta ena od bolj vročih izdaj letošnjega leta. 200 Motels je delo legandamega Franka Zappe, ki do sedaj še edino ni izšlo v CD-formatu. Založba Rykodisc je poskrbela za to in izdala dvojni CD z glasbo, ki jo je Frank Zappa posnel leta 1970 kot »soundtrack« ob filmu z enakim naslovom. 200 Motels je precej bizarno delo in to celo za Franka Zappo, saj na zelo samosvoj način prikazuje življenje skupine na turneji. Glasbeni obseg plošče sega od rocka, avantgardne glasbe do modeme klasike in orkestracij, katerim je Frank v tem času posvečal veliko pozornost. Poleg njegove nekdanje skupine Mothers Of Invention so na plošči sodelovali še Ringo Starr, bobnar skupine The Who Keith Moon in člani Royal Philharmonic Orchestra. Plošča je vsekakor primerna za največje navdušence nad glasbo Franka Zappe, za kratek vpogled v njegovo ustvarjalnost pa si je- priporočljivo izbrati kateri drugi album. IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Sredozemsko drevo? Iz plodov tega drevesa pridobivajo olje ki ga uporabljamo v kulinariki. ODGOVOR:_______________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 25. februarja 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. OS KUPON ŠT. 51! 22 /vmetijska panorama vestnik, 19. februar 1998 Koruza v Sodišincih Svetovalec Ervin Novak je pri kmetovalcu Štefanu Sedonja, Sodišinci, nastavil demonstracijski preskus koruznih hibridov. Preskus je bil korektno izveden in tudi prikazani rezultati so plod dela kmetovalca Sedonje in svetovalca Novaka. Njiva je bila 302 m dolga, bilo pa je 16 hibridov, ki so bili posejani v 4 vrstah. Koruzne hibride smo predstavili na dnevu polja ožjim in širšim kmetovalcem iz tega okoliša, prišli pa so tudi predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije (g. Zoran Čergan, dipl. inž. kmet.), BC Inštituta iz Zagreba in predstavniki Semevita iz Lenarta. Tip tal: tla so bila peščeno-ilovnata. Oskrba z vodo: oskrba je bila dobra, tako, da koruzne rastline niso trpele zaradi pomanjkanja vode. Predposevek: prvo leto pred preskusom je bila posejana koruza, drugo leto pred preskusom, leta 1995, pa pšenica. Gnojenje: pred setvijo so pognojili s prašičjo gnojevko v količini 13 m3/ha, 02.05.1 997 so pognojili z NPK 7/20/30 v količini 600 kg/ha in z UREO v količini 1 50 kg/ha, 05.06.1 997 je bilo do-gnojeno s KAN-om v količini 200 kg/ha. Varstvo pred pleveli in škodljivci: 04.05.1997 so dali ob setvi insekticid GEOCID (aktivna snov karbofuran) v količini 10 kg/ha, zaradi vsakoletnega pojava strun. 05.05.1 997 so takoj po setvi in pred vznikom koruze poškropili s herbicidoma DUAL (aktivna snov metolaklor) v količini 2 l/ha in s STOMP-om (aktivna snov pendime-talin) v količini 3 l/ha. Kasnejša tretiranja s herbicidi niso bila več potrebna. Datum setve: 04.05.1997. Datum spravila: 17.10.1997. V preglednici 1 so prikazani doseženi rezultati koruznih hibridov, posejanih na polju v Sodišincih. Gostota rastlin je bila prešteta, odstotek oklaska izračunan, teža vlažnega zrnja stehtana, pridelek suhega zrnja (s 14 odstotki vlage) preračunan, vlaga pa izmerjena z vlagometrom. Preglednica 1 : Preskus koruznih hibridov v Sodišincih 1997 HIBRIDI FAO Pridelek kg/ha (zrnje) Odst, vlage (zrnje) Gostota rastlin/ha Teža Teža vlažnega zrnja kg/ha Odst. storžev oklaska BC 175 250 11.394 22,9 82.000 13,4 12.710 BC 191 230 12.557 23,0 85.000 16,7 14.025 OSSK 247 320 14.275 30,7 86.000 20,5 17.716 OSSK 382 350 14.310 31,2 86.000 18,7 17.888 BC 272 290 13.403 26,3 85.000 17,5 15.640 BC 278 270 14.281 27,1 78.000 19,7 16.848 BC 3786 380 12.063 30,0 76.000 20,1 14.820 BC 318 350 14.721 28,2 77.000 20,7 17.633 JUMBO 48 480 16.246 29,9 66.000 15,6 19.932 BC 462 460 10.575 27,8 67.000 20,0 12.596 FANT 36 370 12.441 27,2 71.000 16,2 14.697 BC222 350 10.564 28,3 72.000 23,7 12.672 BC 408 B 490 13.025 31,7 71.000 19,8 16.401 BC492 490 14.069 30,7 70.000 17,0 18.130 BC 488 B 470 14.357 31,8 71.000 18,5 18.105 BC 5982 540 15.472 31,6 71.000 19,4 19.454 V lanskem letu 1997 so nekateri koruzni hibridi pokazali občutljivost na Helminthosporium turcicum ali koruzno progavost, to pa ne velja za Bc hibride, saj v vseh naših preskusih niso pokazali nobene občutljivosti za koruzno progavost. Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Predavanja Kmetijske svetovalne službe za Pomurje 20. 2. 1998 ob 9.00 bosta v Beltincih predavanji Spomladanski ukrepi v žitih, koruzi in krompirju, Ekonomika pridelave poljščin, Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr., Damjan Jerič, dipl. inž. agr., Daniel Puhan, inž. agr. 20. 2. 1998, 16.00, Ivanovci, Vse o sorti laški rizling na Goričkem, Ernest Novak, dipl. inž. agr. 20. 2. 1998, 10.00, gostilna Zorko, Križevci pri Ljutomeru, občni zbor rejske zveze 22. in 23. 2.1998, gasilski dom, Sveti Jurij ob Ščavnici, razstava velikonočnih jedi, presmecev, košaric in ročnih del 22. 2. 1998, Ljutomer, predavanje Zaščita vinograda, predavatelj mag. Gustav Matis, dipl. inž. agr. 25. 2. 1998, 9.00, Žižki, dvorana vaškega doma, predavanje Spomladanska oskrba žit, predavatelja Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr., Jože Cigan, inž. agr. 25. 2.-27. 2. 1998, 9.00, Gornji Petrovci, tečaji Trženje in podjetništvo, Osnove gospodarjenja na kmetiji, Državne in občinske spodbude za ohranjanje in razvoj kmetijstva, predavatelji Damjan Jerič, dipl, inž. agr., Karel Hari, dipl. inž. agr., Franc Bencak, inž. agr. 26. 2. 1998, 9.00, dvorana KZ Apače, Obnova travne ruše, predavatelj mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. 26. 2. 1998 bo ob 10.00 v Lendavi, v prostorih KSS Lendava, predavanje na temo Spomladanska oskrba žit in priprava na setev, predavatelja Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Andrej Grof, inž. agr. 27. 2. 1998, 9.00, Bogojina, Spomladanski ukrepi v žitih in koruzi, Ekonomika pridelovanja žit in koruze, Žita Flisar -Novak, dipl. inž. agr., Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Damjan Jerič, dipl. inž. agr., Daniel Puhan, inž. agr. 27. 2. 1998, 10.00, Turnišče, ocenjevanje vin Februar 1998, Lipovci, Ižakovci, Beltinci, Priprava pridelkov za direktno prodajo, Milena Kulovec, dipl. inž. agr., Ivanka Donko, inž. agr. Februar 1 998, jedilnica VG Kapela, Urejanje okolice in dvorišča, predavatelj Ivanka Donko, inž. agr. Februar 1998, Gornja Radgona, kletarski tečaj Februar 1998, Sveti Jurij ob Ščavnici, Gradnja govejih hlevov Februar 1998, Turnišče, dvorana KS, predavanje Sajenje sadnega drevja, predavatelj Vlado Smodiš, inž. agr. Februar 1998, Radmožanci, vaški dom, Tečaj vezenja, predavateljica bo učiteljica iz Madžarske Občina Moravske Toplice Kmetijski regres za nazaj Svetniki moravske občine so na zadnji seji največ pozornosti namenili predlogu odbora za kmetijstvo glede izplačila zapadlih obveznosti priveza plemenskih telic Kot je znano, občina zaradi pomanjkanja denarja doslej ni izplačala regresa kmetom kar za 266 telic, ki so za to izpolnjevali pogoje že v lanskem letu. Tako je doslej ostalo neizplačanih regresov za 193 živali (A-kontrola) in 73 živali (B-kontrola); skupni znesek teh sredstev znaša nekaj več kot 8,6 milijona tolarjev. Po dolgi razpravi in številnih prepričevanjih, ali je kmetijstvo v moravski občini pomembna gospodarska dejavnost in kateri kmetje so upravičeni do regresov in dejstva, da je država tudi na tem področju odpovedala ali pa se je občina odločila za regresiranje neprave kmetijske panoge (!?), je bilo sprejetih več sklepov. Med drugim tudi, da bi občina svoje obveznosti do kmetov za nekaj za- dnjih mesecev leta 1996 in vse lansko leto sprva poravnala v polovični vrednosti, denar za drugo polovico pa bi skušala zagotoviti tudi iz državnih virov. Glasovanje je pokazalo, da večini svetnikov vendarle ni vseeno za slab položaj kmetov, saj so potrdili predlog predsednika odbora za kmetijstvo in prehrano, svetnika Tiborja Voroša, po katerem se bo regres za 266 plemenskih telic za lansko in del predlanskega leta izplačal v polnem znesku; se pravi: za živali A kontrole v višini 37.500 tolarjev in za živali B kontrole 18.750 SIT. Potrebni znesek za izplačilo zapadlih obveznosti, to je 8,6 milijona tolarjev, bodo zagotovili iz letošnjega proračuna. V nadaljevanju je bil po hitrem postopku potrjen odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistič-no-informativni urad Moravske Toplice, ki se odslej imenuje Turistič-no-informativni center (TIC) Moravske Toplice. Zavrnjena pa je bila vloga Zdravilišča Moravske Toplice o oprostitvi plačila komunalo^ prispevka za gradnjo druge ® apartmajskega naselja Prekmurs _ vas. Tako so primorani plačah gradnjo kanalizacije v novem aP* majskem naselju 10,3 milijonaS0 za vodovod 6,6 milijona, za d® trično napeljavo 4,2 in zac®8 18,8 milijona tolarjev komuna^ prispevka. Končno pa so sog®» z novo sestavo odbora za darsko infrastrukturo. Za Pre^ nika je bil izvoljen Štefan Ferenc ■ za podpredsednika Slavko Oz*®., člani pa so postali donedavni sednik Alojz Glavač, Štefan CiF, Koloman Horvat. GEZA GR™ Raziskave delovalnih razmerah najboljši delovalne rezultate. . j Travno-deteljne Med proučevanimi ■n travne mešanice ivicu piuu^ctvcii m i n H’1'-mešanicami) so bile pravta^ .j, like razlike v doseženih Pf^jJ nih pridelkih sušine. Splošno h stvo je, da smo na težjih tleh r® > gali s TM v povprečju za 6.3 oziroma 45 % večji pridelek kot s temi mešanicami na18 I Primerjava pridelka sušine, hranilne vrednosti in vsebnosti elementov v suhi snovi med travno-deteljnimi in travnimi MEŠANICAMI V skupnem povprečju smo dosegli s proučevanimi TDM na lažjih ' tleh za 6.1 t/ha sušine oziroma 46 % manj kot z enakimi mešanicami na težjih tleh. Variabilnost pridelkov sušine mešanic med posameznimi proučevanimi lokacijami zelo dobro ponazorijo koeficienti variabilnosti. Na težjih tleh so dosegali vrednosti med 11.7 in 14.5 %, medtem ko so se koeficienti variabilnosti za enake mešanice na lažjih tleh gibali med 28.0 in 35.0 %. Dejstvo je, da so bili pridelki sušine TDM na lažjih tleh veliko variabilnejši oziroma je bila pridelava mešanic precej nezanesljiva. Nezanesljivost pridelave ima lahko za prakso neslutene posledice, zato bi bilo prav še naprej proučevati posamezne vrste trav in detelj in njih mešanice ter izbrati tiste vrste, ki dajo v ekstremnih pri- V poljskem mikroposkusu na območju Goričkega smo proučevali v triletnem preizkusu na dveh lokacijah, in sicer na težjih in lažjih tleh, štiri travno-deteljne (TDM) in tri travne mešanice TM. V mešanice smo vključili sorte, ki so dale v sortno ekoloških preizkusih v Rakičanu najboljše pridelovalne rezultate, in sicer sedem vrst trav: mnogocvetno ljuljko cv. tetraflorum, travniško bi-Inico cv. jabelska domača, trpežno ljuljko cv. ilirka, rdečo bilnico cv. jasna, travniško latovko cv. SK 46 in mačji rep cv. krim ter pasjo travo cv. kopa in štiri vrste detelj; bela detelja cv. milka, črno deteljo cv. poljanka, nokoto cv. bosna lotus in švedsko deteljo cv. hydra. V osnovnem gnojenju smo parcelice gnojili z 800 kg/ha NPK 8-26-26, po vsaki košnji pa smo mešanice dognojevali z 222 kg/ ha KAN 27 %. Prvo košnjo smo v letu rasti izvedli v razvojni fazi la-tenja pasje trave, nato pa smo naslednje odkose opravljali v 42-dnevnem razmaku. Spremljali smo pridelke zelinja, sušine (SS), vsebnosti hranljivih snovi, in sicer surovih beljakovin (SB), surove vlaknine (SV), energijo (MJ NEL) in vsebnost elementov kalcija (Ca) in fosforja (P) v sušini. Pridelki sušine travno-deteljnih in travnih mešanic na težjih in lažjih tleh Med TDM (travno-deteljnimi mešanicami) je dala mešanica KO na težjih tleh statistično značilno večji pridelek sušine (bela detelja 15 %, nokota 5 %, travniška lato-vka 10 %, travniška bilnica 20 %, trpežna ljuljka 20 %, rdeča bilnica 5 % in mnogocvetna ljuljka 10 %), in sicer 14.5, t/ha. Nekoliko nižje pridelke sušine smo dosegli z me-šanicami‘K1, K2 in K3. Enake mešanice pa so dale na lažjih tleh precej nižje pridelke sušine, ki pa se med seboj niso statistično značilno razlikovali. Poskusno polje na lažjih tleh ima v tek-sturni sestavi visok delež peščene frakcije z zelo slabo akumulativno sposobnostjo za vlago. Posledice so se kazale v slabših prirastih, predvsem pri nekaterih vključenih vrstah trav (trpežna ljuljka, mačji rep, travniška bilnica). Največji pridelek sušine smo dosegli z mešanico K2 (bela detelja 20 %, švedska detelja 15 %, travniška bilnica 20 %, mačji rep 5 %, trpežna ljuljka 20 % in travniška latovka 20 %), in sicer 8.2 t/ha. tleh- Statistično značilno veCFL deike sušine smo dosegli pa' tleh z mešanico KO (travniška s ca 25 %, mnogocvetna mačji rep 20 %, trpežna lj#» %, rdeča bilnica 10 % in Pa5la va 10 %), in sicer 14.8 t/ha-. Pridelki sušine teh mešanj lažjih tleh se niso statistično^, Ino razlikovali. Največji pflH smo dosegli z mešanico K2L niška bilnica 30 %, rdeča b I 10 % in travniška latovka 30^ Iz preizkusa je razvidno, . prišle na lažjih tleh predvsa^ izraza vrste, ki sušne razme1^ kaj dobro prenašajo. To staf bilnica, travniška latovkaJnW trava. Sicer rdeča bilnica niška latovka lepo izpojdl1^ prazna mesta v travni ruši, slabost pa se je pokazala S produktivnosti, česar pa ne mo reči za pasjo travo. J (nadaljevanje pn^J Mag. STANKO KAPUN, Sp®^ za travništvo in pridelovanj® 16 0 1? 12 10 8 6 4 a. JC 2 £ 14 2 Mešanica Slika 2: Povprečni pridelki sušine v t/ha TM (travnih meS‘ na težjih in lažjih tleh Državno subvencioniranje pomurskega kmetijstva Mešanica Slika 1: Povprečni pridelki sušine v t/ha med TDM (travno-deteljne mešanice) na težjih in lažjih tleh. Turnišče cene pujskov Prejšnji četrtek, 12. februarja, so na sejmu v Turnišču prodajali 21 pujskov, starih do 10 tednov in težkih od 18 do 24 kilogramov. Prodali so vse živali, za par pa je bilo potrebno odšteti od 16.000 do 17.000 tolarjev.. Za regresiranje 258 tisočakov Po besedah predsednika odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alojza Kozarja so v petrovski občini v letu 1997 za regresiranje porabili 258 tisoč tolarjev. Največji delež odpade na zdravljenje mastitisa, saj so za 152 krav zagotovili zdravila v vrednosti 228 tisoč SIT. Preostalih 30 tisočakov pa so porabili v prašičereji, in sicer za nakup brejih plemenskih mladic. Financiranje programa za pospeševanje proizvodnje hrane v drugem polletju minulega leta pa bo bremenilo letošnji občinski proračun. M. J. ^gstnik, 19. februar 1998 Vestnik 23 Vitamini in minerali Orehovi polmeseci Vitamin C (askorbinska kislina) nih znakov, kot so utrujenost, potrtost, pomanjkanje apetita in pogoste infekcijske bolezni. Znižane vrednosti askorbinske kisline v krvi nastopijo, kot smo že omenili: - pri pomanjkljivi prehrani - pri parenteralni prehrani - pri infekcijskih boleznih - pri hemodializiPP - pri travmah Terapija Rizične skupine naj bi uživale ob fiziološki dozi (okrog 100 mg) še preventivno 50 do 225 mg askorbinske kisline. Za zdravljenje pa znašajo doze od 225 mg do 1000 mg (1 g) askorbinske kisline dnevno. Opozorilo Zaradi svojega redoksi potenciala lahko askorbinska kislina moti določene klinično-kemične preiskave (glukoza, sečna kislina, kreatinin, anorganski fosfat), če je uživamo več kot 1 g dnevno. Zato nekaj dni pred temi preiskavami omejimo dodatni vnos askorbinske kisline v organizem. Vitamin A (retinol) Vitamin A je udeležen v procesu vida kot sestavni del rodopsin. Potreben je za pretvorbo svetlobnega dražljaja v živčni dražljaj. Razen za vid so potrebne zadostne količine vitamina A tudi za sluh, okus in vonj. Drugo področje, kjer je vitamin A nujno potreben, je področje uravnavanja rasti in diferenciacije celic v koži, sluznicah in kostnem tkivu. Vpliva pa še na spermato-genezo, oogenezo in razvoj zarodka. Poleg retinola kot vitamin A poznamo še beta-karoten in ostale karotinoide, ki se v človeškem organizmu lahko pretvorijo v vitamin A in jih zaradi tega imenujemo provitamin A. Beta-karoten je v organizmu pomemben, poleg tega, da lahko iz njega nastane vitamin A, kot uničevalec prostih radikalov. Vsebnost v hrani Vitamin A se nahaja le v hrani živalskega izvora. Izrazito visoke doze vitamina A se nahajajo v jetrih morskega psa (500 mg / 100 g) in v svinjskih jetrih (40 mg / 100 g). Kljub majhni vsebnosti vitamina A v mleku, mlečnih izdelkih in jajcih, je ravno ta skupina najpomembnejši donator vitamina A. Provitamin vitamina A predstavlja 20-25 % preskrbe z vitaminom A ( preračunano na ekvivalent retinola; 1 mg retinol ekvivalenta = 6 mg trans-beta-karotena = 12 mg ostalih karotenov ). Največ se ga nahaja v zelenjavi, solati in sadju. S provitaminom A so bogati: korenje, brokoli, endivija, špinača, marelice, šipek,... Izguba vitamina A in provitamina A znaša pri pripravi hrane v povprečju 30 %. Pomanjkanje vitamina A Nezadostna preskrba z vitaminom A prizadene ljudi, ki se prehranjujejo enolično, ki stradajo ali stroge vegetarijance in pa paciente: - s pomanjkljivo absorbcijo maščob - z obolenjem trebušne slinavke - z obolenjem jeter - alkoholike - pri infekcijskih boleznih, predvsem ošpicah Znaki pomanjkanja vitamina A se kažejo najprej kot motnje vida ob mraku, ker je moteno prilagajanje na svetlo in temno. Pri kroničnem pomanjkanju vitamina A lahko nastopi kseroftalmija, ki nezdravljena lahko privede v slepoto. Na koži se pomanjkanje vitamina A manifestira kot hiperkerato-za s tvorbo lusk in gubic. Nemalokrat so prizadete tudi sluznice in voh, pade pa tudi odpornost na-pram infekcijam. Ob zadostni preskrbi z vitaminom A so shrambe v jetrih (zaradi njegove topnosti v maščobah ) dobro založene in do pomanjkanja za fiziološke potrebe kljub pomanjkljivemu prehranjevanju ali bolezni ne pride tako kmalu. Terapija V okviru samozdravljenja lahko pacientom svetujemo samo je- časom smo že pisali o nih $fnih vitamtoih, pomemb-krat af ov^ To- mine P SUJemo ae nekatere vita-oraan^rbinska kislina oksidira v ksiaT n kU reverzibilno v dehidro-stanci hrblnsko kislino- Obe sub’ sistem u° a pomemben redoksi bnih rea?6 udetožen pri pomem-S0: akcijah v organizmu, kot Prolmkf'llrariie proiina v hidroksida kniamin°klslino’ ki to sestavini del koTa’ kolagen ie sestav-pred ' Z ' Pomemben pa je E 6m pri celjenju ran n ‘vorb brazgotin; drenaž 'hidroksi| rTCni prenašalec>i tofan r r^nje aminokisline trip-predstn 'b|droksitriptofan, kije nežlezg29 horm°n°v nadledvič-, telesu te, ■ V vod°topne metaboli-' ^kcii^NleSa zlahka bočijo; drofoin^/0 ne kisline v tetrahi-folna kislina^0 sestavek negaor^3 karnitina, udeleže-slin v n„iPrenosu maščobnih ki-'ak«vaSne mitohondrije; delovan trombina in s tem so-krvi; e pri Ptocesu strjevanja ^ovalen! ^alentnega železa v no mnno n? ?elezo’ ki se relativ-'sPodbuk,° aze absorbira; skih reai Papriki, špinači Pri n 1 re oksidacije izgubijo ^visok/^37'’ kier uporablja-precejen sicer ?QiS askorbinske kisline, "'^oinnir ena zelenjava do 60 b ^korbin^L do 25 °/o vsebnosti. v Zgornj ka kislina se absorbi-Js S bOPioA: delu tankega čreve-Zau^p aktivnega transpor-doze, s,avčrev 9 dnevno, se absor-d? ^Sline 1^^° 90 % askorbin-2n;° (g „a 3 pri zaužitju nad ^Orbitoni ^korblnske kisline, o ® deb6n d ! az9radijo bakte-to PriV29 ask je v telesu r^Ter je . orbmske kisline, zdra C'b-Re7o n v belih krvnih d! a> Odr®?™ k°ličina pri iošk^btodne zadošča za 3Pr>skled^ ^!ntoni ohn de oma v ne-iaki?rbinskakki'kl’ kot dehid-isk^S- St k? kislino nesPecifič- manje fizioloških doz (do 10.000 I.E dnevno) saj vitamin A ni vodotopen in se ne izloča tako zlahka kot njegovi vodotopni sorodniki. Diagnoza in terapija pomanjkanja vitamina A v organizmu je domena zdravnika. Opozorilo: Zaradi teratogenega (škodljivega) učinka visokih doz vitamina A na plod, nosečnica naj ne bi zaužila več kot 10.000 IE vitamina A dnevno. Obenem mora paziti tudi na vsebnost vitamina A in provitamina A v hrani. Vitamin D (kalciferol) Pod skupnim pojmom vitamin D poznamo različne lipofilne, kemično sorodne substance s proti-rahitičnim delovanjem. Sem spadajo pri človeku enako delujoče substance: ergokalciferol (vitamin D2), holekalciferol (vitamin D3). Nekatere metabolite holekalci-ferola (kalcidiola in predvsem kal-citriol) označujemo kot vitamin D hormone. Osnova za biosintezo holekal-ciferola v človeškem organizmu je holesterol, ki se encimatsko pretvori v provitamin D3, ki nato izo-merizira v holekalciferol. Endogeno nastali vitamin D3 se tako kot eksogeno vnešeni vitamin D3 v mitohondrijih jeter hi-droksilira v kalcidiol, veže na točno določene beljakovine, ki ga odnesejo v ledvica. V ledvicah se kalcidiol ponovno hidroksilira v kalcitriol, metabolitz najmočnejšim učinkom. Kalcitriol se veže na intracelularne receptorje v tankem črevesju, ledvicah in kosteh, pa tudi v nadledvični žlezi in celicah hematopoetskega sistema. Odvečni vitamin D se zaradi svoje lipofilnosti vskladišči v maščevju in po potrebi ob pomanjkanju endogene tvorbe ali ekso-genega vnosa sprošča v krvni obtok. Pri zdravem odraslem je vloga vnesenega vitamina D zanemarljiva v primerjavi z endogenim vitaminom D. Pri izpostavljanju sončni svetlobi nastane v 1cm2 10 IE holekalciferola. Dnevna potreba odraslega znaša 200 IE holekalciferola. Zaradi skladiščenja zaznamo nizke koncentracije vitamina D v krvi šele po daljših, s soncem revnih obdobjih, recimo na koncu zime. Starejši ljudje ali odrasli, ki se zaradi različnih razlogov le redko nahajajo na soncu, morajo vitamin D dovajati z zdravili. Pri dojenčkih in malih otrocih je potreba po D vitaminu zelo visoka in endogena preskrba zdaleč ne zadošča. Tudi vsebnost vitamina D v materinem in kravjem mleku je prenizka, tako da je potrebna redna dodatna preskrba z vitaminom D. Pomanjkanje vitamina D Najprej pride do motenj v koncentraciji kalcija in s tem povezanimi posledicami, zatem pa nastopijo mmotnje v metabolizmu fosfatoy. Pri dojenčkih in malih otrocih povzroči pomanjkanje vitamina D rahitis s tipičnimi skeletnimi deformacijami prsnice in nog. (O ali X) Pomanjkanje vitamina D pri odraslih lahko povzroči osteomala-cijo z deformacijo kosti, poleg tega pa splošno utrujenost in bolečine v mišicah. Vsebnost v hrani Ergokalciferol se nahaja v majhnih koncentracijah v olju ribjih jeter in nekaterih gobah. Holekalciferol najdemo v rumenjakih, svinjskem mesu in telečjih jetrih. V mleku in mlečnih izdelkih so ponavadi le sledovi vitamina D. Zdravljenje V okvir samozdravljenja spadajo preparati z vsebnostjo vitamina D do 1000 IE dnevno in jih uporabljamo preventivno. Diagnosticiranje pomanjkanja vitamina in zdravljenje je domena zdravnika. Vitamin D je indiciran: - pri profilaksi dojenčkov - profilaksa pomanjkanja zaradi znanih razlogov - profilaksa pri kroničnih črevesnih obolenjih - rahitis in osteomalacija kot posledica pomanjkanja vitamina D - dodatna preskrba z vitaminom D pri osteoporozi -hipoparatireodizem Zastrupitve Pri predoziranju vitamina D zaradi visokih doz skozi daljši čas (shranjevanje v maščevju) lahko nastopi hiperkalcemija. Zastrupitev z vitaminom D se manifestira kot akutne motnje srčnega ritma, slabost, bruhanje, tvorba ledvičnih kamnov in kalci-noza nefronov. Vitamin E (tokoferol in njegovi estri) V naravi se nahaja osem substanc z učinkom vitamina E. Najmočnejši učinek ima alfa-tokofe-rol, najslabšega delta-tokoferol. V ospredju je danes predvsem an-tioksidativna vloga vitamina E. To-koferoli lahko v bioloških membranah prekinejo verižne reakcije radikalov in delujejo predvsem kot lovci na radikale. Testo: 40 dag moke (1/2 ostre, 1/2 gladke), 3 rumenjaki, 2 dag kvasa, 25 dag margarine. Od moke odvzamemo 2 žlički za valjanje testa in oblikovanje štručk. Margarino zmehčamo pri sobni temperaturi in naglo zamesimo testo. Med mešanjem dodamo po potrebi 3-5 žlic mleka (odvisno od suhosti moke). Oblikujemo 3 hlebčke, ki naj pokriti počakajo 15-20 minut, [slato jih razvaljamo v pravokotne krpe (z moko pri tem varčujemo), dolge približno 40 in široke 25 cm. Namažemo jih z nadevom in po dolžini zvijemo v štručke. Štručke s primernim modelčkom ali kavino skodelico zrežemo v 2 cm široke polmesece, ki jih zložimo v pekač, počakamo 10 minut, da začno vzhajati, in spečemo. Pečene povaljamo v vanilijevem sladkorju. Nadev: 3 beljake stepemo v zelo trd sneg, ki mu postopoma (3-krat) vtepemo 18 dag sladkorja (vsakokrat dodamo približno 6 dag), vmes močno stepamo, da se sladkor raztopi, masa zgosti in močno naraste. Rahlo umešamo 10 dag mletih orehov in tanko namažemo testene krpe. Cilka Sukič Vsebnost v hrani Visoke koncentracije vitamina E hajdemo v rastlinskih oljih, predvsem v olju rastlinskih kalčkov (215 mg/100 g), razen tega v sončničnem olju, sojinem olju,... Tudi dietne margarine in rastlinske margarine ga ne vsebujejo malo. Živalske maščobe in mleko vsebujejo občutno manj vitamina E, pri čemer je pomembna tudi prehrana živali in letni čas. Pomanjkanje vitamina E Pri zdravih Evropejcih, ki se prehranjujejo z mešano prehrano, je preskrba z vitaminom E zadostna. Motnje zaradi pomanjkanja nastopijo pri pacientih z moteno absorbcijo maščob, ki je lahko posledica več obolenj. Pojavijo se nevromuskularne motnje. Zdravljenje Pomanjkanje vitamina E je laboratorijsko dokazano pri: - zmanjšani absorbciji zaradi kroničnih črevesnih obolenj, zmanjšane sekrecije žolča in trebušne slinavke -parenteralni prehrani -motnjah v metabolizmu Preventivno in v okviru samozdravljenja se priporoča za odrasle dnevno od 10 -100 mg alfa-tokoferola, za otroke 10 mg alfa-tokoferola. Pri zdravljenju, ki ga določi zdravnik so doze alfa-tokoferola od 100 - 800 mg dnevno. Edith Jošar mag. farm., spec. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 35 avtomobilov, prodali pa so štiri. Znamka Letnik prev. km. Cena Mazda 323 F 16V 1990 104.000 9.500 DEM Renault 19 TSE 1991 90.000 10.800 DEM Renault 5 Five 1994 32.000 8.000 DEM Ford Escort 1,6 1993 81.000 13.900 DEM Renault Clio Rn 1,2 1993 75.000 9.000 DEM Fiat Uno 45s 1991 87.000 6.000 DEM Golf 1,8 GT 1987 167.000 6.000 DEM Jugo Koral 55 1991 70.000 3.500 DEM Peugeot 405 GR 1989 163.000 8.200 DEM Zveza potrošnikov svetuje Občanka se je odločila, da bo obnovila kopalnico in zamenjala tudi keramične ploščice. Med polaganjem ploščic je ugotovila, da jih je kupila premalo, zato se je odpravila nazaj v trgovino. Tam je na svojo grozo ugotovila, da enakih ploščic nimajo več v zalogi, zato je naročila potrebno količino ploščic. S prodajalcem je sklenila kupoprodajno pogodbo, v kateri je bil zapisan tudi dobavni rok, in blago tudi plačala. Dobavni rok je potekel, ploščic pa še ni dobila. Delo v kopalnici stoji, življenje v stanovanju pa je zelo ovirano. Gospa nas je prosila za nasvet, kako naj ravna. Zakon ji ponuja dve možnosti. Če bi našla pri drugem prodajalcu enake ploščice, lahko razdre pogodbo in zahteva vrnitev kupnine z zamudnimi obrestmi vred. Žal te možnosti gospa ni mogla izrabiti, saj je skušala najti ploščice drugje, vendar neuspešno. Tako ji je ostala le druga možnost: počakati mora, da bo ploščice dobila, potem pa mora pisno zahtevati plačilo obresti (v višini, kot jih priznava banka za vloge na vpogled) za obdobje od dneva vplačila do dneva, ko jih je dobila. Stranka pa lahko zahteva obresti le, če je prodajalec od nje zahteval vnaprejšnje plačilo. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure, tel./faks (069) 27 300, Slovenska 48, p. p.207, (III nad., stavba ZZZS). Vodja območne pisarne Murska Sobota ANDREJ ČIMER. Za večjo prometno varnost Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v okviru Občine Cankova-Tišina in ga vodi Milan Niderl, je v minulem letu naredil precejšen korak naprej Mnenje njegovih članov je, da je le s skupnimi močmi in z dobrim sodelovanjem z občinsko upravo in občinskim svetom ter drugimi službami omogočeno zagotavljanje primernih varnostnih razmer v občini. To bodo upoštevali tudi pri letošnjem programu dela, ki je dokaj obsežen. Najprej bodo skupno s predstavniki Cestnega podjetja Murska Sobota in strokovnimi službami pregledali prometni režim v občini, s policisti pa bodo ocenili stanje prometne signalizacije. Med stalne naloge spadajo tudi izdelava predlogov za preprečevanje prometnih nezgod na kritičnih točkah, ugotavljanje nevarnih poti in kritičnih točk. Še posebno pozornost pa bodo namenili informaciji o stanju prometne varnosti osebnega, avtobusnega in tovornega prometa v občini pa tudi ustrezni skrbi za dosledno izvajanje zakonskih določil o varnosti cestnega prometa. Da ne zanemarjajo prometne vzgoje na osnovnih šolah, priča vrsta akcij, ki jih načrtujejo. Tako so med stalne naloge uvrstili izvajanje kolesarskih izpitov in varen prihod otrok v šolo, prometno vzgojo učencev ter priprave na opravljanje preizkusa o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa za učence osnovnih šol. Povsod bodo pritegnili mentorje osnovnih šol in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Julija in avgusta bodo pregledali talne oznake na območju celotne občine, še posebej pa ob začetku novega šolskega leta. Temu bo namenjena tudi informacija o stanju prometne varnosti, za kar bo poskrbela prometna policija iz Murske Sobote. In koliko denarja bodo porabili za posamezne naložbe? Skupno naj bi se nabralo za okrog 770 tisoč tolarjev stroškov. Med drugim je za prometne znake v bližini šol predvidenih okrog 60 tisoč tolarjev, za nakup valovitih ovir približno 360 tisoč SIT, barvanje talnih oznak na prehodih za pešce in drugje jih bo stalo 150 tisočakov, nakup prometnih rekvizitov za osnovne šole 100 tisoč, kolikor naj bi odšteli tudi za razna druga financiranja, ki jih načrtuje občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. MILAN JERŠE DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO | PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. 24 televizijski spored od 20. do 26. februarja vestnik, 19. februar 1 PETEK 20. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 8.45 Telerime 8.50 Angleška dokumentarna oddaja 9.20 Briši, piši 9.30 Peklenski načrt, mladinski film 10.30 Opremljevalke, ameriška nanizanka 11.10 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 4/ 14 12.00 Oddaja o Slovenski vojski 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 18.00 CofkoCof 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Nagano '98 20.30 Neznosna utrujenost, francoski film 21.55 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.40 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.05 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.20 Frasier, ameriška nanizanka 9.45 Peter Strohm, nemška nanizanka 10.45 Zimske olimpijske igre 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Koncert skupine Avtomobili 21.00 Profit, ameriška nadaljevanka, 7/8 22.00 Zimske olimpijske igre POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! -14.00 Dinastija Monroe, ameriška nadaljevanka, 1. del - 15.00 Muppet TV: Billy Crystal - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Psiho 3, ameriški film - 23.30 Hladna kot led, erotični film - 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Supermanove dogodivščine - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Izbor filmske zvezde: Roger Moore (090 91 51), Sean Connery (090 91 52), Pier-ce Brosnan (090 91 53) - 22.00 M. A. S. H. -23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 ZAKOJ PA NEJ- 11.00 TV PRODAJA- 11.30 37. Seja MS MO M.S-obota - Videostrani - 16.00 GNES - 16.30 ZAKOJ PA NEJ - 17.30 TV PRODAJA - 18.00 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES-20.30 Videoboom 40-21.25 Naj spot - 22 30 GNES - 23.00 Videotop - 23.50 Erotika -01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 NewYork, nadaljevanka - 13.45 Risanka - 14.00 Poročila -14.05 Z namenom in razlogom - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi - 22.10 Opazovanja -22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Izganjalci duhov, ameriški film - Sedmi element - Koncert zabavne glasbe - 5.25 Rebecca, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.55 Koledar - 15.05 Stopnice, ameriški film -16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Trenutek spoznanja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Stranka, nadaljevanka - 21.05 Poročila -21.20 Cosby - 21.50 Mož s podstrešja, ameriški film - 23.35 Strel v prazno, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Familija - 10.45 Savan-nah - 11.30 Telešport - 14.35 Peterica na otoku - 15.00 Za otroke - 15.15 Sloviti glasbeniki, Smetana - 15.45 Za otroke - 16.15 Za ribiče trnkarje - 16.30 Vesoljske igre -17.00 Otroška soba - 17.15 Za upokojence -17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Okno -19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Iz Vigada - 22.10 Aktualno - 22.40 Rešujmo, kar se da, nanizanka - 0.15 Jazz - 1.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Od meje do meje -8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica -11.00 Slovite knjižnice - 11.40 Duh kraja -12.00 Ura novic - 13.00 Predmestne čarovnice, češki film - 14.30 Telešport - 16.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Zeleni planet - 18.00 Kapitan Tenkes, nanizanka - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Omama avanture -21.00 Madžarska hiša - 22.00 Hiša ljubezni, italijanski film - 0.00 Globoka voda TV AVSTRIJA1 6.45 Ol Nagano: hokej, prenos polfinala -14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Vročica na avtocesti, akcijski.film - 22.00 Umazani Harry V, kriminalka - 23.05 M. A. S. H., film - 0.55 Ol Nagano: slalom, biatlon, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Anica iz Tharauja, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes. -12.00 Poročila - 12.10 To je bil operni ples na Dunaju - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli, v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Derrick -21.15 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Mainz ostaja Mainz, karneval -1.35 Dobrodošli v interaktivni Avstriji 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Deželni magazin - 10.30 Na Blessberg - 11.00 Dnevnik - 12.00 Priče stoletja - 13.00 Novo... - 13.30 Borza - 14.00 Herb Alpert - 14.45 Šport pod drobnogledom -15.15 Svetovna potovanja - 15.45 Luč revolucije - 16.45 Design - 17.30 Zdravstveni magazin - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.15 Zapiski iz tujine - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mesto -dežela - Avstrija - 21.00 Arktika - Antarktika -21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine -22.10 Poročila - 22.35 Kam Samma? - 23.20 Pridi nazaj, Afrika, film - 0.40 Pogledi s strani -0.45 Deset pred deseto - 1.50 Jazzbaltica SOBOTA 21. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 9.00 Radovedni Taček: Stopnica 9.20 Sprehodi v naravo 9.40 Male sive celice, kviz 10.25 Tedi, oddaja za mularijo 10.55 Zgodbe iz školjke 11.25 Orkester Slovenske policije 11.40 Pihalni orkester Videm 12.00 Tednik 13.00 Poročila 15.05 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 15.50 Začarani princ, španski film 17.00 Obzornik 17.15 Pustni plesi 17.30 Pust na Dravskem polju 17.50 Na vrtu 18.20 Mesec gosenic, angleška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.45 Utrip 20.05 Nagano '98 20.35 Resje! 22.00 Turistična oddaja 22.20 Naj naj naj, angleška serija 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Izobčenec Josey Wales, ameriški film 1.35 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 10.00 Koncert skupine Avtomobili 12.00 Teniški magazin 12.30 Zimske olimpijske igre 19.30 Videoring 20.00 Nadlegovanje, ameiški film 21.35 V vrtincu 22.15 Sobotna noč 0.50 Zimske olimpijske igre POP TV 8.00 Neverjetni štirje - 8.30 Bojevniki prihodnosti - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Iran man - 10.30 Mlajši bratec -11.00 Vozniško dovoljenje, mladinski film -12.30 Acapulco H. E. A. T. - 13.30 Morska deklica - 14.00 Super pop - 15.30 Tekwar -16.30 Highlander - 17.30 Pop party - 18.30 Beverly Hills - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 I.Q., ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave - 23.00 Lepotec Johnny, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Mamice -18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Mulci -20.00 Pota slave, ameriki film - 22.00 Kaskaderji - 23.00 MacGyver - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 Videoboom 40 - 10.55 Naj spot -11.40 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES-16.30 Videoboom 40-17.25 Naj spot-18.15 Videostrani-18.30 Risanke-19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik- 19.50 Utrip- 20.10 GNES- 20.40 UNDER SIEGE - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Besedo imajo mladi -12.00 Dnevnik - 12.25 Mladinski film - 13.55 Poročila - 14.00 Otroška serija - 14.55 Briljantina - 15.40 Televizija o televiziji - 16.15 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.00 Potovanja: Kyoto - 18.00 Muppet TV - 18.30 Nevarne igre, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kako se je začela vojna na mojem otoku, hrvaški film - 22.00 Opazovanja - 22.30 Forum -23.20 Polnočna premiera: Biti nekdo - 1.50 Psi faktor, serija - 2.35 Ko živali napadajo, dokumentarni film - 3.20 Skrita kamera - 3.50 Koncert zabavne glasbe - Največji uspehi hrvaškega športa - Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 12.05 Koledar - 12.15 Dosjeji X- 13.00 Črno belo v barvah: Filmi Kirn Novak - 16.00 Deset velikih svetovnih pisateljev - 17.00 Risani film -17.30 Po meri - 18.00 Potovanje na Vis, dokumentarna oddaja - 18.30 Risanka - 18.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik -20.15 Triler - 21.20 Malin, dokumentarni film -22.15 Ekran brez okvira - 23.15 Oprah Show TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.05 Strasti, nanizanka - 11.55 McKenna, nanizanka - 12.50 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik - 13.10 Ansambel Zsaratnok - 13.30 Zelena pošta - 14.00 Telešport - 16.25 Kolo -16.35 Moda'98- 17.00 Po poti- 17.30 Območje - 18.00 Pojavi v živalskem svetu - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ku- I mara, politična solata - 20.20 Bonnie in Clyde -resnična zgodba, ameriški film - 21.55 Telešport - 22.25 V soboto zvečer - 0.00 Angleški nogomet TV HRVAŠKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? -8.00 Gozdarsko-lovski magazin - 8.30 Šola Sarospatak - 9.00 Pari in zakonci na umetninah - 9.30 Telešport - 13.00 Okno v Evropo -15.00 Biseri - 15.30 Potepanje po deželi domači - 16.00 Ljubezni pesnikov - 16.30 Telešport - 18.30 Anno ... - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Familija, 328. del - 20.30 Spored Gy. Feyera - 21.30 Bolnica v predmestju, nanizanka - 22.25 Poper, nanizanka - 23.30 Globoka voda TV AVSTRIJA! 7.00 Ol Nagano: hokej, tekma za tretje mesto -12.50 Harry in Hendersonovi - 13.15 Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 -16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti -18.00 Tohuwabohu - 18.30 Olimpijski studio -19.30 Čas v sliki - 20.15 Otto, filmska komedija - 21.40 Vlomilec, kriminalka - 23.15 Moj duh želi samo eno..., filmska komedija - 0.45 Ol Nagano: smučarski tek, hokej, prenos finala TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Dunajski operni ples, filmska komedija - 11.15 Vročica na avtocesti, akcijski film - 13.00 Poročila -13.10 Dekle iz Holandije, filmska komedija -14.30 Ramona, film - 16.10 Gremo gor -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Šampion - 21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 22.50 Poročila - 23.00 Vse je komedija - 0.30 Noro 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 čas za kulturo - 9.45 Alpe Donava Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.40 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 14.00 Novo... - 14.30 Arktika - Antarktika - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Zgodilose je na Svetovni razstavi, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Srčni asi - 18.25 Sanje o pragozdu - 19.00 Danes - 19.20 Ber-linale '98 - 20.00 Poročila - 20.1 5 Rop Sa-bink - 22.20 Encore - 23.15 Boulevard Bio -0.15 Pogledi s strani - 0.40 Bernd v kopalnem plašču - 1.10 Aktualni športni studio - 2.30 Jazzbaltica NEDELJA 22. FEBRUAR TV SLOVENIJA! 8.50 Risanka 9.15 Telerime 9.20 Zvezdica, lutkovna igrica 9.45 Čarobni šolski avtobus 10.10 Orkestralna glasba 20. stoletja 11 .00 Dogodivščine z Divjega zahoda / 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13 .00 Poročila 13.45 Spet zaljubljena, ameriški film 15.20 Resje! 17.00 Obzornik 17.15 Po domače 18.50 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.45 Zrcalo tedna 20.05 Nagano '98 20.35 Zoom 22.05 Portret Cirila Zlobca 23.05 Poročila, vreme, šport 23.25 1 Mali umori, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.25 Darilo, avstralski film 12.55 Pomp 13.55 V vrtincu 14.30 Zimske olimpijske igre 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 3/7 21.10 Košarka NBA 22.40 Stoletje ljudstva, angleška serija 23.30 Alpe Jadran 0.05 V New Orleansu, ameriška nanizanka POP TV 8.00 Kapitan Zed - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Klop - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi super-man - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Brez zapor - 14.00 Kravja Annie, ameriški film - 16.00 Radijska postaja - 16.30 Otroški zdravnik -17.45 Nova pepelka, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Super pop s Stojanom Auerjem - 21.45 Športna scena - 23.00 Mokro zlato, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Kjer cveto lilije, ameriški film - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Življenje je lepo, jugoslovanski film -22.00 Mančurijski kandidat, ameriški film -0.00 Kavarna nočne more - 1.00 Živa STUDIO AS NEDELJA: 22.02.1998 9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES - 11.30 ZAKOJ PA NEJ - 12.30 Moji mali prijatelji -13.00 Iz produkcije ZLTV STUDIO SIGNAL -13.30 Risanke -18.00 Risanke -19.30 Dnevnik - 19.55 Zrcalo tedna - 20.10 GUNG HO -21.55 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.35 Opazovanja - 8.05 Risanka - 8.35 Poročila - 8.40 Rapa Nui, poljudnoznanstveni film - 9.35 Risanka - 10.40 Radost glasbe -11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Dokumentarna od-' daja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show -15.50 Obljubo je treba držati, ameriški film -17.25 Poročila - 17.35 Ženska v belem, nadaljevanka, zadnji del - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dramska serija - 21.15 Parni valjak, posnetek koncerta - 22.10 Opazovanja - 22.40 Vulkani, dokumentarna serija - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.50 Koledar - 12.00 Briljantina - 12.45 Psi faktor, serija - 13.30 Polnočna premiera: Biti nekdo - 16.00 National Geographic - 16.55 Portret Tomislava Neraliča - 17.50 Alpe-Donava-Jadran - 18.20 Etnokajda - 19.05 Maček Viktor - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.00 Foxov filmski večer: Ključ zamenjave - 22.45 Zakonske vode, humoristična serija - 23.10 Farinelli, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Telešport - 11.30 Opoldanska okrogla miza -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.35 Dr. Dolittle, ameriški film - 15.05 Iščemo pogrešane - 15.30 Reformatorski verski program - 16.00 Walt Disney vam predstavlja -17.10 Odločate vi! - 18.10 Halo, svet! -19.00 Teden in dnevnik - 20.00 Kneginja Sandra, francoska nanizanka - 20.45 Variacije -21.00 Zakleti sovražnik, ameriški film - 22.45 Tonik, 25 minut za osvežitev - 23.15 Telešport - 23.40 Svet 50-ih let TV MADŽARSKA 2 5.30 Telešport - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Zabavni program za mladino - 11.30 Telešport - 13.00 V imenu ljubezni - 14.50 MTV plus -15.00 Obvezno čtivo - 17.05 Šestilo - 18.00 Fotografski magazin - 18.30 Fazone - 19.00 Kolumb in doba odkritij - 20.00 EDDA, koncert - 21.30 Telešport - 22.50 Najslabša leta našega življenja, španski film - 0.35 Pogovori ob koncu tisočletja, sogovornik socioestet Ulrich Duchrow TV AVSTRIJA! 9.40 Ol Nagano: zaključni ognjemet, prenos -11.25 Zmedeni bolničar, filmska komedija -12.50 Čisto nora četa, filmska komedija -14.30 Dennis, filmska komedija - 16.05 Bandit gre po deželi, filmska komedija - 17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj izTol-za - 21.45 Kolumbo - 23.25 Nevami skok čez plot, srhljivka - 0.50 J. A. G. TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Človek ne potrebuje nobenega denarja, filmska komedija - 10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Munchhausen v Afriki, filmska komedija - 16.50 Salve smeha 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Aubergerjevi -21.50 Poročila - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično - 0.10 Šarmantni gnus, filmska komedija 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse -9.15 Simfonija hrupa - 10.05 Pesniški klub - 11.05 Bratje Marx v gledališču, film -12.30 Bistvo Alaafa - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija - 14.30 Gramska strela! - 15.00 Ko oče s sinovi - 16.00 HITEČ - 16.30 Moč greha -17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes -19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Arktika -Antarktika - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.20 Veliki kanal - 23.10 Besedo ima javni tožilec - 0.25 Nočni kriki, film -1.40 Bernd v kopalnem plašču PONEDELJEK 23. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 9.00 Telerime 9.05 Otroški musical 9.50 Briši, piši 10.00 Uršine ljubezni, mladinski film 10.25 Novi raziskovalec, ameriška serija 11.15 Mesec gosenic, angleška dokumentarna oddaja 12.05 Na vrtu 12.30 Utrip, Zrcalo 13.00 Poročila 13.35 Ljudje in zemlja 14.05 Portret Cirila Žloboa 14.55 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Rep 17.45 Očividec, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 8/ 34 21.05 Odstiranja, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Odstiranja, pogovor 0.50 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.20 Pasje življenje, ameriška nanizanka 9.50 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 12/ 14 12.55 Preblisk, španski film 14.35 Alpe Jadran 15.05 Šport v nedeljo 16.20 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 3/7 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.00 Rodbina Mogadorskih, francoska nadaljevanka, 9/12 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 21.05 22.05 23.00 Studio City Pomp Trend, oddaja o modi in vi; kulturi Brane Rončel izza odra 0.25 Studio City POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Sena 11.00 Esmeralda - 12.00 Otroški zdrav™ 13.00 POP kviz - 13.30 Športni krog -Športna scena - 15.30 Esmeralda -Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanm 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20Vrem 19.30 24 ur - 20.00 Kajnova vzgoja, ame film - 22.00 Možje v modrem - 23.00 GW senci, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.0° ti vetru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 10 Na sever - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, ra nalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.0“ soljski bojevniki - 21.00 Paralelni svet - 2‘' M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih Živa STUDIO AS w 9 30 GUNG HO- 11.15 Risanke-120°* ostrani-16.00GUNG HO-17.45 Video* 18.30 Risanke - 19.00 GNES inforinatME daja - 19 30 TV Dnevnik - 20.00 20.30 Rezerviran čas - 22.30 GNES-2' Videostrani TV HRVAŠKA 1 j 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - lO^u ročila - 10.05 Izobraževalni program-1 ' Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 ReP; vedi, nadaljevanka - 13.15 NewYork, W evanka - 13.40 Risanka - 14.00 P°ro k! 14.05 Ekran brez okvira - 15.10 Za o" 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo si’ 18.35 Obnova Hrvaške - 19.30 Dne* 20.15 Narava politike - 20.45 Sokol9; imel rad, tv-film - 22.15 Opazovanja -Preteklost v sedanjosti, dokumentarna0’ - 23.30 Filmska noč z Jamie Lee Cun|S' gla TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Dokler si bil tu,3 „ ski film - 16.25 Modul 8 - 1 6.55 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - V' . leta ... - 18.25 Hugo - 19.00 Župan«, norama - 19.30 Dnevnik - 20.10 ' 20.25 Murphy Brown - 20.55 Por<”# 21.10 Vojna v Rusiji, dokumentarna s ■, 22.05 Leteči odred, nadaljevanka - 22' dikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod' j. Vino in oblast - 10.05 Športna akao®"^^ 10.30 Rožnata strela, ameriški film ' j' Zvon, ura novic - 14.00 Narodnostne 14.55 Tropska vročina, nanizanka -otroke - 16.30 Vimenu ljubezni - 1’'J poldanska ambulanta - 17.15 Region° gram - 18.05 Za otroke - 18.35 K1™5 nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20-ui sjeji X - 20.45 Variacije - 21.00 FreijeV| - 21.35 Mixishow - 22.00 Aktualno'pf Posebnosti ruskega lova, ruski film -vnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.1 5 Teden - 7.00 0°®'^ 7.15 Območje - 7.45 Od meje do mej0 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica ' Slovite knjižnice - 11.40 Duh kraja ' d Ura novic - 13.00 Derrick - 14.00 Z® parlamenta - 16.50 Repeta, izobraženimi1 gram - 17.30 Znanstveni poročevalec' ej' Kapitan Tenkes - 18.30 Madžarska0 Z 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, M 20.00 Terravizija - 21.00 Šport ekstra' / Folk ob ponedeljkih - 22.00 Cha-0" madžarski film - 23.30 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna5^/ 10.15 Policaj iz Tolza - 11.45 Konfeti'pp' Kalimero - 12.35 Pojoča družina 13.15 Risanke - 14.50 MacGyv®r' Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža ' Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kd°' bija - 18.05 Roseanne - 18.30 Gro^JI na družina - 19.00 Karolina v vel0 jlL 19.30 Čas v sliki - 20.15 MedicoP'® « 22.50 Obiskovalci, filmska komedija Visoko križarjenje, filmska komedija - "J f ni na Mohavku, vestem - 1.50 Šarm3 , filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dekle iz Hoia^ mska komedija - 10.35 Bogati in Konflikti - 12.00 Poročila - 12.05 0' « - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 h'J 13.10 Ljuba družina - 14.00 LiP^gS? 14.30 Umor je njen konjiček - 1®’ in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 pon nes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 n/ strani - 20.15 Gorski zdravnik ' ‘ ročila - 22.30 Kraj srečanja kultu Čas v sliki 3SAT .. A 6.50 Sedem dni drugačne televizij® pska panorama - 9.00 Čas v sliki - ,, U linale 98 - 9.40 Aktualni kino nas _ d, Obzornik - 10.30 Sanje o prago^A Rečna ladja - 12.30 ARD eks^,■ 13.00 Obiski - 13.45 Zakladi sv®«* /j na človeštva - 14.00 Nedelje*1 14.45 Klub seniorjev - 15.30 Nas dence - 15.55 Po sledeh Evrop®' , j! stopinj - 16.45 Spomeniško var®’. , 1jl Okolje - 17.45 Raziskovalni mag^j.M Slike iz Avstrije - 19.00 Danes ',0.1'J' za kulturo - 20.00 Poročila - V nemškimi strehami - 21.00 M 21.30 Novo - 22.00 Poročila - AM, no mrtev, končno brez zraka - 2*/ Schnitzler - 0.10 Pogledi s stran1 uro' I set pred deseto - 0.45 Čas za ku Bernd v kopalnem plašču ygstnik. 19. februar 1998 do 26. februarja torek 24. FEBRUAR ^SLOVENIJA 1 8.35 8.40 9.20 9.30 10.35 12.05 13.00 13.30 14.20 16.20 17.00 17.10 17.30 17.50 18.20 19.10 '19.30 20.05 21.05 22.00 22.50 23.15 23.50 9.45 13.45 15.05 16.35 17.25 17.55 19.00 19.30 20.00 20.55 21.30 22.15 23.30 Risanka Telerime Skrivnosti kapitanovega dnevnika, plesna pravljica Briši, piši Tajno društvo PGC, mladinski film Po domače Savannah, ameriška nadaljevanka, 8/ 34 Poročila Odstiranja, dokumentarna oddaja Odstiranja, pogovor Prisluhnimo tišini Obzornik Po Sloveniji Za otroke Ob jezeru, francoska nadaljevanka Besede Risanka Dnevnik Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 8/26 Mednarodna obzorja Odmevi, vreme, šport Kdo je glavni, ameriška nanizanka Družabni večer, angleška dokumentarna oddaja Svet poroča ^SLOVENIJA 2 9.20 TraeSba’ ameriška nanizanka v sedlu. novozelandska nani- zanka Rodbina Mogadorskih, francoska nadaljevanka Neznosna utrujenost, francoski film Studio City V New Orleansu, ameriška nanizanka Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka Grad Hohenstein, nemška nadajeva-nka, 5/6 Kolo sreče Videoring Alfi Nipič Vprašanje zakonitosti, ameriška nanizanka Sestre, ameriška nadaljevanka, 13/22 Enajsterica proti enajsterici, angleška drama Robert Cray, ponovitev koncerta •‘Op TV H°onD2bro iutro, Slovenija - 10.00 Senca -T -1 a „meralda - 12.00 Acapulco H. E. A. POp ?'00 pOP kviz - 13.30 Policisti - 14.00 15 3n c ' 1500 Muppet TV: Garth Brooks -pOPk ■ naralda - 16.30 Senca - 17.30 H 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco 29.00 n -■.'. l9-20 Vreme - 19.30 24 ur -'2lK b lz sirotišnice, kanadski film, 2. del - 23 hnAlnišnica uPania ' 2230 Na zdravje! O.45Čudež na avtocesti, ameriški film -^ur 9-30 Borzni monitor - 15.00 Hi- 5?Soliski J• 0 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 reaSV,1,ki - 18.00 Mamice - 18.30 n' Pr°gram - 19.30 Zlatolaski -3'°0 obzoria - 22.00 M. A. S. H. -_ sto prekletih - 0.00 Živa ,2 °0 Vid '10 00 Rezerviran čas - Risanke -16 00 GNES- 16.30 Re-Dn 00 GNFn° 00 Videostrani-18.30 Risanke i^lik-20 nA^rmativna oddaja- 19.30 TV 2^a’ivna GNES - 20.30 Teden ob Muri 20 GNFs la2a' 22.00 Glasbeni predah -ts-23.00 Videostrani Z^vaskai oS ' 10'05 bnT°° Dobro iutro - 1 °-00 Po-nSe' 12.00 hbrazevalni program - 11.30 Za ’3 4o oanka ' 13°!" 12 25 Rejec govedi' film’0 peroči|a i York' nadaljevanka -154, S.1O Operah S°ko1 ga ni imel rad' ^laževah^0* * 1540 PPTOčHa -... - k 18-OO kn? pro.9ram - 17.00 Hrvaška %=9'3° Dnevnik ~ 18'35 ln tako dalie 0|>&?.rna oddaja0 5n2? '5 Kormorani, doku-1 Y osPredju - 22.40 . ' ^ominic in Euge mSka nob 2 damie Lee mov a k°ledar - t* ^ieo ?6rižki film L5® Ne moreš se vrniti do-18 3s9^di, nada;?-2,5 Za otroke - 16.55 1S.3onU9° - 19 00Tka '. 17 45 Prizma -^nizank^nik - 20 1/^Panijska panorama - ?-OO^^t - iVln8?"60' vzhod - 9 35 ^n, u aJ‘ Disnev vam Z Andrejo Szenes -«.ssa ~ U a'c ' 13.00 npredstavlja - 12.00 n ' 16 on 0 ^slamen?^6*6 Johanna Stra-'' 17Z° Za otroke t" dr. Msbuseja. nemi planja -^/omagač ' 1 ,'3° v imenu Ijubez->liškaV'45 Regt' 7’15 ^ra taktike in 1 Pam? °n|ka - 1 a^n1dnevniki - 18.00 ' 2?° Utezanka 19 30 n r°ke ' 18 35 Šk 1 30 Teu ' 20.50 ^3° Dnevmk, šport -krjenčki nan4?ba '22 ona?1'81'60' ma9azin TV ‘ki’ češki film AktUaln° ' 23.00 R ’ * »v m ' 0,35 Dnevnik program - 20 On Kapitan ^O^oV 19 30 MDadŽarska danes -Naša p,,® °s9yor L? vnik' šport -n^etnos?' 21 -00 *^mentarni film -9las°^^ ' 21.30 AVvJ?ku' 23.55G?nh°m '2250 s‘raža . i^dne steze -s vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pust v Beljaku - 22.20 Tikaj govorimo nemško, filmska komedija - 23.40 Hexina, filmska komedija - 1.10 Visoko križarjenje, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ramona, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Naravni park Eisenvvurzen -12.35Tednik- 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Pust v Gradcu - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Kviz, film 7 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor na-teTorek, 24. februarčas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 čas za kulturo - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin - 10.55 K stvari - 12.10 12 dni in noči v New Yorku - 13.00 Okolje - 13.30 Raziskovalni magazin - 14.00 Dva v Avstriji -15.00 Kitajska kraljica, film - 16.20 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Kdo bo dobil otroka?, film - 21.35 Burger in King - 22.00 Poročila - 22.25 Film -0.50 Deset pred deseto SREDA 25. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 9.00 Telerime 9.05 Glasbeno plesna pravljica 9.50 Briši, piši 10.00 Ugrabite me, prosim, madžarski film 11.00 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 11.30 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 12.00 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila 13.10 Mali umori, ameriški film 15.00 Svet poroča 15.30 Mednarodna obzorja 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Zaročenca, italijanska nadaljevanka, 8/ 10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.00 Osmi dan 21.30 Gibljive slike 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.20 Labodje jezero, baletna predstava TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.25 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 9.50 Grad Hohenstein, nemška nadaljevanka, 5/6 10.40 Stoletje ljudstva, angleška serija 13.05 Sobotna noč 15.10 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Kvalifikacije za EP v košarki, Slovenija -Belgija 21.45 Slalom zvezd 22.15 Sestre, ameriška nadaljevanka, 14/22 23.10 Lov za zakladom, francoski kviz 23.40 Šport POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! -14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 MuppetTV: John Goodman - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Vzporedna življenja, ameriški film - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Upor na ladji, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni prbgram - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Bolnišnica, ameriški film - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 Teden ob Muri - 11.30 Risanke - 12.00 Videostrani - 16.00 GNES -16.30 Teden ob Muri - 18.00 Videostrani -18.30 Risanke - 19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES -20.30 Iz produkcije ZLTV IMPULZ - KAMNIK -21.00 NOČ ČAROVNIC - 22.35 GNES -23.05 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka - 14.00 Poročila -14.05 Preteklost v sedanjosti - 14.50 Risanka - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Sinovi neviht -22.25 Opazovanja - 23.00 Filmska noč z Ja-mie Lee Curtis: Večno mlad TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Dominic in Eugene, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Jalna, nadaljevanka - 21.15 Poročila -21.30 Babe, ameriški film - 23.20 Frasier, humoristična nanizanka TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.10 Ponovitve - 11.10 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 14.00 Narodnostne oddaje - 15.35 Grad avantur, nanizanka - 16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Naše vsakdanje stiske - 17.10 Iščemo pogrešane - 17.15 Regionalni program - 17.55 Biblijske zgodbe - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Rojen za napadalca, angleški film - 21.35 Aktualno - 22.40 Družinsko umazano perilo, ameriški film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.10 Slovite knjižnice -11.30 Zgodovina tehnike - 12.00 Ura novic -13.00 V dvoje s teboj, španski film - 14.25 Dediščina - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Jesenski gozdovi - 18.00 Kapitan Tenkes - 18.00 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X, prastare kulture - 20.45 MTV plus - 21.00 Šport ekstra - 21.30 Zabavni program - 22.00 Bomo preverili - 23.45 Topaz, ameriški film TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža -10.15 Kolumbo- 11.45 Konfeti - 12.10 Kali-mero - 12.35 Pojoča družina Trapp - 13.15 Smrkci - 14.50 Nick Knatterton - 15.05 Mac-Gyver - 15.55 Zvezdne steze - 16.45 Obalna straža - 17.30 Vsi pod eno streho - 17.55 Glej, kdo tam razbija - 18.20 Roseanne -18.40 Grozno prijazna družina - 19.05 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Wall Street, srhljivka - 22.10 Četrti protokol, srhljivka - 0.05 Smrt v mrzli jutranji zarji, kriminalka - 1.40 Kviz, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Munchhausen v Afriki, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Univer-zum - 13.00 Poročila- 13.10 Ljuba družina-14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.55 Praznični večer -20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 čas za kulturo - 9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11 .00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 Med morilci, duhovniki in pozabljenimi - 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj - 15.45 Pur TV - 16.15 Za fuhrerja, narod in profit - 16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Avti in mobili - 17.45 V Avstriji -18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Ogled - 21.00 Mreža narave - 22.00 Poročila -22.25 Dunajski norček - 0.00 Noč bo mrzla ... - 0.35 Deset pred deseto ČETRTEK . 26. fCBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 8.45 Telerime 8.50 Vidkova srajčica, plesna pravljica 9.25 Briši, piši 9.35 Pridi pome, tu straši, češki film 10.30 Oddaja o kulinariki 10.55 Naj naj naj, angleška serija 11.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 12.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 13.00 Poročila 13.30 Zadeva Makropulos, opera 15.05 Spoznavajmo naravo in družbo 15.25 Gibljive slike 15.50 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Resnična resničnost 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 5/ 14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opremljevalke, ameriška nanizanka 23.20 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka .9.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 9.45 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 14.25 Vprašanje zakonitosti, ameriška nanizanka 14.55 Pomp 16.35 Sestre, ameriška nanizanka 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Največji kaskaderji 20.50 Sestre, ameriška nanizanka 21.40 CB-postaje, ameriški film POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Senca -11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A, T. - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! -14.00 Razprtije - 15.00 MuppetTV: Cindy Cravvford - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca -17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim - podarim - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! -23.00 Odpuščena, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Dosjeji X - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS ČETRTEK: 26.02.1998 9.30 GNES - 10.00 Iz produkcije ZLTV IMPULZ-KAMNIK-10.30 Risanke -12.00 Videostrani - 16.00 GNES - 1,6.30 Iz produkcije ZLTV IMPULZ - KAMNIK - 17.00 Videostrani -18.00 Risanke- 18.30 TV PRODAJA oddaja v živo -19.00 GNES -19.30 11/ Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 MEHANIKA 1951 -21.30 Naj spot-22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka - 14.00 Poročila -14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub -15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito -21.05 Pot okoli svetav 80 sekundah, dokumentarni film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovanja - 22.55 Doba zarote, dokumentarna serija - 23.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar - 14.45 Večno mlad, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.50 Planet živali - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Dosjeji X - 21.15 Poročila - 21.30 Brez kože, italijanski film - 23.00 Filmi Roberta Siod-maka: Morilci TV MADŽARSKA! 10.05 Halo, svet - 11.10 Tango triglasno -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Vedno lepe melodije - 14.00 Narodnostne oddaje - 15.25 Grad avantur, nanizanka - 16.00 Za otroke -16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Begavčki - 17.15 Album smešnic -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Program madžarskih Židov - 18.20 Za otroke - 18.35 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -.24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepšffželje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od- Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Sosedje, 283. del - 20.30 Album smešnic - 21.00 Večno članstvo TV MADŽARSKA 2 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.10 Slovite knjižnice - 11.40 Duh kraja - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Usodna past, francoski film -14.25 Vedno lepe melodije - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Poročilo s seje vlade - 18.00 Kapitan Tenkes - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Naše 20. stoletje - 21.00 Šport ekstra -21.30 Rock ob četrtkih - 22.00 Bolha v ušesu, veseloigra - 23.50 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.40 Obalna straža -10.25 Tukaj govorimo nemško, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.35 Pojoča družina Trapp -13.15 Risanke - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Suzana -19.30 Časv sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.50 Izven meja -22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 2.10 Četri protokol, srhljivka TV AVSTRIJA 2 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina -14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 10.30 Orientacija - 11.00 Miinchenski krog -12.00 Alex - 13.00 Avti in mobili - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba -16.30 Rilke in Rodin - 17.15 Novo - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Vrt Finzi - Continijevih, film - 21.45 Frizerski salon - 22.00 Poročila - 22.25 Berlinska srečanja - 23.00 Arktika - Antarktika -23.45 Zgodbe iz hladne vojne - 0.35 Deset pred deseto mevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10' Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv- 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 Cestnik vestnik, 19. februar 1998 Riše in piše: I. Banfi fctEDNJI PAN deta sem jag, blteg deta si ti, kdo naj ga oboke Je najne sbbi. ^Vafentinčeb ti moj pAemisfi, postoj, gagAi se v bodočnost, se vgdftgt nocoj. ^Bo fema^u pomlad, pa te do tak/iat daj strpi se mafe, ti moj si ^aktad. ^Vatentinček ti moj p/tegAob si nocoj, pod mtgfo ga vodo ti nesi takoj. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI - 25. februarja bo krvodajal- zveze Ljutomer. Na zborih volijo nove organe društev inime' ska akcija pri Svetem Juriju ob Ščavnici, 26. februarja v DRUŽINA KMETIC •Adi! Turčija - dežela na dveh celinah T7teci uetko navtiko je i/ pamet gdu ^Beta med uCut- \ fu/tntn dneven pa med Olaienfinovin dneven. oVa Ota- \ fcntinovon dnevi je nej do nikše svaje p/tiš^o, do nifeše ne- ' voščenosti,. na tisti den so ga stavift gda je bitu, nej t/ii dni pute, pa vse se je odvijajo bote na osnovi: mejmo se itadi. metopoft psefemu/islee /tepuMibe je bltou na te den tetko p/iometa pesti pa ovat, kak pned ^Bogieon ati Otagmpn. ^.tki v bodočnost gledano si je pa ^Beta etak muvo: Olafentinčeb fi moj bod’ dobeit g menoj, nlkah me ne VAgi na postfo takoj. NIKA SE NE BOJ BAJSA,\ SOOMD) NEMO Tl NIKA DELO, SAMO/ BOŠ SAMO ENO TE MALO S/INJO KLAO? MIJ MO 6NES W klali. si ^/zM in ZaM podajata ro^o Tretji del: Anatolska planota Na svidenje, Istanbul! Potem ko smo si ogledali še največji trgovinski center Ak Merkez, v katerem bruha slap vodo višje od stanovanjskega bloka, smo se odpravili proti Ankari. Na vlak smo čakali zvečer pred monumentalno železniško postajo Haydar paša, ki je zgrajena v avstroogrskem stilu, leži pa čisto ob morju. Tu nam je postalo jasno,'kaj je v Istanbulu najbolj priljubljeno mestno prevozno sredstvo. To ni avtobus, ne taksi, ne avto, ne skromna podzemna železnica, ampak ladja. 'Zaradi nizke cene se domačini neprenehoma prevažajo z ene obale na drugo. Tu moram še takoj dodati, daje železniška postaja že na azijski strani, kar je bilo vidno tudi po številu ljudi, ki so se drenjali po ulicah. Celoten prizor me je neverjetno spominjal na sceno nabito polnih ulic iz znanstvenofantastičnega filma Iztrebljevalec. Poleg tega je ta večer na tej strani svojo mednarodno tekmo s Steauo iz Bukarešte igral še nogometni klub Fener-bahče, tako da smo lahko z bližine opazovali dim navijaških bakel, ki seje vil nad štadionom. Mimogrede: Fenerbahče naj bi bil klub z največ registriranimi navijači na svetu, enkrat mi je neki Turek omenil celo številko sto milijonov uradnih simpatizerjev po Evropi in vsej Aziji (vendar jim ta večer to ni pomagalo, saj so tekmo izgubili). Proti notranjosti Turčije smo se odpravili s spalnikom Anatolia Express, vendar je bilo potrebno še trideset minut, da smo sploh zapustili obrobje Istanbula, tako veliko je to mesto. Spalnik nas ni navdušil, saj je bilo v njem vroče, če si pa odprl okno, pa mrzlo. Poleg tega je stal na vsaki postaji, tako daje vožnja trajala slabih devet ur. (Ko sem se vračal, sem to razdaljo z letalom preletel v petinštiridesetih minutah.) Ankara in osrednja Anatolija Ankara ob blišču in priljubljenosti seveda ne dosega takšne slave kot »biser ob Bosporju« Istanbul. Zanimivo je, da vam bo tudi vsak domačin rekel, daje Ankara dolgočasno in birokratsko mesto. Resje njena lega neprivlačna, saj leži na tisoč metrov visoki goli planoti, njeno podnebje pa je popolnoma enako temu, kot ga imamo v Murski Soboti (oziroma ki naj' bi ga imeli): mrzle in suhe zime ter zelo vroča poletja. Dobro je, daje dal Kemal paša Ata-tiirk, »oče Turčije« in še vedno najbolj priljubljeni Turek, v okolici mesta zasaditi številna majhna drevesa, ko ga je razglasil za glavno mesto dežele. Tako imajo prebivalci vsaj varljiv občutek, da lahko pobegnejo tudi v »park«. Drugače pa je to še vedno mesto politikov, vojske, diplomacije in uradnikov, o čemer pričajo številna visoka poslopja, pred katerimi se tu in tam najde kakšna fontana. Meni osebno se Ankara ni zdela tako dolgočasna, kot jo vsi poskušajo predstaviti. Navsezadnje ima mesto, ki se vije po številnih gričih, dva milijona prebivalcev, tako da že to priča o raznovrstni izbiri, ki se ponuja. Na lastne oči sem se prepričal, da sem zaidejo tudi angleške in ame- Pasje popoldne v osrednji Anatoliji Pogled na Ankaro z griča Anitkebir Apačah in 27. februarja v Gornji Radgoni. V vseh treh krajih bodo kri odvzemali v osnovnih šolah, in sicer med 7. in 11. uro. Ob podobni lanski akciji je darovalo kri 788 ljudi. Upajmo, da bo letos ta številka večja. (F. KI.) NEGOVA - V KS Negova se pripravljajo na razpis referenduma o krajevnem samoprispevku. Namen: asfaltiranje in vzdrževanje krajevnih cest, ureditev in postavitev dveh avtobusnih postaj in drugo. Predračunska vrednost načrtovanih del je 122 milijonov tolarjev, s samoprispevkom naj bi zbrali 35 milijonov. Razliko pa bi pridobili od občanov na podlagi posebnih pogodb, in sicer od tistih, mimo domačij katerih bo tekel nov asfaltni trak; prav tako pa računajo tudi na izdatna sredstva iz občinskega proračuna. (J. J.) LJUTOMER - Predvidoma do sredine marca bodo končali z občnimi zbori v gasilskih društvih na območju Gasilske nitjejo poveljstva v skladu s statuti, ki so jih sprejeli in registri« li 1997. leta. Udeležba na dosedanjih zborih je zadovoljiva. Nanje prihaja tudi gasilski podmladek. V 41 gasilskih društvih GZ Ljutomer je čez 2.900 članov, od tega 600 gasilk. (D. Kosi) KANČEVCI - Dom duhovnosti v Kančevcih obišče W čez 200 skupin in marsikatera od teh bi tam rada prenočili Načrtovalci doma so mislili tudi na to in pozneje so zgradili bivalne prostore, vendar ti še niso povsem urejeni. Vodja pater Mili1 Sekolovnik je povedal, da si bodo letos prizadevali za prenočitvene zmogljivosti. Ker pa ta ustanova nima nobenega rednega dotoka denarja, se obračajo na ljudi dobre volje. Tudi tiste, ki boo® primaknili še tako skromen znesek, bodo vpisali v knjigo dobrotnikov. Žiroračun je: 51900-620-203-05-13401 15-1001884. Si«' pa so nekatere pomurske župnije pripeljale poljske pridelke, nija Lendava pa je prispevala 305.000 tolarjev za kurjavo. (LW Sosed ritonja je osramočen odšel z bojišča ZA SPORNO LASTNIŠTVO JABLANE.,, ČE BOS TU DVEJ SVI NJI KLAU.TE MO 6ES TRI J / VDARO VTVOJF riške popularne glasbene skupine, tako da bi bilo zmotno misliti, da je Ankara daleč od tovrstnega dogajanja. Turizem cvete vse celo leto, najbolj magnetna točka pa je mavzolej Anitkebir, kjer je pokopan Atatiirk, znotraj pa je na ogled še zbirka njegovih osebnih stvari in avtomobilov. Menda se najbolj splača priti v Ankaro poleti, ko imajo pri mavzoleju vsak večer igre s pisanimi svetlobnimi učinki, ki se jih da opazovati tudi iz oddaljenosti več kilometrov. Toda velja si še enkrat zapomniti, da so poletja tukaj izredno soparna. Druga najbolj privlačna točka Ankare pa je njen stari mestni del, ki leži visoko na hribu ob trdnjavi Citadela. Če se podate skozi ozke ulice, nabite s številnimi domačimi proizvodi in prodajalci, vam bodo v nos udarile številne ostre vonjave začimb in zelišč, in takrat se boste zavedeli, da ste res v Aziji. En dan je bil namenjen tudi za izlet na deželo, k ruševinam nekdanjega mesta Ha-tušaš, kjer so nekoč živeli Hetiti. Bolj kot kamniti ostanki me je očarala pokrajina v osrednji Anatoliji, za katero so naši gostitelji menili, daje zelo dolgočasna, toda ko sem jim razložil, da takšne valovite, puste pokrajine številnih planot v Sloveniji ni, so nekoliko bolj razumeli moje zanimanje. Dan je bil prekrasen, sončen, miren, nebo nad nami pa velikansko. Edini, ki so motili ta mir, so bili prodajalci majhnih spominkov, ki so vnaprej točno vedeli, kam bomo šli, in so se s traktorjem vedno odpeljali na tisto mesto. Meni še vedno ni jasno, ali tam stojijo po cele dneve, saj to niso tako znani turistični kraji in jih na dan obišče le nekaj avtobusov s turisti. Dejstvo pa je, da so bili fantje vedno na pravem mestu. Kapadokija Kapadokija je bila moje največje razočaranje celotnega potovanja. Znamenita vulkanska pokrajina s stožčastimi kamnitimi stolpi je popolnoma skomercializirana, polna avtobusov s turisti, skoraj vsaka hiša v katerikoli vasi pa ima na pročelju napis »hotel«. Nas so za nameček še posadili v enega tistih velikih turističnih naselij, ki imajo svojega vratarja, čuvaja, nadzornika in kaj jaz vem kaj še vse. Na- NAJTI VSE SVINJI SP? CRKAJO/ SE NADALJUJE selje je bilo polno francoskih turistov, daje gospod Michel razočarano »Pa kaj res ne morem nikamor P°Nnj pred svojimi rojaki?« Poleg Franco^; se v Kapadokiji gnetli še Španci, JaPM Nemci, Američani in Italijani, tako “H nekdanje pristne pokrajine ni ostalo n1C (! več. Neki večer so nas nagrajence zabavo, kjer je nastopila trebušna pks p ki se je norčevala iž treh gostov, nast°"j j snofolklornega ansambla pa se je k tako, daje plesalec na vrhu človeškeU mide izvlekel vrvico, na kateri so bil® * ve Združenih držav, Španije, Japon^tajl mčije in seveda Turčije. Mojbog, ^jS|l patetika. Seveda je bil to le šov za Ker so gostitelji opazili, da nisem ravl vdušen nad to ponarejeno predstav°'((J$ si pri njih pridobil še par pozitivni11 »Veš, kako pravimo v Turčiji takšni#1 pom?« me je vprašala moja gost# ji Duygu. »Geto folk.« Hočeš nočeš8 moral strinjati z njeno oceno. (Nadaljevanje TOMO^ 1 Ygstnik, 19. februar 1998 Vestnik 27 gostuvanje na Valentinovo Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltince je v nedeljo v vaško-gasil-skem domu v Bratoncih organiziralo že tradicionalno ftičje gostuvanje. Zbrala se je množica ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali ženitne običaje ptic. Letošnje ftičje gostuvanje, že 18. po vrsti, je bilo v znamenju petja narodnozabavnih pesmi na temo o ptičih. Nastopile so bratonske pevke, sledile so recitacije in skeč mladih humoristov Vaneka in Micke. Ves program so imeli v »rokah« Ivan Maučec, Feri Novak in 75-letni harmonikar Ludvik Šukler. Ob tej priložnosti so si obiskovalci lahko ogledali drevo, na njem pa pogače, vrtanke in ptičje okraske, ni Pa manjkalo tudi glasbene spremljave. Družabno srečanje so sklenili s plesom. J.Ž. skupaj PROTI SERmi Inalu ©080-1200 Prešernova proslava tudi v Ingolstadtu Zadovoljni in razočarani TURNIŠČE - Kulturno društvo Štefana Raja iz Turnišča je razglasilo rezultate natečaja za ustvarjalnost. Med tistimi, ki so poslali videoposnetke, je zmagal Boštjan Magdič iz Turnišča, najboljšo fotografijo pa je posnel Denis Oletič iz Lendave. Med Slovenski kulturni praznik so s posebnim ponosom proslavljali tudi marsikje v tujini, kjer živijo in delajo naši zdomci. S proslave v Ingolstadtu, foto: W. SCHNEWEIS Člani in prijatelji slovenskega kulturnega društva Lastovka v Ingolstadtu so se minulo soboto dokaj množično zbrali na proslavi. Zelo veseli so bili, da se jim je pridružil tudi ingolsta- Ve ®SKA SOBOTA - Delniška družba Mura ima 182 stanovanj, ^zni r. ar so Pozebe še vedno velike, zlasti v Murski Soboti; na posa-^žine ?'S Se lavha v povprečju kar 17 prosilcev: mladi delavci in mlade Za ig ' kl Prvič rešujejo stanovanjski problem. Mura trenutno zaračunava $r°fitniKStOt' neustreznih predelav sre? nač*n zidav SV°j° Pričevalnost. Le ponekod še ^jeveškeo., ■e’ z'astlna vogalih, da gre za stavbo b ^rad je i W lzvora- SSHkjCTS kapel°’ posvečeno Sv. glavi, Ii21k' nasipovin 2 ’astnikov- Okoli njega so bili so 8osPoskih 21 ,dbenih naPrav- Inventar v kape-Ž 9 hkra« ž grad ah Se je ohranil 1931. leta, ko sal takratni sn„ Orn 'n Posestjo razprodali, vendar V Eniški urad poprej natanko popi- Vrij ^-^nje gosnod'0*Je da'a 8raščino za 99 let v stoD7ga ^fha, živiU ^danu Hercogu, ki je doma z dvor2aobnavlja viV Svick Grajsko poslopje po-ne. r?’8ostišče dv Jem naJ b‘ bil1 muzej, poročna njaki T?Se v graščini?!!?^ fltnes’ butične Prodajal-sloniL Sem vozi in 6Kaj dogaja, pričajo tudi tovor-varstv 'n Pa ^oriščnT 2iln° Pohištvo. Dela v po-°' nscu budno spremlja spomeniško DAVA) naleti^a 11 grof £ dohil leta 1208 od kralja An-l^mbe 2 nep°SrednoJ 'Z Zelezne8a- Že leta 1214 ^Ua, l394Pog°stejše „ oniembo gradu. Pozneje so CastrUm p?Periori l ad pa se omenja: 1363 Fullyn-?®st Petra sSe^hwa. i ptVa’ Felselindwa, 1431 ah r°dovi2echy.ia, žun a 2 3 Pr'šel Grad v po-F^dovak?J® bHa gOsPaPa Zelezne županije. V ro-tudi še 1541, ko jo je opisaZ°Pisom grais^ Takrat je naStal 2 JeHi inPl ^ajski^ ke stavbe- v urbarju so medsehPtavljeni za °ktOri' Vsi zidovi so bili se Jen zemeliXJno Poveza2^r3IPb^' Bili so krog in cen31®11)® inv nasiP. zav *’ ZunaJ pa jih Je obdajal PC1’ svedri sim3 P^čic?«-vs strazo-v opisu se ®a za te- ’ ščiti, bakle, šlemi, okovi, 0 vPrego in drugo. V zgor- Graščina pri Gradu na Goričkem v prvi polovici 17. stoletja. dovom se z zunanje strani prislanjajo trije različno oblikovani okrogli oziroma polkrožni stolpi. Eden med njimi, s štiri metre debelimi stenami, je prava renesančna rondela z impozantnim notranjim premerom 9 m, ki s svojim tlorisnim konceptom razodevajo, da ne izvirajo iz iistega časa. Z notranje strani se k obodnemu zidovju prislanjajo delno eno, delno dvonadstropni trakti, kijih v dobršnem delu obteka arkadni hodnik, tako v nesorazmerno visokem pritličju kot v nadstropju oprt na masivne slope, v notranjosti pa opremljen s križnogrebenastimi oboki. Tlaki v hodnikih so delno opečni, delno kamnitni. V delu stavbe so globoke' kleti, tu so tudi zname- njem stolpu je bila opazovalnica, v bližini pa mos-tovž, povezan s prostorom, kjer seje sprehajala nočna straža. Za obrambo je bilo na voljo prek 20 topičev, več možnarjev, več sto kosov osebnega orožja, tako npr. 645 različnih sulic, dalje topovske krogle, deset sodov smodnika in kar 64 sodov žvepla. Poleg kapele in njene opreme omenja urbar tudi vrtove in ribnike. Szechyji, ki so v 16. stoletju vneto razširjali protestantizem, so ostali gospodarji gradu do 1684.Sledili so jim Batthyanyji ter pozneje grofje Szaparyji in Sze-chenyji. Med obema vojnama je bil tedaj še dobro ohranjeni in s številnimi umetninami opremljeni grad v posesti Geze Hartnerja, veleindustrialca iz Murske Sobote. Po vojni je bila v njem nastanjena sovjetska vojska, zdaj je večidel prazen. V njem je še nekaj stanovalcev in manjša muzejska zbirka. Grad postopo. ma obnavljajo. O prvotni srednjeveški podobi gradu ne vemo ničesar, čeprav ni dvoma, da se v današnji stavbi skrivajo tudi starejše sestavine. Njegova talna zasnova je poligonalna. K neenakomerno debelim obodnim zi- Graščino pri Gradu postopoma obnavljajo. Foto: F. Štefanec nite, zdaj delno že zasute ječe. Trakte prekriva mogočna dvokapna streha. Grajska stavba, ki je vsa pozidana iz opeke, je na zunanjih fasadah nečlenjena in brez vsakršnega arhi- Pri Gradu imajo enega največjih gradov na Slovenskem. Foto: F. Štefanec tektumega okrasja. Še veliki vhodni portal je oblikovno komaj poudarjen, le nad čelom je okrašen s heraldično ploščo. Razsežno grajsko gmoto poudarja le visoki, baročni, bogato členjeni zvonik grajske kapele, urejene v enem izmed stolpov, kije na-vrhu okrašen s čebulasto kapo. V dobi reformacije je širil protestantsko vero tukajšnji graščak Jurij Szechy. Pri Gradu je naselil s Štajerske in Kranjske izgnane pridigarje in učitelje. Ljudska domišljija je spletla o grajskem poslopju pri Gradu veliko pripovedi. Domačini pripovedujejo, da sta iz gradu speljana rova v spodnji del naselja in k Belemu križu. Ob gradu je star, razsežen vodnjak, skopan v živo skalo. O njem pripovedujejo, da so ga gradili tisti tlačani, ki so bili obsojeni na smrt. V vodnjaku so morali biti dan in noč. Hrano so jim spuščali navzdol po vrvi. Izkopano kamenje so morali vlačiti drugi kaznjenci z vrvmi iz jame. Mnogo naj bi jih med delom pomrlo. Najstarejši prebivalci Grada se še medlo spominjajo zadnjih dveh grofic. Bile sta neporočeni. Snubcev ni bilo od nikoder. Sicer pa je bila ena zelo grda; imela je krive noge in sploh je bila čudna. Osnovni problem je bil v tem, da ni bilo na voljo enakovrednih snubcev. Ko je grad prevzel soboški industrijalec, sta se grofici odselili. Zlasti za tisto, kije imela krive noge, seje vedelo povedati, da seje zadovoljila tudi z domačimi, plebejskimi ljubimci. Nagrajevala jih je z vrečami žita. Okoličani so vedeli povedati, da so takrat imeli polne kašče tudi bajtarji. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 19. februar 1998 AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, d. d. Bakovska ul. 29a, 9000 Murska Sobota pogodbeno zaposli (z možnostjo poznejšega delovnega razmerja) voznike avtobusa. V AVTOBUSNI PROMET ^Murska Sobota d. d. B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2IVIB.SI Računalniški B2 B2 B2 2.3.-6.3. ob 8.00 do 11.15 COREL DRAW 2.3. - 6.3. ob 12.00 do 15.15 K sodelovanju vabimo mlajše prijazne in urejene osebe, ki imajo veselje do tega poklica in izpolnjujejo naslednje pogoje: - IV. stopnja izobrazbe, - izpit D-kategorije, - 6 mesecev delovnih izkušenje z D-kategorijo oziroma 2 leti s C-kategorijo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba na zgoraj navedenem naslovu do 27. 2. 1998. Dodatne informacije po telefonu št. (069) 21 459, int. 222. $ * - tli IME, KI VSE POVE -tradicija ■sodobnost -specializirana ekipa -kakovost Kleparsko ličarske in eliktrikarske storitve. Odslej v novih prostorih! Bakovska 29a, Murska Sobota, tel. št.: 21 459 T F O △ II eXcel I I------------- I 9.3.-13.3.ob I2.C B2, d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 .. _______00 do II. 15 Računalništvo za začetnike NESNICE, jarčice, lahko dobite v Babincih 49. Tel.: 82 401, vsak dan. mI7261 PSARNA STELLA STYRIA proda nemške bokserje odlične nemško-francoske vzreje. Tel.: 062 221 497. ml7272 DVE SVINJI za zakol, težki okrog 120 kg. prodam. Tel.: 22 945. ml7279 posesti V STROGEM CENTRU M. Sobote, 1. nadstropje, dajo v najem poslovne prostore za mirno dejavnost. Tel.: 22 958 ali 041 684 887. ml72U MURSKA SOBOTA mesto, stanovanjsko hišo, komfortno, parcela 651 m2, na mirni lokaciji, naprodaj. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. VEČ GARSONJER ali manjša enosobna stanovanja takoj kupimo. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. ml7225 STANOVANJE v Bakovcih, 85 m2, damo v najem, možnost odkupa. Tel.: 31 225 ali 041 685 265. ml723I SKLADIŠČNE PROSTORE v Bakovcih, ob glavni cesti, damo v najem. Tel:. 31 225 ali 041 685 265. ml7231 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodajo. Zelena I, M. Sobota, tel.: 21 889, po 18. uri. ml7238 STANOVANJSKO HIŠO v Markiša-vcih prodamo. Dill, d. o. o., tel.: 32 322.m 17251 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo. Tel.: 48 533. ml7268 LENDAVA, gostilna, 500 m2, s stanovanjem, nova, še neodprta, zelo lepa, turizem, malice, kosila, 350.000 DEM. Možnost kredita. Tel.: 75 837, po 16. uri. HIŠO, kletni prostori, garaža, dve sobi, spalnica, kuhinja in kopalnica, prodam. Cena 500.000 ATS. Katarina Tot, Čentiba 26, tel.: 77 135. ml7277 STAREJŠO HIŠO v Gornji Radgoni, s 7 ari zemljišča, prodajo. Tel.: 61 618. ml7290 VINOGRAD. 430 trsov, laški rizling in šipon, z zemljiščem za vikend, v Filovcih, prodam. Tel.: 21 193 od 16. do 20. ure. m 17291 kmetijska mehanizacija Traktorji LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! 57 350 LUŠČENO KORUZO, suho, 15 ton, prodajo. Puževci 27, tel.: 49 190. ml7227 OKOPALNIK za .koruzo OLT, 2,5-re-dni, kupim. Tel:: 68 035. ml7217 TRAKTOR IMT 539 s priključki prodam. Čepinci 32. m 17226 TRAKTOR 539 prodajo. Veščica 19.-ml7235 SILOKOMBAJN SIP VIHAR 80 prodam. Tel.: 54 182 ali Kalamar, Domanjševci 41. m 17248 KOSILNICO BCS in enofazni električni motor ugodno prodam. Tel.: 44 323. ml7250 TRAKTOR STEYR, 28 KS, s koso, cisterno Creina, 2700 1, krožne brane, 24 diskov, predsetvenik, klinaste brane, plug in enoosno prikolico prodam. Tel.: 57 193. ml7254 MOTORNO ŽAGO Stihi 038 in kosilnico na nitko in disk Stihi FS.360 prodam. Tel.: 57 153. ml7260 SAMONAKLADALKO SIP, 11 ccm, Karel Cigut iz Rankovec Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, ter vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji ZAHVALA V 58. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in dedek Peter Hamler iz Zbigovec 81 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše in Trstenjakov dom ter nam izrekli sožalje. Hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Hvala pogrebništvu Vrbnjak in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric in bratranec ter sorodnik Karel Horvat iz Serdice 64 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi medicinski sestri Lilijani Felkar. Hvala pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in svete maše. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi in vsi, ki smo te imeli radi in te pogrešamo predsetvenik Panonija, 210 ccm, traktorske krožne grablje Fela in FORD SIERO 2.0 i S KATALIZATORJEM in karamboliran R 4 GTL ugodno prodam. Tel.: 51 216, po 18. uri. Jože. ml7273 BALIRKO; poljsko, prodam. Tel.. 41 789.m 17280 RABLJENO TRAKTORSKO VINOGRADNIŠKO ŠKROPILNICO Agro-mehanika Kranj, 2001, prodam. Tel.: 22 957. ml7288 TRAKTOR STEYR, 18 KS, in Steyr 28, zelo lepo ohranjena, prodam. Tel.: 46 643. m!7292 ADAPTER ZA KORUZO, 4-redni, za kombajn Klas 76, 86 ali 96, visokotlačno balirko Welger in samonak-ladalko za seno, 25-kubično, prodam. Tel.: 70 392. m 17294 ČELNI NAKLADALNIK ZA TRAKTOR in žetveni kombajn Zmaj 133 ugodno prodam. Jakob, Lipovci 103. ml7295 akumulacijsko peč. Tel.: 86 102 ali ' Kovačič, Sitarovci 7, pošta Mala Ne-. delja. m 17253 KUPIM večjo količino slame v balah. Mirko Hanžel, Radoslavci 11, tel.: 86 384. ml7262 OPREMO ZA DOJENČKA (posteljico, stajico, jedilno mizico, univerzalni voziček) in žensko gorsko kolo z otroškim sedežem ugodno, posamezno ali skupaj, prodam. Tel.: 72 760, po 15. uri. m 17264 SENO V BALAH prodam. Tel.: 46 182. ml7266 VEČJE KOLIČINE SENA v balah prodam. Flisar, Brezovci 64, tel.: 45 528. ml7275 POZOR! Prodam univerzalno napravo za razgibavanje invalidnih oseb z elektronsko regulacijo ter invalidski voziček na elektromotorni pogon. Tel.: 063 763 346. ml7281 ODKUPUJEMO delnice Zavarovalnice Triglav, Gorenja, Save, Petrola, Krke, Radenske in Kompasa. Tel.: 61 363. ml7283 DE FACTO ■ Brezplačno preverjanje zapiranja terjatev ■ Zapiranje terjatev - kompenzacije (možnost premostitvenega posojila) - Odkup terjatev in čekov (urejena dostava) - Posredovanje posojil pravnim osebam in i I ■ Posredovanje posojil posojilodajalcev - Računovodstvo za d. o .o. in s. p. - Prodaja poštnih nabiralnikov N0V0*N0V0*N0V0 ■ Nakup in prodaja vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi • Odkup privatizacijskih delnic Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 Zaželene delovne izkušnje od 3 let. Prijave do 23. 2. 1998. Teh:4' 015. ml7276 storitve kmetijski pridelki razno Prerokovanje z dlani: usoda, ljubezen, zdravje in denar. Tel.: 069 21 950. ml6926 DELNICE PID serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 1591 8 10. ml6982 SENO V BALAH prodam. Ivanovci 5, tel.: 48 935.ml7179 HLEVSKI GNOJ prodam. Šalamenci 26. m!7220 POHIŠTVO ZA SPALNICO, DNEVNO SOBO in razno drugo kosovno pohištvo prodam. Tel.: 57 522. ml 7228 ŠTEDILNIK, za vzidati, rabljen tri leta samo ob koncih tednih prodajo za 15.000 tolarjev, podarijo termo- Bilo je lepo, prelepo, da bi večno tako bilo. Prišla bolezen, za njo slovo, slovo za nas najhujše zlo. V SPOMIN Damjanu Grabarju iz Križevec v Prekmurju Že dve leti tvoj večni dom le rožice krasijo in sveče ti v. spomin gorijo. Vendar bolečina pri nas ostaja ista ter te ne solza ne žalost zbudili nista. Bil si naša radost in sreča, a zdaj ostala je le bridkost boleča. Hvala vsem, ki se ga spomnite s cvetjem in svečami. Nikoli potolaženi vsi njegovi! Bili so dnevi sreče, bila so leta radosti, ostalo je srce trpeče, trenutki tihe žalosti. V SPOMIN 20. februarja minevata dve leti, odkar je tiho, brez slovesa odšel od naju dragi mož in ati Branko Sapač - Sančo Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prinašate sveče in cvetje. Žena Sonja in sin Boštjan GLASBENI STOLP PHILIPS zelo ugodno prodam. Tel.: 32 173. ml7 284 VEČJO KOLIČINO SENA in akacijeve sohe za vinograd ter mešana drva (kupec si jih sam požaga) prodam. Gizela Horvat, Krnci 26, pošta Martjanci.ml7285 delo GRETJE IN VODOMONTAŽA.I* Šarkezi, s. p.. Ul. 22. junija 35, “e' sovci, Lendava, 76 376, ogled inP dračun brezplačno, m 16474 INŠTRUIRAM NEMŠČINO za dnje in osnovne šole ter Tel.: 27 183, dopoldan, 23 03»." poldan. ml7196 OLJARNA SEDONJA, Rakičan,’' vešča stranke, da se za predela’® nih semen lahko naročijo po tel’1 28 197 ali 26 571.ml7246 J MATEMATIKO za vse šole ram. Tel.: 42 238. m 17265 MLADEGA FANTA sprejmem v pri-učitev. Vsa oskrba v hiši. Dimnikarstvo Litija Franc Dobravec, s. p., tel.: 061 88 44 44. ml7215 OSEBO za nego starejšega bolnika -plača, stanovanje, hrana v hiši - iščejo. Tel.: 47 275. m 17274 GIPO, Podjetje za proizvodnjo in trgovino Šalamenci, d. o. o., Šalamenci 80, zaposli 3 delavce - oblikovalce kovin za določen čas (3 mesece). KURILNO OUE GEOCOM Tel.: 45 283, 0609 635 548 ml6889 PANONKA, Zadružna blagovna hiša, d. o. Kocljeva 16, Murska Sobota daje v najem trgovske prostore v Kocljevi 16 v Murski Soboti. Površina 420 m2 Informacije osebno na sedežu Panonke ZBH, d. o. o., Kocljeva 16, Murska Sobo^ Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni! Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Aleksandra Temlina roj. 19. 3. 1910, iz Doline 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi za®1 poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denar za veži®0' Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcemli odpete žalostinke, govornici Simoni za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi za opravljeno storitev. Prav tako hvala gasilcem, njegovem11 osebnemu zdravniku in patronažni sestri Dragici, ki muje6 zadnjega lajšala bolečine. Hvala vsem! Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spl nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in ba Marija Rebrica iz Srednje Bistrice Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste n3,fl kakorkoli pomagali, v trenutku bolečine izrekli sožalj6, darovali sveče, cvetje, za svete maše in dobre namen6' Hvala vsem, ki ste drago mamo, staro mamo in babic° pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem odpete žalostinke in g. Romanu za ganljive besede slove Žalujoči hčerki Agata in Marija z družinama terse^ DAMIR BANFI KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVA *1 \ POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVO VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 krst na dom, brezplačni prevozi do 25 km. 9000 MURSKA SOBOTA PLACIEO TUDI NA VEC OBROKOV BREZ OBRESn februar 1998 29 ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila mama, babica in prababica Terezija Šavel iz Sebeborec Vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali vence in sveče, nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Njeni naj dražji Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN Danes mineva leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Viktor Vučko iz Gaberja Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi tvoji najdražji Sameva dom in hiša prazna, odkar očeta v njej več ni. Tvoj dom je zdaj gomila črna, v njej, oče, ti se zdaj spočij. V SPOMIN 18. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče, tast in stari oče Štefan Horvat iz Gomilice 27 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo besedo in mislijo ter mu prinašate cvetje in prižigate svečko v spomin. Žalujoči sin in hčerke z družinami Minilo je žalostno leto, ko zapustil dom in svoje drage si. Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 17. februar, ko je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, zet, svak in bratranec Gustav Gomboc iz Murski Sobote a hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje ali prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je H. februarja v 71. letu zapustila naša draga žena, mama, sestra in babica Kustec Zahvar F°J iz Dolnje Bistrice na p0^ ^m, ki ste nam v teh težkih trenutkih P0Se, °c’ darovali vence, cvetje in sveče ter za °dpetAa hvala g svete maše- Za'°stinke za opravljen obred, pevcem za G ’ ruštvu upokojencev ter kolektivu AB1 . nfe Murske Sobote. Cl mož in sinova z družinami V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam sveča vedno zate gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 19. februarja mineva žalostno leto, odkar je odšel od nas Silvo Sinic Čas mineva, bolečina ostaja. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči žena Jožica in mama Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji. Oh, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 19. februar, ko mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila, naša draga mama in stara mama Frančiška Fujs iz Pečarovec Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in se ustavite ob njenem grobu. Z žalostjo v srcu vsi tvoji Zaspala, draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala in zdaj boš mirno spala. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Lucu iz Gornjih Petrovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in znancem, ki so jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in denar za dograditev mrliške vežice. Lepa hvala gospodu duhovniku Ludviku Jošarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala gospodu Škerlaku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 88. letu starosti je dotrpela naša draga mama, tašča, sestra, stara mama, prababica in teta Alojzij« Idič iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in drugim, ki ste jo pospremi i na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, vence, sveče, darova i za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. dekanu Poredošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Antolinovi za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem dobrim sosedom za neizmerno pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala gospe dr. Švagelj - Savlovi za zdravljenje in patronažnima sestrama za nego ter dr. Horvatu za večletno zdravniško pomoč in celotnemu osebju soboške bolnišnice. Hvala tudi pogrebništvu Komunale iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Svojo življenjsko pot je sklenil naš nekdanji sodelavec Franc Žibek upokojeni voznik avtobusa Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota S svojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. Ni več nasvetov tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. N SPOMIN 20. februarja se iztekata dve leti grenke bolečine in žalosti, odkar je neizprosna usoda iztrgala iz našega doma dobrega moža, očeta, dedka in tasta Štefana Baligača iz Lipovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižgete svečko spomina. Tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli! A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 50. letu starosti, nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra, snaha, stara mama in teta Irena Ferencek roj. Gjerek iz Kobilja 109 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in botrini, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter vsem prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali med boleznijo in jo pospremili na njčni mnogo prerani zadnji poti. Posebna hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice Murska Sobota, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ji prinesli vence in sveče. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Kobilje, 8. 1. 1998 Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi Sam molčal si, molče trpel in upanju se sladkemu upiral. Prišla je ura, nisi mogel več. Izgubili smo te, ostala nam le solza je spomina, zakaj ta pot bila je le edina. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in svak Rudolf Zelko iz Dankovec 34a Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše in v druge namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih med njegovo boleznijo priskočili na pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju M. Sobota, dr. Savlovi, še posebej pa hvala patronažni sestri Dragici za lajšanje bolečin na domu in za njene tolažilne besede ter osebju pljučnega oddelka v Rakičanu. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi Dragi dedi - pogrešala te bova tvoja Klavdija in Denis 30 vestnik, 19. februar 19| AVTOTRGOVINA TIGRA Panonska 22, Beltinci, tel.: 42 980 Ponujamo vam rezervne dele za naslednje vrste avtomobilov: Zastava, Yugo, Fiat, Lada, VW in Audi, Opel, Škoda Originalne rezervne dele za vozila: Alfa romeo, Daihatsu, Honda, BMW, Rover in drugi Dodatno opremo: športni volani (Oba), šp. izpuhi (Supersprint), dodatni spojlerji (z lučko ali brez) V zalogi so tudi KAROSERIJSKI DELI, VETROBRANSKA STEKLA, ter GUME. Ponujajo tudi rezervne dele za traktorje. PARKETARSTVO STANKO SRSA Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041 IZVEDBA VSEH PARKETARSKIH DEL OD PREDRAČUNA DO MONTAŽE. Hitra dobava in montaža VISOKA KVALITETA, NIZKE CENE VESTNIK ELEKTROINSTALACIJE ZRIM JOŽE Gederovci 13 Tel.:(069) 46 415, mob.: 0609 644 563 Izolaterstvo, strojni ometi in izdelava strojnih tlakov MIZARSTVO VUTEK Izdelava notranje opreme in stavbnega pohištva. Ludvik Vutek, Vaneča 36, 9201 Puconci, tel.: 069 45 604___________ Izbirate lahko med več vrstami motornih olj: Castrol, Valvoline, Elf, STP, Proton, teflonski dodatek slick 50 Ugodne cene, ter možnost plačila v večih obrokih. Posebne ugodnosti za avtomehanike!!! Delovni čas: 7.30 -17.00, v soboto: 8.00-12.00 ZIDARSTVO, FASADERSTVO, GRAD. MEHANIZACIJA Izdelava strojnih ometov in stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar Pertoča 43, tel.: 57 167 PARKETARSVO FENX Serdica 99, telefon: 57 532 Sevranska 20, ODRANCI Tel.:70 146, GSM 041 671 022 KEMIČNA ČISTILNICA MIZARSTVO MAUČEC Lipovci 252 Tel.: 42 144 MIZARSTVO - PARKETARSTVO Vladimir GROF, Sebeborci 110, 9221 Martjanci, tel.: 48-035, 48-145 Čemelavci, Zadružna 8, tel.: 22 322 Turistična kmetija Tremel Bokrači Vikend ponudba: domača prekmurska kosila, degustacija lastnih vrhunskih vin v kleti, jahanje. Po predhodnem dogovoru sprejem zaokroženih skupin tudi ostale dni v tednu. Tel.: 45 017 MIZARSTVO Lendavska 13b, M. SOBOTA Slovesna oblačili po vaši meri ali že gotova. fAf Fosehna akcija v februarju: hlače že od 2.500 TV sit Telefon: 56 010 Soboslikarstvo in sobopleskarstvo BERDEN Filovci, Tel.: 47 009 Izdelava notranje opreme Grah Ciril, Nemčavci 23, tel.: 32 203 Montaža centralne kurjave in vodovodne inštalacije PETER SOVJAK, s. p. Nemčavci 22, Murska Sobota, tel.: 069 24 553 UREJANJE ZELENIC IN VRTOV Cvetličarstvo Jurič Beltinci Te|. 42 5gg Strojno ključavničarstvo DRAGO MIKOLIČ Izdelava in montaža aluminijastih oken, vrat in zimskih vrtov. Št. Kovača 32 ODRANCI Tel.: 70 488 KROJAŠTVO BORIS CIGUT Slovenska 39, M. Sobota Tel.: 22 684 RTV - AUDIO - VIDEO Strojno ključavničarstvo ŠTEFAN KRANJEC Storitve: struženje na avtomatih, rezkanje, pehanje, ozobljenje, rezanje navojev M8-M52, brušenje. 9221 Martjanci 28a, tel./faks: 069 48 511 Kupšinci 67, Tel.: 31 268 ANTENE Po obisku gozdne učne poti obiščite gostilno SMREKA KOROVCI. Čaka vas počitek ob izbrani pijači in jedači. Sprejemajo tudi zaokrožene skupine. KoroVci 4a, karavla, tel.: 069 40 150 Splošno mizarstvo RENATO, Veščica 13, tel.: 21 402 AVTOSERVIS ŠTEVANČEC knjigovodske podjetnike. CANKOVA CHRVSUR O Joep in ostala vozila. Martjanci 9, Tel.: 48 667 Informacije po telefonu: (069) 31 633 od 8.00 do 15.00. Tel./faks: (069) 40 373 In 40 099 lEFj KIA MOTORS Belec Danica s.p., Bakovci, Mladinska 2, Tel. &faks: 43 336 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA , d. d VELETRGOVINA Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2, objavlja JAVNO DRAŽBO naslednjih sredstev Zap. št. Vrsta sredstva Letnik Izklicna cena opomba 1. Tovorni avto ZASTAVA 650 AD 1982 200.000,00 SIT neregist. 2. Tovorni avto TAM 80 T 5B 1985 350.000,00 SIT neregist. 3. Kombi TAM 75 T 5F 1984 180.000,00 SIT Javna dražba bo v petek, 27. 2. 1998, ob 12.uri na sedežu družbe v Murski Soboti, Ulica arhitekta Novaka 2. Ogled sredstev je mogoč na mestu dražbe. Kavcije se sprejemajo na dan dražbe med 10.00 in 12.00 uro in sicer 20 % od izklicne cene. Kupci morajo plačati kupnino najkasneje v 3 dneh, sicer kavcija zapade. Prometni davek plača kupec ob prevzemu vozila. Sredstva prodajamo po sistemu »videno-ku-pljeno« in poznejših reklamacij ne sprejemamo. MERKUR b® klasični strešnik mere: 330 x 420 mm, teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na m2 Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje: pri nakupu do 37 kosov od 38 do 757 kosov od 758 do 2.272 kosov od 2.273 do 3.787 kosov od 3.788 do 5.303 kosov 132,00/kos 126,70/kos 125,40/kos 124,1O/kos 122,80/kos večja količina - ugodnejša cena TRGOVINA MOJ DOM Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041 VELIKA IZBIRA vseh vrst talnih oblog: Parketov, toplih podov, itisonov... PO IZREDNO NIZKIH CENAH AKCIJA: laminatni podi - 1m2 že od 2.150 SIT nap^i MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. 0«' INTERALTA, d. o. o. IBSTEIIIILTII podjetje za proizvodnjo PVC-oken in vrat vabi k sodelovanju kooperante za prodajo in montažo oken na območju Pomurja. Od kandidatov pričakujemo izkušnje z montažo stavbnega pohištva. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Interalta, d. o. o., Stegne 21 c, 1000 Ljubljana, oddelek za kooperacije. KREKOVA BANKA VAS KJER JE VOLJA, TAM JE POT Nič ni lepšega kot izpolnjene želje S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO vam jih pomagamo uresničevati. in DONOSNO OBRESIOVANJE ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST kijih lahko pričakujete od dobre IN VSE UGODNOSTI, Iščemo zanesljive banke. KREKOVA BANKA Pod vorno streho bo vsok dom toplejši Količine so omejene! BRAMAC TC MERKUR Obrtniška ulica 39, Murska Sobota tel.: 069 31 788 pisarniškega materiala in opreme na področju (069) Obiščite Merkurjev trgovski center: Pisne ponudbe z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na P.P. 1044, 3000 CELJE STOGOVCI - Na OŠ Stogovci so pripravili kulturn0^^ ne. Otroci so tako literarno, likovno, računalniško i£ sno ustvarjali po skupinah. Zaradi dejavnosti, ki so drugače kot vsak dan, so učenci še s toliko več zanimal® • pfi’ sodelovali pri ustvarjanju. Škoda, da si njihovih stvaritev ogledat več staršev. (B. M.) vestnik, 19. februar 1998 /i apovednik 31 Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota Ta konec tedna bo v znamenju ameriške akcijske srhljivke Mirovnik. Na sporedu bo v četrtek, 19. februarja, v petek, 20. februarja, in v nedeljo, 22. februarja, ob 17.00 in 19. 15. Kino Gornja Radgona Ameriška vohunska drama Teorija zarote bo na sporedu v petek, 20. februarja, ob 19.00 ter v nedeljo, 22. februarja, in v ponedeljek, 23. februarja,'ob 19.30. Ameriško psihološko srhljivko Ugrabitev pa si lahko ogledate v petek ob 21. 00,v soboto ob 19.30 ter v nedeljo ob 17.30. Kino Ljutomer V soboto, 21. februarja, ob 19.30 in v nedeljo, 22. februarja, ob 17.15 in 19.30 bodo vrteli ameriški film Mirovnik. POSEBNI POPUSTI ZA NAKUP KURILNEGA OLJA Praktično darilo ob nakupu nad 2000 litrov! Izkazali ste se kot zelo dobri poznavalci igralca Morgana Freema-na, naša nagrajenka pa je Anica Jonas, Hodoš 6, 9205 Hodoš, ki je zapisala, da je Freeman igral v filmih Sedem, Kaznilnica odrešitve, Izbruh, Neoproščeno, Slava in Nasloni se name. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Za koliko Oskarjev je bil nominiran filmski spektakel Titanik? Odgovor:____________________________________ Kupon št. 48 Odgovore pošljite do 24. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. LENART - Bo v veliki sta-— vbi v Črnem lesu pri Lenartu dom upokojencev? Najnovejša vest to zanika: tik pred izidom časopisa smo zvedeli, da se je v »igro« vključilo neko podjetje iz Ljubljane in napoveduje odprtje hotela že v aprilu. (F. B.) --- CEZANJEVCI - Na 104. — občnem zboru PGD Ce-zanjevci so največ govorili o tovornjaku, ki ga imajo v Ljubljani, kjer ga obnavljajo. Za delo je društvo že plačalo 800.000 tolarjev. Sicer pa so poveljnik, blagajnik in predsednik nadzornega odbora podali letna poročila. Najbolj kritičen je bil poveljnik Franc Novak, saj je kritiziral člane, ki so nedisciplinirani, zato je težko sestaviti tekmovalno desetino. V nadaljevanju zbora so praporščaku Jožetu Makoterju, ki deluje v PGD Cezanjevci že 25 let, podelili gasilsko priznanje. Občnega zbora se je udeležila tričlanska delegacija gasilskega društva Ljubečna pri Celju, s katerim so cezanjevski gasilci pobrateni. (J. M.) — MALA NEDELJA - Pošta — Slovenije je končno začela graditi ob avtobusni postaji v Mali Nedelji montažno poštno poslopje. V novi stavbi bodo Gledališče MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri na sporedu Klaustrofobična komedija v izvedbi soboškega gledališča Torpedo. Glasba MURSKA SOBOTA: V dvorani soboškega kina bo v soboto, 21. februarja, ob 19. uri klavirski koncert Dimitrisa Sgourosa. Pustovanje MURSKA SOBOTA: V torek, 24. februarja, bo na grajskem dvorišču pustno rajanje, in sicer popoldan od 15.30 naprej. GORNJA RADGONA: V soboto, 21. februarja, bo na gornjeradgonski tržnici od 9.00 do 13.30 pustovanje. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo slik, risb, akvarelov in grafik Jožeta Ciuhe, ki so nastale v obdobju 1987-1997. V četrtek, 19. februarja, bo imel ravnatelj galerije Franc Obal ob 17. uri strokovno vodstvo po razstavi J. Ciuhe. Razstava bo na ogled do 8. marca. Galerija je odprta od torka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je zaprta. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. V razstavišču si lahko ogledate tudi razstavo Dr. Janez Bleivveis in njegov čas. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del skupine LIKOS. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko do 13. marca ogledate razstavo Prekmursko ljudsko slovstvo. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstave slikarja Vojka Pogačnika. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo skulptur in slik Sedem smrtnih grehov avtorice Irene Brunec. Razstava bo odprta do 28. februarja. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice so na ogled slike in ilustracije Dejana Prše. Ogledate si jo lahko do sredine marca. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka razstavljajo svoja dela dijaki Gimnazije Franc Miklošič. Razstava je odprta do konca februarja. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. ln naročila: SKLADIŠČE Murska Sobota, telefon 069/37-560. PETROL anovanjska komisija sindikata delavcev, za-™slenih pri obrtnikih - samostojnih podjetjih Upravne enote Murska Sobota, objavlja JjZPlS ZA DODELITEV ^ANOVANJSKIH KREDITOV zaP°slen'm Pri obrtnikih - samostojnih (n,Je*n'k'h v Upravni enoti Murska Sobota klanja občina Murska Sobota). ^^ni kreditiranja so: dv°9radnje stanovanjskih hiš, aPtacije in revitalizacije. Zgrai2VO9radnj0 iahko pridobijo kredit delavci, ki imajo hišo Up n° najmani do III. gradbene faze. vat, do kredita morajo svoje stanovanjsko vprašanje reše-območju Republike Slovenije. krediti nn t ni|^ o/ tern razpisu so namenjeni samo zaposlenim pri obrt-delovo^0™3 samosfojnih podjetnikih (na razpisu ne morejo so- 1 zaposleni v d. o. o.). bikih kredita so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrt-oajmanj 2 leti. ^dif, in d^ipridobitvi kredita imajo delavci, ki prvič zaprosijo za Višin ' Qe avc'’ imajo daljšo delovno dobo pri obrtniku. štev h šte^fne9a kredita je odvisna od višine razpoložljivih sred-l^ajd ■■ Vl 3 uprav'čencev do kredita. Vl0 d°ba °dplapila ki ne plačujejo redno svojih obveznosti, pri RazpiSvp reiosodelovati! bJA DO VKLJUČNO 14. MARCA 1998. tudi prostori KS. Pravega centra v Mali Nedelji ne bo več. Zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto so pred leti preselili v zgornje prostore trgovine Market, ob kateri je nova šola. (A. P.) ---- MURSKA SOBOTA - Po-— svet gasilk članic, ki je bil v Murski Soboti, je vodila Biserka Jurša iz sveta članic GZS. Gost posveta je bil Tone Koren, podpredsednik GZD, ki je v uvodu govoril o vrednotah druženja v gasilski organizaciji. V nadaljevanju so predstavili problematiko delovanja žena v pomurskih gasilskih zvezah. Želja navzočih (bilo jih je 55) je, da bi delo članic zaživelo. Poleg usposabljanja za operativno delo naj bi gasilke organizirale akcije, ki bi prispevale k družabnemu utripu znotraj posameznih gasilskih društev. Dogovorile so se tudi, da bo 2. srečanje gasilk, dežele ob Muri na območju GZ Gornja Radgona. (D. Kosi) Poroke V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Miran Poredoš, avtomehanik, iz Bodonec in Elizabeta Gabor, šivilja, iz Puževec; Zoltan Cigut, kmetovalec, iz Vučje Gomile in Melita Fe-rencek, kmetijska tehnica iz Vučje Gomile; Daniel Tinev, prodajalec, iz Murske Sobote in Angela Mesarič, ekonomska tehnica, iz Lipovec; Dejan Nemec, avtoklepar, iz Dokležovja in Romanca Lo-pert, gostinska tehnica, iz Dokležovja; Bojan Bertala-nič, policist, iz Lemerja in Simona Tešič, študentka, iz Turnišča. - Vestnik vam čestita! KŽK M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ B«9anjska c. 5, 4000 KRRNJ JEMENSKI S KROMpiK S-.'« MINERVA z«lo zgodnja $or|q _ najranej-hlth> ovalni, daball, zelo p""9" Ykl •' "‘P’""' V letu 1998 predstavitvena cena! Informacije in nabava v skladišču krompirja Šenčur pri Kranju, tel.: (064) 411 017 ali (064) 211 252, od 7. do 15. ure, razen sobote, ali pri našem distributerju Veletrgovina POTROŠNIK M. Sobota, tel.: 31 472, 31482. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA DELO V GOSTINSTVU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: S POKLICEM ALI BREZ; do 11.03. 98; MILOSAVLJEVIČ DO-BRIVOJE, CAFFE BAR AS, PARTIZANSKA ULICA 1 5, LENDAVA -LENDVA AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -MEHANIK; določen čas 9 mes.; do 18.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 9 mes.; do 18. 03. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA FINOMEHANIK FINOMEHANIK - MEHANIK ŠIVALNIH STROJEV; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 19. 02. 98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje______________________________Izobrazba__________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIll SKUPAJ Murska Sobota 1 7 5 4 1 18 PRODAJALEC PRIPRAVNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; do 20. 02. 98; DERBI DISKONT D. O. O. , KOLODVORSKA 28, LJUTOMER NATAKAR PRIPRAVNIK - NATAKARICA; določen čas 12 mes.; do 20. 02. 98; TRSTENJAK SEBASTJAN S. P. DNEVNI BAR BABILON, RADO-MERJE 14, LJUTOMER NATAKARICA V KAVA BARU NA VANEČI; nedoločen čas; ostali pogoji: LAHKO DRUGI POKLIC; do 20. 02. 98; BEDETI NAMIK S. P. GOSTINSTVO, PREVOZ POTNIKOV, MAISTROV TRG 1, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 GRADBENI TEHNIK PROJEKTIRANJE IN KALKULACIJE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 24. 02. 98; ATRIJ D. ELI LILLY VAS ZANIMA ZAPOSLITEV v farmacevtskem podjetju SVETOVNIH RAZSEŽNOSTI? Smo globalna, v razvojno dejavnost usmerjena družba s sedežem v Združenih državah Amerike. Našo vizijo in cilje oblikujejo ljudje, ki nam zaupajo in od nas pričakujejo pomoč v bolezni. Izjemno pomemben dejavnik so tudi naši sodelavci, ki so vodilni element krepitve naše predanosti napredku zdravja, farmacevtske in medicinske znanosti. Trenutno širimo svojo dejavnost v Sloveniji in v sklopu uresničevanja zastavljenih ciljev razpisujemo delovno mesto FARMACEVTSKEGA PREDSTAVNIKA za področje Slovenije Odgovoren bo neposredno vodji predstavništva v Sloveniji. Njegove/ njene naloge bodo obsegale obiske in informiranje ključnih zdravnikov in bolnišnic ter neposredno odgovornost za proizvode, za katere bo pooblaščen. Delo zahteva odlično poznavanje komunikacije ter osebno usposobljenost za opravljanje dela. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - slovensko državljanstvo in stalno bivališče v Sloveniji; - zaključen visokošolski študij medicine ali farmacije; - aktivno znanje angleškega jezika; - fleksibilnost, dinamičnost in inovativnost; - vozniško dovoljenje. Izkušnje v trženju/prodaji so prednost, ne pa pogoj. Kandidate s čutom za odgovornost, elanom za opravljanje zahtevnih nalog, smislom za timsko delo in z željo po uspehu, prosimo, da pošljejo svoj življenjepis v angleškem jeziku z vsemi potrebnimi dokazili v osmih dneh na naslov Eli Lilly (Suisse) S.A., Podružnica v Ljubljani, Vošnjakova 2, 1000 Ljubljana. O. O. GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI GRADBENI TEHNIK; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 20. 02. 98; HANŽEKOVIČ SREČKO S. P. RUŠENJE OBJEKTOV IN ZEMELJSKA DELA, BUČEČOVCI 24, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU GRADBENI TEHNIK ZA VISOKE ZGRADBE PROJEKTANT Z RAČUNAL. -GRADBENI TEHNIK; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PROJEKTIRANJE Z RAČUNALNIKOM; do 22. 02. 98; ARHITEKT DUGAR, MURSKA SOBOTA D. O. O., SLOVENSKA 39, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK POSLOVNI SEKRETAR; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; do 22.02.98; SIGNAL D. O. O., JURČIČEVA 8, LJUTOMER UPRAVNI TEHNIK ADMINISTRATIVNA DELA; določen čas 6 mes.; do 20.02.98; BLISK MONTAŽA D. O. O., PLESE 9, MURSKA SOBOTA INŽENIR TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNOL. VODENJE PROIZVODNJE; določen čas 12 mes.; znanje programskih orodij: Windows, Excel; ostali pogoji: 3-5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ; do 19. 02. 98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK-DOBRONAK INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA BETONARNE - OPERATI-VE; nedoločen čas; do 11.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA EKONOMIST POSLOVNA TAJNICA; določen čas 12 mes.; znanje programskih orodij: Windows, Excel; ostali pogoji: 3-5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ; do 19. 02. 98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 5 MESECEV; do 24. 02. 98; GALERIJA MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 7, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE ODGOV. PROJEKTANT ARHITEKTURE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 24. 02. 98; ATRIJ D. O. O. GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI; (*) Zadnja stran V dvoje je lepše Če bi vas kdo vprašal (ali pa se morda sami sprašujete), kaj je zakon, kaj bi mu odgovorili? Ne, ni treba poslati odgovora, ampak sem vas hotel le spodbuditi TD Vrtanek se vse bolj uveljavlja K dogovoru slovenskih občin glede projekta »Moja dežela - lepa, urejena in čista« so pristopili tudi v občini Gornji Petrovci Tudi pri njih namreč vse bolj spoznavajo, da je tovrstno tekmovanje krajev preraslo v močno razširjeno turistično ekološko gibanje, ki ga ljudje dobro sprejemajo. Sestavni del projekta je spomladansko urejanje okolja, obrežij potokov itd. k razmišljanju o svojem zakonu: je srečen, se še imata rada, ali pa se je začela zveza že krhati? Mladi, ki si šele iščejo zakonskega partnerja oziroma so si ga že »priskrbeli,« pa se seveda ne zaposlujejo preveč z mislimi, kako bo po nekaj letih življenja v dvoje. Tako je tudi prav, saj prav vsega ni mogoče »splanirati«. In četudi kaj načrtujemo, se lahko obrne drugače. 23-letna Juvita Maroša, gimnazijska maturantka iz Moščanec, je bila zelo navezana na svojo domačijo, zato ni hodila veliko naokoli. To je bilo dobro, kajti 23-letni temnolasi Roman Kračman, ki ima poklic polagalca plastičnih mas, z Viča pri Ljubljani, jo je zato odkril doma. V Moščance je prišel na obisk h kolegu in se do ušes »zatreskal« v svetlolasko, ki jo je zagledal na pobočju, kjer stoji domačija. Pozneje je vse pogosteje prihajal v Prekmurje. Ljubezen je pripeljala do poroke. Civilno sta se poročila na matičnem uradu v Murski Soboti, cerkveno v cerkvi sv. Sebastijana v Pečarovcih. Njej sta bila poročna priča Nadica in Štefan Petek iz Melinec, njemu pa brat Jože in žena Andreja Kračman. Na gostiji, ki je bila v gostišču Zelko v Pečarovcih, je bilo 80 svatov. Mlada pričakujeta naraščaj v začetku aprila. Takrat bo spet veselo! Jokali pa so, ko je Jovita odhajala z možem na novi dom v Ljubljano in se poslavljala od očeta Štefana, zaposlenega v Avstriji, matere Dragice, ki dela v knjigoveznici v Murski Soboti, in od mlajše sestre Simone, ki je končala gostinsko šolo in je natakarica. Tudi slovo od »mome« in »ajta« (stari starši) je bilo boleče. Življenje je pač tako. Prijetna pa je druga stran zgodbe: Juvita je dobila pridnega in lepega moža, službo računovodske referentke in stanovanje v bloku. Navsezadnje pa Ljubljana in Moščanci nisto tako daleč narazen, da se ne bi mogli pogosto obiskovati. Mlada skoraj vsak teden prideta v Prekmurje in tudi jutri se bosta pripeljala. Ker se je starejša Maroševa hči poročila v Ljubljano, se bo »morala« domov poročiti mlajša, ki pa za zdaj o tem še ne razmišlja, ampak je zaposlena s pripravništvom. Še to: Roman mi je povedal, da že odlično razume dialekt in da ve povedati tudi kaj po prekmursko. No, Juvita, ki ji je mama dala ime po neki televizijski napovedovalki, pa je seveda razumela, ko jo je fant zaprosil za roko, četudi ni prosil: Bouš moja žena, ampak: Bi se poročila z menoj? - Š. S., foto: Z. Z. V vse te akcije se vključuje tudi edino turistično društvo v občini, to je TD Vrtanek, ki de- luje v okviru petrovske osnovne šole. Ta se bo tudi letos z vrsto zahtevnih projektov, zlasti z raziskovalnimi nalogami, stensko predstavitvijo in razstavami, predstavil širšemu občinstvu, tekmovali pa bodo tudi v okviru podmladka turistične zveze. Na tekmovanju, ki bo 24. mar- ca v Veržeju, bodo sodelovali tudi učenci petrovske osnovne šole, ki so člani turističnega društva Vrtanek. Lahko pa se pohvalijo s projektom »Severovzhodno Goričko vas vabi«, ki je neke vrste turistični vodnik. Drugi del širšega projekta pa je knjižica s starimi jedmi v knjižni slovenščini in goričkem narečju. ZVEZDA - DIANA ZVEZDA - DIANA VROČE CENE V DISKONTNI TRGOVINI ZVEZDA-DIANA od 17. februarja do 15. marca Kumarice, 650 g Rastlinska mast Frivissa, 330 g .. Napolitanke 173,30 SIT 152,90 SIT Stil (povratna embalaža, do prodaje zalog), 21... 94,60 SIT Zlate palice, 750 g .... 490,00 SIT Čokolada Milka, 100 g Buon caffe 110,00 SIT za turško kavo, 100 g .. 149,50 SIT M. JERŠE Pekrčan, Vinag, 11 Rum, Fructal, 11 ... Vodka, jagoda, Fructal.......... .. 440,00 SIT 1.224,00 SIT Sanya, ekološko prijazne 1.279,00 SIT rolice, 10/1 ... Sanya, robčki, mentol, 10/1 .. 282,00 SIT 164,00 SIT Presenetite svojo najdražjo za dan žena Boun caffe 2 x 500 g + darilo Traminec, Kapela, 0,75 I..... 1.567,60 SIT ...950,00 SIT Menjalniški tečaj Pomurske banke 17. 2.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. 2.1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.341,9760 1.328,00 1.344,00 Francija 100 2.817,0921 2.759,40 2.821,50 Nemčija 100 9.442,5557 9.345,00 9.460,00 Italija 100 9,5710 9,27 9,57 Švica 100 11.755,5097 11.459,60 11.717,20 ZDA 1 171,8923 168,40 171,40 Mestna hranilnica V prijetnem okolju, sodobno urejene Mestne hranilnice v Slovenski ulici 41 v Murski Soboti, vam ponujamo: • prijazen sprejem in kvalitetne storitve, • otvoritev računov vseh vrst: tekoči račun, žiro račun, hranilna knjižica, devizni račun, tolarska in devizna varčevalna knjižica, • vse oblike vezanih depozitov. Svetujemo vam glede na vaše potrebe in po pogovoru z vami skupaj ugotovimo, za vas najugodnejše, oblike varčevanja, • upokojencem nudimo množnost, da prejemajo pokojnino prek naše enote. Radi bomo prisluhnili vsem vašim željam in potrebam. Prepričani smo, da jih bomo skupaj tudi uspešno rešili. Kolektiv Mestne hranilnice ZO } pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke SKUPAJ PROTI KRI ©080-1200 M INALU Vesela pustna rajanja v soboto, 21. februarja v hotelu DIANA, ansambel Avantura, voditelj Duško Radič -Vanek (maske bodo bogato nagrajene - potovanja ...) Rezervacije s pustno večerjo - 1.900 SIT v restavraciji Zvezda, ansambel Vrt (maske bogato nagrejene - potovanja), vstopnina 500 SIT v gostišču Zvezda Beltinci, ansambel Hay V tednu pustnega rajanaja in veselja - pustne jedi v vseh gostinskih enotah Radenske Zvezde - Diane: v hotelu Diana, v restavraciji Zvezda, v Prekmurskem hramu, v gostišču Zvezda v Beltincih Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste. Nagradno vprašanje št. 8 Kako se imenuje praznik । 24. februarja: । a) pepelnica b) pust I c) binkošti PRAVILNA REŠITEV 7. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: a) Venera IZŽREBANI REŠEVALCI: VESTNIKOV VLAK: 1. Anton Horvat, Mladinska 7, 9224 Turnišče, 2. Marjeta Peilschmidt, Domanjševci 118, 9206 Križevci v Prekmurju, 3. Bela Obal, Strukovci 28b, 9265 Bodonci NAROČILNICA Ulica: Podpis: Zaokrožite odgovor, za katerega menite, daje pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 25. februarja, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. MAJICE: 1. Štefan Šeruga, Radove! 49, 9264 Grad, 2. Silva Podlesek, Kančevci 33a, 9206 Križevci v Prekmurju, 3. Štefan Poredoš, Bodonci 134, 9265 Bodonci Castro! Priporočamo olja Castrol Ime in priimek: Kraj: _ Pošta: in Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 Potem ko se je županom In svetnikom novih občin na območju nekdanje lendavske občine uspelo dogovoriti m sprejeti delitveno bilanco, črenšovski župan Anton Tot-nar zahteva zdaj še razdelitev lendavskega grba. Cren-šovčani bi se menda zadovoljili z nekaj opekami iz len; davskega gradu in sto len bogate zgodovine Banfijev. kkkk Muzikant Didi je opustil idejo o ustanovitvi prve romske glasbene šole v Evropi, ki P imela sedež na Pušči. Zdaj čedalje bolj razmišlja o ustanovitvi romske županije, Kjef naj bi postal predsednik & panijskega sveta. kkkk Moravski župan Feri Cip® in slovenski gasilski predsednik Ernest Eory sta se udeležila ustanovnega gasilske' ga občnega zbora v Ivanje®' vcih, na katerem je bilo sedem vaščanov. Cip0** novoustanovljenemu drustv obljubil nov gasilski avtom®" bil in brizgalno. Tudi sedeJ glasov na jesenskih lokam1 volitvah je več kot nič. kkkk Župan občine Kuzma -Ludvik Kočar se je zatm® odločil, da ne dovoli razpa“’ svoje sedanje občine. “ gradu je že ustanovil sVOM I armado in se razglasil za ni nega generala. Ze kmalu n s svojo vojsko krenil tudi na ■ Soboto. Zdaj, ko bo Dobrovnik1^ svojo občino, ki seve® 1 8 bo mogla brez župana, 3 zelo povečala aktivno3.,, sameznih Dobrovnič^ Na zadnji potenciram’50 „ aktivnosti v Dobrovniškm J ricah so opazili tudi Maf'M Kardinarja in še nek^’|0{ »domačine«, ki so se tja vračali le ob koncu t® . kkkk ec Razkriški svetnik v Ij®*0^ skem občinskem sv®^!)® Smolkovič je obljubil, po ustanovitvi nove r®2: občine lastnoročno Pr%| tablo, ki ob cesti B .Ld* Razkrižje označuje PryJ ‘ Prlekijo. Tablo, ki zda! Bi; na ozemlju k. o. Got™ J strica, bo prenesel na breg stare Mure. kkkk Potem ko je Martin 4 svetnik in zapiralec m30. ne ceste, ki pelje sk®' sto, izkoristil že vse ti, se je zdaj zatekel3 dnaravnim silam. je povabil kurente in / krajši čas ustavil drv®™ j/ kih tovarnjakov p° jevi ulici. Če tudi to n®\ dilo uspeha, že pnPra vo akcijo. . KESE0U Promet je preširok pojem, da bi ga lahko zajela sicer dokaj obširna priloga, ki je pred vami. Del tega je avtomobilizem, čeprav je tudi to področje tako prepleteno in soodvisno, da se je težko odločiti, kateri del bi zajeli v zaokroženo celoto. Samo Poglejmo, koliko različnih prodajalcev avtomobilov imamo v Pokrajini ob Muri. Razen morda kakšnega terarija, bentleya a i Poršeja lahko večino avtomobilov kupite kar čez cesto. Izbira je tako pestra, da se je težko odločiti. Tudi avtomobili so si v Posameznih razredih po karakteristikah tako podobni, da običajno odločajo malenkosti: za 100 ali 200 mark cenejša ponudba, ena varnostna blazina več ali manj in podobno. Toda imeti avtomobil ie eno, voziti ga pa drugo. Nič več ni nenavadno srečati v Obmurju Poršeja, BMW Z3, mercedesa CLK, frontere in tako naprej. Ti avtomobili pa se vozijo po cestah, ki si ponekod niti ne zasluzijo tega imena (morda na določenih odsekih sedanja magistrala M 10/1). Za popolno izkoriščenost takšnih avtomobilov smo prav na cestnem področju še vse prerevni in lastništvo je zgolj _ Prestižnega, sosedsko zavistnega pomena. Tudi avtoceste, ki ji 'mamo, nam ne dovoljujejo tistih hitrostnih užitkov, ki jih zmorejo takšni konjički. In pridemo do tistega področja avtomobilizma, ki je najmanj prijeten. Glede na vozni park, ki ga premoremo - po nekih študijah zavarovalnic je bilo nekdaj Pomurje v vrhu po sodobnosti avtomobilov in s tem povezane ceste, ki jih imamo, je prometna varnost pravzaprav še dokaj ugodna, kljub skoraj tridesetim mrtvim v lanskem letu. Število prometnih nesreč namreč kaže na to, da vozniki avtomobile upravljajo v skladu z znamko, saj so neprilagojena hitrost, nepravilna stran vožnje in podobno še vedno v vrhu vzrokov prometnih nesreč. Le sodobnosti avtomobilov, kjer je varnost zapisana z veliko črko, se imamo zahvaliti, da na cestah ni več krvi. Pred kratkim sem prebral podatek, da so zavarovalnice v tujini izračunale, da vsak mrtev v prometni nesreči stane državo milijone mark. In tako se vrtimo v začaranem krogu: prodajalci nam prodajajo varne in hitre avtomobile, ceste so obupno slabe, vozniki neizkušeni in prepričani, da se nikomur ne more nič zgoditi. V prilogi, ki je pred vami, ne dajemo nasvetov, kako voziti, kaj kupiti in vas obremenjevati s statistiko prometnih nesreč. Dokler namreč misel na varnost ne pride v vsakega posameznika, tako dolgo ne pomaga nobena avtocesta, noben še tako dober in varen avtomobil. Želimo vam le pokazati, kaj vse premoremo, kdaj se bomo vozili po lepših in boljših cestah in kakšni avtomobili bodo nastajali v prihodnosti. Za vse drugo, kar se dogaja, pa bo še vedno kriv človek. Dušan Loparnik NE^CESTA •ranit*’ , * * H, ČLOVEK Castrol POKROVITELJ VESTNIKOVE AVTOMOBILSKE PRILOGE 34 S IS- O- S. Companvd. o. o. [ jgg| CCvtomobilizem vestnik, 19. februar 1^ Pomurci se delimo na prepričane pesimiste, ki vneto govorijo, da avtoceste do madžarske meje nikoli ne bo, ali pa, da je še dolgo ne bo, ker bo gorenjski lobi po grozljivi nesreči pri Naklem izsilil in ponovno spremenil program gradnje avtocest, da sedanja trasa ni tista optimalna in da bo odvzela preveč kmetijske zemlje in razdelila pokrajino na dva dela ... Drugi pol pa so ljudje, ki jim je skoraj vseeno, kaj se dogaja, kdaj bo cesta in kje bo potekala. Vsekakor pa je zelo malo tistih, ki na problem gledajo kot na zelo zahteven projekt, ki potrebuje čas in tehten premislek. Morda bo zato prav, če nekoliko podrobneje spregovorimo o pripravah na gradnjo avtoceste. Priprava dokumentacije Odbor za infrastrukturo in okolje pri Državnem zboru republike Slovenije je lani novembra proučeval različice odseka avtomobilske ceste Cogetin-ci-Radmožanci. S predlogom, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se je strinjal in ga sprejel kot najustreznejši potek trase. Priprava prostorske dokumentacije za predlagano traso najustreznejšega poteka avtomobilske ceste na obravnavanem odseku je v sklepni fazi - KnATVAnMEVCl MARTJANCI — ILJf- -ZDRAVI CUP&NOl RAKIČAN R£HkOVČi D60ROVNIK sedaj izdelujejo strokovne podlage, poročila o vplivih na okolje in idejni projekt. Ministrstvo za promet in zveze je decembra 1997 predlagalo delitev lokacijskega načrta na tri dele. Za to delitev so imeli več razlogov: celoten odsek je dolg 39,65 kilometra in ima 4 kilometre priključne ceste. Različna je tudi stopnja izdelave tehnične dokumentacije, ker je bil potek trase med ministrstvi in z lokalnimi skupnostmi usklajen v raz- KDAJ, KJE KAKO ličnih časovnih rokih. Naslednji razlog je v zahtevnosti in dolgotrajnosti postopka sprejema lokacijskega načrta, ker trasa poteka po prostoru devetih občin. Zadnji razlog pa je v tem, da delitev omogoča hitrejši začetek del na prednostnem odseku Vučja vas-Beltinci z mostom čez reko Muro. Lokacijski načrt je bil razdeljen na tri funkcionalno zaokrožene dele: 1. Cogetinci-Vučja vas v dolžini 12.10 km, 2. Vučja vas-Beltinci v dolžini 11.20 km in 3. Beltinci-Radmožanci v dolžini 16,35 km s prik ljučno cesto med Radmo-žanci in lendavsko obvoznico v dolžini 4.02 km. Konec decembra 1997 je Ministrstvo za promet in zveze na podlagi opredelitve avtocestne mejne točke med Slovenijo in Madžarsko pri naselju Pince pripravilo predlog za pripravo lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Radmožanci-Pince. S strokovno študijo različic je bila predlagana tudi preveritev premika trase avtoceste na delu predho dno usklajenega odseka (od avtocestnega priključka proti Beltincem in vzhodu), ki upošteva odmik od naselja Turnišče, se izogiba območjem kulturne dediščine, omogoča pa tudi racionalnejše priključevanje na traso obvoznice Lendave in Dolge vasi. Zaradi tega bo ministrstvo za promet in zveze z dopolnitvijo pobude za pripravo lokacijskega načrta predlagalo spremembo območja urejanja zadnjih dveh avtocestnih odsekov pomurske smeri s preimenovanjem, to je Beltinci-Lendava in Lendava-Pince. Podrobneje o posameznih odsekih Prvi del avtoceste v Pomurju je Cogetinci-Vučja vas. Potek trase je usklajen, na odseku sta priključek proti Sv. Juriju ob Ščavnici in oskrbna postaja (v kombinaciji s priključkom). V zvezi s posredovanimi pogoji, ki se večinoma nanašajo na zagotavljanje ustreznih nadomestnih komunikacij, prestavitve komunalne in energijske infrastrukture in zaščito podtalnice, so podane ustrezne rešitve v idejnem projektu, ki je v sklepni fazi izdelave. Izdelava osnutka lokacijskega načrta se bo začela še ta mesec, javna razgrnitev z javnimi obravnavami pa bo meseca maja. Sprejem uredbe o lokacijskem načrtu je predviden v začetku prihodnjega leta. Prvi začetek Odsek Vučja vas-Bel-tinci bodo začeli graditi najprej. Na njem so trije priključki: Vučja vas, Murska Sobota in Beltinci, ob priključku priti Murski Soboti pa je načrtovan tudi oskrbni center. Mesto Murska Sobota se prek zbirne ceste, za katero se samostojno pripravlja lokacijski načrt, navezuje na avtocesto po priključni cesti, ki poteka vzdolž razbremenilnega kanala. Zaradi zahtev je bil popravljen potek trase avtoceste na delu odseka med razbremenilnim kanalom Lendava-Mura in priključkom proti Beltincem. Trasa se bo tako izognila območju športnega letališča Rakičan, farmi Jezera, odmakne pa se tudi naselju Lipovci. Tako popravljen potek je ustreznejši z vidika grad-benotehničnih kriterijev in prometne varnosti, omogoča križanje avtoceste z obstoječo in predvideno železniško progo ter prostorski razvoj Beltincev (terminal, gospodarska cona). Most Rešitev avtocestnega mosta čez reko Muro, ki je najpomembnejši objekt lendavske obvoznic« proučena pa bo tudi rebitna dodatna različica* koridorju železniške ge Lendava-Beltinci.I* odseku sta priključka Turnišču in Dolgi vasi. Začetek na celotni pomurski smeri avtoceste, bodo iskali z javnim natečajem. Natečaj za pridobitev variantnih idejnih rešitev mosta bo razpisan predvidoma v začetku marca letošnjega leta. Na podlagi izdelanih posebnih strokovnih podlag, poročila o vplivih na okolje in idejnega projekta se bo že ta mesec začela izdelava osnutka lokacijskega načrta. Javna razgrnitev bo v maju, sprejem uredbe lokacijskega načrta pa je predviden v začetku prihodnjega leta. Od Beltincev do Lendave Na podlagi predloga mi- in konec avtoceste Zadnji odsek (ali Pa,J vi) prek avtocestne m# točke Pince na slovenj strani predstavlja p°v^ vo z avtocestnim mom republike ske. S primerjalno ŠW| bodo proučene razl^ poteka avtoceste s P ključno cesto na obst°l‘ mednarodni mejni Pre^ Dolga vas in obema*11 narodnima mejnima P hodoma Pince in D” vas. Idejne rešitve^ avtoceste bodo čin1^ upoštevale traso I®11 vske obvoznice, ki do začeli graditi še le' ce/M: (QZNICE^r# mstrstva za promet in zveze, Družbe za avtoceste republike Slovenije ter rezultatov strokovne študije različic za zadnji odsek avtoceste proti slo-vensko-madžarski meji bo izdelana primerjalna študija različic, s katero bosta proučeni obstoječa usklajena trasa in predlagana trasa s popravljenim potekom, ki se izogiba naseljema Turnišče in Ne-delica, območjem kulturne dediščine ter se neposredno navezuje na traso cijskem nav. v-, ™ den v prvi polovl 2000. Avtoce^ /estnik, 19. februar 1998 ^Avtomobilizem S |s, os.Companv d. o. o. j J J ® HYUnDHI Ponudba, ki Pooblaščeni Prodajalec 'n serviser za vas prepriča! odeli '98 ACCENT 1.3 LS/12V samo 16.499 DEM LANTRA 1.6 GLS/16V izredna cena 23.299 DEM COUPE 1.6 GLS/16V že od 26.990 DEM Posojila že od T + 3,5 % DAEWOO MOTOR Flamin MS d 0 0 PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 36 610 DAEWOO PRIPOROČA OLJA Mobil SPOMLADANSKA PRILOŽNOST ZA NAKUP avtomobilov DAEWOO avtosalon Slomškova 36, na avtobusni postaji v M. Soboti, <@> HYUnDHI tel. (069) 32 065 LANOS že od 16.990 DEM Ob nakupu rabljeno za novo vam vaš rabljeni avtomobil ocenimo 1000 DEM nad tržno ceno. UGODNA POSOJILA IN LIZING DO 5 LET NEXIA GTX 3 vrata, 16 V motor in oprema: servo volan, centralno zaklepanje, el. pomik stekel, klimatska naprava, zračna blazina, meglenke) ZA NEVERJETNIH 1 5.990 DEM %®|sfx| □^A|a^ i K AVTOSALON “HANSBERGER ^oLGA 79.ČERNELAVCI /FAX.: 069 / 21 238 KIA PREGIO c 2 m ° E CO =* o 3 -8 £ v o — O (D C O (D ° N = £ c g • ° i § □ So o o o § o -T _ O P CM 00 *- CM g O O 1 VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH! Pooblaščeni prodajalci ■■■■■■■■■■■■■■■■■ MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis Hl- MELRAJH, Kapelska 21, Radenci: tel&faks: (069) 65 517; GSM: (041) 686 117 * FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel.:(069) 84 347 AVTOSALON BRANSBERGER DOLGA 79.ČERNELAVCI TEL./FAX.: 069 /21 238 NASVETU AJBOLJŠI, NAJMOČNEJŠI, NAJHITREJŠI JEEP GRAND CHEROKEE ČE VAM JE VŠEČ CELOTA, BOSTE NAVDUŠENI NAD PODROBNOSTMI, KI VAM JIH NUDI PO ZELO UGODNI CENI •, Jeep SAMO V LETU 1998! CHRYSLER STRATUS ZA VSE MLADE IN MLADE PO SRCU, VEČNE AVANTURISTE JE ŠE ZMERAJ NEPREMAGLJIV! AMERIŠKA LEGENDA • JEEP WRANGLER VABIMO VAS V NAŠ AVTOSALON, KJER SO AVTOMOBILI NA OGLED IN VAM JIH BOMO TUDI PODROBNEJE PREDSTAVILI 36 S. O. S. Company d. o. o. ^Avtomobilizem vestnik, 19. februarj JAPONSKA REVOLUCIJA NA POHODU Mitsubishi carisma DUŠAN Atu platišča podarim. Karavan 1700i Niva 1700i 1» ZHK - 'AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. Najnovejši agregat GDI (Gasoline Direct Injection - neposreden vbrizg goriva), je prvi bencinski motor z neposrednim vbrizgom gotiva. 1,9 litrski motor ima 125 kon-sjkih moči, porabi 6,2 litra goriva na 100 kilometrov in spušča v zrak 20 odstotkov manj školjivih snovi. Armaturna plošča in središčna konzola sta dokaj evropsko oblikovani-^ sploh ni pusta, osrednja konzola pa je elipsaste oblike. Merilniki so dobro ni, v različici z GDI motorjem pa je še merilnik vrtljajtev. zelo sodobno. Spredaj sta vzmetni nogi s trikotnimi prečnimi vodili in stabilizatorjem za boljše vodljivos in udobje. To je torej carisma. Za kombilimu- Zaradi oblike bata je tudi ob revni mešanici zagotovljen vžig. Še tale zanimivost: Mitsubishijeve 1,8 litrske štirivaljne agregate GDI uporabljajo tudi pri modelih Volvo S Da Japonci znajo narediti avtomobil je že dolgo znano. Vsekakor pa je Mitsubishiina carisma avtomobil, ki mu velja nameniti nekaj več prostora. Ne zaradi oblike, ki se s količnikom upora 0,29 uvršča med najboljše v tem razredu. Ne zaradi notranjosti, kjer prevladuje evropski okus in kjer so materiali skrbno izbrani in usklajeni, barvne kombinacije pa je mogoče tudi izbirati. Tudi ne zaradi var-nosi, ki je v tem modelu zapisana z veliko črko: dodatna ojačanja v delu strešnih žlebov nad sprednjimi vrati, bolj togo oblikovani pragovi in tako imenovani b-stebrički, ki ob bočnem trku zagotavljajo boljšo porazedlitev sil ter dodatnih ojačitev oblog vrat, ki absorbirajo energijo pri trku. Poleg tega pa ima čelne varnostne in bočne blazine, ki so vgrajene v naslonjalu prednjih sedežev. Pri praktičnem delu se prilagodimo vašemu prostemu času (sobote in nedelje). Srce carisme so pogonski agregati. Izbirate lahko med dvema bencinskima in enim dizelskim. Prijave in informacije na sedežu podjetja v Noršinski 2 v Murski Soboti ali po telefonu (069) 21 172. zino s petimi vrati in motorje^ boste odšteli 39.380 nemš® za limuzino pa 37.940 nemškin 40 in V 40. Druga dva agregata, ki poganjata model carisma za leto 1998 sta 1,6 litrski štirivaljnik, ki ima dva ventila na valj in zmore 100 konjskih moči. Tudi ta motorje doživel nekaj tehničnih popravkov, saj sta blok in glava motorja izdelana iz lažjih materialov. Tretji motor pa je 1,9 litrski dizelski agregat z 90 konjskimi močmi. Vse različice carisme imajo petstopenjski ročni menjalnik, na voljo pa je tudi tako imenovani “smart” (pametni) štiristo-penjski samodejni menjalnik INVECS-II, ki se prilagaja navadam voznika ter tako prilagodi ukaze za menjavo prestav. Podvozje pri tem avtomobilu je skonstruirano Bakovska 29a, 9000 Murska Sobota CIO LADA CENTER JAGODI1 2231 Pernica, Vosek 6 d (ob cesti Maribor-Lenart) telefon 062/640-5* od ponedeljka do petka od 8. do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure Vse leto pripravljamo TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV ZA VSE KATEGORIJE. Študentom in dijakom dajemo popust. Carisma je dola 444 centimetrov in sodi v srednji avtomobilski razred. Limuzinska oblika z dokaj strmo dvig’ pokrovom in oblo streho s zaključuje v prav tako oblo oblikovan zadek. Količnik zračnega upora je le 0,29. Med tečajem organiziramo zdravniški pregled, tečaj Rdečega križa, izposojo učbenikov... Vrhunski dosežek japonske tehnologije je nov štirivaljni bencinski agregat GDI (Gasoline Direct Injectino -neposreden vbrizg goriva). Posebnost tega agregata je, da je prvi bencinski z neposrednim vbrizgom goriva v valje. To je revolucionarna novost. Novi 1,8 litrski štirivaljni motor se ponaša z dobrimi lastnostmi dizelskega in bencinskega motorja. Ima 125 konjskih moči in pri tem porabi le 6,2 litra goriva na 100 kilometrov. Emisijo izpušnih plinov so s tem agregatom zmanjšali za 20 odstotkov. To je Mitsubishijevim inženirjem uspelo z navpično postavljenimi sesalnimi kanali, visokotlačno črpalko za gorivo (ustvarja 15 krat višji tlak od običajnega), visokotlačno vr-tinčno šobo za vbrizg z obliko bata z vdolbino in grebenom. Samara 1500/5v -posojila brez pologa do 5 let, tudi za KMETOVALCE IN ZAPOSLENE V TUJINI, enako za upokojence in redno aposlene - - posojila tudi za rabljene avtomobile - avtomobili v zalogi -sistem rabljeno za novo MURSKA SOBOTA d.o.o. Noršinska 2, Tel.: 069/21-172 V Avtošola z NAJDALJŠO TRADICIJO V POMURJU tia,a®® POOBLAŠČ PRODAJ* mdZDd Mol*’ 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 J NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ E vestnik, 19. februar 1998 ^Avtomobilizem |gM| | S. O. S. Companv d. o. o. Avto Wolf Skakovci 35, tel.: 40 088, 40 443 COLT že od 20.994 DEM LANCER že od 21.642 DEM CARISMA že od 28.990 DEM GALANT že od 48.726 DEM PAJERO že od 45.900 DEM ^lA MOTORS KIA PRIDE že od 11.990 dem - rabljeno za rabljeno - SERVISI IN POPRAVILA UREDNIŠKA PRODAJA VOZIL 'Menjava rabljeno za novo MITSUBISHI KIA SEPHIA že od 17.890 dem - KLEPARSKO-LIČARSKE STORITVE - MENJAVA GUM NAJUGODNEJŠI KOMBI V EVROPI KIA BESTA že od 17.990 dem - REZERVNI DELI - AVTOMOBILSKI ODPAD Mitsubishi - 4-KRA I NI ZMAGOVALEC RELIA JA Pariz-Dakar 1998! AViO^E^Vi^ ŠKAFAR Bratonci, 9231 Beltinci telefon: 42 283, 42 284 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA POMURJE Vozila renault v letu 1998 CENE . VEČ OpREME Egodna p°sojila ^PpUAČIL0 D° 60 ^USECEV OBRESTNA MERA ŽE OD T + 0% RENAULT Avtohiša KOLMANIČ & DOKL TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o.* Industrijska 1, 69000 Murska Sobota • Tel./fax: 069/31 645 \ ‘ mlin m OPEL CORSA že od 14.990 dem Cuo že od 14.320 dem - posojilo že od T + 0 % 21.480 dem v°zila /an^aVi VašeSa rabljenega Novega MEGAN A dobite ^0.000,00 SITpopusta. Posojilo že od T + 6 % ^Gnn 4 0 ^17.130 DEM doba va takoj Posojilo že od T + 6 % \ o VECTHfe OPEL ASTRA že od 21.201 dem OPEL VECTRA že od 27.438 dem in Obenem vam ponujamo še kakovostne e Servisne, avtoličarske in kleparske storitve, tiščite nas in se prepričajte 0 ugodni ponudbi vozil RENAULT! Izbirate lahko tudi med TIGRO, CALIBRO, OMEGO IN S Avtocenter ,ndustrl^ska 4b’ - Lendava Škafar telefon: 77 556, 75 627 UGODNA POSOJILA ALI LASTEN ZAKUP Zagotovljeni originalni nadomestni OPEL deli je pač OPEL J S 1SSK' ■ S. O. S. Companv d. o. o. I ^Avtomobilizem vestnik, 19. februar 1998 AVTOCESTA DO PINC BO DO LETA 2004 Intervju z ministrom za promet in zveti Antonom Bergauerje^ Avtocestni križ v Sloveniji počasi dobiva svojo obliko. Je še dokaj nepopoln in bistveni odseki še manjkajo. Predvsem gre za najobčutljivejši odsek od Vranskega prek Trojan do roba Ljubljanske kotline. Seveda so tu še nekateri drugi odseki, med njimi tisti od Lenarta do Pinc, ki je po svoje tudi določen zamašek oz. ozko grlo. In prav gradnja tega odseka je bila osrednja tema vprašanj, naslovljenih na ministra za promet in zveze Antona Bergauerja. Vprašanje: Vlada republike Slovenije je pred kratkim potrdila rebalans programa gradnje avtocest v republiki Sloveniji. Del od Cogetincev do Pinc je razdeljen na tri odseke: Cogetinci - Vučja vas, Vučja vas - Beltinci in Beltinci - Pince. Kdaj se bo začela in kako bo časovno poteakal gradnja na teh treh odsekih ? Odgovor: »Odsek, po katerem sprašujete, je bolje imenovati kar Lenart-Pince, to pa zaradi tehle razlogov: 1. Smiselne etape, ki jih je mogoče vključevati posamično in zaporedoma v promet so namreč: Lenart-Vučja vas, Vučja vas-Beltinci, Beltinci-Lendava (obvoznica), obvoznica Lendava in Lendava (Lakoš)-Pince. 2. V prvi etapi bo zgrajen odsek Beltinci-Vučja vas z rekonstrukcijo ceste Vučja vas-Radenci. S to potezo bomo v Prekmurju rešili dva problema: - s tranzitnim prometom se bomo izognili Murski Soboti in - naredili obvoznico Radencev, Petanjcev in Tišine. Gradnja te etape bo potekala v letih 1999-2002. Drugi odsek, katerega gradnja se začenja že letos, je obvoznica Lendave in bo končan prihodnje leto. Vsi drugi odseki se bodo začeli graditi prihodnje leto oz. leta 2000 in bodo zgrajeni do leta 2004. Z republiko Madžarsko je dogovorjeno, da bo mejni prehod Pince dograjen v letu 2004.« Vprašanje: Ker je že dalj časa znano, da bo skupna mejna stična točka z Madžarsko v Pincah me zanima, kakšna cesta bo v prvi fazi od mejnega prehoda do Turnišča, kjer se bo predvidoma končala avtocesta. Domnevam, da gre za hitro cesto z elementi avtoceste, ki bo pozneje dograjena v avtocesto. Odgovor: »Že na prejšnje vprašanje sem odgovoril, da Slovenija načrtuje avtocesto v celotni dolžini. Obvoznica Lendave med Dolgo vasjo in Lakošem bo v prvi fazi zgrajena kot dvopasovnica. V skladu z dogovorom z republiko S POGLEDOM V PRIHODNOST Znamka avtomobilov, ki je v minulih dveh letih zaznamovala trg, je vsekakor Ford. Če pogledamo samo na področje osebnih avtomobilov: ka, fiesta, mondeo. To so le trije od modelov, ki so nas iz meseca v mesec presenečali s svojo prodornostjo. Zato je pravzaprav odveč te avtomobile podrobneje predstavljati. Bolj zanimivo je, da so bili Fordovi avtomobili v lanskem letu najbolje prodajani v Zahodni Evropi. Poglejmo le nekaj številk: v lanskem letu je Ford prodal 1,69 milijona vseh avtomobilov, kar je za 2 odstotka več kot leto prej in največ v zadnjih petih letih. Tudi na področju osebnih avtomobilov je številka prodanih enot poskočila za 3 odstotke, in sicer na 1,4 milijona. Med dvajsetimi najbolje prodajanimi avtomobili ima Ford kar štiri modele : fiesto na sedmem, escorta na osmem, mondea na enajstem in ka na dvajsetem mestu. Madžarsko bo avtocesta med Beltinci in Pincami že do leta 2004 zgrajena kot štiripasovnica oz. bo glede na dogovor do tega leta zgrajena le faza, ki bo dograjena v štiripasovnico takrat, ko bodo to zahtevale prometne razmere.« Vprašanje: Kaj se dogaja z obvoznico v Lendavi in kakšno funkcijo bo imela v sklopu avtoceste ? Kdaj bo začetek gradnje obvoznice ? Odgovor: »Za obvoznico Lendave Družba za avtoceste republike Slovenije odkupuje zemljišča, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, Družba za državne ceste pa pripravlja tehnično dokumentacijo. Z županom občine Lendava je bilo dogovorjeno, da bo obvoznica že letos predana namenu. Njena trasa delno poteka po trasi avtoceste, zato bo ob gradnji avtoceste Beltinci-Pince dograjena v štiripasovno avtocesto.« Vprašanje: Kdaj se bo začela gradnja obvoznice v Murski Soboti ? Kakšno vlogo bo imela ta obvoznica ? Tudi v vzhodni Evropi so Fordova vozila med najbolje prodajanimi. Fiesta, escort in mondeo so bili med najbolje prodajanimi modeli v tem delu Evrope. Morda številke rasti prodaje niso čisto primerjalne, ker so se ta tržišča odprla nekoliko pozneje, kljub temu pa predstavlja 56-odstotni porast prodaje avtomobilov v Poljski, Madžarski in na Češkem impozantno številko. Letošnje leto bo najverjetneje v znamenju pume, ki so jo začeli prodajati konec lanskega leta in je v bistvu za prvo polovico letošnjega leta že razprodana. Jaguar, ki je sestavni del sistema Ford Motor Company, je za letošnje leto napovedal, da bo začel izdelovati nov model - zaenkrat z oznako X400 - ki naj bi konkuriral BMW-ju serije 3 in Mercedesu razreda C. Ta avtomobil naj bi bil zrel za prodajo sicer šele leta 2001, še prej, leta 1999, pa bo na tržišče prišel srednjerazredni luksuzni avtomobil X200. Vodstvo Jaguarja se je strinjalo z razvojnim oddelkom, da bodo nov avtomobilski program nekoliko pospešili. Ford pa seveda ne gradi svoje podobe na osebnih, dostavnih in tovornih vozilih. Precejšen del denarja namenjajo vrhunskemu tekmovalnemu športu: formuli 1, formuli lndy in podobno, kjer dosegajo vrhunske rezultate, in izkušnje iz tekmovalnega športa s pridom uporabljajo v vsakdanji proizvodnji. Najnovejše raziskave so na področju nadzornih sistemov, ki jih V paleti mondeov so zajete skoraj vse različice: od limuzinske s tako ali drugače oblikovanim zadkom, do karavana (oz. kombi). Odgovor: »Spremenjena dinamika izvajanja Nacionalnega programa gradnje avtocest predvideva, da bo promet na odseku avtoceste Vučja vas-Beltinci in na rekonstruirani regionalni cesti Vučja vas- Radenci vzpostavljen že v letu । 2000, kar bistveno spreminja prvotna predvidevanja o potrebnosti obvoznice Murske Sobote, zato je bilo dogovorjeno, da se za etapnost gradnje obvoznice Murske Sobote izvedejo dodatne preveritve in hkrati določi nova dinamika njene gradnje.« Vprašanje: Poleg avtocest na tem območju so v nai^ tudi obnove državnih cest - magistralk. M 10/1 je skc v celti obnovljena, pripravljeni pa so tudi načrti za obnovo odseka Radenci - Tišina. Predpriprava na obnovo tistega odseka so sedanja dela na regional^ cesti Dokležovje - Veržej, ki bo nadomestna obvozna cesta, ko se bodo obnavljali mostovi pri Petajncih. bo obnovljen tudi odsek med Radenci in Križevci Prl Ljutomeru, ki bo prevzel ves promet od madžarske mede do Radencev. Odgovor: »Tudi na to vprašanje je bil odgovor delno dan prej. Za cestni odsek od Vučje vasi do Ljutomera pripravlja"1 študijo, ki mora odgovoriti na naslednja vprašanja: ali promet iz Ljutomera preusmeril na omenjeni odsek po zgra° avtoceste in kolikšna bo dolžina tega odseka in ali bo po navedenem cestnem odseku potekal transport gramoza in zaradi tega potrebno cesto ustrezno usposobiti. Ko bo štu^ končana, bo znan tudi odgovor na vprašanja.« Vprašanje: In še zadnje vprašanje: Kakšno je stališ^ Ministrstva za promet in zveze do kolesarskih stez ■ želi Slovenija dohajati Evropo, sop tudi kolesarskest pomemben element turistične ponudbe. Ali načrtuie pri obnovah pomembnejših prometnic tudi istočaS^ gradnjo kolesarskih ste - kar bi bilo s finančnega dokaj smotrno in poceni ? Odgovor: »Izdelan je koncept kolesarskih stez za vso Slovenijo, ki se na državnih mejah navezujejo na omrežja | kolesarskih stez sosednjih držav. Če bodo dane ustrezne pobude za začetek uresničevanja programa, bo ministrsW zagotovilo v proračunu republike Slovenije tudi ustrezna j sredstva. Ob urejanju obstoječih cest pa se v primerih, za upravičene zahteve prometne varnosti, v skladu z zako11 o javnih cestah občina in država odločata za sofinancirani6 j gradnje kolesarskih stez.« Dušan L0r zahtevajo elektronsko vodeni stroji in upravljanje prenosa, real-time telemetrije in voznikove kontrole po sistemu, ki ga poznamo iz letalstva »fly-by-wire«. Gre za tako imenovani sistem isteon, ki naj bi pripomogel k še boljšim rezultatom v tekmovalnem avtomobilizmu. Skratka, ne samo pri FMC, tudi v hčerinskih družbah se vedno kaj dogaja. Zato je pravzaprav sreča, da imamo tudi v pokrajini ob Muri možnost nakupa teh avtomobilov. Karlo Šoš je dovolj zgodaj spoznal vse dobre lastnosti Fordovih vozil -roko na srce, dobrih je veliko več kot slabih - in tako je v njegovem salonu kmalu zasvetil prepoznavni Fordov znak. Danes je S. O. S. Company Veščica eden najboljših prodajalcev Fordovih avtomobilov v Sloveniji. To pa ni samo salon, gre za celostno ponudbo, ki je danes pravzaprav zahteva vsake pomembnejše firme, ki da kaj nase: poleg prodaje je na enem mestu zagotovljeno tudi vzdrževanje s skladiščem z nadomestnimi deli. M Seveda pot do te P°n. pj ni bila niti lahka, še enostavna. Toda splaCa $ je, in če pomislimo na bil Ford Summit moto^< Ljubljana, ki je ekskin21^/ uvoznik in distributer-Pr Ford za Slovenijo, v |aa letu med vsemi po sye razglašen za najboljši j potem je k temu vsek3^ pomemben delež Pr's^ prav S. O. S. ComPany Veščica. Tudi program, ki je vrhunski in ni mooe,^r tam ne bi mogli kupih-presenečenje, ki so pripravili, pa je želijo privabiti še vec * ugodna posojila, 0^1°^-plačilo zavarovanja P° skratka, pri Fordu zna^/ prodajati avtomobil®-skupaj združimo s ka^|<,1 in veliko izbiro, kjer kaj zase, potem odl° težka. Dušan vgstnik, 19. februar 1998 fiEvtomobiliz e m | S. O. S. Company d. o. o. TO NI SAN, TO JE NISSAN Slovenci povezujemo ime Nissan zgolj z avtomobili. Še pomislimo ne, da Nissan izdeluje tudi satelite, viličarje in tovorna vozila. . Od leta 1975 je Nissan v Evropi najbolje prodajana japonska znamka avtomobilov m trn v pet evropskim proizvajalcem, toliko bolj, ker je Nissan od leta 1985 večino svoje proizvodnje vozil Preselil v Evropo , . .. M. Nissan Evropa je tudi leto 1997 sklenil z zelo dobrim poslovnim rezultatom. Prodaja vozil Nissan seje lani v Evropi povečala za 7,8 odstotka, najbolj na račun rekordne prodaje Nissan Micre v Angliji pravijo »super mini«, in izrednega povpraševanja po Nissan Primeri ter Nissan Terranu, ki 9a izdelujejo v Španiji. .. - . v Nissanovem salonu v M. Soboti so že od februarja na voljo Nissanovi modeli iz 'et°s"te Proizvodnje. Vozili Primera in Micra sta bili letos deležni nekaj lepotnih sprememb. Pomladili sta se in dobili še več zračnih blazin, ne da bi spremenili ceno. .. V Poplavi avtomobilov na slovenskem trgu je Nissan ena redkih znamk avtomobilov, ki drži ceno, d Nissanu ni razprodaj in ne pogajanj za ceno. 'C' A sSSSŠšM Nova Primera karavan in... 'greneč Patrol GR____ GENERALNI prodajalec SERVISER ZA severovzhodno SLOVENIJO ^°žnost nakupa na posojilo po zelo ugodni meri ali zakup vozila. še nekaj za lažji nakup! se odločite za nakup avtomobila FORD do 5, ^cembra 1998, boste sodelovali v nagradni igri JAVNO ŽRFBANJE BO NA FORDOVEM 2 1998 PRI S. COMPANY ^ESČICI PRI MURSKI SOBOTI. FORDOVE DRUŽINE, hvALA ZA ZAUPANJE! AVTOHIŠA RAJBAR NISSAN Murska Sobota Mikloša Kuzmiča 18, 9000 Murska Sobota telefon: (069) 32 209 SUZUKI SUZUKI NISSAN servis Kdor spremlja ponudbo rabljenih avtomobilov na slovenskem trgu, ve, da se rabljenih Nissanov ponuja veliko manj kot vozil drugih znamk. Razlog je v odlični kakovosti teh vozil, kar je pokazala tudi akcija 300.000 km, in v dejstvu, da Nissan spreminja modele šele po petih letih in več. In kaj bo letos novega pri Nissanu? V letu 1998 bomo dobili novo Nissan Primero karavan, novega Patrola GR in novega Pick upa. Nekateri modeli bodo v Avtohiši Rajbar v M. Soboti že meseca marca, drugi pa maja. Novosti v letu 1998 ponuja tudi SUZUKI. V razstavnem salonu Avtohiše Rajbar v ulici Mikloša Kuzmiča 19 v M. Soboti lahko občudujete zanimiv model vozila, ki so ga poimenovali R+ Kot vidite na sliki, je to lični enoprostorec s 1000 ccm, šestnajstventilskim motorjem in 65 konjskimi močmi, ki brez težav nadomesti tudi manjše dostavno vozilo. Ljubitelji motornih koles poznajo SUZUKI po motornih kolesih. Letos so dali na trg nove Scooterje, novega Choppe-rja intruderja 1500 W, Enduro 125 SE\N, nove motorje Super šport, tako imenovane Naked bikes in Fun bikes. Večina modelov je na ogled v Avtohiši Rajbar. V Avtohiši Rajbar boste odslej lahko kupovali tudi izvenkrmne motorje za čolne znamke SUZUKI, ki spadajo med najboljše na svetu. IZKORISTITE UGODNOSTI OB NAKUPU VOZIL, KUPUJTE PO NOVIH NIŽJIH CENAH! FORDKA FORD FIESTA FORDESCORT FORDMONDEO FORD TRANSU S. O. S. Čompany d.o.o. S'astmi Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 Priporočamo olja Castro! |S.O. S. Compam d. o, o, | gg) Avtomobilizem vestnik, 19. februar 19J AJHITREJSI AVTOMOBILI NA SVETU FORMULA 1 - SEZONA 1998 Manj kot mesec dni manjka do začetka najhitrejšega cirkusa - formule 1.8. marca se bodo v avstralskem Melbournu podali na prvo dirko v sezoni 1998. Za kakrkšenekoli napovedi je še prezgodaj, sezona pa kot vedno nikakor ne bo dolgočasna. Novi izzivi so vsekakor spremenjena pravila. Največja novost so brez dvoma gume s profilom. Vsa merjenja in vsi podatki iz prejšnjih sezon so docela neuporabni. Vsa moštva bodo začela takorekoč nanovo. Seveda pa to ne pomeni, da bodo dirke postale bolj izenačene , prednost bodo vsekakor RAZPORED DIRK V SEZONI 1998 imela moštva kit so tudi dosedaj imela na voljo največ denarja za raziskave, testiranja in analize. No najbolje bo da počakamo še teh nekaj dni do prve dirke. Presenečenjas niso izključe- 8. marca na. I I VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE Albert Park - Melbourne - Avstralija 29. marca VELIKA NAGRADA BRAZILIJE Interlagos - Brazilija 1 2. aprila VELIKA NAGRADA ARGENTINE Buenos Aires - Argentina 26. aprila VELIKA NAGRADA SAN MARINA Imola - Italija 1 O. maja VELIKA NAGRADA ŠPANIJE Barcelona -Španija 24. maja VELIKA NAGRADA MONACA Monte Carlo ■ Monaco 7. junija VELIKA NAGRADA KANADE Montreal - Kanada VELIKA NAGRADA BRITANIJE Silverstone ■ Velika Britanija MOŠTVA IN VOZNIKI Winfield Williams 1. JACOUES VILLENEUVE (CAN) 2. HEINZ HARALD FRENTZEN (GER) Gume: Goodyear Najuspešnejše moštvo zadnjih let ima gotovo najboljšo vozniško zasedbo, čeprav so veliko izgubili z odhodom enega glavnih aerodinamikov Adriana Neweya, ki je odšel v moštvo McLarna. Toda ob obilici denarja, ki ga imajo na voljo, se ni bati, da tudi letos ne bodo glavni kandidati za naslov svetovnega prvaka. Prihod novega sponzorja pomeni tudi spremembo modro-bele v novo rdečo barvo avtomobila, ki je zelo podobna Ferrarijevi. Marlboro Ferrari 3. MICHAEL SCHUMACHER (GERJ 4. EDDIE IRVINE (IRE) Gume: Goodyear Direktor moštva Jean Todt pravi: »Osvojili bomo naslov svetovnega prvaka.« Iz Benettona sta prišla tehnika Ross Brawn in Rory Byrne, prav zaradi tega bo letošnji Ferrari nekoliko spominjal na Benettona, ki je slovel po najboljši aerodinamičnosti. Pri motorjih pa je pomembna novost - konstrukcija je narejena tako, da dosegajo višjo delovno temperaturo. Boljšo aerodinamiko avtomobila pa so dosegli z zmanjšanjem površine hladilnikov. Mild Seven Benetton Mecachrome 5. GIANCARLO FISICHELLA (ITA) 6. ALEXANDER WURZ (AUS) Gume: Goodyear Benetton je »kupil« vrhunskega strokovnjaka Davida Richardsa - to seveda pomeni tudi veliko novih tehničnih izboljšav za njihove avtomobile. Giancarlo Fisichella je lani že v Jordanu dokazoval, da se razvija v vrhunskega voznika - mogoče na poti k svetovnemu prvaku. Avstrijci pa bodo gotovo navijali za novo zvezdo Formule 1 Aleksandra Wurza, ki je lani že kot rezerva dokazoval, daje največji talent vtem tekmovanju. West McLaren Mercedes 7. DAVID COULTHARD (GBR) 8. MIKA HAKKINEN (FIN) Gume: Bridgestone Pri McLarnu - Mercedesu sta ostala oba voznika David Coulthard in Mika Hakinen. Pri Mercedesu so razvili nov motor, čeprav so prejšnjega predstavili šele lani maja. Tehnični direktor moštva pa je postal Adrian Newey iz Williamsa, ki je zagotovilo za veliko novih tehničnih rešitev in izboljšav. McLaren bo ob Williamsu in Ferrariju gotovo največji kandidat za osvojitev konstruktorskega naslova. Benson & Hedges Jordan Mugen 9. DAMON HILL (GBR) 10. RALF SCHUMACHER (GER) Gume: Goodyear Damon Hill, nekdanji svetovni prvak, je najbrž že pozabil lansko neuspešno sezono pri Arrowsu in je za moštvo Jordana brez dvoma največji adut. Damon je tudi izjemno izkušen in tehnično podkovan voznik, ki lahko s svojimi izkušnjami veliko pripomore k izboljšavam na avtomobilih Jordana. Ralf Schumacher pa je podobno kot Michael zelo vročekrvne narave. Če se mu bo uspelo obvladovati, ga letos prav gotovo lahko pričakujemo na zmagovalnem odru. Gauloises Prost Peugeot 11. OLIVIER PANIS (FRA) 12. JARNO TRULLI (ITA) Gume: Bridgestone Oliver Panis je že zmagal na dirkah Formule 1 in je brez dvoma odličen voznik. Moštvo nekdanjega prvaka Alaina Prosta se počasi, a zagotovo razvija v zelo kakovostno ekipo, ki jo je okrepil tudi »oče« nekoč izjemno uspešnih Renaultovih motorjev Bernard Dudot. Tudi za Prostovo moštvo velja, da jim letos prostor na zmagovalnih stopničkah vsaj na kakšni dirki ne more uiti. Red Buli Sauber Petronas 14. JEAN ALEŠI (FRA) 15. JOHNNY HERBERT (GBR) Gume: Goodyear Jean Aleši je že 135-krat štartal na dirki Formule 1 in velja za pravega starosto med vsemi dirkači. Že po prvih testiranjih je zelo hvalil Sauberjev avtomobil. Tudi Johnny Herbert že spada v generacijo starejših voznikov z veliko izkušnjami. V moštvu so prepričani, da se bodo letos kar po tekočem traku uvrščali med najboljše. Danka TWR Arrows Vamaha 16. PEDRO DINIZ (BRA) 17. MIKA SALO (FIN) Gume: Bridgestone John Barnard je po nekajletnem delu pri Ferrariju za zajeten kupček dolarjev presedlal k Arrowsu. Nedvomno je s seboj prinesel veliko dragocenih podatkov in izkušenj. Žal jim lani tudi nastopanje Damona Hilla za njihovo moštvo ni prineslo veliko uspeha. Hill se je sicer pohvalno izražal o dirkalniku, največkrat pa je odpovedala tehnika. V moštvu so prepričani, da letos ne bo tako. Stewart Ford 18. RUBENS BARRICHELLO (BRA) 19. JAN MAGNUSSEN (DAN) Gume: Bridgestone Jackie Stewart, trikratni svetovni prvak, je bil prepričan, da bodo že lansko leto dosegali vrhunske rezultate. Seveda pa to v Formuli 1 ne gre kar tako in je moral kot vsak novinec tudi Stewart prebolevati vse otroške bolezni. Dirkača Rubens Barrichello in Jan Magnussen sicer še nikoli nista zmagala na dirkah Formule 1, sta pa nedvomno zelo dobra dirkača. Nekaj nevšečnosti pa so jim povzročili tudi sponzorji, ki so se umaknili tik pred začetkom sezone. Tyrrell Ford 20. TORANOSUKE TAKAGI (JPN) 21. RICARDO ROSSET (ARG) Gume: Goodyear Tyrell je doživljal že veliko boljše čase kot jih sedaj. Finančne težave so moštvo prisilile, da ga bomo letos zadnjikrat videli na dirkah Formule 1. Moštvo je kupila mednarodna korporacija BAR - British American Tobacco. Po koncu sezone se bodo preselili v novo tovarno in za leto 1999 zelo optimistično napovedujejo prvo zmago na dirki. Minardi Ford 22. ESTEBAN TUERO (ARG) 23. SHINJI NAKANO (JPN) Gume: Bridgestone Največji outsider je gotovo moštvo Minardija, ki je, če imate mogoče odveč nekaj milijonov mark, tačas tudi naprodaj. Že nekaj točk bi pomenilo velik uspeh. 2. avgusta VELIKA NAGRADA NEMČIJE Hockenheim - Nemčija 30. avgusta VELIKA NAGRADA BELGIJE Spa-Francorchamps - Belgija 1 6. avgusta VELIKA NAGRADA MADŽARSKE Budimpešta ■ Madžarska 13. septembri VELIKA NAGRADA ITALIJE Monza - Italija 27. septembfS VELIKA NAGRADA LUKSEP* Niirburgring - Nemčija 1 1. oktobra VELIKA NAGRADA ? Odločitev še ni dokončna. I \ t t r r t f l t i: 1 S c t t I ,1 < v f k [ i I t r c s n n t; iti Sit oh ^gstnik, 19. februar 1998 ^Avtomobilizem S I S- O- S- Company d. o, o 41 PRIHODNOST AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Ne glede na visoko stopnjo razvit os kje na industrije je dejstvo, da so današnji s pp,no sredi poti in da raziskovalni laboratoriji bnejša je paro. Razvoj gre hkrati v več smeri. Najpomembnejša j ekološka, kjer si prizadevajo za čim manj P d ugib goriva, uvajanje novih, ekološko čistejših gonv ah drug pogonskih virov in materialov, ki so trdPe* ’ razgradljivi in jih je mogoče reciklirati. rug Ng Uetp raziskovanj je na področju varnosti avt ’ sisteme za strani pa se raziskovalci trudijo najti ci riobnih tokov avtomobilsko navigacijo. Ob spremljanju sodobn h razvoja pa nujno ugotavljam, da se vsa P . pogiejmo Prepletajo in so ponekod soodvisna. Sicer pa s. pog Posamezne smeri nekoliko podrobneje. Ekologija To, da vsako leto naredijo avtomobilski motor, ki porabi manj goriva, je že vsakdanjost. Ne samo zmanjšana poraba, pač pa tudi večji izkoristek bencinskih in dizelskih motorjev je že nekaj povsem aormalnega. Večventilska tehnika, kompresorji in Podobne naprave so v s°dobnih avtomobilskih agregatih nekaj običajnega. udi neosvinčeni bencin bo *malu nadomestil Svinčenega, ki je skoraj Zginil iz bencinskih servisov. ?bi pri nas v Sloveniji se arPalkarji že pripravljajo na to, a bodo nehali prodajati 6ocin, ki vsebuje svinec, zanimivejše so raziskave v °rugih smereh. Strokovnjaki ° M danes in v bližnji Rodnosti) že obupali nad Trobilom, ki bi ga ‘ Saniala samo elektrika. Gre aL^ai nepremostljivih ovir: zlatarska celica, ki bi dov r dovolj moči in imela vožn 6nergije za daljšo Her^'le še Potežka. kma| । ie pričakovati, da bi Pnlni ■ ko vzpostavili mrežo Pas/^akumulatorjev. Tudi Poonn^-60'3 tovrstnega če Q na ie še vedno predolg, Posu/!^6^^0 s °biča' °m’ k° natočimo s0( '6n beooin. Seveda pa naredina tem Področju naprp 1 Ze Precejšnje korake razi,.1' trenutno potekajo 'teenn/Ve V smeri tako avtnn,V?nte hibridov: gre za °biie, ki imajo dvojni pogon: električni in bencinski. Ta smer je trenutno še najobetavnejša, saj je kar precej takšnih hibridov pripravljenih že za skoraj serijsko proizvodnjo. Seveda bodo ostale sanje znanstvenikov, da bi odkrili čiste in uporabne energijske vire, še nekaj časa le sanje. V mislih imam raziskave na področju uporabe sončne energije in vodika kot pogonskega goriva. Pri teh dveh energijskih virih in njihovi uporabi bo potrebno še nekaj let ali desetletij dela, čeprav sta ekološko najsprejemljivejša. Velik problem so tudi odsluženi avtomobili. Ker je današnji avtomobil sestavljen iz različnih materialov (pločevina, plastika, keramika), ga je težko v celoti uporabno predelati v sekundarne surovine. Zato strokovnjaki skušajo najti nove materiale, ki so vsaj tako trdni, če ne trdnejši od sedanjih, in ki bi jih dosti lažje predelali. Na tem področju skušajo iskati povezave z vesoljsko tehnologijo. Še eno področje je zanimivo, to je oblikovalsko, ki lahko precej pripomore k varčnejšim avtomobilom. Toda - na tem področju kraljujejo računalniki. Ste se morda že vprašali, zakaj si avtomobili po obliki postajajo vedno bolj podobni? Odgovor je preprost. V zelo zmogljive računalnike vnesejo osnovne parametre prihodnjega avtomobila in le-ti prikažejo Sam i>uo9oča v« Dere tudi „ n,ku orientacijo v prostoru, ga opozarja na morebitne naik,^ix------------- -----------— „i|ia nh uooštevanju prome ---------,____________________ , ! zastoje v prometu in mu sporoča najprimernejši nafkrajšo pot do vmesnega cilja, ob upoštevanju prometnih konic in vseh drugih vplivov seveda. avtomobil, ki ima po danih parametrih najmanjši zračni upor. In ker možnosti ni veliko, dobimo v glavnem avtomobile, ki so si po obliki podobni. Stvar današnjih oblikovalcev pa je le še v . tem, da tej obliki dodajo takšne ali drugačne zunanje elemente: sprednja maska, luči, ki so navzgor ali navzdol poševne oz. ovalne ali okrogle ali jajčaste ... Seveda gre za zelo preprosto razlago, toda v glavnem je tako. Varnost Varnost v avtomobilu in samega avtomobila je tudi pomembno področje, na katerem so strokovnjaki naredili precej: varnostne vreče, ki jih najdemo skoraj v vsaki odprtini avta, v volanu, v armaturni plošči, v vzglavnikih sedežev, v nosilnih konzolah na sredini in podobno. Tudi varnostni pasovi postajajo čedalje »pametnejši« in varnejši. Bočne ojačitve, posebej skonstruirana vozniška kabina, ki se ob trku programirano krči, to, da spodnese motor navzdol in ne v kabino, zavorni sistemi ABS, ki preprečujejo zdrs na spolzkem terenu, in kombinacija obeh skupaj pripomore k varnejši vožnji v nevarnih situacijah. Računalnik in podobne zadeve, ki so plod dolgoletnih raziskovanj, so danes same po sebi umevne. So tako napredne, da zmore računalnik sam upravljati s kombiniranim sistemom za upravljanje koles, torej zaviranje in popuščanje, tako da avtomobil le stežka spodnese. Toda, vsi pametni opozarjajo: fizike se ne da pretentati. Na tem področju je varnost povezana z ekologijo, saj bi bili morebitni novi materiali, iz katerih bi v prihodnje gradili avtomobile, trdnejši, torej varnejši za potnike. Seveda ima tudi na tem področju Takole danes poskusno točijo tekoči plin, ki je ena od trenutnih alternativ pri pogonskih gorivih. Seveda še vedno v preizkušanju. Sodobna avtomobilska tovarna, kjer večino dela opravijo roboti, ki so natančnejši, hitrejši, vzdržljivejši in zanesljivejši kot delavci. fizika svoje meje in še tako trden material ali varnostni pas ali zaščitna vreča ne moreta preprečiti najhujšega. Elektronika in navigacija Elektronika je danes skoraj v vsakem novejšem avtomobilu. Nadzoruje proženje zaščitnih vreč, krmiljenje protiblokirnega sistema in sistema proti zdrsu, nadzoruje vžig, preverja porabo goriva, olja, delo svetlobnih teles ... Seveda prihajajo iz dneva v dan na tržišče vedno manjši in zmogljivejši računalniki, ki omogočajo vedno več funkcij. Tudi na tem področju je ena od funkcij povezana z varnostjo: nadzor prometa pred vozečim avtomobilom in za njim. Mini radarji in senzorji, ki zaznavajo okolje, lahko pomembno pripomorejo k varnosti: opozarjajo nas na morebitne ovire pred avtomobilom ali nevarnost, ki nam prihaja od zadaj, na vremenske razmere in druge vplive, ki slabšajo vozne razmere. Tudi orientacija v prostoru je vedno popolnejša in lažja. Vgrajeni GPS-i nas pripeljejo v še tako neznan kraj na najbolj enostaven način. Prek tega sistema nas opozarjajo na zastoje in nam priporočajo najkrajše obvoze in podobno. Sodobno telefoniranje z mobilnim ali telefonom GSM je preprostejše in lažje. V avtomobilu ne potrebujemo več posebej radijskega sprejemnika in telefona, kajti ti dve funkciji sta že združeni v eno samo napravo, ki je hkrati radijski aparat in telefon GSM, za katerega potrebujemo le še dodatno slušalko in kartico SIM. Zaščita pred krajo Na tem področju ima glavno besedo elektronika. Vklop alarma pri neavtoriziranem vstopu v avtomobil in s tem povezana 30 06.19* Zlahingie USELSTEIB FWTft- C ElOCT M« »m Orl Str* zrn Mm arM. II Z3 ’ ST blokada motorja sta že sama po sebi umevna. Vendar spretni hekerji zmorejo obiti tudi to oviro, zato'so pri zaščiti avtomobila naredili še korak naprej: vgrajujejo mini oddajnike, ki v vsakem trenutku sporočajo položaj avtomobila. In če nam ga že ukradejo, ga je mogoče preprosto izslediti s pomočjo satelitske navigacije. Zaenkrat so ti sistemi še nekoliko dražji in se jih splača vgrajevati le v avtomobile višjega cenovnega razreda, vsekakor pa bo tudi na tem področju prišlo do pocenitev. Kje so meje Vsekakor tehnologija napreduje iz dneva v dan. Avtomobilska industrija pa je vedno v precepu: na eni strani so ekološke zahteve vedno ostrejše, na drugi strani pa so politični lobiji, ki jih skrbi cena nafte in podobno. Si predstavljate, da bi naenkrat iznašli zelo poceni možnost, da bi avtomobil poganjala sončna energija ali voda? Avtomobilska industrija je eden največjih porabnikov surove nafte. To bi povleklo za seboj celo verigo problemov: padec cene nafte, zmanjšanje črpalnih kvot, revščina v državah, ki so glavne dobaviteljice nafte, in podobno. Gospodarski sistem bi se začel počasi sesuvati. To je seveda najbolj črn scenarij. Ni pa neverjeten, vendar še ne tako hitro, kajti tudi znanost je zaenkrat še omejena s stanjem, kot je, in zato stopica naprej le z majhnimi koraki. Vsekakor pa nam sodobna tehnologija iz dneva v dan postreže s kakšno novostjo, ki nam olajša vožnjo, ki naredi avtomobil še varnejši in varčnejši ... Toda zavedati se je potrebno, da ima znanost svoje meje. Zato ne pričakujte čudežev. Dušan Loparnik ^Avtomobilizem vestnik, 19. februar I9j Izberite avto, mi vam PEUGEOT omagamo do kliuča! ® LajtsR Prodaja In servis Fiat Sorvis Alfa Romeo Včasih je majhnost velika prednost. V Pomurski banki d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke lahko svojim komitentom pomagamo z odobritvijo posojila za: • nakup novega avatomobila in • nakup rabljenga vozila, ki ni starejši od treh let Ugodna ponudba vozil letnika ’97 Prisrčno in prikupno, a varno in nadvse udobno se boste zapeljali v službo, k babici, k prijateljem ali na izlet. Primer izračuna obveznosti Informativno prikazujemo višine mesečnih obeznosti glede na zneske* posojila in odplačilno dobo. Pri izračunu je upoštevana temeljna obrestna mera (TOM) za mesec februar 1998 in naslednje obrestne mere: Fiat Uno samo Fiat Bravo od Fiat Brava od 11.990 DEM 20.990 DEM 21.990 DEM Fiat Marea od 25.490 DEM Fiat Marea Weekend od 26.490 DEM PEUGEOTOVA 106-tka že od 1.416.000,00 SIT. •jfa, avtocenter PEUGEOT Bakovska 29b, Murska Sobota tek: (069) 31 282 106 za za za za posojila do 1 leta posojila nad 1 do 2 let posojila nad 2 do 4 let posojila nad 4 do 5 let TOM + 7 % TOM + 8 % TOM + 9 % TOM + 9,5 % doba znesek 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 500.000 45.470 24.580 - - i 1.000.000 90.939 49.160 34.484 26.944 22.685 1.500.000 136.409 73.739 51.726 40.415 34.028 2.000.000 - 98.319 68.968 53.887 45.370 2.500.000 - 122.898 86.210 67.359 56.712 3.000.000 - 147.478 103.452 80.830 68.055 3.500.000 - 172.057 120.694 94.302 79.397 Temeljna obrestna mera in obrestna mera za kredit se spreminjata. Podrobne informacije o posojilih za nakup avtomobila dobite v vseh enotah Pomurske banke, posojila pa odobravajo v poslovnih enotah Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer ter v ekspozituri Radenci. /O J pomurska banka Moja domača banka Marea Weekend 1,9 TD ELX 31.990 DEM Marea Weekend 2.0 HLX (klima, ABS, 2 x air bag, avtoradio, Al platišča) 35.590 OEM - ugodna posojila - ob nakupu novega boste pri njih dobili za rabljeni avtomobil največ ; Informacije po tel. (069) 79 015, 79 62 Vsi govorijo j o kakovosti, mi jo dokazujemo COROLLA 1 NOVA COROLLA od 25.400 DEM Servis in prodaja Ferenčak, Lipa 20, tel.: (069) 4^ Od aprila tudi novi aven^ zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Murska Sobota Lendavska 5, 9000 Murska Sobota • telefon: (069) 15 10 n. c. • informacije o sklepanju zavarovanj: (069) 15 200 • informacije o likvidaciji škod: (069) 1 vestnik, 19. februar 1998 ^Avtomobilizem s | S. O. S. Company d. o. da je v celoti narejen v Toyotini st žaro i Britan'i>- Zunanjost je zelo upadljiva: li^er in maska, nekoliko naprej pomaknjen A-0^^'bi koir ■kor celotna linija karoserije, ki daje N1 cnik zračnega upora 0,28, kombi izvedbi pa eis?8^ Zaš^edt)0 razH^'ce Linea Terra sodijo prednje in stavčno na6 V J »Seve 32.990 DEM CARISMA 1.8 GDI 37.940 DEM 36.990 DEM GALANT 2.0 GLS 4 v 48.726 DEM 0S9l.0iV6 51.990 DEM GALANT 2.5V6 Wagon 71.190 DEM 53.990 DEM 61.990 DEM GALANT 2.0 TD GLS 4 v PAJERO 2.5 TD Young 53.351 DEM 45.990 DEM 52.130 DEM 'PAJERO 2.8 TD GLS 79.779 DEM 2 00 D Furgon 52.130 DEM PAJERO 3.0 V6 GLS 82.943 DEM 24.990 DEM PAJERO 3.0 V6 GLS 82.943 DEM °Pe/ PAJERO 2.5 TD GL Wagon 61.282 DEM 605 3.0 V 6.318.000 SIT PAJERO 3.5v6 107.108 DEM 806 1.9 DT SR 5.269.200 SIT SPACE RUNNER 1.8 GLXi 42.119 DEM 806 Turbo ST 5.594.400 SIT SPACE RUNNER 2.0 GLX TD 43.176 DEM B0XER 270 C Furgon 2.721.600 SIT SPACE WAG0N 2.0 GLX i 52.856 DEM SPACE GEAR 2.0 GL 49.057 DEM PORSCHE SPACE GEAR 2 4 GLS SPACE GEAR 2.5 TD GLX 62.436 DEM 986 B0XSTER 98.800 DEM L 200 Pick-up 2.5 TD 4 WD 47.646 DEM 986 B0XSTER (TIPTRONIC) 105.676 DEM 911 CARRERA COUPE 171.530 DEM NISSAN 911 CARRERA S 177.351 DEM 911 lAKuA 186.978 DEM MICRA 1.0 L 3v 15.990 DEM 911 CARRERA CABRIOLET 195.556 DEM ALMERA 1.4 LX 4v 22.990 DEM 911 CARRERA 4 COUPE 183.163 DEM ALMERA 1.4 GX 3v 24.370 DEM 911 CARRERA 4 CABRIOLET 205.977 DEM ALMERA 1.6 gx 3v 25.570 DEM 911 GT 2 STREET VERSI0N 419.684 DEM ALMERA 1.6 SLK 5v 31.490 DEM PRIMERA 1.6 GX 4 v 29.400 DEM RENAULT PRIMERA 1 6 SLX 5v PRIMERA 2.0 SLX 4 v 38.400 DEM TVVINGO 1.372.015 SIT PRIMERA 2.0 GT 5v 42.500 DEM TWING0 PACK 1.496.332 SIT MAXIMA 2.0 SLX 51.300 DEM TVVINGO EASY 1.522.886 SIT MAXIMA 3.0 SE 66.300 DEM TWING0 E 1.735.160 SIT TERRANO 2.4 SE 54.200 DEM CLI0 1.2 RL 5v 1.351.080 SIT TERRANO 2.7 TD i SE 57.300 DEM CLIO 1.2 FIDJI 3v 1.466.040 SIT TERRANO 2.7 Tdi WAG 63.000 DEM CLI0 1.2 0ASIS 3v 1.644.600 SIT VANETTE ČARGO 2.3 D Furgon 29.900 DEM CLIO 1.4C0NF0RT 3v 1.824.240 SIT CLIO 1.4 CONFORT 5v 1.893.000 SIT OPEL KANG00 1.2 RN 1.846.920 SIT KANG00 1.4 RN 2.008.440 SIT CORSA 1.0 i 12 v City 3v 14.990 DEM KANG00 1.4 RT 2.177.160 SIT C0RSA 1.2 iCity 3v 15.810 DEM KANGOO 1.9 D RN 2.158.560 SIT CORSA 1.4 i Eco 5v 18.234 DEM MEGANE1.4eRL 2.027.089 SIT CORSA 1.4 i 16VSwing 5v 22.384 DEM MEGANE1.6eRN 2.239.251 SIT CORSA 1.6 i 16VCorsa GSL 3v 24.431 DEM MEGANE 2.0 RT 3.005.063 SIT CORSA 1.7 D Cioty 3v 17.402 DEM MEGANE 1.9 dTi RT 2.621.596 SIT CORSA 1.5 TD Eco 3v 19.683 DEM MEGANE COUPE 1.6 e 2.239.251 SIT TIGRA 1.4 i 16V 27.506 DEM MEGANE COUPE 2.0 3.005.063 SIT TIGRA 1.6 i 16V 31.206 DEM MEGANE COUPE 16 V 3.488.930 SIT ASTRA 1.4 i Start 4v 21.693 DEM MEGANE CABRIOLET 1.6 E 3.025.527 SIT ASTRA 1.6 i GL 5v 23.518 DEM MEGANE CLASSIC 1.4 e RN 2.238.624 SIT ASTRA 1.4 i 16V Special 4v 26.162 DEM MEGANE Classic 1.6 e RN 2.360.064 SIT ASTRA 1.4 i 16V Family Caravan 28.617 DEM MEGANE Classic 2.0 RT 3.126.430 SIT ASTRA 1.6 i 16Vgl4v 25.378 DEM MEGANE Classic 1.9 dTi RT 2.987.973 SIT ASTRA 1.7 TD GL 4 v 25.192 DEM MEGANE Scenic 1.6e RN 2.549.878 SIT VECTRA 1.6 i GL 4 v 28.077 DEM MEGANE Scenic 2.0 RT 3.456.177 SIT VECTRA 1.6 I Caravan GL 29.168 DEM MEGANE Scenic 1.9 dTi RT 3.274.370 SIT VECTRA 1.8 i 16VCD 4v 38.140 DEM LAGUNA 1.8 RT 3.057.434 SIT VECTRA 2.0 Dl 16VGL Plus 4v 37.186 DEM LAGUNA 2.0 RT 3.385.266 SIT VECTRA 2.0 TDI 16VGL 37.100 DEM LAGUNA 2.0S RTI 4.043.314 SIT VECTRA 2.0 16V Caravan CD 42.963 DEM LAGUNA 1.8 Break RT 3.195.436 SIT VECTRA 2.5 i V 6 CDX 5V 49.871 DEM LAGUNA 2.0 Break RT 3.525.045 SIT OMEGA 2.0 i GL 46.454 DEM SAFRANE 2.0 4.353.571 SIT OMEGA 2.51 XE 24v V6 CD 58.370 DEM SAFRANE 2.5 5.133.851 SIT OMEGA 2.5v6 TD Caravan CD 64.907 DEM SAFRANE V6i 7.113.320 SIT OMEGA MV6 3.0i 24V V6 72.827 DEM SAFRANE 2.2 dT 6.045.464 SIT CALIBRA 2.0 1 16V 51.462 DEM ESPACE 2.0 RTE 4.724.338 SIT CALIBRA 2.5i V6 59.452 DEM ESPACE 2.2 DT RXE 6.045.207 SIT SINTRA 2.2H6V GLS 52.183 DEM ESPACE v6 RXT 7.113.563 SIT SINTRA 3.0I 24V V6 62.925 DEM SPIDERSV . 7.520.804 SIT FRONTERA 2.0 I Šport 3v 41.964 DEM SPIDER PB 7.753.866 SIT FRONTERA 2.2 i 16V XE 5v 48.789 DEM TVVINGO Serviser 1.441.517 SIT FRONTERA 2.5 TDI Šport 3v 48.678 DEM CLIO Serviser 1.580.640 SIT C0MB0 1.41 16.378 DEM KANGOO EXPRESS 1.2 RN 1.846.920 SIT C0MB0 1.7 D 18.115 DEM KANGOO EXPRESS 1.4 RN 2.008.440 SIT KANGOO EXPRESS 1.4 RT 2.177.160 SIT PEUGEOT KANGOO EXPRESS 1.9 D RN 2.158.560 SIT EXPRESS Furgon 1.9 D RL 1.887.720 SIT 106 1.0 XN 3v 1.350.000 SIT MASTER FURGON RJ2K 4.497.840 SIT 106 1.1 XN 3v 1.516.000 SIT 106 1.4 XT 5v 2.103.000 SIT ROVER 306 1.3 Open 5v 2.022.000 SIT 306 1.4 Profil 3v 2.126.000 SIT 2141 3v 21.121 DEM 306 1.6 Profil 4 v 2.388.000 SIT 214 Si 3v 23;073 DEM 306 1.8 Style 3v 2.623.000 SIT 214 Si5v 23.653 DEM 406 1.6 SL 2.782.000 SIT 216 Si 5v 25.574 DEM 406 1.8 SR 3.062.000 SIT 200 Vi 31.728 DEM 406 1.9 DTSR 3.703.000 SIT 414 Si 4/5v 25.780 DEM 406 2.0 T SV 4.232.000 SIT 416 Si 4/5v 30.226 DEM 406 1.8 BREAKSR 3.263.000 SIT 610 Si 43.624 DEM 406 2.0 BREAKSV 4.602.000 SIT 620 Si 50.376 DEM 605 2.0 V 4.554.000 SIT 820 Si 46.640 DEM 605 2.4 DTSR 5.588.000 SIT 825 KV6 57.053 DEM SEAT LANDCRUISER 3.4 V 5v 77.825 DEM AROSA 1.0 13.945 DEM AROSA 1.4 BASIC 16.305 DEM VOLKSWAGEN IBIZA 1.0 ENTRY 15.990 DEM IBIZA 1.4 SE 18.990 DEM P0L050 16.990 DEM IBIZA 1.6 SXE 24.275 DEM POLO 60 19.848 DEM IBIZA 1.9 D SE 20.390 DEM POLO 75 21.887 DEM CORDOBA 1.4 SE 19.540 DEM POLO 100 23.539 DEM Cordoba 1.6 se 21.632 DEM POLO 64 d 21.490 DEM CORDOBA 2.0 16V GT 35.851 DEM POLO 60 Classic 21.993 DEM CORDOBA 1.9 TDI SXE 27.236 DEM POLO 75 Classic 22.765 DEM TOLEDO 1.6 SE 26.803 DEM POLO 100 Classic 25.291 DEM TOLEDO 2.0 ST 35.108 DEM POLO 64 SOI Classic 23.931 DEM TOLEDO 1.9 D SE 25.300 DEM POLO 60 Variant 21.942 DEM TOLEDO 1.9 TDI SE 28.195 DEM POLO 75 Variant 22.700 DEM ALHAMBRA 2.0 45.007 DEM POLO 100 Variant . 25.176 DEM ALHAMBRA1.9 TDI 44.316 DEM POLO 64 SDI Variant 23.833 DEM INČA 1.4 Furgon CL 17.116 DEM GOLF 1.4 GL 28.048 DEM INČA 1.6 Kombi CL 18.969 DEM GOLF 1.6 CL 28.141 DEM INČA 1.9 D Kombi CL 20.545 DEM GOLF 2.0 16VGTV 45.624 DEM GOLF VR 6 50.509 DEM SUZUKI GOLF 1.9 TDi CL GOLF 1.4 Plus GOLF 1.6 Plus 32.894 DEM 26.499 DEM 27.994 DEM ALT0 1.0 GL 3v 13.990 DEM SWIFT1.0GLS3v 1 15.990 DEM GOLF 1.9 D Plus 27.967 DEM SVVIFT 1.3 GLX 5v 18.490 DEM GOLF 1.9 TDI plus 32.297 DEM SVVIFT 1.3 GLX 4 V 18.990 DEM GOLF 1.4 RABBIT III 23.655 DEM BALENO 1.3 GL 3v 19.990 DEM GOLF 1.9 D RABBIT III 5v 26.407 DEM BALENO 1.3 WAG0N 25.990 DEM GOLF 1.4 Variant CL 27.996 DEM BALENO 1.6 GLX 4 V 22.990 DEM GOLF 1.6 Variant CL 31.116 DEM BALENO 1.6 WAG0NGLX 24.990 DEM GOLF 1.9 D Variant CL 30.939 DEM BALENO 1.6 4WD GS 3v 25.990 DEM GOLF i.9 TDI Variant GL 37.511 DEM BALENO 1.6 4 WD WAG0N GLX 31.990 DEM VENTO1.6 CL 30.808 DEM SAMURAI LX 24.490 DEM VENTO 1.9 TDI CL 35.718 DEM SAMURAI VX 24.990 DEM PASSAT 1.6 36.635 DEM VITARA LX 3v 31.990 DEM PASSAT 1.6 Comfortline 37.552 DEM VITARA VX 3v 32.990 DEM PASSAT 1.8 39.838 DEM VITARA 5v 34.990 DEM PASSAT 1.8 T 40.711 DEM VITARA V6 5v 39.990 .DEM PASSAT 1.8 T Highline 43.088 DEM VITARA TD 5v 42.990 DEM PASSAT 1.9 TDI (90 KM) 38.821 DEM WAG0N R+GL 22.990 DEM PASSAT 1.9 TDI (110 KM) 41.030 DEM PASSAT Variant 1.6 38.842 DEM ŠKODA PASSAT Variant 1.6 Comfortline 39.793 DEM PASSAT Variant 1.8 T 42.952 DEM FELICIA LX 1 269 ?96 SIT PASSAT Varianti .8 T Highline 45.329 DEM FELICIA 1.6 LX FELICIA 1.9 D GLX FELICIA Combi LXI FELICIA 1.6 Combi LX FELICIA 1.9 D Combi GLX 1.485.069 SIT 1.754.133 SIT 1.386.612 SIT 1.660.782 SIT 1.953.489 SIT PASSAT Variant 1.9 TDI (90 KM) 40.898 DEM PASSAT Variant 1.9 TDI (110 KM) 43.271 DEM SHARAN 2.0 CL 43.598 DEM SHARAN 2.0 Trendline 51.522 DEM SHARAN VR 6 Čarat 64.471 DEM OCTAVIA 1.6 LX 0CTAVIA 1.8 SLX OCTAVIA 1.9 TDi GLX PICK UP LX i PICK UP 1.9 D LX 2.005.000 SIT 2.655.000 SIT 2.480.000 SIT 1.370.286 SIT 1.547.146 SIT SHARAN VR 6 Syncro Garat SHARAN 1.9 TDI CL CADDY 1.4 Furgon CADDY 1.6 Kombi CADDY 1.9 Kombi SD CARAVELLE 2.4 D CARAVELLE 2.5 TDI 71.609 DEM 42.876 DEM 17.621 DEM 19.608 DEM 19.974 DEM 44.880 DEM 48.335 DEM TOYOTA VOLVO STARLET 1.4 XL i 3v 19.990 DEM STARLET 1.4 XL i 5v 20.650 DEM S 40 1.8 3.598.600 SIT COROLLA 1.4 3v 25.402 DEM S 40 2.0 4.308.600 SIT COROLLA 1.6 3v 32.330 DEM S40 T4 5.491.700 SIT CORROLLA 1.8 4 WD Wagoon 32.908 DEM S40 1.9 TD 4.461.400 SIT COROLLA 2.0 3v 28.362 DEM V 40 1.8 3.815.500 SIT CARINA 1.8 XLi 4 V 35.422 DEM V 40 2.0 4.544.800 SIT CARINA 2.0 Gli 4 v 41.054 DEM V40T4 5.690.100 SIT CAMRY 2.2 52.359 DEM V 40 1.9 TD 4.444.400 SIT CAMRY 3.0 V6 62.625 DEM S 70 5.477.100 SIT PASEO 1.5 COUPE 33.117 DEM S 70 2.5 20 V 6.185.700 SIT CELICA 1.8 STI 3v 40.297 DEM S 70 T5 7.212.100 SIT CELICA 1.8 ST i 3v 40.297 DEM S70R 8.903.400 SIT CELICA 2.0 GT i 59.065 DEM S 70 TDI 6.830.600 SIT CELICAO 2.0 Cabrio Gti 77.868 DEM V 70 5.477.100 SIT LEXUS 3.0 GS 300 97.235 DEM V 70 2.5 20 V 6.185.700 SIT LESUS 4.0 LS 400 139.419 DEM V70T5 7:212.100 SIT PICNIC 2.0 5v 46.098 DEM V70R 8.903.400 SIT PREVIA 2.4 2 WD GL 59.164 DEM V 70 TDI 6.830.600 SIT HIACE 2.4 Dk Bus Profi 34.263 DEM V 70 AWD 7.851.800 SIT HIACE 2.4 Furgon Profi 4 v 32.129 DEM V 70 R AWD 9.861.100 SIT RAV 4 2.0 GX 3v 40.764 DEM S 90 8.108.500 SIT LANDCRUISER 3.0 TDE 3v 54.174 DEM S 90 Executive 11.445.800 SIT NOVA ASTRA - A letošnjega le ešnice priha>a 8 D'uga generacija Oplove prodajne^ P ^'adjo in prinaša dinamično , oserjje. Nov . apredno tehnologijo motorja te ta se tor je izredno prostoren, o°abo jeketvisoke ^abiinost in upogibna odpornost z up tudi prvi Ope , skoral podvojila. Astra 1 karoserijo, k hko pohvali s popolnoma pocink y prerjaveni za9otavlja kupcu 12-letno garancijo p kot 3,8 u^a astra bo nadaljevala s0>°£ eno^ P0^ u^šno p0t predhodnice, ki m’">°na je tako najbolje prodajani Opel doslej. Letošnji model ima na izbiro osem različnih agregatov: šest bencinskih od 1,2-litrskega, ki zmore 65 konjskih moči in ki porabi le 6,1 litra goriva na 100 kilometrov, do 2,0-litrskega 16 Za začetek bo Oplova astra na voljo v treh različicah: tri- in petvratna limuzina in karavan. Z nekoliko časovnega odmika bodo na tržišče poslali še štirivratno limuzino. Vse modelske različice pa dajejo kupcu možnost, da si izbere avtomobil po lastnih predstavah in željah. Trio visoke tehnologije: 2,0 16 V dizelski motor ( na novo razvita, 1,2-litrski (levo) in 1,8-litrski (na Frn’TEC s cinska motorja sodijo v najnovejši razred motorjev rp. štiriventilsko tehniko. Nova astra je prvo vozilo v sv • . du, ki ima vgrajen dizelski agregat z neposrednim 9 štiriventilsko tehniko. ludi v Klim?10 in lo9|čno urejen, pečat pa ji daje razii-.v°lj Dr & dvema zračnima varnostnima blazi-ke9a o?'c 8vdi0°i °ra Priročni predal. Ponudili bodo roga stemov, ki jih lahko upravljamo kar z V ECOTEC s 136 konjskimi močmi ter dva dizelska agregata, 1,7- in 2.0- litrska, ki premoreta 65 in 82 konjskih moči. Nova člana družine ECOTEC s štiriventilsko tehnologijo sta 1,2- in 1,8-litrska motorja, astra 2,0 Dl 16 V pa je tudi prvo vozilo v svojem razredu, opremljeno z dizelskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva in štirimi ventili na valj. Za začetek bo Opel kupcem ponudil tri- oz. petvratno limuzino »hatchback« in petvratno karavnsko različico. Konstrukcija lahkih materialov (McPhersonova vzmetna noga je narejena iz aluminija, volan iz magnezija ...) pomeni manjšo težo, ki seveda bistveno pripomore k dobri zmogljivosti in skromni porabi goriva. Nova astra zagotavlja potnikom dobro pasivno varnost. Standardna oprema vsebuje hibridni zračni varnostni blazini, pirotehnične zategovalnike varnostni pasov spredaj, pedale, ki se v slučaju čelnega trčenja sprotijo, s čimer se preprečijo morebitne poškodbe stopal oz. golenskega dela. V vseh astrah so kot dodatna oprema na voljo tudi stranski zračni varnostni blazini in najnovejši Boschev 6.3 zavorni sistem ABS. Zaradi izredne obsežnosti standardne in dodatne opreme ima kupec možnost,da opremi avto čisto po svoji meri in željah. Dodatna astrina ponudba vključuje še navigacijski sistem, sistem kontrole trenja in na volanskem obroču nameščeno daljinsko upravljanje radia. Ta kratek pogled na letošnjo najpomembnejšo novost pri Oplu je seveda namenjen samo temu, da na hitro napovemo to, kar lahko od Opla pričakujete letošnjo pomlad. Dušan Loparnik 46 |S. O. S. Companyd. o. o. | S CC vto m o b i I iz em vestnik, 19. februar ACH AVTO CENTER HORVAT OB VHODU V MURSKO SOBOTO IZ SMERI MARIBORA SMO NASPROTI BENCINSKEGA SERVISA V TIŠINSKI ULICI ZGRADILI PRVO NAJSODOBNEJŠO AVTOPRALNO STEZO V POMURJU. VOŽNJA PO AVTOPRALNI STEZI OMOGOČA VRSTO STORITEV PRI PRANJU AVTOMOBILOV: -AVTOMATSKO NANAŠANJE ŠAMPONA - VISOKOTLAČNO PRANJE AVTOMOBILA - VISOKOTLAČNO TALNO PRANJE - SISTEM KRTAČNEGA PRANJA (4 stranske in 1 strešna) - SISTEM LOČENIH KRTAČ ZA PRANJE KOLES - LOČENO NANAŠANJE VROČEGA VOSKA - SUŠENJE VOZILA S POSEBEJ VODENIM ZRAČNIM SUŠILNIKOM - VAROVANJE IZHODA IZ PRALNICE S FOTOCELICAMI POLEG PRODAJE GUM SERVIS PONUJA: • KAKOVOSTNO IN HITRO OPRAVLJANJE VSEH SERVISNIH VULKANIZERSKIH STORITEV • NASTAVITEV PODVOZJA Z LASERSKO AVTOOPTIKO • BREZPLAČNO SKLADIŠČENJE ZIMSKIH GUM VULKANIZERSKE STORITVE, PRODAJA VSEH VRST GUM IN PLATIŠČ, NASTAVITEV PODVOZJA, PRANJE VOZIL VSE NA ENEM MESTU - HITRO IN KAKOVOSTNO - AVTO CENTER HORVAT AVTOPRALNA STEZA JE IZDELEK VODILNEGA NEMŠKEGA PROIZVAJALCA CALIFORNIA - ROHE, d. o. o., KI KOT NAJVEČJI PROIZVAJALEC MODERNIH NAPRAV ZA PRANJE VOZIL NA SVETU ZAGOTAVLJA NAJVEČJO KAKOVOST, S ČIMER JE POVEZANO ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV. IZKORISTITE PREDNOSTI NOVE SODOBNE TEHNOLOGIJE, KI OMOGOČA: • VISOKOKAKOVOSTNO PRANJE VOZIL • IZBIRO ŠTIRIH LOČENIH PROGRAMOV PRANJA VOZIL • KAKOVOSTNO TALNO PRANJE VOZIL • HITRO PRANJE BREZ ODVEČNEGA ČAKANJA (AVTOMOBIL JE OPRAN V 4,5 MINUTE OB HKRATNEM PRANJU 3 VOZIL) • VISOK SIJAJ AVTOMOBILOV . • VAREN VHOD IN IZHOD IZ AVTOPRALNICE A. C. H. - AVTO CENTER HORVAT JE SERVIS S 50-LETNO TRADICIJO OPRAVLJANJA VULKANIZERSKIH STORITEV V POMURJU. ZA TA VISOKI JUBILEJ SMO NAŠIM ZVESTIM STRANKAM PRIPRAVILI: • NAJVEČJO IZBIRO GUM VEČINE VODILNIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV (MICHELIN, DUNLOP, TOYO, CONTINENTAL, GOODYEAR, SAVA...) • NOVE NIŽJE CENE GUM BLAGOVNE ZNAMKE MICHELIN CENE : 145 x 13 CLASSIC = 7.325,00 SIT 1 75/70 x 13 CLASSIC = 9.750,00 SIT 185/60 x 14 XT2 = 14.010,00 SIT • VELIKO IZBIRO JEKLENIH PLATIŠČ ZA VSE VRSTE VOZIL • ALU PLATIŠČA PROIZVAJALCA O. Z. IN L W. C. • VELIKO IZBIRO VSEH VRST TRAKTORSKIH IN TOVORNIH GUM DELOVNI ČAS AVTOPRALNICA: VSAK DAN OD 8.00 DO 18.00 -TUDI V SOBOTO OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO VULKANIZERSTVO: VSAK DAN OD 7.30 DO 16.30 V SOBOTO OD 7.30 DO 12.00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO MATIJE GUBCA 13, 9000 MURSKA SOBOTA TEL: (069) 22 338 r_------- ----- - - - - - — — — — - । VSAK AVTOMOBIL, KATEREGA REGISTRSKA ŠTEVILKA SE KONČA S ŠTEVILKO 50, IMA DO 15. MARCA 50 % POPUSTA V AVTOPRALNICI! tSKIVAL J VENERA ; Venera MURO l^URSKI^A*’ ’* ■ MURENA^Al* ■ VESTNIK VENERA sK.vA I MURSKI VAL ■ MURSKI VAL J VENERA J NIČ SE NE ZGODI , BREZ NAS z VENERA MUR S VENERA MURENI VA VENER^ vestnik, 19. februar 1998 Avtomobilizem H j S. O. S. Companvd. o. o.-| 77 Prešine vas, da bi TA avto lahko vozili ure in ure... Vozili smo kangoo Legende vstopajo skozi stranska vrata ^UZALEM Prodaja in Se / M 0 ž servis vozil RENAULT tei^J^Prodajni center Ormož, Hardek 44c •• (062) 701 106, telefaks; (062) 702 351 renault ljutomer *Pri nas dobite vse tipe vozil renault -safrane, laguna, megane, clio in twingo. odni^"10 vam možnost pos°JiIa s tahn nicami m zamenjavo Sen,: • a.m° s kakovostnimi ^lavt?1^ britvami v naši °bre^te pri oblikovanju Kupite lahko vse originalne rezervne dele, za vse prodane in vgrajene rezervne dele v naši servisni delavnici dajemo 1 leto garancije. Gotovinski nakup - lepo darilo Delovni čas: pon.-pet. od 8.00 do 16.30, sob. od 8.00 do 12.00, vmes zaprto od 11.30 do 12.30 Informacije: Kolodvorska 23 v Ljutomeru tel.: (069) 84 220 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Velikan za 1.846.920 tolarjev Eden od pomurskih prodajalcev Renaultovih vozil nam je poslal prijazno povabilo na, kot je bilo zapisano, »predpremierno vožnjo z novim Renaultovim ljubljencem, navihanim kangoojem. Prepričani smo, da boste tako najlažje spoznali, kako enostaven je kangoo in zakaj je z njim vse drugače.« Nauk o lepem vedenju veleva, da se je treba povabilu odzvati. Nekdo je zapisal, da je kangoo naslednik renaulta 4, popularne katrce, a hi tako, saj je to čisto drug avto: bolj dodelan, večji, lepši, poskočnejši... Če pa bo dosegel takšno popularnost in tolikšno prodajo kot legendarna »štirica,« potem bodo pri Renaultu in njegovi prodajni mreži seveda nadvse veseli. Še preden kaj več zapišem o moji »testni« vožnji, naj povem, da nisem noben avtomobilski strokovnjak, ampak povprečen voznik motornih vozil. Brž ko sem stopil do kangooja, sem ugotovil, da je pred menoj visok avto. V višino je meril 182,7 centimetra, kar je več, kot je normalna velikost človeka. Zaradi tega pa se šoferju ni treba počutiti, daje malček. Prej narobe: ko sedeš (in ko sem sedel) se počutiš (in sem se počutil) kot »kralj.« Dvignjen položaj voznika in zmanjšanje mrtvih kotov sta mi zagotavljala največjo mogočo vidljivost na vse strani, seveda tudi s pomočjo velikih zunanjih ogledal. In zelo mi je godilo, da sem bil kot povprečen šofer kos tudi velikanu in veliko daljšemu vozilu, kot je moje, ki ga vozim že celo večnost. Kangoo, v katerega sem se usedel, je bil dolg 399,5 centimetra, torej skoraj štiri metre. Ozek pa tudi ni bil, ampak širok kar 166,3 centimetra. Obrnil sem ključ in motorje začel teči kot ura. Predstavnik predstavništva, katerega vozilo so mi zaupali, je bil moj sopotnik in seveda večji poznavalec »svojih« vozil, kot sem jaz. Med vožnjo je vozilo hitro dosegalo večje hitrosti, zato sem naenkrat vozil v peti prestavi. Sopotnik mi je med potjo pojasnil, da Renault izdeluje štiri verzije kangoojev: RN 1.2, RN 1.4, RT 1.4 in RN 1,9D. Vsi imajo motorje spredaj, posamezne verzije pa stanejo: 1.846.920, 2.008.440, 2.177.160 in 2.158.560 tolarjev. Za primerjavo: Clio RL 1.2 s tremi vrati stane 1.351.080 tolarjev. Kangooji so torej dražji, a treba je poudariti, da ne spadajo med »luksusna,« ampak gospodarska vozila, to pa ne pomeni, da kangoo ne bi bil dobrodošel tudi v družini, kjer se ne ukvarjajo z biznisom. Peljal sem se torej s kangoojem in po nekaj kilometrih vožnje sem ga kar vzljubil. Čez čas sem volan prepustil svojemu kolegu fotoreporterju, ki se je prav tako dobro počutil v novem avtu. Med potjo smo se ustavili pred eno od gostiln ob magistralni cesti in z avtom vzbudili pozornost. Neki »firbec« je celo komentiral, da je njihov gostilničar kupil nov avto, s katerim bo vozil zaboje s pijačami in sode z vinom. Pa se je uštel. Res pa je, daje kangoo primeren tudi za take prevoze. Ko smo se vrnili na startno mesto, sva s kolegom pogledala še dušo avtomobila - motor. Zasnova: prečno postavljen štirivaljni motor, elektronski vbrizg, katalizator, dva ventila na valj... Bencinski uporablja evrosuper, dizelski pa D2. Kangoo ima štiri vrata: spredaj z vsake strani po ena, na desni (bočni) strani so drsna vrata, zadnji del vozila pa si kupec lahko izbere po želji: ena dvižna vrata, pod katerimi se neovirano giblje še tako velik človek, ali dvokrilna vrata, katerih tečaji omogočajo odpiranje posameznih kril vse do bočne strani vozila. Torej nam niso v napoto, ko v avto kaj nalagamo ali pa ko iz vozila kaj razlagamo. Pomembno je tudi, da sta zadnji luči nameščeni dokaj visoko v stranskih stebričkih, kar je vsekakor koristno za večjo prometno varnost. Pa še nekaj drugih tehničnih značilnosti: kangoo RN 1.2 tehta 1.020 kilogramov. Dovoljena obremenitev je 580 kilogramov, to pomeni, da je skupna tako imenovana dovoljena masa (skupna teža vozila in tovora) 1.600 kilogramov. Vsi kangoouji imajo servovolan, obračalni krog je 10.5, pnevmatike 165/70 R13, v rezervoar za gorivo lahko natočimo 52 litrov goriva, pospešek od 0 do 100 km/h je 17.2, največja hitrost je 140 kilometrov na uro. Poraba goriva pri mestni vožnji je 8.3 litra na 100 kilometrov, pri zunajmestni vožnji 6.1, ob kombinirani vožnji pa 6.9 litra na 100 kilometrov. Vidite, takšen sem: hitro dojemam stvari, hitro se navdušim za kaj novega ... Ko bi ne bil »zapufan« do grla, bi tega »kenguruja« kar odpeljal domov. Pridružil bi se tistim, ki ga že imajo v svoji »štalici.« Ker pa si ga ne morem kupiti, mi je bilo v veliko veselje, zadovoljstvo ..., da sem bil eden prvih Štajercev in Prekmurcev, ki smo ga vozili. To pa je tudi nekaj! Š. SOBOČAN AGROSERVISOVA NAGRADNA KRIŽANK/ (ZAST.) moohahča ■1 NEVEDNOST NATRIJ GLAS ŽABE < Z (TRINE) GLAS OSLA AVSTRU (EKSPR.) LOGAR (FRANC) DILETANT SLAP V LOGARSKI DOLINI OBRAT ZA IZD. »RA JUTRANJA PADAVINA SLAVILNA ARJSTO-FANOVA IGRALKA BLYTH ZVEZDA REPATICA KISELKAST OKU« VINA VINO IZ GORIŠKIH RUSKEGA LETALA AVTOM. OZNAKA MAJHNO TNALO DS. LUKE, ODPRT ZA UNIVERZA V BOSTONU FILMSKI REŽISER KUROBAVA KORUZI PODOBNA KULTURNA RASTLINA DRŽAVAH* JUŽNEM ROBU SAHARE^ ser^sz NAJDALJŠO SPREM- LJEVALEC KDOR KIDA STRANCA PRAVO* KOTNEGA TRIKOTNKA ČAST KALIFOV KAR SE ULOVI, NALOVI ŽIVLJENJE NOMADOV NAIVEN ČLOVEK sennsz NAJDALJŠO UNIVERZITETNO MESTO V DRŽAVI MAINE (ZDA) | PORTORMSKlj KOŠARKAŠ KITAJSKI DRŽA VMM JUAOPING KOREJSKI AVTO HRV. PEVEC (JASMIN) ŽB48KAV KEKCU NEIZKUŠEN MOŠKI SREDlSŠf: VRTBUA ANG.GLA8B.1 (BRIAN) I NBA. FILOZOF (IMMANUEL) SLOV. NOG (MATJAŽ) Češki nog. (PAVEL) OPICA IZ JUŽNE AZU mitološki PTIČ. 6IMBOL VSTAJENJA PRI LOGATCU OKRASNI IZD. IZ BLAGA OTROČKA ' HOJA HOLANDSKA REKA. ROKAV RBiA REDKO ŽENSKO IME J. AMERIŠKI GORA NAD SOLČAVO EGIPČ. BOG PLODNOSTI ZDR. AFRIKE | ORG. NAFTNI IZVOZMC KDOR IZVAJA ATENTAT BISTVO V FILOZOFU FR.REKAV ARGONIH ANTON VOJNA LUKA SL GLASB. (OTO) NAPRAV IVAN 8L.IZSBJEN SKA MATICA KIJEVSKI KNEZ NEJEVOLJA, (KNJIŽ.) POSUŠENA TRAVA PRVE KOŠNJE MESTO PRI BUDIMPEŠTI LAST. DOSTAVNEGA VLADO MH-OŠEVIČ POJBAIZ TUJA NAFTNA DRUŽBA KRALJ LARTOV V GRŠKI IVAN TAVČAR oms CIRKUŠKO PRIZORIŠČE (MANJŠ.) NORV. POL. (TRTGVE) STADION V MŠU(ZRJ) rr. IGRALKA HRVAŠKI KVIZUNG GR^KOOOP. GIBANJE tTAUJANSKi PISATELJ (UMBERTO) NAZIV HROŠČ (PPG) FR. MESTO' ŠAMPANJI PARIŠKI HOTEL STRANKAM. GBRBlČCR IVAN AV. OZNAKA KITAJSKA g PEN. ENOTA g AVSTRIJSKI | ŠILING j NATIPKANI ZAPISKI PREDAVANJ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ZGODOVINSKO OBDOBJE IGRALEC MOORE PRIPRAVA ZA OMETANJE PERZIJSKO ooeničEs pftetočiS* NAJVEČJA BELOUŠKA LUKA ŠKOTSKA KRALJEVSKA RODOVINA PERZIJSKI KRALJ IZRAEL8KAI LUKA I AVSTRUSF NOGOMET! SBJ9CTOF (Hs«err « PfflSTAS ROSSAmKI OBVEŠČE VALSK1 URAD ZBJKA VEDENJE, RAVNANJE (ZAST.) AR8ER SRBSKA STRANKA LUKA V 8Z ŠPANU HUMORiCT>c| PUTRIH | A F* DA CCDI/f C j j Med “^a/ce AUnUotnVlO d.d. bomo razdelili. Murska Sobota 9000 Murska Sobota Kroška ul. 58 telefon: (069) 21-630 telefax: (069) 21-322 Pravilne rešitve pošljite do 2. marca 1998 na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom »AVTOMOBILSKA NAGRADNA KRIŽANKA«. 1. nagrada: AVTORADIO 2. nagrada: UNIVERZALNE AVTOMOBILSKE PREVLEKE 3. nagrada: KOMPLET OBVEZNE OPREME 4. nagrada: UNIVERZALNE AVTOMOBILSKE PREPROGE 5. nagrada: UNIVERZALNE AVTOMOBILSKE PREPROGE 6. nagrada: 1-KRATPRANJE VOZILA V AGROSERVISOVIAVTOPRAL 7. nagrada: « « « 8- nagrada. « « « 9. nagrada. « « « lO. nagrada: « « «