Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrske kraje
mesečno 2 K, za Nemčijo 2’25 K, za Ameriko 2 75 K.
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin, za dvakrat; večkrat po dogovoru.
39. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 4. maja 1907.
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: (Tpravništvo • Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Vabilo na naročbo.
S 6. majem prične dragi mesec izhajanja dnevnega »Rdečega Praporja", vsled česar vabimo vse sodrnge, somišljenike in prijatelje delavskega stann, da obnove naročnino, odnosno da se na-roče na list, ki stane
2 kroni na mesec
z dostavljanjem na dom. Upravništvo ,Rdeč. Prapora*.
Izpoznajte narodnjaško gospodo!
V Nabrežini, 28. aprila.
Strahovito jezna je bila goriška »Soča* na sodruga Etbina Kristana, ko je dejal, da imajo naši narodnjaki narodnost samo na jeziku, pa da izpodč brez kesanja slovenske delavce in jih nadomestijo z italijanskimi in drugimi, ako si drznejo njih sužnji zahtevati nekoliko tečnejši kruh. Neki mladi narodnjak je na shodu v »Trgovskem Domu* celo očital sodrugu Kristanu laž ir) je rekel, da bi liberalna stranka izključila člana, ki bi ravnal tako.
Dobro: Gospodje naj dobč priložnost, da se pokažejo prave, resnične narodnjake. Vemo sicer, da bi morali izključiti mnogo, mnogo svojih veljavnih ljudi, ako bi hoteli izvršiti, kar je dejal v Gorici gospod dr. Puc. Vemo, da bi iz Gorice lahko z nosom zadeli na take patentirane patriote, ki vlačijo iz Kalabrije delavce namesto slovenskih. Ali ostati hočemo pri nas doma. Povedati hočemo, kaj se godi v Nabrežini.
Pred dvemi leti, ko je bila zadnja stavka delavcev s kamnom, so zmagali naši podjetniki. Slavna ni bila tista zmaga. Da so se udali delavci po petmesečnem stradanju, ni moglo povečati kapitalističnega ugleda. Da jim je pomagal kurat Čargo in da so privlekli iz Furlanije in iz Italije cele oddelke stavkokazov, bodi le mimogrede omenjeno. Delavci so preboleli tudi ta udarec, učvrstili so svojo organizacijo in gledajo brez strahu v bodočnost.
Ko so se delavci vrnili na delo, so delodajalci obljubili, da jim ob času zboljšajo plače, ako bi se pokazalo, da narašča draginja. To se je zgodilo namreč: Gene živil se zvišujejo tudi v Nabrežini neprenehoma. Z dosedanjimi zaslužki je nemogoče Živeti brez pomanjkanja. Organizacija se je torej obrnila do delodajalcev ter jih je spomnila na tedanjo obljubo. In res so rekli skoraj vsi, da so pripravljeni, izpolniti opravičene zahteve delavcev, ako stord to vsi podjetniki. Kdo pa se je prvi
upiral temu namenu? Nihče drugi, kakor nabre-žinski župan, veliki narodnjak in naprednjak, član razširjenega iz vrševalnega odbora goriške liberalne stranke, gospod Ivan C a -h a r i j a, po domače Janez iz Ronka. Ta najmočnejši priimek je dobil, ker se je odrezal: »Jaz ne dam nič! Bom pa pošiljal delovRonke!* Ronchi je italijansko mesto, delavci tam so Italijani. Narodno čuvstvo gospoda Ivana je tako veliko, da hoče pripraviti slovenske delavce ob zaslužek in pošiljati delo v Ronke!
Gospod Caharija je nad vse častilakomen. On hoče biti župan in gospodar Nabrežine. In če se gre za njegovo osebno postojanko, vtakne vso narodnost v žep. Pri zadnjih občinskih volitvah so postavili delavci-kmeti svoje kandidate. To je gospoda Gaharijo tako razkačilo, da je takoj zvil slovensko trobojnico, pa je naredil kompromis z Italijani, ki se imajo njemu zahvaliti, da sede sedaj v nabrežinskem občinskem odboru. Kajti več kakor vsa narodnost, je gospodu G a h a r i j i njegov »Jaz*.
Kako priljubljen je vsled svoje ošabnosti v Nabrežini, se vidi iz tega, da hodi na Vipavsko agitirat za Štreklja; v Nabrežini mu ne pride niti na misel, da bi sklical shod, ker ve, da bi tukaj, kjer je župan, grozovito pogorel.
Ali za Nabrežino je Gaharijeva trma nevarna. Ako bi bili naši narodnjaki res narodni, bi morah uložiti res svoj upliv, da ustavijo njegovo rogoviljenje in tukaj bi se moralo uresničiti, kar je dejal dr. P u c v Gorici: Slovenski delavci uhajajo trumoma iz Nabrežine. Klesarskega dela bode letos mnogo vsled zgradbe nekih trdnjav. Nihče ne more zameriti delavcem, če zapuščajo nabrežinske delavnice, v katerih nimajo upanja, da bi prišli do boljšega življenja, pa gredo tja, kjer je boljši zaslužek. Gele čete zapuščajo Nabrežino, organizacija pa bojkotira tukajšnji trg. Zaradi Gaharijeve trme se lahko zgodi, da postane Nabrežina brezpomembna kraška vas. Ali njemu je to vseeno. Njega ne skrbi, da zapuščajo Slovenci kraj, saj so to samo delavci! On ne misli na nič druzega, kakor na svoje gospodarstvo, na svoj absolutizem, pa če se izpre* meni naš kraj tudi v popolno puščavo.
Stvar je zelo resna, kajti par sto delavcev je že odšlo in vidi se, da vodi organizacija zislema-tično emigracijo. Pravimo: delavcem se ne more zameriti tega. Ah konec bode tak, da ne ostane nazadnje noben kvalificiran delavec več tukaj in tedaj — zbogom, glasovita kraška industrija! Tudi delodajalcem že preseda Gaharijeva tiranija in marsikaj se govori o njegovih občinskih manevrih, o njegovem nastopu proti bivšemu županu Tancetu i. t. d. MaDjši mojstri tudi občutijo, da jih hoče velekapitalizem popolnoma uničiti. Doslej pa še nimajo toliko poguma, da bi se uprli oblastnemu Cahariji in da bi se brez njega pobotali z delavci. A to bi bilo edino sredstvo, da bi se obvarovalo Nabrežino velike katastrofe. Kajti priznajmo vendar enkrat resnico: Kar je Nabrežina, je s svojimi delavci; ako jo delavci zapuste, je konec vsega.
Tudi mi smo bili nekoč »narodnjaki*. Ali danes smo pa Slovenci, za »narodnjaštvo* se pač lepo zahvalimo, ker vidimo, da ni n a r o d u nič tako sovražno, kakor ravno to »narodnjaštvo*. Radovedni smo pa vendar, kaj poreče goriško vod-
stvo »narodno-napredne stranke* tem razmeram. Ako je tak nasprotnik slovenskega ljudstva, kakor župan Gaharija, lahko njen upliven član, tedaj je v njenem naslovu narodnost in naprednost enaka sleparija. Govorite, gospodje v Gorici! Osvobodite se pa terorizma tudi Vi, razumnejši podjetniki na-brežinski!
Prvi majnlk v Trstu.
V Trstu, 2. majnika.
Tržaško delavstvo se je navadilo, praznovati prvi majnik. Brez dvoma je to v našem mestu naj slovesnejši dan v letu, pravi praznik, ki mu ni enakega. Tudi letos je bilo praznovanje tega dne v Trstu nad vse impozantno; bilo je še bolj veličastno, kakor vsa leta doslej. Ko je pomladansko solnce s prvimi žarki pozdravilo mladi dan, se je že opazilo, da ni enak drugim dnevom. Kamor si se vzrl po okolici, povsod je bilo opaziti trume ljudi, ki so se nekam začudeni veselili ozelenele prirode. Saj ima delavec tako poredkoma priložnosti, da opazi krasoto prirode!
Kmalu so se začele te razkropljene skupine združevati in mase so se valile v določeni smeri. Vse je korakalo na Senski trg, kjer se vrše tradicionalni majski shodi. Radostno čuvstvo nas je navdajalo, ko smo opazili, kako je narasla naša vojska od zadnjega majnika. Prihajali so naši delavci v gostih gručah iz Barkovelj, s Kolonje, t Vrdelje, iz Skednja in drugih predmestij. Trop za tropom — ogromna armada.
Na velikanskem novem Senskem trgu je bilo skoraj premalo prostora. Postavljena sta bila dva odra, Okrog enega so se zbirali italijanski, okrog drugega slovenski delavci. Teh je bilo najmanj 6000. Točno ob 10. uri dopoldne sta se pričela oba shoda. Italijanskega je otvoril sodr. Pit toni in so govorili tam Pittoni, sodr. St orehi in sodruginja Gontin. Slovenske zborovalce je pozdravil sodrug Jernejčič. Besedo je dobil potem sodrug Kopač. V krasnem govoru je razložil pomen prvega majnika, zlasti z ozirom na letošnje volitve in izzival je prave viharje odobravanja. Gromoviti aplavzi so bili glasen odgovor našim narodnjakom, ki so se trudili na vso moč, da bi bili odvrnili slovensko delavstvo od praznovanja. Ali izginil je njih upliv pri ljudstvu in prišel bo čas, ko bodo sami politično izginili 1
Ob 11. uri sta bila oba shoda končana. V dveh dolgih kolonah so odkorakali delavci z rdečimi zastavami proti staremu mestu, pojoč delavske pesmi. Ko je bila zastava prve kolone že na Velikem trgu, je bil konec druge še v ulici Madonina. Število udeležencev je lahko šteti na več kakor 20.000.
V starem mestu so vihrale rdeče zastave, okna so bila okrašena, na mnogih krajih je bilo čitati napise: »Votate per Valentino Pittoni*. Vse prodajalne, tovarne, delavnice so bile zaprte, tramvajski promet je bil ustavljen.
Na Velikem trgu, kjer so se delavci ustavili, je hotelo nekoliko ljudi, ki se imenujejo anarhiste, a stoje naravnost v službi italijanske nacionalistične stranke, izzvati rabuko. Ti ljudje zahajajo na socialistične, a samo na socialistične shode in provocirajo delavce s svojimi skrajno konfuznimi frazami. Včeraj so se pa poslužili druzega argumenta.
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
Začeli so metati kamenje na socialiste in nekateri so pokazovali revolverje. Tega je bilo delavcem preveč. Oklofutali so nekoliko teh junakov in potem so jih pognali, pa je bil konec.
Popoldne je bil izlet na »Lovca*, kjer se je razvila vesela zabava. Ob 6. zvečer se je množica postavila v vrste ter je z godbo in z zastavami odkorakala na Veliki trg, kjer se je razšla z »Živio-klici* na zmago dne 14. maja.
Volilne burke.
V Sežani, 2. maja.
Povtjte nam, kdor je modrejši od nas, ali so državnozborske volitve samo za komedijo, ali so resna stvar? Štiri kandidate smo imeli doslej v našem okraju. Poleg liberalnega, klerikalnega in socialno-demokratičnega je nastopal tudi »samo-stalen agrarec*. Mislili so ljudje pri nas, da bi bilo tega ravno dovolj. Ampak drugače mislijo gospodje v Trstu. Tam so z znanim okrvavljenim srcem «opazovali bratomorni boj*. V Trstu so vedno za »slogo*, to se pravi za breznačelnost in za frazo. Tako so nam poslali iz Trsta — še enega kandidata, da jih bo pet. Gospod dr. Gregorin je sedaj naš odrešenik. Ker je preveč bratomornega boja, prihaja še on, da ga konča s tem, da se mu pridruži. Pravijo, da je imel dr. Gregorin kandidirati v tržaški okolici. Potem so pa slišali, da tam ne more zmagati narodna stranka, ampak samo dr. R y b a f in tako so Gregorina poslali nam. Pa je še drug razlog. Za Stre kija in za Laharnarja stoje šanse precej slabo. V najboljšem slučaju bi bila ožja volitev, v kateri bi bil na prvem mestu so-cialno-deraokratični kandidat. Tega se boje. Sliši se, da bodeta Laharnar in Štrekelj, ki oba nimata nobenega upanja, odstopila na korist Gregorinu. Ta pa mora nastopiti brez programa, samo za »slogo*, pa kot »neodvisen* kandidat. Odvisen je samo od tržaškega škofa Nagla in od svojih klerikalnih nazorov. Kaj storita Štrekelj in Laharnar, bodemo videmo videli kmalu. Za nas pa je zdaj že bolj jasno: Ako nočemo imeti klerikalnega poslanca, mora zmagati Vinko K e r m o 1 j.
Politični odsevi.
Pot Ahrentala v Berlin. Berolinski obisk avstrijskega vnanjega ministra ima po določni izjavi uradnih krogov izključno ta namen, da se Ahrental predstavi in pokloni nemškemu cesarju in je brez vsake notranje zveze z obiski angleškega in italijanskega kralja v poslednjih časih. Vendar si avstrijsko ih nemško časopisje ne more kaj, da ne bi iztočilo obligatne slavospevne pijače, ki se za take priložnosti spodobi. Predvsem se pozdravlja aktivna bilanca nemško-avstro-ogrskega prijateljstva, ki je s svojo privlačno silo pritegnilo tudi Italijo nase; smoter trozveze je miroljuben in stremi za zagotovitvijo evropskega ravnovesja in miru. Tridesetletni pokoj — to je uspeh te alijančne politike, ki se je vzdržala vzlic novih mednarodnih formacij dosedaj. Miroljubni značaj dvozveze se kaže tudi v tem, da dopušča svojim članom »naj-prisrčnejša razmerja* do držav izven trozveze. Ana-hronično se glase te trozvezne melodije z ozirom na dogodke, iz katerih sledi, da dvozveza v evropskem sistemu že davno ni več pozitiven fakto r in da se pripravlja in je v početkih že dana teme-ljita*reformacija mednarodnih odnošajev.
Belgijska kriza. Sedanja politična kriza v Belgiji se giblje v znamenju dveh vprašanj. Prvo vprašanje se tiče kolonijalne organizacije v Kongu. Kralj ostaja na stališču, da je absolutna uprava v koloniji »neobhodno potrebna*; dočim hoče parlamentarna opozicija, ki tvori z mladimi klerikalci večino, podvreči tudi kolonije parlamentarni kontroli in iztrgati deželo brezmejnemu izkoriščanju, ki jo uganja sedaj kralj v družbi z velekapitalisti. Drugo vprašanje zahteva državno ureditev delavnika, kateri se konservativni ultramontanci na vso moč upirajo. Ce se De Troozu posreči rešiti na obojestransko zadovoljnost ta kočljivi spor, bode novo ministrstvo danes ali jutri imenovano.
Stolipin in črne stotnije. Okrožnica Stolipi-nova proti pogromom ni rodila pričakovanega po-mirjenja, ker ni našla med provincialnimi oblastmi odmeva. Tako n. pr. je generalni guverner Stupin slovesno blagoslovil zastavo zveze ruskih ljudij in v svojem govoru dejal, da stoje na čelu zveze zastopniki vladne oblasti. «Ruskoje Znamje*, glasilo reakcije, grozi, da se bo ruski narod maščeval za žalitve, katerim so resnični ruski ljudje v dumi izpostavljeni: zmlel bo v prah vse žide in inteligenco ; bojna sodišča so bila prava igrača napram vulkaničuemu izbruhu petdeset milijonov ruskega naroda, ki je nobena vladna odredba ne more udušiti.
Angleška vlada in zbornica lordov. Spor
med spodnjo in zgornjo zbornico, ki ga je izzvalo
vedenje lordov, še vedno čaka rešitve. Časopisje ugiblje, kako namerava sedanja liberalna vlada zlomiti moč uporne zgornje zbornice, te coklje angleškega ustavnega življenja. «Daily Telegraph* objavlja načrt, posnet pol norveškem vzgledu, da vse preporne zadeve reši skupno zborovanje obeh zbornic. Vprašanje je le, če bi bilo s to preuredbo naravnemu razvoju kaj pomagano, in če ne bi konzervativni lordi na skupnih zborih preglasovali ljudskih zastopnikov. — Drug načrt obstoji v tem, da se odločitev takih prepomih stvari prepusti ljudstvu samemu potom tzv. referenduma. S tem bi se posadila zbornica lordov pod močan mora-lični pritisk in nedvomno bi se z ozirom na svoj upliv v bodoče ne postavljala v nasprotje z voljo pretežne večine angleškega ljudstva, kakor se je to zgodilo v šolskem vprašanju. — Najbolj gotovo pa bode vlada sprejela v angleško ustavo določbo, ki ji daje pravico, vpoklicati v zgornjo zbornico poljubno število tajnih državnih svetnikov. Sicer se bodo lordi tudi tej preosnovi krčevito upirali, toda proti politični nujnosti je končno vsak boj brezuspešen.
Domače stvari.
Imenitnega učitelja veronauka ima ces. kr. učiteljišče v Ljubljani. On je živ dokaz za namene, ki jih ima klerikalizem s šolo. Gospod katehet se zaletava pri pouku v socialno demokracijo, ki gotovo ni v učnem načrtu ces. kr. učiteljišča. Da zlorablja večina duhovnikov po komandi škofa prižnico in spovednico v politične namene, je stara stvar. Te agitacije se človek vsaj tako še ubrani, da ne gre v cerkev, kadar pridigajo politični petelini. V šolo pa mora, kdor je vpisan in tako so pripravniki prisiljeni, poslušati strupeno propagando, ki najmanj sodi v šolo. Vrhutega gospod katehet še ne pozna predmeta, o katerem govori. On meša socialiste, anarhiste in kdove koga še — vse v enem loncu. Ce bi se mož vsaj izprvo naučil, kar hoče govoriti! A čemu sploh take reči med poukom ? Ali imajo gospodje klerikalci že tak strah pred socialno demokracijo?
Neki »napredni meščan* prigovarja v »Slov. Narodu* starim patriotičnim Ljubljančanom, naj volijo Hribarja. Razlogi, s katerimi jim skuša to dopovedati, so seveda tako naivni, da silijo razsodnega človeka na smeh.* Ampak: stari patri-otični Ljubljančani! Vemo, kaj se to pravi. To so tisti ljudje, ki se sami imenujejo »stare Kranjce*, in ki jih narodovci psujejo za «nemškutarje». No, za volitev vseslovana Hribarja bi bili dobri tudi ti dvoživci, ki po večini res ne vedo, kaj so. Ne pulimo se s Hribarjevci zanje, naj jih le imajo te »durch und durch schwarzgelb-može», če se bodo namreč dali zvabiti na liberalno volišče. Samo konštatujemo to za bodočnost, kadar se bo hotelo našemu internacionalizmu zopet kaj podtakniti. Sicer pa bomo točno zabeležili, kje vse se bodo naši narodnjaki, bodisi liberalni ali pa klerikalni, družili pri volitvah z Nemci ali Lahi. Letošnji volilni boj nam bo dal mnogo ostrega orožja zoper naše domače nasprotnike. In to je tudi nekaj vredno.
Cankar v Trsta. K temu poglavju nam pišejo: Cankarjevi predavanji nista nikogar presenetili, to, kar je pokazal kot pisatelj, je dokazal tudi kot govornik, da pozna in razume slovensko ljudstvo in kulturo kakor malokdo. In tudi slovensko ljudstvo razume njega. »Oficijelno* je de-mentiralo lažnjivo žalitev »Edinosti* s tem, da je k drugemu predavanju prihitelo še v večjem številu in da je prirejalo govorniku ovacije, ki so bile čist izraz prisrčnega razmerja. Videli smo razumništvo, ki je pritrjevalo Cankarjevim besedam, videli delavce, ki so globoko čutili tragedijo slov. kulturnih delavcev, ki jo je Cankar tako živo opisal. Star delavec je pri drugem predavanju, ginjen do solza, stopik h gruči inteligentov in dejal: »Kaj, tega moža, pravijo, da ga ne razumemo?* In narodnjaki? Tudi ti so Cankarja razumeli, toda njegove resnične, a zbadljive porcije jim njso dišale; zato so vdrugič izostali. — Ljudskemu odru gre hvala, da je tržaškemu ljudstvu odkril predavatelja Cankarja.
Škandalozno se mora imenovati razsvetljavo v Ljubljani. Ne govorimo o kvaliteti te »električne luči*, ki brli po priliki, kakor lojena sveča. To je že starši greh, ki se ga ne da popraviti v 24 urah. Absoluten škandal pa je, da so včasih kar cele ulice in celi okraji nerazsvetjeni. Te dni ni bilo v Miklošičevih ulicah, izvzemši hotela »Union*, niti ene luči. Snoči je bila od Resljeve ceste pa do Udmata popolna egiptovska tema, pa ne morda ob 2., 3. ponoči, temveč ob 9. zvečer. Seveda v tem kraju stanujejo sami železničarji, delavci, katerim pa vendar ne gre v glavo, zakaj bi si morali ravno oni polomiti vratove, ako gredo v službo ali pa iz službe. Umetna svetloba menda ni iznaj-dena samo za frakarijo.
Lepo za zaprtimi vrati, samo za vabljene vo-lilce, priredi gospod Program v nedeljo ob pol 4. pri Steinerju na Opekarski cesti volilen shod. Da pride njegova cekinasta Svetlost enkrat tudi v te kraje, je jako zdravo. Ampak škoda, je, da ni napravil tega shoda pred par tedni in da se ni od-šetal tja. Tedaj bi bil lahko videl, kako krasna je Ljubljana, na katere župana je gospod kandidat tako ponosen, v tistih krajih, kjer ne stoji rotovš r in hiša banke Slavijo, Blagodejne so take volitve,
ki zvabijo liberalnega glavarja celo na gmajno. Ali še bolj blagodejno bi bilo, če bi imel »najboljši* kandidat korajžo, sklicati javen shod. Tedaj bi se lahko česa naučili. Govoriti na shodu, kjer se vsakega udeleženca najprej od vseh strani ogleda in od njega zahteva izpričevalo brezpogojnega mameluštva, to zna tudi Cham. Od kandidata programa bi se pa že smelo pričakovati kaj več.
Samomor. Sinoči je skočila neka mlada dama, obiskovalka umetno-vezbene šole ob s/4 8 s št. jakobskega mostu v Ljubljanico. Voda jo je nesla do Hradeckega mostu. Ljudje so hiteli pred njo, da bi poskrbeli pomoč. Nasproti »Tonhalle* je priklenjen rešilni čoln, ki je bil pa tako nerodno pričvrščen, da se ga n i m o g 1 o odpeti. Vsi poskusi so bili brezuspešni. Voda je nesla nesrečnico dalje in se je potopila še pred frančiškanskim mostom. Šele nekoliko minut pozneje se je posrečilo, odpeti čoln, a bilo je že prepozno. Nesrečnica je hči vladnega uradnika.
Volitve v okrajno bolniško blagajno ljubljansko vrši se, kakor natančnejše razvidno iz objave v 35. številki, prihodnji teden. Poživljamo sodruge in son išljenike, da se vsi do zadnjega volitev udeleže! V bolniški blagajni se nudi delavstvu košček samouprave, zatorej je naloga in skrb vsakega posameznega delavca, da ostane vzorna uprava boj niške* blagajne tudi nadalje v rokah organizovanega delavstva.
V bolniško blagajno ljubljansko volijo jutri okraji: Šentjakobski v Katoliškem domu; dvorski v bolniški blagajni; kolodvorski pa v salonu »pri Levu*.
Shodi.
Napovedani so:
Rakek, 4. maja ob 7. zvečer.
Planina, 5. maja ob 3. popoldne.
Dol. Logatec, 6. maja ob 8. zvečer pri Hudniku.
Vrhnika, 7. maja ob 8. zvečer.
Vrhnika, 8. maja ob 8. zvečer.
Borovnica, 9. maja ob 11. dopoldan.
Vrbnika, 9. maja ob 3. popoldne.
Logatec, 10. maja ob 8. zvečer pri Korenčanu.
Hotederšica, 11. maja ob 7. zvečer.
Unec, 12. maja ob 11. dopoldne.
Cerknica, 12. maja ob 3. uri popoldan
Grahovo, 13. maja ob 7. zvečer.
Gorenja Vrtojba. V nedeljo, 5. maja, ob 3. popolne volilni shod v gostilni Batistič. Poroča sodrug Ropaš.
Kromberg. V nedeljo, 5. maja, ob 10. uri dopoldne volilni shod v gostilni g. K o melj a. Poroča sodrug Ropaš.
Benče. V četrtek, 9. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš.
Sovodnje. V nedeljo, 12. maja, ob 3. uri popoldne volilni shod. Govori sodr. Ropaš.
Borovlje. V soboto 4. maja, ob 8. uri zvečer volilni shod. Poroča kandidat sodr. Etbin Kristan.
umarjeta. V nedeljo, ob 10. uri dopoldne v Honigcvi gostilni, po domače pri Kramerju volilni shod. Govori sodrug Etbin Kristan.
Sveče. V nedeljo, 5. maja, ob 3. popoldne volilni shod. Poroča kandidat Etbin Kristan.
Bojazljivost so očitali klerikalci na Savi in na Jesenicah socijalnim demokratom, češ, ne upajo se shoda sklicati. Klerikalci so bili neprevidni s svojo širokoustnostjo! Ne laži, ne grožnje, ne misijon, ne procesija in niti tovarniška godba ni mogla doseči, da bi shod na Jesenicah dne 14. aprila ne bil sijajen in impozanten. Tudi vse laži »Naše moči* ne škodujejo resnici, ki se je tega dne izkazala v navzočnosti najmanj 500 ljudi. Da se vse te neresnice, vsa sumničenja in vse zlobnosti naših klerikalcev izpodbijejo, je sklical naš državnozborski kandidat sodr. dr. Dermota na dan 28. aprila shod volilcev na Savo. Dasi je bilo vreme prav zanikamo, so bili prostori zborova-lišča popolnoma nabiti. Navzoči so bili tudi klerikalci z g. kaplanom na čelu. Med govorom sodr. dr. Dermote so se poskušali z mejkiici — a nič kaj pogumno. Zato jih je naš govornik nalašč izzval, ko je razpravljal o carinski politiki naših klerikalcev, o njih skrbi za kmeta, obrtnika in delavca in zlasti o razmerju socialne demokracije do vere in cerkve ter do reforme zakonskega prava. Dasi je naš kandidat dokazal jasno, da se socialna demokracija vere ne dotika in da noče uničevati cerkvenega zakramenta sv. zakona, marveč da prepušča vsakemu svobodno versko prepričanje ter da zahteva le izpremembo posvetne državne postave glede zakona, je vendar g. kaplan mešal vse v enem piskru in obdol-ževal socialno demokracijo stvari, ki jih nikoli ni zagrešila. Zanimivo je bilo, da se je g. kaplan boril samo z vero in cerkvijo, ki sta baje preganjani; kar je naš govornik očital z gospodarskega in političnega stališča klerikalni stranki, na to ni g. kaplan ničesar odgovarjal. Tu se vidi, kje je izobrazba naših političnih kaplanov pod ničlo! Z vero se bore, z v e r o rešujejo gospodarstvo in politiko slovenskega ljudstva ! Na-jivno! <— Zanimivo je končno bilo, da se je g. kaplan skušal otresti Montagninija in da bi ga bil
najraje zatajil. Pribijamo pa za trajen spomin poziv p. kaplana, naj čita vsak, kdor hoče objektivno presojati dogodke javnega življenja, liste vseh strank in barv: g. kaplan je s tem povedal, da škofova prepoved, po kateri se niso smeli čitati neklerikalni listi, ne obstaja več! — V ostalem pa je shod na Savi imel najlepši uspeh za socija-listično stvar na Gorenjskem.
Trst. V soboto' zvečer ob 8. uri so priredili naši narodnjaki volilni shod v «Narodnem domu». Dvorana je bila, po pravici rečeno, natlačena. Naših sodrugov je bilo gotovo kakih 200, ki so šli tja nalašč, da bi poslušali, kaj bodo narodnjaki vse povedali proti socijalni demokraciji. Prav proti socijalni demokraciji trobentajo sedaj naši narod-pjaki, italijanskega sovražnika so za ta čas spravili iz svojega programa. Govorili so vsi štirje mestni kandidatje. Dr. Gregorin je rekel, da oni inso-cijalna demokracija ne bodo šli nikdar skupaj. (Oh ne bojte se!) Dr. Rybaf je imel opraviti z »Ljud-skim odrom* in z ljubljanskimi predavatelji, ki prihajajo v Trst »blatit slovensko narodnost.* Mi mu odpustimo za ta pot, ker ni še nikdar bil pri naših predavanjih, pa tudi ne more soditi kaj tacega. Drugi so govorili približno to, kar govore na vseh svojih shodih. Seveda niso pozabili niti na slovensko šolo, ki jim je socialisti nočejo dati i. t. d. Šola je jako lep predmet, seveda tudi za volitve. Mi vemo o slovenski šoli v Trstu jako lepe reči, pa bomo govorili nekoliko po volitvah, ker se nam zdi sedaj nepotrebno, siliti slovensko šolo v volilni boj. Ko je govoril g. M. Mandič, je na galeriji več sodrugov klicalo »živio, Pittoni*, vsled česar so sodruga Klinca izgnali iz dvorane. Nazadnje so se bali celo staviti kandidature na glasovanje, ker so vedeli, da bi se bilo vzdignilo mnogo rok proti.
Trst. Več shodov je bilo v nedeljo v mestu in v okolici. Vsi so se obnesli najboljše. Povsod so bile naše kandidature soglasno sprejete.
Dopisi.
Nabrežina in Sv. Križ. Tudi v teh dveh in-dustrielnih vasicah je delavstvo praznovalo praznik prvega maja na primeren način. Tudi tukaj je bilo zunanje obličje praznično. Delalo se ni nikjer in prodajalne so bile zaprte. Že zjutraj so prišli so-drugi iz Križa z godbo na čelu v Nabrežino, kije bila vsa v zastavah. Tukaj so se pridružili križanski delavci nabrežinskim ter so odkorakali v sprevodu na postajo, blizu katere se je vršil na vrtu bližnje gostilne shod. Predsedoval je shodu sod. Marica, ki je pozdravil navzoče ter jim v kratkih, a jedrnatih nesedah raztolmačil pomen letošnjega prvega maja. Ker je pričelo potem deževati, so se delavci zbrali v veliki dvorani gostilne, kjer je govoril sodrug Regent in drugi. Sodrug Marica je nazadnje omenil, da je letošnji prvi maj v Nabrežini skoraj praznik žalosti, ker so delavci ravnokar v boju proti gospodarjem, vsled česar so primorani zapuščati svoje družine ter si iskat dela drugod. Ironija o lepi naši domovini, ki ne zagotovi delavcu niti skromnega življenja ob težkem delu. Shod se je zaključil z živio-klici na soc. demokracijo ter na zmago delavstva v strokovnem in tudi v političnem boju.
Po končanem shodu so sodrugi iž Križa odkorakali v koloni v svojo vas, pred katero jih je čakala domača godba, ki je spremljala vedno naraščajoči sprevod po raznih ulicah na vaški trg (križado), kjer se je zbrala ogromna množica vaščanov. Godba je zasvirala delavsko himno, potem se je vršil shod. Govoril je sodr. Regent, stoječ na vaškem vodnjaku. V kratkih besedah je očrtal pomen prvega maja, ki ga praznujemo letos v posebnem znamenju boja za zmago pri predstoječih volitvah. Gromoviti živio-klici so pozdravili konec govora, s katerem je govornik pozival navzoče delavce in kmete na solidarnost, kajti zmaga delavstva je zmaga kmetov, zmaga svobode, zmaga življenja. Živio-klicev na našega kandidata Jernejčiča ni bilo ne konca ne kraja, godba je pa zasvirala mednarodno himno. Na to so se navzoči zbrali zopet v kolono, ki je obšla vaške ulice do gostilne Maganja, kjer so se v veliki dvorani zbrali delavci in kmetje. Pelo in sviralo se je delavske in ljudske pesmi. Preden je odšel, je bil sodr, Regent prisiljen, še enkrat govoriti. V svojem pozdravnem govoru je k koncu poživljal navzoče, da oddajo dne 14. maja svoje glasove na ime našega kandidata Antona Jernejčiča. Gromoviti živio je zaoril po veliki dvorani in godba je zasvirala fcopet himno .Rdeči Prapor*. Domača zabava pa je trajala še pozno v večer.
Iz stranke.
9
Splošnopravovarstveno in strokovno drnštvo,
podružnica Ljubljana (južna železnica) ima v soboto, 11. t. m., ob 8. uri zvečer svoj celoletni občni zbor v gostilni pri »Štajercu*, Resljeva cesta št. 20. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo. 2. Volitev odbora. 3. Predavanje in raznoterosti. Vsi udje, ki so prosti, so vabljeni, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, pa da pripeljejo seboj tudi žene in svoje tovariše.
Goriški politični odbor je sklenil kandidirati v tolminskem okraju lastnega moža, ako Slovenci v mestu Gorica vstrajajo z lastnim kandidatom proti sodrugu Škabarju. Pokazati hočemo, da nas je tudi tam gori nekoliko, in morda se bodo nekateri kesali, da so nas obrekovali po shodih in v časnikih . . .
Najnovejše vesti.
Trst. 3. maja. »Edinost* izjavlja, da Štrekelj in Laharnar ne umakneta svojih kandidatur na Krasu, ampak da kandidira dr. Gregorin proti obema. Ako ne tiči za tem kak volilni manever, ki bi se utegnil pokazati zadnje dni pred volitvijo, je Gregorinova kandidatura popolnoma brezuspešna. »Slovenec* je pisal, da kandidira Gregorin kot liberalec, znano pa je, da se nagiba najbolj na klerikalno stran.
Dunaj, 3. maja. Minister Marchet je kot kandidat v Badenu govoril o avstro-ogrskem pogajanju. Razmere morajo biti tako urejene, da ne bodo trpeli avstrijski interesi. Avstrija ne pojde v popusti dalje nego je šla. Govornik ni za ločitev, ali če se ne /more doseči enakosti, je pripravljen tudi na ločitev.
Dunaj, 3. maja. Vsled neprijenljivosti štr a j k a 2000 špedicijskih delavcev; na cestah je prišlo do ostrih spopadov s stavkokazi. Na shodu štrajkujočih je priporočal Ellenbogen mirnost. Pogajanje se nadaljuje.
Brno, 3. maja. V Štitni v brodskem okraju je ponoči z g o r e 1 o 38 hiši in mnogo živine.
Praga, 3. maja. Namestništvo je razpustilo zvezo nižje duhovščine na posredovanje nadškofa Skrbenskega.
Budimpešta, 3. maja. V vojašnici, v kateri se je pred kratkim obesil huzar K o h n, se je včeraj usmrtil huzar Matija Borcsek. V njegovem žepu so našli listek z napisom: Sledim primeru malega Kohna.
Sarajevo, 3. maja. Iz cele Bosne se naznanja velikanske povodnji. Mesto B j e li n a je popolnoma pod vodo. Prebivalci so pobegnili v v cerkev na Hribu. 36 hiš se je podrlo. Škode presega 200.000 kron. Tudi ljudje so prišli ob življenje.
Berolin, 3. maja. Drž. zbor obravnava interpelacijo gr. Kanitza o zdražitvi premoga. In-terpelant izvaja, premogarska industrija odvzame poljedelstvu veliko število delavnih moči. Zdražitev premoga ima svoj vzrok v velikem izvozu premoga. Če bi se odpravil izvoz premoga z uvedbo izvozne carine in odstranitvijo izjemnih tarif, bi ostalo v poljedelstvu 40 do 50 tisoč delavcev. — Poljedeljski minister Delbruck je priznal visoke cene, ki pomenjajo narodno-gospodarsko nevarnost, nasproten pa je izvozni carini, ki bi jo nosili domači konsumenti. Minister javnih del Breitenback je obljubil preštudirati vprašanje izvozne carine.
Videm na Beneškem, 3. maja. V nekem hotelu so našli truplo pomorskega kapitana Usi« g o v i č a iz Dalmacije in neke ženske. Najprvo je ustrelil njo, menda ko je spala, potem pa sebe.
Rim, 3. maja. Podtajnik v vnanjem ministrstvu je v zbornici izjavil, da je v zade vi Martinelija, ki je bil izgnan iz Pulja, vložena na pristojnih oblastih reklamacija. Izražal je trdo pričakovanje, da prejme Martinelli, če se izkaže reklamacija utemeljena, popolno zadoščenje.
Kopenhagen, 3. maja. Vladni organ označuje vse vesti o dansko-nemškem dogovoru za strankarske izmišljotine. Danska bode vztrajala slej-koprej na stališču absolutne neotralnosti.
Bruselj, 3. maja. Novi kabinet je sestavljen sledeče: De Trooz — predsedstvo in notranje, Liebaert — finance, Renkin — pravosodje, Helle-putte — železnice, Hubert — industrijo, Descams — šolstvo, Hellebant Vojno, D’Avignon — vnanje, Delbeke — javna dela.
Pariz, 3. maja. Kralj Edvard je posetil Fallieresa, kateri mu je obisk vrnil v angleškem poslanstvu.
Stockholm, 3. maja. Izvedenci pravijo, čeravno preiskava še ni končana, se vendar lahko trdi, da ruski socialist Gernjak na ladji Olaf Wick ni bil zastrupljen, ampak je ponesrečil vsled vdihanja plina.
London, 3. maja. Ob angleškem obrežju je zadnje dni tudi vihar. Primerilo se je več nezgod. Včeraj so videli pri Govdwinu močno poškodovano ladjo z nemško zastavo. Rešilne barke se ji niso mogle približati. Parnik s tremi jambori meče še vedno valovje semintja. Misli se, da je najmanj 800 potnikov na njem.
London, 3. maja. Iz Tientsina se poroča, da so bila v kitajskem mestu vsa vrata umazana s krvjo. Kažejo se znamenja, kakor ob zadnji us taji bokserjev.
London, 3. maja. Parnik Silverlip, naložen z bencinom, seje užgal v biskajskem zalivu. 5 mornarjev je prišlo ob življenje, mnogo se jih je s težkimi ranami polovilo iz morja.
London, 3. maja. Lordmajor je v obč. svetu prečital vabilo obč. sveta berlinskega, da obiščejo Berolin. Vabilo se je sprejelo, obisk določil na dan 6. junija.
Gallarate, 3. maja. V tekstilni tovarni se je podrla streha. 13 delavcev je ranjenih, dva umirata.
Carigrad, 3. maja. Turške čete so bile pri Amranu v Jemenu poražene in so izgubile 700 mož.
Nizza, 2. maja. Na telegrafično zahtevo dunajske policije so aretirali Nik. G e r a s s i j a, rentjeja in sina bivšega rumunskega pravosodnega ministra, ki je obtožen zločina goljufije.
Madrid, 3. maja. »Imparcial* javlja, da nameravajo bogati Angleži kupiti otokčortegado in ga pokloniti Edvardu v darilo. Lastniki niso voljni zemljišča prodati.
Madrid, 3. maja. Liberalci so sklenili, da se ne udeleže volitev za senat, ker jim je hotela vlada odstopiti samo 20 mandatov.
Peterburg, 3. maja. Golo vi n je pooblastil »Peterburger Ztg.» na izjavo, da ni govora o razpustu dume, ki bode izvršila potrebne reforme.
Peterburg, 3. maja. Stolipin se je javil 30. apr. pri Solo vinu; ker ga ni dobil doma, mu je pozneje telefonično sporočil svoje in vojnega ministra zadovoljstvo nad vedenjem v viharni seji dume. Golovinovo stališče pa je olajšalo delo vsem prijateljem dume. — Po veliki noči namerava vojni minister odgovoriti na interpelacijo glede moskovskega guvernerja. — Po poročilu »Reči* je vojni minister posetil dumskega predsednika.
Peterburg, 3. maja. Državni svet je v tajni seji sprejel soglasno rekrutni kontingent; takisto je bil enoglasno sprejet zakon, ki nakazuje 6 milijonov rubljev gubernijam, kjer vlada lakota.
Peterburg, 3. maja. N^rairi v vibor-ški jetnišnici se se ponovili. Politični jetniki, ki so stavili več zahtev, so razbili okna in vrata, Stotnija vojakov, ki je prihitela, je ustreli 1 a ; en jetnik je ubit, več ranjenih. Uvedla se je sodna preiskava.
Peterburg, 3. maja. Ministrski svet je sklenil zgraditi na sibirski železnici drugi tir.
Meskva, 3. maja. Na postaji v Brestu so prijeli 2 moška in 3 dekleta, češ, da so teroristi. Pri enem so našli samokres z zastrupljenimi krog-ljami.
Novo-čerkask, 3. maja. V bližini Velkova so roparji umorili železniškega blagajnika in odnesli 60.000 rubljev.
Honkong, 3. maja. V Kantonu je zletelo skladišče smodnika v zrak. 21. ljudi je ubitih in ranjenih.
Lrepo
KtnečKo posestvo
se proda radi starosti
v Zagorja ob Savi
blizu farne cerkve.
15 oralov dobre zemlje, 4 gozdi, redi se lahko 5—6 krav, dobi se za mleko 30—35 gld. na mesec. Hiša zidana, z opeko krita. Hlev prostoren za 7 glav goveje živine. Kozolec v dve vrsti.
Več se poizve v pisarni občnega konsumnega društva v Zagorju h. št. 99.
r-
¥
M
V
doirjača sloL*cr)$l*a piDoiJarrja G. ^ticrjcDib dediče^
JL	■	^	■	a#	nltiAbmmim	r»r?r»nrn«*n	cluvnomn	nh^indvil
Ujtibljarsi, UUolfoLulice št.12
pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoja novo varjeno, priznano ^	—	^	izborno	pivo	v	sodoih	in	steklenicah.;.....	^	™	""™“"
L-  ........................................................................................................................................................................
»Rdeči Prapor« ffi*S
v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer^Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Židovske ulice 1. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jesenicei Jakob Mesar štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trst Rojano: Močnik, tobakarna — Gorioai Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schvvarz, Šolske ulice. — Reka I Ri-c&rdo Camera, Corso 16.
Organizacije, sodrugi, pozor!
Povodom bližajočih se državnozborskih volitev ie v proslavo splošne in enake volilne pravice izvrševalni odbor založil krasne
nmetniške razglednice
1 'rr:rssrsi v barvotisku
predstavljajoče simbol bližajoče se delavske pomladi. Cena 50 izvodom 3 K 25 v
====== Naročnina: =========
Za celo leto K 3, za pola leta K 1-50, za
četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
= Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. =====
V založbi »Naših Zapisnikov« se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurlce:
Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
Posamezni komadi po 8 vin.
Naroča se ]ih pri upravnlštvn »Rdečega Prapora" proti plačila, oz. poštnem povzetja.
Sodrugi, sezite pridno po teh razglednicah!
KIKIKISIKIKIK
„RDEČI ® PRAPOR”
!! NAZNANILO!!
ie najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemn volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-= mači in splošni politiki. ==
,,RDEOhPRiPOR“ j? najmodernejši slovenski
’’	JL-. list, ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici  ■ 111 1 " ter napredni hiši. _
Priporočajte »Rdeči Prapor" povsod) -»■
P. n. slav. občinstvo uljndno naznanjam, da se moja (popreje FR. IGLIČ v Ljubljani) čr-
ne nahaja več|na Glavnem trgu št 11, temveč
iv v Židovskih ulicah št. 4 v Ljubljani.
Kdor želi torej poceni tiskovine, naj jih naroča direktno iz prve roke, in sicer pri
a L. PEVALEKU (popreje Fr.Iglič) I
'S	(j,
x K Akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem X J
h	LJUBLJANA,	Židovske	ulice	4.	3-2	f
ter predilniške delavce in delavke sprejme za dobro plačo predilnica	4—4
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
išh Kranj :: Gorenjsko :: Kranj nn
f	Vsaka poiaredaa li joiaM K kauivo-3
Edino pravi Jo
Thierryev balzam
' le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pe 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 6 K.
Tllermro ceotllollllio mullo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka IfldMMtfMsMi K 3-60. Razpošilja se le proti po-anoMdmo+ipM. vzetju ali za poslani denar.
 *.—>- To dve domači zdravili sta po-
inaSš Uiitn * Vl0d ,luud to od »»kdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo nat
CiKimr A. Tkl«rry 1 Pregradi p. *of«W Ml.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
TtUfon it. les.	v	Ljubljani	Telefon	»it.	103.
1 62-52	i	priporoča	svoje
UT Isborno pivo ¥ sodolh in ¥ steklenicah.
. Telefontt. 187.	ZalOga V Spodnji Šiški.	Telefon	št.	187.
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i.t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusilo in ceno, V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi* pomnoženi Izdaji
Novi državnozborski volilni red.
Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju.
Izdajatelj in odgovorni urednik FranBartL