t
11 t i I	t
mi
p", v,H r $ #	:'!
/M V V 'I	4 Al
Mil I II	■ • |
fl l I I ■ _	A I
lAVTAlAVIIlAlFn	II 1%1/WllrA
■ lr"i/l"l/IIIIIVIl A	lAIIlCi 14 A
m ill« V V^lfl III UftvImB KI	M ml I lifl
W V1MIJL	A A1AAV1 HAM
_fr
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKBT DELAVCE V AMERIKI.
--	...................' '	...... ■ •--'■■...........— ........ .......— ................I:'
____t__1 _____ __ _
I Iggp^ci three tttlu a »>4. ^^ nian Societies and Organi. I
f HO. 99.	CLEVELAND, OHIO, PRI DAYl AUGUST 24th, 1917.	.	LETO X. — VOL X
Drugi klic v armado je odložen. Naznanilo generala Crowdetja.
Laške vojne ladije obstreljujejo Trst
Bitka na avstrijsko-laški fronti se Trsi z vso Ijutostjo. Avstrijci se trdovratno? 1 ustavljajo Italijanom, vendar so bili na več krajih prisiljeni umakniti se. Nemci so doživeli pri Verdunu občuten poraz.
—Provost maršal general Growdter je naznanil, da so vse I .govorice, Hči naznanjajo, da se ob novem letu začne drugo klicanje ik vojaštvu izmišljene, indawiti on niti vojni tajnik še nista predložila predsedniku fWilsomi načrtov tza idrujgi poziv vojaščine General Crow-id er se je izjavil, da ima vlada s prvim pozivom toliko dela, da niti misliti ne more na drugi poziv. Prostori, ki «0 bili dose-daj zgrajeni za novo vojaštvo, bodejo tako prenapolnjeni« da nikakor ne ibo mogoče klicati ndvihjmoa Ik naborom.. lAmeri-Ika se bo zadovoljila za enkrat z ^200.000 možmi, katere ima sekfaj pod orožjem, oziroma jih bo imela 30. septembra, too bodejo vsi novo izbrani novinci poklicani v službo.
^•Policija Je v sredo zvečer Udriavhišd na 1708 W. 31st St. Skd je prijela 24 osefc, osum-
tne, da se nisio registrirale in so se skušale odtegniti vojaški dolžnosti. Ostem oseb se Ji pozneje dpravi&lb s tem, <fa so pokazale registracijske > ifcarte ali 1pa so dokazali, da so prekoračili postavmo starost, fida 16 jiht je ostalo zaprti v fcj. Vsi prijeti styFW W Jvci v elevelandskih tovarnah. Solicija je v sredo zvečer čakala, da so se vsi zbrali k večerji, |mkar jib je naskočila. Sosedje Idkoliči so povedali policiji, je v dotični hiši mnogo tuj-«5$ v ki se'ponašaj o, da so jim ^nerislke postave deveta briga. Vsi pridejo pred svežino sod-
—Zvezinr maršal Kelly je N (pripeljal v sredo iz Ijoraina, Ohio, Florjana TifuSaniča, ki je obtfolien, da se je izognil vo* jaški dolžnosti.	, .
—Slovenska Zadružna Zveza v Collin woodo nam naznanja: Piknik,' katerega .priredi Styv. Zadružna Zveza v nedeljo pi-iA*- Kastelcu, se vrši v, polni meri, tcfcla izvzetih je par točk programa, kakor je bil naznanjen v vabilih. Vabljeni 30 vsis ker zadovoljstvo bo splošno-
—Clevelandski polk inženirjev je dobil povelje oditi ta tehten proti jtogu. iKam odidejo ti prvi clevelandski brambovci, podi poveljništvom polkovnika 'McQugga, vojna -uprava meče izkfati. Povelje se tiče «800 mož.
—Prvi oddelek nove narodne armade« ki se sedaj zbira, odide iz Clevelanda 5. septetfi-bra Chilicothe, južno od Co-lumbuisa. Dmgi oddelek ,pa bo pozvan šele 20. septembra »namesto 15. sept kot se je zadnjič poiočalo, in tretji oddelek pa najbrž odide šele pa 1. oktobru.
—Pri letošnjih volitvah v jeseni bo volivcem zopet dana prilika glasovati za novo ječo v iCOyahoga counity. Lansko leto so volivci z 1000 glasovi veČine zavrgli ta predlog, toda ječa je medtem postala tako slaba, Ida je nemuidoma treba «qgfaditi drugo. Zračim bi lansko leto z.aicJostovalo $1.000. 000 za novo ječo, pa -bo letos it^eba $r.25aooo, kajti niateri-jal je dražji- delo je -dražje, vs* je dražje.
—Sedaj ko je predsednik Wilson zapovekfal, da se morajo cene {premogu znižati, in bo jpreirtiog v kratkem mnogo
cenejši kot je bil« je obrnil predsednik svojo pozornost na velike mesarje, ki nefenaniko Uko-iisičajo ljudi. Funt svmjsfcega mesa« je dane* 43 ceaitov; m velike mfcfcrske tvnHfc delajo ogromnd dobičke, J>redsddnikj Wilson bo n^o^po^daj
go in drugod sbra'hovtto bdi-rajo ljudstvo.
—Vlaida je naznanila, da ne bo vzela nolbenega oženj enega moškega v vojno 'službo, katerikoli more dokazati, da podpira svojo kflnuiino. Nadalje so izvzeti tudi vsi oni, ki podpira-, jo v resnici svoje stariSe« in si stariši n-e morejo drugače pomagati. Izvzeti pa ne -bodejo oni, ki so se ženili ipotem, ko so Zjed. države vojno napovedale Nemčiji.
—-Farmarji so bili mnenja, da bodejo njih sinovi vsi oproščeni ok? vojne radi nujnega dela »na poljih. Toda vlada ni tega mnenja, ^rrtpak bo poklicala pod orožje vse farmarje, ki ne morejo d6kazati, da so ai>soluftno potrebni za delo na poljili
—V torek, 26. avgusta se vr-Si v Knausovi|dvorani shod dav koplačevalcev 23, varkle- Po-1 yaibljeni so .pa tudi vsi drugi, lfi se zanimajo .za politični po>-ložaj v 23. vardi. Stvari največje važnosti se bodejo raz-prtivljale. iMr. E- fi. Haserodt, kandidat za 'župana bo govoril o seriianji draginji in kakšna ji dednost fiesta, da skrbi ^voje ljudi, Nastopi tudi Adam Dam, do^oteilman in slovenski govornik. Shod se prične ob 8. jsvecer.
\ /-HB^lHi^Cv Fatl iz država Ofiio je vložil v kongresu predi-log, kfe, se »pritegne vse tujoq v Zjed- -državah, Ikii niso Nemci, V ameriško vojaško., službo, Po uaortu ikon g res mana	bi
te tujce spraviti sktrpaj v sobno "legijo £ujcev'\ ki bi služila be-ni atli drugim vojnim na^ned^f. ^JjH Zjedfinjenih dr?-^avah .je 1.200.000 moških, ki niso državljani, nit 1 so nemški podaniki, in ki se ogibljejo vojaške službe. Vse zmožne med njimi bi morala vlaida nemudoma poklicati v armado po mnenju ikbngresmana Falla..
—Demotkratična stranka v Ctevelanklu je sklenila, da bo v prihodnji kampanji popolnoma prezirala kandidata za žuipana Ed; Haserodta, ki je odstopil od stranke in se Ibo ipoganjal{ na neodvisnem tiketu za županstvo. »Mr. Haserodta program j-e» zniža/ti iždvila s tem« da bi mesto kupovaloy maravnost od farmarjev in prodajalo ljudem brez Idk&i&ka.
—Se nekaj vstopnic za Jugoslovanski Koncert imamo naprodaj. Mi pričaflcujemia, da jugoslovanska pevska društva niso zaman sklenila prirediti koncerta v Cleveilandu, največji slovenski naselbini cele Amerike. Slovenci v Glevelan-du si moramo šteti v čast, da smo dobili ta koncert v svoj o ( sredino, in svoje priznanje naj-< bolj »kažemo- da se uktfeležimoj te izvanreklne sJavnosti. Kakih 50 vstopnic imamo še rra razpolago in nujmio pozivljemo vse ontt ki jiih še nimajo, da se oglasijo pri nas sta nje. Imamo še* nekaj prav dobrih sedežev. Nihče ne bo moigel kupiti vstopnice brez sedeža, vsa/k sedež j<e zaznamovan ,s številko in odtdcen .ptrosltor za vsakogar. Slovenska naselbina v Cleve* landtv naj pdkaže napram gostom iz prostrane Amerike, da jo veseli prihod soroja'kov in kfa zna visoko ceniti pevsko umetnost, ki je Kita vselej jako prifljufbljena med našim narodom. 42 krasnih pevskih točk najfinejših jugoslovanskih pes-nij je«na programu. Vstopnice so razne cene iu jih dobite v našem uredništvu.
Lahi nadaljujejo ofenzivo.
Rim, 23. avgusta — .Laška ofenziva napram Avstriji je v polnem teflern in Italjani dobivajo neprestano nove avstrijske (postojanke. Avstrijske zgutbe v treh dneh laške ofenzive se računajo na 30.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. 'Avstrija priznava zgube na fronti in priznava, da se mora avstrijska armada umikati.
Trat bombardiran.
-Nad tridleset velikih topov je zaplenila laška armada od Avstrijcev. Na celi fronti, kjer so Lahi začeli z ofenzivo so napredovali, kar tudi Avstrijci priznavajo. Laške bojne ladije so pripljuje v bližino Trsta in so začele bombardirati Trst-kjer je -povzjočena velika škoda. Avstryci se obupno branijo, toda Lahi so zbrali tako močno armado za ta napad, da je ves od^por zaman. Trinajst tisoč ujetnikov, katere So dobili Iitaljani v prvih tdneh, jasno kaže, da so avstrijsko čete izmučene in se ne morejo uspešno dalje boriti. ,
Laško uradno poročilo.
Rim, 23. avgusta. INa celi fronti divja bitka ibrez preneh-ljaja. iSevennia od Gorice se vrši vse po načrtih- in prizadevanja nasprotnikov ustaviti ofenzivo, so zaman. Proti jugu se uric.k. lokalni hoji, posehaam Kraški iplanoti. Na celi Iron t i pa so dosegle rtaše Čet® ttove uspehe, kajti boriti se je treba za vsak pedenj zemlje, katero sovražnik trdovratno brani. Naši zrakoplovci so mojstri (položaja in so povzročili avstrijskim rezervam- ki so hitele na pomoč, mnogo neprilik.
iStevilo neranjenih ujetnikov dosedaj zajetih znaša 6.000 mož, med njimi 311 častnikov. Trkeset topov večjega in srednjega kalibra je zajetih. Ostali vojni plen je ogromen.
Tudi ko je bilo dne 5. junija treba se registrirati mladim fantom in možtem, je gospodični Katarina spolnila svojo "patrijotično moško" dolžnost in se »registrirala kot fant. In usoda je hotela, da je bila klicana v četrtek na zdravniško preiskavo. In tu se je pričel "trubel" za gospodično. .Postava zahteva, da se morajo moški pri preiskavo popolnoma sleči, in vraga- kako naj se sleče fant, ki ni fant, in ki je med samimi fanti I In tudi če stori talko, kako more gospodična prepričati stroge in izkušene zdravnike, da je fant, če pa ni. Zato pa gospodična ni šla na strogo (preiskavo telesnih uldov Ostala je doma, toda roka postave je dol'ga, in detektivi so jo prijeli. Pred sodnikom je prišlo vse na dan. In fant ni več fant, ampak punca, katero pač vzamejo za obvezovanje ran na bojišču, toda puške ii ne ibodo dali- Miss 'Hoffman je bila žaposljena kot vozniki pri raznihl kom pan i j ah» ne da bi -kdo slutil njen pravi sfK>l.
—Tretja kompanija 5. »regimenta je odšla v četrtek ponoči iz Clevelanlda v Alabamo, šteje med dragimi tudi sledeče Hrvati in Slovence: 'Blaž Delisimonovič, Geo. Hajduk, Elija Jovanovič, Frank Kralj, Peter Sfccala, Števe Mužfflo Al. Petrovič, Anton Polčar.
-•-Slov in hrvatski soc. fchi-Jbi priredijo piknik v nedeljo 26. avgusta na Reharjevi farmi v E-uclidu. Piknik se vrti-v korist delavskega doma. Od občinstva se pričakuje velike
1 « « v.	SE
Avstrijsko uradno poročilo. 1
Dunaj, 23. avgust^. Enajsta bitka ob (Soči je sedaj v polnem teku, ker se sovražniku v desetih ptejšnih bitkah ni posrečilo uničtfti naše vrste. Vzhodno od Kanala, ob Soči in fuiino od Tolmina, se je sovražniku' posrečilo potisniti našo (fronto deloma nazaj. Pri Vrhu so naše postojanke dolgo jpdVževale sovražnikov -napad* j nakar so bile obkoljene. Med borselo in Vipavo je bil sovražnikov napaki odbit. Na Kraški planoti so Italjani s strahovitim napadom se polastili nejkafterrh naših* postojank in priborili vas Selo. Tekom dvodnevnega boja z Jtaljani smo ujeli 5900 laških vojakov, in zaplenili 50 strojnih pušk. »Laški monitorji so obstreljevali pristanišče v Trstu, t Na nekaterih drugih točkah smo se morali umakniti* : Siloviti boji pred VerdDnom.
Pariz, 23. avgusta. Ivanco-sko uradno poročilo se glasi: Nemci so včeraj silovito bombardirali naše postojanke ob Aisne. (Vsepovsod so Nemci zaporedoma v silnem števiku napadali, tolda so bili povsod odbiti. Dobi H smo več ujetnikov. Na levem bregu reke Me-use smo sinoiči odbili ogromen
Mrtvega rčl<5Ska in liriboiti^t 1304. Gotovi -nemški oddelki, ki so se polastili natših prvrh strelnih jarkov, so bili izgnani iz njih z brilijantnim napadom. , Tu smo ujeli 60 Nemcev. Pola-I stili smo se vasi Forges. Tudi na desnem bregu reke Meuse j so si Nemci prizadevali odvze-I iti nam postojanke, katere smo tiobih, .posebno pri hribu št. 304. Toda naš topniški ogenj I je prizadjal ogromne zg-ube Nemcem in razgnal njih napadajoče« valove na vse strani, tako da so morali prenehati z napadi. Število neranjenih ujetnikov, katere smo dobili o4 20. a/vgusta, znaša 6116, izmed teh je 1Y4 častnikov. Pri tem niso všteti ujetniki ujeti včeraj in 600 kateri ležijo v bolnišnicah. -Poleg tega smo dobili ogromen plen- popolnoma opremljeno poljsko bolnišnico in pri tAivocoutfty smo zajeli ves polkovni štab. . Kaj poročajo Nemci.
iBerolin, 23. avgusta. V Flan-driji so začeli Angleži zopet s silovitim topniškim ognjem. P.ri Menirtes, juižlno o$l Ypres in pri St- julien so Angleži napadali, totia so bili odbiti. Posebno »hudi boj se vršijo pri Lensu. Premoga rs ko skladišče je bilo po hudem napadu zasedeno od Angležev. Na verdtm-ski fronti nadaljujejo »Francozi z ofenzivo in v nekaterih krajih se jim je posrečilo priti naprej. V Avocourtu so Francozi zasedli več naših postojank. Na vzhodnem bregu reke Meuse so Francozi zasedli vas Sa-mogeneux. 'Zgube infanterije so bile jaSco teške, in Francozi so morali nadomestiti več (divizij z novimi četami, i
Rusko uradno poročilo.
Petrogra, 23. avgudta- V po-ndeljejc so Nemci pri Tukkum, zapadno od Tiru! močvirja napadli naše prednje postojanke in so nas pognali nazaj. Ml smo se umaknili dO lAntiga in Kemmem. Pozneje so Nemci ponovno napadli naše novo postojanke; kar nas je prisililo da smo se umakniH za 6 milj. (Mali napadi pri Raggesdetnu
mirni obstreljevanjem. Bri Bro-dy, na meji Galicije, jesov-raž-nifto začel z novo ostrostjo napa dati naše nove pozicije.
Kriza v Rusiji je eilna.
Washington, 23. avgusta, — Ameriška vlada je dobila v zadnjih 24 urah jako 'žalostne brzojavke iz Rusije» tako da je oello amerška vlada.vznemirjena. Ameriška vlada ne6e priobčiti teh bzojavk. V brzojavkah se (naznanjajo stvari, ki «0 popolnoma v nasprotju a zavezniškimi vladami, in sicer da nameravajo ruski socijalisti skleniti separaten mir, da ruski socijalisti hočejo uničiti Ke-renskija, itkt Nemške intriige v Rusiji se nadaljujejo, in radikalni elementi delujejo na v&o moti v prid Nemcev. , Delo submarinov.
London, 23. avgusta- Koncem preteoenega tedna je bilo petnajst angleških parniikov potopljenih, ki so nosili več kot. 1^00 ton, trije ki so -nosili manj kot 1600 ton in dve ribiški la-diji. V angleška pristanišča je dospelo pretečeni teidlen 2838 urnikov, odpljulo jih je 2764.
Na angleški fronti.
Lond"on> 23. avgusta. Spopad med angleško in nemško armado v Ypres sektorju, med Lanjgemarcke in Fretzenberg se zopet vrši v vsej sili. Od
padajo Angleži in Nemci« ne
rl!a» bi se tej ali
oni armadi posrečilo dobiti važnejše točke v oblast. Irske č"ete so zagnale Nemce nazaj za d Ve milji, toda Nemci so se zopet povrnili pozneje ki (napadu in pregnali Irce iz njih pridobljenih postojank. Proti večeru so Angleži iprišli naprej iza 500 jardov.
ve t na katerem se seldaj vršijo napadi, je silno utrjen. Na vsakem hribčku, na vsaki planoti imajo Nemci stotine stroj* nih «pušk, podzemeljske utrdbe prostore, kjer so skriti lahki topovi, in s temi lahko domini-rajo celo okolico na milj • daleč. Poleg tega so Nemci napram Angležem zadnje čase postavili izvanreJdlno veliko število vojakov.
Ameriška uradna poročila.
Washington, 23. avgusta. — Ameriška vlaida bo .pričela izdajati redna poročila o stanju ameriške armade v Franciji, in sicer vsak teden enkrat- Ko pa pride ameriška armada v akcijo s sovražnikom, pa bo general Pershing pošiljal dnevna poročila, kakor naznanja vojni tajnik Baker.
Cena trdega premoga.
Washington, 23. avg.-Predsednik Wilson je s posebno proklamacijo določil cene trdemu premogu. Te cene so od $400 do $5.30 tona, kakor so razmere v raznih premogars-kfhl krajih. Cena mehkemu premogu je bila že prej določena, in sedaj preostaja še ogromna naloga, da se določijo cene za nakfirobno prodajo, ker gorenje cene veljajo le za prodajo, na debelo.
Usoda Rusije se odloči.
V Moskvi se ^bere v kratkem zborovanje ruskih zastopa nikov in od tega zborovanji bo odvisna nadaljna usoda Rusije. Ce se konservativni elementi Združijo, tedaj lahko prisilijo sedanjo vlado, da odpravi radikalni socijalizem iz ar-matte in uradov, ker le .potem more dobti ruska armada novo mofi, da začne z ofenzivo, če pa 1» zborovanju -dobijo večino radikalni elementi, tedaj se m Rtrsijo ne more v«
ti kot vojaško silo. Nemški a-genrtje so dosegli svoj namen-Požar v Solunu.
(London, 23. avg. Prva po-dlrobna poročila so dospela sem iz Soluna o silnem Ognju, ki je vladal v mestu pretečeno ne-
oeijo. 00000 oseb je brez stre* H he, nad 4000 hiš je zgorelo, polovica mesta je uničenega, ago rela je tudi vsa zaloga srbskft dobrodelnih družb. Trije nemški zrakoplovci so metali bombe natf mesto, ko ie rorelo. j
Riga je padla Nemcem v roke? Rusi se umikajo, Nemci napredujejo
Riga je padla?
Washington, 23- avgusta — Poročilo, da je mesto Riga' najbolj važno rusko severno .pristanišč^, »padlo v roke Nemcem, in da se Rusi zopet umi-kajoi je silno presenetilo ameriške kroge. iNovica še ni potrjena
London, 23- avgusta Ofenziva zaveiznikov na raznih frontah, ki se je pričela 19• avgusta ve4a Nemce in Avstrijce (že nad 100.000 mrtvih, ranjenih in ujetih, Zavezniki so zadnjih par dnevih zajeli najmanj 25.000 Nemoetv in Avstrijcev. Toda kljub temu dejstvu je iNemčija pričela z novo ofenzf-vo in sicer proti iRusom. Nem^ ci so že napreldovali na Riga fronti ini balti se je, da .pade važno mesto Riga v nemške , Mpeto i z^isj^
krogih je, da so nemški vojaški poveljniki začeli z ofenzive napram Rusom, da vsaj na tem bojišču, ki Nemcem ni nevarno, kaj dosežejo, kajti poročila ki jih mora dati nemški generalni štab o bojih na laški in zapakfni fronti, so jalko žalostna in lahko povzročijo da zgubi nemški narod vse svoje zaupajo v nadaljevanje vojne. Poleg tega pa ni treba ogromne nemške armade, da napada R-usei na Dvinsk in Riga fronti, kajti ruski vojaki so deloma pobegnili, deloma se nečejc boriti, poleg tega primanjkuje iRusom m uniči je, izkušeni poveljniki, in vrh telga skibijc nemški agenti, da ni nobene
prave organizacije niti pri ruski vladi niti pri armadi.
iMledtem skuša Nemčija napeti vse sile, da se mirovno gibanje v raznih deželah čimbolj razširi. Iz Amsterdama ser roča, da je več upljivnih nemi ških strank prepričanih, da Nemčija ne more več dobiti odločitve v svojo korist. Radi-tega se sedaj bolj zanaša na mirovne akcije v nevtralnih kot v deželah zaveznikov. In
►	močno se sumi, da je papež • marsikatero mirovno točko f 1 svoji noti na boreče se držaV^j
posnel po nemškem priporoči-
iKljub temu pa nihče ne sodi, <da je nemška armada na konCij , svojih moči. Nemška armada : -sto dobro drži svojo fronto,ji|f t domače rezerve^M^^^^^fe
t Ruska revolucija je silno kdri-1 stila Nemčiji, in le zategadel}i ikier nemški generalni štab vb l da Rusija ni nevarna, ampdjj
■	da v Rusiji delujejo r^Cjn 1 agentje v prid Nemčije, n|
■	Nemčija podVzela večjih kor«
-	kov napram disorganiziraii
-	ruski armadi. Toda na drugj . strani pa zavezniki vedo, da
-	nemška armada ne more nicp 1 mor naprej. Nemčijo more rc , šiti le skorajšni mir popolne*gs i propada, toda miru zaveznin
►	ne dovoHjo prej, dokler
i iNemčija .popolnoma premaga«
-	na na bojišču, ali pa da N-emci
►	revolucijonirajo proti kajzerjil 5 in uvedejo republiko.
A. F. of Labor proti bogatim. Bogatini morajo ptačati za vojno
Washington, 23. avgusta. — American Federation of Labor največja ameriška delavska organizacija je sklenila, da se prične boriti, da bogatini v Ameriiki plačajo kolikor mogoče veliko davkov.
(Samuel Gompers, predsednik te delavsloe zveze je včeraj predlagal, da se naredi postava, ki bi odvzela bogatinom zadnji cent vojnih profitov. Nadalje se je Gompers izjaivil, da bo vlaida dobila ves narod za sedoj« če se ji posreči obdavčiti bogatine tako, da bodejo slednji lahko plačali vse vojne stroške, d očim se od jpriproste-ga naroda zahteva, da postavi svoje življenje na oltar domovin«. Nastop delavske organizacije je mnogo ujpljival na senatno zbornico. V senatu imajo sedaj v pretresu nove davke za bogate kompanije. ki naj bi prinesli Zjedinjenim državam 1.500.000.000 novih davkov, za $250.000.000 več kolfc se je prvotno nameravalo- Samuel Gompers se je izjavil, da so kompanije in trust! naredili toliko dobička od sedale vojne, da lahko plačajo ves vojni davek Zjed. držav. Pasi je resni-
prebivalce po zmožnosti en&l($i| razdeliti, pa mora vlada v .prvi vrsti pritisniti one, ki so zaslužili brez truda milijone od voj*| ne. Prvotno senatška zbornica ni bila za to, da se naložijo^ preveliki davki korporacijam* 5 toda danes se lahko z gotovo* | stjo itrdi, da bodejo zagovorni- i ki vehkihi davkov od strani bo-gatih korporacij, dobili večino.] Opozicijska stranka je sprevi^j dela, da ne more na noben na* | čin odvrniti zahtev delavstva! in srednjih krogov, da se ob^S davči bogatine. Resnica je, da | morajo kompanije že sedaj čevati velike davke, toda ti^ tfevki se lahko podvojijo, ne dalj bi to kompanijam mnogo Sfeo-jjj dovalo. Senat je že sprejel tow| ko, da osebe, ki imajo na M dohodkov več kakor milijon^ da morajo od vsakega milijona plačati $650.000 v dnaww
vseh dohodkov.«Nadalje se na*J merava narediti postava« ki bo| Odredila 50 davka na vaer vojn^
bi prišli na idejo, da bi radi po-
"r« L.i	,
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
naročnina.
JZtt AmtiKo - J3.00 Zo Clifd. po poitif4.00 j£a Evropo - JF4-.00 Vo*am**na Jtex>iIK.a - 3t
i-	T« »tam. h wJ m M "flUwl..hh »>«*•"
> «u» «r. čuta avb. m. a. otmumi,oino Tm*no»ra otnr. mrnanon im
EDWARD KAUSH. Publish* _LOUIS J. PIRC. Editor.
issued monday, wednesday and friday.
Red by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Urertisittf rates 01 request American in spirit Foreign in language only
• Enttrtd as stcoud-dass matter January 5th 1909, at tka pott offica at Clavaland, Qkio mdar tka Act 4 March 3rd, 1879.	_
^bk^sj	no. 99- Friday Aug. 24. 1917-
Črni glasovi iz Slovenije.
Ko se je zbral avstrijski par-latnent, je lbik> zastopnikom treznih namodov v Avstriji da' na prilika spregovoriti resno besedo z vlado radi strašnih "muk in trplenja, kateremu so podvržene slovanske narodnosti v AvstNji. Dr. Matko Lagi-linja je v prvih (besedah svojega ^pwnoma at izjavil, , da... naš /nanoU' povsdd« strada nepopiv itto, a Lika, Dalmacija. Istra, primorski in kranjski kraji pa naravnost (propadajo. Pod oiro-žje je bilo vzeto vse, kar je bilo zmožnega in nezmožnega. Žene otroci in starci so pnepode-ni iz domačij, a hrana* katero bi piotrebovali doma, je odnesena v druge ikraje... In vzpri-60 vsega tega, govorijo vladni uradniki, da je pri nas položaj ugoden, znosljiv, četudi je ta-fco hudo, ti* hujše* biti ne mo-
i 10 sWoo o polo-jskem, štajer-lorSkem, kjer ici, pa je pO" cm zboru na* moSec. Podal ta vJado, v ka-da imajo Slo-i silovita »ov-OgTsko, ki da-lovenski narod, *re, ki plačuje l od času naj-trašnhni ikazni-rraJnik Slovenci si prizaJdieva, lel naše zemlje, :eti ono, kar je ipriraStlo k sr-Vst, Jadran in
bratje v Ame-»ril take besede nec v avstrij-riboru, človek a stanuje tam pregovoriti ob-a, ker se je na-m zboru. In če alko silno, o kari v državnem inogo silne j še ravo gorje, ka-ensflci narod t Iča naš narod. 1 je podal slo-poslanec dr. iu J u gostov an-državnem zbo-v kateri ina iz-)isuje trplenje ega. ki postaja iva bolj nezno-
& opisal kako je slovenski na-v boflbi za Av-mju, da bo Avla in ofcljpravila lajo med naro-dr. Konošec
e prinesla slo-lu (bridka raz-ih posledic niti agoče. Od za-nestne in vojne načine izkori-izpostavljale so ramotnemu po-10 v narodnem to se je godilo vzroka, edino dobtje napram , deloma pa ra« nespoznavanja Slavni motiv te lam je mržnja odu. Ta inržnja jfoolj nagnjusne :i narod trpi ih Ije za svojo dona vpirasanje, katero brani s *vjo ki z vsemi avž sramoten ia
naroda, na to vprašanje se ne dobi nobemeiga odgovora. Ako naš nalrod ne dol)i popolnega zadoščenja za krivice ir* sra-motenja od strani vlade, tekllaj se je bait i, "da prkle do sovraštva meWI .slovenskim narodom in med vlado. Narod slovenski ki ie sicer krotak kakor jagnje« vendar ne bo dopustil, da se ga popolnoma uniči.
Avstrijske žrtve povsod. iNeštete so silovitosti vlade mapiram slovenskemu narodu za časa vojne. >Le nekaj nasilnih slučajev je bilo objavljenih, le nekaj slučajev je prišlo pred sodnijo, toda nanod trpi ta nasilja v svoji Idtoši ter jih ne more nikdar pozabiti, kajti pri vsakem koraku, ki ga nalredi, Naleti na žrtev nasilja avstrijske vlade. In dočwn pohkipmi sovražnik stega svojo roko po naši zemlji, pa sovražnik doma od znotraj stega svoje roke po našrh pravicah, naših curtih in nas izkorišča enako krvnemu neprijatelju.
Prddino naistejem silovita preganjanja, je treba Ikon stati-rati, da so ta preganjanja povzročena radi mržnje na.p)nam narodu, da se ta piroganjanja mijo tla. povelje n*mšflcihv:fca-cijonalnih krogov ki tako delo neprestano podpirajo.
že v zajcetikti vojlnfe leta 1914 se je začelo uničevati Slovence, in to v trenutku, ko je cvet našega narddfa kjnvav'el na bojišču za akujpno domovino. Iskali so po naših zemljah \ele-izdajalce m špijone, kateri so bili potrebln^ vladi, da dbkaže, da je potrdbno v naši deželi nastopati kot na sovražnikovih »hleh. Ker na slovenskih tleh niso mogli dobiti resničnih državnih sovražnikov, je zamJdarmarija in policija izpolnila svoje čbne listine s talko-zvanimi "politično nezanesljivimi elementi". To so bile oso-be, ki niso skrivale svojega na-rokltoega čuta, in ki so bili ra*v-mto raditega, ker so se zavedali, da so Slovenci, napoti vladnim krogom.	, Kruto delo žandarmerije. Komurkoli se je predbaci-valo, dla je izrekel kako iniepre-mtsljeno kritiko, ki po kazenskih pravilih niti kaznjiva ni, tega 510 na podlagi izmišljene ovaitlklbe nemudoma vrgli v vojaške zapora tirali jih pred vojne sodnije, internirali so jih ter positopali z njimi kot s sovražnikom. Tako je bil poslanec Rbšikar predan vojni sodniji v Gradcu,ker ga je žandarmerija označila brez vsakega povoda kot Srbofila. Roškar po tej obtožbi niti zaslišan ni bil, ampak se je njegova stvar po preteku nekaj tednov končala s tem, da je bil obsojen radi vmešavanja v uradne posle. Samo (po sebi je utnljivo, da je to "vmešavanje v uradne posle" povzročila žandarmerija sama. Drugi poslanci so bili obtoženi radi zarote proti državi, na podlagi najbolj nizkotnih! denuncijantov.Progon se je vršil posebno napram izobraženim ljudem in duhovnom. I^a stotine žr>te»v so vrgli v ječe, izpostavljali so jih največjemu sramotenju množice, zaničevali si njih najldražje svetinje* in brez vsake sodbe in tožbe, se je postopata z njimi kot z dokazanimi izdajalci. V Mariboru in po dragih mestih so se ustanovile posebne organizacije, katerih Člani to Imeli nalogo krivo pričati m sodni-i jah, in te krive prisege m vladne oblasti Jako rade poslušale. m: •• .. I. lili
Koncem konca je bil, da je • bila večina ljudi oproščenih,
kajti niti najmanjše stvari ni-; so mogli dokazati, a kljub temu je vlada trpela, dla so bili
ti ljudje izpostavljeni največjemu sramotenju. Dokazano jev da so politične oblasti vselej 1 odobravale guilenje, sramote-nje in (poniževanje našega naroda.
Nemške zastave* jezik, šole.
Slovenskim vojakom je bilo prepovedano nositi pri sebi ali na sebi slovenske trobojnice 1 ampak nositi so morali nem-škonacijonalne trake, in prepevanje slovenskih pesnij je bilo zabranjeno in prepovedano. Enoletnim prostovoljcem (in to so mladi ljudje«, ki so pinavkar dovršili višje šole ali vseučelišča, in ki ipripakfejo inteligentnemu delu naroda), je bilo strogo prepovedano občevati med seboj v slovenskem jeziku, in njih višji častniki so se norčevali iz slovenskega jezika, slovenski vojaki in častniki so bili ponižani radi njih narodnega prepričanja« smatralo se jih je za nezanesljive. Edino katr. nam je bilo dovoljeno, je bilo: Boriti se in» prelivati kri.
Nešteta so razžaljenja, katera smo dbbili iz vojnih krogov ,o talko poniževalnem po- < stopanju. Slovenci so bili pre- i sunjeni v svojem ponoisu na dnu srca in so umirali. Padllo 1 jih je nekaj desettiaočev.	i
Takoj v začetku vojine se je začela od strani vlade in pri < železnicah prisiljena neznos- < na germanizacija. Spijonaža je 1 bila v polnem teku,in vsak Slo- < venec* ki je izpovedal' da je < slovenskega rodu, je lahko ^ vsa trenutek pričakoval, da ga ^ vržejo v ječa Črni kabinet je « posloval neprestano, poslužujoč se anonimnih denuncijan«- < tov, nemškega "Volks-rata" in ' nemško nacijanalniiht organiza- ^ cij.	*
Na dnevnem nediu je bik), da * so vse slovenske uraidlnike pne- F mestili v nemške kraje, in a nemške pijonirjft .aoifriaseljevalj: v slovenskih krajih. Slovenski jezik na zadnjem mestu.
'Slovenski jezik je tekom vojne v Avstriji zgubil vsalko veljavo. Na Koroškem je raba slovenskega jezika skoro pre- s (povedana, kakor da tam ne bi ft bilo 100.000 Slovencev. Na t Južnem Stajenskem, kjer je 1] 400.000 Slovencev, nimajo sko- \ ro nt'bene uiporalbe za sloven- 1 ski jezik. Niti pri finančnih rti-ti pri političnih oblastih se 2 Slovenci ne morejo posluiževa- ^ ti slovenskega jezika, in enakio It je slovenski jezik izpodrinjen r iz vseh drugih uradov. In ta I usoda prehaja ipolagoma tudi 1 na Kranjsko.	2
Železnice so popolnoma ger- > mamizinane- in najbolj pripro- 1 atim ddavcem je prepovedano r občevati v slovenskem jeziku s t svojimi predpostavljenimi* in r sicer poicP denarno globo. In >1 poštna uprava sledi železniški j upravi.	1
Italjani imajo svoje šole, I Slovenci hodijo v nemške, j Tekom vojne vlada prav ni- r česar 'mi storila« za slovenske « šole, za slovenski poduk, na-' ii siprotno, slovenski otroci so prisiljeni hoditi v nemške šole, s katerih je na obilico na razpo- r lago, in v isitem času vlada r podpira italjanske 'šole. še več, s avstrijska vlada je ves čas, od- 2 kar se je pričela vojna z Italijo f ustanavljala italjanske šole v j vseh onih krajih, kamor so po- I begnili Italjani iz Istrije pred f sovtainim napadom. :Na Mo- <c navskem je ustanovljenih mno- « gio italjanskih šol, todfei v istem j času« se ni odprla niti «na slo- ^ venska Šola za Blovenske begunske otroke iz Istrije* Slo- j venskih šiol povsod primanjku- t je. Pri tem je vlada mastopala n z očividnim namenom, da ger- 1 manizira vse slovensko ozem- r Ije južno od Drave.	a
, Slovenski namod je plačal c svoj davek Avstriji s svojo kr- 1 vjo, toda pnavioe svojega jezi- j ka, svoje samostojnosti in s i težavo pridobljene kulture, \ svoje sinove ne told prav nič 1 manj branil kot je branil drža- j vp napram sovražniku, t. j. s i krvjo. 'Nos narodi »zahteva pri- 1 I znan je dvojega jezika* svojih i pravic, in branil bo te .pravice < 1 do skrajnosti.
ventile, po katorih hi narod mogel dati d'uska svojemu Ogorčenju. Pritožbe in apeli so ostali nerešeni. Svoboda izražati svoje mnenje, je bilo zadušeno. Slovenskemu časopisju so bila usta .zamašena, in cenzura je praznovala Oprave orgije. Na drUgi strani pa j« bilo nemlkim listom dovoljeno napadati slovenski narod, sramotiti alovenski jezik. V slovenskem časopisju so bile za-branjene najbolj nedolzhe novice« d očim je nemškim listam vlada dovoljevala simiarno ali pavšalfto sumničenje' slovenskega najoda. Naše patrijotič-ne origanižacije, posebno <na jezikovnih mejah, so bile (predane v roke naših sovražnikov, a nam je ostala edina pravica, da prelivamo kri. Nasi narodbi nasprotniki so grmadili (bogastva in milijone z vojno lifera-cijo, a nas narod je šel na be-rtaško palico, in odvzeto mu je bilo v»e. Vsa zemlja je opusto-šena, naš« zemlja se nahaja v vojni zoni in nosi največja bremena vojme.
In z žalostjo moramo ipotr-diti, da so tudi vojne oblasti imele pri tem svojo roko.
To so najbolj površne slike FaktiČnih razmer na jugu monarhije.
Vse sloje slovenskega i^aro-ia je prevzelo brtezmejno ogorčenje proti tiranom in povzročiteljem teh razmer in to >gorčenje se bo zapustilo bo-idčim generacijam, kajti slovenski narod je doživel v tej vojni večje nasilje kot ga je noral trpeti v turških vojnah.
In vprašam sedaj celokupno :esarsko-kraljevo vlado: Kako nisli vlada odpraviti te nezakonitosti v slovenskih semljah n ali je vlada pripravljena, da icmudoma odpravi krivice in »reneha a uničevanjem slovenskega naroda?"
■r.A.j Vll'i ,* tifcS^. ^ 'V	'i
Rnsija potrebqe morale.
iRusija ni potrebovala ob earn najhujše zadrege več voja-cov kakor jih je imela na fron-i ali pa pripravljenih doma-Moštva je biJo v Rusiji vselej reč kot pneveč na razpolago. Kadar je Rusija doživela največji poraz in je bilo upanje na mrasgo najmanjše, je Rusija ' se le j imela dovolj mož. In tu-W danes ima Rusija dovolj nož, toda manjkalo ji je atre-jiva, ker so zločinski carjevi *ra4niki polnili svoje žepe z ilatom, namesto da bi polnili Tojaška skladišča s streljivom. 1 >anes je Rusija revolucij on aria, in ima zopet dovolj mots- I va, in streljiva je dovolj- na azpolago, samo če bi se fiabi-o. Kar potrefcluje iRusija danes e nova morala, stroga discip-ina, energija in zmožnost. Moštva je najmanj dleset mili-onov v rezervi, in ti možje 1 norajo dobiti v resnici moško irce, da ne bo treba ruskim ?enam 'hoditi v boj.
(Senator Lewis iz Illinoisa e pred kratkim izjavil v se- 1 jatu- da odide prihodnja ame-iška armada v Rusijo name-to v Firancijo. To naznanilo je račudilo vse, daisi je senator )ozneje priznal, da je izidal iz-avo na lastno odgovornost, n značilno je, da se je en dan »ozneje oglasila ameirliška vla-lla, ki je izjavila, da ne (bodejo Lmeriškie čete poslane v Rusl-o^ ker itam moštva sploh ne )otrelbujejo.
In v resnici je skrajno nevr-etno, da bi se ameriški vojaki )orili v Rusiji, četudi bi se rojna nadaljevala S ali 10 let Da, Rusija) potrebuje naše ponoči in jo 'bo še bolj potrebovala v bližnji prihodnjosti. Tola Rusija v resnici ne ve«, kam laj bi postavila moštvo, če se i ponudi od kake druge drža-re. Rusija sama ima moštva jreveč. Rusiji že sedaj dela sil-ic težave in skifci dejstvo« Ida e upraiva živeža skrajno zani-<erna, in koma) hrani vojake ia fronti, in kalldo naj bi potem Skrbela se za drage **n»-^ |n na^niopritem ji tnors
živL pravilno koncetrira in
pravilno razdeljuje po vsdh 1 kirajth. V sedanjih zmešanih > ruskih razmerah bi taka ame- I
riška pomejč bila skmajno dob- i rodošla. Amerika mora skazati 1 Rusiji svoje simpatije in poma-ti tam, kjer pomoč v resnici j zaleže.
Če bi Rusiija potrebovala ar- , mado kake druge države, da j odibije sovražnika, tedaj (bi go- . tovo /pirej Japonska/ pomagala j kot Zjedinjenie države. Prosto- j ra je v zapadni Evropi za vse , vojalke, kolikor jih Zjedinjene j države-ipostavijo v vojne vrste- (I Tudi pet milijonc*v vojakov se , lahko uporabi na Francoskem. Fronta je dovlj dolga. Čim več , pošlje Amerika vojakov v Francijo, item gcrtovejše se lah-ko tudi* kakšen bo konec voj- . ne, tem verojetnejše je, da bo ! ravno Amerika pomagala od- jj ločiti voljno v prid zaveznikom. ^ Prostor ameriški armadi je torej v Franciji, ne v Rusiji. Japonski je veliko laglje poslati veliko armado v Rusijo, in če. bi jo Rusija potrebovala, ker je Japonska soseda Rusije, inker, Japonski ne bi bilo treba potegniti svoje atnmade z druge fronte, da gre v Riusijo, kajti japonska armada čaka doma pripravljena in opremljena ter pri volji, da stopi v (Boj na strani zaveznikov. Zatrjevalo se je, Idfa nima Jalponska ničesar proti temu, da pošlje svojo armado na katerokoli fronto bi bilo potrebno.
Toda skoro gotovo je» da Ja-pdnoem ne bo treba nastopiti Moštva v Rusiji je kot listja in trave, mogoče več (kot ga more Rusija splofti kdaj poklicati v vojne vrste. Veliki ruski medved, dasi je začasno oslepel in se nahaja v omotici, še ni mrtev. Dvignil se bo nekega dne s strašno silo, da bodejoi narodi vcdbli, kakšna mo£ je v ljud-stvu, ki hoče im se zaveda svobode.
. -0-
Nikolaj gre ▼ Tobolsk.
Ex-car Nikolaj se natfaja na težavni poti. To je prava via dolorosa neiffngnne Rusije, po kateri so ^hodili ruski mučeni-ki, patrijotje, svobodomiselci. plementi možje, po kateri danes hodi majhen, slaboten možic, ki je bil nekdaj absolutni vladar dvesto milijonov ljudi. V Sibirijo gre njegova pot, v Tobolsk, ob močvirnatih k»:a- \ jih mogočne reke Irtiš, v orne ^ kraje, kjer so prčd rtjtm na njegovo povelje zdihovali številni j mučeniki ruskega naroda.
Za ex-carja Nikolaja je ta pot žalostna toda ne težavna. Njegova tfoužina iga spremlja. S seboj ima petdeset komonni-kov, hišnikov, majordomov in druge šluzinčadi, ki lik psom sledijo gospodarju v dobrih in slabih časib. Vsi bddejo imeli dovolj ' jesti in dobre postelje za počitek.
»Boljši, plemenitejši m»c'žje i Rusije so hodili po tej poti, po kateri hodi danes Nikolaj, in sicer s kbvavimi, bosimi nogami po ruskih stepah, preko Urala, prelko sibirskih tunder, j naganjani od kozakov ■z ostri- i mi biči v rokali. Srečni so bili i j oni, ki so ipoginili na ipotu, na- i | mesto da 'bi šli v življensko j snUnt v 'Sibiriji, kjer so biti živi pokopani. In njih zločini so bili zločini patrijotizma, ljubezni do naroda, nesebičnost, svobodam iselnos t, prijateljstvo Ido delavca, goreče prizadevanje za svobddb. Preko planjav, katere je £|galo vroče pripekajoče solnce in preko ravin zakopanih metke visoko v snegu, katerega je burja pref-našala iz (kraja v kraj, so hodili i ure in ure, dneve in dneve, do-klen niso dospeli do umazanih* blatnih, nezdravih barak. In Nikolaj, ki potuj« v Sibirijo v vsem komfortu, z ženo in družino in čredo služabnikov, je bil simlbod starega, krivičnega sistema.
Tob^lsku bo preveč oddaljen, da bi mogel (biti orodje v rokah reakcijonarjev. Niti ostanki meakcije niti nemški plačani agenti nw morejo izkoristiti ex-car j a ob Irtišu-
Ruski revolucionarji lepo, prelepo ravnajo z Nikolajem Bhegartjbti ga bi bila brezikio-ristna krutost. Kajti Nikolaj je »bil ie simbol, igral je vlogo, za ka/tero je bil rojen, da jo igira, in bil je prijazen kolikor je pač mogel biti. Nihče danes ne sdvrajžfi mora, ki je bil le kreatura sistema, katerega ni mogel olbvladati. Pomilovanja vreden mož je.
Todla vsakdo občuti gotov čut zadovoljnosti, ko so poslali Nikolaja v Sibirijo. V samoti naj premišljuje svojo irsddo, in prišM bo dO spoznanja, da je veliko bolj zaslužil Sibirijo kot pa zadnji izmed onih, ki je bil na njegovo povelje (poslan
v..	■ vr"	< .
Washington, 23. avgusta. — Nemška vlada je zagrozila nizozemski vladi, da ne bo pošiljala jekla in premoga na Nizozemski« če se slednja država ne zaveže, da bo pet let neprenehoma gradila ladije za Nemčijo. Nizozemska vlada se na-1iaja v kritičnem položaju, ker ne more niti odreči niti dovoliti nemške grožnje.
Poštena perica bi rada doibila
delo na dom. Vpraša se 6214 -St. Clair Ave.	(100)
Voznik (driver) dobi takoj do- I bro delo. Dobra plačfc in procenti. Oglasite se takioj pri Franks Dry Cleaning Co* >11361 East 55th iSt.	(loo)
I M '	Tti -Till m'i.., m^ts^mm^mmm^i--
Iščem slovensko perico, ki bi
jemala perilo na dom. Vprašajte pri H. Zalokar, 7613 St. Clair ave	(ioo>
V VOJNI JE PRAVI SOVB NIK POTRATNOST.
Nemčija je močna t vojni, ker ni po tna. Ta dežela mora narediti isto, zmaga. Več hrane se mora konservii manj tforiva rabiti, več delavcev delati trebne stvari, manj deffcvcfcV z* nepbt nadela. Vse stvari, potrebne za voj&c morajo voditi varčnim potom od ftran vilnega prebivalstva.
Ugartite električno luč, če je ne rabite, a« rabite tfctriča« sile,
I, M_ 4■■ — Lm
orez poireoe.
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDC.	PUBLIC SQUAR1
. . ' I—
HIŠE in LOl
iiiiiifiiHiiifiiiiiiiiiiniii v EUCLIDU ■■■■■»Bsitiiiiivisti
Nove tovarne, novo mesto se gradi r Euclidu venci, kupite lote sedaj, rai denar se pot kratkem.
DANIEL GARAPIČ,
RIAL ESTATE
BUSS road, euclid, o.	to. WOOE
iiaiiiitiuiuittiiifiiiiiiniiu frnntnmntnttiiiiiiiiiiimiiiiuuuuui
^filling
Vojska Je tu, In Bedaj, ko je vse tako drago, «t mos ml anali pomagati, da si vgaj nekaj prihranimo. Zato Cam, da ai kupi vsaka gospodinja In deikle SJvalnl ■troj. imam vaakovratne Šivalne »troje od $5.00 naprej, toda priporočam, katera hoče imeti dober stroj "SINGERJEV NI STROJ". Kadovoljni bodete in ne 'bo treba dajati 4ei večna popravila.
Pridite k nam In govorite slovensko, ker to je edini ska trgovina a šivalnimi stroji. Ce nimate denarja, da U čate, vam zaupamo, da plačujete na mesece, in plačan sami ne bodete vedeli kdaj. 8e priporočam vam dobi
RUDOLF PERDA1N
6024 st. clair ave.
Kdor kupi stroj, nil vas naučimo breatplaCno §1-	^
vanje na stroju, če ne s nate. Prevzamemo v popravile pokvarjene stroje.	(f)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmmiimnimii
(§J3K	TedaJ »i preskrbito fot
aparat, s katerim lahko dela
■	11 Va »i«slike narave. Pa tudi sli!
■	fill prlSatoQarla znaatet.
Ufttaj__JilkL MiLiiiiiJ
Thš Slo rt ni an National Ham*	M
Si
I U.t. 3. neg. 1914.	V DRŽAVI OHIO	Ink. 17.«* M14.
, ==^= ■ | S«J* <ttr«kt«rijft muHmrmk dru,li. četrti	r	«02» GU*	H
■	Vm dohodka im kor«>po«<i>ncu tikajo«. - 3. N. O. t	prnOlimU mm |
I pr,Hi tAjslk.: FRANE HUDO VERNIK, 10*2 E. 92md St. Dm*o	«4 II
I >mUJ. Urada, aro od 7 do • mrmtmr ob 4ol*r»ikili.	■
IMENIK ZASTOPNIKOV ZA PRODAJO DELNIC IN OPEK ZA SLOV. N. DOM.
Cleveland, Ohio- letai9*7.
Knjižica št. r. FVanlk Čeme, 6033 (St. Clair ave. za Vir. Naprej 5 SNPJ.
št. 2. Josip Kalan, 6101 St. Clair ave. za splosno prodajo.
št. 4. Jolhm 'Možina, 7606 St. Clair ave Zveza slov. me-
;;	sarjev.	• '; • i t"% IK i . T ,rM
št 5. Leonard Fodsalo, 6025 Bomia ave. za dr. J. Vila.
št. 178 SNPJ.
< št. 7. Jdhn Roje, 1392 E. 47th St. za dr. Žužemberk. it. 8. P.	Clair ave. za d-rušt. Edinost.
W'm at. 9. Louis Ora^n, 1153"Norwood za fcpfostio
št^Tgnac Smuk- 1051 Acfdtson Rti. za splošno pro-
John -Pollak, 6410 Št. Clair ave. za dr. Sava št.
Al. Čebular, 1307 E-60th St. za dr., Svobod. Slovenke, št- 2 SDZ
št. 18. Ant. Tuttk, 1054 Addison'Rd. za dr. Danica, st.
11SDZ. ,f, .	»	&
št. J19. Matevi Mavsar, 1153 Norwood Rd. za dr. Ribnica, št. 12 SDZ.	/ i st. 20. John Srien, 1095 Addison Rd. za de.« Glas U.
št. 9 SDiZ.
št. 22. Mfciry Bogataj, 4927 St. Clair ave. za Vir. Jugoslovanski Solkol.	. št. 24. John Žnidaršic, 1273 E. #th)St. za dr. Clev.
tSlov.št. 14 9M?*	.
št. 27. John Zaletel* 1009 E. <$6th St. za dr.. Delavec
it. 51 SDPZ.
ft. 28. Rose Mayors. 6205 Bonna ave, za dr. Carniola,
5t. 493.	1	-
it. 29. John F. Jadriph, 1426 E. 40th St. za dr. Lipa*
it. 129 SNPJ.	^ m
at. 30. Fanny Trbežnik, 1177 .Norwood Rd. za dr. SI.
tSokolfce.
št. 3F. John Pirnat, 6201 St. Clair ave. za dr. Napredni Slovenci štev. 5. S. D. Z. »t. 32. Frank Kovačic,6209 Carl ave. za sptolšiio pro-,
dajo.	'
it. 33.Mihael Lukncr, 5801 Prosser ave. za dr. Doslu-
I senci.
it. 34. Valentin -Beden, 1082 E. 64th St tir. France
^reserejusfcev. 17. D. Z- v	,
št. 37. Josip Pograjc 6205 Bonna ave. za dr. Z. M. št. 38. Frank Če»en>, 11185 E- 61st St. za dr. Vodnikov
Venec štev. 147. S. N. P. J. * &tt. 40. Jas. Tnbovec 1636 E. 38th St. za dr Sv. Barbare, št. 6.
št. 44. John N. Rogelj, 5801 Prosser ave. za splošno prodajo.
št. 47. Louis J. Pire, 6 A9 St. Clair ave. za dr. Janez Krstnik, štev. 37. J. K. J-
št. 48. Agnes Lunder, 1372 E. 4711b St. za dr. >S1. Sestre, štev. 120. S. S. P. Z.
št. 49. Flrank Somrak, 7504 St. Clair ave. za splošno prodajo.
št. 50. Josip iMrhar- 6128 St. Clair ave. za dr. Lunder-t ,	Adamič.
St. 51. Rudolf Peiton, 6024 St. Clair ave. za dr. Slovan it.3 SDlZ.	i
I št. 52. Frank Hudo vernik, 1052 E. 62nd St. SI. Sokol, št. 53. Frank Zoridh, 5909 Prosser ave. za dr. Slove: mec, št. r SPZ.
št. 54. Al. Mežnar, 1317 E. 53rd St. za dr. Maccabees, it. 1288.
Izdelovatelja smodk pod imenom SND. sta:— JOH'N BRJQSIKanAJR, 3528 St. Clair ave.	1
ft .MARY PRAVST, 959 E. 67th St.
Priporoča se našim društvom in kadilcem cigar, da v vsa-' kem saloonu ali prodajalni tobaka zahtevajo te cigare, ki dajejd dobiček S. N. Domu.
G. J. Breskvar je začel jemati cigar labetrte dne 7. II. 1916 ih jih je vzel do 8-17-1917 za $58.00. Ga. Mary Pravst je začela jemati 2-10-1917 in jih je vzela do 8-13-1917 za $50.00 skupaj prodanih cigair labebovtod I i. julija 1916 do 17. avgusta 1917 za $108.00 ito je čisti dobiček Narodnemu Domu.
V gori navedenem imeniku je razvidno, da je 35 zastopnikov v naši naselbini, katerih naloga je prodajati delnice iifopeke ter mesečno pobirati mate obroke na Welnice. )Pri družbi SND. Je zastopanih 38 društev, izmed teh 36 društev je samo 29 društev, ki itnajo voljene svoje zastopnike v smislu pravil na strani J2, člen 10. da se volijo vsako leto z ostalimi društvenimi uradniki. Torej 9 društev ni volilo teh zastopnikov, kaj je vzrok lahko vsak isam razvidi, da se ne zanimajo veliko za napredek doma, ■aimpalk gledajo oklf strani, fia <bodo druga društva za nje po-
Raditega se apelira na ostala društva, daniaznanijo njih zastopnike na glavni urad tajnika. Bliža se letno občno zborovanje, na katerem se bo poročaio delovanje tega ali onega društva. Apelira se pa na ostale zastopnike« da -redno vsak mesec oddajo svoje mesečne doneske. Nekaj zastopnikov je tacih, kta od tistega časa, odkar je bi izvoljen niti enega centa ni prinesel na glav-Etjprad. ne vem zaleaj je talk zastopnik pri društvu in da se društvo sploh ne zanima za njega, da bi kaj «na seji poročal o napredku Doma. S temi zastopniki ne bomo daleč prišli, če se ne bo dmgi red vpeljal in to je točnost. Sa) člani radi plačujejo svoje prispevke na svojih sejah, če pa zastopnika ni na sejo in se sploh žanhna, potem pa člani delničarji počivajo 3 svojimi prispevki
Imamo v naselbini tudi Zvezo slovenskih! mesarjev, zastopnik tega društva je Jdhn Mož i na, ki se zelo zanima za napredek Doma, ddbil je 12 mesarjev, ki imajo podpisanih 34 delnic. Kje so pa naš5 slovenski groceristi ? Delničarji, ali so ti vredni, <>a jih podpirate?? Opeke so »nam odpovedali, procente in
Naprodaj sta dva konja in en
vtoz, poceni. — Oglasite se na 5919 Prosser ave-	(101)
NAZNANILO.
Člaintkam dr. St. Clair Grove št 98 'Wl O. W. se naznanja, da se .polno&tevtlno udeležijo redne mesečne seje 27. avgusta. Na dnevnem redu je več zelo važnih točk. Te se morajo rešiti pri polnoštevilni udeležbi članic. Qpiominijam .tudi, da katera ima še kaj tiketov za žrebanje ledenice, naj jfb prinese na sejo. Prošene ste, da upoštevate te vrstice- Sester-ski pozdrav,
Mary JaiiČigar, tajnica.
Oioo)
NAPRODAJ
ste dve dobri hiši ina 1 lotu, ne-sete $800 renta na leto. Skrilje-va streha, kopališče in toilet, basement, furnace- električna luč, porch spodaj in »zgoraj.
POZOR!
* Vse članstvo Jugoskwanskie-ga Sokola se vabi na sejo v petek, 24. avgusta. To je zelo va-žha izvairnedna seja- na kateri se bodejo odločili skrajno važni koraki društva. Vodstvo
Jugoslov. Sokola.
Soba za enega ali dva fanta, brez hrane, Se odda. 1118 E, 64th St	(100)
Soba s kopali&čem se odda za enega fanta. 6615 Bonna ave.
(101)
Hiie naprodaj
v sJovenskfh naselbinah v Cle-velandtu in Collinwoodtr, Wa lahka odplačila. Podrobnosti pozveste pri J. Krall, 961 Ad-dison Rd.	(tu)
Soba sa eno osebo, brez hrane, seoddbi. 1190 E. 60th St. (100)
Hiie naprodaj.
, Hiša na Maud st. 12 sorf> kopališče spodaj m zgoraj, skoro nova, cena $3800, iblizu W4iite Shop. Hiša na Homer ave. 10 sob, lepa prilika. $3900. Hiša na Bonna-ave- 11 sob, lepa prilika za Slovenca. Cena $4000. Vprašajte za nadaljna pojasnita pri John Zulich. 1376 Marquette Rd. blizu 55. ceste. Telefon Rosedale 341« J. .. (101)
NAPRODAJ
je fim pool room in trgovina s tobakom. Proda se tudi pohištvo za fante. Vprašajte na 4034 Sf. Cteir ave.	(ioi/
Naprodaj je brivnica, dva stola, se proidfe po mirfci ceni. Prodati se mora takoj. 1366 Marquette St.	(101)
NAZNANILO.
Naznanjam članom S. D. P. "Zvon", da «e vrši deveta redna seja dne 26. avgusta ob 9. uri dopoldne. Seja se preloži radi koncerta Jugoslovanske Pevske Zveze, ki »e vrši 2. sept Andrew Žagaif tajnik.
Slovenci dobijo stalno delo in
dobro plačo. -Collins Foundry, E. 172nd St. and Waterloo Rd.	f (101)
NAZNANILO.
»Poživljam vse člane dr. Slovan- šit 3 SDZ, <la se gotovo udelelžijo redne mesečne seje dne 2. sept. t. 1.» ki se vrši od-se»daj naprej ob 1. uri popoldne v mali Birkovi dvorani. Na dnevnem redu imamo več va-ž-nih stvari za rešiti.
Joe. Skupek, tajnik.
Velika front soba z opravo ali brez, se odda za enega ali dva poštena fanta- —]Vpraša se ila 1257 Norwood Rd. (100)
Slovenec dobi delo v groceriji in ena dekla dobi delo za (hišno opravilo. Vprašajtte -na 1115 Norwood Road.	(100)
Ena soba se odda v najem za
dva fanta- 1267 E. 55th St
(101)
Auftc/11 f . 1 ' ^"i1
Soba se odda v najem zal ali 2 "fanita, skopanem. 6018 Glass ave.	(100)
»»mi 1mm '»■ - ■ 1 wm m
Naprodaj
"e hiša na 8021 L ncoln ave
' I " * sob k liš"
jhhb^
Pozor Slovenci!
Kadar potrebujete doma v , hiši pluimberja, tedaj pokličite . svojega rojaka, in z veseljem , vam proračunim, koliko velja , popravilo aLi koliko veljajo no-. ve stvari. Mi dtelamo kopališča t in sinke v hišah. Cene naše so . nizke in delo garantirano. Svoji k svojimi Edwni slovenski i tplumlber.
Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sobering 4 Gas Fitting. Princeton 2984 K. (^05)
Bell Rosedale 2377W'.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. , Uradne ure od 9-^^.2 in 1—5 ure. pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6~~8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 540a Superior ava. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(X49)
takoj dobijo.
ddo delavci in izurjeni rokodelci. Stalno delo. Oglasit« se pri National Tube Co. posredovalni urad (zastonj), 304 Superior ave. JF (109)
. Soba se odda v najem za enega , ali dva ianta, spodaj, brez bra-
t ne. 1453 E. 531KI St. (99)
■ " ■■ 1 ■' ■ .....- "
I ŽENITEV I
Z« as CENTOV Tam poilj«mo oml ienltoranjiiki katalog, ^Jcr »o im«, ■mM, popki im SUKK «aofo dobrih deklet in oek^j adov, ki ec ho^tjo poroditi. Vtem tem lahko dlrektao
*	pllete, la kmalu bodete tt potu trti* ' NW poeebncga plačati, fr'fek.«-'
Pilita Ml
RELIANCE KLUB, Dept 18
B« 376	Lm Aa«^e«, Cal.
Carpentarji, pozor t
Vlada želi 250 carpentarjev nemudoma za postavljanje vojaških barak v Chiliclotfce, kjer se ibo urila narodna armada. Plača je $6.60 na dan za de-' se Kiirno dok*. Cas in pol za čez-umo ttek) in za soboto popol-1 dne. Dvojna plača v nedeljo. Oglasite se takoj pri State Ci-
•	ty Free Employment Bureau, 109 City Hall	(99)
Strojniki in karpentarji dobijo takoj delo. Stalno dek\ National Carbon Co. Mkdison ave. & IW. 117th St.	(99)
Naprodaj je dobro znana slo-I venska mlekarna, ki se proda ' po nizlki ceni. —Vpraša se v
uredništvu (100) ■ -
Naprodaj je lepa hiša, 9 sob» l kopališče, iblizu E. 79th Sit. Cena samo $3150. Vprašajte pri
>
A, Jungai, 12105 Buckeye Rd._^ (99)
• Pozor Slovenci!
Naprodaj imam farmo, 137 1 akno v, hiša 7 sob, velik hlev, t vsa farmarska poslopja zraven
-	poljski pridelki sladkorni trs, 1 oves, koruza* krompir, seno. . Cena samo $6500. Se prdda ali
-	zamenja za mestno lastnino. Nadalje ena farma 42 akrov« 7 sob hiša, fin hlev, dosti sadja,
; dobra voda, se zamenja za hišo ' za dve družini. Pozve se pri L.
Erjavec, R. F. D. No. 2. — 1 Thompson, Ohio.	(100)
: Naprodaj je farma, 60 aknov 1 obdelajie zemlje, hiša in ihlev, zamenjam tudi za hišo v rae-1 stu. Farma j« v lepem kraju, jkjer je 'bllziu velžka slovenska naselbina* pol milje od šole, v ' okoli ici stanujejo bogataši, tukaj je rpravi raj, čista voda, tu vse bujno raste, živinoreja kra-1 sno nese, blizu je sirarna, ni-t tiče na imore lq>še lege zahtevati. Pnocfa se farma s konjem, brez pridelkov za $1800^ s .pridelki pa za $2300. Kdor Hoče [: kupiti'L naj se bitro oglasi v ; ux^nHtv^ tega feta. (100)
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLOC. 746 EUCUD AVE.
Mira lath St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
v.	.! . » 1,
Na isti način in s istimi ~ aparati kot sdraviio v .
VELIKIH SANITOR1-J1H V EVROPI -
Uradne ur«t
S. a)- do 4. pop. 7. BT«i. do S. (T«Č. 10. do 12 dop. ob n*daljmh.
.. 1... ...m. ....... i.... T..1-,	1.....m. .i 1-
Izrm kite ta otfias. da n« pozabit* na*t<yOa
JI 1IJ I lj w9 I
H ■ ■	H H 11 M
dobi dobro, stalno službo s fino priliko, da napredaje. Le starejši mož naj se oglasi t med-mstm
Dva poltena fanta se sprejmeta na stanovanje, front soba in vse potrebno. 1&10 Norwood Rd._(99)
Delavci dobijo stalno delo. Co-yahoga 'Lumber Co 194S Carter Rd.	(100)
V naJem se da hiša na 1007 E. 74th St., ima sedem sob, kopališče, električno razsvetljavo in druge udobnosti. Vprašajte v uredništvu lista	(99)
Iftčem soko brez oprave, med 70 in 79. cesto. Kdor ima tako sobo, naj naznani v uredništvu. '	, "	(99)
Nervozni ljudje.
Nervozni ljudje 'bi mtorali jemati Severov Nervoton. Mr Anklrew Rajnilk, 1270 Mine St. No. 1. Taylor, Pa. nam .piše, da 'fco je rabil Severov Nerveton, se je počmtil (boljšega."Priporoča to zdravilo sla'brm nervoznim ljudem. iSeverov Nervoton je uspešno zdravilo za duševno rapoloženje, breizspanec, nefrrvoznoet, histerijo, itd. Cena $100. Po vseh lekarnah. Zalhtevajte veldkio Severov Nervoton. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la.
AO/
Bankaf kateri B zaupate.
■	NU1S4JOOS —h htwiwol I ^H I—or 9 Tfc* Clwikri TraM I
I	Cm. Oai Tti«, 4m h dmmmr wm~	I
■	tMtaai kUw Mt kmdmr	I
■	Tmmmimm bmmkmrm.	H I	wji ?•• Wiji •WtAi
I All rata, 4m wmm 4mmm* +H» 1
m ^■i.i.ih. —i—inn a*. V
■■ Wta ktaM Tmmikmmdmm, H
■	IfcKiilnhli Ikawlk ■
■	»III i ww.K %m 4 iWiill
I 4u>i»hniwi
I Clcvcldni
I CniwvWiiiWHy I
H	■
I St Clair Ave. LOTI I
I ^ Euclidu, Ohio i
M	Kupit« zemljo. Vložite »voj denar t zemljišče, kjer Je	' ■
m	ren ln noel dobiček. EJuclld vas raete, cena «e dviga Teak dan.	M
M	NaAi ,lotl 50x150 ae prodajajo od 9395 do |5»0. Voda, kanali	Vj
m	senčnata drereaa, cestni tlak, elektrika ln v»e drugo Je na	M
■	zemljišču. Nove hiie na razpolago ln nove m gradijo. Mesečna
M	odplafilla. Vsakdo lahko plača. Pet minut od treh velikih to- ■
i m	varen. TI loti bodejo trikrat več vredni v par letih. Pridite k
M	nsm v nedeljo. Prinesite nekaj denarja s seboj. Sedaj s! sbe- K rite lot. Viemlt^ St. Clair karo do Pite Points, ln tu vss čaka M
'M	nai avtomobil ob 1., 2., 3., in 4. uri v nedeljo popoldne, da vas
■	odpelje na zemljlfeče.
j	The McNutt ffleCall [
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrlck, veliki Specijailst, Je upeljal v Cleveland u vse velike stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot se zdravi na klinikah Bvrope. Ne rakuna nič za preiskavo, preiskava s X žarki Je zastonj vsakemu bolniku, če se zdravi pri nJem. Nič ne dene, koliko časa se Se zdravite, pridite, da vidite kaj ta tpedjallet lahko naredi za vas.
Imate? . SSm^ frfl ^ P"®®
nered v Selodou, ks.ff^SPTŽFjfA I I	Tu Je prilika, da
tarT Nered V Jetrih? ■EgHlMnM m g i	vpraiste .velikega
. ~ M r^jHfc^amM B'l^M	- ipeeljslleta as avst,
Rsvmatlzsmf Glave-■ ^^lFmAuglM	da vas prelUe s X
bol, zaprtji nečiste I! lillii r I	tarkl. Nikdar. pKej kri ? Slabost, nervoa- 9 I I
noelv bruh, ksielj, I	se prelokstl' taka],
slaba pljuča t Privat- J ^gw IPfrfB ■ 1	Ms edlalajte, kar
ns bolezni ? I, t. d. ^	^ Je nevarno.
$1000.00 x Žarki se rabuo za preiskavo k zdravljenji CE STE BOLNI ? ]
Pridite tafcoj ln ta ipedjalist vsa popolnoma preOče, potem zveste. ,če morete osdravetl, ker uspeh je odvisen od PreUkavsu Njegovi krasot 'stroji ls vaeh delov sveta mu pomagajo, da Ima oajboljii sdravalikl urad v meatu. Ko so druge metode zdravljenja sgublle moč, dobita tukaj uspeh. Brez vprslanja. kakino bolezen Imate, to sdravnik vidi. da as da oadravat^ bodite prepričani, da kmslu ozdravite, ln nikomur al treba zapraviti denarja, ne da td dobil uspeh. Pridite tn pogovorita se privatno a zdravnikom.
2047 E.#th 3*. DOCTOR COWDRICK ' Med Euclid
4. nadet	apMiiaibt, Cleveland, o.	in Prospect
UmAm m S. iktn) 4m S. sv. Ot mmOmhmk «4 10*1. ||*PrfaMetea 1M4W P.ifrfl MOl HALE AVE. Weed7MR j
U	o.
1 BRATA - KUNSTEL, 0 hevlwfeQrf Ckaabigo. R
| moških 1w ženskih oblek*!	||
Vse delesiiBasu vpspelss ■sdsvsUnsst. Ws» doMHhhe wea ftlili j P J^^f^^k Kadar kumjete ure, diamanta ali S
1 K^^f N. WOLKOV, I
M	^428 St"clairAve-bliru Addisoa J
^ ^^^^^^^^	Znan je tiso2im Slovencem m Mk
@ tečne in paSteaa p9ttrelba. Ta prihranite denar in vsa- @ @ laj kupite ceneje, če kupite pri naa. Pomnita ime:	S
I J*. WoIKP-O i
^	64k8 St. Clair Are. blizu Adrtison Road
^ Mi popravimo vašo uro za $1.00, brez vprašanja v jgj ^ kakšnem stanju. Vae tlelo gar«ntirauo.
IJOS. ŽOKALJ I
**	6408 ST. CLAIR A VE.	^
1	SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN
I	,	POSET MOJE TRGOVINE.
I Velika zaloga finih moških klobukov, bp, Mič, itd, |
H	*r VSA MOŠKA OPRAVA.
1	TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. ur
k
Rojakom priporočam1 »vojo
Restavracgo in Kavarno "M graf
-r——i-—------'^M
[zadnji rodovine benalja
"Kaj Vam more biti na tem, če Vas jaz sodim pravično ali ' krivično?" je trpko vprašala Renata. "Ct se hočete žrtvovati, da obvarujete čast dami, ki jo ljubite, bo vsakdo rekel, da je to plemenito."
iRenata je bila zopet v dvomih, kdo je ona, zaradi katere se hoče Mihael žrtvovati; 'kar verjeti nimo^la» da ljubi Mihael njo in zato je govorila Ihlad-no in ostro.
'INi mi na tem, kaj bodejo rekli ljudje," je menil Mihael. '"Razen Vas in mene ne bo ni-!hče vedel na svetu, zakaj sem se poročil z gospo Terezijo in torej ne bo nihče mogel soditi o mojem koraku."
"Pote m pripisujete mojemu mnenju preveč važnosti," je odgovorila Renata. "Sploh ne
skrivnostni stvari ste obrnili name. "
Renata je vedela, da se igra z ognjem. A hotela je priti -na jasno, hotela je Mihaela prisiliti, Ma pove polno resnico, «da razodene, :kdo je ona' ki jo ljubi, da pove vsaj eno, če ljubi njo ali kako drugo. Negotovosti ni mogla več prenašati. Pozabljeni so bili vsi njeni trdni rfclepi, popolnoma pozabljeni; ljubila je Mihaela preveč, da bi mogla še dalje prenašati negotovost.
"Prav pravite, milosti**," fe rekel -Mihael, "moja stvar je zdaj še bolj skrivnostna. Žal mi je, da sem Vam povedal premalo, a ne morem Vam povedati več."
j "Neki v?rok pa ste morali vendar imeti« da ste ml zaupali en »del svoje skrivnosti in imeti morali tudi poseben vzrok, da mi ne poveste vfcega."
Renata je to rekla naglo in razdraženo; komaj je končala, jf je bilo že $al tefi besedjT Ves «|et bi bila dala, ko bi, jih mogla preklicati, a bilo je pifepoz-no	1 1
Mlihael je odgovoril hitro, z glasom, ki je zvenel, kakor da se je z največjo težavo izvil iz njegovega grla. Obraz mu je bil ves bled, zobje so zadevali eni ob dnutge,a oči so mu žarele, kakor dve črni zvezdi. 'i 44 Da — milostiva — vzrok l«6tn imel — ista dama* ki jo ljubim, ste Vi."
Renata je zadrhtela, kakor Onemogla se je naslonila ob • Ograjo, pri kateri sta stala in povesila je oči. PrefcJ njo je stal Mihael, ves prepaden, nepremično, kakor bi bil izklesan iz kamna. V njegovi notranjosti pa je divjal vihar in pekla ga je vest, da se ni znal premagovati in da ni znal Ohraniti tajnost svojega srca, čeprav je vedel, da je bila to njegova dolžnost in da bi ne bil smel razodeti Renati svoje ljubezni.
Do poznega večera je begal po mestnem logu. Mir, ki je tu vladal in sveži zrak sta mu umirila živce tako- da je naposled mogel trezno razmišljati, kaj naj stori-
"Najbolje bo, da za nekaj časa zapustim Ljubljano," si je rekel. "Renata bo iz tega spoznala, da sem ji v (prenagljenosti razkril svoja čustva in kako mi je zal, da sem za tre-notek pozabil na ozire, ki jifh mora imeti pošten človek napram omoženi dami, če jo ljubi. Videla bo, da nečem motiti njenega zakonskega miru in odpustila mi bo ter mi dovolila, da občujem ž njo še dalje."
»Mihael je bil mož, ki je storjene sklepe vedno izvršil. Pred-no se je -naslednji dan še prav zjasnilo, se je Mihael že odpeljal naiLesnobndo pri Vrhniki-kateri gradič je bil last njegovega očeta.
IV.	•
Mihael Kržinar je tako ne-miAioma in nepričakovano izginil iz Ljubljane, da so njegovi znanci niso mogli prečuditi. Stefan vitez Ogulin se je skrivnostno smehljal, kadar se je govorilo o Mihaelovem begu; kdor mu je pogledal v obraz, si
je moral misliti "ta ve nekaj", ali če je kdo kaj vprašal, ni do-r bil odgovora in razjasnila Štefan Ogulin je bil veliko preveč previden, da bi bil zinil le besedico.
Renata je čutila v svojem srcu1 vročo željo, da bi videla Mhaela- Noč ipo njegovem ljubezenskem razodetju ni zatis-nila nobenega očesa, in težko glavo je imela, kakor da so jo Mihaelove besede omamile. Ko pa se je poleglo to razburjenj*, ko se je umirilo srce, jo je prevzelo čustvo blaženosti. Srečna je bila« da ljubi Mlihael njo in ne kake druge; nad vse je bila srečna in niti na misel ji ni prišlo ugibati, kaj bo konec te ljubezni.
Želela ga je videti, želela je pogledati v njegove oči in vsaj
Mihaekwe us®W Cojzovem vrtu. Begala je po mestu in po javnih šetališčih, da bi ga srečala, a nikjer ga ni bilo videti.
Sele čez nekaj dni je izvedela, da je cfdšel na gradič Lesno ' brdo m da misli sam več tednov "nadzorovati sekanje lesa." (Kdor ji je omenil Mihaela, vsak je s povdarkom dvoumnosti povdarjal, da nadzoruje iMihael sekanje lesa in napravil j# tak obraz, kakor Stefan Ogulin, ko je vrgel to frazo med ljudi.
* Renata se ni dala zbegati. Smešno in nizkotno se ji je zJdeBa to sumničenje in v svoji ddkritosrčnosti je. brez sinkov povedala vsakemu, da Mihaela obrekujejo, A skrbela jo j(e Mihaelova odsotnost ven? , dar.
Kmalu so ljudje tudi izvedeli/da je Mihael večefr pred svo* jim odhodom na Cojzovem vrtu ipiel dalji pogovor z baronico Renato in začeli so ugibati, dja je morda ta razgovor vzrok nenaJdjnemu od potovanju.
1 Gospa Terezija tAhčinova s»e je najbolj zagrizla hr misel, da je Mihael odpotoval vsled pogovora, ki ga je imel z baronico iRenato. Nebroj šumenj in domnevanj se je porodilo' v njenem srcu. Najbolj verjetno se ji je zdelo, da je baronica Renata nanjo ljubosumna in da je priMihaelu kaj spletkari-la proti nji.	{
*'Kdo ve kaj mu je vse na-tvezila o meni, samb da* bi na- , ju razdvojila" je uigibala gospa 1 Toreizija, "Moida sta imela kaj , skupaj in jte Renata prepodila Mihaela iz Ljubljane, <3a bi ga obvarovala pred menoj in ga j ohranila zase. "
Gospa Terezija absolutno ni verjela v žensko krepost. Ni sel ji moglo sicer ničesar očitati, ali krepost gospe Terezije je imela izVor v njeni ljubezni do Mihaela. Klo bi imela moža, bi ne bila niti trenotek omahovala in se inu izn'etverila v prvem hipu, ko bi ibil to zahteval mož po njenem srcu. Zaradi tega tudi ni verjela, da je baronica Reinata zvesta svojemu možu, nego je mislila, da zna Rienata svoje ljubezenske doživljaje tako spretna skrivati, da nrliče o njih ničesar ne izve.
/Ljutost gospe Terezije je še narasla naslednjo nedeljo. Za ta dain je povabila Mfihaela z drugimi gospodi in gospemi k sebi na večerjo. Gospa Te-rezaja je ljubila take prijatelj s»ke siestanke in jih je večkrat prirejala. Prišli so vsi drugi povabljenci, samo Mihaela ni bila Pozabil je na povabijo, hote aH nehote in pozabil se je opravičiti. In prav za ta dan je preskrbela gospa Terezija tako imenitno večerjo, da niti pri cesarskem iguverneirju take nikdar niso imeli.
Stefan Ogulin se je na tihem zadovoljno smejal. Večkrat ga je obšla želja, da bi se iz gospe Terezije nekolildo po* norčeval, a vsalej je to »eljo premagal, vedoč, da bi se hudo zameri! in sam <*bi pokva-
ril tako previdno in prekanjeno zasnovane načrte.
Renata ni vse ga tega ničesar slutila. Samo bolelo jo je, da Mihaela ne more videti in skrbeflo jo je, kaj da ga je pregnalo iz Ljubljane.
Očitala si je, da ga je sama pregnala, ker na njegovo ljubezensko razodetje ni odgovorila nobene besede, ker mu niti ornega pogleda ni več privoščila m ker je odšla od njega, ne da bi mu bila^daia nokor
"Užaljen je in odšel je, da bi me laglje pozabil."
Tlo je bil končni sad njenega razmisljcivanja in ta misel ji je ležala na duši in jo bolela, kakor sveža opeklina.
(Ljubljana je. brla v onih časih malo mesto in maj"hne so bile tudi druiabne razmere ljubljanske. Javnih priredb ni bilo skoro nobenih. V pnedpu-stnem času sta bila dva plesa, in ppizimi nekaj gledaliških predstav, to je bilo vse. <Ni bilo pevskih druitev, ni bijo godbe, ni bilo vsem pristopnih zabav iln razen Cojzovega vrta tudi ni bilo sprehajališč. Premožnejše rodbine so si pomagale s prirej anjemdbmačih zabav, na katere so vabile znance in znanke. Ljubljana je bila tedaj bbgato mesto. Cvetela je trgovina in cvetela je obrtnoet, a koder je mnogo denatja, tam je tudi mnogo iivljenske-ga veselja. Gostje so bil j na dnevnem redu.
Evzebij baron Benalja m bil prijatelj gostij. Ljubil je red) m mir in ni maral glasnih gostov, posebno ne takih; ki sO se radi sukali okoli njegove žene. A ker se družabnim dolžnostim ni mogel odte*gniti, je priredil vsako zimo tri ali štiri posebno bogate pojedine.
Tudi sedaj je nameraval prirediti tako domačo zabavo. Hitel je posebno, ker je želel, da bi se vršila, dokler je Mihael Kržinar tclcDsoten. Dasi ni verjel nobene besede brezimnega pisma, mu je bilo vendar neprijetno, da bi se Renata sešla z Mihaelom, vsaj dokler ni slednji zaročen z igospo Terezijo.
Priprave so bile že vse gotove, le nekaj <Jni je še bilo do te priredbe, ko je baron Evzebij nenadoma zbolel. Našli so ga brez zavesti v njegovi sobi in pri njem mladega popolnoma nezinanega mkiža, ki mu je močil čelo in -z mogočnim glasom klical na pomoč.
Ko je Renata prihitela v so-bta, se ji je tujec predstavil.
"Jaz sem Leonard baron Benalja" je rekel z globokim glasOlm in se1 okorno priklonil.
"Kako stp rekli?" se je začudila Renata. "Leonard baron Benalja ? Ali ste mar sorodnik mojega moža?"
"Evzebij je moj pravi stric" je odgovoril Leonard.
Renata se je začudila in strme je gledala mladega Čvrstega moža, ki je stal pred njo. Iz nelkih besed svojega moža ji je bilo sicer znano, da ima nekje na kmetih še nekaj so-rodništva, ali natančnega ni ničesar vedela, kajti baron Evzebij ni hotel ničesar vedeti o svojih sorodnikih, ni maral o njih govoriti in jih sploh ni hotel poznati.
iZ enim samim pogledom je premerila Renata netjaka svojega moža- 'Leonard je bil po njeni sodbi kakih šestindvajset let star. Oblica njegova je ka-< zala, da živi na kmetih in sicer ne gosposka. Lice njegovo je bilo od solnca in vetra zagorelo in ustrojeno, roke njegove so bile velike iki malo čedne, a kar je« na Renato napravilo najslabši utis, to je bila nestal-niast v Leonardovem pog-Iedu. Nekaj iza vratne ga in grozde«^ ga je plapolalo v očeh tega mladega mjoea in Renati se je uisilii sum, da je ta 'Leonard baron Benalja vznpk, da se je
onesvej*anjenmo&
—- w
, .	■ p<..........;:f , m
■	'	■	V ' ; ■ v i
Naznanilo našim čitateljem!
Vse časopisje, tiskano v tujih jezikih v Ameriki, ki je naklonjeno in lojalno ameriški vladi, se je združilo, da pričnejo nabirati potrebni denar, s katerim se kupi božično darilo našim ameriškim fantom in možem na francoskij fronti. Ti možje in fantje se borijo za naše pravice, za naše domove in svobodo. Mi jim hočemo preskrbeti nekaj veselih ur s tem, da jim pošljemo tobaka za pipo, cigare in cigarete.
« . if,* jjp J.	:.. J . . r ,<..'.•:'■ i-	>	'	.	. ' / :-v'j($
Ali hočete pomagati?
■ •	1
Ali hočete pomagati ameriškim vojakom z malim darom? l/redništvo "Clevelandske Amerike" je pripravljeno nabirati prostovoljne doneske v prid ameriških vojakov. Noben denar ni premajhen, noben denar , prevelik, vse je hvaležnq sprejeto. Vri darovi morajo biti pri nas do 12. novembra, da se pravočasno oddajo Za božič dobi vsak vojak na fronti darilo od nas.
; * ,	■	. . '	J	4	-	' ' .J
■;."' > ;•/>	» «;»	'V	- „	t , .	♦
Potrdilo vašega daru
• ■ ■ r ■' . ^ •
dobite od vojakov $anpuh na fronti. V vsakem paketu tobaka bo vojna dopisnica, in potom našega lista bo-dete dobili potrdilo od srečnega vojaka za prejem tobaka naravnost iz fronte. Slovenci, na delo. Glejmo da ne bodemo zadnji. Čehi, Poljaki in Slovaki silno agi-» tirajo. Dajmo tudi mi.
i,	%{ i ' ' J	..........'	,	• - f - - Vlfr; " •	: - J ' ' it/
,' •	*. i • "t . v • ■	i	11	* 'I ■	•	'	*	, _ ' •
Slovenska društva«
Na svojih sejah zberite moža, ki naj nabira prostovoljne doneske. Izročite denar v našem uredništvu. Rojpki po hišah, nabirajte med seboj, spomnite se naših vojakov na fronti. Pomnite^ noben dar ni premajhen, noben prevelik.
Rojaki, poslužite se tega kupona, kadar prinesete darove:
■	'«"	.	'.'-;'?	, -Jr ■>•	j	•	'	. Jrajjfl
• *	,	"	r	.	...	'	... ■	■
Datum................................................
Urednik "Clevelandske etimkrike"
6119 St. CLAIR M^tmtMJHlO
Priloženo dobite moje darilo S.........................** božične darove nahh
rojakov na fronti.
*
Ime...........................................................................
Naslov....................................................*.........................
WST OPOMBA: Nobenih darov se ne sprejo* po 12. novembru, 1917.