281 Mika. V LluMjimi, v ponedeljek. 10. decembra 1906. XXXII leto. iskal* Ttmk dmn svočor, fsimlt in j^annntn, ter po posli prajuuD u ovotro-og roko daiala m m Lat« B5 K, u pol lata 18 K, aa oatrt liti 6 K §0 k, u ob m—— i K SO k, Za LJubljano ■ patiijanjaia aa dan aa m lat« 14 K, aa pal lata 18 K, aa Satrt lata B K, aa aa mm— 8 K. Kdar hađl aaai panj, pla&n aa aao lata 28 K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata I K 60 a, aa aa m—— 1 K M h. — Za tujo dožolo tolika vac, kalikar aaaSa poštnina. — Na aamftaa »šob ktadnbna rpašiljatra naročnina na »sira. — Za oananlla aa pladnja ni patarnatapna pattt-vrtta p« 18 h, 6« aananila tuka aakrat, pa 10 h, ca dvakrat in pa 8 h, fia aa tlaka trikrat ali vaSkrat — Dopiii naj it inrolć frankoratt — šokapiai aa aa m&aja. — Uradnlatvo ia uprovniilvo \m w Kaaflarik aliaak it a, in »iaar aradniirta * I. naditr., apmnaitva pa a pritličja. — Uprarnižtrn naj aa alagavaiga paliijati tL&ra&nina, ratdjunaaija, aananila, t j. adminiatrativna itvar Mesečna priloga: »Slovenski Tehnik" Sretalitva telefon it H Posamezne številke po 10 k. Spravnlšhra telefon št $5. Občni zbor političnega društva »Edinost" v Trstu. V Trstu, dec. 190G. Danes se je vršil občni zbor pol. društva „Edinost", kojega se je udeležilo precejšnje število tržaških Slovencev Mi hočemo podati povsem nepristransko poročilo o tem zborovanju, dasi se je na shodu govorilo tudi o „kraDJskih liberalcih", „kranjskem sporu*, — ki ga n. pr. glavni tržaški politik ue odobrava — in dasi se je na tem shodu z deloma popolnoma nepotreb ni mi akcenti poudarjalo „tržaško stališče". Iz tega stališča se — kakor znano — z enim 'česom menjava prijateljske poglede s kranjskimi liberalci ali recimo naravnost s „Slovenskim Narodom", ki se vedno bolj in bolj čita in razširja v Trstu, medtem ko se z drugim očesom na tihem koketuje s klerikalnimi faktorji. Prepustimo najmodrejšemu sodniku tega sveta, to je teku časa, sodbo o tem zavijanju političnih oči, o tem morebiti pravilnem in opor-tunnem tržaškem stališču. Ali poudariti moramo, da rSlovenski Narod" ni nikdar zahteval od tržaških politikov, naj primejo za kol in začnejo neusmiljeno pobijati tržaške klerikalce. Tudi se ni nikdar zahtevalo od tržaške politike slovenske, naj si obleče — recimo — „kranjske" roko-vice in naj si vzame kot glavno geslo „V boj, v boj za kranjske liberalce". Tega se nikdar in od nikogar ni zahtevalo. Zlasti pa ne v zadnjem času in zlasti ne od ^Slovenskega Naroda" — mogoče od „Slovenca" —. Lahko tedaj že v naprej odgovorimo pre-tržaškemu dr. Rvbalu, da seje to pot brez vsake potrebe sam samcat izzval in kot tržažki politik sam sebe v kranjskem smislu provo-ciral in sam sebi potem odgovarjal v tržaški „manieri". Glede nas pa so bile te „ tržaške" besede nepotrebne, dasi se z njimi — tega ne tajimo — ob vsaki priliki zlahka doseže neke efekte. In to je glavna stvar. Po našem skromnem mnenju bi liberalci tržaške pomoči v takem smislu tudi prav nič ne potrebovali. Ali to je in ostane res, da se pogreša pri tržaških faktorjih premalo eneržije, premalo živahnosti, premalo ostrosti v političnem delovanju. Zato se pa vedno vpije „Jaz nisem liberalec". To velja zlasti glede boja zoper Italijane, to pa velja, žalibog, tudi nasproti tržaškemu klerikalizmu, ki se širi in širi. Saj vemo, da je pater Vollbert zelo velikokrat pri princu Hohenloheju, saj poznamo škofa Nagla, ki ima velik vpliv, mnogo denarja in veliko podporo in oporo pri vladi. Kaj nam pomaga naše slovensko tržaško stališče, če se Naglu posreči poloviti večji del slovenskega elementa v svoje mreže? To mora uvaževati politično društvo „Edinost" in ne kaže mu biti v tem oziru potrpežljiv in prizanesljiv. Ce se pa vedno in vedno živi in deluje v strahu, češ, to bode n. pr. kanoniku Flegotu neprijetno, ono nam bodo zamerili naši slovenski duhovniki, dasi ne marajo Nagla, potem se res težko pokaže energija in živahnost pri delu. Zakaj toliko ozirov na klerikalni ele- ment, ko je vendar celemu svetu znano, da ravno klerikalci in ultramontanci vedno mislijo le na se in na svojo korist in da ne poznajo v svoji jezuitski sebičnosti nobenih ozirov, izvzemši le one kompromise, ki jih sklepajo v zadnji sili, če si drugače pomagati ne morejo. Narodnost pajinije stvar z elo stranskega pomena in to zlasti v Trstu pod vladnim jezuitom Naglom, katerega bode paric-manjska zadeva že še poučila o pravi slovenski zavednosti. Toliko v predgovor poročila o občnem zboru „Edinosti", ki ga je predsednik g. Ivan Gori u p otvoril z običajnim nagovorom in pozdravom. Poudarjal je, da politično društvo obžaluje krivičnosti volilne reforme za koroške in štajerske Slovence. Sicer pa je sedaj storjeno, kar je storjeno in naloga Slovencev je, da si v bodočem zelo izpremenjenem parlamentu pridobe kolikor mogoče sijajno mesto, radi česar bode pri bližajočih volitvah veliko dela in napora. SpomnivŠi se v potekajočem letu umrlih članov pcda besedo dr. Slaviku, ki je — mesto obolelega tajnika — prečital obširno poročilo: Odbor pol. društva „Edinosti" je imel 14 oficijal-nih sej, v katerih so se razmotrivale društvene zadeve pa tudi drugi koraki, ki jih je trebalo ukreniti v varovanje in pospeševanje koristi tržaškega slovenstva. Anali pol. društva beležijo le malo društvenih let, v katerih bi bil imel odbor premagati tolikega in tako težavnega in kočljivega dela kakor letos. Mnogo je namreč skrbi, dela in ukrepov, ki se v interesu stvari morajo odtezati javnosti. Le preveč je razširjeno mnenje, da se delovanje pol. društva „Edinost" omejuje le na tistih par javnih shodov in sej! In iz tega krivega mnenja potem nastajajo zelo krivične rekriminacije in tožbe. Minolo društveno leto je bilo bogato na raznih dogodkih. Naj navedemo : borbo za volilno reformo, naše mestne, oziroma deželnozborske volitve, otvoritev nove železnice, borba za rešitev našega šolskega vprašanja. (rlede volilne reforme se je bilo društvo brezpogojno pridružilo klicu doslej politično brezpravnih mas po splošni in enaki volilni pravici. Društvo ni imelo nikakih postranskih ozirov, pač pa je smatralo vedno, da je ta zahteva postulat najelementarneje pravičnosti. Stališče društva je pojasnil dr. Rvbai* na lanskem občnem zboru, koje pojasnjeval tudi takozvani proporcionalni zistem, ki ga zahteva politično društvo „Edinost", ki zahteva, da se splošna in enaka volilna pravica raztegne tudi na deželne zbore, to pa zlasti radi tega, ker pridejo po uvedenju splošne in enake volilne pravice mase z inteligenco v tesnejo dotiko in se tako razvije zaželjeno demokratiziranje našega javnega življenja. Poročilo potem omenja znane mani fes tacij ske shode in resolucije. Da so tržaški Slovenci iojalni, iskreni in prepričani prijatelji volilne reforme, pokazali so s tem, da so molče pretrpeli vse krivice, ki jih vzbuja Be-ckova reforma za primorske Slovence. Uklonili so se radi velikega principa. Će so se potegnili za Korošce, storili so to radi tega, ker je udarec hud, prehud, tako da jim narodna vest ni dopuščala molčati, marveč so morali pozvati one „male ljudi", katere je našel ta veliki moment, da naj odvrnejo to grozečo krivico. Koliko se je doseglo, kažejo zadnji Časi. Poročilo omenja potem volitve v mestni svet tržaški, ki so se vršile 12., 13., 15., 1(J., 20., 21. in 25. marca t. 1. Sijajna zmaga v vseh okoličan-skih okrajih je dokaz velikega truda in dela političnega društva „Edinosti". Povsod so zmagale velike slovenske večine in zlasti v drugem okraju se je strah izpremenil v največji uspeh, ker je slovenski kandidat potolkel Mauronerja z 90 glasovi. O volitvah v mestu je malo omenjati. V tretjem razredu imamo sicer toliko število volilcev, da bi lahko igrali važno vlogo. Ali tudi to pot se ni mogla doseči kooperacija med strankami in radi tega je gospodovalna stranka pohodila zopet vse druge. Ob otvoritvi nove železnice seje politično društvo potezalo za pravice slovenskega jezika in pripoznanja eksistence slovenskega življa in naroda v teh krajih. Potezalo se je za jezikovno enakopravnost v uradnem poslovanju in pri napisih, zlasti v vprašanju radi napisov na kolodvorih v Trstu, Ro-colu in pri Sv. Ivanu in v vprašanju tiskovin. Storilo se je v tem oziru vse mogoče. Priznala se je povsod opravičenost. Ali dosedaj se je odgovarjalo le — z lepimi obljubami. Šolsko vprašanje pomeni še vedno vnebovpijočo krivico, ki se dela tržaškim Slovencem. Tudi v preteklem letu se je delalo na vse mogoče načine in na vse mogočih mestih, zlasti dr. Gre-gorin, ki je posvetil temu vprašanju neizmerno truda in navdušenega dela, ni opustil nobene prilike in nobenega koraka. Upati je bilo, da se vprašanje reši že ob začetku tekočega šolskega leta. Pa je prišlo drugače. Mogoče je čez vse pravična vlada radi volilne reforme in vseh eventualnih razburjenj odložila šolsko vprašanje na poznejši čas. Rekurz leži na namest-ništvu. Ce se odloči vlada za rešitev tega rekurza je usoda vprašanja odvisna od tržaškega namestništva. Ce se pa vlada odloči, da nam da sama šolo, potem je usoda v rokah centralne oblasti na Dunaju. Danes pa si še ne moremo misliti, kak da bode ta izid. Govoriti moremo kvečjjem le o vtisih, ki jih imamo. In vkljub vsej nevarnosti prorokovanja v Avstriji lahko riskiramo izjavo, da je vtis letošnjih prizadevanj tak, kakor da je na me-rodajnih mestih vsaj za las ugodnejša dispocizija za rešitev tega vprašanja. Poročilo omenja tudi znano zadevo glede italijanske šole pri Sv. Ivanu, kjer si je vlada nadela krono vse modrosti in pravičnosti v znani rešitvi rekurza. Tudi šola v Gropadi čaka že 18 let na odrešenje. Pa vlada se še ne zmeni za uboge Gropajce! Nadalje se omenja sodba državnega sodišča v zadevi Dolenčevega spomenika, v kateri je vnovič dognano od najvišje instance, da je slovenski jezik v Trstu no tori eno v deželi navadni jezik in da ga morajo spoštovati tudi avtonomne oblasti in ne samo državne. Občinske volitve v Miljah, ki so se nedavno vršile, bi morale prinesti slovenskim kmetom gotovo zmago, da ni volilna komisija postopala na čuden način, pravzaprav na stari istri-janski način. Sicer pa mora bližnja prihodnjost odločiti za Slovence. Treba se je truditi dalje, ker Milje so radi geograhčne lege vrata Trsta, čim si pridobimo miljsko občino, potem je sklenjen slovenski obroč okrog Trsta. Poročilo sklepa s trditvijo, da je ugled slovenskega življa narastel pri nasprotnikih. Danes se Slovencev ne zaničuje več, ampak resno uvažuje. Zlasti zadnje debate v mestnem svetu dekazujejo, da uživajo slovenski zastopniki ugled ne le v zbornici, marveč tudi pri meščanstvu. Vendar pa je položaj Slovencev še zelo prekeren, ker so njihova sredstva skromna. Zatorej je treba dela in dela, da se doseže cilj, rešitev, obstanek in srečna bodočnost slovenskega naroda na tržaškem ozemlju. G. Godina iz Skednja zahteva, da se zahteva in deluje tudi za dosego slovenske srednje Šole v Trstu. Če se za nemške šole v Pulju, Opatiji in Trstu izmeče toliko denarja, naj se tudi slovenskim otrokom kaj privošči. Nato je dr. Rvbai govoril obširno k tajnikove*nu poročilu. Dejal je, da mu leži več stvari na srcu. Predvsem mora poudariti, da se v Trstu več nego drugje „politizira". V^ak misli, da je poklican za politiziranje in kritiziranje. Zlasti zadnji čas se je razširil ta šport, zategadelj je upal, da bode današnji zbor dobro obiskovan in da bodo vsi nezadovolj-neži prišli in odkrito povedali svoja mnenja. Ali ti so žalibog izostali. In radi tega mora on poudariti, naj se nikar odboru političnega društva „ Edinost" ne očita, da deluje nekako na skrivnem. V politiki se dandanes ne sme vsake stvari obešati na veliki zvon. Tudi diplomatje delajo na tihem. Pri nas pa so ljudje, ki zahtevajo, naj se za vsako malenkost skliče občni zbor. Ker ga pa mi ne skliČemo, pa pravijo, da nic ne delamo. Saj tudi tržaški Italijani skoro nikdar ne skličejo shoda. Govornik je sicer za to, da se sklice vec shodov, na te shode pa morajo priti tudi vsi, ki hočejo politizirati. Danes je med zbranimi zborovalci 75 odstotkov slovenskih delavcev. Inteligence pa skoro da ni. So častne izjeme. Toda vendar manjka mnogo onih, ki so poklicani, hoditi na naše shode. Govornik izjavi, da ne ve, zakaj se inteligenca odteguje. Zlasti ne ve, zakaj da niti enega slovenskega uradnika ne vidi med zborovalci. Ali je morda politično društvo „Edinost" kakšna skupina nevarnih ljudi, ki zahteva krivične stvari ? Bolj pravičnih zahtev si sploh ni mogoče misliti, nego so težnje političnega društva „Edinost". Res pa je, da se naši uradniki preveč boje, imajo pa le prazen strah. Poglejmo drugam. Povsodi vidimo, kako se uradniki zavzemajo, kako napadajo vlado! In kaj se jim zgodi radi tega V Nič, še bolj se jih „respektira", medtem ko pred našimi uradniki nimajo nikakega „rešpekta". Kako morejo ti gospodje zahtevati, da se naj mi zavzamemo za nje V Poleg uradnikov pa manjkajo tudi trgovci. Naši trgovci so si ustvarili krepko organizacijo. Ni pa dovolj, da so med seboj organizirani. Trgo- vina je zvezana tudi s politiko. Dokaz imamo v Italiji, ki pošilja svoje trgovce zlasti v balkanske države, kjer bodo pozneje prevzeli ulogo političnih agentov. Od trgovcev seveda nihče ne sme zahtevati, da se naj postavijo v prve vrste narodnih bojevnikov, ali mirno in tiho lahko delujejo in neizmerno koristijo naši stvari. <»ovornik potem razmotriva agi-tatoriČno delo v obče in apelira na mlajše moči, naj se zavzamejo za podrobno delo. Zlasti inteligenca naj vstopi v vrste probujevalcev in naj stori svojo dolžnost na shodih itd. Eden pa ne more storiti vsega in se razdeliti na več kosov, da bi hodil po vseh veselicah. Na to jame govoriti dr. Rvbai- o tržaških socijalistih. Zlasti se zavaruje zoper različne neresnične vesti, ki jih socijalisti razširjajo o pol. društvu „Edinost" in njegovih voditeljih. Potem dokazuje, da se ravno socijalisti niso hoteli združiti pri zadnjih mestnih volitvah z drugimi strankami in tako pripomogli italijanskim liberalcem do zmage, medtem ko so sami dobili najmanj glasov. Zakaj se izgovarjajo z lažmi? Tudi v Miljah se je pokazalo, da so ti takozvani socijalisti najhujši italijanski nacijonalisti, zoper katere vlada med slovenskimi kmeti grozna nezadovoljnost. Tudi pri zadnjih volitvah se ni šlo za klerikalce in socijaliste, ampak naši ljudje so siti te socijalistične kamore in se jo hočejo in se jo bodo tudi iznebili. Končno se je dr. Rvbai obrnil proti očitanjem, da gre zato vse slabo, ker se tržaški voditelji Še niso odločili za eno izmed dveh kranjskih strank in niso ne liberalci, ne klerikalci. Kdor to očita, ne pozna političnega položaja v Trstu, ki je gotovo jako težaven. Gotovo bi bilo boljše, odločiti se za eno fronto. Ali kakor hitro se to zgodi, nastane med Slovenci v Trstu boj, od katerega bodo imeli le nasprotniki svojo korist, Slovenci pa škodo, prepir, kreganje in psovanje. Sicer bi se pa s tem niti liberalcem niti klerikalcem ne koristilo. Zaradi tega je napačno s kranjskega stališča presojati razmere, katerih se ne pozna. In Če se tržaške voditelje zavrača na Kranjskem, da ne razumejo razmer, morajo tudi Tržačani odgovoriti enako. „Sploh bi bilo Čudno, če ne sramotno, da bi Tržačani, prebivalci velikega trgovskega in pomorskega mesta vravnali svojo politiko po načelih kranjske vojvodine, kjer je 95* q kmetskega stanu." Dr. ftybai* je to stališče razmotri val še nadalje in se zlasti branil zoper kranjsko strankarstvo, kjer se vsako vprašanje sodi po kranjskih načelih, medtem ko v Trstu delajo Slovenci tržaško in vseslovensko politiko. Spomnil se je tudi „Mladoslo-venca", kjer je bral, da narodna ideja sploh propada. Dejal je, da je to pisano v kranjskem smislu. Nasprotno pa ravna sedaj na Ogrskem kaže narodna ideja najlepše uspehe. Ravnotako na Angleškem. Mi Slovenci smo sicer majhni, ali svojo narodnost moramo vkljub temu čuvati kot mlad, Čil narod, moramo stremiti za vedno večjo veljavo in lepše mesto v vrsti narodov in se na smemo zadovoljiti z malenkostmi. Sicer je pri nas izključen kak impe- rijalizem. ki se pojavlja na Angleškem, Nemškem [itd. Ali čas je, da se začnemo pripravljati za jugoslovanski imperij alizem. Daleč je sicer še ta cilj, ko nimamo niti skupnega jezika jugoslovanskega. Ali to ne ne sme Slovencev strašiti. Saj tudi pri Nemcih ni Črez noč vstala mogočna sedanja država. Kaj so bili Nemci pred letom 1870 V [n kaj je bilo v Italiji? Na vsak način mora jugoslovansko skupljenje najti med nami najis-krenejše simpatije in že je čas, da se začnemo skrbno in dejansko lotiti tega dela. Pri tem naj se avstrijska vlada kar nič ne straši. Kajti zanjo velja odgovor dr. Kramara, ki je dejal, da bode Avstrija v prvi vrsti imela koristi od tega gibanja. Če bode znala upoštevati slovanske težnje, Če bode pravična. Tedaj lahko ostanemo v Avstriji, kar bode njej le v korist. Ako pa ne bode umela upoštevati teh resnih stremljenj, potem pa naj si posledice pripiše sama sebi! — G. Skrl je predlagal, naj pol. društvo deluje bolj v demokratičnem duhu in smislu. Najprvo je treba ljudske izobrazbe in na tej podlagi se bode dalo vse doseči. Blagajnik g. Bogdanović poroča o društvenih financah, ki niso neugodne, dasi zelo skromne. Treba je, da pristopi kolikor mogoče novih članov, ker ISO je baš premajhno število za Trst. Na to so se izvršile volitve. Za predsednika je izvoljen zopet gospod Ivan Gorjup, v odbor pa večinoma bivši odborniki. Pri slučajnostih je predlagal dr. Rvbai, naj se odslej deluje na to. da bode list „Edinost" dobival večjo gmotno podporo od strani tržaških Slovencev. S tem se bode tudi razvil do tiste višine, ki jo je želeti tržaškemu glasilu. — Govor poslanca Piantana v poslanski zbornici 1. decembra. (Dalje.) Čisto naravno je, da se ne sme napraviti razloček med "posameznimi dvanajstimi mesti, ki so bila doslej opravičena voliti v državni zbor, kajti njih mestni značaj je brez-dvomno ustanovljen po zgodovini, po socijalnem in kulturnem razvoju in po zakonu. Kar se tiče trgov, so bili dcslej le nekateri, namreč štirje, opravičeni voliti, doČim naj bi se po naŠeni predlogu privzeli vsi trgi v oba volilna kraja št. 2 in 3. Hoteli smo se vnaprej izogniti očitanju tendenci-jozne volilne geometrije in smo rajši privzeli v tadva volilna okraja še par manj pomembnih trgov, ki stoje no-torično v laboru klerikalne stranke. S tem smo i i oteli doprinesti dokaz popolne objektivitete v sestavljanju volilnih okrajev, kajti nam se ni šlo za pridobitev dveh mandatov za našo napredno stranko, ampak borimo se za pravico, da dobe kranjska mesta in trgi, to je vsi Člani srednjega stanu, tudi vprihodnje zastopstvo v državnem zboru in da bodo mogli svoje interese tam uveljaviti, kakor je to obljubil baron Gautsch. Komu naj pripadeta ta dva od nas predlagana mandata, to vprašanje se nas zdaj ne tiče; to vprašanje naj rešijo soudeleženi interesentje in državljani sami in o tem si ni treba niti nam niti našim nasprotnikom beliti glav. Kakor je razvidno iz moje statistične priloge mojega minoritet nega predloga, znaša Število kranjskih mest po izpustitvi mesta Kočevja Še vedno 12, število trgov s sedeži sodišč 22, potem so tri vasi s sodnimi sedeži, 3 zdravilišča in nad 15 industrij alnih krajev, vsega skupaj torej 53 krajev s skupnim prebivalstvom 64.000 duš. g£ Evidentno je, da to prebival-stveno število zadostuje za ustanovitev dveh volilnih okrajev s 34.417 in 29.578 osebami, ko razvidimo iz poročila odborovega, da obstoja v drugih deželah nebroj enako velikih, in tudi še manjših volilnih okrajev z mnogo manj prebivalci in da so bili ti volilni okraji brez pomisleka kreirani od visoke vlade. Prebivalstvo 5. volilnega okraja v Pragi šteje samo 2G.000, G. volilnega okraja 30.500, 7. ravnotako 30.000, 16. volilnega okraja na Češkem 25.700, 12. in 13. istotam skupaj samo 59.000 prebivalcev; v Galiciji je v 18. vol. okraju 28.600, v 20. 29.700, v 21. 25.900, v 24. 28.600, v 25. 24.100 in v 31, 27.500 prebivalcev; na Nižje Avstrijskem je v vol. okraju št. 38 le 30.100 prebivalcev; na Solnograškem je v volilnem okraju št. 3 le 25.o00 prebivalcev, v 4. vol. okraju samo 22.300 in v 6. le 29.600 oseb; na Štajerskem je v 1. graškem okraju samo 14.000, v 10. le 23.700, v 11. le 29.600 in v 9. samo 23.400 prebivaleev; v Bukovini je v 4. vol. okraju 22.700, v pa 32.300 prebivalcev; v Šleziji je v 4. vol. okraju le 26.500, v 5, pa samo 22.600 oseb; Na Tirolskem je v 3. volilnem okraju26.000oseb, v 5. samo 21.100, v 6. le 2 3.500 in v 7. samo 28.600 prebivalcev: na Predarlskem je v 1. volilnem okraju le 26.400 prebivalcev in v 4. kmetsko-volilnem okraju celo samo 18.400 oseb. Iz teh statističnih uradnih podatkov izhaja z najpopolnejšo evideuco, da se more prebivalstvo naših mest, trgov in idustrialnih krajev prav lahko razdeliti v dva volilna okraja po aualogiji drugih provinc. Kar je bilo mogoče in dovoljeno v vseh drugih kronovinah, mora biti dovoljeno tudi na Kranjskem. Pri tej priliki pa moram v imenu kranjskih mest in njihovega prebivalstva reagirati na opazke, ki jih je v odseku za volilno reformo napravil klerikalni zastopnik iz Kranjske, dr. SusterŠič in njegov civilni adlatus dvorni svetnik Suklje v tej zbornici, katere opazke hočejo biti duhovite, na opazke namreč, da na Kranjskem sploh nimamo mest in nobenega mestnega prebivalstva in da so naša mesta le brezpomembna gnezda. S tem so se naša mesta brez vzroka zasramovala. Globoko obžalovati je le, ako dva deželna sinova iz Kranjske smatrata za dostojnost norčevati se popolnoma brez vsakega vzroka iz kranjskih mest. ki imajo vsa staro in častibo-gato zgodovino in ki imajo za kulturo in napredek v splošnem za državo isti pomen kakor ostala manjša mesta drugih v krono vinah. Ta mesta so v slučaju sile — in to se je zgodilo žal le prevečkrat — najradovoljnejše žrtvovala vse svoje premoženje in življenje za državo in prestol in so morala s svojimi najboljšimi sinovi stoletja odbijati napade vseh sovražnikov države zlasti pa Turkov. Nihče se torej ne sme čuditi, ako se naša mesta niso mogla tako hitro in tako lahko razvijati kako: v drugih deželah, zakaj komaj je bil odbit sovražni naval in deloma za-celjene rane. ki jih je zadal našim mestom in utrjenim krajem krvoločni sovražnik ter za silo popravljena škoda, že so se morali oboroževati za nov napad in biti takorekoč v neprestani vojni in pripravljenosti. Toda tudi država in vladarji so se zelo mnogokrat posluževali finančnih, sil naših mest. To so bili splošno znani vzroki, ki so zavirali razvitek kranjskih mest in se zato tudi ne more prav ničesar očitati našemu prebivalstvu glede stanja naših mest. To je znamenje, da je gori imenovanima rojakoma že docela pošla vsaka ljubezen do svoje ožje domovine, ako sta tako v žaljivem in prezirljivem tonu govorila v tej zbornici o kranjskih mestih in trgih. (Pritrjevanje.; Te besede so manj zameriti drju. Šusteršiču, kije kot voditelj klerikalne, to je docela agrarne stranke, zastopal od svojega vstopa v politično življenje samo kmetski stan, se najljuteje boril proti meščanstvu in vodil proti njemu najijutejšo gospodarsko uničevalno borbo, ker se meščanstvo ni hotelo ukloniti pod njegovo knuto in priznati njegove nadvlade. 7o sovraštvo poslanca dr. Šu-steršiča proti kranjskemu srednjemu stanu je znano daleč preko mej naše ožje, težko izkušene domovine in je smatrati za skoro umljivo, da je dal posl. dr. Šusteršič tudi pri tej priliki izraza svojemu staremu gnevu proti kranjskim mestom in trgom, ker jim ne more odpustiti, da se z vso odločnostjo upirajo njegovim vladoželjnim težnjam in sicer dosedaj s popolnim uspehom. (Dalje prih.) Iz delegacij. B u d a p e š t a, 8. decembra. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel v včerajšnji seji proračun skupnega flinanč. ministrstva. — Najprvo se je razpravljalo o zalaganju armade in kako se naj dobava razdeli na Avstrijo in Ogrsko. — Del. dr. Š u s t e r i č je poročal o kreditu za Bosno in Hercegovino. — Del. T o 11 i n g e r je zahteval pojasnitve zaradi prepirov med raznimi (?) v Bosni in Hercegovini živečimi narodmi, kaki odnošaji so med Srbi v Bosni napram Srbom v kraljevini in kako vpliva velikosrbska (?) agitacija na Srbe v Bosni. — Del. dr. H r u b v je priznaval, da Bosna in Hercegovina pod našo upravo napredujeta, in da vse hude obdolžit ve temeljijo na subjektivnih in enostranskih informacijah. Marsikaj pa je vendar treba grajati, predvsem načelo divi de med veroizpovedmi, birokratizem in prizadevanje, da se Bosna in Hercegovina ločita od Hrvatske in Dalmacije v gospodarskem in finančnem oziru. Nasvetoval je nekako komisijo, ki naj sprejema in kontrolira vse take pritožbe. — Skupni finančni minister baron B u r i a n je obširno odgovarjal vsem predgovor nikom. Pritrdil je, da se res zanaša ščuvanje med bosansko prebivalstvo, in sicer preko Drine (iz Srbije). Koliko je ceniti ta vpliv z mednarodnega stališča, to spada v kompetenco ministra zunanjih del. Nadalje je povedal, da je že izdelan nov tiskovni zakon ter se kmalu predloži v sankcijo. Preventivna cenzura se odpravi, a minister ne more zatajiti dvomov, ali bo upravi "sploh mogoče izhajati brez preventivne cenzure. Mestnim občinam se razširi avtonomija. Začne se v Sarajevu in Mostaru. Tudi kmečke občine se organizujejo. Pavšali-ranje desetine se je v mnogih okrajih že izvedlo. Šele ko se bo ta reforma povsod izvedla, dobijo druge kulturne odredbe pravo vrednost. V prvi vrsti se misli na odpravo tlake in na izdajo domovinskega zakona. Pretresa pa se tudi vprašanje, ali bi ne kazalo dati deželne zemlje kmetom, ki imajo premalo posestva. Pripravlja se tudi zakon proti oderu-š t v u. Tudi reformo šolstva ima uprava pred očmi. Ljudske šole se pomnože in tudi učni načrt se spremeni. Za zboljšanje obrti se misli nastaviti obrtnega nadzornika. Kar se tiče zakonodajnega zastopstva za Bosno in Hercegovino, je rekel minister, da ni tako potrebno, kakor se rado naglasa ter se ne more naprej določiti, kdaj se to vprašanje uresniči. Uprava ne bo zamudila nobene prilike, da ustvari vse potrebne predpogoje. — Del. T o 11 i n g e r je grajal, da se je z ednako strogostjo postopalo proti hrvatskim, kakor srbskim urednikom, češ, da je hrvatska stranka v Bosni in Hercegovini tista, na katero se sme avstrijska vlada vsak čas zanašati. — Minister B u r i a n je priznaval Hrvatom lojalnost, toda zategatelj še ne morejo vzeti lojalnosti v zakup kot monopol. — Govorila sta še enkrat delegata Hr u b y in grof Clam-Martinic, na kar se je sprejel okupacijski proračun. Volilna reforma. Praga, 9. decembra. „Narodni listv" poročajo, da je oesar napram delegatom, ki so obenem člani gosposke zbornice, izrekel željo, naj bi se volilna reforma razglasila v „ Wiener Zeitungu prvi dan božičnih praznikov za božičnico avstrijskim narodom. Dunaj, 9. decembra. Predsedstvo gosposke zbornice je že prispelo na Dunaj. Takoj so se pričele konference z ministrskim predsednikom zaradi specijalne komisije o volilni reformi. Komisija se zbere jutri. Obenem se je določilo, kdaj se skliče gosposka zbornica. Budapešta, 9. decembra. Deželni maršal grof Badeni in namestnik grof Potočki sta bila poklicana k cesarju v Budapešto, da poročata, kako stališče nameravajo zavzeti poljski Člani gosposke zbornice ;glede vol. reforme. Novi vojaški kazenski zakon. Budapešta, 9. decembra. V petek je bilo v pravosodnem ministrstvu večurno posvetovanje o novem vojaškem kazenskem postopanju. Posvetovanja so se udeležili tudi vojaški strokovnjaki. Doseglo se je sporazum ljenje o najbolj prepornih točkah, tako da je pričakovati, da se kmalu uresniči dolgo pričakovana reforma. Dogodki na Ruskem. London, 9. decembra. Iz Finske prihajajo poročila, da je v S v e-a b o r g u zopet nastal punt med vojaki. Puntarji imajo v rokah vse utrdbe okoli glavne trdnjave. Petro grad, 9. decembra. Pri sibirski železnici so prišli na sled velikim poneverbam. Samo na blagu je poneverjenega nad 2 milijona rubljev. Varšava, 9. decembra. V Ti-fiisu je policija na nekem hribu začela kopati za orožjem. Dosedaj so že izkopali celo zalogo orožja in mnogo bomb. Ločitev cerkve od države na Francoskem Pariz, 9. decembra. Papež je prepovedal francoskim duhovnikom, podati oblastim izjavo glede bogoslužja po novem društvenem zakonu, češ, da papež ne more dovoliti, da bi se bogoslužnost stavila v eno vrsto z javnimi shodi. Tudi ne more dovoliti, da bi bil duhovnik v cerkvi brezpraven. S tem ukazom je papež sploh zavrgel ves zakon o ločitvi cerkve od države ter se postavil tudi v nasprotje z nadškofom Lecotsom, ki je svoji duhovščini zapovedal, naj poda oblastim izjavo, da se strinja za eno leto z novimi določi »ami o bogoslužju. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 decembra — „Slovensko društvo" v Ljubljani ima v četrtek, dne 13. t. m. ob osmih zvečer svoj občni zbor v restavraciji „Karodnega doma". Društveniki in vobče vsi somišljeniki narodno-napredne stranke so vljudno vabljeni na to zborovanje. Želeti je, da bi bila udeležba čim največja, saj ima biti „Slovensko društvo" najvažnejši del organizacije narodno-napredne stranke. Torej somišljeniki v četrtek vsi na krov! — Božično darilo« „Narodni list\ u, glasilo mladoČeške stranke prinašajo z velikim zadovoljstvom vest, da je cesar izrekel nasproti različnim članom gosposke zbornice ukaz, da mora gosposka zbornica svoje posvetovanje o vladni volilni reformi tako zgodaj dognati, da bode mogoče dotični zakon božični dan razglasiti. Baje je vladar ta ukaz utemeljeval s tem, da hoče avstrijskim narodom pokloniti „božično darilo". Jedi vest resnična ali ne, smešno je le to, da jo kolportira glasilo maladočeške stranke. Češki narod se je že jasno izrazil, da vladne volilne reforme ne smatra za drugega nego za ponižanje, in za kavdinski jarem, pod kojega ga je potisnil dr. Kramar. Božično darilo je ta volilna reforma za Nemce, in pa za kranjske klerikalce. Ko bode enkrat tudi v gosposki zbornici sprejeta, o čemer ni dvojbe, hočemo o ti volilni reformi še to in ono pisati, stoječ na stališču, da to, kar je vlada iz državnega zbora iztisnila, nikakor ne odgovarja tisti splošni in enaki volilni pravici, katera se je sprejela v program naše stranke. Nam namreč ne gre v glavo, da bi morali gnojnico piti za čisto studenČnico Zategadelj bi se tudi za zgoraj omenjeno božično darilo nikakor ogreti ne mogli! To darilo posebno na Kranjskem nima drugega pomena, nego da ustanovlja absolutno vlado najhujšega ultramontanstva v ti kro-novini. To je resnica, drugega pa nič! , — Ustanovni shod „Narodne stranke za Štajersko", ki je bil v soboto v celjskem „Naros. - erijske brigade. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se uprizori prvič v sezoni Smetanova komična opera „Prodana nevesta". Marinko poje ga. S k a 1 o v a, Janka g pl. Rezunov, Kecala g. Be--~ to, Krušino gosp. Oufednik, Vaška g. pl. Zach. — Za četrtek se pripravlja Cankarjeva štdridejanska komedija „Za narodov blagor". 1'asi ima igra politično ozadje, si gledališko vodstvo ne pomišlja uprizoriti jo, ker smatra oder za to, kar je. namreč za instrument, na katerem igra in mora biti upravičen igrati velik naši umetnik — Cankar. — Slovensko gledališče. Dva praznika, troje dramskih repriz, ena operna repriza. Popoldanski, v prvi vrst mladini namenjeni predstavi sta slabo obiskani, tako da se frenetične salve hvaležnega aplavza le tem bolj raz^ecajo po hiši. Gornerjeva stara pravijiška drama „Snegulj č i caM, prar dobro režirana in uprizorjena -režija g. Verovška;, ugaja mlademu svetu: Gallinova Marietta pa. izvedena boljše nego pri svoji ječerni premieri, (režira g. Verov-šeky izziva aplavze brez konca in traja: Marjetica ge. Barjaktaro-?ieke si je s svojo ljubkostjo na mah osvojila kongenialna mladinska srca. Je pač tako-le: mladina se zadovolji z malim biskuitom, odrasli pa zahteva zase banket. In v soboto zvečer se je uprizoril banket, zaseden prav do zadnjega kotička; ponovil 86 je Shakespearjev „Beneški trgovec8 (režija g. Taborskega) s popolnim uspehom. Izborna režija pri popolni dispoziciji igralcev. V ospredju interesov in zaslug je bil seveda Sh vlok ga. Dragutinovi ca, ki je tudi to pot za svoje mojstrstvo odnesel palmo. Povsem zasluženo, kakor sem bil to razložil ob premieri. Poleg njega so si iztekli za krasno uspeli večer posebnih zaslug gospa Taborska v veliki vlogi Porzije, v svojih epizodah pa gg. Bo leska in Verovšek; posebno pa režiser tega večera g. T a bor s ky. Ostalo osobje je tvorilo dovršen okvir, komparze« rija ni motila, ker je bila prav dobro izvežbana. Malenkostni nedost atki so bili odpravljeni, tako da je bil večer harmoničen, v naših razmerah dovršen. — V nedeljo zvečer se je tretjič ponavljala opera „Trubadur." Na mnogih mestih so nam podali solisti, zbor in orkester prav lično celoto, tako da bi se mogel tudi najstrožji kritik pohvalno izreči. Seveda so se kazali tudi nekateri nedostatki, tako n. pr. ni bil tempo vedno primeren Verdijevemu duhu, in tudi streta gosp. Rezunova prvikiat ni imela prav nič ognja. Izmed vseh solistov je bila Azucena najbolj tempramentna v petju kot v igri, ga. S kalo v a in g. O urednik sta bila vseskoz dobra, g. Rezunov pa zlasti v zadnjem in drugem dejanju. Zbor in ostali solisti zaslužijo tudi prav toplo pohvalo. (Gledišče je bilo zopet razprodano. P. K. — Sestanek ,,Splošnega slovenskega ženskega društva11 je bil včeraj v nedeljo popoldne. Predavala je ga. M. prof. Pintarjeva o nekaterih knjigah iz društvene knjižnice, ki se bavijo v prvi vrsti z ženskim vprašanjem, (i a. predavateljica je prav spretno izbrala in uporabljala izreke znamenitih mož in žen prikladno našim razmeram; razkrivala je, česa nam je treba, namreč kulture in zopet kulture — in Česa se moramo osvoboditi. Prav toplo želimo, da „Splošno slovensko žensko društvo* nadaljuje s takimi in sličnimi predavanji, ki bodo počasi usposobili tudi žensko, da bo nastopala javno kot govornica. — Sestanek je bil obiskan mnogoštevilno. — Gospa Julija Moos, rojena Orel, upokojena nad učitelji ca šentjakobske dekliške šole v Ljubljani, praznuje 13. t. m. svojo TOletnico. Blaga gospa je še čvrsta in čila ter se je bodo ta dan pač vsi, ki jo čislajo, zlasti nje bivše učenke in go-jenke, katerim je bila vedno ne le učiteljica, ampak prava mati, z veseljem spominjale. Bog jo ohrani še mnogo let! — Izredni občni zbor „Slo-venskega planinskega društva". Odbor rSlov. plan. društva" je sklical v soboto izreden občni zbor, na katerem se je razpravljalo o odboro-vem nasvetu, naj bi se društveno glasilo -Planinski vestnik" ne izdajalo več mesečno, marveč četrtletno. < >dbor je utemeljeval svoj nasvet s tem, da ima „Planinski Vestnik" redno deficit, ki je tem ob-čutnejši, ker razne podružnice ne plačujejo redno svojih prispevkov za „Vestnik". Na zboru so bile zastopane kranjska, litijska, kamniška, kranjskogorska, savinska in šaleška podružnica. Debata o odborovem nasvetu je biJa izredno živahna. Večina govornikov je zavzemalo stališče, da v interesu društvenega ugleda nikakor ne kaže, opustiti mesečno izdajo „Planinskega Vestnika" in list izdajati vsako četrtletje. Po dolgotrajni debati se je sklenilo, prepustiti rešitev tega vprašanja posebnemu odboru, ki ima nalogo temeljito proučiti odborov nasvet in staviti v tem oziru primerne nasvete. V ta odbor so bili izvoljeni dr. Fran T o min -šek, dr. Švigelj, I. Je sin, Iv. Mandel in dr. I. Žmavc. — Društvo davčnih uradnikov je imelo včeraj dopoldne v hotelu „Ilirija" reden občen zbor, ki je bil prav lepo obiskan. Predsednik g. kontrolor Ravnihar je iskreno pozdravil navzoče in se spominjal cesarja kot prvega zaščitnika državnih uradnikov. Zborovalci so zaklicali cesarju trikrat „Živio". Prizadevanje društva za zboljšanje razmer v zadnjem letu ni bilo brezuspešno. Aktivitetne doklade se zdaj vštevajo v pokojnino, pa tudi usoda praktikantov se je zboljšala. 351etna službena doba se doseže najbrž v kratkem, pa tudi glede službene pragmatike in časovnega avanzma bo treba kaj doseči, v kar je potrebna krepka organizacija davčnih uradnikov. Žal, da se kranjski davčni uradniki premalo brigajo za društvo. Od 200 jih je samo 116 Članov. V primeri z drugimi krono-vinami so razmere na Kranjskem mnogo slabše od drugod. Govornik apelira na navzoče, naj ostanejo zvesti društvu in da vplivajo na nečlane, da pristopajo k društvu, ker v slogi je moč. — čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se je opustilo, ker je objavljen v uradniškem listu. O delovanju društva je poročal tajnik g. kontrolor A h 1 i n. DruStvu je dospelo ^4 vlog, bile so 3 društvene seje. Zaradi vedno rastoče draginje je društvo storilo vse, kar mu je bilo mogoče. Dejanskih uspehov zdaj še ni, vendar so se merodajni faktorji začeli brigati za vso stvar. 16. septembra je bil shod davčnih uradnikov glede 351etne službene dobe, časovnega avanzma in službene pragmatike. Odbor se je mnogo trudil za pridobivanje novih Članov. Blagajnik g. davkar Ruda je podal blagajniško poročilo za preteklo leto. Skupni dohodki znašajo 880 K iJU v, stroški pa 618 K 31 v. G. oficial S p lih al je kot računski preglednik izjavil, da so vsi računi v redu in predlagal, da se blagajniku izreče zahvala. Sprejeto. Nato je prišel na vrsto predlog g. nadkontrolorja Krizmana zaradi zdravstvenih okrožij in pobiranja doklad za nje. Zdravstvena okrožja so se ustanovila na Kranjskem 1888. Ker se za vse občine ne pobira enaka doklada, napravlja to davčnim uradnikom obilno truda. Pa tudi krivična je ta doklada za nekatere občine. Občine s sedeži okrožnih zdravnikov in njih podobčine plačujejo večje sanitet Ae doklade nego njih sosedne občine, dasi so podobčine večkrat mnogo bolj oddaljene od svoje občine nego občine, ki plačujeje manjšo do-klado. Zato je g. Križman stavil predlog, da se sanitetna doklada, ki se je sedaj pobirala v različnih odstotkih, enakomerno pobira z deželno doklado. Ako bi se pa to ne dalo doseči, naj pobira dežela svoje stroške za okrožne zdravnike z deželno doklado vred, ali naj se pa okrožni stroški pobirajo z občinsko doklado. Predlog je bil soglasno sprejet. — Članarina se je določila za prihodnje leto po 6 K, za praktikante po 1 K. Proti je glasoval le oficial Lindtner. Proračun izkazuje S62 K dohodkov, 817 K stroškov, torej 455 K primanjkljaja. Pri volitvi preglednikov sta bila izvoljena gg. Debelak in Splihal. G. pristav Novak je predlagal zahvalo predsedniku in vsemu odboru, kar se je z navdušenjem sprejelo, nakar je g. predse«Inik zaključil zborovanje. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Zatičino, Višnjo goro in Krko ima v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. ob polu 4. uri popoldne v gostilni g. Josipa Škufca v Višnji gori svoj občni zoor. — Mrliča so spoznali. 14. ckt. so našli pri Selcah na Notranjskem neznanega mrliča, ki se je v zmedenosti končal. Zdaj se je dognalo, da je 561etni pomorski kapitan Henrik Jankovič iz Kraljevice pri Reki. Izkopali so njegovo truplo in odpeljali na Reko, kjer je polože v rodbinsko rakev. — Stekel pes. Na Novi sušici pri Košani je stekel lovski pes posestnika Matije Ambrožiča oklal mnogo psov v bližini. Vsi ti psi so bili pokončani in odrejen pasji kontumac. — Še vedno pri starem! že opetovano smo pisali o nepristojnih razmerah pri poštnem uradu v Celju. Ne bodemo danes govorih' o internih tamošnjih odnošajih. Poudarjati hočemo znova, da celjsko era-rično poštno poslopje Še vedno nima napisa ter da je poštni pečat pri ces. kr. poštnem uradu v Celju še vedno — samonemški — vkljub sedanjemu trgovinskemu ministru — Cehu Fortu! Ali je celjska pošta le domena — celjskih Nemcev in nem-škutarjev?! Li ni Celje naravno središče slovenskega Stajerja? Ali niso štajerski Slovenci, ki nosijo svoj denar in davek v Celje, toliko vredni, kakor tisti „Nemci", ki mislijo, da oni odločijo o vsem, kar se tiče onega, o katerem — zgolj po Slovencih — živijo V! Kje pa ste naši slovenski poslanci?! Niti tega ne morete izpo-slovati, da bi nam država priznala, da je naš dobro plačan denar toliko vreden nego oni, ki ga od-rajta naš nasprotnik, ki od nas Živi ?! Vrag vzemi tako metodo! Da bi pa res že morali povsod biti le nakovalo, ne, to ne gre! oelo pri takih malenkostih — in malenkost je tak poštni pečat! — nas zapostavljajo! To se mora enkrat pretvoriti! Kako pa izgledamo napram drugim nam sorodnim bratom?! Slovenci na Spodnjem Štajerskem tvorimo danes že tako silo, da lahko opravičeno zahtevamo od države, da nas upošteva ter nam da, kar nam gre. Škandal je in ostane, da emporij in naravni cen-trum slovenskega Stajerja — in tojeCelje — do danesnima dvojezičnega poštnega pečata! Če so se celjski „Nemciu navadili dvojezičnih napisov v uradnih prostorih eraričnega poštnega poslopja, jim tudi dvojezični pečat ne bode okvaril njih — nemštva. Saj je pri Celjanih vse ntalmiu , a pri Slovencih naj bode bolj — pristno! — Odlikovan fotograf. Gospod Viljem Pick, slovenski fotograf v Celju, je bil na ekspozioijski mednarodni umetniški in industrijski razstavi v Parizu odlikovan z veliko zlato kolajno. — Unu* le naduMelj Franjo Potevnik dne 7. deoembra t. 1. po dolgem, mučnem bolehanju pri svoji materi v Žalcu. Služboval je od leta 1897. kot šolski vodja v Št. Jurju ob Taboru, prej pa pri Sv. Roku v rogaškem okraju. Okusil je vse bridkosti napornega učiteljskega stanu! Pokoj njega duši! — Umrl je v Gradcu v najlepših letih restavrater g. Jakob Hafner. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Služboval je kot hotelski ravnatelj v svetovnih hotelih, kakor v hotelu Bauer & Griinwald v Benetkah in drugod, pozneje pa prevzel kolodvorsko restavracijo v Ljubljani, katero je tako povzdignil, da mu je železniško ravnateljstvo izročilo kolodvorsko restavracijo v Gradcu. Dasi je bil pokojnik toliko po sveta, je vedno narodno mislil in čutil in je rad podpiral narodne stvari. Blag mu spomin! — Otvoritev krajevne železnice S vetnaves-Boro vi je. Normalno-tirna železnica Svetnaves-Borovlje s postajo Borovlje ter postajico in pre-kladališčem Podgora oddala seje dne 5. grudna 1906 občnemu prometu. Postaja Borovlje in postajica in pre-kladališče Podgora sta urejeni za splošni promet. — Pevsko glasbeno društvo V Gorici priredi v soboto, dne 15. decembra, svoj redni IX. koncert v dvorani „Trgovskega doma". Začetek ob polu 9. uri zvečer. — Samomor. V Gorici se je usmrtil 301etui cenilec dragocenosti Benenedikt Skvarčina uradnik tržaške mestne zastavljalnice. Vzrok so baje nerednosti v njegovem uradu. — Otrok zgorel. V Kobaridu je zgorel otrok kovača „Nadalea", ko je bil sam doma in je našel užiga-Jice. — V Št. Petru pri Gorici se je isto zgodilo z otrokom nekega Furlana. — Krava se je zadušila z repo kmetu Jožefu Tavčarju v Brstovici na Primorskem. — Poročil se je dne 8. t. m. g. Josip Sorč, magistratni učitelj v Trstu, z gospico Marico P1 e s iz Devina. Čestitamo! — Poskusen samomor. Trafi- kantinja Uršula SkoČir v Trstu je spila steklenico karbolove kisline, a so ji še o pravem času rešili življenje. — Na orehovi lupini je zaigral v Trstu 34letni železničar Franc Plevčak iz Rogatca uro in verižico. Neznan človek ga je povabil na igro z dvema orehovima lupinama in krog-ljico. Ako je Plevčak uganil, pod katero lupino je krogljica, je dobil, sicer pa izgubil. Sprva je dobival, potem pa mu je šlo slabo, dokler ni zaigral ure in verižice. — Sestro je obstrelil v Trstu Anton Babic, ki je mislil, daje prišel tat v stanovanje. Strel je Šel v hrbet. Babic je zbežal. — Petdesetletnica puljskega arzenala je danes. Položili so onega dne temeljni kamen temu arzenalu. Stekel pes. V Sv. Nedelji pri Vižinadi v Istri je stekel pes in ogriznil gospodarja in še tri druge osebe. — LOV za tatom sta napravila v soboto ponoči na Tržaški cesti neki gostilničar in neki hlapec za nekim voznikom z Gline. Ko sta namreč opazila, da je voznik izmaknil z na cesti stoječega voza konjsko odejo, sta šla takoj za njim. Ta, nesrečo sluteč, vrže odejo v vežo, a je bil kmalu v močnih gostilničarjevih in hlapčevih rokah, malo pozneje pa se je nepoštenjakovič že nahajal v straž-nikovi varnosti. Za hišno mejo so potem našli tudi novo konjsko odejo in bič, kar je bilo ukradeno nekemu posestniku na Glincah. — Na cesti si je bil postlal v soboto popoldne neki vrtnarski delavec, in sicer si je bil izbral Streliške ulice. Ni pa mirno spal, zmotila ga je bila pri tem policija in ga z vozom spravila pod svoje okrilje. Možak je bil sicer popolnoma nezavesten, a ko se je dognalo, da je povod temu le sladki nektar, so mu preskrbeli boljšo in za njegovo zdravje varnejšo posteljo, iz katere se je šele včeraj zjutraj prebudil in ko si je napravil toaleto zopet odšel. Priznal je, da se ga je bil preveč naložil, a kje, tega ne ve. — Danes ponoči je bila neka laška trojica v Kopitarjevih ulicah tako vesela, da ji je moral priti veselje kalit stražnik. Dva sta prespala potem v brezplačnem prenočišču, tretji pa jo je po-cedil domov. — Ljubezen je.bolezen. Včeraj se je bila v neki gostilni nekemu hlapcu zasadila natakarica tako globoko v srce, da se ni mogel od nje ločiti. Ker pa natakarica ni hotela za ldapca posebno iskreno goreti, se je ta razsrdil, in ji pokazal po obrazu moč svoje roke tako, de je bila brezsrčnica takoj zatečena. — Zmotil se je bil snoči na Zaloški cesti nek vojak. Ker je videl, da stoji pred gostilno vpreženj konj brez voznika, hotel se je tačas nekoliko sam peljati na špas. Ko pa pride voznik iz gostilne in zagleda prizor, steče za njim in ko mu hoče jermena odvzeti, je vojak začel mahati okoln sebe z bodalom, katero mu je pa voznik odvzel in ko je bil na vozu je pognal konja, bodalo pa dal vojaku nazaj. Vojak je šel potem nazaj v gostilno kjer so mu nato zopet odvzeli bodalo. — Nedeljska kronika. V soboto ponoči je srečal v Gradišču neki pa-sant dva druga pasanta, ki sta govorila nemško in zaupil „živio", a ta dva sta mu odgovorila s „heil". Naglo so si bili vsi trije v lasen in je prvi pri ti borbi slekel enemu zadnjih dveh suknjo in mu jo močno poškodoval. Predno je prišel k rokoborbi stražnik, je bil prvi že odnesel pete v varnost. — Nočna prikazen. V sobo neke natakarice, ki je bila pred kratkim okra-dena, je prišel v soboto zvečer neki ljubavni par. Natakarica, opazivša nepovabljena gosta, je takoj poklicala na pomoč domače stanovalce, katerim se je kmalu pridružil tudi policijski stražnik in zaljubljeno dvojico are-toval. — Zatekla sta se dva psa. Prvi je lovske pasme, belorjav in čuje na ime „Leo" ter ga je oddati v Cerkvenih ulicah št. 5. — Drugi je mlad, ima dolgi ušesi in je brez ovratnika. Oddati ga je v Vegovih ulicah št. 2, pritlično. — Pobegnil ja ključavničarski vajenec Karel Gregorač, rodom iz Brezovice, kateri se je učil pri nekem tukajšnjem mojstru. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z juinega kolodvora v Ameriko 13 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj pa je prišlo 200 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 40 Macedon-cev, v Scheibbs 25, v Inomost 35, v Meran 17, v Ljubno pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 19 Koče-varjev. — Izgubljene in najdeno reči. Služkinja Ivana Hudovernikova je izgubila bankovec za 10 K. — Ga. Helena Ivaniševičeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 9 K denarja. — J. Sch. je izgubila bankovec za 10 K. — Neka gojenka trgovske šole je izgubila zlato, kratko verižico, vredno 15 kron. — Šivilja Amalija Štrukljeva je izgubila bankovec za 10 K. — Gimnazijec Fran Jenko je našel manjšo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Mestni policijski stražnik Ivan Pavline je našel srednjo vsoto denarja. — Nekdo je izgubil od Lenčka do kolodvora v Laz ah pet bankovcev po 10 K in malo knjižico. Pošteni najditelj naj najdeni denar izroči g. I. Predovicu v Ljubljani. _ * Najnovejše novice. — Zaradi velike nesreče na železnici pri Holodu se je ustrelil on-dotni postajeuačelnik, ker je nesrečo zakrivil. — V pokoj je šel glavni ravnatelj Severne železnice dvorni svetnik Jeiteles. — Svilnate trakove so tovarnarji zopet podražili za 7nn. — Demisijonirati hoče poveljnik avstro-ogrske mornarice grot Montecuccoli takoj po delegacij -skem zasedanju. — Gališki deželni zbor je sklican na dan 15. februarja. — Za avstro-ogr skega poslanika v Petrogradu je določen grof Leopold Bere h t ol d, najbogatejši veleposestnik monarhije. — Knez Oton Windisch-griitz, soprog bivše nadvojvodinje Elizabete, je na lovu padel s konjem ter si zlomil desno nogo. — Znano Riehl, ki je bila obsojena na 24/2 leta ječe ter je vložila ničnostno pritožbo, so izpustili za kavcijo r>0.000 K. Telefonsko m iifcojđVM poročilo. Dunaj 10. decembra. Danes ob polu 11. dopoldne sa je sešla gosposke zbornice komisija za volilno reformo Na-vzočni so bdi razen enega vsi člani te komisije, dalje ministrski predsednik Beck, minister Bie-nerth in sekcijski svetnik Sch rever. Ko je prezident pozdravil komisijo, se je začela razprava. Dr Plener, nekdanji vodja nemških liberalce/, je imel jako oster govor zoper volilno reformo. To je branil ministrski predsednik Beck, ki je govoril celih 5U ura Seja se bo popoldne nadaljevala Razprava bo najbrž do srede končana, ker mora več članov k sejam delegacije v Pešto. V obče se danes, v nasprotju s sodbami zadnjih dni, čuje, da je situvacija za volilno reformo v gosposki zbornici skrajno neugodna. Zatrjuje se, da sta se dr Plener in bivši gališki namestnik grof P i ninski zvezalainzdružila na skupno skcijo, da spravita Becka v tisti položaj, kakor svoj čas Plener, Hohenvvart in Jaworski rajnega Taaf feja. Dunaj 10. decembra. Prihod nja seja poslanske zbornice je sklicana na dan 17. t m Na dnevnem redu je prvo branje pro računskega provizorija za dob d šest1 h rr esecev. Dunaj 10 decembra. Trgo vinski minister Fort in poljedelski minister Auersperg sta se danes z nrnogimi referenti cdpe Ijala v Pešto, da opravičita škandalozni degovrr glede razdelitve dobave vojaških potrebščin na obe državni polovici. Tja je poklican tudi dvorni svetnik Bach, ki je sedaj obrtni referent v Berol nu in je igral važno vlc go pri rečene no dogovoru Vlada vali zdaj vso krivdo na bivšega vojnega mini stra Pittreicha, češ, da je rečeni degovor kar sam na svoio roko sklenil in postavil dunajsko vlado pred fait accompli Dunaj 10 decembra Ministrska posvetovanja v petek in v so boto so bila posvečena draginji mesa. Dotični sklepi se razglase v kratkem. Praga 10 decembra. Kleri kalci so se začeli dvigati tudi v zlati slovanski svobodomiselni Pragi, Drozd in Vaclavs*a posojilnica — vse je pozabljeno. Včeraj so klerikalci priredili javno demonstracijo v obliki ovacije nadškofa Skrbenskemu Narodni socialci in socialni demokratje so jih izžvi žgali. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 10. decembra liK)6. Naloibeni papirji. 42° # majska renta. . 4-2°/0 srebrna renta . avstr. kronska renta zlata 4- 4° 4°0 ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata n • 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/t° o posojilo mesta Spljet 4»/,°/. - - Zadar 4i;a°'o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . dež. banka k. o. n \ O. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10°/., pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . ,° 0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... , prior, dolenjskih žel B prior. juž. žel. kup 4% češka 4V.« 41 4J 4 4' 4 4° 4° 3U ■ u.'o i/ i : 4" avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860'/» . . • „ od 1. 1864 . . . . . tizske...... , zem. kred. I. emisije 9 ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — n turške...... Basilika srečke . . . Kreditne • . . . Inomoške 9 . . . Krakovske , • . . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. „ . » . • • Rudolfove • . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. 9 ... Delnic«. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske * , • . Zivnostenske „ - . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške Žel. ind. dr. Denar 9930 10*» 40, 99-20 117 BO! 95 901 1 11445j 98- 60 ! 10050 99 30 9965 99 30 99 30 100-46 104-95 100 — 100 — 100 — 100-100- 99 90 99- f>0 31470 10040 219 — 269 50 154*25 27» 28775 256- 101 — 162 26 22 50 454 50 79 — 89 -60 -48 — 28'90 66-71-60150 179 — 68125 i773 — 691 26 828 75 242-50 748 -619 25 Rima-Muranyi.....|: f,7fi-60 Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigng....... Marke........ Laški bankovni..... Rublji ........ Dolarji........ 292 668 — 149 — 11 3^ 19*12 2349 24- 117-57 9660 2 53 4-84 Blago 99 50 100 60 99 40 117 70 96 10 114-65 99 60 101 50 100 30 100 65 99 50 9970 101*45 105 95 101 — 10025 100 40 100 20 101- 100-31670 101-40 224 -272 50 166 25 288-— 297-75 262 — no-— 163 25 24 50 464-5U 87--95-65 — 80 — 30 90 60 — 77*60 511-50 180 — 68225 1783 — 69226 82976 245-30 7F4 — 62025 718 — 576C0 295 -671 -150 - 11-40 1915 2367 24 08 117-77 95 80 y-54 6 — žitne cene v Budimpeiti. Dne 10. decembra 1906. I>rmlii. Pšenica za aprU . . . za 60 kg K Ri , april ... 9 60 m „ Koruza 9 maj 1907 . . „ 60 n „ Ovet . april ... ■ 60 „ m Ef«l4tlv. Nespremenjeno. 7-41 657 5-18 E7-41 Meteorologltno porodio, i /laine nad morjem 06 8 Hredult tračni tlak 7N0 mtm a a> > o Čas opazovanj* Stanj« barometra ▼ mm ti Ig V«tr*Ti Nebo 7. 9. »v. 7430 10 brezvetrno oblačno 8 7. m). 744 6 06 si. jug oblačno - t pop 743 5 2 1 si. vzhod sk. oblačno * 9. 9. zv. 7. si t. pop. 74T3 7H2 8 723 1 0-2 0-4 11 Sl. jvzh. si. jng sl. jug oblačno dež dež srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 16° in 0 9°; norm.: 0 6° in 0'7°. Mokrina v 24 nrah UU mm in 87 mm. Kot učenka želi vstopiti v prodajalno mlada in razumna deklica. Naslov pove upravoištvo „8lov. Naroda" 4417—1 Gostilna v Ljubljani se odda takoj na račun. Vpraša »aj »e v trafiki na državnem kolodvora. 44is—i LJUBLJANv ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVI. (1906). Izb&ja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter noj 'se leto o K so h. pol lete 4 K 60 h, cetn leta a K 30 h. 2a vse Deavstrijske dežele 11 K 20 b ta loto Posamezni 2vezki se dobivajo po 80 b. ..Narodna Tiskarna" v Ljubljani 7 WWWW VtV w w v R. KIRBISCH t4lašc*lt*ttr v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 8 priporoča bogato zalogo Dajtioejsih ti slastnih obeskov za božična drevesca bonbonov, francoskega sadovja, čokolade, čajnega peciva, pa-cijenc, kompota, vin rama, čaja, likerjev itd., lepih atrap košaric, pokalnih bonbonov. 4416-1 različne potice, prežce, pince, šarielj itd. itd. Tukaj dna in zunanja naročila točno. Hi mmiMMMMMMMmmMMm privileg. a ZAVAROVALNA DRUŽBA AVSTRiSKl FENIKS NA DUNAJU 1 Generalni zastop o Ljubljani, SodnUske ul. st. 1. 1 P T Čast Dam je javiti, da se nahajajo naše pisarne od 4. deccm- bra 1906 v hiši št. i, vogel Sodnijskih ulic in Dunajske ceste ^ v I. nadstropju. Z odličnim spoštovanjem C. kr. priv. zavarovalna družba c-kr- avirorilai družba na življenje Avstiijskl Feniks na Dunaju. AOStTlJSkl FenIKS na DUHOjU Generalni zastop v Ljubljani. Generalni zastiip v Ljubljani. PROVIDENTIA Občna zavarov. družba na Dunaju Gen. zastop v Ljubljani. 4372 3 JJI Samo 5^^^ vinarjev stane 1 kilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmann tovarna oljnatih barv, flmežev In stekl. klela .-J258 -14 se Sprejme v trajao delo pri Jos. Oberstar v Sodražlcl. 4388—3 Blagajničarka katera je vešča tudi knjigovodstva se tako! sprejme. PoDndhe naj se dopoftljejo tvrdki Fran Iglic, Mestni trg 11. 4393 3 Mesnico v dobrem pro motne ni kraja blizu tovarn na Gnretijakem se odda na račun« Najraje oteujeier.a h ez otrok. Nataužonsti in bje; pove iz prijaznosti upravn. sSlov. Naroda4*. 4326—6 Kavarna „LE0N" v Ljubljani, na Starem trgu 30 vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo vso noč odprto. 3466 12 Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnk Lepa elegantno, nanovo oprevijeiv soba n posebnim vbodom, razgled mi par (nova Re?alijeva biča) se tak« odda na Miklošičevi cesti it. Z II. nadstr. levo. 4S86 Zanesljiv te stroke popolnoma vaien, se Sprejnt( Vprašanja na stavbnega moj"*? Derwuscnka v Maribora. 42C.3 Gospodičn slovenščine in neni^Ćine popoln« n zmožna, ki je službovala dalj časa konteristinja in knji^ovodkmja , i š č primerne službe. tioi Cenjene ponudbe se prosijo p, MŠt. 27" na upravn. nSlov. Naroda Parna žaga DEGHENGH v Ljubljani ======= išče- več zastopnikov ki bi prevzeli nakup blodov pr proviziji. Gostilničarji v' bližini železniški pr>staj imajo prednost. 42*' Oes. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Odhod iz Ljubljane juž. žel.: 7'\0 zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. il*30 ure »p .dne. Osebni vlak v smeri .-Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc. l*05 popoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 pop ■ a Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 **eder Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. »0*23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano juž. tel.: 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. 11-15 predpoidne. Osebni vlak iz Goric c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, L Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Stra Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Sek; Celovca, Inomosta, Monakovega, Bel Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. dri. 8*35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Topli! Novega mesta, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Lina Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Tr Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. 2ei n-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablj« Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. Odhod Iz Lfubijane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*OS popoldne. Mešani vlak v Kan 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Sami v oktobru in le ob nedeljah in praznikih Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika io 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnik ©•IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. ©■55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Sa-v oktobru in le ob nedeljah in prazniki (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu Na najvišji ukaz Njegovega ffi c. kr. apost, Veličanstva XXV. c. lir. državno loterija za 5^tipnc ucja^c dobrodelne namene. Ta denarna loterija, 18.389 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.880 K edina v Avstriji zak dovoljena, obsega Glavni dobitek znaSu 200.000 kron v sotc vini. Srečkane bo nepreklicno 20. decembra 1906. Sna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaj in., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, peštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 3975- 8 Oddelek za državne loterije. ILj-ijLToljaLr^slsiSL kreditna ToaunfesL" Podružnica v SPUETU. v Ljubljani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVCU. Delniška glavnica K «,000000*— Rezervni zaklad K lOO.OOO. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjižice in na tekoči račun po 472%» ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdiga: obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 4l/»%, začenši s I. novembrom t. L 3—141 plaća ban) Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PnstoslemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarnew. 3D