LETO XV, ŠTEV. 217 SLOVENSKI Izdaja casopisbo-zuloiui.-»ko podjeije .,%«> lisk« / Direktor: Rudi J a ah uba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva □lica 5, telefon 23-322 do 23-326 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 2S-522 do 23-526 / Oglas;:': oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-S9S. ra ljubljanske naročnike 20-*63j inan;e 21-S32 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 6fll-»Tt-lo3 / Mesečna naročnina 200 din Prva izdafa Cena 10 dia Slovesnost v Jugoslovanski ambasadi v Atenah V imenu predsednika republike je veleposlanik Jovanovič odlikoval večje število grških višjih oficirjev — V njihovem imenu se je zahvalil obrambni min. Kanelopulos Atene, 14. sept. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je izročil danes v imenu predsednika re- Ugrabitelju Franca Zagožna zvišali kazen Pariz, 14. sept. (Tanjug). Prizivno sodišče v Liegu je danes vnovič spoznalo za krivega Huberta Chantraina in mu zvišalo prvotno izrečeno kazen. Obsodilo ga je na leto zapora in na piacilo 1030 belgijskih frankov denarne kazni ter 50.000 belgijskih frankov sodnih stroškov, ker je s silo hotel obdržati jugoslovanskega dečka Franca Zagožna. Chantrain je bil prvotno obsojen na 4 mesece zapora in na denarno kazen 30.009 belgijskih frankov, proti tej sodbi pa se je pritožil. Izjave Chantraina glede načina in dneva izginitve malega Zagožna so bile v popolnem nasprotju. Verjetno je, da ga je obtoženi skril, da bi preprečil izvedbo sodnega sklepa, da je treta otroka izročiti zakonitemu očetu. Med sodno obravnavo je obtoženi najprej trdil, da je Franc izginil pred izrekom sodbe. nato pa, da se je izgubil, ko je zvedel za sodbo. Franca Zagožna še niso našli. publike jugoslovanska vojaška odlikovanja grškim generalom, admiralom in oficirjem. Pri slovesnosti v veleposlaništvu FLRJ je bil navzoč tudi grški minister za narodno obrambo Kanelopulos. Odlikovani so bili namestnik načelnika generalnega štaba narodne obrambe general Dovas, generalni inspektor grške vojske general Manidakis, poveljniki korpusov generali Gikas, Mesinopulos in Joanu, poveljnik Atike general Jatridis in namestnik načelnika generalnega štaba vojske general Vasilo-pulos ter več visokih oficirjev kopenskih enot, mornarice in letalstva. Ko je izročil ta odlikovanja v imenu predsednika republike maršala Tita, je veleposlanik Jovanovič dejal, da so odlikovanja znamenje priznanja za pri-spevpk k razvoju sodelovanja in solidarnosti med obema država- Pcslanik Yoran pri Edvardu Kardelju Beograd, 14. sept. (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes ob 12. uri sprejel na poslovilni obisk izraelskega poslanika g. Ezro Yorana, ma in njunima armadama. Sodelovanje med tremi balkanskimi državami ustaljuje razmere v tem občutljivem delu sveta in močno prispeva k ohranitvi miru, sodelovanja, neodvisnosti in vzajemnosti med njihovimi narodi. Ko je spomnil na to, da so v preteklosti večkrat poskušali skaliti in preprečiti sodelovanje med obema državama, je veleposlanik Jovanovič dejal, da je zato dolžnost vseh, posebno pa zastopnikov obeh armad, da v prihodnje onemogočijo sleherni poskus take vrste. Grški minister za narodno obrambo Kanelopulos se je zahvalil v imenu odlikovanih. V svojem govoru je omenil velik pomen iskrenega in prijateljskega sodelovanja med sosednima državama, rekoč, da to so- Jugoslcvnnski paviljon v Damasku Damask, 14. sept. (Tanjug) V prvih štirih dneh od otvoritve je obiskalo jugoslovanski paviljon na mednarodnem sejmu v Damasku nad 30.000 ljudi. V paviljonu razstavlja nad 90 jugoslovanskih podjetij iz skoraj vseh vej industrije. Zlasti vzbujajo pozomo-st izdelki naše tekstilne In kovinske industrije. — Sirijski časopisi hvalijo dobro ureditev in okusno opremo jugoslovanskega paviljona ter kakovost raznih razstavljenih Izdelkov. delovanje presega okvir Balkana In dobiva velik mednarodni pomen ter je velika pridobitev za mir na svetu. Minister Kanelopulos je poudaril, da bodo grški oficirji nosili jugoslovanska odlikovanja kot največjo dragocenost, vedoč, da so simbol iskrenega sodelovanja in trdne odločenosti obeh držav, da hočeta skupno braniti neodvisnost pred vsakim morebitnim napadom. Brzojavki predsednika Tita Beograd, 14. sept. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku republike Costarice g. Joseju Figueresu brzojavko, v kateri mu čestita k narodnemu prazniku Costarice. Beograd, 14. sept. Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal brzojavko presedniku republike Honduras g. dr. Juanu Manuelu Galvezu, v kateri mu čestita za narodni praznik Hondurasa. Patrulja II. grupe odredov na pohodu G0SF0DSRSKI 0DB0B ZBORA PROIZVAJALCEV Glavni elementi družbenega plana kmetijstva Oirfevanfe prijatel mm % Izraelom Industrija za razvoj kmetijstva — Še 1509 demsših traktorjev po znatno nižji ceni Zaradi poplav in suše 45 milijard dinarjev škode v kmetijstvu Pred odhodom iz Jugoslavije je dal izraelski poslanik izjavo o prijateljskih odnosih in okrepitvi gospodarskih stikov z Izraelom Dosedanji izraelski poslanik v Beogradu g. Ezra Voran je izjavi! sodelavcu Jugopresa pred odhodom iz Jugoslavije, da ima mnogo upanja v nadaljnje utrjevanje prijateljskih zvez in sodelovanja med Jugoslavijo in Izraelom. Ko je ugotovi!, da so bile od ustanovitve države Izrael zveze med obema državama stalno prijateljske, je g- Voran dejal, da so razni stiki in medsebojni obiski v zadnjih treh letih mnogo prispevali za boljše medsebojno razumevanje. Poslanik Yoran meni. da sta obe državi v naglem napredovanju. Navzlic vsem razlikam, ki se utegnejo pojaviti iz stvarnih okoliščin v vsaki izmed njih. obstojajo po mnenju g. Vorana mnogi podobni problemi, ki narekujejo izmenjavo izkušenj na različnih p-odrofjih ekonomskega in družbenega razvoja-»Sistem delavskih svetov v Jugoslaviji, je dejal, je še posebno pritegnil pozornost izraelske federacije dela. Izmenjavi sindikalnih delegacij je sledil prihod izraelskih indu- Cblsk funkcionarjev evropske ekonomske komisije Beograd. 14. sept. (Tanjug) Petindvajsetega septembra bosta prišla na obisk v Jugoslavijo visoka funkcionarja evropske ekonomske komisije direktor oddelka za industrijo Waring in posebni pomočnik izvršnega sekretarja Kostele-zkv. V Jugoslaviji se bosta po--------------------------^'dmi ekonomskimi strokovnjaki. strijskih delavcev v Jugoslavijo, ki so prebili nekaj časa v tovarnah in podjetjih«. G. Voran je nato omenil tudi druge obiske v zadnjih dveh letih, zlasti izmenjavo vojaških delegacij, delegacij Socialistične zveze in izraelske delavske stranke MAPAJ ter zamenjavo študentov. Izrazil je upanje, da se bo področje skupnega zanimanja še naprej širilo in da bo prišlo do novih stikov. Izraelski poslanik ugotavlja da so trgovinske zveze med Izraelom in Jugoslavijo od 1955 zelo napredovale. Julija 1954 je bil sklenjen nov trgovinski sporazum, v okviru katerega bo narasla blagovna zamenjava zaradi povečanega zanimanja jugoslovanskih izvoznikov za nekatere izraelske industrijske izdelke ter nekaterih sprememb v režimu zunanje trgovine v Jugoslaviji. »Izrael se v vsem zanima za razvoj trgovinskih zvez z Jugoslavijo. je dejal g- Yoran. Doslej smo kupovali v glavnem les. živino in kemične izdelke. pri uravnovešeni medsebojni zamenjavi pa bi jugoslovanski izvozniki v Tz.raelu lahko našli ugodno tržišče tudi za drugo blago«. Izraelski poslanik je na koncu pripomnil, da javno mnenje njegove države ocenjuje mednarodni položaj Jugoslavije kot trden in ustaljen in je s simpatijami sprejelo sklenitev Balkanske zveze, ki jo ima za dober primer plodnega «osednesa in regionalnega sodelovanja. »Izrael z zanimanjem spremlja politiko Jugoslavije, temelječo na na- čelih enakosti in suverenosti malih držav, s katero se hkrati utrjuje mednarodno sodelovanje in razumevanje pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Izrael zastopa podobno stališče tudi glede gospodarske in tehnične pomoči nezadostno razvitim državam in tehnične pomoči med njimi samimi,« je pripomnil g. Yoran. (Jugopres) (04 našega skupščinskega dopisnika) Beograd, 14. sept. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev je danes razpravljal o vprašanjih kmetijske proizvodnje in njenega nadaljnjega razvoja in napredka. Predstavnik Zveznega zavoda za gosp. planiranje inž. Milun Ivanovič je članom odbora pojasnil glavne značilnosti plana za 1955. leto s področja kmetijstva. Po njegovih besedah so — povečana proizvodnja reprodukcijskega materiala in blaga široke potrošnje, nov odnos industrije in trgovine do kmetijstva, kooperacija in dogovarjanje med predelovalno industrijo in kmetijstvom, nova davčna politika, investicijska kreditna politika, povečan nvoz umetnih gnojil, regres za semena in kmetijske stroje ter politika cen — glavni elementi, na katerih sloni načrt družbenega plana s področja kmetijstva. Poudaril je, da industrija kme- 0DB0R ZA GGSF0BSRSTV0 ZVEZNEGA ZBORA Boljša organizacija potrošnje bi lahko omilila pomanjkanje električne energije (Od našega skupščinskega dopisnika) Beograd, 14. sept. Gospodarski odbor zveznega zbora je danes razpravljal o razvoju naše industrije, kakor ga predvideva načrt družbenega piana za 1955. leto. Člani odbora niso imeli večjih pripomb na predvideni razvoj industrije, razen v pogledu proizvodnje električne energije. Posebno živahna je bila razprava o vprašanju enotnih cen električne energije v vsej Jugoslaviji. Načelno so se vsi strinjali s potrebo uvedbe enotnih cen električne energije za vso državo, vendar pa vse kaže, da prihodnje leto to še ne bo mogoče. Robert Murphy prispel v Beograd Beograd, 14. sept. (Tanjug) Danes je prispel s posebnim letalom v Beograd gospod Robert Murphy, Namestnik stalnega državnega podsekretarja v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve. Na zemunskem letališču so ga sprejeli državni svetnik in veleposlanik v državnem sekretariatu z zunanje zadeve dr Stanislav Kopčok, svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Miroslav Kreafič in pomočnik šefa protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Marinovič. Pri sprejemu je bil navzoč tudi ameriški veleposlanik g. James Riddleberger, veleposlanik ZDA v Beogradu, s člani veleposlaništva G Robert Murphy bo Imel v na?-; državi razgovore s pristojnimi jugoslovanskimi osebnostmi n gospodarskih zvezah med Jugoslavijo in ZDA ter se posvetoval tudi o drugih važnih problemih. Planirana proizvodnja električne energije v letu 1955 znaša 3 milijarde 860 milijonov kwh (1954. leta 3 milijarde 350 milijonov kwh). Ta proizvodnja bi bila po oceni strokovnjakov za 238 milijonov kwh manjša kot pa so potrebe po električni energiji brez omejitve potreb široke potrošnje. To pomanjkanje bo prišlo do izraza v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. Strokovnjaki menijo, da bi te tri ljudske republike lahko krile svoje potrebe po električni energiji, če bi se v določeni meri reducirala široka potrošnja in če bi se delovni čas v podjetjih spremenil (več nočnega dela). V razpravi o proizvodnji električne energije je bilo ugotovljeno, da smo prišli v položaj, ko je proizvodna zmogljivost naše industrije večja, kot pa količine električne energije, ki so potrebne za pogon industrije. Zaradi tega prihaja do izgub v industrijski proizvodnji in do nepopolnega izkoriščanja kapacitet, kar nam povzroča veliko škodo. Se vedno se gradbena podjetja ne drže rokov, določenih za izgradnjo raznih električnih central, obenem pa niso določene sankcije proti takim podjetjem. Enotne cene električne energije so posamezni člani gospodarskega odbora zveznega zbora zahtevali že v razpravi o letošnjem predlogu družbenega plana. Iz objektivnih razlogov (nepovezanost električnih sistemov v naši državi) se te zahteve niso mogle izpolniti. Iz istih vzrokov tudi načrt družbenega plana za 1955. leto ne predvideva enotnih cen električne nergije, dasi predvideva enotno tarifno politiko. Ljudska poslanca Radivoj Davidovič in Miloš Minič sta v današnji razpravi zahtevala, da se naslednje leto nvedejo enotne cene električne energije, izjavljajoč, da do nižjih cen električne energije, ki jo proizvajajo hidroelektrarne, prihaja zaradi favoriziranja hidroelektrarn v pogledu planskih instrumentov. (Nižje obresti na osnovna sredstva itd.). Te olajšave, ki jih uživajo hidroelektrarne, povzročajo po njihovih besedah neenakopraven položaj termoelektrarn, ki morajo zaradi tega dražje prodajati električno energijo. Tovariš Miloš Minič je dejal, da bi olajšave za hidroelektrarne bile upravičene samo, če bi od njih imela koristi vsa Jugoslavija, kar pa sedaj ni. (Razmerje med proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah in termoelektrarnah je sedaj v vsej Jugoslaviji 56:44, v Sloveniji je to razmerje 78:22. v Srbiji pa 14:86) Predstavnik zveznega zavoda za gospodarsko planiranje ing. Alojz Dular je nato dal naslednje podatke: 1 kWh stane v Sloveniji 5.50 din, v Bosni in Hercegovini 8.40. v Makedoniji 9.45, v Hrvatski 10, v Srbiji 12.16, v Crai gori pa 22.50 din. Ce bi hoteli uvesti enotne ce- ne električne energije, bi 1 kWh stala 8.80 din. Slovenija bi v tem primeru plačala za električno energijo 3 milijarde 638 milijonov din več kot doslej, Bosna in Hercegovina pa 141 milijonov din več, manj pa bi plačale ostale ljudske republike in sicer Srbija 2 milijardi 415 milijonov, Hrvatska 1 milijardo 300 milijonov, Makedonija 87 milijonov in Črna gora 274 milijonov. V tem primeru bi torej Slovenija in Bosna ter Hercegovina plačali 3 milijarde 779 milijonov din več za e'ektrično energijo, ostale republike pa 4 milijarde 76 milijonov manj. Razlika bi torej znašala 297 milijonov din v vsej Jugoslaviji, če bi pa hoteli uvesti v vsej državi za 1 kWh ceno, ki je v veljavi v Sloveniji, to se pravi 5.50 din, bi morala država dati 10.6 milijard dinarjev regresa. Ljudski poslanec Zoran Polič je dejal, da se strinja s tem. da je potrebno v vsej državi uvesti enotno ceno električne energije, vprašal pa je. kaj bi s tem dosegli, če bi administrativno določili enotne cene. ne da bi bile ekonomsko upravičene. To pa ne bo mogoče dokler različni elektroenergetski sistemi v naši državi ne bodo povezani. Predsednik odbora tov. Miientije Popovič je s tem v zvezi dejal, da so vsi gospodarski forumi mnenja, da 1955. leta še ne bo mogoče uvesti enotne cene električne energije, da pa naj bi pododbor gospodarskega odbora proizvajalcev proučil tudi to možnost. Ing. Dular je v nadaljevanju razprave o proizvodnji električne energije izjavil, da smo doslej v izgradnji novih električnih central vložili 209 milijard din. Po planu bi te nove elektrarne dale 1415 MW, od tega pa bodo do konca letošnjega lega zgrajene električne centrale dale 448 MW. M. P. tijskih strojev in naprav vedno bolj upošteva potrebe potrošnikov. Ne samo, da se posveča večja pozornost potrebam kmetijstva in utrjevanju vezi s kmetijskimi proizvajalci, temveč mnoga industrijska podjetja odpirajo popravljalnice in kmetijske lekarne, kj bodo ne samo služile kot strokovne delavnice, temveč bodo dajale kmetovalcem tudi potrebne strokovne nasvete. Tudi novi sistem kontra-hiranja povečuje kooperacijo med industrijo in ''kmetijstvom. Industrija nudi vse večjo pomoč vasi s kvalitetno temensko strokovno službo in tehničnimi nasveti, seveda s predpostavko, da bodo kmetijski proizvajalci uporabljali ustrezne agrotehnične ukrepe, ki bodo privedli do večjega pridelka. Nov način dvojnega kontrahiranja jesenske in spomladanske setve bo materialno zainteresiral kmeta, ker so cene pri jesenskem kontra-hiranju najvišje ter je osnova za njihovo izračunavanje povečana tržna cena kmetijskih pridelkov. Poleg vseh teh ukrepov bo naše kmetijstvo dobilo še 1500 domačih traktorjev, ki bodo za, 390.009 din cenejši frnt doslej in bodo imeli še to prednost. da imajo vgrajene motorje. V razpravi so člani odbora pokazali veliko zanimanje za položaj kmetijstva ter so opozorili na nekatere pomanjkljivosti in slabosti v dosedanji kmetiiski politiki ter postavkah v načrtu družbenega plana. Predložili so ukrepe, ki bi po niihovem mnenju pospešili napredek naše kmetijske proizvodnje in predvsem rešili vprašanje deficita v žitaricah zaradi letošnje suše. Po razopložljivih podatkih Je letošnja letina precej slabša, kot se je pričakova’o. Sam" v žitaricah znaša primanjkljaj no vrednosti 21 milijard dinarjev. Prid»lek koruze ba za oboli fO.oon vagonov manj”i. pri ;ndn-strijskih rastlinah znaša škoda 9. milijardi 200 mžlijonov dinarjev, pri grozd in in vinn pa okoli 15 mi’iiard r’i-nr'ev Skupna škoda v kmetijstvu zaradi poplav in kasneje zaradi *nEe znaša okoli 45 mi'ijard dinarjev. Član odbora tov. šubard je poudaril potrebo boljše in širše organizacije pedološke službe, da bi bilo uporabljenih nad 100 ton umetnih gnojil, katerih uporaba je predvidena v načrtu plana. Dejal je. da je treba večjo pozornost posvetiti živinoreji zaradi hlevskega gnoja, na katerega so kmetje bolj na.vajeni. V zvezi s sistemom plafonira-nja odkupnih cen žitaric in živine je dejal, da predviden odnos cen ne bo stimuliral kmetovalcev. da bi gojili prašiče. Inž. Vojin Popovič le v daljši razpravi opozoril na nekatere pomanjkljivosti kmetijske politike. Dejal je. da je premalo pozornosti posvečene merimizaoiji ovac. čeprav bi lahko v treh letih podvojili doprinos volne na ovco. Prav tako se premalo skrbi za izboljšanje pasem goveda in svinj, ki so važen izvozni artikel. Govoreč o davčni politiki, je poudaril, da sedanji sistem obdavčevanja po katastrskem dohodku in ne po čistem katastrskem donosu, deluje destimulativno, in da ostra progresija med posameznimi kategorijami gospodarstev n: upravičena ter da dovaja do delitve zemlje in njene prodaje, da bi se kmetje tako izognili večjim davčnim bremenom. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno spremeniti tudi način kreditiranja. ki vsebuje mnoge- administrativne elemente ter postaja neučinkovit. Predložil je osnovanje kmetijske banke, ki bi prevzela kreditiranje kmetijstva. Ljudski poslanec Mladen Saz-devski je podprl njegovo stališče in dejal, da se investicijski kredit: dodeljujejo ze’o pozno in da je previsoka obrestna mera. Po njegovem mnenju bi bilo treba predvsem poenostaviti sistem kreditiranja individualnih proizvajalcev, ker sistem elaboratov, številnih mnenj in čezmerne administracije onemogoča pravočasno dodeljevanje kreditov. Zavzemal se ie za to, da se uredi vnrašanje cen traktorjev in drugih kmetijskih strojev ter vprašanje uvoznih koeficientov za rezenme dele. Zaradi visokih cen traktorsk h uslug so doslej marsikje raje uporabljali živinsko vprego. Ljudski pcs’anec SF-aden Mladenovič ie nodprl stališče ored-stavnika Zveznega zavoda za planiranje, da je treba reorga-dc*eed?r>ie z?.varoYsni8 v kmst!.7ctYn. ker po Rie^vib besedah POZ r.e zavaru.ie kme-tnva’cev pr"d vremenskimi ne-zeedatri. oožari in drugimi škodami, temveč samo za primere, kjer ne p-e'-r^nr nrhenega rizika Zaradi take pe!!t:ke se brani zavarovanja pred pop’a-mmi, peronosporo in točo. take da na področjih, ki so redno ogrožena od toče, služba DOZ ne funkcionira. Več ljudskih poslancev ie v razpravi omenilo vprašanje delovnega časa v kmetijstvu in politiko nagrajevanja. Poudarili so, da je zaradi sezonskega značaja kmetijskega dela osemurni delavnik nezadosten, ker delavci ne morejo zaslužiti materialnih. sredstev za vse leto. Potrebno bi bilo, da se delovni čas podaljša in da se to vprašanje eventualno prepusti reševanju organov za samoupravljanje, kot ie to tudi v drugih vprašanjih. Vprašanje, ki ga je ljudski poslanec Vojin Popovič poslal zveznemu izvršnemu sv"tu glede revizije ocene osnovnih sredstev kmetijskih proizvajalcev, je ostalo brez odgovora. I. S. VREME Napoved za sredo: Dopoldne sprva mešajoče se oblačno vreme. pozneje od zaboda naraščajoča oblačnost. Zjutraj po kotlinah me:?la. Temperatura ponoči med 7—11, na Primorskem do 17, čez dan do 23, na Primorskem do 28 stopinj. V soboto in nedeljo gremo vsi na Ostrožno ! 2 sir. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC J ST. 217 — 15. SEPTEMBRA 1S54 Celje se pripravlja na velik sprejem Patnilje odhajajo na pohode po Štajerski Maribor, 14. sept. V severni in severozahodni Sloveniji odhajajo te dni partizanske patrulje na pohode po krajih, kjer so se nekoč borile njihove enote. Danes je odšla iz Limbuša patrulja ene izmed najstarejših štajerskih enot — Pohorskega odreda. Pod vodstvom komandirja Vincenca Janka — Harkova in komisarja Vindiša Lojzeta—Dunde bo obiskala Ruše, Lovrenc na Pohorju in taborišče pohorskega bataljona- kjer bodo počastili spomin padlih junakov te slavne partizanske enote. Preko Res- lika in Zreč bo nadaljevala pot proti Vitanju, kjer se bo v četrtek ob 5. srečala s patruljo Zidanškove brigade, ki je odšla danes iz Ribnice preko Pohorja proti Vitanju. Patruljo vodita stara borca brigade komandir Andrej Cetinski — Leon in komisar Frante Komelj. V krajih kjer se bodo patrulje ustavile, jim pripravljajo slavnostne sprejeme, v nekaterih vaseh pa bodo imeli partizanske mitinge. Borci Lackovega odreda so sestavili tri patrulje. Prva, ki jo vodita komandir ing. Fra- Poiralja XIV. divizije po sledovih bojev na štajerskem Patrulja 13. brigade je 12. t. m. obisikaia v vaseh v območju Planine družine, pri katerih so našli partizani med narcdncr osvobodilno vojno vedno zavetje in prijazno besedo. Izmenjali so zanimive pogovore z domačini, ki so pripovedovali o grozodejstvih nacistov med vojno. Kmetje so tudi z veseljem pripovedovali, da jim je ljudska oblast omogočila obnovo domačij z brezobrestnimi posojili, da so jim elektrificirali vasi in omogočili povečanje kmetijske proizvodnje. Borce so te pozitivne izjave navdušile ter so z vse večjim navdušenjem krenili proti svojemu cilju, v Planino. Patrulji Tomšičeve in Sercerjeve brigade sta odšli na Federmavs, kjer si je patrulja Sercerjeve brigade ogledala postojanke, kjer se je borila v februarski ofenzivi 1. 1944. Ob 17. uri so ?e zbrale vse tri patruljo v Pia. nini na skupnem sprejemu, kamor je prispela tudi patrulja Kozjanskega odreda. V imenu občine Planine in Zveze borcev je patrulje pozdravil predsednik občine. Prav tako so pozdravili bivše borce otroci, ki so jim izročili cvetje. Na mitingu na gradu je sledil program propagandnega odseka IV. operativne cone, nakar se je ljudstvo* zabavalo do pozne noči. Dne 13. t. m. je patrulja XIV. divizije odšla iz Planine v Laško, kjer ji je uprava zdravilišča pripravila prisrčen sprejem in jo pogostila. Patrulja je odtod odšla v Rimske Toplice, kjer je imela 13. brigada med vojno hude boje. Sprejem je bil tu zelo veličasten. Prebivalstvo iz tukajšnjega kraja je patruljo prisrčno pozdravilo in priredilo svečan miting. Govoril je v imenu patrulje tov. Mičo, nakar je v zanosnem govoru pozdravil patruljo učitelj Alojz Roželj. Na mitingu sta sodelovala kulturna skupina IV. operativne cone in godalni orkester. Obenem so bili obdarjeni aktivisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Proslava je potekala zelo veličastno in ganljivo. Borci XIV. divizije so bili pogoščeni, godalni orkester pa je neumorno igral partizanske pesmi v počastitev njihovega pohoda kot spomin na herojsko pot preko Hrvatske na Štajersko. Zveza borcev tukajšnjega okraja je obdarovala borce patrulj s spominsko knjigo »V borbi za svobodo«:, kot trajen spomin njihovih bojev na tem vojnem področju med okupacijo. Patrulja je tudi odšla k spomeniku padlega heroja Ilije Bado-vinca, da mu izkaže čast, ker je žrtvoval življenje v najhuj-ših časih za osvoboditev Štajerske izpod nacistične okupacije, Patrulja XIV. divizije je odtod poslala pozdrave ostalim borcem, njihovim znancem in delovnim kolektivom ter jih pozvala, naj se snidejo z njo na Ostrožnem. Ifudsftro pozdravlja stare znance- Celje, 14. sept. Medtem ko so tri patrulje že nekaj dni na pohodu proti Ostrožnemu, je danes krenilo na pot kar šest patrulj IV. operativne cone. Razpoloženje in veličastni sprejemi, ki jih starim borcem — znancem — pripravljajo prebivalci štajerskih vasi, presegajo vsa pričakovanja. Sprejemi so veličastni in hkrati prisrčni. Tako je danes okrog 13. ure sprejelo v Ribnici na Pohorju borce Pohorskega odreda ter Zidanškove brigade zelo mnogo domačinov, med njimi največ mladine, ki je preživelim pohorskim junakom nasula po poti cvetja in zelenja. Pred odhodom v bližnjo okolico jih je pozdravil sekretar občinskega odbora SZDL, za njim pa je v imenu patrulje spregovoril pcdcolkovnik Adolf Jevšnik-Lvov. Danes je na pot krenila tudi brigada VDV. Okrog 30 borcev pod vodstvom majorja Jožeta Stoka-Korotana je najprej krenilo Droti Poljanam pri Moravčah, ob 14. uri pa so patrulji pripravili v T-bovliah veličasten sprejem. Prav lep spreiem je bil tudi ob 13. uri v St. Gotardu, kjer je bil lep miting. Bojcem Kamniško-zasavske-ga odjeda je ori odhodu okrog pol 17. ure želelo srečno not približno 2000 prebivalcev Litije. Patrulja Koziarskeea odreda. ki je na noti že od sobote, đož'vlja vsak dan čedalje večje in prisrčneiše sprejeme. Kozjanci sprejemajo svoje njo Holc in komisar Jože Duh je odšla danes iz Pernic čez Kaplo in Djakov.ičevo proti Mariboru, druga patrulja pa iz Gradišča v Slovenskih goricah preko Lenarta, Voličine, Jarenine in Pesnice ter se bo združila s prvo patruljo. Med potjo bodo patrulje položile vence na grobove padlih borcev, II. patrulja pa bo obiskala tudi dom Korenčičevih na Pesnici. Tretja patrulja, ki jo bosta vodila Jože Gorše in Jože Klep — Smeh, je odšla danes ob 16. uri iz Murske Sobote. Pred spomenikom narodnega heroja Stefana Kovača bo svečanost, na kateri bo kolektiv tovarne perila »Mura« izročil patrulji novo zastavo. Patrulja bo obiskala spomenik žrtvam v Polani ter odkrila spominsko ploščo na rojstni hiši Štefana Kovača. Preko ljutomerskega okraia bo nadaljevala pot proti Mostju, kjer bo položila venec na kraju, kjer je padla Lackova četa. obiskala Lackovo domačijo in njegov grob. V petek zvečer bo v Ptuju miting, cd tam pa bo odšla proti Slovenski Bistrici. Po krajevnih patruljah se bodo Lackovcem priključili ostali borci ter skupno nadaljevali pot, ki vodi do končnega cilja — Ostrožnega- A. B. Toliko priprav, toliko dela v Celju še ni bilo. Celje se pripravlja na velik sprejem gostov in Celje bo stotisoče udeležencev proslave štajerskih partizanov na Ostrožnem dostojno sprejelo. Dela pri urejevanju ulic in pločnikov se bližajo koncu. Zadnje dni skoraj dan in noč brnijo valjarji. Mesto spreminja svoje lice. Pred Narodnim domom nastaja nov in lep trg. Dečkova cesta, ena izmed glavnih dovodnih žil na Ostrožno, bo končana še do nedelje. Gubčeva ulica je postala pravi okras mesta. Namesto ozke in temne ceste, je nastala široka in svetla zvezda med Cankarjevo ulico in Titovim trgom- Po sklepu vseh množičnih organizacij v mestu bo Celje okrašeno že do četrtka. Mestni pripravljalni odbor je žs začel z dovažanjem zelenja. Za sedaj so zbirališča za to okrasno zelenje na dvorišču ljudskega odbora celjske mestne občine v Gregorčičevi ulici, nadalje na dvorišču magistrata na Trgu V. kongresa ter na dvorišču Industrijske kovinarske šole v Gaberju. Že prvi dan je bilo v mesto pripeljanih 12 kamionov zelenja, do četrtka pa jih bo pripeljanih okoli 60. Povpraševanje po državnih in partijskih zastavicah (papirnatih) je te dni zelo naraslo. V zadostni količini imajo zastavice vse papirnice v mestu. Delovni kolektivi, ki bodo postavljali mlaje na vseh glavnih ulicah v Celju, so že opravili za- UdešešesiGem proslave borce tako, kakor so jih sprejemali v času ljudske revolucije. Te dni je Bohor znova vstal. Patruljo prihajajo pozdravljat stari in mladi tudi iz več ur oddaljenih vasi. Sinoči so borcem tega odreda pripravile večerio in lep sprejem v Kostrivnici partizanske mamice, prav tiste, ki so jim pred več kot 10 leti rezale kruh. V Kostrivnici so patruljo sprejeli gasilci z bak-lado, nato pa so borce spremili do vaške dvorane, kjer se je razvila tako prisrčna slovesnost, da jo je težko opisati. Ta večer partizanske mamice niso bile preutrujene, da se ne bi s svojimi borci zavrtele v plesu. Pri tem sprejemu so sodelovali tudi godbeniki in pevci Rogaške Platine. Davi se je patrulja Kozjanskega odreda razvila v dve skupini. Ena je prisostvovala odkritju spomenika padlim borcem na Boču. druga pa je obijala Slavko goro. M. B. Titdf trilčki Slovenci bodo prišli Trst, 14. sept. Zveza bivših partizanov v Trstu je organizirala dvodnevni množični izlet na proslavo štajerskih brigad na Ostrožnem. Zanimanje je veliko, saj se je že doslej prijavilo več kot 1000 Tržačanov Iz mesta in okolice. Prijavili so se tudi pevski zbori iz Nabrežine. Barko-velj in Doline. Odpeljali se bodo v soboto popoldne s posebnim vlakom, avtobusi in drugimi motornimi vozili. Prav tako se pridno pripravljajo za množičen obisk na Ostrožnem tudi v Gorici. kier se je prijavilo že veliko število zamejskih Slovencev. S. L. Ves prireditveni prostor na Ostrožnem je razdeljen na razne sektorje, ki so hkrati zbirališča starih borcev in tovarišev. Ves ta prostor je razporejen okoli slavnostnega prostora in posejan z 267 paviljoni, ki so označeni s številkami in napisi. Na ta način je omogočena točna orientacija. Organizacija preskrbe za udeležence proslave na Ostrožnem poteka v najlepšem redu. Vsa podjetja bodo zadostno založena z vsemi živili in ni strahu, da bi zmanjkalo jedil in pijač. Poleg tega je odbor posvetil posebno pozornost temu, da ne br nihče pogrešal brezalkoholnih pijač. V jutranjih urah bodo imeli udeleženci na razpolago dovolj vročih zajtrkov, kakor čaja, mleka, kave itd. Pri mnogih paviljonih so postavljene poljske kuhinje, ki bodo nudile udeležencem poleg enolončnic (partizanski guiaž) tudi tople klobase in hrenovke. Paviljoni so preskrbljeni še s sadjem vseh vrst. Za kadilce ne bo zadrege. Podjetje »Tobak« ima postavljenih mnogo ličnih paviljonov. Preskrba s kruhom je zagotovljena tako, da bo kruh vsak dan svež. Paviljoni so nadalje založeni z raznimi vrstami vina, pivom, slatinami, sadnimi sokovi in podobnimi okrepčili. Svežino jedil in pijač bodo ohranjevali številni prevozni hladilniki. Odbor ni pozabil, da bo na razpolago tudi dobra pitna ,voda skoro pri vsakem paviljonu. Ne samo na veseličnem prostoru, temveč tudi na vseh avtomobilskih končnih postajah, parkirnih prostorih in ob dohodih na Ostrožno je poskrbljeno za okrepčilo. Vsi kraji v bližini Celja so prav tako pripravili številna gostišča. Gostinski obrati v mestu bodo v dnevih proslave svojo zmogljivost povečali za petkrat ter še postavili 20 stojnic na najrazličnejših predelih mesta. Tudi izletne točke v mestu, kakor Stari grad, Miklavžev hrib ln Petriček so pripravljene za sprejem udeležencev proslave. V pripravah za preskrbo so udeleženi grosisti iz Celja, Ljubljane, Maribora in ostalih krajev Slovenije ter so prevzeli vso odgovornost, da bodo dobavili dovolj vseh predmetov. Zasedanje svetovne zdravstvene organizacije v Opatiji Opatija, 14. sept. (Tanjug). V nadaljevanju IV. rednega zasedanja regionalnega komiteja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo so sklenili, da bo prihodnje zasedanje 1. 1955. na Dunaju, 1. 1956. pa v Rabatu v Maroku. Na Ostrožnem bo torej pripravljeno vse za udobno počutje vseh udeležncev, ki bodo lahko ob prijetnem svidenju s starimi tovariši obujali spomine. Za razvedrilo bo na razpolago 35 plesišč s stalno zasedenimi godbami. Onim pa, ki ne plešejo, bo nadomeščal to zabavo bogat program kulturnih prireditev. Na svidenje! Iz pisarne štaba za preskrbo na Ostrožnem Udeležencem na ključne priprave- Tudi podjetje »Pirota«, ki bo pripravilo rakete, petarde, Bengalični ogenj itd. se je na to praznovanje dobro pripravilo. Izložbena okna v - mestu spreminjajo svojo običajno vsebino. Namesto trgovskega blaga so v oknih razstavljeni dokumenti naše narodno osvobodilne borbe. V izložbenem oknu »Volne« pa je razstavljen zemljevid pohoda patrulj IV. operativne cone na Ostrožno. Zastavice na zemljevida vsak dan kažejo, kje se patrulje nahajajo. V noči od sobote na nedeljo bo Celje slavnostno in bogato osvetljeno. Poleg stanovanjskih poslopij bndo okrašene vse javne zgradbe. Okoli 21 najrazličnejših predelov mesta bo okrašenih in osvetljenih še po posebnem načrtu. Zlasti bo bogato okrašen magistrat. kier bo v soboto ob 17. uri sprejem vseh petnajstih patrulj IV. operativne cone, ki so bile že od 9. septembra dalje na pohodu proti Ostrožnemu. Dosle} je bilo v mestu prodanih že okoli 13.000 spominskih znakov, vse pa kaže. da bo v zadnjih dnevih to število še naraslo za okoli 2 do 3 tisoč- Prireditelji nairazličnei-ših nastopov,, šnortnih in kulturnih. opozarjajo, da je sno-minska značka za Ostrožno hkrati že vstopnica na prireditveni prostor. Poleg ostalih prireditev bodo Celjani v velikem številu prisostvovali tudi odkritju spominske plošče v Jnštorem mlinu ki jo bodo odkrili v spomin na državno partijsko zasedanje 31. decembra 1939. leta. Odkritje spominske plošče z govorom člana izvršnega sveta Franca Leskoška-Luke bo v soboto 18. t. m. ob 10- uri dopoldne. Na zadnjih množičnih sestankih v mestu so člani vseh organizacij še sklenili, da bodo v nedeljo 19. septembra prvi prišli na Ostrožno in tako zmanjšali že tako velik promet na cestah, ki peljejo v novo mesto — mesto štajerskih partizanov. M.B. Tehnični pregledi kamionov za prevoz oseb bodo v Ljubljani: v petek 17. . septembra od 14. ure dalje na Vilharjevi cesti; v soboto 18. septembra od 6. ure zjutraj dalje na Vilharjevi cesti (tri komisije). Za ostale občine v soboto 18. t. m.: ob 7. uri v Grosupljem, ob 9. uri v Stični, ob 1'2. uri v Litiji, ob 7. uri na Vrhniki, ob 9. uri v Logatcu, ob 7. uri v Domžalah, ob 9. uri v Kamniku, ob 14. uri v Medvodah. Vsi pregledi bodo pred postajami Ljudske milice. Za tehnični pregled vozil je plačati v kolkih 180 din, ki se nalepijo na vlogo. Vse ostalo je razvidno iz navodil, ki jih je že objavil državni sekretariat za notranie zadeve LRS v zvezi s proslavo na Ostrožnem v »Slovenskem poročevalcu« 12. t. m. Pripravljalni odbor pri SZDL Ljubljane ima na razpolago za okrasitev kamionov in drugih vozil lepe trikotne spominske zastavice po 10IJ din. V Ljubljani posluje Informacijska pisarna pri Turističnem biroju, Miklošičeva cesta 17, kamor se obračajte za informacije, za železniške skupine, poedine vozovnice, značke, zastavice itd. Telefon za informaci ie 30-645. Vsi borci in aktivisti IV. operativne cone in izven operativne cone, ki so se borili na Štajerskem, naj se ravnajo po navodilih, ki jih je objavil 13. septembra v dnevnem časopisju Glavni pripravljalni odbor ZB — vojaška sekcija. Pripravljalni odbori in sindikalne organizacije naj se poslužijo značk, ki so še na razpolago. Poskrbimo, da ne bo udeleženca brez spominske značke! Vse predsednike terenskih pripravljalnih odborov v mestu Ljubljani obveščamo, da ie skupni zadnji sestanek pred proslavo na Ostrožnem 16. septembra ob 17. uri na Resljevi cesti 9, sobo 31-11 (razpored vlakov, kamionov itd.). Udeležimo se ga zanesljivo. iz ljubljanskega okraja Udeleženci, ki potujejo z vlaki, naj nabavijo vozovnice v informacijski pisarni, Miklošičeva 17 čimprej, da ne bo gneče zadnji dan. Cena 140 din. Za vse splošne informacije se obračajte na Pripravljalni odbor Dri okrajnem odboru SZDL, Resljeva cesta 9, soba 27, telefon štev. 22-445. Pripravljalni odbor pri okrajnem odboru SZDL poziva vse udeležence te mogočne zgodovinske proslave na Ostrožnem, naj se čimbolj organizirano in disciplinirano ravnajo po vseh navodilih za proslavo, tako da bomo s tem dokazali visoko zavest in predanost ideji ljudske revolucije in socialistične graditve. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pripravljalni odbor »Štajerska v borbi« pri Okrainem odboru SZDL Ljubljana. Kongres matematikov in fizikov Jugoslavije Zagreb, 14. sept. Okoli 400 matematikov in fizikov iz vse Jugoslavije bo od 4. do 9. oktobra razpravljalo v Zagrebu o aktualnih zadevah iz njihovega znanstvenega področja. Spored prireditev na Ostrožnem, v Celja in bližnji okolici 18. in 19. septembra 1954 CELJE EN BLIŽNJA OKOLICA 18. IX. 1954. Ob 10 Odkritje spominske plošče v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bila decembra 1939. partijska konferenca. Od 12—15 Na celjskem aerodromu L jugoslovanski Aero—Rally. Ob 16.30 Pred magistratom v Celju koncert godb JLA iz Ljubljane in Maribora, Ljudske milice iz Ljubljane, »Svobode« iz Hrastnika in Invalidskega pevskega zbora. PRED Ob 17 Od 18—19 Od 18—20 Od 19—20 Od 19—20 Ob 20 Od 20 dalje Ob 20 Ob 20 Ob 20 Ob 20 Ob 20 Ob 21 Ob 21 SPREJEM PATRULJ PRED MAGISTRATOM V CELJU. Promenadni koncert godbe JLA iz Ljubljane na terasi starega magistrata. Koncert celjske godbe na pihala na Kocenovem trgu. Koncert godbe Ljudske milice iz Ljubljane pred zgradbo Ljudskega odra v Stanetovi ulici. Koncert godbe JLA iz Maribora na Šlandrovem trgu. Kajuhov večer v Narodnem domu. Sodelujejo kulturno-prosvetna društva iz Celja. kino predstave jugoslovanskih filmov v letnem kinu v Celju. Hans Tiemayer: »Mladost pred sodiščem«. Izvaja Mestno gledališče Celje. Slavko Kolar: »Sedmorica v kleti«. Izvaja »Ljudski oder« Celje. V Štorah pri Celju: Koncert Tržaškega pevskega zbora iz Barkovelj. V Žalcu koncert Tržaškega pevskega zbora iz Nabrežine. V Babnem koncert Tržaškega pevskega zbora iz Doline in nastop domače kul-tumo-prosvetne skupine z veseloigro: »Korajža velja«. V kino dvorani Uniona v Celju koncert Slovenske filharmonije. V kinu »Dom« jugoslovanska filma »Vesna« in »Stojan Mutikaša«. OSTROŽNO Od 19—20 Koncert Trboveljske godbe na pihala v Partizanskem gledališču. Ob 19 Nastop kulturniške skupine IX. korpusa v Jocovem gledališču. Od 20 dalje kino predstave jugoslovanskih filmov v vseh kinematografih na prostem do jutra. Koncert železarske godbe iz Raven na opernem prostoru. Partizanski miting kulturniške skupine IV. operativne cone in Invalidskega pevskega zbora v Partizanskem gledališču. B. Smetana: »Prodana nevesta«. Izvaja mariborska Opera. (Dirigent C. Cvetko, gosta Vilma Bukovec in Ladko Korošec.) OSTROŽNO Vaja godb na pihala in pevskih zborov na Partizanskem gledališču. Zbor enot IV. operativne cone na zbornem mestu brigad ob Lokrovški cestL Nastop združenih pevskih zborov in godb na slavnostni tribuni. 2500 pevcev, 500 godbenikov. Prihod brigad. OTVORITEV SLAVNOSTNEGA ZBOROVANJA. Popoldne: Ob 15 Letalski miting s sodelovanjem enot JLA in letalskih centrov Slovenije. Od 14 dalje fizkultume in športne prireditve v Celju. Od 16 dalje v kinu »Dom« in kinu »Metropol« predvajanje jugoslovanskih filmov. Od 16 dalje nastopa na Jocovem gledališču kulturniška skupina IX. korpusa. RAZSTAVE IN MUZEJI V CELJU (18. in 19. septembra odprti ves dan) Vojna razstava na dvorišču vojašnice Slavka Šlandra. Razstava partizanske grafike in risb v avli Mestnega gledališča. Razstava likovnih umetnikov v prostorih Mestnega muzeja v Grofiji. Razstava Društva arhitektov Slovenije — »Od stare k novi šoli« v telovadnici II. gimnazije. Muzej NOB, Mestni muzej in Gledališki muzej. Ob 20 Ob 20 Ob 21 19. IX. 1954. Ob 5.30 Ob 6130 Ob 8.30 Ob 10 Pohod potrulje I. štajerskega bataljona UMRLI Tovarna lesnih izdelkov Novo mesto in Lesno Industrijsko podjetje Novo mesto sta se združili in preimenovali v firmo N O VOLES Dolenjsko lesna industrija. Novo mesto, tekoči račun pri NB Novo mesto St. 616-T-5. Na tvojih obratih Novo mesto, Straža ln Soteska proizvajamo smrekov (Jelov) rezan les, bukov parjen ln ne parjen rezan les, brestov rezan les, hrastov rezan les, sadne zaboje - gajbice, bnkove ln hrastove parkete — lesno galanterijo vseh vrst. Svojim odjemalcem nudimo vse po najnižjih dnevnih cenah. » Ob tej priliki čestitamo k prazniku »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. V torek, 14. septembra se je sestavila patrulja preživelih borcev I. štajerskega bataljona na svojem bivšem operativnem področju na Vačah, od koder je odšla po nekdanjih borbenih poteh slavne revolucije. Patrulja je prispela v sam trg Vače ob 10. uri, kjer so ji občani in pionirji odreda »Slavka Šlandra« ter šolska mladina priredili lep sprejem. Ob tej priliki so patruljo pozdravili trije pionirji in izročili šopek cvetja komisarju patrulje tov. Jožetu Gri-čarju-Metodu in komandantu Rudiju Hochkrautu-Dolfiju. — Predsednik občinskega ljudskega odbora v Vačah Ivan Strm-Ijan je pozdravil v imenu prebivalcev občine in izrazil njihovo željo jo ohranitvi tradicij slavne revolucije. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev Martin Trhlikar je patrulji Izročil venec z željo, naj ga ponese na spomenik narodnega heroja Lojzeta Hochkrauta, na mesto, kjer je padel. V imenu patrulje je prebivalce Vač pozdravil komisar Jože Gričar-Metod ter jim želel še več uspehov v graditvi lepše bodočnosti. Ob tej priliki je patrulja obdarovala dva- zaslužna aktivista NOV, pionirski odred in podarila občinskemu odboru Zveze borcev Titovo sliko s podpisi patrulje ter dve knjigi, med njima življenjepis maršala Tita. Patrulja je ob 11. uri odšla na svojo pot ter so jo do spomenika Lojzeta Hochkrauta na Cvetežu spremljali šolska mladina in predstavniki množičnih organizacij. Preden se je prebivalstvo Vač od nje poslovilo, je tov. komisar Metod ob spomeniku obudil spomin, kako je junaško padel na tem mestu naš heroj Lojze Hochkraut. M. F. Žalostni ln potrti sporočamo vsem, ki so ga poznali in ljubili, da nas je po dolgotrajni In težki bolezni zapustil naš ljubi papa dr. ŠVIGELJ ANTON odvetnik v pokoja Pogreb bo v Četrtek, dne 16. t. m. ob 17. uri popoldne z 2al, iz Nikolajeve mrliške vežice. Prosimo tihega sočutja. V Ljubljani, dne 14. septembra 1954. Žalujoči: žena Ela; sinovi dr. Zdenko, Ing. Fedor, Ing. arh. Mitja, Cveto: pastorka Milena. V 87. letu starosti nas Je zapustila naša dobra mama, stara mama LAZNIK FRANČIŠKA gospodinja Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 15. 9. 1954 ob 16. uri izpred hiše žalosti Kozarje 106 na vièto pokopališče. Kozarje, Ljubljana. 13. 9. 1954. Žalujoči: sinovi Franc, Ivan. Peter. Stanko, Jože, hčerki Francka in Cilka z družinami ter ostalo sorodstvo. Uprava mestnega zavoda »Snaga« in sindikalna podružnica sporočata, da je umrl njun član JANEŽIČ RUDOLF delavec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. 9. 1954 ob 17. un Z Žal — Nikolajeve mTliške vežice. Ljubljana, 14. 9. 1954. Uprava mest. zavoda »Snaga« in sindikalna podružnica. Odvetniška zbornica v Ljnblja-ni naznanja, da je dne 14. septembra 1954 umrl dr. ANTON ŠVIGELJ, odvetnik v p. Iskrenega tovariša, uglednega pravnika in zaslužnega zborničnega sodelavca ohranimo v trajnem spominu Izvršni odbor. Umrl Je naè ljubljeni skrbni oče, dedek ln pradedek JURO GORJUP, uradnik v p. Pogreb bo v četrtek, 16. sept. ob pol 17. uri iz Andrejeve vež« na Žalah. Hčere: Anči Jeras, Mira Jesih in Ema Rovan z družinami. Ljubljana - Trbovlje, 14. sept. 1954. ANTHONY EDEN V RIMU Bruseljska pogodba Med načrti, ki naj bi zamenjali EOS in omogočili oborožitev Zahodne Nemčije, o katerih razpravlja te dni britanski zunanji minister z evropskimi državniki je tudi Churchillova zamisel o reviziji Bruseljske pogodbe in vključitvi Zahodne Nemčije v to pogodbo. S tem naj bi izgladili pot za vstop Zahodne Nemčije v Atlantski pakt, hkrati pa v sklopu te zahodnoevropske zveze iz leta 1948 našli tudi način za omejitev nemške oborožitve. Bruseljska pogodba je bila sklenjena marca 1948 med Veliko Britanijo, Francijo in državami Beneluxa kot zveza držav, ki so se obvezale da bodo na osnovi načel Ustanovne listine OZN sodelovale na gospodarskem. socialnem in kulturnem področju ter v primeru navada na eno izmed njih kolektivno pomagale pri njeni obrambi. Namen te zveze je bila obramba pred obnovitvijo nemške agresivne politike in pred agresivnostjo So--je*ske zveze. Bistvo Churchillovega predloga je verjetno v dejstvu, da bi bila v primeru, če bi Evropsko obrambno skupnost nadomestila Bruseljska pogodba, Velika Britanija mnogo bolj angažmana in bi vravza-prav ona prevrela vodilno vlogo med zahodnoevropskimi držam ami. S tem bi bilo za-dpi-otsri,,-! Francia, ki se je pr j EOS brig predvsem n°m-ške premoči zaradi prerahle prr'eznnosti V "’è k e Britanije. Bm.sct jska zahodnoevropska zverg pa je bila no zamisli te-danieoa britanskega zunanje-g- ministra Bovina ustanov-V'ere nreg-nsem. zato. da bi se Velika Britanija tesneje povezala s svojimi zahodnoevropskimi. sosedi. Z razširitvijo B-"rellske poatyd.be rta Zahodno Nemčijo in seveda tudi Italijo, bi bile obveznosti, ki jih je Velika Britanija prevzela do evropskih držav mnogo boli zagotovljene. Objektivna možnost za vključitev Zahodne Nemčije v Bruseljsko zvezo obstaja po členu 9. te pogodbe, ki določa rn.odaV.tete za vstop drugih držav v to zvezo, vprašanje pa 'e, na kakšen način naj bi izvedli revizijo te pogodbe tako. da bi lahko nadzirali nemško oboroževanje. Sodijo, da hoče Eden omejiti pravice Zahodne Nemčije in da bo zahteval, da v Zahodni Nemčiji še nadalje ostanejo britanske. ameriške in francoske oborožene sile. vendar ne kot okupacijske sile. Scorni Kakor je rešeno, je namen sporazuma, ki so ga nedavno podpisali v Manili, le braniti države jugovzhodne Azije pred vsakršno agres.jo. Pravzaprav takšno besedilo so podpisale vse države udeleženke manilske konference, razen ZDA, ki morda menijo, da so nekatere agresije opravičljive in so zato pod svoj podpis pripisale, da njihova pomoč velja le v primeru »komunistične agresije«. Formosa ni vključena v sedaj podpisani varnostni pakt za jugovzhodno Azijo. Zaradi tega pa je deležna močne podpore ZDA, ki so že večkrat napovedale, da bodo s svojim ladjevjem in s svojo močio branile tjakaj pobegli Čang-kafskov režim pred morebitnimi poskusi Kitajske, da bi povrnila otok, ki pravno in moralno pripada edinole njej. Kaj pa pomeni takšno zagotovilo Washingtona pa je videti po zadnjih dogodkih okoli otoka Kvemoja. In tako imamo tamkaj položaj, kr) Čangkajskovo letalstvo že dolge dneve zaporedoma napada z otoka Kvemoja kitajsko celino, da potaplja džunke, z zažigalnimi bo mbami obstreljuje kitajske enote, bombardira Arno), skratka izvaja vsa mogoča agresivna dejanja proti LR Kitajski. Toda le-ta naj bi ne smela odgovoriti in zavzeti Kvemoja, saj so ZDA zagrozile, da bodo stopile neposredno v akcijo, če bi se Kitajska hotela enkrat za vselej rešiti Čangkajška in njegovih napadov. Sicer se ZDA namenoma še niso določno izrazile, če bi se takoj vmešale v spopad v primeru, da bi Kitajci hoteli zavzeti otok K-'e moj, in doslej namenoma dajem negotove izjave, kakršna je tista Johna Tosterà Dullcsa. da je »smoter ameriške politike prisiliti Kitajsko k ugibanju, če se bedo ZDA borile za Kvemoj ali ne«. Vendar, kakor poročajo ameriški Hrti, ameriška vlada je že dala nalog sedmi floti, naj Čangkajšku z vsemi močmi pomaga. Edino, kar da še ni bilo ukazano, je neposredno angažiranje ameriških čet in ladij v borbah. Naj bo končno razplet dogodkov, ki so se razvili okoli Kvemoja, takšen ali drugačen, že dosedanji potek kaže, — pa čeprav ni v neposredni zvezi s sporazumom v Manili —, da pomisleki glavnih azijskih držav do tega sporazuma, dvomi v njegove namene, le niso tako neutemeljeni, kakor bi hoteli ponekod prikazati, Italija se boji nesporazuma z Washingtonom »Italija sprejema pobudo, ne bo pa sprejela rešitve, ki je vlada ZDA ne bi sprejela« — pravijo v Rimu — Menijo pa, da bo Eden vendarle dobil načelen pristanek italijanske vlade Rim, 14. sept. (Tanjug). — Britanski minister za zunanje zadeve Anthor^y Eden je začel davi razgovore z zastopniki italijanske vlade. Naprej je imel sestanete z ministrom za zrmanje zadeve Piccionijem in visokimi funkcionarji zunanjega mins+rstva, opoldne se je sešel 'S Scelbo, podpredsednikom vlade Saragatom in ministrom obrambe Tavianijem, drevi pa bo nadaljeval razgovore s Scelbo in Piccionijem. V rimskih uradnih in' dipltr matskih krogih, ki so blizu vladi in britanskemu veleposlaništvu, se je danes zvedelo za vsebino Edenovih predlogov. Britanska vlada predlaga po neuspehu EOS obnovitev bruseljskega pakta iz 1. 1948, ki so ga podpisale Velika Britanija, Francija. Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Pakt bi vključil še Italijo in Zahodno Nemčijo. V Bruslju so zastopniki vlad držav Beneluxa v glavnem sprejeli Edenov predlog, isto pa pričakuje danes britanska diplomacija od rimske vlade, čeprav sta odločilni točki Edenovega potovanja Bonn in Pariz. Italijanski predstavniki odgovarjajo na Edenove predloge z naslednjimi točkami: 1. Italija sprejema -pobudo za sporazum o integraciji evropske obrambe, ugodno gleda na vključitev Velike Britanije kot regulaternega činitelja v to integracijo in želi s svojim stališčem, prevzeti določeno vlogo posrednika med francoskim in nemškim stališčem; 2. rimska vlada Pa ni pripravljena sprejeti nikake rešitve, ki je ne bi odobrila vlada ZDA in ne bo sprejela pobude, ki bi privedla do nasprotij med britansko in ameriško tezo; 3. Italija si bo v ukrepih za integracijo evropske obrambe prizadevala najti »srednjo pot«, tako da njena politika ne bi prizadela niti Nemčije niti Francije, ker sta obe državi neogibno potrebni za obrambno vzajemnost evropskih držav. Prva točka italijanskega gledišča - načelna podpora britanske pobude - v glavnem izgubi na svoji moči s pridržki, ki jih vsebujeta nadaljnji dve SEATO dovoljuje vmešavanje v notranje zadeve Novo tolmačenje določb sporazuma, ki utegne imeti dalekosežne posledice New York, 14. sept. (Tanjug) Pogodba, sklenjena v Manili, je čedalje bolj predmet zanimanja diplomatskih opazovalcev v Združenih narodih. Zlasti omenjajo tisto določbo pakta, ki daje pravico ogroženi vladi, da pokliče na pomoč ostale države podpisnice. V nekaterih ameriških političnih krogih razlagajo to določbo kot uzakonitev mednarodnega vmešavanja v notranje zadeve neke države. Eden izmed najbolj znanih ameriških komentatorjev Walter Lippman piše v vladi naklonjenem »New York Herald Tribune«, da se pogodba v Manili bistveno razlikuje od vseh dosedanjih pogodb, h katerim so pristopile ZDA. Lippman meni, da je to prvi dokument moderne dobe. ki dopušča mednarodno vmešavanje v notranje zadeve druge države. Ta znani komentator piše. da se sedaj v državah, ki jih obsega ta pogodba, najbolj boje, da bi izbruhnila revolucija, kot se je to zgodilo v Vietnamu. Lippman piše, da je na podlagi Ustanovne listine Združenih narodov in vseh doslej podpisanih mednarodnih pogodb Ho Ši Minh vodja narodnega gibanja in da nihče nima pravice vmešavati se v notranje zadeve te države. Pogodba v Menili pa daje pravico ogroženi vladi, se pravi — vladi. ogroženi od revolucije — da zahteva pomoč od zunaj, pravi Lippman. Odklonitev take pomoči bi bila v nasprotju z duhom pogodbe. Diplomatski opazovalci sodijo, da se takšno razlaganje te pogodbe nanaša nemara najbolj na Cangkajškovo vlado, ki bi utegnila biti »ogrožena« od Kitajske in na Siam. Upoštevajoč dejavnost bivšega siamskega mi- nistra za zunanje zadeve, ki se mudi na Kitajskem, je po mnenju teh krogov verjetno, da se siamska vlada boji morebitnih korakov, ki bi jih utegnil sprožiti njen bivši minister, zato bi hotela imeti zakonito podlago za to, da sme poklicati na pomoč ZDA. Po drugi strani spet ZDA žele imeti zakonito oporo za tako pomoč. Ce bi vlada zr>A sprejela tako razlago pogodbe v Manili in če bi prišlo resnično do izvajanja pogodbe v tako razlaganem smislu, bi ta pogodba utegnila predstavljati — tako govore diplomatski opazovalci v Združenih narodih — precendens, ki bi mogel imeti izredno važne in daljnosežne posledice v mednarodnih odno-šajih. točki. Precej jasno Je, da bo ameriške in britanske teze glede evropskega položaja danes kolikor toliko navzkriž in da bi italijanska podpora britanskemu stališču prav tako malo koristila, kakor hitro bi rimska vlada pokazala namen, da bi se pri podpiranju Londona izognila kakršnemukoli nesporazumu z Washingtonom. »Srednjo pot« med francoskimi in nemškimi težnjami prav tako ne bo lahko najti. Navzlic nekaterim premikom v doslej dosledno atlantsko— ameriški smeri italijanske zunanje politike. Edenovo poslanstvo v Londonu po preventivnem posredovanju ge. Luce verjetno ne bo prineslo izrazite podpore Italiji za britanske predloge, čeprav utegne dobiti načelen pristanek italijanske vlade. Zakoreninjeno sovraštvo Washington, 14. sept. (AP) — Šolske oblasti v več mestih zahodne Virginije so morale na visokih šolah spet odrediti ločen pouk za črne in bele študente. Ukaz so izdale po študentskih stavkah ter demonstracijah in protestih njihovih staršev. % Demokratski guverner v državi Maine Portland, 14. sept. (AFP) Demokratski kandidat Edmund Muskie je bil včeraj izvoljen za guvernerja v državi Maine. Premagal je svojega protikandidata republikanskega predstavnika z okrog 100 tisoč glasovi proti 85 tisoč. Kakor pripovedujejo, je bil prvič po 20 letih demokratski predstavnik izvoljen za guvernerja v tej državi. Pomiritev v vladi Južnega Vietnama Saigon, 14. sept. (AFP) Potrjujejo, da bo kmalu -rešen spor med predsednikom vlade Ngo Dinh Diemom iri načelnikom generalneea ‘štaba Nguen van Hinhcm. Štirje ministri, ki se ne strinjajo s sedanjo politično smerjo predsednika vlade glede vojske, so včeraj izjavili, da bodo odstopili, če spor ne bo v kratkem zadovoljivo rešen. Druga dva ministra, ki sta doslej v sporu podpirala politiko predsednika Dinh Diema, sta od včeraj rezervirana. Pravijo tudi, da se je general Van Hinh včeraj odzval povabilu predsednika vlade, naj bi se udeležil večerje na čast vrhovnemu poveljniku francoskih vojaških sil v Indokini generalu Paulu Ely-ju. Pri tem sta se predsednik vlade in načelnik generalnega štaba večkrat zapletla v pogovor. PARIZ, 14. sef>t. V Parizu se Je danes začela druga one a v na v a proti bivšemu nemškemu SS-generalu Albrechtu Oberg u (znanem pod imenom »pariški klavec«), ki je bil vodja nemške policije v Franciji «ned drugo svetovno vojno, ter njegovemu pomočniku SS-polknvnikj» Knocheau. Obdolžena sta, da sta dala zapreti in tfeporttrati 220 tisoč oseb, da sta dala Jejil. ficirati številne talce in da sta odgovorna -tudi za druge zlo črne okupatorja v Franciji. Slike, kaže Ob erga med prvo obravnavo, ki je bila letos februarja nekaj razpravah preložena aC današnji dan • Tnnizifa zahteva pepeli® neodvisnost Kljub razgovorom o avtonomiji Tunizije, so odnosi še vedno napeti — Zahteve Tunizijcev in oster odgovor franc, kolonistov (Karikatura: M. Bregar) Tunis, 14. sept. (Tanjug) Dogodki v Tuniziji, ki so se pripetili tik pred nadaljevanjem razgovorov o Tuniziji, so povzročili v Parizu precejšnje nezadovoljstvo. Glede na povečano delovanje oboroženih tunizijskih odredov (v zadnjih dneh je bilo v bojih s francoskimi silami ubitih nad 10 ljudi) in izjave zastopnikov »Starega De-Bturja« in Neodesturja potekajo francosko-tunizijski razgovori v neprijetnem ozračju. Glavna težava je v tem, da vidijo Tunizijci in njihova vlada v pridobitvi notranje avtonomije samo prvo stopnjo na poti do popolne neodvisnosti. Mendes-France in minister Christian Fouchet pa sta v svojih nedavnih izjavah poudarila, da prenos notranje samouprave na Tunizijce ni uvod v popolno neodvisnost Tunizije. V Parizu so postali pozorni S kamioni nad stavkajoča Tokio, 14. sept. (AFP) Da bi si utrli pot skozi množico stavkajočih, so ameriški kamioni s polno hitrostjo zapeljali med ljudi, pri čemer so bili 4 delavci laže ranjeni. To je bil prvi resnejši dogodek v 48-urni stavki, ki jo izvedlo 138.000 Japoncev, zaposlenih v 150 podjetjih ameriških oboroženih sil. Podobna stavka je napovedana tudi za konec meseca, tretja pa za oktober. Namen stavkovnega gibanja je zvišanje odpravnine odpuščenim delavcem, ki so bili zaposleni pri ameriških oboroženih silah. Volitve v Siriji Damask, 14. sept. (Tanjug) — Parlamentarne volitve, ki so bile prvotno napovedane za 20. avgusta, bodo v Siriji 24. sept. Po prijavah kandidatov je sedaj gotovo, da bo sodelovala na volitvah tudi populistična stranka, ki je bila prejšnji mesec sklenila, da bo volitve bojkotirala. V tukajšnjih krogih menijo. da jo bilo sporočilo o bojkotu eden izmed glavnih vzrokov za odložitev 'olitev. Po novi odredbi sirijske vlade se bo število poslanskih mest v bodočem parlamentu povečalo od 133 na 142. na izjavo generalnega sekretarja stranke »Stari Destur« Far-hata, ki zahteva umik Francozov iz Tunizije ter Monži Slima, državnega sekretarja in ravnatelja organizacije Neodestur, ki je uspehe sedanjih razgovorov označil samo kot korak na poti do splošne neodvisnosti. V Parizu sodijo, da je s tem povedal stališče Neodesturja. Oče Habi-ba Burgibe, voditelja Neodesturja pa je objavil pismo, v katerem trdi. da igra Mendes-France v Tuniziji »dvojno igro«. Nekateri nacionalistični tuni- zijski krogi menijo, da bi mo.-rali, če naj bodo sedanji rat-gevori med obema vladama uspešni, nujno objavit) splošno pomilostitev za vse pripadnike odredov felahov, izpustiti narodnega voditelja Habiba Burgiba in priznati določbo iz pogodbe »du bardo«, po kateri bi se morale francoske sile umakniti lz Tunizije, ko bodo Tunizijci sposobni sam; poskrbeti za red in varnost v svoji deželi. Francoski kolonialistični krosi so ostro odgovorili na to stališče. Jutri pride v Pariz tudi generalni rezident De la Tour, ki je ime! včeraj važen sestanek z zastopniki francoskih krogov v Tuniziji. Verjetno bo so-, deloval pri razgovorih v Parizu in seznanil francosko vlado z razvejem dogodkov v Tuniziji ter stališčem tamkajšnjih francoskih krogov. TELEil Wr; ££ RIM, 14. sept. (Tan; jug). Ob si- smrt bolgarskega državljana Davi-nočnjsm prihodu britanskega mi- da Basnova zaradi vohunstva. nistra v Rim je manjša skupina fašistov, pripadnikov italijanskega socialnega gibanja, počakala Ede- . nov avtomobil ob izhodu z letališča in ga zasula s protibritanskimi letaki in gnilim sadjem. Policija je izvedla aretacije med neofašisti. RIM, 14. sept. (Tanjug). Javni tožilec Giocoli je obljubil, da bo v najkrajem času končal preiskavo in dal navodila glede nadaljnjega postopka v aferi Montesi. Politični opazovalci so še vedno prepričani, da odkritja preiskovalnega sodnika dr. Sepe hudo sramote visoke politične osebnosti in da bo sodišče nadaljevalo kazenski postopek šele, ko bo italijanska vlada rešila ali vsaj popravila notranjepolitične težave. RIM, 14. sept. (Tanjug). Britanski feidmaršal Montgomery bo jutri prispel v Rim, kjer se bo srečal z zastopniki generalnega štaba, ministrom obrambe Tavianijem in predsednikom vlade Scelbo. Njegov obisk spravljajo ' vzezo z britansko pobudo za rešitev evropskih problemov. TOKIO, *14. sept. (AFP). Danes se je v vasi Mizukazni na otoku Kiušiu utrgala plast zemlje in pokopala pod seboj nad 50 ljudi. HEIDELBERG^ 14. s,ept. (AP). Češkoslovaška obmejna patrulja je včeraj popoldne streljala na ameriško patruljo v bližini Barnau na češkoslovaški meji. Kakor sporoča glavni štab ameriških sil v Evropi, ameriška patrulja ni odgovorila s streljanjem. To je bil v zadnjem tednu že drugi izgred na tej meji. KAIRO, 14. sept. (r). Egiptovski ministrski predsednik Nasser in britanski veleposlanik v Kairu Stevenson sta imela danes sestanek glede rešitve zadnjih točk dokončnega sporazuma o umiku angleških čet iz cone Sueškega prekopa. Po sestanku je predstavnih egiptovskega zunanjega ministrstva izjavil, da morajo sedaj rešiti samo še nekatera tehnična vprašanja. ATENE, 14. sept. (r). Vojaško sodišče na Krfu je obsodilo na PARIZ, 14. sept. (r). Predsednik francoske republike Coty je pomilostil nemška vojaška ziccinca, ki sta bila v Franciji obsojena na smrt zaradi sodelovanja pri zločinih SS odredov, ki so med vejno umorili 142 oseb v Oradeuru. TAIFEH, 14. sept. (r). Kuomin-tanška letala so že dvanajsti dan zaporedoma napadla kitajsko celino.. Bombardirala so manjši otok čin Ju, južno od pristanišča Amci, medtem ko so izvidniška letala letela nad amoiskim pristaniščem in okciico. TOKIO, 14. sept. (r). Generalni sekretar japonskega odbora za zaščito miru, ki se je pravkar vrnil z obiska v Sovjetski zvezi, je objavil noto, v kateri se Sovjetska zveza zavezuje, da bo ponovno proučila primere japonskih državljanov, ki so še vedno v Sovjetski zvezi in da jih bo izpustila, če bo možno. Sovjetska ncta imenuje te Japonce za vojne zločince. TEHERAN, 14. sept- (r.). Perzijski minister vojske general Heda-jar je izjavil danes v Spodnjem domu, da je bilo aretiranih 434 oficirjev vojske in policije in da so obtoženi, da pripadajo vojaškemu komiteju prokerninformistične stranke Tudeh. Dejal je, da je s tem komunistična m n? ^ perzijski vojski odstranjena. Spodnji dom je sprejel zakonski načrt, na podlagi katerega bo lahko izvršena smrtna kazen, če se ugotovi, da so aretiranci krivi. LISABONA, 14. sept. (r) Radio Lisabon poroča, da se je smrtno ponesrečilo 22 oseb, ko je danes iztiril vlak na progi med Algarvo in Lisabono. ŽENEVA, 14. sept. (r). Namestnik generalnega sekretarja mednarodne meteorološke organizacije Readey je na tiskovni konferenci v Ženevi izjavil, da je končno ugotovljeno, da postaja podnebje na severni polobli toplejše. Dejal je, da je sedaj možen razvoj kmetijstva v severnih krajih Skandinavije in Grönlanda. kjer doslej niso uspevali nobeni posevki. JJ^ZJUM včeraj in danes (Nadaljevanje ln konec) »Estado Novo« — nova država, Vargasova ustvaritev, ki so jo nasprotniki krstili za brazi-lijansko verzijo fašizma, je zapustila neizbrisen pečat. Resno so bili nàceti fevdalni družbeni odnosi; udarec, ki jim je bil zadan, je bil toliko močan, da ne bodo mogli nikoli več preprečiti razvoja Brazilije v moderno državo. Proletariat je dvignil glavo, čeprav je morda služil kot instrument za cilje novega vladajočega sloja, je treba z njegovo prebujeno zavestjo računati. Polagoma je začela nastajati domača buržoazija, ki ni njen obstanek več direktno vezan na Ju ji kapital in ki mora v lastnem interesu voditi antiimperialistično borbo. Vojna leta so prinesla Braziliji relativno prosperitelo. Dobro je prodajala svoje surovine in, čeprav je veliko denarja požrlo odplačevanje dolgov in dividende na tuje investicije (na take izdatke je šlo pred vojno tudi do 40*/• državnega proračuna). Je Brazilija vendar uspela nakopičiti precej dolarskih rezerv. Na tej osnovi se je zadela industrializacija. Njen pretirani tempo, ki je privede! do resne krize, ko je prenehala voj-na konjunktura, njene socialne posledice, njene ekonomske posledice v povečanju življenjskih stroškov in s tem znižanju življenjskega standarda, vse to Je v povojnih letih prinašalo Braziliji vedno večje skrbi. Ob takih pogojih je bil nekdanji diktator Getulio Vargas izbran za predsednika republike jeseni 1950. Izbran je bil z glasovi naj-siromašaiejših slojev prebivalstva in ob podpori domače buržoazije. Prve je pridobil s parolami o »zaščiti neprivilegiranih« in »socialni enakosti«, druge z obljubo borbe proti tujim interesom in za večjo intervencijo države v gospodarstvu. Politične stranke so igrale im igrajo v Braziliji drugovrstno vlogo. Vse velike stranke so bile proti Vargasu in vendar je zmagal z veliko večino glasov. Ne sme se Dozabitt. da so zlasti široki narodni sloji pomnili poslednja leta Vargasove administracije kot leta dobrega zaslužka in polne zaposlitve in da je bilo videti, da ima Vargas na zalogi formule za rešitev vseh problemov Brazilije. Gospodarska kriza Je medtem postajala vedno težja. Leta 1952 je deficit zunanje trgovine znašal že 600 milijonov dolarjev, zunanji dolgovi pa nad «milijardo dolarjev. Industrializacija, ki se Je nadaljevala brez ustvarjanja adekvatne energetske in transportne osnove, inflacija in elementarne nesreče so iz dneva v dan grozile s popolnim neredom. Narod je začel izgubljati upanje in postajal je nestrpen. Nobena magična formula, ki ne bi bila ob istem času tudi dosledna in radikalna, nt mogla rešiti položaja. Za radikalne formule se Vargasov režim ni odločil, na1-drastičnejše mere, ki jih je režim izvajal, ab bile le polovičar- ske. Omejitev uvoza najnujnejšega blaga je le delno ublažila katastrofalen položaj v pogledu deviz. Ustanovitev »Petrobrasa«, domačega državoo-kapitalističnega podjetja za eksploatacijo vrelcev nafte, ni mogla takoj vplivati na gospodarstvo, ker ni bilo denarja za začetek del: fiksiranje cen kavi je samo razdražilo uvoznike: povišanje minimalnih mezd za 100*/« bistveno ni zboljšalo položaja delavstva, ker so takoj skočile cene. itd., itd. Kmalu Je postalo popolnoma Jasno, da Vargas ne vidi drugega izhoda kot spretno manevrirati izmed različnih, v osnovi antagonističnih slojev brazilijanske družbe: latifundiste je vezal s subvencijami kmetijskih pridelkov. ki so v Braziliji mnogo dražji kot pa na svetovnem tržišču zaradi zaostalosti; domačo buržoazijo Je protežiral in dobil njeno podporo v vseh akcijah za ustvarjanje državnega kapitalizma; medtem ko je pokušal zlomiti odpor buržoazije, povezane s tujim kapitalom, s tem. da je v svojo vlado jemal njene najmočnejše predstavnike: široke sloje naroda je vezal vsaj toliko, da je prenehal val stavk, ki je trajal skoraj celo leto 1953. z novimi obljubami in nekaterimi občutnimi izboljšanji njihovega položaja, čeprav ta izboljšanja niso bila niti trajna niti dovolj velika. Vargas ni mogel trajno uspeti. Nobeden od slojev, na katere se je poskusil opreti, ni bil zadovoljen, najmanj pa tuji interesi in buržoazija, ki je s njimi povezana, in ki ni hotela la, da bi Vargas polagoma omejil tuji kapital in ostvaril svojo idejo o večji intervenciji države v gospodarstvu. Organizirana aktivna kampanja proti Vargasu se je začela že v začetku tega leta, ko je bil obtožen za kršitev ustave in za tajno pregovarjanje s Peronom. Opozicija je zahtevala, da ne sme več vršiti predsedniške dolžnosti. Glasovanje v parlamentu junija tega leta je pokazalo, da so Vargasove pozicije preveč čvrste in da nobeden od vladajočih slojev ne želi, da Vargas odide s predsedniškega položaja, ker ravnotežje nasprotujočih si teženj še ni bilo nagnjeno v nobeno stran. Toda kapitalistični krogi, povezani s tujim vplivom, so delali polagoma in temljito. Eden od tipičnih predstavnikov teh krogov Carlos Lacerda, ki je bil proti intervenciji države v gospodarstvu, proti kontroli tujega kapitala, proti dajanju koncesij delavskemu razredu, za intervencijo v Guatemali in za vojni pakt z ZDA. je skupaj z ostalimi listi, podobnimi njegovi »Tribuna da Imprensa«, začel neverjetno ostro kampanjo pro- ti vladi. Vedel je za celo vrsto osebnih slabosti predstavnikov režima, tako da je svoji kampanji lahko dal obliko boja za »moralizacijo režima in proti korumpiranosti.« Ljudem Var-gasovega režima, ki jih je direktno zadevalo njegovo pisanje, je bil Lacerda seveda precej na poti in organizirali so atentat, ki so ga krogi, katere je predstavljal Lacerda, odlično izkoristili. Kriza, ki jo je povzročil atentat na Lacerdo, verjetno ne bi imela tako fatalnih posledic, če ne bi bila z atentatom povezana vrsta okolnosti, zelo neugodnih za Vargasov režim in zanj osebno. Naključje je hotelo, da je bil namesto Lacerde, ki je bil le laže ranjen v nogo, ubit njegov prijatelj major Vaz, aktiven oficir letalstva, kar je vojsko neverjetno razburilo, posebno še, ko je postalo jasno, da so atentat organizirali Var-gasovi ljudje in da je bil zanj obtožen celo njegov sin, narodni poslanec Lutero Vargas. Vojska je, kot v vseh državah Latinske Amerike, tudi v Braziliji politična moč prve vrste. Ker so bile njene vrste same politično neenotne ter tako veren izraz nasprotij v brazilski javnosti in ker je močna nacionalistična struja podpirala Vargasa, je bil direkten poseg* armade v politično življenje paraliziran do trenutka, ko je aviacija pod najmočnejšim tu- jim vplivom, ker so se njeni kadri šolali v inozemstvu itd., prevzela iniciativo proti Var-•gasu. Domača buržoazija, ki je odobravala Vargasove ukrepe in imela od njih direktno korist, je zaradi vse večje in težje gospodarske krize izgubila perspektivo razvoja brez intervencije tujega kapitala. Razočarani nared je pasivno čakal na izid dogodkov, šele dramatičen konec in Vargasova smrt ga je v manjši meri zbudila iz odrevenelosti in takrat se je njegov bes usmeril v demonstracijah proti povzročiteljem njegove smrti. Malomeščanstvo je ploskalo »heroju« Lacerdi, potem pa objokovalo smrt »očeta revežev«. Ponovno je postalo jasno, da v Braziliji ni nobene politične stranke, ki bi bila sposobna mobilizirati narod v tako razburljivih dogodkih, ki so našli odmev tudi tam, kjer ni bilo nikoli nobenega zanimanja za dogodke izven ozkih okvirov borbe za goli življenski obstoj. Toda že samo idejstvo, da so bile ohranjene demokratske oblike in da je očitno, da zmaga krogov, ki so bili proti Vargasu, ni mogla biti niti popolna in končna, daje Braziliji upanje, da bo prebrodila tudi to najtežjo krizo v svoji modemi zgodovini. Kolesa zgodovine se končno le težko obračajo nazaj. Jože Kostelee . reka enega kg kruha za en dinar Hvalevredna pobuda »Elektroprojekta« iz Ljubljane, da se olajša delo naši kmečki ženi mislimo na mehanizacijo in elektrifikacijo kmetijstva pa hi videli pri tem le traktorje In uporabo električne luči, tedaj bi si morali priznati, da je naše gledanje kaj ozko. Samo hišna dela predstavljajo namreč po nekih računih v našem kmečkem gospodarstvu 34% vseh del na kmetiji, notranja dela 9ploh (hišna dela, dela pri živini in v hlevu ter na dvorišču z mlačvijo vred) pa celo 72%. Glede mehanizacije prav teh notranjih del v našem kmetijstvu lahko trdimo, da še ni kaj prida napredovala, kar se tiče mehanizacije 3amih hišnih del, ki jih opravlja vsaka naša kmečka žena, pa celo, da se opravljajo v glavnem tako kakor pred sto leti. Če hočemo storiti tudi na tem področju končno le korak naprej, tedaj je jasno, da to brez elektrifikacije ne gre. Zelo prepričljivo je o tem referiral na posvetovanju o elektrifikaciji podeželja in kmetijstva v Slatini Radencih dne 11. t. m. ing. Franc Štrajnar. Omenil je na primer, da bi razbremenila uporaba električnega štedilnika, parilnika in črpalke kmečko gospodinjo dnevno za okrog 4 ure. Ali, če vzamemo pranje perila: sedaj in tako je že celo sto- letje oziroma še dlje, zahteva pranje 80 kg perila šest delovnih dni na mesec ali 72 dni na leto. Z ukorabo električne pralnice se zmanjša to število na 48 dni. Jasno je, da nam trenutne objektivne razmere (relativno pomanjkanje električne energije in še nerazvita proizvodnja elektroindustrije) ne dovoljujejo, da bi spremenili na vsem našem podeželju čez noč razmere, ki so ostale v bistvu nespremenjene celih sto let in še več. Za izpolnitev te naloge bomo nedvomno rabili eno desetletje ali dve. Vendar je mogoče olajšati kmečki ženi njeno sedaj težko ln zamudno delo vsaj delno z uvajanjem električne krušne peči. O tem posnemamo po referatu ing. Strajnerja na omenjenem posvetovanju naslednje: Po zgledu v Avstriji in Nemčiji je električno akumulacijsko krušno peč mogoče namestiti v pritlični stavbi 5x8, t. j. 40 kv. metrov. V njej so sama pekarna s pečjo, sušilnico za sadje in gnetilnim strojem, dalje pralnica s pralnim strojem, centrifugo, likalnikom in prho, v podstrešju pa semenska čistilnica in dva stranska prostora. Po načrtih, ki jih je izdelalo podjetje »Elektro-projekt* se da v eni taki peči speči (v štirih saržah) 144 kg kruha, z dodatnim dnevnim segrevanjem (na 7 sarž) pa celo 252 kg kruha na dan. To pomeni, da zadošča ena Gospodarske vesti Julija je Anglija Izvozila rekordno število avtomobilov. in sicer 39.000, kar je okoli 5.700 avtomobilov več kot junija. Holandske ladjedelnice delajo za Sovjetsko zvezo. Po določbah trgovinskega sporazuma. ki je bil zaključen med Holandsko in Sovjetsko zvezo letos aprila so holandske ladjedelnice prevzele tudi ob- Ma Bohemi nad Rašico so ustrelili 120 kg težkega divjega prašiča Letos so se divji prašiči dokaj razpasli. Sladki koruzni storži, ki so te dni jeli dozorevati, so jih to pot privabili celo v neposredno bližino Ljubljane, v šmarnogorsko okolico in Rašico. Lomastili so vse vprek Rašice ter se pojavili zdaj v koruznih poljih Jenkovega turna zdaj gori na Dobenu nad Rašico. To ni šlo v račun kmetom, še manj pa agilnim članom lovske družine »Šmarna gora« iz Gameljn pod Rašico. Čeravno so čez glavo zaposleni s službo in drugimi vsakodnevnimi posli, so vendar cele noči prebdeli na preži z dobro nabitimi puškami. Kaj hitro so ugotovili, da po Rašici lomastijo kar štirje divji prašiči. Od teh sta dva prav pridno zahajala na koruzna polja dobenskih kmetov. Izkušen gameljski lovec, ki se kot star partizanski borec kaj hitro znajde v takšnih zadevah, si je z enim od tovarišev pripravil kaj dobro »zasedo« na parobku gozda in koruznega polja vrh Dobena, dočim so ostali štirje lovci prežali malo niže na rašiških poljih- Vedoč, da je ranjen veper zelo nevaren, se je An-žin zasidral kar na nekem obrobnem drevesu. Čakal je in čakal, kar okrog 11. ure ponoči vendarle začuje sumljiv šum vzdolž koruznega polja. Kmalu nato je v svetli mesečini opazil dva velika ščeti-narja. ki sta prav brezbrižno lomastila h koruznemu polju, kjer so jib že nekajkrat zalotili. Približala sta se mu na 20 korakov in ravno ko sta se razbohotila nad sladkimi koruznimi storži je Anžin sprožil. Debela zrna »PP< lovske municije so se zarila šče-tinarjn prav v pleča. Prek rašiških gozdov je odjeknil zamolkel rjovež, oba ščetinarja pa sta se jela pomikati v dolino. Šla sta prav poleg drugega lovca, ki je takoj opazil, da ranjeni prašič hodi le po treh nogah. Poklicala sta svoje tovariše, ki so prežali na Rašioi. ter jo z njimi ubrala za krvavo sledio. Lovski pes starega lovca Toneta Kodermana iz Spodnjih Gameljn jih je dovedel do mesta, kjer je prašič obležal. Bilo je kakih 600 m od mesta zadetka. Naprtili so- ga na rame ter ga z naj večjo težavo prenesli na Dobeno, kjer je stari očanec Anžinov Florijan napregel par volov ter ga odpeljali preko Rašice v dolino. Svoj prihod v Gameljne, ob štirih zjutraj, so naznanili s streljanjem, saj je bilo vredno, da si sleherni vaščan čimprej ogleda redko lovsko trofejo tega lovskega revirja. Po trditvi lovcev, je bil zadnji divji prašič v Rašiškem pogorju ustreljen že pred 47. leti. Ta, ki so ga te dni ustrelili, je pravzaprav divja svinja ki je težka dobrih 119 kg. Samo glavo ima veliko okrog 60 cm, iztegnjena pa meri celo 2.10 m. V nedeljo so jo razstavili pred mesnico, te dni pa bo že sleherni vaščan lahko okusil kos pečenke, katero je še posebno oplemenitila koruza dobenskih kmetov. Kmetje so prav ponosni na svoje lovce, posebno na Anžiiia, ki pa je to pot že zopet na preži. mm sežna popravila sovjetskih ladij- Pred kratkim so največje holandske ladjedelnice zaključile pogodbo za popravilo ladij v vrednosti 5 milijonov guldnov; to je samo del holandskih obvez glede tiste točke trgo-vinskeg’a sporazuma, ki računa z uslugami holandskih ladjedelnic. Le-te so namreč dobile še celo vrsto večjih naročil; med drugimi bodo zgradile za Sovjetsko zvezo tri tovorne ladje nosilnosti 6.500 BRT, 14 ladij z napravami za hlajenje nosilnosti po 2.000; BRT, 4 ladje za prevoz premoga nosilnosti po 1.000 BRT. 2 plovni dvigali in še nekaj drugih vrst manjših ladij. peč za-naselje, ki šteje 260 do 300 oziroma 460 do 500 prebivalcev (računamo po 0.55 kg kruha na dan na osebo). Prostor nam ne dopušča podrobnejšega opisa same peči. r> 3 Š . v-.- —, : y~. 1 o 1 «1 gradnja takih peči m iluzija G-.jiii: hov... • . črt, glede katerega smemo verjeti, da ga bo mogoče kmalu začeti izvajati, seveda na zadružni ali kakšni drugi podlagi. kajti posameznik ne bi zmogel sicer niti ne visokih stroškov: prototip peči je namreč preračunan za 700.000 din, njena živi jenska doba pa traja okrog 20 iet. Koristi bi bile vsestranske. Prvič te peči ne bi povzročale konic v eiektropreskrbi, ker bi se večina toka trošila ponoči, in še to v glavnem poleti, ko nam elektrike tako ne primanjkuje. (Pozimi bi kmetje pač še naprej pekli kruh v dosedanjih pečeh že zaradi ogrevanja prostorov. Spričo tega bi bili stroški peke izredno nizki in bi znašali (brez amortizacije peči) pri letni proizvodnji 50.000 kg kruha komaj 1 din za 1 kg kruha. Dalje: čas, ki ga porabi sedaj kmečka žena za peko kruha, se z uporabo te peči zmanjša za vsak dan peke vsaj za dve delovni uri; da niti ne govorimo o resnično velikem prihranku drv, ki jih sedaj troši naše podeželje. Postopno uvajanje krušnih peči na našem podeželju bi torej olajšalo tudi naše napore za varčevanje z lesom. In končno: peka kruha bi bila lažja in hitrejša. C K U LT UBNI RAZGLEDI D LJUBLJANSKA DRAMA pred novo sezono Gledališke počitnice so končane in oba ansambla Drame in Opere SNG v Ljubljani sta ob koncu avgusta oziroma v začetku septembra pričela s skušnjami za novo sezono 1954-55. To bo 63. sezona stalnega in poklicnega slovenskega osrednjega gledališča, ki se je na novo sezono pripravilo po svojih najboljših močeh v okviru odobrenih denarnih sredstev. Razpis abonmaja priobčuje izbrani repertoar in pogoje gledališkemu občinstvu, ki se želi vključiti v vrste stalnih obiskovalcev slovenskega gledališča. V zvezi s tem smo naprosili ravnatelja Drame SNG Mileta Klopčiča, da nam pove nekaj besed o .pripravah v Drami. Kakšne smernice so vodile vodstvo Drame pri sestavi repertoarja v Drami SNG? Repertoar za Dramo v sezoni 1954-55 je sestavil umetniški svet Drame, upoštevajoč predloge dramaturga in nasvete režiserjev in posameznikov. Repertoar je torej izraz kolektivnega dela umetniškega sveta in sodelovanje med vodstvom in člani. Kakor vsako leto, je bil tudi zdaj za sestavo repertoarja. Drame odločilen v znatni meri položaj' slovenskega osrednjega gledališča, ki sam po sebi naroča Drami izpolnitev posebnih nalog in dolžnosti v slovenskem gledališkem življenju. V drugi vrsti je odločalo število predstav, ki je ostalo — kakor vse zadnje Bosansko-hercegovskl razgovori o šolskih klopeh V svetu za prosveto, znanost ln kulturo Bosne in Herceg, so minule dni govorili med drugim o predlogu investicij v prihodnjem letu ter o razdelitvi sredstev iz republiškega proračuna in sredstev, ki jih bodo imeli predvidoma na razpolago v ta namen ljudski odbori. Iz republiškega proračuna bodo dobili v Bosni in Hercegovini za prosveto, znanost in kulturo verjetno nad eno milijardo dinarjev. Skoraj polovico bodo porabili za dograditev in opremo gimnazij v Bihaču in Doboju, srednje kmetijske šole v Bijelini, z.a gradnjo nove srednje tehnične šole v Tuzli, popolne gimnazije v Ilidži pri Sarajevu, višje gimnazije v Mostarju in za na- bavo šolske opreme. Manjša investicijska sredstva bodo najbrže na razpolago tudi za začetek gradnje muzeja narodne revolucije in za ureditev seizmološke postaje v Sarajevu. Dobre pol milijarde naj bi dobile fakultete, in sicer filozofska, tehniška, veterinarska in klinične bolnišnice v sklopu medicinske fakultete. Iz teh sredstev nameravajo graditi še klub študentov, študentski dom »Mahmut Mušatlija« in amfiteatersko predavalnico na medicinski fakulteti. Nekaj sredstev bo na razpolago tudi za nabavo opreme in instrumentov. Čeprav bodo, kakor kaže investicijska sredstva, namenje- Asfaltnl mešalni stroj »Amann« gradbenega podjetja »Slovenija ceste«, ki je sedaj postavljen na železniški postaji Rakek, odkoder vozijo vročo kuhano asfaltno mešanico imenovano »Topeka« s kamionom na traso novo ceste Logatec—Kalce—Planina—Trst. Ce bi naša gradbena operativa imela za gradnjo asfaltnih cest še več takih strojev — zaenkrat Je omenjeni edini v Sloveniji, bi gradnja z asfaltom skokoma napredovala. Nove 100 km cest bi rešili prahu in Jih poasfaltirali. na za prosveto, znanost in kulturo po okrajih v celoti manjša kot republiška, vendarle upajo, da bodo prihodnje leto dosegli na področju prosvetne dejavnosti znaten razvoj, posebno pri povečanju šolskih prostorov. V 37 okrajih Bosne in Hercegovine nameravajo graditi oziroma dograditi 140 osnovnih šol, 12 osemletk, 5 gimnazij in 1 srednjo tehnično šolo s skupno 309 šolskimi prostori.. Sodeč po Oklepu sveta za prosveto, znanost in kulturo LR Bosne in Hercegovine, ki se je odločil ukiniti štiriletne nižje dekliške gospodinjske šole (imajo jih 29) le-te niso pokazale zadovoljivih uspehov. Odprte bodo še toliko časa, da bo okoli 4000 mladink, ki obiskujejo 2. 3. in 4. razred, končale štiriletni pouk. Odločili so se, da bodo namesto štiriletnih dekliških gospodinjskih šol ustanavljali enoletne gospodinjske tečaje. Živo razprav. Ijajo v tej naši ljudski republiki tudi o delavskih gimnazijah. Večina prosvetnih delavcev meni, da je treba dvoletni pouk podaljšati za eno leto, absolventi pa naj bi imeli po triletnem obiskovanju delavskih gimnazij priznano štiriletno nižjo gimnazijo. To je pomemben sklep spričo velikih potreb po čim bolj usposobljenih delavcih. Se nekaj novosti o šolstvu v Bosni ln Hercegovini. Svet za prosveto, znanost in kulturo je odobril začetek pouka na srednji medicinski šoli v Tuzli, železarni v Zenici, pdjetju »Sokov v Mostarju in tovarni »Pobjeda* v Gorazdu pa je dovolil ustanovitev mojstrskih šol, ki jih bodo to podjetja vdrževala iz svojih sredstev. sezone — omeieno na deset, kolikor predstav daie Drama v okviru abonmaja in preseže to število le še z izbrano mladinsko igro in event, posebej naštudirano kako drugo igro zunaj rednega abonmajskega repertoarja. V neki meri je na sestavo repertoarja vplival tudi sestav sedanjega dramskega ansambla, takisto pa tudi razpoložljivi režiserski zbor. Kakšna je tedaj sestava repertoarja? Okvirni repertoar obsega sedemnajst iger, h katerim bo kot osemnajsta prišla mladinska igra. Od teh iger je bilo pet že nekoč uprizorjenih na našem odru, dvanajst pa je absolutnih novosti za naše gledališče in sploh slovenska gledališča. Po narodnosti pisateljev so zastopana naslednja dramska dela: 2 slovenski, 1 hrvatsko, 1 francosko, 1 špansko, 1 laško, 1 švicarsko, 2 nemški, 2 angleški, 5 ameriških in 1 analiziranega Rusa. Od teh 17 iger jih bomo v abonmaju uprizorili 10, od katerih bodo 4 jz klasičnega oziroma moderno klasičnega repertoarja (Shakespeare »Romeo in Julija«, Goldoni »Lažnik«, Rostand »Cyrano de Bergerac« in B. Shaw »Candida«), ostalih 6 pa iz modernega repertoarja in med njimi najmanj 2 iz modernega ameriškega, — kakor je soditi — dokaj priljubljenega repertoarja. Domače, slovensko dramsko slovstvo bosta zastopala Ivan Cankar z mladostno dramo »Romantične duše«, ki je bila med obema vojnama le enkrat v repertoarju in je zanjo prišel čas, da jo vnovič reži iško in igralsko postavijo mlade naše moči, zlasti odkar se je z moderno režijo pretežne večine Cankarjevih del uveljavil Slavko Jan, in Bratko Kreft s »Krajnskimi komedijanti«, ki kljub ponovitvam v prejšnjih sezonah še niso docela izčrpali ogleda željnega mladega in starega gledališkega občinstva. Od predloženih novih slovenskih dram nekatere ne ustrezajo, nekaj pa jih še ni bilo prebranih in bo o njih usodi odločeno med sezono. Potemtakem bo v abonmajskem repertoarju številčno razmerje med klasičnim in modernim repertoarjem v odstotkih 40:60, s čimer bomo morda marsikomu ustregli. Kakšen je odnos občinstva do gledališča? V dokajšnji meri si je naše gledališče po vojni privzgojilo svoje novo gledališko občinstvo, k.i zvesto spremlja gledališko dogajanje. To je bilo zlasti videti v lanski sezoni, ko je s .priznanjem in obilnim obiskom pohvalilo napor vsega dramskega ansambla, ki si je prizadeval, da časovno in kvalitetno omogoči časten zaključek sezone. Posebej še se je občinstvo odzvalo uprizoritvam modemih iger. Odsev tega je opažati v sestavi repertoarja, vendar brez vsake škode za kvaliteto. Naposled naj omenim, da smo uvrstili še en dramski abonma, čigar razpis naj potrdi zanimanje občinstvi tudi v tvarnem pogledu. Kako je z igralskim ansamblom in režiserskim zborom? Iz dramskega ansambla sta *e letos poslovila igralca Furijan (odšel v Zagrebško dramsko gledališče) in Bitenc (zdaj na Reki), na novo pa sta .prišla z naše igralske akademije igralec Homar in asistent režije Kislinger. Docela očitno je, da se je podoba dramskega ansambla po upokojitvah starejših igralcev in nekaterih smrtnih primerih skoraj docela spremenila. Mladim igralcem, nadaljevalcem nadvse častnih tradicij naše starejše igralske generacije, je treba omogočiti igralsko umetniško vključitev v oblikovanje novega, mladega ansambla. Odmeve tega je opaziti že tudi v repertoarju, ki naj z določeno izbiro iger omogoči č:m skladnejšo umetniško rast srednjih (n. pr. Sever), pa tudi najm!ajš;h. Med starejšimi igralci bo slavila letos svoj veliki igralski iubile: ^Mira Danilo (kot »Elizabeta Angleška«), z režijo Matkovičeve drame »Na koncu poti« pa bo tudi v Ljubljani slavil svoj režiserski jubilej dr. Branko Gavella, ki že skoraj četrt stoletja sodeluje v naši Drami in ki si je tudi v naši gledališki zgodovini zagotovil častno mesto. Režirali bodo Jan, Kreft, Vladimir Skrbinšek, Molka, Gavella in na novo Mirko Mahn:č, medtem ko bo Jamnik na celoletnem študijskem dopustu. Pač pa ko kot gost nastopi! Hieng, do-zdaj režiser v manjših gledahsčah v Kranju in Celju. Kakšne bodo tehnične novosti 9 gledališču? V avditoriju dramskega gleda-šča so preuredili sedeže ter jih utrdili na podu, nadalje so_ izmenjali pod na dijaškem stojišču ter izboljšali in preuredili električno napeljavo na odru in v orkestru. Preureditev električne napeljave se zlasti tiče požamo-varnostnih predpisov. V parterju in na hodnike smo položili gumijaste preproge, prav tako v vseh Jožah. Galerija je dobila nov pod s parketom. Uredili smo tudi moderno ozvočenje vse hiše. Zelo težko je, da nismo mogli nadaljevati z nameravano rekonstrukcijo vse hiše, zlasti pa, da bi bili zgradili stranske trakte. Ko bo postavljen premični oder, bo delo na odru zelo olajšano, ker bomo mogli vse naše delo modernizirati. Poleg tega bomo pridobili nadvse potrebni prostor za skušnje. Do zdaj si moramo pomagati s foyerjem, ki pa ne ustreza. oioioioioioioioioioioioioig' Ü ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Industrija lokomotiv, strojev in mostov »DJUR0 DJAK0VIĆ« - SLAVONSKI BROD proda na javni licitaciji parno protitlačno turbino znamke »MAN«, jakost 3670 KS, tlak 32 atmosfer, pregretje pare 450 0 C, tlak odvzetja 8 do 15 atmosfer, 5000 obratov na minuto z generatorjem znamke »AEG«, napetostjo 5250 V, 392 A, 1500 obratov na minuto, s pripadajočo vzbujevalno napravo in cevovodom ter kondenzatorjem. Turbino si lahko ogledate v Tovarni sladkorja v Osijeku. — Začetna cena 63,160.560 dinarjev. Licitacija bo 22. IX. 1954 ob 10. url dopoldne v upravni zgradbi. Licitanti morajo pred licitacijo predložiti pismo v vrednosti 2% začetne cene in potrdilo, da lahko zastopajo svoje podjetje. 0 ■ o ■ o ■ o B o ■ o ■ o B o c3ic3ic3aoac=>ioac3ic=)ioac3ac=>ac3acDBC3' TONE BREGAR Pohod II. grupe na Štajersko /----------------------------- (Nadaljevanje in konec) Komaj je skupni operativni štab I. (gorenjske) in II. grupe odredov sprejel načrt za skupno akcijo in odredil enotam rajone za akcijo, že so se pojavile nemške patrulje in zapletle naše enote v boj. Dolgo časa nam je bilo nejasno, kje tiči vzrok teh nepričakovano hitrih in energičnih sovražnih reakcij na vsak naš pokret. Sele ob koncu julija smo spoznali, da smo padli v sredo dobro pripravljene ofenzive, ki je imela namen uničiti partizane na Gorenjskem. Nemci so v to svrho uporabili zelo velike sile. Vsak transport, ki je potoval z vzhodne fronte v zahodno Evropo, so nekaj dni ustavili in uporabili za boj proti partizanom. Tako so imeli vedno na razpolago sveže, številne in dobro opremljene sile, medtem ko se je v teh bojih naša udarna moč slabila. Mesec dni skoraj ni bilo oddiha: ali smo napadali mi ali pa Nemci. Ves mesec julij je bil poln spopadov in bojev, skoraj ves mesec so se borci neprestano tolkli ali pa bili na premikih. Proti premočnemu sovražniku je bilo težko doseči večje in odločilne uspehe, posebno še, ker so Nemci s svojo motorizacijo lahko v zelo kratkem času zbrali močne sile v rajonu, kjer smo dosegli uspeh in nam preprečili njegovo širjenje. Kljub temu nismo odnehali: boji na Zerovskem vrhu, kjer je doživela svojo najtežjo preizkušnjo in skoraj do zadnjega moža padla Ilijeva četa, pri Črnem vrhu, napad na postojanko Lučne, večtedenski boji okrog Gabrške gore, kjer je v enem samem spopadu prelilo svojo kri 14 partizanov, na Mladem in Starem vrhu, Ble-gašu, kjer je 30 partizanov kljubovalo nemškemu polku en cel dan in se zvečer izvleklo iz obroča, so dokaz vztrajanja borcev II. grupe, da bi izvršili dobljeno povelje. Po enem mesecu bojev je postalo jasno, da situacija ne dovoljuje izvršiti povelja, še več, da bi nadaljnje vztrajanje na Gorenjskem ogrozilo izvršitev glavne naloge — priti na Štajersko in tam razplamteti boj z Nemci. Grupa je imela precejšnje izgube, veliko število padlih, še več pa takih, ki so bili prisiljeni vrniti se čez mejo, ker so izgubili zvezo z glavnino. Praktično je štab grupe razpolagal v začetku avgusta z dvema bataljonoma in štabno zaščito, skupno z največ 250 možmi. Z drugimi besedami: število borcev se je v bojih in naporih v mesecih juliju in juniju zmanjšalo za polovico. Skrajni čas je bil, da se borcem omogoči oddih, da se pripravijo za daljno pot na Štajersko. V začetku avgusta se je vsa grupa zbrala na Jelovici. Po tednu dni miru — Nemcev za čudo ni bilo blizu — je bila enota pripravljena za marš. Po- hod od Jelovice do Kamniških planin je bil zelo nevaren, prekoračiti je bilo treba Savo, progo, več glavnih cest iD pospešeno marširati vso noč preko ravnine. Zato ni bilo mogoče, da bi vsa grupa odšla na pohod skupno, temveč je bilo sklenjeno, da bo prvi večer odšel Simonov bataljon s štabom grupe, Kranjčev pa naslednjo noč. Simonov bataljon je srečno prispel z Jelovice, toda še tostran Save je odkril premike zelo velikih nemških enot, ki so od vseh strani prodirale proti Jelovici. Situacija je bila zelo nejasna, zato mu ni ostalo nič drugega, kakor da se umakne na bližnji Mohor, da poskuša srečo naslednjo noč. Od tu je ves dan opazoval nemške premike po Jelovici in napade na Kranjčev bataljon. Sele tu smo lahko videli, kakšne sile so Nemci zbrali, da bi nas uničili. Od vseh strani so lezle v breg kolone zelencev, po vseh cestah v dolini so se pomikali tanki. Hudo je bilo gledati vso to silno vojsko, ki je navalila na naše tovariše, pa ne Imeti prav nikake možnosti, da bi jim pomagali. Napad partizanskega bataljona ne bi proti taki množici sovražnikov podnevi prav ničesar opravil, samo lastni bataljon bi izpostavili nevarnosti uničenja. Zvečer smo prekoračili Savo In naslednjega dne prebili v Udnem borštu. V taborišču je bilo čudno razpoloženje, ne toliko zaradi nevarnosti, ki nam je pretila v tem ravninskem, od vseh strani s cestami obdanem gozdu, kolikor zaradi težkih misli na tovariše iz Kranjčevega bataljona, ki so — sodeč po peklenskem ognju, ki smo ga slišali z Jelovice — tudi tega dne bili boj za življenje ln smrt. Naslednjo noč smo nadaljevali pot preko polja proti Krvavcu in se zgodaj zjutraj vzpeli na njegove prve obronke. Izmučeni od napornega marša, smo vseeno nadaljevali pot proti gozdovom sredi Kr* vavčevih pobočij, kjer naj bi nas čakala hrana, ki nam naj bi jo pripravili partizani s tega terena. Toda namesto hrane in počitka nas je čakala močna nemška zaseda prav tam, kjer naj bi kolona s kolovoza zavila v gozd v pripravljeno taborišče. Naša pot je bila izdana in so Nemci pripravili zasedo, kjer naj bf oo niihovih računih druga grupa doživela svoj konec. Nemška zaseda je bila oborožena z izredno mnogo mitraljezi; spustila je našo kolono na oddaljenost 30 m in šele takrat odprla peklenski ogenj in nas zasula z bombami. Po vseh računih bi morala taka zaseda na tak cilj, kakor je bila popolnoma nepripravljena partizanska kolona, imeti stoodstotni uspeh, če ne bi imela opravka s tako prekaljeno vojsko, kakor je bila II. grupa. Tako pa so povzročili le pr v» rafali sicer veliko škodo, še zdaleč pa ne tolikšno, kakor so pričakovali Nemci: padlo je 22 tovarišev. Vsi ostali so v nekaj skokih poiskali kritje, odprli ogenj na zasedo in se popolnoma v redu umaknili na sto metrov oddaljen greben, kjer so zasedli položaje. Nemci sploh niso silili za nami, tako da smo se mimo umaknili na Kržišče, že v bližini vrha Krvavca. Sovražnik je šele proti večeru priril za nami in nam sledil v dolino Kamniške Bistrice, kjer smo ga pošteno nažgali in se umaknili na Veliko Planino. Pot iz doline Kamniške Bistrice preko Presedlaja in Konja je bila za večino borcev prva alpska tura in je verjetno, da se po takih poteh tudi kasneje niso premikale tako velike partizanske enote. Nadaljnja pot do Dobrovelj nad Savinjsko dolino, ki so bile postavljene kot cilj pohoda in kamor je bataljon s štabom grupe dospel v začetku septembra, je minila brez večjih bojev. Eden izmed štirih bataljonov, ki so pred dvema mesecema in pol odšli na pohod, je izvršil svojo nalogo. Prvi sploh ni prekoračil meje, skoraj ves drugi se je vrnil nazaj na italijansko stran* kaj pa je bilo s četrtim, Kranjčevim bataljonom, ki smo ga pustili na Jelovici? Cela dva dni se je bataljon prebijal iz zasede v zasedo, toda ven iz Jelovice ni mogel. Preveč je bilo obročev, pregoste so bile nemške zasede. Pod večer drugega dne bojev so zaplenili nekemu nemškemu štabu zemljevide, kjer so bile označene vse zasede. Na podlagi teh podatkov se je bataljon povlekel na greben nad Kropo, kjer je počakal še dva dni, nato pa nadaljeval pot za Simono- \ vim bataljonom. Toda tudi to pot mu ni bila sreča mila. Kmalu po prehodu Save je naletel na močne nemške zasede, ki so zapirale vse smeri, razen one. ki je vodila na Karavanke. V hudih bojih se je bataljon pre-bel čez Begunj ščico in jugoslo-vansko-avstrijsko mejo na Koroško. Prebivalstvo ga je sprejelo z velikim navdušenjem, posebno še, ker je pri Železni Kapli dosegel veliko zmago. Od tu je nadaljeval pot proti Pohorju, kamor je prispel sredi septembra. Iz njega je nastal slavni Pohorski bataljon. Ta kratek pregled niti od daleč ne daje slike vseh težav, ki jih je bilo treba premagati, in vseh junaštev v premagovanju teh težav. Za to bi bilo treba napisati celo knjigo (slišimo, da bo tako knjigo kmalu izdal tov. Franci Mekinda, eden izmed udeležencev pohoda). Prav pa je, da se ob svidenju na Ostrožnem spomnimo tega pohoda, predvsem pa tovariš“v. ki so s svojo krvjo omogočili, da je II. grupa izvršila ukaz Glavnega štaba. Njen prihod na Štajersko je imel za nadaljnje posledice velik vzpon narodnoosvobodilnega gibanja, ki je naredilo iz Štajerske rezervoar novih sil za izpopolnitev partizanske vojske. Cena. ki jo je II. grupa plačala za ta uspeh, je bila velika, toda še večji je bil končni uspeh, svoboda. In delež II. grupe pri tem uspehu ni majhen. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR REČICI OB SäVEIIl Cestita delovnemu ljudstvu obCine K PRVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU DNE 6. OKTOBRA 1954 IN K PROSLAVI »ŠTfiJEBSSA V BORBI« Elcktroinstalacija, mehanična in finomehanična delavnica MLO SLOV. KONJICE IZVRŠUJE ELEKTRO-[NSTALACIJSKA IN MEHANIČNA DELA POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. SE PRIPOROČA ZA NAROČILA. Čestitke udeležencem N fi OSTROŽNEM KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ,ŽITAR- Celje ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PROSLAVI »ŠTAJERSKA V BORBI« ••••••«#• »••«1 KMETIJSKI ZADRUGA ZREČE CESTITA OB VELIKEM PRAZNIKU Štajerske vsem borcem PO DOMOVINI, VSEM svojim Članom in ostalim ODJEMALCEM S svojo veliko izbiro raznovrstnega blaga, ki ga imamo na zalogi po priznano nizkih cenah, se priporočamo za nakup. PODJETJE »PLANINA« CELJE Borcem in vsem osta* lim k proslavi n ŠTAJERSKA V BORBI« čestitamo OBIŠČITE NAS PAVILJON NA OSTROŽNEM! Odkupujemo vse vrste žitaric po kmetijskih zadrugah in nudimo vse vrste mlevskib izdelkov iz svojih skladišč: Celj«, Trbovlje in Šmartno ob Paki. mmmmmmmmmmmmmtmam OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OPLOTNICA « podjetji: MESARIJA — PEKARNA -SLIKARSTVO — GOSTILNA po Sil j a BORBENE POZDRAVE VDELE-ČENČE Ai NA OSTROŽNEM El : «••••« ••• • ••«•« TOVARNA KOVANEGA ORODJA - ZREČE Mehanično orodje Kovaško orodje Mizarsko orodje Poljedelsko orodje Odkovki za industrijo Cene solidne, kvaliteta odlična! 1 PRAZNIKU NA OSTROŽNEM NAŠE ČESTITKE! DR2AVNO PODJETJE SLIKARSTVO »DOM* CELJE — Prešernova ulica 7 se priporoča za cenjena naročila vseh slikarsko - pleskarskih in črkoslikarskih uslug, katere opravlja solidno in po zmernih cenah. PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA Štajerski praznik na ostro2nem Sindikat zdravstvenih delavcev SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE čestita vsem udeležencem na Ostrožnem pri Celju k velikemu prazniku Štajerske. è r UPRAVA ZA CESTI IN KANALIZACIJE CELJE čestita k prazniku Štajerske na Ostrožnem. ☆ Občinski ljudski odbor SZDL ZB NOV VOJNIK čestitajo k prazniku ».Štajerska v borbi*. •«•••»<• ••»«•« •»»••••• ■•«•••••« «««••••• •«»•••« •• «•«»•>••• k prazniku »Štajerska v borbi* čestita OKRAJNA LEKARNA ŠENTJUR pri CELJU GRANITNA INDUSTRIJA OPLOTNICI IZDELUJE: KOCKE IN ROBNIKE STANDARDNIH DIMENZIJ IN PO NAROČILU, KVADRE (BLOKE) ZA HIDROCENTRALE, MOSTOVE IN PREDORE TER RAZNE DRUGE GRADBENE ELEMENTE OBLOGE ZA MLINE V CEMENTNI IN KERAMIČNI INDUSTRIJI KILOMETRSKE, GEODETSKE IN DRUGE OZNAKE RAZNE SPOMENIKE ZELENI OKRASNI KAMEN ZIDNI KAMEN APNENCEV LOMLJENEC IN APNENCEV GRAMOZ ČESTITAMO K PRAZNIKU ŠTAJERSKE Vse vrste dobrega svežega kruha nudi Konjičanom vsak dan MESTNA PEKARNA SLOV. KONJICE K prazniku 19. septembra čestita kolektiv K PRAZNIKU » ŠTAJERSKA V BORBI « ČESTITAJO: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR DOBRNA KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA DOBRNA KMETIJSKA ZADRUGA DOBRNA in POLITIČNE IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE OBČINE DOBRNA LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE SLOVENSKE KONJICE čestita ob prazniku »ŠTAJERSKA V BORBI* vsem borcem in občanom. NA SVIDENJE NA OSTROŽNEM! .»•■ *•»«••••• »•«•••••■ »••»••••« ■•*«•• GOZDNO G0SP0DA1STV0 NAZARJE S SVOJIMI UPRAVAMI: LUCE, GORNJI GRAD IN NAZARJE PROIZVAJA JAMSKI IN CELULOZNI LES, HLODE ZA ŽAGANJE, DRVA ZA KURJAVO IN DRUGE GOZDNE SORTIMENTS. K VELIKEMU PRAZNIKU NA OSTROŽNEM NAŠ TOVARIŠKI POZDRAV DELOVNI KOLEKTIV OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NAZARJE OBČINSKI KOMITE ZKS NAZARJE OBČINSKI ODBOR SZDL NAZARJE OBČINSKI ODBOR ZB NAZARJE GOSTILNA »SAVINJA« NAZARJE čestitajo borcem, aktivistom in vsem delovnim ljudem ob prazniku »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. POTROŠNIKI! LESNA INDUSTRIJA Vsem udeležencem NA OSTROŽNEM naše čestitke VAM NUDI SVOJE KAKOVOSTNE IZDELKE FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA IN VSE VRSTE TAPETNIŠKIH IZDELKOV PO NAJNIZJIH CENAH. PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO PO DNEVNIH CENAH VSE VRSTE REZANEGA MEHKEGA IN TRDEGA LESA. VSE VRSTE EMBALAŽE IN GALANTERIJSKE IZDELKE. OGLEJTE SI NASE IZDELKE IN PREPRIČALI SE BC5TE SAMU NIC ZATO, CE LJUDJE VEDO, DA PRI TRGOVSKEM PODJETJU »PRI VRELCU« — DOBRNA kupi vsak dobro, tako je bilo in še tako bo. — K zgodovinskemu dnevu 19. septembra čestitamo! •••• ••••#• •••••«»•• «•■■<*»•« •••*•«»•» •••••■«•• »•■*•.«•••••■•■ »•»«•■ *•« •( Bord, Invalidi V Kadar potrebujete kake vrste ortopedskih pripomočkov, se obrnite na nas. Izdelujemo jih vse vrste, kakor tudi strokovno popravljamo po zmernih cenah, se priporočamo. Ob prazniku veselega srečanja Štajerskih borcev na Ostrožnem čestitamo. ORTOPEDSKA DELAVNICA — CELJE, STANETOVA 16 TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV, KRANJ poštni predal 56 — brzojavi: GUMA Kranj — telefon 274 in 275 PROIZVAJA: gumeno tehnično blago — gumene cevi z in brez vložkov, visokotlačne armirane zavorne cevi — klinaste jermene — transportne trakove — pnevmatike za kolesa in avtomobile — reparatumi material — gumirano blago za dežne plašče — zaščitne obleke iz gumiranih tkanin in zaščitne predmete za industrijo — potapljaške obleke — gumeno galanterijsko in sanitarno blago — gumene plošče za pod — gumene podplate in podpetnike ter plošče za podplate — gumena lepila — gumene športne artikle — gobasto gumo — gumene prevleke valjev in koles. OBIŠČITE NASE PRODAJALNE: KRANJ, Koroška 11 — BEOGRAD, Knez Mihajlova 47 ZAGREB, Gajeva 2/b — SARAJEVO, Maršala Tita 60 »••••«•« *•«••• »••■••••■ •••*•■•#« «•«••*«•• ••*•••«•• ••*••«»•• •••••••*■•••••• ••• •••• ,Cementnine‘ Celje ^PRIDRUŽUJEMO SE S ČESTITKO K PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« •*«••••• ••««••••• ••»•••••» •*••••••• *•■•••«•• ••«•ìhOmOmC« •••«•• ••• •••••■ »TKANINA« TRG. GROSISTIČNO PODJETJE MARIBOR POZDRAVLJA VSE UDELEŽENCE PROSLAVE »Štajerska v borbi« Opravljamo vse vrste mizarskih del ia stavbe in notranjo opremo. Naše delo je solidno in poceni Priporoča se Okrajno mizarstvo ŠEMPETER v Savinjski dolini K proslavi .STAJtRSKA V BORBI* čestitamo ★ Vsem štajerskim partizanom, aktivistom in udeležencem velike proslave na Ostrožnem, ki so doprinesli s svojo hrabrostjo, junaštvom in zvestobo k osvoboditvi svojega naroda, čestita delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »ŽELEZNIČAR« MARIBOR V svojih prodajnih paviljonih na Ostrožnem Vam bomo nudili vsa okrepčila po najnižjih cenah. OBIŠČITE NASI : ! K proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pozdravljamo vse borce in aktiviste NOV. Opravljamo vse vrste nizkih m visokih gradenj. DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA TÄL TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV MARIBOR - JUGOSLAVIJA PREJ „FRANC LESKOŠEK“ (BIVŠA SPLOŠNA) Telefon: 20-57, 25-63, 31-76, 31-77 Brzojav: METALNA MARIBOR Teleprinter: 03315 SLOV. BISTRICA •••p* •#•♦••••• •♦••*•••• ••• *••••• «•*•••< ob prazniku »Štajerska v borbi* pozdravljamo HEROJSKE BORCE XIV. DIVIZIJE. Opravljamo vsa pleskarska, slikarska in črkoslikarska dela kvalitetno in po najnižjih cenah. Se priporoča kolektiv. S. P. P. „SLIKOPLESK“ MARIBOR Taborska 6 Taborska 6 .«.•«. .l.i«. .( • DO Vabimo koristnike vseh vrst kemikalij na ugoden nakup blaga pri K E IMI 0 K ALS JI A04 veletrgovina s kemikalijami, MARIBOR, Partizanska 34. Skladišče: Einspielerjeva 7 Telefon 27-93 OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« NA OSTROŽNEM PRI CELJU POZDRAVLJA VSE UDELEŽENCE V NOV DELOVNI KOLEKTIV Projektiramo, izdelujemo in montiramo VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ v zakovani in zavarjeni izvedbi in KOMPLETNE NAPRAVE ZA RAZNO INDUSTRIJO IN RUDNIKE. MOSTOVI Hale — peroni — hangarji — stebri • Rezervoarji cisterne — bunkerji — silosi • Industrijske peči in aparati. • Plinovodi — cevovodi • Žerjavi vseh vrst — okretnice — prenosnice — transporterji — žičnice. • Konstrukcije za vodne zgradbe — rešetke — čistilci rešetk — zatvornice vseh tipov. • Stiskano blago (prešana roba): vijaki — zakovice — izolatorske opore, spojnice (klanfe) — tirni žeblji itd. Podjetje razpolaga na zelenem Pohorju z lastnim planinskim domom, kateri nudi vsem delovnim ljudem prijeten in cenen počitek. DELOVNI KOLEKTIV POŠILJA BORBENE POZDRAVE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TER UDELEŽENCEM proslave »Štajerska v borbi« na OSTROŽNEM IN ISKRENO CESTITA VSEM BORCEM IN BORKAM XIV. DIVIZIJE. •••••« »•••••»♦• »•«•* »•••••»•■ ••>••>••• •••••••«•••«•• «•*«••••• VELETRGOVINA Z GALANTERIJO UIMIVERZAL MARIBOR — CAFOVA ULICA 5 nudi državni in zadružni trgovski mreži vse vrste domače in uvožene galanterije po najugodnejših cenah. DELOVNI KOLEKTIV ISKRENO ČESTITA VSEM UDELEŽENCEM V NOV OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« NA OSTROŽNEM. Kolektiv Čevljarske obrtne zadruge PTT1T POZDRAVLJA BORCE ŠTAJERSKE! «. ••„•«.•„•m Pozdravljamo udeležence proslave »Štajerska v borbi«! Obiščite nas v našem paviljonu! PEKARSKO, SLAŠČIČARSKO, MEDIČARSKO in SVEČARSKO PODJETJE DRAVA«- PTUJ Delovni kolektiv - PODJETJA ZA OPRAVILO VOZ - P T U 3 pozdravlja vse borce XIV. divizije ob proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnm pri Celju. •••••• •••• •«••••••• ••»«••••• •#•••••#• BORBENE POZDRAVE POŠILJAMO UDELEŽENCEM PROSLAVE NA OSTROŽNEM. ČESTITAMO VSEM BORCEM IN BORKAM U. GRUPE ODREDOV XIV. DIVIZIJE IN JIM ŽELIMO ŠE NOVIH USPEHOV. VABIMO BORCE NOV IN VSE DELOVNE LJUDI OKRAJA KRANJ, DA SE UDELEŽE PROSLAVE NA OSTROŽNEM PRI CELJU. USLUŽBENCI IN ČLANI okrajnega ljudskega odbora Kranj • ••»•m«. •*•••• Kolektiv ptujskih opekarn ŽABJEK in JANEŽOVCI pozdravlja udeležence velike proslave »Štajerska v borbi«.' — Poslužujte se naših kvalitetnih produktov! Pozdrav vsem borcem! MLEKARNA PTUJ Proizvajamo kvalitetne mlečne izdelke. KOLEKTIV VINARSKE ZADRUGE PTUJ pozdravlja udeležence proslave »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Delovni kolektiv Trgovskega podjetja »JAVOR« PTUJ nudi cenjenim potrošnikom vse vrste gradbenega materiala in kuriva po zmernih cenah. Pozd'~- •■“'mo partizanski "'strožnem! Odkupujemo in prodajamo vse poljedeL pridelke K prazniku »Štajerska v borbi« nože iskrene čestitke! DELOVNI KOLEKTIV Zadružne >. g. podjetja »ORAČ« MARIBOR Pozdravljamo proslavo »Štajerska v borbi«! Kolektiv Mizarske-kolarske delavnice SLOV. FTCTRICA DELOVNI KOLEKTIV Splošnega mizarstva in žage PTUJ pozdravlja vse borce, borke in ostale sodelavce štajerskih brigadi Opravljamo vsa mizarsko pohištvena in stavbena dela — trgovski in šolski inventar Delovni kolektiv Mehanične in ključavničarske delavnice SLOVENSKA BISTRICA oozdravlja vse udeležence »Štajerska o borbi« na Ostrožnem pri Celju! Opravljamo vsa mehanična in ključavničarska dela. KOLEKTIV MESTNE KOMUNALNE USTANOVE PTUJ pozdravlja vse štajerske borce, borke, aktiviste in ostale ob proslavi na Ostrožnem. Mutno iiriintn in sedlarstvo ■ Mariner Gosposka allea št. 13, telefon 26-15 izdelovalnica in popravljalnica torbic, aktovk, kovčkov, konjskih vpreg, gonilnih jermenov, vseh usnjenih tehničnih pripomočkov za industrijo in vse vrste ponjav. Borbene pozdrave vsem borcem in borkam XIV. divizije in vsem ostalim sodelavcem v NOV ob proslavi »Štajerska v borbU na Ostrožnem. **•••••*•• »••••• ••• »•»»•• •••«••»•• «••»•*••• •••»••••« »••< OKRAJNO REMONTNO PODJETJE PTUJ opravlja vsa tesarska, zidarska, mizarska, slikarska, črko-ilikarska in soboslikarska dela. Kvalitetna izdelava, cene solidne ! Kolektiv pozdravlja vse udeležence proslave na Ostrožnem Tovarna čevljev MARIBOR pozdravlja vse borce in borke, ki so se borili Da Štajerskem, ob proslavi na Ostrožnem! Izdelujemo in prodajamo kvalitetno in ceneno obutev! Delovni kolektiv Kolektiv Kmetijskega in vrtnarskega podjetja PTUJ pozdravlja udeležence proslave »Štajerska v borbi« MIÄL1 JODY[ Po knjigi M. Kinnun Rawlinqsove Riše Miki Muster 274. Zdaj je bilo treba pripraviti še ležišča. Nalomili so mladega smrečja in si z njim mehko postlali tik ob ognju. Jody je nanosil še mahu, da so bila ležišča res udobna. Ko pa so legali, sta Foresterja tako lomastila, da je Penny pripomnil: »Stavim, da še Stari Šepavec ne dela takega trušča, kadar leze v svoj brlog.« Vsi so bili Židane volje in jim ni bilo do spanja. Začeli so si praviti zabavne zgodbice. Jody se je trudil, da ne bi preslišal nobene besedice. Toda veke so se mu kar same zapirale. Preden je zaspal, se mu je še stožilo za Slakom. s 275. - 278. v ■ Sredi noči se je prebudil. Oče je sedel zraven »Zavohal je meso. To bi bil vrišč, če bi ga zadegal med oba Foresterja!« je menil Penny. — »Dajva, ostrašiva ju!« se je zveselil Jody. Toda oče je zmajal: »Prevelik je, da bi brili njega, Foresterja sta smrčala. Nenadoma se je zaslišalo v bližini, kakor da bi puhal kovaški meh. — Hu — uuu — hu — uuu — hu — uuu — Že je bilo čisto blizu, skoraj pri nogah. Jody se je zgrozil. Penny se je dvignil in zatipal po smrekovi grči. Prižgal jo je ob žerjavici in se previdno sklonil naprej. Jody mu je sledil za petami. Nekaj je zašuštelo. Penny je zavihtel baklo, da je vzplamenela. Iz teme se je zasvetilo dvoje rdečih oči. Tedaj se je Penny zasmejal. Nočna pošast je bil samo aligator iz bližnjega tolmuna. MALI OGLASI KUHaaxoa, vajena jcuiie v menzi aooL taiwOü zaposlitev v kii-matiAttii -Kraju na Gorenjskem. Fonuoioe postati poaruz. Siov. poroc. v Kranju pod »Spo-soona« L5uč»-1 TuvaiùNA MOČNIH KRMIL potrebuje 4 aeiavce (tezaice) z nas*eaaj2tm pogoji: da premorì zaravniai&o »pricevaio, ua je zdrav, da je odslužil vojaški rax. interesenti naj se javijo 17. t. m. v Tovarni mocanli Itrmii, z.aioška 51-a 16107-1 KMihiUSKA ZADRUGA Z O. j. Lukovica pri Domžalah razpisuje mesto upravnica (člen 63 uredbe o kmetijsKid zaarugah.; Pismene ponudbe z življenj opisom in dokumenti o dosedanjem službovanju poslat* do 20. sept t. 1. na upravni Odbor Kmetijske zadruge z. o. j. Lukovica pri Docnžaiah. 15180-1 SLUŽKINJO spre jenem takoj. Naslov v bgi. oddelku. 15085-1 ODVETNIŠKEGA PRIPRAVNIKA z nekaj let prakse ali uradnika z odličnim poznavanjem poslov odvetniške pisarne sprejmem. Naslov v ogl. odd. 145*2-1 VEC KVALIFICIRANIH MIZARJEV in navadnih delavcev za pr lučite v takoj zaposli Stavbeno mizarstvo, Ljubljana, Slomškova 16. 14997-1 STAREJŠO SLOVENKO, resno, sprejmem takoj z agcspodinjsko pomočnico v dužino z enim otrokom. Ponudbe na V. Mikic, Beograd, Strahiniča Bana štev. 52-a. " * ' 15938-1 DRVA GREM; SEKAT NA DOM. Ponudbe v oglasni odd. pod »Sekač«. 15039-2 PRiKROJEVALNI in šivalni tečaj nudi salon »Kucler«, Tomšiče- KINO •UNION«, amer. Darvm tlim »V. vrtincu«, Brez "tednika. Preosta-ve ud lo in itti ter dopoldne oo a. uri. prodaja vstopnic od 8. do lù. ter od 14. dalje. dtuci uai vii, rum »v vrtincu« bicz tednika. Predstave ob 16. in 20. uri. Prodaja vstopnic ou 9. do i0. ure ter od 15. ure aaije. ♦iiiOurA*: jr* cimera meh. filma »ry^aciovia«. — Teonik. — Predstave ou 16., 1«. in 20. uri — Ob iu. uri je matineja istega filma. Proaaja vstopnic za matinejo oq s.—10., za popoldanske pieostave pa od 14. ure dalje. »ir**m "Uli lil 4 4 aZ* bojnikov«. Tearuk. P*eustava cb li. uri. Zadnje predstave odpadejo zaradi nastopa »tivoboue« ise^igrau»*r*vkueuijù’. »V Ljubljano jo najino«. Pi odaja vstopnic za krnop* costa ve. je od 15. aaije. L». rvl*\ O »oi-ii». oaj<* vstopuu. ua 15. kakšna dva metra dolg.« — »Ali ga bova ubila?« Nasrov^v je vprašal Jody. — »Nima smisla,« je odvrnil raeno stanovanjsko po- „ . ji* HiSTVO- trd zdrav les, zajam- Penny, »za pse imamo dovolj mesa, nevaren ceno ClSt0. zaradi prisèuwe nam pa tuđi ni.« Nato se je zapodil proti aliga- pruaam. Or. P., jeseiuova w tor ju. Žival se je vzpela na svoje kratke noge p^oj-ulM; posteljo z jekxenlm in jo ucvrla. Penny je zagnal za njo še prgišče ita peska. Aligator je bil čudovito uren in brž je išjoi-i pljusknil v tolmun. koledar Sreda, 15. septembra: Nikodem. Četrtek, 16. septembra: Ljudmila. * 15. septembra 1789 se je v Bur-lingtonu v New Jerseyu rodil znameniti ameriški pisatelj James Fenimore Cooper. Mladost je preživel med Indijanci in tako dobro spoznal njihovo življenje. Napisal je okrog 30 romanov, v katerih večidel popisuje življenje na prerijah Divjega zahoda. Med njegovimi znamenitimi deli sta najbolj znamenita in prevedena v domala vse svetovne jezike romana »Vohun« in »Zadnji Mohikanec«: v Vohunu prikazuje boje za ameriško neodvisnost, Zadnji Mohikanec pa je povest iz osemnajstega stoletja, ko so se priseljenci vse dlje širili na ameriški zahod. Cooper je umrl leta 1851. * Na današnji dan je leta 1872 Pisateljsko društvo Slovenije vzidalo v Prešernovo rojstno hišo na Vrbi spominsko ploščo. ne vlake. Na prodajo teh kart opozarjamo kolektive in posamezne potnike, ki se bodo proslave udeležili. SPREMEMBA TELEFONSKE ŠTEVILKE RS ZSS Telefonska številka tajništva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo 30-895 je začasno ukinjena. RS ZSS ima samo številko 32-031/34. . KRVODAJALCI! »CVETJE JESENI« — razstava v paviljonu ob tivolskem ribniku prikazuje danes mnogo novih sort. Jutri (četrtek) ob 17. predava v Tivolskem gradu tov. direktor Franc Pirnat »Kako sodobno uredimo vrt«. Obiščite oboje! Narodna in univerzitetna knjižnica. Od 15. sept. dalje bo velika čitalnica spet odprta od 7. do 21. ure, v soboto do 14. ure Se je čas, da.se vpišete v večerno gimnazijo. Vpisovanje v V., VI., VII. in VH. razred bo 16. in 17. septembra 1954 ob 6. uri zvečer v VI. drž. gimnaziji v Šubičevi ulici. — Predavajo izkušeni profesorji — pedagogi. nje za pisarniško poslovanje, je vpisovanje na Administrativni šoli, Roška c. 15 (tel. 30-917) vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Tečaji so do-poldanski, pooldanski in večerni. Razstava slik in plastike mariborskih akad. slikarjev in kiparjev je dnevno od 10. do 19. ure v Jakopičevem paviljonu. Otvoritev razstave bo v sredo ob 18. uri. OBVESTILA UMRLI HARMONIKO znamke »Homier*, 8u bacsov. prouam. Ponuaoe poa »Ugodna prilika« v ogi. ona. 10U83-4 KMETIJSKA ZADRUGA Sen-Via pri bucai .nudi. uooer semensua. Rrtx.i:p.ir cis c:n sort: robovimi*, t*icr*iUi, kat dinar, juoei, vgji-«ilčUi, arediiji UiUlOvcC in 1'aiU ücxüuvec, po punenn ceru. iioi6-4 KUPIMO kompleten diferencial za üajLiüohrcin »Fiat iiuu« au posamezne ue*e. jtvulUaoe posali na AigcvsK.o~ poóuetjé »uiv-LRo«, FUiohi. 14ojlF-5 Tajništvo za komunalne zadeve pri MLO gl. mesta Ljubljane opozarja prebivalce, n^-teritoriju me-Enoletni administrativni tečaj,, sta Ljubljani, da bo oskrboval v katerem si pridobite potrebno zavod »Snaga« samo /odvoz smeti, strokovno znanje za pisarniško Kot smeti se ne smatrajo od-Odvzemi krvi v zavodu v Ljub- poslovanje ali pripravite za stro- padki obrtne in industrijske de- S poročamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, mož, brat, stric in ded FRANC KORENČAN posestnik v Naklem Pogreb predragega pokojnika bo la ur*ciik.ei 24 X21;«, au^jI- V četrtek, 16. sept. ob 9. uri do- lu. Men aniona deisvmca Lin- poldne iz hiše žalosti na farno*' ja, vouizuwova. lou^-5 pokopališče v Naklem. ona z gospodarovu.*! pOolOpJfcun, V Jsč'itlUjU, töiwOJ proav-h. Bauman a*ojz, sentuj v o-ovemmm goricam I0104-4 VxöOjsce primerno sono z lil. iu. v Ljuoijaiii, orez an s pO'Ste*j nuno, prc/ti doore- Zalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, sestre in ostalo sorodstvo. Ijani se zaradi popravila notra- kovni izpit za vsa zvanja y pi-nj osti zgradbe do preklica ne bo- sarniški službi, začetne in nada-do vršili. Ijevalne strojepisne in stenograf- Odbor Zveze rezervnih oficirjev ske, teča3e PrLreia tudf >etos fPe: Jugoslavije terena >24 talcev« va- cialm zavod za to stroko, t. 3 javnosti,, gradbeni material, Kamenj e in plevel iz vrtov itd. Smetarjem je naročeno, da odklanjajo odvoz vsega materiala, ki ne izvira iz odpadkov gospo- bi svoje člane na ljudsko streljanje pod vodstvom Strelske družine, v sredo, četrtek in petek, 15., 16. in 17. t. m. popoldne med 15. in 18. uro na strelišču na Dolenjski cesti. Vsakdo ima možnost oddati 15 strelov, kar stane 39 din. Vabimo ponovno tov. rezervne oficirje, da se včlanijo v strelsko družino našega terena. šola v Ljubljani, dinjske dejavnosti ( k temu spada n »i, na‘ tamkajšnje poko- I8»G*a& bO&G, tuoi v okoret el. 30-917). Tečaji pepel, papir, zlom stekla, kon- Gjuoi Administrativna šola Rosica cesta 15 (tel. so dopoldanski, -Dopoldanski in žervne škatle in slično), večerni. Vpisovanje je vsak dan odvoz 'materiala (kamenja, ple-dopoidne od 8 do 12. ure m po- vel ltd.) kot obrtni in industrijski poldne od 17. do 19. ure. odpadki, gTadbeni material, mo- Za strojepisne in stenografske rajo oskTbeti stranke same ali pa Uprava in sindikalna podružnica kurilnice J2 v Ljubljani sporočata, da je nenadoma nesrečno preminil • FRANC STARKE2 zidar Pogreb bo 15. t. m. ob 8.30 iz kitu pi«*cuu m pro Ul autori na- »KAMNIK«: argentinski film »2e-grad*. x'.uvòn /murej, Soana vas, ““ —TT « Pristava. i5l0j.-9 LuaP sj Lu\ U’CikJ xs-WO STAN O V AiiJi zauueiij aiii za enatio au avo ^cori o iCjcikioii. Zazeieno Mirje — itožna donna. Ponuaoe v ogi. OU.CL poa »ügodno«. 150oo-a tečaje s pravico javnosti (začetne in nadaljevalne) ter enoletni administrativni tečaj, v katerem si Želite ostati lepi in mladostni? To boste zanesljivo dosegli s stalno uporabo Danes obhaja 46. rojstni dan pisatelj prekmurske zemlje Miško Kranjec. * 15. septembra 1944 je bil pokrajinski zbor odposlancev Slovenskega Primorja, na katerem so izvolili Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje. Fredsednik odbora je postal primorski pisatelj France Bevk. * 35. septembra 1944 je bila na osvobojenem ozemlju Fruške gore ustanovljena Vojna rečna mornarica. 15. septembra 1947 je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Jutri poteče 7 let, odkar je bilo Slovensko Primorje z Istro priključeno Jugoslaviji. Po težkih oktobra dalje v prostorih eko-razočaranjih, zatiranju in trpi j e- nomske srednje šole, Prešernova nju. ki jih ie naša Primorska do- c. 8. Podrobnejše informacije o živ! j ala pod fašističnim jarmom vpisu in programu tečajev daje so se tega dne uresničile težnje društvena pisama, telefon 22-215. primorskega ljudstva. Toda to še Odbor 2ROJ terena »24 talcev« pridobite potrebno strokovno zna- je ljuba toaletnih krem in NARTA kolonjskih . vod. Slovensko stenografsko društva v Ljubljani obvešča vse, ki žele obiskovati začetniške in nadaljevalne tečaje iz stenografije in strojepisja, da je vpisovanje v vse tečaje od 15. do 3o. septembra vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 16, do 18. ure popoldne v društveni pisarni, Ljubljana, Gosposka ul. 12 — Novinarski dom. Tečaji bodo od 1. Umrla nam sestra in teta MIMI BARB0RIC Do pogreba leži v kapeli pokopališča. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 16. septembra 1954 ob 16. uri. Žalujoči ostali. se domeniti z zavodom »Snago« za poseben odvoz* takega materiala proti posebni odškodnini. Opozarja se še posebej na 5. t. 4." člena Odloka o hišnem redu, da je prepovedano odlagati odpadke na mesta, ki niso za to določena kakor tudi odpadke, ki ne izvirajo -iz1 gospodinjske deiav- ^ _ nosti na prostore, ki so določeni 1954* ob fT uri. za odlaganje smeti. Za kršitve gornjega odloka se lahko izreče kazen do 2000 din. Tajništvo za komunalne zadeve MLO Ljubljana Nenadoma nam je 13. sept. ob 13.20. uri umrl naš nepozabni mož, oče, stari oče, brat, stric RUDOLF JANEŽIČ delavec »SNAGE« Dragi pokojnik počiva v Nikolajevi mrliški vežici na Zalah. — Pogreb bč> danes, 15^ septembra se vedno ni zgodilo v celoti: Primorskim Slovencem in z njim vred vsem Slovencem in Jugoslovanom je bila tudi po drugi svetovni vojni, v kateri je naše ljudstvo v boju proti fašizmu dalo relativno največ žrtev, prizadejana huda zgodovinska krivica. Primorski Slovenci so še naprej ostali razkosani na tri dele, katerih vsak živi svojo posebno usodo. Slovenci v Trstu in Gorici ter fceneški in kanalski Slovenci so ostali izven me;. FLR Jugoslavije in so večidel še naprej izročeni na milost in nemilost italijanskim oblastem. * Škerjanc Stanislav Je diplomiral na TVS v Ljubljani za strojnega inženirja. — Čestitamo kolegi. Gnitje krompirja preprečuje KROSAN. Ze 1 kg KROGA Ma konzervira 300‘kg krompirja. Dobi se v drogerijah, semenarnah, zadrugah itd. PUTNIK Ljubljana ima v prodaji karte s posebnim popustom za proslavo na Ostrožnem. Karte veljajo za VSE POSEBNE in red- »FLEX« Idealno čisti vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Zahtevaj in pazi na znamko »FLEX«. PODJETJE REMONT n Ljubljana, Titova 51, išče verziranega skladiščnika gradbene stroke. — Informacije na upr. podjetja. CDaCDIOflCDflCDtfOflO’ JELA}« specialna sol za kopanje |J Obveščamo vse Imetnike ne sme manjkati nobeni kopeli. »JELA« sol osvežuje, krepi živce in kot prerojen si po uporabi (J »JELA« kopalne soli. q Štedilnik očiščen s KROMOVIM Q PRAHOM je kakor poliran. Tudi g ne rjavi tako hitro, ti prihrani ogTomno dela, zato zahtevaj kro mo v prašek. 0 paviljonov ob proslavi »Štajerska v bortod« na Ostrožnem, da bomo izdajali tobačne izdelke v komisijsko prodajo z rabatom tudi na Ostrožnem. — Se priporočamo. Trg. podjetje Tobak, Celje Obvestilo bolnikom Poliklinike Ljubljana ter Okrajnim zdravstvenim domovom Dolenjske, Gorenjske, Sp. Štajerske in Slov. Primorja. Zaradi odsotnosti zdravnikov ho od 13. 9. do 2. 10. t. 1. zaprta ordinacija za variozni kompleks (krčne žile) Poliklinike, Ljubljana, Slajmarjev dom. Razen tega odpade od 1. 9. dalje za nedoločen čas tudi dopoldanska ordinacija okulista Poliklinike, Miklošičeva c. 20. Opozarjamo, da bodo ordinacije okulistov Poliklinike na razpolago le< v skrčenem obsegu in ne bodo mogli priti na vrsto vsi, ki žele preiskavo z ozirom za nabavo očal. Upoštevani bodo samo nujno utemeljeni primeri. Zavrnjeni bo- pališče. Pokojnika bomo kot vest- Ljuoijane. Ponuaoe v ogi. oaa. nega delavca dobrega, nesebične- poa »ASiSieht«. ir.00, ga tovariša ohranili v trajnem KcvaNJ — LJUBLJANA. Zcune-s,nominu' hjaui dvosouno sončno stanova- ..porcumi. z VSĆtni pfitiftnnami vLjud- yani za večje v Kranju. Ponudbe v ogi. odd. poa »Taicoj zamenjava*. -^ 15trf3-9" NajuiiiLi A ročne ure, izgubljene 11. septeiamra v Ceiju od Dečkove ceste ao tovarne SAD. prosita vrniti proti nagracu Prevozništvu Celje. 15102-10 V GOSTILNI »ZA VODO« sem. izguau aeaamico. Naj-aiteija naprezam, aa zadrzi denar in verižico, cstaio pa naj vrne proti nagracu: Hrovatin Franc, Goričica, p. Preserje. 15U996-10 NAisLA isE JE zapestna ura. — Vprašati: Cesta na Loko‘30, od 14. ure dalje. 15052-11 BRiVSi'vEGA POMOČNIKA, dobrega sončnega delavca, sprejme takoj v stalno službo Buk Ferdo, Novo mesto. 15131-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO in finančnega manipulanta išče kmetijsko posestvo hmeljarske šole, Vrbje pri. Žalcu. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje na razpolago. Zaželena praksa v Kmetijstvu. 15103-1 Neutolažljivi: žena Kati, hčere: Milena, Marija, Blažiča, sina Ivan, Marjan, zeta: Jože, Stane, vnuka Breda, Boris in ostalo sorodstvo. ZÄHVÄLE Vsem, ki ste spremili našega dragega moža, očeta, starega očeta LOVRENCA KOSA na njegovi zadnji poti in mu po-klonili cvetje, se najtopleje zahva- osÌìtSo'^ PODJETJE sprejme ta- Ijujemo. Žalujoči: žena Katarina, hči Marija in sin Ivan z družino. V najtežjih dneh našega življenja, ko nas je tako nenadno in tragično zapustil naš PAVCI so nanj bili v veliko uteho številni izrazi sočutja v besedah in koj samostojnega knjigovodjo. Ponudbe na: Pleskarstvo in so-bosiikarstvo »1. MAJ«, Ljubljana, Star; trg 3. 15123-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO išče tričlanska družina. — Dr. Ahačič, Levstikova 25-H. Zglasiti se od 17. do 19. ure. 15120-1 POPRAVLJAM moško perilo. Šivam tudi moške srajce po meri. Kremžar, Švabičeva 15-1., Trnovo. -2 do vsi rrrimeri oredoisovania očal ^ v ucacu"1 Trnovo. kjer oSla niso poklicno3 nulna’ Prav posebno zahvalo SERVIS »ROSENTHAL, za 6 oseb, Kjer ocaia niso poKucno nujna. smo dolini tovarišu v nesreči VI- dalje. V četrtek isti program. »TRiGLAV«: amensKi oawni film »Ljuoimec iz New Orleansa« in teonik. Predstavi ob 18. in 20. Picdaja vstopnic oa 17. dalje. V četrtek isti pr-ogi am. »LITOSTROJ«; amer. barvni film »Lica j a Baily«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uio prea pričetkom paedstave. V četrtek isti program. »VEVČE«; ameriški film »Pohlep-neži«. V četrtek isti p.ogram. KRANJ »STORŽIČ«: nemški film »Gòspodiòna Casanova«. Predstave ob 16., IS. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. V četi tek isti program in zadnjik*at. — Obveščamo občinstvo, da bo premiera ameriškega barvnega filma »V vrtincu« 28. sept. v kinu »Storžič«. Cene vstopnicam od 50—130 din. KRANJ L. KINO »PARTIZAN«: franc.-italijanski film »Ljubimca iz Toleda«. Predstava ob 19.30. V četrtek isti program. KRANJ »SVOBODA«; italijanski film »Figaro*. Predstavi ob 18. in 20. *INDUPLATI«-JARSE: nem. barvni film »Eva podeduje raj«, ob 20. un. V četrtek isti program, predstava ob 20. uri. na morja«. V četrtek isti program. »DOMŽALE«: angleški barvni film »Nebo brez jastrebov«. V Četrtek isti program. »BLED«: ameriški film »Vodnjak« ob 20. uri. V četrtek isti program ob 20. CELJE »UNION«: jugoslovanski film »Stojan Mutikaša«, ob 18. in 20. V četrtek isti program. CELJE »DOM«, francoski film »Vrag v toiomi« ob ìa is in 20.15. V četrtek isti program. JESENICE »RADIO«: .franc, film psih. drama »Plačijo za strah«, ob _18. in 20. uri. V četrtek isti program. JESENICE »PLAVŽ«: belgi j. film »Banket tihotapcev«, ob 20. uri. V Četrtek zaprto. * SZDL tejena Miklošič predvaja danes, dne 15. -t. m. v kino dvorani sindikata DOZ na Miklošičevi cesti št 19 ob 20. uri filme: Partizanski dokumenti, Bodoči čuvarji neba in Julijska krajina. Pred predvajanjem filmov bo kratko predavanje o štajerskih partizanih. — Vstop prost! GIEDILISCE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 15 sept ob 20 uri: I. Can-kar-dr F Smerdu. Martin Kačur. Premiera. Izven — Otvoritev gledališke sezone. Četrtek. 16 sept ob 2u uri: 1. Can-kar-dr F Smerdu. Martin Kačur Tzven I repriza Mestno gledališče otvarja danes ob 20. gled. sezono s krstno predstavo I. Cankar »Martin Kačur«. Delo je dramatiziral dr. Fr. Smerdu Delo je zrežiral Jože Gale, scenograf Niko Matul, kostume Mija Tarče va V naslovni vlogi ostalih vlogah sodeluje ves an-. saihbel. KONCERTI Abonma za 12 solističnih kon- BOHOBOEOIOEOIC Vsem občanom občine Kobarida čestitamo k jutrišnjemu občinskemu prazniku 16. septembra. Čestitamo tudi vsem udeležencem proslave na Ostrožnem. Delovni kolektiv in uprava tovarne igel, Kobarid 53 kosov, prodam. Naslov v ogl. odd. 15093-4 __________ _ _____________ KRZNEN PLASC (barvana lisica) ceriov bo obsegal tudi .gostovanja poceni naprodaj. Frizerski sa- inozemskih koncertantov: vlolinče-lon, pasaža nebotičnik. lista Foumiera (Pariz) ter piani- 15U2-4 stov Solera (Buenos Aires), Cicco-IZVRSTNO BANJO iz litega že- umia (Rim) in Famadi (Dunaj). ie2a m ugodno prodam. — podrobni program je brezplačno Ljubljana, Smartmska 62. na raZpolago v Koncertni direk- r * i, čiji, vpisovanje dnevno od 11. do L** Uju Svetu, ki je storil vse, kar povračilo pot- Je bllo y danlh priiikah sp!oh mo- run stroškov. ter graničarju tov. Ramu Uprava Poliklinike, Ljubljana ibiševiču, ki je v skrajni nesebičnosti takoj priskočil na pomoč, Kultumo-prosvetno društvo »Slo- dalje reševalcem iz stene sošol-venski dom« v Zagrebu začenja cerna Gustlu Jagriču in Sreču po letnih počitnicah zopet z red- Naraksu ter Mihi Dežmanu, Joni mi vajami pevskega zbora in žetu Herletu, Francu Percu kakor dramske sekcije. Redne pevske tudi Ivanu Božiču, Milanu Kem- PRODAM: krilo, bluzo (ošpetel) T F^lhar- vaje mešanega zbora začenjajo v perlu, Slavku Ledniku, Imi Lipol- *------------------*----------------13‘ in oa 17* co ld* ure v četrtek, dne-16. IX. 1954 ob 2a. url dovi, Stanku Skobernetu in Igna-V društvenih prostorih ZagTeb, cu Stebeju, ki so našega pokoj ni-Masarykova ulica 13. Vabijo se vsi ka z ogromnim požrtvovanjem člani pevskega zbora, da se vaje spravili v dolino ter g. dr. M. Ko-udeleže. Istočasno vabimo vse lju- zaku, ki mu je dal na Okrešlju bitelje petja, da se prijavijo v prvo zdravniško pomoč. Globoko pevski zbor KPD »Slovenski dom« hvaležnost čutimo do gg. zdravni--V Zagrebu, kjer se sprejemajo kov v celjski bolnici — do prima-prijave vsaki dan v tajništvu dru- rij a dir. Zv. Šušteršiča, dr. Fr. Re- Itva Masarykova 13 od 17. do 20. beuška, dr. I. Novaka, dr. N. Ver- LOKAL, krasen, 2 prostora, od- in predpasnik za narodno -nčšo. fn0Iliji. To je najcenejši abonma T« °?1 v°^7 15082-7 (od 600 do 13C0 din) dijaki in KIOSK ali lokalček vzamem v dent3e imajo polovični popust, najem. Ponudbe pod »Ljubija- J J * na« v ogl. odd. 15111-8 ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, v centru, .zamenjam za večjo sobo’ z drvarnico, tudi v. centru. Ponudlbe pod »Svetlo« v ogl. odd. 15116-9 Rimo ure, a avdicija za nove člane je dela, dalje do dr. Riessnerja lz v četrtek, dne 23. XX. 1954 ob 20. uri v društvenih prostorih. Odbor. Se nekaj ...4P j Detomor — posledica lažne morale Poleti 1952 je bil v gozdu pri Črnučah med praprotjo najden lesen zabojček, v katerem je bil skrbno zavit okrog 6 mesecev star telesni plod neznane matere. Kljub natančnim poizvedbam, zločinke matere niso izsledili. Crnučani so se nad tem zločinom zgražali, obsojali brezčutno mater, govorili in utihnili. Letos meseca maja Je spomin na ta dogodek spet zaživel ob novem detomora. Crn\ičani — kajti zločin je bil spet v Crnn-Cafc — so to pot odločno občutili sramoto, da živi med njimi ženska, ki hladnokrvno ubija lastne otroke. Letošnji detomor so postavili v zvezo z onim iz leta 1952. Preiskovalni organi, ki so prisluhnili govoricam, so sioet raziskovali, tnđa detomor pred dvema letoma je še vedno zavit v temo. Zato pa Je letošnji raziskan in jasen. Jasen je tudi povod, ki je privedel mater do umora lahnega otroka. Jožica Pečar iz Črnuč, 24-letna uslužbenka pri »Elektro Ljubljana okolica«, je v avgustu lani zanosila s fantom, s katerim sta se nameravala poročiti. Kot je na razpravi, ki je bila danes pred ljubljanskim sodiščem, navedla, je hotela plod odpraviti že v drugem mesecu nosečnosti. Napotila se je k zdravniku, ki pa je odpravo plodu, razumljivo odklonil. K temu nameravanemu dejanju jo je navedla bojazen pred zelo versko nastrojenimi lastnimi starši in starši njenega fanta. Tudi njen fant, mizarski pom., je bil proti temu, da bi se rodil otrok pred poroko. Da bi se pa takoj poročila, ni hotel, ker »si mora izdelati prej pohištvo«!? Izjavil ji je celo, da raje pobegne lz Jugoslavije, kot pa doživeti »sramoto«, da se mu porodi nezakonski otrok. Direktno Je k uboju otroka ni navajal. Med njo in njim jo bil le nekak tih sporazum, tla Je pač treba otroka spraviti s sveta. Na podlagi vsega tega se je Jožica Pečar odločila, da se znebi otroka za vsako ceno. O tem je premišljevala že pred porodom, kako se bo otroka iznebila, pa ni razmišljala. Medtem ko je v tej žrtvi žalostnih predsodkov in lažne morale zorela misel, kako umoriti otroka, se je otrok v njenem telesu razvijal in oživel. Svojo nosečnost je Pečarjeva v podjetju, kjer j è bila v službi, skušala prikriti na vse načine. Niti ni zahtevala dopusta, do katerega ima pri nas pravico pred in po porodu vsaka mati, tudi nezakonska. 18. maja zjutraj, nekaj pred 6. uro. so Pečarjevo popadli porodni krči. Iz strahu pred starši je odšla iz svoje sobe v stranišče, kjer je ob 6. uri povila novorojenčka — deklico, živo in za življenje sposobno. Niti porodne bolečine, niti nežen otrok niso mo^ gli trdosrčno mater odvrniti od njenega naklepa. Detetu je mati dala toliko časa živeti le, da je prvič zavekalo. Jok novorojenega otroka je za vedno utihnil, ko mu je roka neusmiljene matere ^tisnila vrat. Mrtvega novorojenčka brezčutna- Jožica Pečar držala ra vrat kakih šest minut, tako dolgo, dokler niso njeni starši odšli z doma. Potem je nenorjeno dete zavila v časopisni in ovojni papir in ga nesla v klet, ga zavila v jutasto vrečo in ga skrila na neko polico. Kot da se ni nič zgodilo, je po tem dejanju odšla v službo. Njene delovne tovarišice so se začudile, ko so opazile, da ni na njej nobene sledi nosečnosti. Na vprašanje, kaj se z njo dogaja, je Pečarjeva odvrnila, da sploh Di bòia noseč*. Otročnico so Ob- hajale v službi slabosti in omedlevice. Obratovodja podjetja se je odpeljal po zdravnika. Temu je Pečarjeva zatrjevala, da ji ni ničesar, in se tudi ni pustila pre-nič in se tudi ni pustila premišljal, temveč Je zadevo prijavil oblastem. Pečarjeva po odkritju svojega zločina dejanja ni prikrivala. Priznala je, da je umorila lastnega otroka zaradi tega, da ne bi nezakonsko rojstvo prizadejalo sramote staršem. Zagovarjala se Je tudi, da nima gmotnih sredstev. s katerimi bi lahko otroka preživljala. Ta njena zadnja izjava je kaj Jalova, saj so Pečarjevi in tudi starši otrokovega očeta, kakor tudi oče sam dobro situirani. Poleg tega ua je imela Pečarjeva dobro služite), tako da bi z otroškimi dokladami vred, mnogo bolj kakor marsikatera druga mati, otroka lahko v redu preživljala !n ga vzgajala. Pač pa Je pravi povod, ki je to mater gnal v zločin, dvolična vzsroja in okolje, ki Je nasprotno naši družbeni ureditvi, v katerem je živela. Vzgoja po teh načelih lažu*» morale, delati ln storiti kar koli. pa če- Zagreba in dir. R. Vidmarja ter dr. I. Matka iz Ljubljane, dalje strežnemu osebju celjske bolnice, ki so se vsi nesebično trudiil, da rešijo mlado življenje. — Naša zahvala velja dalje Alpinističnemu odseku Planinskega društva, Kladi var ju in Smučarskemu društvu v Celju ter posebej še g. Lužniku, ki so položili našega ljubljenca na oder, mu oskrbeli častno stražo in organizirali žalni spre vod iz mesta na pokopališče. Dalje se zahvaljujemo Komornemu zboru in vodji ravn. Egonu Kuneju za pretresljive žalostinke, ravn. T. Orlu, Fr. Percu in sošolcu J. Topolovcu za ganljive poslovilne besede, Ö. duhovščini za zadnje spremstvo in pokop ter tovarišem alpinistom, ki so se poslovili od svojega prijatelja z alpinistično himno ob odprtem grobu. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in ostalega cvetja ter denarnih vsot v dobrodelne namene, številnim prijateljem in dam v zameno za stanovanje. Toplataik, Dolenjska c. 48 g. 15128-9 SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, 6.60, 8.68* 13.00, 15.60, 17.90, 19.39 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spo.ed), 7.05 Jutranji orkestralni spoaèd (Flotow, Čajkovski, Ponchielli, De- NUJNO IŠČEM sobo, eventualno bussy), 7.33 Za gospodinje 8.10 Po- tudi za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 15116-9 SOBO — KABINET s souporabo kopalnice in kleti v Kranju zamenjam za enakovredno v Ljubljani. — Naslov v podr. »SP«, Kranj. 15125-9 KDO VZAME dva meseca starega ovčarja v oskrbo za 3 mesece horski fantje pojo in igrajo (prenos 'iz Maribora), 8.30 Za pionirje, 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi poje Ljubljanski komorni' zbor p. v. Milka Skoberneta, 12.20 Kmetijski nasveti, 12.30 Opoldanski koncert, Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla Ullen-spiegla, Blaž Arnič: Ples Čarovnic, 14.30 ‘Turistična oddaja: Ob«* nova 15. 15118-11 PREDMETNA UČITELJICA s Koroške išče sobO. inštruira nemščino. Ponudlbe v ogl. odd. rod »Usluga za uslugo«. 15123-9 proti plačilu. Braöko. Beethov- sotelska pokrajina, 14.40 Skladbe slovenskih skladateljev'igra violinist Ali De:melj. pri klavirju M. Lipovšek, 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo a) Beseda dr. Božidarja Lavriča, b) Učenje pomeni življenje — ponovitev, 16.9« Promenadni koncert (Jenko, Mendelssohn, Gounod), 17.10 V plesnem ritmu, 18.00 Modni kotiček: Dopust jeseni, 18.10 V pesmi in plesu po naši deželi, 18.50 Okno v svet, 20.00 Operetna in lahka glas- RAJP1S1 Lekarna za zavarovance v Ljub' Ijani razpisuje MESTO FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA ......., _ . . Plača po uredbi ln pravilniku ba, 20.30 Radijska Igra — Ivan znancem, ki so se nas snomnlll s o dopolnilnih plačah. Prošnje z Zorman: Agnus Del (ponovitev), sožalji ter osromni množici, ki Je navedbo dosedanje .prakse in 21.15 Reportaža s sprejema parti-spremlla našeea Pavčija do pTe- oceno strokovnega Izpita ln sploš- zanskih patrulj v Kamniku: 21.30 nih podatkov pošljite na gornji Spored popularnih orkestralnih naslov do 25. septembra t. 1. Na- skladb: 22.30 lem pjesni orke- ranega groba. Žalujoče dTužine: dr Pavle Blaznik. Mettrov, Horvat. Miloš Blaznik, inž Komel. Inž. Pensa. Posebej naj se še zahvalimo našemu stricu Mirku Meštrovu. ki stop službe po dogovoru. Vsem, ki ate našo drago mamo MARIJO MAVER ster Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca, 23.00—24.00 Nočni koncert baročne glasbe (na valu 202.1 ln 212.4 m ter kratkem valu 90.1 MHz) Arcangelo Corelli: Concerto grosso v D-duru op 6 št. 4, Johann Sebastian Bach: Koncert za štiri tudi moriti, samo da ne ho otro- je 0b odsotnosti staršev v brez- ,a ..... ka ipred sklemltvijo zakona, to je primemi požrtvovalnosti noč ln »premili na njeni zadnji poti, JI iHavirie v a-molu in koncert za torej «sto. kar je urivedlo Jo- aan bdel nad Pavčijem. začenši z darovali cvetje in z nami »oču- vlolino in orkester št 1 v d-molu žiro Pečarievo do zločina. reševanjem iz stene. —-- *—»’• orkester st. i v o mom, Un»števa.1oč ta dejstva in pa Žalujoča družina zaradi možnosti prave vzgoje, je ,jr pavie Blaznik. sodišče detomorilko obsodilo na . „ __. '___ i0„ trt zapora. K. K. Odje, U. septonbra 19M, stvovali, naša iskrena hvala. Po- Georg Frid^ich ulndel : Ognj^ sebno se zahvaljujemo pevcem, ki met. „ulta. 2J.00-24.00 Oddaja za so Ji tako lepo zapeli v slovo. tujino — na valu 327,1 m (prenoe Žalujoči, lz Zagreba). 8 str. i SLOVENSKI PCROCETILEC / St. 217 - 15. SEPTEMBRA 1954 IZJAVA TAJNIKA ZVEZE MILORADA LlSANINA V ZVEZI Z IZREDNIM OBČNIM ZBOROM ODREDA Zopet se bodo odprla vrata industrijske šole pri TAM Preteklo je pičli mesec dni počitnic, ki jih je imela vajenska mladina industrijske kovinarske šole pri TAM v Mariboru. Stari učenci se bodo -vrnili v novo zgrajeno šolo, ki ima lepo okolje z ribnikom v ospredju. Prišli pa bodo tudi novi učenci, ki imajo do kovinarskega poklica ve se!je. Zopet se bodo učenci srečali s svojimi predavatelji in jim pripovedovali kako so preživeli počitnice. Industrijska kovinarska šola pri TAM je bila ustanovljena 1945 leta. V začetku je imela prostore v »Teksti« poleg »Metalne«- Ti prostori niso ustrezali, ker so bili temačni in za šolo takšnega obsega premajhni. Zaradi tega so zgradili novo šolo. ki je trenutno ena izmed nailepših šol te vrste v Jugoslaviji. Razen šole je tovarna zgradila tudi moderen internat, ki sprejmu nad 200 učencev. V obeh nadstropjih internata so lepo urejene spaliree. svetle in zračne učilnice in drugi potrebni prostori. Učenci se nimajo nad ničemer pritoževati in se počutijo v internatu prav domače. Življenje mladine v šoli spremlja dobra volja. Vzgoja učencev je usmerjena tako. da jih najbolje usposobi za naloge, ki jih bodo morali opravljati v tovarni. Dopoldne imajo učenci pouk v razredih, praktičnega pa v delavnicah. Svoj prosti čas posvečajo branju in šahu. Teoretični predmeti so izbrani tako, da bi čim bolj koristili učencem v njihovih poklicih. Vse je izrazito praktično, potrebno za vsakdanje življenje, le program tehničnega risanja je premalo pester. Ugled industrijske šole je znan daleč okrog. Uprava šole sprejema naročila in sklepa pogodbe, ne samo s slovenskimi, temveč tudi z podjetji bratskih republik. Njihovi gravimi, vrtalni, brusilni in drugi stroji, ki so bil letos razstavljeni na »Mariborskem tednu«, so solidno izdelani in žanjejo priznanje. Pomembno pri tem pa je, da te stroje izdelujejo učenci sami s pomočjo mojstrov. Iz tega je razvidno, da je znanje učencev na veliki višini, in je šola, ki vzgaja te naše mlade kvalificirane kadre, nanje lahko ponosna- -zer P@lfcmd v Loški dolini dobe elektriko Poljane, Spodnje in Zgornje, so prijazno naselje visoko v gozdovih Račne gore v Loški dolini. Med viharjem okupacije so bile pogostokrat zavetje partizanom, zato jih je črni nosilec rimske kulture požgal do tal. Upal pa si ni nikoli globlje prodreti v gozdove, zaradi strahu pred partizansko puško. Vztrajni in marljivi Poljanci so s! sedaj z velikim trudom in požrtvovalnostjo sezidali nove prijazne domove. Kmalu jim bo tudi zasvetila elektrika, kajti elektro-monterji so že tja gori napeljali glavni vod in sedaj po posameznih hišah napeljujejo elektriko. Poljanci so že od nekdaj znani kot odlični in umni živinorejci. Njihove pitane vole so na sejmih vedno iskali mesarji, ki so vole tudi dobro plačali. Tudi sedaj rede lepo živino, ki je zelo upoštevana pri izvozu. Iz mnogih krajev, zlasti Dolenj- ske, so že bila objavljena poročila v tisku, kakšno veliko škodo delajo divjj prašiči po .poljih. Naše, po napredku in uku željne Poljance pa tarejo še druge nadloge. Razen divjega prašiča še jelen in poleg tega tudi medved, ki na poljanskih poljih povzročajo veliko škodo. Noben poljski pridelek ni varen pred njimi. ]. D. Finski zadružniki v Ptuju Maribor, 14. sept. Okrajna gospodarska razstava v Ptuju je imela doslej 69.000 gosiov iz vseh krajev republike. Posebno številni so obiski zadružnikov ter kmetijskih delavcev in strokovnjakov. Sinoči je obiskala Ptuj tudi delegacija zadružnikov iz Finske, ki so si poleg razstavnih prostorov ogledali še vinarsko zadrugo »Slovenske gorice« in klet Vinarske zadruge- Finski zadružnika so bili gostje okrajne zadružne zveze v Ptuju. -jp- V soboto, 11. sept. je delovni ko-lektiv Tovarne emajlirane s>o sode v Celju slavil »0 letnico obstoja tovarne. Na prostoru pred Industrijsko kovinarsko šo lo so kneli ta dati sl'avnu^tni program, na katerem je govo ril tudi član zveznega izvršnega sveta Prano Leskošek-Luka (j*a sliki) Tretjega oktobra bodo v Cerknem odkrili spomenik V Cerknem je bil 5. oktobra 1943 ustanovljen štab Vojkove brigade. V spomin na to pomembno obletnico pripravlja občinski odbor Zveze borcev skupaj s SZDL v Cerknem in s pomočjo okrajnega odbora ZB v Tolminu veliko spominsko svečanost. Ob tej priložnosti bo odkrit tudi spomenik 300 padlim borcem, talcem in umrlim v internaciji iz cerkniške občine. Na dan odkritja spomenika bo tudi zbor vseh preživelih borcev Vojkove brigade, ki so večinoma domačini s Cerkljanskega in Idrijskega. Spomenik bo visok 2.30 m in bo stal pred zgradbo občinskega liudskega odbora Cerkno. Neposredno okolico. kjer bo stal spomenik, že urejajo. Spomenik je izdelala Umetniška zadruga v Ljubljani. -t IZ SLOT. KONJIC V sindikalnih Dodružnicah na področiu KSS v Slov. Konjicah v zadnjem času precej razpravljajo o komunah. Tako so imeli poseb ne sestanke o tem že zreSki kovinarji in v nekaterih podružnicah v Ločah. v nrihodniih dneh Da bodo razpravljali v konjiški tovarni usnja KONUS, v lesnem obratu In drugih sindikatih. Dosedanje obravnave se sicer največ sučejo okoli splošnih načel in nalos. ki na1 bi jih opravljala bodoča komuna. dosti pa govore povsod tudi o teritoriju. ki naj bi spadal pod bodočo konjiško komuno. Tu so obrisi že dokaj dobro znani in se večina volivcev s tem strinja, vendar pa skušalo posamezniki zavesti prebivalstvo na stranpot z raznimi popolnoma lokalpatriotič-nimi gesli. Vzporedno z razpravo o sami komuni so tu in tam tudi že začeli več ali manj govoriti o bodočih odbornikih tega organa. Sindikalni svet je predlagal podružnicam, naj pričnejo to razpravo na široki osnovi in skrbe za to. da bi v te organe prišlo čimveč delavcev. Ker bodo volitve še letos, je taka razprava popolnoma umestna, saj se tu in tam rado zgodi, da takrat, ko je treba predlagati kandidate, opravimo to z naglico. Da bi bili tudi ostali volivci čimbolj pritegnjeni k sodelovanju o pripravah za ustanovitev komune, je ljudski odbor sklical po volilnih enotah zbore volivcev, ob koncu meseca pa bo v Konjicah konferenca predstavnikov množičnih organizacij in ljudskega odbora, kjer bodo sprejeli nekaj zaključkov iz splošne razprave in predlogov volivcev. L. V. Večja skupina članov sindikalne podružnice pri lesnem obratu v Slov. Konjicah se je pretekli teden peljala z avtobusom na ogled zagrebškega velesejma. Po strmini navzdol na klancu Pečica na cesti Poljčane—Rog. Slatina so odpovedale zavore in je moral šofer zavoziti na stransko pot. Kljub temu se je avto prevrnil, vendar pa ni bilo večje nesreče, le tov. Marija Marchetti si je zlomila roko. Prisebnosti posameznikov se je zahvaliti, da so preprečili Večjo škodo ha vozilu, ki bi lahko nastala, če bi se vžgal bencim Vožnjo so nato nadaljevali £ drugim avtobusom. L. V. * V službo sprejmemo takoj: 2 EKONOMISTU z ali brez prakse in TO LESMÖ-1MBÜSTHOSKIH TEHNIKOV — mlajših. Kombinat Iesno-predelovalne industrije, Logatec «•»«•»••• ••*•«•••• ! Obiščite Mednarodni N0V0SÄDSKI SEJEM 25. IX. — 3. X. 1954. L na katerem sodeluje celotno kmetijstvo in industrija. — 25% popusta na železnici. •«••••••• •••••••«• *••••««•« ! Splošno gradbeno podjetje »GRADNJE«, MARIBOR, ! ? Kettejeva ulica 15 ? • • •proda • f elemente za leseno montažno barako, f površina od 300 do 330 kv. metrov, in j ! okrogel les, • i debeline 8 cm, dolžine 4—7 metrov j j (primeren za ograje in podobno). • • Kupci naj se zgiase osebno ali pismeno na upravi podjetja i i do 30. septembra IS54. ; • • ••»••O* ••••»• •*»••••• ••»•••*• •*••*•••• «•»«•« •«•••• BAR „SION“ Ljubljana Od 16. septembra dalje Igra v baru »SLON« zopet priznani plesni orkester pod vodstvom Fery Souvana. Poje Vida Lavrenčič. Vsak mesec nov program. Odprto do četrte nre. „Napad na disciplinsko sodišče NZJ neuiemeijen?“ (SPECIALNO ZA LJUBLJANO) Beograd, 14. sept. (Tanjug). Tajnik Nogometne zveze Jugoslavije Miiorad Lišanin je dal v zvezi z resolucijo, sprejeto na nedavni izredni skupščini ljubljanskega NK Odreda, beograjsk;«n novinar jem naslednjo izjavo: »Predvsem F UŠAJ nima nobenih službenih poročil z izredne skupščine Odreda, razen časopisnih informacij, iz katerih se laiiko skletpa, da je po mojem ta skupščina potekla v neobičajnih okoliščinah. Hočem reči, da je del članstva nastopal — rečeno najmilije — skrajno neodgovorno in nedopustno. Dobil sem vtis, da je bilo na tej skupščini poglavitno — »klevetati posameznike iz disciplinskega sodišča in upravnega odbora ali disciplinsko sodišče in upravni odibmr v celoti, ne pa poprej pretresti napake lastnega kluba, ki so konec koncev tudi privedle do takih razmer. Zdi se mi — in to je ta skupščina tudi pokazala, da je še vedno nekaj določenih elementov, ki lahiko samo še v športnih organizacijah uveljavljajo določena pojmovanja, ki so naši organizaciji tn naši družbi vobče tuja. Menim, da je napad na disciplinsko sodišče na Odredovi skupščini popolnoma neutemeljen, in sicer toliko bolj, ker je upravni odbor FUSA J na svojih sestankih v dneh 4. junija im 22. avgusta 1.1. razpravljal o delu disciplinskega sodišča in ugotovil, da sodišče dela dobro in da v celoti izvaja politiko upravnega odbora. Vedeti je treba, da je disciplinsko sodišče v zadnjem času naletelo na velike težave pri reševanju nekaterih prestopkov v zvezi s prehodnim rokom. Zaradi temeljitejše preiskave in hitrejšega izdajanja odločb sanò zaprosili za po«neč tudi pri klubih. Toda vsi zainteresirani klubi niso disciplinskemu sodišču priskočili na pomoč, da nekateri so celo oteževali preiskavo. Posefbej sem mnenja, da Je neodgovoren tudi napad na predsednika disciplinskega sodišča tov. Pešiča. Nepojmljivo je, da imajo tovariši iz Odreda tako zmotno mnenje o tem nogometnem delavcu, in sicer tembolj, ker Branko Pcšdč ne izdaja nobene odločbe sam, temveč so to odločbe disciplinskega sodišča, v kateTem deluje 6 priznanih športnih delavcev. C e kdorkoli smatra, da odločbe tega ali onega nogometnega foruma niso pravilne, vsebujejo statut in pravilniki FUSAJ predpise za redno pot glede njihovega reševanja. Razumljivo je celotno delo FUSAJ in njegovih organov izpostavljeno javni kritiki, toda ta mora biti zdrava in konstruktivna. Upravni odbor FUSAJ bo na svojem naslednjem sestanku razpravljal o tem primeru in zavzel svoje stališče.« (SPECIALNO ZA LJUBLJANO) Konec vesti. * V izpopolnitvi časopisnih informacij, na katerih slonijo zaključki tajnika NZJ za beograjske novinarje (!). moramo — čeprav ni naša naloga, da bi so spuščali v razsojo o tem sporu — poudariti še enkrat, da je izredni občni zbor Odreda v navzočnosti nad Piva saima v V študijski telovadnici telesmo-vzgojnega društva Partizan — Narodni dom v Ljubljani so te dni dogradili zadnji, težko pričakovani prostor, sauno. S to pomembno napravo so dobili telovadci Partizana to, kar bo mnogo koristilo dvigu njihovih športnih sposobnosti. Finskemu narodu, ki z lahkoto prenaša vse težave severnega podnebja, je costala sauna že tako potrebna, da si vsak človek prej zgradi sauno kot pa hišo. Dva milijonski finski narod ima pol milijona saun ali pet do šest oseb na eno sauno! Saun 1e več vrst, toda osnovni tip predstavlja zaprt lesen prostor, ki ga ogrevajo brez vlage od 70 do 120 stopinj Celzija! Brž ko se prostor tako silno ogreje, nastane naglo ohlajenie — celo dominus 30 stopinj Celzija. Nagla temperatura ugodno vpliva na telo, čeprav je v sauni tako vroče, da lahko skuhamo v njej jajce brez vode. Ozračje ne vsebuje vlage in tako ostane naša povrh-nica nepoškodovana. Zdravniki trdijo, da edino sauna popoln c« na odpre kožne pore ter krepi te^.o. Zato naj bi sauna postala vsakdanja potreba vsakega človeka. Zanimiva je na primer izjava nekega znanstvenika, ki pravi, da ima vsak finski delavec — drvar — mehkejšo kožo kot naša najbolj elegantna mestna dama, ki neguje telo po naj- PO II. KOLU FINALA ŠAHOVSKE OLIMPIADE JUGOSLAVIJA DELI 2.-3. MESTO AMSTERDAM, 14. sept. Sabov ski dvoboj v II. kolu finala za turnir narodov med Jugoslavijo in Švedsko se je dokončno končal 2.5 :1.5 v korist Jugoslavije. Prekinjena partija med Nilsonom in Rabarjem je bila remi. Rezultati ostalih prekinjenih partij II. kola: SZ-Anglija 3.5:0.5, Izrael-Island 2.5:1.5, Madžarska-B olgarija 2:2. Dvoboj Madžarska-Argentina iz I. kola se je konča la 2:2. Po drugem kolu Je na čelu tabele Sovjetska zveza s 7 točkami, za njo pa so zvrščene Izrael in Jugoslavija s 5.5, Argentina s 5, Holandska s 4.5, CSR in Madžarska s 4 točkami itd. Današnji nasprotnik Jugoslavi Je je Anglija, proti kateri bodo igrali tile: Pirc, Gligorič, Trifunovič in Matanovič. Rezultati v tolažilni skupini: GrEija-Belgija 2:2, Finska-Irska 4:0, Avstrija-Danska 2:1 (1), Švica- Italija 3:1, Norveška-aar 3:1, Ka-nada-Francija 3.5:0.5. V vodstvu Je še vedno Kanad a « T točkami pred S vico tn Norveško 5.5 itd. PRVENSTVO DRŽAVE V STRE LJANJU Mihorko - 476 krogov Beograd, 14. sept. Danes so bili objavljeni uradni izidi o streljanju za kolajno »mojstra strelca« na tekmovanju za prvenstvo države v Beogradu. Najboljše rezultate so dosegli: Mihorko (Slov.) 476 krogov, Petrovič (Srb) 473, Čuk (Hrv) 458, Jež (Slov) 455, Dimitrij evič (Srb) 452, Mašek (Htv) 450, Coko 449, Planinc (oba Slov) 448, Radevič (Črna gora) 443, PTauhart (Hrv) 440 krogov itd. Norme za podelitev teh kolajn bodo verjetno zaradi velikega napredka strelskega športa bržkone v kratkem poostrene. V streljanju z malokalibrsko puško za mladince je bilo danes doseženih nekaj odličnih rezultatov, med njimi uspeh Cuka (Hrv) s 557 in Dimica (Slov) s 546 krogi, ki sta oba boljša od dosedanjega državnega rekorda. Tudi Jež (Slov), Antič in Bašič (oba Hrv) so dosegli nad 540 krogov. SE O USPEHIH LJUDSKEGA STRELJANJA V LJUBLJANI Na strelišču ob Dolenjski cesti je te dni zanimivo tekmovanje za novince in člane. Doslej je opravilo svojo tekmovalno dolžnost več strelskih družin, med njimi tudi družina »Jelenov žleb«, ki sodi med najbolj marljive družine v Ljubljani. Le-ta je za svojevrstno tekmovanje pridobila kar 31 svojih članov in prijateljev strelskega športa. Od teh je 16 preseglo 50 krogov (od 100 možnih), nadaljnjih 6 strelcev pa je doseglo nad 40 krogov, kar je velik uspeh. Na prvem mestu je Oskar Pavlin z 82 krogi pred Vidergarjem 81, Andolškom 75, Vrhovcem 74, Rudolfom A. 73 itd. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V BALINANJU Kot smo že poročali, je bilo v nedeljo v Sežani državno prvenstvo v balinanju za posameznike. Po predtekmovanju se je v finale plasiralo 8 tekmovalcev, in sicer 4 iz Hrvatske in 4 iz Slovenije. Naslov državnega prvaka za to leto je osvojil Sumberac »Nedeljština« (Hrvatska), 2. mesto Mare tič »Uljanik« Pula, 3. mesto Filipčič »Tabor* Sežana in 4. mesto Kačič »Bežigrad« Ljubljana. Tekmovanje je bilo v izvedbi BK »Tabor« Sežana ter v organizaciji Kegljaške zveze Jugoslavije. Pri tekmovanju je bil vložen protest, ki ga bo reševala Kegljaška zveza Jugoslavije. * Smučarski klub Enotnost vabi vse tekmovalce vseh disciplin, funkcionarje in ostalo članstvo, da se udeleže obveznega sestanka. ki bo v četrtek, 16. t. m., ob 19.30 v klubskih prostorih, Liko-zarjeva 8. 1000 ljudi potekel — kakor smo že pisali — v glavnem disciplinirano in dostojno — z nekaterimi redkimi izjemami, ki na njegov splošni vtisek niso imele vpliva. Vodstvo Odreda je zborovalcem predložilo obširno dokazno gradivo za trditev, da disciplinsko sodišče za kaznovanje enakih prestopkov uporablja različna merila. Iz tega gradiva se bo dalo dognati tudi, da ti prestopki niso — kakor zatrjuje tov. FešiČ v neki drugi izjavi novinarjem — enaki samo »po prirodi«, temveč tudi »po suštini«, pri čemer je vedenje posameznih krivcev pred sodiščem komaj še olajševalna okolnost. Z o je drugje, to Je Jasnoj ne iščimo ga tam, kjer ga ni: Vrnite nam nogomet z amaterji, plačani nogometaši pa naj igrajo sami med seboj — z enakimi pravicami in dolžnostmi, kakor opravljajo svoje poklice vsi ostali državljani! Ljubljani novejših metodah kozmetike. Zanimivo je tudi raziskovanje znanstvenikov, ki so pri vseh prehladih in sploh boleznih kot posledica vnetja ugotovili, da sauna pospešuje kroženje krvi in preprečuje tudi take bolezni. Upamo, da bo finska sauna našla tudi pr: nas več posnema’cev (v Ziirichu 'ih je že 7C). Zavedajmo se, da »suho« kopališče utrdi človeka tako, da postane krepak, odporen, vzdržljiv in športen. * Zagreb : B?.sel 6:3 (4:1). Včeraj je bila v Zagrebu mednarodna nogometna tekma, v kateri je reprezentanc? Zagreba premagala enajstorico Basla. Pred 6900 gledalci je sodil Marek. WHITFIELD V LJUBLJANI Na turneji po Jugoslaviji prisp® danes v Ljubljano odlični ameriški atlet g. Mal Whitfield, zmagovalec v teka na 800 tn na olimpijskih igrah v Helsinkih 1352. leta. Na poti po naši državi prireja kakovostna predavanja o atletiki, ki jih spremljajo strokovni filmi. V Ljubljani bo ameriški atlet gost Atletske zvez® Slovenije. G. Whitfield bo ime! v dvorani DOZ na Miklošičevi cesti v četrtek ob 20. uri svoje predavanje s filmi. Naslednji dan, v pe- tek ob 16.30 uri, pa bo na stadionu Odreda vodil trening najboljših slovenskih tekačev na 400, 800 in 1500 m, nato pa posebej razpravljal o strokovnih vprašanjih s slovenskimi atletskimi trenerji. Iz Lujbljane vodi g. Whitfielda pot v Sarajevo. DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Danes se začne v Splitu državno prvenstvo v plavanju za posameznike in moštva. V teku tridnevnega sporeda bo nastopilo nad 250 plavalcev in plavalk iz 20 društev. Vse tako kaže, da bo to eno najbolj obiskanih plavalnih prvenstev po vojni pri nas. Tudi kvaliteta izidov utegne biti na izredni višini. Borba za ekipnega prvaka Jugoslavije bo tekla verjetno med obema splitskima društvoma Jadranom in Mornarjem. Med udeleženci tega prvenstva so tudi plavalci in plavalke Ilirije in ZPK iz Ljubljane, Mladosti iz Kranja ter Partizana iz. Murske Sobote. Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Meranu je ekipa Beograda v močni konkurenci iz S vice, Avstrije, Nemci, c- in Italije zasedla s 45 tečk-mi rrugo mesto za Švicarji z 52 točkami. Najboljše izide so dosegli zmagovalci Kočevar na 800 m s časom 1:53.2, Nikolič v skoku v višino s 180 cm, Skiljevič v krogi; s 15.92 metra ln Krnjajič v disku s 45,15 metra. Čehoslovak Stanislav Jungwirth je pred kratkim izboljšal državni rekord na 1.500 m s časom 3:43.4. Rachouju ta ton ni ugajal. »M erde, a 1 o rs , kaj pa je tolikanj napačnega pri .Dečku, ki krade marmelado’?« »Nič. Saj ni nič narobe niti s poticami iz blata niti z močenjem postelje. Toda nekoč moraš tudi to prerasti, se ti ne zdi?« »No, prav!« Rachou je popustil. »Če misliš tako, potlej bo Ikarus res še najboljši predlog. Je vsaj imeniten in klasičen. A le glej, da ga boš dobro .gladil’. Saj poznaš Cormonove nazore glede .gladenja’.« Prenehal je, ker je opazil, da ga Henri ne posluša. »V kaj si se pa zagledal?« Henri je pomignil proti mizi, kjer je sedela lorette, zatopljena v misli. »Zanimiv obraz, se ti ne zdi? je zašepetal. »Poglej samo tiste zelene sence na njenem vratu!« Kakor da bi uganila, da govorita o njej, je cipa utrnila cigareto ob krožnik, zgrabila boo, položila na mizo denar za večerjo in se napotila proti izhodu. »Tak, kaj pa ti je vendar?« je Rachou premeril Henrija z nič kaj dobrega obetajočim mrščenjem obrvi. »O, nič! Dejal sem samo, da ima dekle prav zanimiv obraz. Nič drugega. Rad bi ga naslikal. Nekateri obrazi so kakor stene, drugi pa so spet prozorni kot šipe na oknih. Kar vidiš skoznje. No, pa pustiva to! Nekaj si pravil o .gladenju’ Ika-ra...« »Prej ko slej boš padel v brozgo, se mi zdi,« je povzel Rachou. Glas mu je zvenel trdo in oči so mu gledale strogo. »Zakaj, vraga, pa hočeš naslikati to vlačugo? Ker ima na vratu zelene sence in obraz kot okenska šipa?« »Nisem mislil tako. Dejal sem le ...« »Tiho! Naj govorim jaz. No, denimo, da boš naslikal to dekle. In kaj boš s tem poitretom? Ga boš prodal? Komu pa? Razstavil? Kje? Kdo pa se meni za sliko montmartrske prostitutke?« »Nemara nihče. Navzlic temu pa bi bila zanimivejša snov za slikanje kot tisti tvoj preklemanski .Napad konjenice’ ali pa .Deček, ki krade marmelado’! Do neke mere celo bolj kot Ikarus. Kaj še nisi nikoli slikal zgolj zavoljo veselja do slikanja, zgolj zategadelj, ker si hotel nekaj povedati? Ko sem bil še otrok, sem kar naprej izdeloval portrete svoje matere ter prosil vsakogar, naj mi pozira.« »In zdaj?« Rachou je govoril z nevarno mirnostjo kakor sodnik, ki zvablja pričo v past. »Zdaj ti pa slikanje ni več po volji, a?« »Res, imaš prav. Mrzim ga. Do grla sem že sit teh abotnih Vener in Dian, ki jih slikamo v ateljéju. Upira se mi že kar naprej stavljati gr obor j avo barvo v prvo osenčenje. In čemu bodi kompozicija vselej trikotna? In tisto presneto .gladenje’! Kdo je vendar učil. da je treba vsako potezo s čopičem .zgladiti’? Kdo je to sklenil? Veljajo za umetnost iste zahteve ,ali — ali’ kot za vero? ,Ali greš k maši ali pa boš prišel v pekel!’ Čemu ne bi smel slikati, kar me je volja, uporabljati pri osen-čenjih modro ali zeleno barvo, če tako vidim? Čemu ne bi...?« »Ker tega ne smeš!« Rachoujev glas je bobnel ko grom. »Slikati moraš to, kar zahteva od tebe Cormon, in tako, kakor zahteva on, drugače ne boš nikoli opravil sprejemnega izpita za Salon. In dobro veš, kaj pomeni, če te ne sprejmejo v Salon. Prav lahko se pri priči posloviš od svoje umetniške kariere!« »Saj imaš prav,« je prikimal Henri. »Ne vem, kaj me je \ pičilo. Bodi brez skrbi! .Gladil’ bom svojega ,Ikara’ in prišel v ta šmentani Salon, pa če me pri tem vzame vrag.« Ob cingljanju zvončka nad vrati sta okrenila glavi. V restavracijo sta stopila dva moža. Henri je prepoznal v enem izmed njih ravnatelja »Umetnostne galerije Boussod in Valadon«, Théa Van Gogha. »In kdo je 6ni drugi?« je vprašal šepetaje. Rachou je skomizgnil z rameni. »Menim, da bo kak potepin, ki mu je uspelo pregovoriti Théa, da mu plača za večerjo.« Théov spremljevalec je bil širokopleč možak, zanikrno oblečen v žametaste, z barvo popacane hlače in oguljen moder volnen jopič, ki se je tesno oprijemal njegovih mogočnih prsi. Bil je gologlav in nepočesani lasje so mu v črnih, mastnih kodrih padali na ušesa. Med vrati je zalučal cigareto ob tla, objel s pogledom svojih temnih, izgubljenih oči célo sobo ter z nekam čemerno izzivalnostjo in zibaje se v bokih, kot to delajo mornarji, mahedravo odhlačal k mizi. Théo Van Gogh je prepoznal oba študenta, se na hitro opravičil ter odšel k njima. »Prav vaju sem iskal. Se lahko usedem?« Vzel si je stol in zaklical prek ramen: »Pavel, naroči, kar ti poželi srce. Jaz sem že večerjal.« »Kdo pa je ta?« je vprašal Rachou. Théo se je malce nagnil čez mizo in prišepnil: »Paul Gauguin.” Bil je borzni mešetar, a je poklic opustil, da bi postal umetnik.« »Preklemani bedak!« je prepričevalno vzdihnil Rachou. Théo je zmajal z glavo. »Pa ni samo on takšen. Tudi moj brat si je vtepel v glavo, da mora postati umetnik. Lotil se je že vsega, a ni imel nikjer obstanka. Nekaj časa ga je mikal celo pridigarski poklic ter je bival med belgijskimi rudarji. Pa tudi to ni dolgo trpele.« »Koliko pa je star vaš brat?« se je nedolžno zanimal Henri; toda takoj mu je postalo žal vprašanja, ker je videl, kako je Théov obraz zalila rdečica zadrege. b. “ Francoski slikar (1848—1903). — Op. prev.