Z83. številna. .Slovenski Narod" velja po poS.i : za kraje bivše Avstro-Ogrske: celo leto skupaj naprej. . K 40*— pol leta . .... 20*— četrt leta . .... 10— na mesec . .... 350 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 45' za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej . ... K 50 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica, ali znamka. Upravaišt vo (spodaj, pritličje, levo). Saaiiova ulica št. 5, telefon it. 85. Izhaja vsak dan zvečer, lzviemsi nedelje in praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin, parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo naročnino vedno gjsgp- po nakaznici. "^LSS Na samo pismene naiočbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani: dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta K 36—1 . 18— četrt leta naprej na mesec K 9-. 3- Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Huaflova ulica si. 5 (v I. nadstr. levo), telefon št. 34. Kako mislilo Srbi o republiki ? (Iz razgovora s srbskim politikom.) Jaz nisem osebno niti republikanec, niti monarhist. V obliki države ne gledam cilj, marveč sredstvo. Zato pravim, ako se dado doseči isti rezultati s tem, kar imamo, čemu bi potem iskali nova sredstva, ki se morajo šele preizkusiti? Ako je cilj republikanizma demo-kratizem, potem je ta republikanizem pri nas povsem odveč. Ker ne samo, da je ustava najbolj demokratska na svetu, nego smo mi Srbi i najskrajnejši demokrati. V srbski notranji politiki se ni v poslednjih desetih letih pred vojno nikjer kazala niti pri najsvobodnejših življih nobena tendenca, da bi se izvo-jevale večje politične svoboščine, iz enostavnega razloga, ker so Dri nas vse svoboščine Dooolne. dočim so Drava vladarja omejena takorekoč na minimum. Cemu potem nova oblika vladavine, ako daje stara vse garancije in ako se je že preizkusila v dolgi izkušnji kot dobra in narodu koristna? Kdo nam jamči, da bo republika prikladna državna oblika za naš narod, da mu bo koristna?! Mi ne zavidamo mlade republike v Petrogradu, niti onih v Srednji in Južni Ameriki. Ne smemo tudi pozabiti, da so tradicije v vsakem narodu eminentne važnosti za njegovo pojmovanje pri reševanju tokih vprašanj. Srbi smo imeli v svoji srednjeveški državi niz dobrih vladarjev. Med njimi ni bilo v vseh treh dinastijah Nemanji-ćev, Grbljanovićev in Brankovićev niti enega, ki bi bil ostal v črnem spominu med narodom. Imeli nismo niti enega, ki bi bil enak onim brezbrojnim krvolokom in nasilnikom, kakršne so dajale mnogobrojne dinastije takratni Evropi. Vsi naši vladarji srednjega veka so postali junaki naše narodne poezije. Narod se je ž njimi ponašal, ko ga je turški jarem potisnil na tla in v njegovem spominu so se dvigale sijajne slike o nekdanji slavi. Dinastija Nernanjičev je dala srbskemu narodu Sv. Savo, ustanovitelja njegove narodne cerkve, ki si je kot naša somučenica pridobila v dnevih robovanja neizmernih zaslug za ohranitev srbskega plemena. V novejšem času sta obe dinastiji Karagjorgje-vičev in Obrenovičev vznikli iz naroda. Ž njim sta trpeii in ž njim sta se tudi dvigali. Treba je samo vzeti povestnico v roko in takoi se uvidi, koliko jima dolgujemo in koliko smo ž njima vezani. A po vseh teh krvavih vojnah, ki smo jih izvoievali pod monarhistično vladavino in koje so nam ustvarile vse narodne ideale, da - li se je potem čuditi, da smo vsi Srbi brez izjeme monarhisti : monarhisti v srbskem in angleškem smislu! V smislu demokratskem, a ne potvorje-nem, kakršen je bil monarhizem bivše Avstrije. Odkar smo započeli svoje samostojno državno življenje, nismo imeli nobene republikanske stranke. Nijeden narodni poslanec še ni kandidiral z republikanskim programom. Doslej ni izšla še niti jedna številka kakega lista, ki bi bil zastopal izključno republikanske ideje. Ali ipak. da bi ta bilka ne ostala nepoznata v našem političnem življenju, imamo vendarle — republikansko stranko, republikansko stranko na vseučilišču. Del časopisja v Hrvatski in Sloveniji nastopa malo nedelikatno napram nam Srbijancem, Srbom iz kraljevine in napram naši narodni dinastiji. Srbi smo najjačje pleme. Imamo organizo-vano državo, stvori eno z našo krvjo in našim znojem. Imamo cel državni aparat, ki funkcionira prilično dobro. Imamo gotove izkušnje v državni upravi, ugled po svetu in pozitivne uspehe. In sedaj se nam vsiljuje nekaka konstituanta, ki bi nam naj prikrojila kapo in katera bi nam govorila: »Ni dobro to, Srbi, kar ste delali doslej, mi smo pametnejši, počakajte, da Vas naučimo!« Ponavljam, da nisem niti republikanec niti monarhist, ali iskreno vam izjavljam, da ne bo niti jeden Srbin dopustil niti misli, da bi se mogla sestati kaka konstituanta, ki bi odločevala o našem kralju, dočim bi on stal pred njenimi vratmi tako, kakor se sodi in odločuje o usodi kakega zlikovca. Nedelikatno je zahtevati, da naše pleme žrtvuje svoje nazore nazorom svojih mlajših in manjših bratov. Nedelikatno je zahtevati od dinastije, proti kateri se nima nikdo razloga pritoževati in katera je izvojevala toliko uspehe, da odstopi samo*«ato. da hi se zadovoljile nekoga v najboljšem slučaju — doktrinarske zahteve. Oni, ki so se največ trudili, da se to vprašanje spravi v časopisju na dnevni red, niso učinili nikake usluge svojemu narodu. Izzvali so samo nepotrebno zmedo in zmoto, a p o s 1 e d i -c a te zmede in teh zmot je — italijanska invazija. Gospodje republikanci iz Hrvatske in Slovenije naj mi verujejo, da se dinastija ne odstrani brez revolucije. Koliko žrtev stanejo takšne revolucije, vemo vrlo dobro baš mi. Vemo to mnogo bolje od drugih in nismo nemalo naivni, še manj pa tako nespametni, da bi za ljubav njihovim meglovitim zahtevam vrgli proč sadove svojih vekovnih žrtev in naporov. Zatrjujem: Srbi ne bodo pristali na spremembo državne oblike, ne bodo trpeli, da se odločuje o usodi naše dinastije. Konstituanto naj otvori kralj s prestolnim govorom. Potem pa naj svobodno razpravlja o vseh drugih vprašanjih brez izjeme. V tej konstituanti bodo Hrvati in Slovenci sprejeti kot pravi bratje in izlečene bodo vse naše rane. Konstituanta, ki bi ne sprejela tega prehodnega pogoja, naj bo zasigura-na. da v svoji sredini ne bo imela niti jedneea Srba. Vojsko, jedan važan zadatak. Posle ovog rata nas čeka jedan veoma važan zadatak, koji će tražiti da se što sa-vesnije, potpunije i bolje zvede. Kako gotovo još traje rat, koji je za nas počeo još tako reći 1912. godine to se na druga kakva pitanja ne može ni misliti. Rat je zauzeo, okupirao ceo naš narod, sve naše snage, koje se na kakve sporedne zadatke ne smeju bacati i trošiti. Ali kad već za-trubi truba mira, kad se dovrši ovo delo. onda se moramo okrenuti opet takodje važnim poslovima. Jedan je od njih, kako mislimo ovaj, o kome ćemo izneti naše misli. Reč je o istoriji naših ratova, kako balkanskih (1912—1913), tako i ovog evropskog, svetskog kako li će se već nazvati (1914—19 . .). Velika, istorijska epohalna dela što je srpski narod pokazao istaknuv-š se u red najslavnijih naroda kulturne zajednice dostojna su i da budu opisana na način, kako zaslužuju. Mi ćemo u samom narodu možda dobiti umetnika — pesnika, pripevedaća, romansjera — koji će vidljivim načinom opevati i pružiti docnijirn naraštajima sliku burnih vremena ovih. Taj će se umetnik roditi, njega će iznihati srpska majka, kao što je tolike div junake rodila. Ali o takvom nije reč ovog puta. Ne, na drugi rad, drugu vrstu posla mi mislimo, i s t o r i j u ratova što će zahtevati i vremena, studije, mara, strpljivosti, istraj-nosti, organizacije i to većeg broja ljudi, koji se za nekoliko godina samo tome imaju posvetiti. Onaj ogromni materijal što je delom skupljen a delom tek se ima prikupiti, posle upravo traži vredne, marljive, mudre ruke, da ga srede, ocene, kvalifiku-ju i upotrebe za istoriju. Posao je težak i neosporno delikatan. Dublje u pitanje, kako će se istorija pisati, mi ovde nećemo ulaziti. Jedino ćemo se osvrnuti u opšte, kako bi sam posao trebalo urediti pa da se dobije što pre, što valjanije, potpunije i ne-pristrasniie delo o ovim ratovima. Pozvan je za vojnu istoriju naš glavni Djeneralštab i njemu će pasti u deo, to i da izvede, jer on već u mnogome raspolaže sa materijalom. Posle svršetka rata on će imati da i onako razredjene snage priberes organizuje. podeli im posao i nastane kako bi se solidno dovršio. Za obrazac nam mogu služiti slična izvedena poduzeća, napisana dela od strane francuskog, njemačkog (1870—1871). ruskog i japonskog djeneralštaba (rusko - japonski rat). Do početka, temelja, sistema u radu mnotro zavisi uspeh. To ni pošto s uma smetnuti. Ako se kako valja rad organizuje imat ćemo i dobTu istoriju; inače ćemo proći sličnu pokušaju sa istorijom srpsko-bugarskoR rata 1885. godine. A to mislimo ne srne se više ponavljati. Da se izvrši ovako ogroman, težak i delikatan zadatak i posao najbolje će biti, da se prva podela izvede po ratovima. za tim ratištima. periodama, vremena (na primer 1914, 1915, 1916 itd.), operacijama, što su sve u cilju celokupnog plana narediivane i sprovodje-ne. ili ma kako tek po doslovno izvedenom olanii za rad. I n tom smislu bi se prethodno dalo diskutovati dok se jedno gledište ne usvoji. Stručna komisija biće dužna kontrolirati sve ovo, ona će imati potrebna uput-stva da daje kao i objašnjenja. Nejasnosti ako se pojave, da tumači i tome. sL Biće prikupljeni kako rekosmo svi po mogućstvu potrebni podaci: izveštaji, relacije, zapove-sti, naredjenja, dispozicije, liste gubitaka, dnevnici, zabeleške, strana dela i ostalo. No to je suviše ogromno, opet i tu će trebati uroniti pa tražiti važno i dvojiti od izlišnog, sporednog. Imati kritičke sposobnosti, moći oceniti i razlikovati ono što čini suštinu. Dati dostojnu formu, koja će zadatku odgovarati. Zadahnuti tako reći svaku stranicu živošću, oživotvoriti je, da bude jasan, vidljiv spomen naše. prošlosti, prošlih slavnih dana naše tragike, borbe, sloma i najzad vaskrsnuća. Jednom reči učiniti sve da delo bude dostojno i žrtava pod-netih, nas samih; da može služiti onima što dolaze, što nastaju kao memento na epohalna dela predaka iru; da se ujedno može kao vaspitna knjiga upotrebiti u vojnim školama, akademijama, a kraj svega da se ubrojava u najlepše proizvode naše poučne književnosti i pokazuje kao nailepše što je naš, srpski duh pokazao, umeo i dao. Eto to da se izvede zahteva nesumnjivo i vremena, ali ponajpre volje, dara, umešnosti i istrajnosti. Pa ipak nadamo se i to će se izvesti. Svi ćemo što rat ovaj budemo preživeli iz svih snaga pregnuti i upeti se, da ovu ideju oživotvorimo, ostvarimo. A kako inače detaljnije mislimo, po-kazaćemo u jednom od idućih brojeva. Dj. Cirič. Slovencem u domovini. Ob pričetku vojne (1914) došlo je precejšnje število Slovencev iz domovine v Švico in so tu našli poltško zavetišče. Vsled dolgo trajajoče vojne je pa tale emigracija prišla v gmotne zadrege, kar je napotilo mojega sina Bogumila ustanoviti (1916) v Ženevi društvo »Fond slovenske emigracije« v namen podpiranja v to potrebnih v Švici se nahajajočih Slovencev. Po preselitvi mojega sina v Wa-shington (1917) sem jaz podpisani prevzel mesto upravitelja Fonda- Dobival je Fond sprva prispevke izključno od ameriških Slovencev; od časa pa, da je Amerika tudi vstopila v vojno, izostajajo pa prrsbevki od tam popolnoma, ker tamošnji Slovenci imajo sedaj za svojce skrbeti. Potreba podpiranja tukajšnjih Slovencev bo pa v kratkem še večja, ker se taisti po sklenjenem miru morajo spraviti nazaj v domovino; v to svrho pa ne bo treba skrbeti samo za pokri-tev potnih stroškov, ampak tudi ža nabavo zimske obleke in čevljev, Česar se tukaj še dobi, v domovini (kakor čitamo) pa ne. Vsled teh okolščinah je Fond prisiljen, obrniti se na slovensko domovino v dosego prispevkov in sicer v prvi vrsti na slovenske denarne zavode, okrajne zastopeinob čin e. Prispevke prosim poslati j>Ljub-Ijanski kreditni banki« v Ljubljani, ki bo skrbela, da se taisti nakazujejo Fondu v Švico ter da jih objavljajo slovenski dnevniki. Jugoslovanski pozdrav! Mihael Vošnjak, bivši drž. posl, Collonge sur Territet (Suisse- Švica), dne 21. novembra 1918. Opomba. Slovenski listi so na-prošeni, pričujoči oklic po mogočnosti ponatisniti. Razmero v Trstu. Poročila, ki prihaiaio iz Trsta, soglašajo v tem, da so razmere na sploh tamkaj od dno do dne neznosneiše, Slovenci v\ ieee pod krutim tujčev i m jarmom. Vf'eraj smo dobili v roke z dnem 23. novembra datirano m^mo iz Tr**t«. prinaseno svojeem pisca v Ljubljano. V tem pismu čitamo: >V Trstu je vsak daji slabše in to V vsakem oziru. Pomanjkanje živil je strašno, draginja vedno večja, živil pa od nikoder. Italijanske persukuciie se vedno boli množijo. Danes so Italijani razpustili Narodni odbor in zapečatili vso prostore, kjer smo se doslej posvetovali. Šole so zaorte in ne dopuste, da bi iih odprli. Denarni zavodi so morali z 12. novembrom zaključiti svoie knjigo in naznanili kraljevskemu guvernn tori jatu natančno stanje vseh računov. V Trst prihajajo dan na dan nove formacije italijanskega vojaštva, neizmerno mnogo artiljerije in trena. Vojaštvo odhaja od tu s topovi in trenom proti Istri in proti notranjosti Krasa, človeku se dozdeva. da se pripravljajo Italijani na nove boje! Po mestu zlastr pa po deželi rekvirirajo vse vprek, nihče se ne more ustavljati sili. M. tržaški, oziroma primorski Slovenci smo brez vsake zaščite. Ako se Italijanom zljubi, nas lahko vse pobijejo. Kako postopajo z nami, lahko razvidite iz števila do sedaj interniranih, ki jih ie že okoli 700. Sodi vojaško sodišče, seveda po italijanskem vuiaskem zakonu. Povem Vam in povejte drugim, da so to nič vredni barbari, >kuJruronoSci<, ki hočejo nas na mah uničiti. Med našim ljudstvom strahovito vre in če ne bo skoro poseda vmes ona ententa. v katero smo toliko zaupali, bomo vstali sami in kri naša bo priča, da nismo mogli več prenašati italijanskega n a s i 1 s t v a. Vi v Ljubljani pe veselite rojstva Velike Jugoslavije, mi pa trpimo pod še hujšim tujim jarmom« . . . ★ Italijanske nasilnosti. Bakar. 27. novembra. Na otoku Orezu je prišlo do krvavega spopada med Italijani in jugoslovansko mladino. Povod spopadu ie bil ta. da ie dal italijanski poveljnik eet nabiti razglas, v katerem naznanja, da okupira otok v imenu itali:,mskega kralja in v nu Italije. Razvila se ie prava bitka, ter so bili Italijani prisiljeni, se umakniti. Takoi nato so Italjani izdali nov razglas, v katerem pravijo, da ie zasedba samo provi zori čna in da se končna usoda otoka odloči šele na mirovni konferenci. Bakar. 27. novembra. Francoske čete še vedno niso zasedle Reke. n ;anska zastava še vedno vihra na mestni hiši. Danes je dospelo na Reko 800 angleških vojakov, ki so z lastno sodbo na čelu odkorakali v mesto.. Prebivalstvo jih je navdušeno sprejelo. Sušak. 27. novembra. Italijanske oblasti so na Reki sklenile, da se osnuje tam centrala za vse italjanske urade, ki naj se imenuje ^fonsilio nationalec. Na Sušaku vladajo normalne razmere. Zahvala srbskega prestolonaslednika Dubrovniku. Belgrad. 27. novembra. Na brzojavni pozdrav Narodnega veča v Dubrovniku se ie zahvalil prestolonaslednik Aleksander v daljši brzojavki, v kateri povdarja iskrenost simpatij srbskega naroda do svojih bratov, ter dejstvo, da je srbska vojska črpala ve« čas vojne svoje navdušenje iz trdne vere v popolno zmago Jugoslovani . ideje. Poročila iz Štajerske. Spielfeld. Maribor, 27. novembra. (Ljubij. kor. urad.) V Spielfeldu, ki so ga predvčerajšnjim zasedli Srbi in naše čete. Je vse mirno. Kolodvor, kraj sam in železniški most čez Muro je na obeh straneh zastražen. Vse prebivalstvo, sedaj prosto nemškega pritiska, govori slovensko in se z našim vojaštvom dobro razume. Ker so Nemci iz bližnjega, tri kilometre oddaljenega trga Strassa streljali na našo posadko, ko je zasedla Spielfeld, ie odšel oddelek 16 mož Srbov v Strass, zasedel trg in razorožil Nemce. Proti Arvežu naša posadka ni prodirala, ampak se ie ustavila nekoliko sto mehov severno od spielfeldskega kolodvora. Po zasedbi teh krajev so se Srbi zopet povrnili v Maribor in je ostala tam Ie naša posadka. Poročila nemških listov, da Srbi prodirajo preko Lipniee proti Gradcu, so popolnoma neresnična. Mariborska posadka. Maribor, 27. novembra. (Ljublj. kor. urad.) Na?a mariborska posadka se dan 2a drem ojačuje. Trumoma prihaiaio naši mladeniči iz okolice in se priclašajo v narodno vojsko. Zaplenjeno sukneno in platneno blago. Maribor. 27. novembra. (Ljubljanski kor. urad.) Tukajšnjemu nemškemu trgovcu Kokoschineggu je bilo na kolodvoru tik pred odpremo zaplenjenega za po!dr«gi milijon sukneneca in platnenega blaga, ki ga je prodal nemško - avstrijski vladi in ga hotel iztihotapiti. Blago bo med naše ljudstvo razdeljeno. Iz Narodnega »leto. Narodno vijeće proti Radiču. Zagreb. 27. novembra. Narodno vijeće se je bavilo dan?s z znanimi neradi Stepana Radiča. na Narodno viiece ter sklenilo, da pozove seljačko strnn-ko, da se izjavi ali odobrava ali obsoja njegovo hujskanje. Ako stranka odobrava Radičev nastop, bo Narodno vijeće Radiča izključilo, ako pa stranka po odobrava njegove politike, naj si izvoli novega predsednika, ki bo znal boli častno zastopati interese stranke. Tega naj potem pošlje stranka v Narodno vijeće. Agrarna reforma Narodnega veča. Zagreb. 27. novembra. Na včerajšnji seji je sprejel osrednji odbor Narodnega veča naslednja načela kot podlago za. bodočo agrarno ureditev: 1. Likvidacija vseh še obstoječih fevdalnih razmer, zlasti v Bosni in Hercegovini. 2. Podržavljenje vseh velepo-sestev, tudi podedovanih, ako prese-gkip gotovo mero. nadalje podr/avlje-nje "rseh rfcleposestev. ki izvirajo iz vojnih dobičkov, ne ti lede na površino, .i. Reforma kmečkega dednega prava. 4. Zasiguranie. da se obdela vsa pripravna zemlja- Naloga merodajnih oblasti pa bo. da natanko nadzirajo izvedbo teh določb, da se na ta način za-sigura uspeh nadalinim atrrarnim reformam. Odhod delegatov Narodnega veča v Belgrad. Zagreb. 27. novombra. Danes ob pol 10. dopoldne se je odpolialo 18 članov Narodnega voća kot odposlanstvo v Belgrad. da vodi pogovore z zastopniki kraljevino Srbije in Crno gore. Spremljalo iih je 20 mož jugoslovanske vojske kot častna straža. Nekateri tlani slovenske delegacije niso dospeli pravočasno v Zagreb, ter se ti odpeljejo jutri z vlakom, s katerim se odpelje obenem tudi hrvatska sanitetna misija v Belgrad. Iz: bratske Češke. Seja Narodnega sveta. Praga, 27. novembra. V današnji seji Narodnega sveta se je nadaljevala debata o raznih vprašanjih, tako o apro-vizaciji, brezposelnosti itd. Prišlo je do ostre debate med socijaluimi demokrati in agrarci. Govorila je cela vrsta govornikov, končno so podali tudi člani vlade svoie izjave. Nato se je vršilo prvo politično .glasovanje v Narodnem svetu ter se je izreklo vladi popolno zaupanje. Prihodnja seja Narodnega sveta se vrši v torek 3. decembra. Razkritja »Češkega Slova«. Praga, 27. novembra. »Češke Slovo* prinaša nadaljna razkritja o bivših avstrijskih konfidentih in policijskih vohunih v Pragi na podlagi tajnega arhiva praške politične državne policije. Od bivše vlade so bili honorirani kot policijski vohuni med drugimi tudi Stanislav F o rman, tajnik Slovanskega kluba v Pragi, Vlad. W i n k 1 e r, tajnik pravoslavne »Besede«, anarhist Trska, znani Bohumil Š i m e k s svojo konkubino Malkovo ter bivši urednik praške Ločitev cerkva od države na — Češkem. Praga, 27. novembra. Prvo delo nove vlade ie bila izvedba ločitve cerkve od države. V armadi se je odpustilo vse vojaške duhovnike, v Šolah se je odstranilo križe in se odpravila molitev pričetkom in koncem šolskega pouka. Zakonska predloga dr. Boučka o obvezni uvedbi civilne poroke in u dovolitvi, da se smejo katoliški ločenci zopet . poročiti, bo dobila v Narodnem svetu veliko večina ★ Praga, 26. novembra. (Koresp. urad.) Narodni vybor je prešel na dnevni red m sicer k debati o nujnem vprašanju elede prehrane. Praga, 27. novembra. (Koresp. urad.) Posebni poročevalec »Prager Tagblatta« poroča o zasedbi Kašperskih Hor po čeho-slovaških četah: V petek je prišlo t jaka) 250 čeho - slovaških vojakov s štirimi strojnicami in so zasedli mestni dom in druga javna poslopja. Obenem z vojaštvom je prišlo tudi nekaj čeških uradnikov, ki so sprejeli zaobljubo na čeho - slovaško državo. Oddati je bilo treba vse strelno orožje. V noči od 22. na 23. novembra so odvedli kot talce 10 oseb iz Kašperskih Hor v Sušice. Naznanili so z lepaki, da morajo jamčiti te osebe, katerih dobrobit je zajamčen, za to, da se vzdržuje red in varnost in da se preprečijo nasilnosti. Okrajnega glavarja iz Linca, ki je prišel pred kratkim semkaj, so češke čete zajele v Hartmanicah in ga odvedle v Sušice. Njegova usoda dosedaj še ni znana. Prajra. 27. novembra. Včeraj se je vršilo tu zborovanje služkinj, ki so zu-htovale po amerikanskom zgledu prosto nedeljo, konec delavnega rasa ob peti uri popoldne ter odpravo nagovorov: milostljiva, milostliivi. Iz bratske Poljske. Varšava. 26. novembra. (Koresp. ur.) Poročilo generalnega štaba z dne 26. novembra: Poljski oddelek pod poveljstvom divizijonarja Rozwadowskega je prepodil ukrajinske četaše iz srednje Galicije. Zasedli smo Ustrzyki in osvojili razen vjet-nikov dve lOcm havbici. Zavzeli smo NI-žankowice, Sambor Sanok in Lubycro. Stran 2. , .SLOVENSKI NAROD44 dne 28. novembra 1918. 283 štev. Naša kavalerija zasleduje ukrajinske oddelke, umikajoče se proti Ravaruski. V Lvovu smo osvojili letalski paik. Varšava, 26. novembra. (Koresp. ur.) Zunanje ministrstvo je prejelo vest, da je sovjetska vlada internirala poljsko zastopstvo v Moskvi, aretirala del uradništva in zaplenila dokumente. Ministrstvo zahteva od narodnega komisarja za zunanje stvari, Cičerina, brzojavna pojasnila in se obrača do češkega zunanjega ministra s prošnjo za posredovanje pri sovjetski vladi. Poljski poslanik v Moskvi, Levvicki, je odgodil svoje potovanje v Rusijo do principijelne odločitve razmerja napram Rusiji. Varšava, 26. novembra. (Koresp. ur.) Oddelek ministrskega tiskovnega urada javlja: Poljski narodni komite v Parizu je uradno izjavil, da si ni nikdar protipostav-no prisvajal pravic vlade in da si jih tudi ne prisvaja. Poljski narodni komite se smatra edinole za zastopnika poljskih interesov pri ententnih državah. Krakov, 26. novembra. (Koresp. urad.) Kakor poročajo še druge vesti iz Lvova. so ustanovili tamkaj poljski upravni odbor. Prva naloga mu bo, da uvede sporazumno z varšavsko vlado z Rusini pogajanja glede ustavitve nadaljnjih bojev v vzhodni Galiciji in glede ureditve modusa vivcndi med obema narodoma. Iz Mrije. Angleški oficirji na Dunaju. Dne 22. novembra zvečer se je z dunajskega južnega kolodvora odpeljal poseben vlak z angleškimi oficirji, civilisti in francoskimi vojaki proti Trstu. Na kolodvoru jih je pozdravil dunajski vojaški poverjenik SHS Stefanović v spremstvu profesorja dr. Breznika in nadporočnika Eugel-harta kot osvoboditelje tlačenih narodov in jim želel polno sreče na potu v bratsko zmagoslavno domovino. Dunajski južni kolodvor pač še ni videl takega prizora: angleške in francoske uniiorme, odposlanstvo in kolodvorski oficirji SHS s trobojnicami. V živahnem razgovoru so stale te pestre gruče pred vlakom, navdušenje in veselje se je bralo na vsakem licu. Angleški poveljnik Mister Brovvn se je v prisrčnih besedah zahvalil za prijazen pozdrav in nazdravil na svobodo velike Jugoslavije. Kot častno spremstvo je bil prideljen angleškim oficirjem od našega vojaškega poverjenika stotnik Josip Novosad. Nemško - avstrijska narodna skupščina. Dunaj, 26. novembra. (K. u. — Lj. k. u.) (Nemško - avstrijska Narodna skupščina.) Rešujoč dnevni red, razpravlja skupščina najprej v drugem branju zakon o upravljanju državnega gospodarstva v dobi od 1. novembra 1918 do 30. junija 1919. Zakon se sprejme v drugem in tretjem branju. — Poslanec Kraft poroča o zakonu o kontroli državnega dol^a. Državni tajnik Seitz se izjavlja proti upestavitvi komisije za nadziranje državnega dolga, češ, da je popolnoma odveč. Socijalni demokrati da so za kontrolu finančnega poslovanja, niso pa za golo kontroliranje državnega dolga. Zahtevajo za Nemško Avstrijo računski dvor. Socijaini demokr. da bodo glasovali proti § 1 predloge, ki določa upostavitev kontrolne komisije., in predlagajo za primer, da se § 1 sprejme, naj se predloga vrne odseku, ki naj izdela zakon o kontroli financ. Nato se zakonski načrt v drugem branju sprejme, in sicer § 1 s 37 proti 25 glasovom. Seitzev predlog, naj se predloga vrne odseku, se odkloni. — Poročevalec Schacherl poroča o zakonu o nemško-av-strijskem državljanstvu, razpravlja o za-konovih posameznih določilih ter priporoča, naj se zakonski načrt sprejme, ker je v primeri z dosedanjim državljanskim pravom znaten napredek. Dunaj, 27. novembra. (K. u. — Lj. k. u.) (Narodna skupščina.) Zakon o državljanskem pravu, ki ga je danes v razpravo vzela Narodna skupščina, vsebuje v sestavi, ki mu io je dal ustavni odsek, nastopne bistvene določbe: Nemško - avstrijski državljani so vse osebe, ki imajo ob času ob-iave tega zakona domovinsko pravico v kaki občini Nemško - avstrijske republike. Ta določba ne velja za osebe, ki sicer imajo domovinsko pravico v kaki nemško-av-strijski občini, ki pa se priznavajo h kaki drugi na ozemlju bivše avstrijske monarhije nastali državi. Z izjavo, da hočejo Nemško - avstrijski republiki pripadati kot zvesti državljani, si nemško - avstrijsko državljanstvo pridobe: 1.) Osebe, ki stanujejo na ozemlju Nemško - avstrijske republike najmanj izza 1. avgusta 1914; 2.) osebe, ki imajo domovinsko pravico v občini, ležeči izven Nemško - avstrijske republike na ozemlju dosedanje Avstrije, razen če leži ta občina v Dalmaciji. Istri, Galiciji ali v Bukovini, in sicer tudi tedaj, ako so svoje redno stanovališče v Nemško Avstrijo preložile šeie po 1. avgustu 1914 ali če ga prelože tekom enega leta po objavi tega zakona Redno stanovališče v smislu tega zakona se edinole tedaj, ako dotičnik ni ves čas na istem mestu stanoval zaradi izpolnje-vrnja zakonite brambne dolžnosti ali zaradi osebnega službovanja na temelju zakona o vojnih dajatvah ne prekine. Obstoječe določbe o državljanstvu za domovinsko pravico obveljajo, v kolikor jil ne izpreminia ta zakon. Socraini demokrati proti monarhisiični agitaciji. Dunai. 27. novembra. Socijalno-demokratični poslanec Skaret ie vložil pri dunajskem Narodnem svetu interpelacijo, v kateri opozarja na vedno boli se šireče monarhistično gibanje v državi. V interpelaciji vprašuje, kaj se je ukrenilo proti škodljivi monarhistični agitaciji barona Hlumeckega v Švici, ki z velikim j denarnimi sredstvi iz Nemčije dela propagando ra povratek habsburške monarhije. Zahteva strogo preiskavo in kaznovanje takih agitatorjev. ministrstva poroča: Cehi. Češke čete so zasedle Trnovo in so nadaljevale včeraj prodiranje proti Vag - Kereszturju in Czit-ferju. Pri tem kraju smo se jim postavili v bran in smo ojačili svoje tam stoječe čete. Oddelki severno Pistyana stoječih čeških čet so kratkomalo zasedle Verbocz. Javljajo umikanje čeških čet Iz Zay - Ugrocz, Stomfa in iz iugo - vzhodno od tod ležeče Marijine doline. Romuni. Prve čete pro-dirajočih oddelkov so dospele do Maros-Heviza in Csik - Szereda. Srbi. Položaj je neizpremenjeH. Srbsko napredovanje se more smatrati v smislu pogodbe za premirje za končano. Budimpešta. 27. novembra. >Del; Hirlapc prinaša vest. da je bivši domobranski minister barou Hazav že !ela 191G. svetoval cesarju, da naj vojno zaključi ter ustavi sovražnosti, kajti le na ta način bi bilo možno ohraniti habsburški dinastiji prestol. Razni svo-tovalcj pa so potem pri cesarju toliko časa rovarili, da iz tega predloga ni postalo nič. Iz Nemčije. Iz Madžarske. Nove francoske čete za Budimpešto. Budimpešta. 27. novembra. Dan^s ie dospelo semkaj 3400 mož francoskih čet \ treh vojaških vlakih iz Novega sada. Čehi na Ogrskem. Budimpešta. 27. novembra. Češke čete so znova zavzele Trnovo ter .r>0 oseb aretirale. Madžari v stiski. Budimpešta, 27. novembra. (Kor. ur. Ogrski kor. urad.) Tiskovni urad vojnega Izročitev nemškega cesarja. London, 26. novembra. (Koresp. urad.) Poročevalec Reuterjevega urada v Belgiji je poslal dne 24. novembra nastopno brzojavko: iz dobrega vira sem izvedel, da so francoski juristični izvedenci preiskali vprašanje in izjavili, da je Molandska dolžna izročiti prejšnjega nemškega cesarja in da bivši cesar, ki ni podal nobene oficijelne izjave, da se odpove prestolu, nima pravice, da se ga smatra kot privatno osebo. Bivši cesar tudi ne more zahtevati, da mu Nizozemska nudi pribežališče. Zavezniki nameravajo skupno zahtevati izročitev bivšega cesarja. Vprašanje internacije nemškega cesarja. London. 27. novembra. Reuterjev urad se obrača ua svetovalce krone, do naj se ti izjavijo, kaj se namerava storiti v vprašanju internacije in izročitve bivšega nemškega cesarja. Viljem Hohenzollernski zločinec. Pariz, 26. novembra. (Koresp. urad.) (Agence liavas.) Profesor na pravni fakulteti Berthelemy objavlja v »Matinu« članek, kjer prihaja do zaključka, da so krutosti, povzročene po cesarju Viljemu, tudi v vojnem stanju po mednarodnem pravu prepovedane in da tvorijo zločin v smislu navadnega kazenskega prava. Cesar Viljem je zločinec v juridičnem smislu sokrivec grozovitosti, ki jih je ukazal izvršiti v protislovju z vojnimi običaji in ga zato lahko izroče London, 25. novembra. (Koresp. ur.) Danes ob 9. dopoldne so odplule predstraž-ne enote angleškega brodvja proti Kielu. med njimi tudi flotilja iskalcev min, ki plove proti Kodanju, da omogoči večjim ladjam prevoz skozi Sund iz Helsin^iorsa v Kiel. London, 26. novembra. (Koresp. ur.) Kakor poroča Reuterjev urad, je izjavil Churchill v svojem govoru v Dundecju, odgovarjajoč na vprašanje glede mirovnili pogojev: Popolnoma smo nevezani glede svobode morja. Nemški narod kot celota je kriv te napadalne vojne. Vsi Nemci morajo za to jamčiti. Vsakega posameznega Nemca, kateremu je mogoče dokazati zločin na vojnem pravu, bodisi na morju ali na kopnem, ali ki je krito ravnal z vjetniki, je treba postaviti pred sodišče in ga kaznovati kot zločinca, četudi zavzema visoko stališče. Juristični sosvetovalci krone se pečajo z vprašanjem preiskave, da smo v stanu, pripraviti obtožbe onih, ki so zakrivili vojno. Berolin, 27. novembra. (Koresp. ur.) Tu zbrani delegati vojaških svetov z vzhoda, ki zastopajo 350.000 tovarišev, so izjavili, da stoje sklenjeno za sedanjo vlado. Ludwigshafen, 26. novembra. (Koresp. urad.) Francoske čete so zasedle več obmejnih krajev ob južnem robu Palacije (Pialz). Najgloboče so vdrli sedem kilometrov daleč v Palacijo. Proti temu predčasnemu vkorakanju je nemška komisija za premirje vložila protest. Spam, 25. novembra. (Koresp. urad.) Danes je prejel general Nudand nastopno noto: Po semkaj dospelih poročilih je pri okupaciji Alzacije - Lorene po aliirancih promet med temi ozemlji in drugo Nemčijo popolnoma prekinjen. Iz tega je kajpada razvidno, da povzročuje to posledice, ki najhuje ogrožajo gospodarsko življenje v Alzaciji - Loreni. Tri dni vladajo enake razmere tudi v zasedenih krajih na levem bregu Rena. Prosi se, da se nemudoma odpravijo te neznosne razmere, zlasti tudi v interesu levorenskega delavstva, ki zlasti trpi vsled tega. — von rfaniel. Berolin, 26. novembra. (Koresp. urad.) V današnji seji konference nemških zveznih držav so sprejeli na predlog Ebertov nastopni resumee kot resultat: 1. Vzdrževanje edinosti Nemčije je nujna zapoved. Vsi nemški rodovi stoje kompaktno na strani nemške republike. Zavezujejo se, da bodo delovali odločno v smislu državne edinosti in nasprotovali federalističnim stremljenjem. 2. Vpoklicu konštituirajoče narodne skupščine se splošno pritrjuje, pravtako namenu državnega vodstva, da dovrši pripravo narodne skupščine kar najpreje. 3. Dokler se ne snide narodna skupščina, so delavski in vojaški sveti reprezentanti narodne, volje. 4. Državno vodstvo se prosi, da pospeši sklepanje predhodnega miru. Berolin. 27. novembra. Pariški list; prinašajo nek ukaz vrhovnega nemškega armadnega poveljstva, v katerem se poživlja častnike, naj na vsak način z vsemi močmi zatirajo boljševiško gibanje pri četah ter da ne smejo trpeti, da bi se ustanavljali vojaški sveti. Draždane. 27. novembra-; Nemški skopni narodni svet se sestane v mose-eu februarju prihodnjega leta v Lio-skem. Berlin, 27. novembra. (K. u. — Lj. k. u.) V današnji seji je izvrševalni odbor Delavskega in Vojaškega sveta razpravljal o protirevclucijonarnih načrtih gotovih vojaških oblastev. Izvrševalni odbor ie eno-dušno ugotovil, da je potrebno skupno z vlado nemudoma ukreniti primerne odredbe proti tej gonji. Nato se je izvrševalni odbor pečal s potrebo in z načinom politične propagande zlasti med vračajočimi se četami. Sklenila se le razdelitev letakov. Sprejel se je volitveni ključ za zbor delegatov delavskih in vojaških svetov ki se sestane v Berlinu 16. decembra. Berlin, 27. novembra. (K. u. — Lj. k. u.) Načelstvo stranke neodvisnih socijali-stov na Nemškem objavlja oklic, ki se peča z vprašanjem, kako naj se konstituira Na- rodna skupščina. Oklic pravi med drugim: O konstituanti bo mogoče govoriti stoprav tedaj, ko bo gotovo, da je prebivalstvo vsled določb premirjevne pogodbe zasede-denega ozemlja svobodno in da more voliti, ne da bi se nanj upltvalo. Hujskači dobro vedo, da se volitev ne more vršiti v do-glednem času, če naj ne. bo vse skupaj zgolj komedija. Socijalisti desnice so na teh zločinih hujskačev sokrivi, ko pomagajo kričati, naj se konstituanta skliče nemudoma. Razne vesti. Jožef Habsburški šel v pokoj. Budimpešta, 27. novembra. (Kor. ur.) Ogrski kor. urad poroča: Jožef Habsburški se je odpovedal vsem z njegovim vojaškim činom in njegovim stališčem združenim prejemkom in bo šel vsled tega v pokoj. Preiskava proti povzročiteljem vojne. Praga, 27. novembra. (Koresp. urad.) »Deli Hirlapc poroča, da se na uradnih mestih namerava staviti vse one osebe pod nadzorstvo, katerih krivda na izbruhu svetovne vojne je že dokazana. Preiskavo naj bi večinoma vodil general Auffenberg. Temu nasproti pooblašča general Auffenberg poročevalca »Prager Tagblatta«, naj objavi, da o tej zadevi njemu ni ničesar znanega. Ukrajina. Kijev, 25. novembra. (Koresp. nrad.) Uradno poročilo ukrajinske vlade veli, da bodo ententne države po vesteh, dospelih iz ."assvja, podpirale hetmana In njegovo vlado kar naiizdatnejc. Ententne države obsojajo nacijonalistično ukrajinsko vstajo, naperjeno proti vladi hetmana. Pričakuje se izjava entente glede smotrov njenih čet v Ukrajini. Čete solunske vojske prodirajo skozi Romunijo. Brodovje dospe v kratkem v Odeso. Diplomatski zastopnik entente je že na potu v Kijev. Bivši ban baron Rauch — v zaporu. Zagreb. 27. novembra. ' Poverjeniki v > asa iavno varstvo ie pozvalo bivšega bana barona Raaclta k sebi radi de-nunciiacij proti jugoslovanskim osebam. Po zaslišbi so obdržali barona Raucha v policijskem zaporu. Kon.unski krali vrhovni armadni poveljnik romunskih čet na Scdmegra-škem. Jassv. 27. novembra. Romunski kralj je prevzel vrhovno armadno vodstvo nad romunskimi četami na Sedmo-graškem ter se izklical za cara vseh Romunov. Italijani zaplenili dva parnika z žh ili. Zagreb. 27. novembra. Parnika »Atlantika« in »Helena«, ki sia vozila iz Soluna živila za stradajoče ljudstvo Dalmacije, v Dubrovnik, so Italijani v južnem Sredozemskem morili zaolenili ter in odpeljali v Italijo. Pariz, 25. novembra. (Koresp. urad.) (Agence Havas.) Semkaj je dospel davi ameriški prehranjevalni minister lioover. London, 25. novembra. (Koresp. ur.) Kralj je podpisal proklamacijo, s katero se razpušča poslanska zbornica. Pariz, 26. novembra. (Koresp. urad.) Kakor poroča Matin«, je ameriški nadzor-r.is za živila Hoover opoldne dospel v Bou-logno in kmalu potem z avtomobilom odpotoval v Pariz. Columbus (Ohio), 26. novembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: V Ohio je otvorjena volilna kampanja za volitev generala Pershinga za predsednika Zedinje-nih držav za leto 1920. Pariz, 26. novembra. (Koresp urad.) Agence Havas poroča: Po uradnem sporočilu so francoske armade po prekoračenju Luksemburške dospele do zahodne nemške meje. Pariz, 26. novembra. (Koresp. urad.) Agence Havas poroča: Oddelek zavezniškega brodovja je odplul včeraj pod vodstvom admirala Calthorpe proti Sebasto-polu. Pariz, 26. novembra. (Koresp. urad.) Agence Havas poroča: Odreja se prepoved uvoza nemških bankovcev in denarnih vrednot vsake vrste na Francosko. Pariz, 26. novembra. (Koresp. urad.) Agence Havas poroča: Ministrski svet je sklenil preosnovo ministrstva za opremo vojske v ministrstvo industrijske obnovitve. Loucheur ostane na čelu tega ministrstva. Trgovinski minister Clementel je predložil zakonski načrt o organizaciji zunanje trgovine države. Predloga vsebuje pomnožitev števila trgovinskih atašejev v inozemstvu, ki jim stoje ob strani komercijalni zastopniki. Finančni minister Klotz je pooblaščen, predložiti zakonsko predlogo o varstvu in kontinuiteti dela v vojnih obratih. Izdatki te predloge znašajo 2 milijardi frankov. Ti obrati dobe nemudoma znatna naročila za obnovo trgovinske mornarice in za dobavo poljedelskih strojev, katerih primanjkuje. Beroiin, 27. novembra. (Koresp. urad.) Kakor poroča -»Lokalanzeiger«, vplivajo merodajni krogi na vlado v tem smislu, da povabi Nemčija predsednika Wilsona, naj bi obiskal tudi Nemčijo ali kako nemško pristanišče, ako pride na mirovno konferenco v Evropo. K temu pripominja Wolf-fov urad. da priobčuje to vest s pridržkom. Politična ¥ertP. == Prestolonaslednik Aleksander v naših krajih. »Hrvatska Riječ« javlja: Že pred nekaj dnevi je došla brzojavka iz Belgrada, naj se sestavi dvomi vlak, ker namerava prestolonaslednik Aleksander čim najpreje posetiti naše kraje. Naše poverjeništvo za železnico se je takoj obrnilo v Pešto po garnituro za takšen vlak. V Pešti so garnituro takoj dali na razpolago. Prispela je dne 25. novembra v Gyekenyes, odkoder se nemudoma dopošlje v Zagreb. Iz Zagreba odpošljejo dvorni vlak takoj v Belgrad, da se je torej nadejati, da bo imel že v najkrajšem Času priliko v svoji sredini pozdraviti junaškega regenta Aleksandra. Zagreb in Hrvatska mu priredita najsvečanejši in iskrenejši sprejem. = Prestolonaslednik Aleksander sarajevskemu Narodnem vječu. Na pozdrav predsednika sarajevske Narodne vlade je odgovoril prestolonaslednik Aleksander s to - le brzojavko: »Belgrad. 19. novembra 1918. Zahvaljujem se Narodnemu vijeću Srbov, Hrvatov in Slovencev na toplem pozdravu srbski vojski, ki prožeta s prepričanjem, da je napočil čas osvobojenja za ves naš troimeni narod, ni štedila sebe, da odstrani vse ovire, ki so se stavile na pot vojniškemu udejstvovanju našega deala. Vztrajnost in junaštvo, ki so ie v trenutkih težkih izkušenj pokazali naši bratje v Bosni in Hercegovini, je jamstvo, da se bo jedinstvena in neodvisna država Srbov, Hrvatov in Slovencev udejstvila. Aleksander«. — Zborovanja Racfjce\e seljačke stranke. Ca se naša javnost nekoliko orijentira o Radićevi seljački stranki, padajamo v nastopnem nekoliko cvetk iz govorov na ponedeljkovi strankini skupščini. Predsednik Stjepan Radič je med drugim govoril: »Javno se govori, da smo ničvredneži, da nismo vredni svobode. Te žalitve je nam vrgla v obraz in vsemu hrvatskemu narodu Zofka Kveder - Demetrovičeva. Ur. Drijiković, minister za narodno obrano, je najpreje tulil nad vse kar je hrvatsko, potem pa je zaklicai »Živela Srbija, živela srbska vojska«. Dr. VVhiter-halter je, predno je poljubil srbsko zastavo, pljunil na vse, kar je MivatsKo. Ni večje sramote, nego ako človek pljune na mater svojo in na domovino svojo. Jedinstva ni. Trije bratje ne morejo biti jedno. Bratje lahko žive tudi v jedni hiši vsak mi svojem, a napram zunaj so lahko jedho. Naša zemlja ne sme biti ne popovska, ne grofovska, ne čiiutska, nego Hrvatska . . .« Dragotin Kovačevič je med drugim rekel: »Mi ne potrebujemo nobenega kralja, in naj nam sam Bog pošlje doli na zemljo Tomislava, Zvonomira, Krešimira, mi jih nećemo in naj stopi k nam z nebes tudi sam Jezus Krist, mi tudi njega ne bomo priznali, nego mu porečemo: »Ti kraljuj v nebesih, a mi bomo kraljevali na zemlji«. Narod naj bo složen, naj Hrvati, Slovenci in Srbi bodo složni kot eno telo in jedna duša, toda Slovenci v Sloveniji, Hrvatje v Hrvatski, a Srbi v Srbiji . . .« = Crnožolti marširajo. Avstrijski listi javljajo, da pišejo švicarski listi, da je nuvzel načrt o zopetni ureditvi držav bivše Avstro-ogrskc monarhije na temelju federativne republike že jasne in trdne oblike. Temu načrtu je baje pritrdila mdi četverozveza. Da si kaj takšnega prav zelo žele avstrijski politiki vseli vrst in strank prav radi verjamemo. Da bi se pa med jugoslovanskimi poiiilf.i našel moz, ako izvzamemo edino dr. Susteršiea in morda Radića, ki bi hotel liubimkovati s takimi načrti, pa ros ne moremo verjeli. Ti načni so pač le gotova žeija gotovih kiogov, katerim se delajo skomine po prejšnjih polnih loncih. = O mirovnih pogajanjih priobčuje »Journal de Geneve« zanimive informacije. List piše, da bo poteklo še več mesecev, predno bo podpisan mir. Mirovni preliminarni, ki naj ugoiove novo svetovno figuracijo, bodo pač podpisani v razmeroma kratkem času, H končni mirovni pogodbi pa vodijo 4 etape. Najprvo morajo zavezniške države sestaviti svoje posebne programe. Drugi stadij mirovnih pogajanj bo tvorila v Parizu ali Versaiilesu se vršeča konferenca zastopnikov zavezniških vlad in onih držav, ki so se pridružile zaveznikom. Tu se bo ugotovil skupni mirovni program. Dasi vlada med temi uržavami o večini Členov mirovnega programa že vnaprej popolno soglasje, je vendar jasno, da so tekom dogodkov nastali novi problemi, ki zahtevajo nujno marsikatere izpremembe. Tu sem sj^ada kolonijalni problem, vprašanje o bodočnosti nemške Avstrije in ureditev italijansko-jugoslovanskih interesnih nasprotstev. Ta konferenca, katere sc bodo udeležili med drugim Clemen-ceau, Llovd George in \Yiison, se bo nemara vršila tekom meseca decembra. Cirn se ugotovi program entente, se prične tretje razdobje, namreč konferenca pooblaščencev iz obeh taborov. Na tej konferenci se imajo podpisati mirovni prcliminarji. Ta konferenca bo najbrže zelo kratkotrajna. Četrta peri-joda pa bo trajala zelo dolgo. Do defi-m i i enega podpisa miru bo seveda en-tenta vzdrževala v Avstro - Ogrski. Nemčiji, Bolgariji m Turčiji vse svoje \ i jaške vojne odredbe. — Razkritje bavarskega min. predsednika. Bavarski ministrski predsednik in minister zunanjih del je dal objaviti na vojno s Srbijo se nanašajoče akte bavarskega poslanika \ Berolinu grofa Lerchenfelda. Poročilo grofa Ler-chcnfelda z dne 28. julija 1CJ14, ki slika predpriprave Avstro-Ogrske in Nemčije za vojno proti Srbiji, je velezani-mivo. Govoreč o znani noti, ki jo je avstro-ogrska vlada kot ultimatum poslala Srbiji, pravi bavarski poslanik: »Da Srbija takih z njenim dostojanstvom kot neodvisna država nezdružljivih zahtev ni mogla sprejeti, je jasno. Posledica mora torej biti vojna. Tu v Berolinu docela soglašajo s tem, naj Avstro-Ogrska uporabi ugodno uro tudi za slučaj, ako bi obstojala nevarnost nadaljnih zapletijujev. Da-li se bodo na Dunaju k temu odločili, se zdi .Iagowu kakor tudi Zimmermannu še vedno dvomljivo. Državni podtajnik se je iz-raztfi da je Avstro-Ogrska v spričo svoje neodločnosti in nesložnosti sedaj pravzaprav edini bolni mož v Evropi, kakor je bila to preje Turčija, na katere razdelitev so čakali Rusi, Italijani, Srb' in Crnogorci. Silen in uspešen nastop proti Srbiji bi provzročil, da bi se Avstro-Ogrska zopet začutila kot državna sila. da bi dvignila svoje rc» zorano gospodarsko življenje ter za leta in leta udušila vse tuje aspiracije. V spričo ogorčenja, ki danes vlada' radi umora v vsi monarhiji, sc lahko zanašamo tudi na slovanske čete. V nekaj letih, ako bi se slovanska propaganda razvijala v tisti smeri dalje, bi s temi četami, kakor je rekel gen. Conrad Ho-tzendorf. ne mogli več računati. Tu se torej zastopa mnenje, da je za Avstrijo nastopila usodna ura. in zaradi tega so na vprašanje z Dunaja od tu brez pomišljenih odgovorili, da soglašajo z vsakim nastopom, za katerega se na Dunaju odločijo, tudi za slučaj, ako bi nastala nevarnost vojne z Rusijo. Avstro-ogrska vlada je bila pooblaščena, naj takoj prične pogajanja z Bolgarsko, zaradi vstopa v trozvezo ... Neposredno pred izbruhom vojne je bavarsko poslaništvo telegrafiralo iz Berolina tole: »V teku sta dva ultimata: Petrograd 12 ur, Pariz 18 ur. V Petrograd je poslano vprašanje po vzroku mobilizacije, v Pariz vprašanje, ako ostane Francija nevtralna. Razume se, da bosta obedve vprašanji odklonjeni. Mobilizacija najkasneje v soboto I. avgusta o polnoči. Pruski generalni štab zre na vojno s Francijo z največjim zaupanjem in računa s tem, da bodo Francijo lahko pobih na tla v štirih tednih. V francoski armadi ne vlada dobro razpoloženje, malo brzostrelnih topov, slabe puške... V poročilu z dne 4. avgusta 1914, iz katerega je razvidno, da se je že takrat Turčija zavezala, da se pridruži Nemčiji in da mobilizira, se omenja slede Belgije tole: Nemčija ne more respektirati belgijske nevtralnosti. Generalni štab je izjavil, da bi bila celo angleška nevtralnost predrago kupljena za ceno. da se respektira Belgijo, ker je napadalna vojna proti Franciji mogoča samo na črti preko Belgije. Ženevska pogodba. ^Journal de Genevec priobčuio dogovor podpisan od dr. Korošca, ministrskega predsednika Pašića in predsednika Jugoslovanskega odbora v Londonu, dr. Trumbića. ki so ga sklenili na svoji konferenci v Ženevi. List trdi, da je vsebina tega dogovora avtentična. Dogovor se glasi: »Zajedniško stremljenje zavezniških narodov in se-veroameriške Unije in sila narodov Srbov. Hrvatov iu Sloveru-cv BO zlomilo na bojnem polju kakor tudi na moriu vse brutalne zapreke, ki eo preprečevale ujedinjenje našega naroda. Pred-stavitelii kr. srbske vlade in parlamentarnih skupin v skupščini, pred-stavitelji Narodnega vieča v Zagrebu in jugoslovanskega odbora v Londonu, zbrani v Ženevi v mestu svobode, eo srečni, da morejo progi-\si ti soglasno na svečan način in pred vsem svetom svoje ujedinjenje v državo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Narod v Crni gori, kojemu so naše roke bratski otvorjene. se ne bo pomisijal, da pozdravi ta korak in da se pridruži temu dejanju, ki ie bilo i zani najvišji ideal. Od danes se predstavlja s tem aktom nova država kot državna jedinstvenost, nerazdelji-va in kot član zveze svobodnih narodov. Meje. ki so nedavno še obstojale, ne eksistirajo več. V vseh zunaniih manifestacijah prava, moči in volje bo ta državna edinstvenost prezentirana od ministrstva SHS preko posredujo-eega organa, ki bo posebei stvorien v to svrho in v istem duhu. Ustrojstvo ie vlade je bilo že objavljeno v javnosti. Kasneje bomo obelodanili njen delokrog, ker ie nam enodušnost dokazana v vsem, kar se tiče ciljev in metode, otvorila pota, ki nam kažejo ureditev skupnih poslov nove države. Vlada kraljevine Srbije in Narodno vieće v Zaerebu bosta vsak v svojem pravnem in teritoriialnem notranjem krogu vodila upravo kakršna je sedaj, naprej, dokler velika narodna skupščina SHS ne bo izbrana na temelju splošne, taine in direktne volilne pravice, in dokler ne bo z ustavo definitivno urejena organizacija vso države. Vse državno življenje se bo naslanjalo na to ustavo, ki bo izvor in zatočišče vseh moči in vseh pravic in bo v bratskem duhu organiziralo vse delovanje državnega organizma. Državne meje napram sosednim državam bodo urejene po načelu narodnosti, uvažujoč tudi pravo samoodločbe vsakega naroda. Neomajno zaupanje in vera našega naroda v njegovo pravo, princip pravice, proglašen od naših zaveznikov in sprejet od vsega eivilizo-v a nega sveta, vse to nam je jamstvo za to ureditev. Srbi. Hrvati in Slovenci! NaS tisočletni san ie danes oživotvorien. Mi smo ujedinjeni v svobodi. Slavimo veliko dneve največje narodne sreče in največje radosti in vzdržuimo red in mir! Tam, kjer ni reda. ni tudi države. Samo silna država more sčasoma izvesti naloge, ki zagotavljajo državljanom dobrobit, more izvršili svoje socijalne dolžnosti in svojo misijo glede splošnega družabnega napredka, glede zaščite slabih nesrečnih rodbin in invalidov. Spoštujmo spomin vseh. ki so padli za oživotvorenie našega narodnega in človečanskega ideala. Poklonimo se s spoštovanjem zgodovinskemu junaštvu naše vojske in izročimo bodočim generaciiara naša čustva hvaležnosti napram plemenitim zavezniškim narodom, s katerimi smo izvojevan to zmago. Jugoslovani! Naj naša lepa, draga in mlada domovina živi v časti in slavi med ostalimi narodi! Predsednik Narodnega vieča v Zagrebu dr. Anton Korošec, predsednik ministrstva kraljevine Srbije Nikola P. Pašič, predsednik jugoslovanskega odbora v Londonu dr. A rte Trum-bić.< V koliko ie ta deklaracija avtentična radi nedostajanj vsakih informacij, ne moremo konstatirali. V zadnjem času je bilo obelodanjenih toliko verzij o sklenjenem dogovoru v Ženevi in Parizu, da nihče ne more vedeti katera verzija je pravzaprav avtentična. Dnevne vesti. — Poverjenik za narodno hrambo dr. Pogačnik sprejema stranke samo ob delavnikih od 11. do 12. ure. — Iz sodne službe. Sodnik Ernest Merala je odstavljen od vodstva okrajnega sodišča v Šoštanju in stavljen na razpolago okrožnemu sodišču v Celju. Za začasnega vodja okrajnega sodišča v Šoštanju je imenovan okraj- l£3 štev. .SLOVfcNSKI NAKOD4* dne 28. novembra 1918. Stri:j 3. ni sodnik dr. Janko S e r n e c. — Okraini sodnik in sodni predstoii, dr. Kerel Granitz je odstavljen od vodstva okrajnega sodišča v Maren-bergu in stavljen na razpolago pred-sedništvu višjega deželnega sodišča v Gradcu. Vodstvo okrajnega sodišča v Marenbergu je prevzel začasno sodnik Julij K u d e r. — Okrajni sodnik in sodni predstojnik v Kastanjevici dr. Iv. Vuk je imenovan za začasnega vodio okrajnega sodišča v Ptuju. — Dodeljeni so: okrajni sodnik dr. Josip Požar od okrajnega sodišča v Kozjem k drž. pravdništvo v Celie; okraini sodnik dr. Erih E b e r 1 od predsedništva višjega deželnega sodišča v Gradcu k deželnemu sodišču v Ljubliani; sodnik brez stalnega službenega mesta dr. Voj-teh Hočevar od okrajnega sodišča v Celju k okrajnemu sodišču v Šoštanju; sodnika brez stalnega službenega mesta dr. Vladimir T r a v n e r in dr. Henrik Schreiner od okrožnega so-* dišča v Mariboru k okrajnemu sodišču v Ptuj; avskultanta Božidar Romih in Friderik Schmidinger iz Gradca k okrajnemu sodiŠf u v Krško. — Slovenski zdravniki v Belgra-du. Iz Belgrada smo dobili to-le brzojavko: Slovenska zdravstvena misija je srečno prispela v Belgrad. Nastanjena je v vojni bolnici, odkoder so Avstrijci, Ojjri in Nemci odnesli v s e. prav vse. Misija prosi narodno vlado v Ljubliani za posteljno opra-v o. Dr. Cernič. Belgrad, vojna bolnica. — Obeinski odbor v Beli cerkvi na Dolenjskem ie v svoji seji z dne 24. novembra 1918. imenoval častnim občanom knezoškofa dr. Ant. Bonaventuro Jegliča in dr. Antona Korošca. — Izjava duševnih delavcev. Svoi podpis k izjavi duševnih delavcev v >Slov. Narodu^ 23. t. m. priglašata zdravnik g. dr. Demeter Đ 1 e i w e i s-Trsteniški in višii železniški re-vident g. V. Adami č, oba v Ljubljani. — Izjavo duševnih delavcev v številki 278. sta podoisala tudi Janko G laser v .Mariboru in Pavel Flere v Letušu. — Koncert na korist slovenskim oslepelim vojakom se priredi v hotelu > Union* v petek, 29. t. m. ob pol r zvečer. Vstopnice se dobe v petek od 9. dopoldne naprej do 5. popoldne v hotelu ~ L'nionc. Na sporedu so komadi iz raznih romanskih oper kakor Karmen*, »Tosca«. >Werther«. >Mefisto-fele«. >Gioconda< itd. — Vsi vojaški akademičaru in gojenci kadetnic ter višje in nižje vojaške realke naj se v soboto 30. listopada t. 1. ob 10. dopoldne točno osebno javijo pri osebnem oddelku II. vojnega okrožja v Liceju, Blehveisova cesta. — Prvi občni zbor »Slovenskega rdečega križa« se ie vršil v sredo. 27. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Mestnega doma. Dosedanji predsednik >De-želnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko«, g. Dellcott je pozdravil navzoče, nakar s^ je vršila volitev novih odbornikov po § 12. društvenih pravil. Izvoljeni so bili soglasno sledeči gospodje in go-^oe: dr. Demeter vitez Blei\veis-Trste-aiški. dr. Albert Botteri. Peter vitez Graselii, dr. Ivan Jenko, konsistorijal-ni svetnik Janez Kalan, spiritual Alojzi i Stroj, komisar pri t>overjeništvu za suciialno skrbstvo Albin Prepeluh, lekarnar Gabriel Piccoli, uradnik pri deželni poslovalnici za krmila Fran Skrbeč, vladni svetnik dr. Edv. Šlaj-mer, dež. vladni svetnik Ivau Šubic in dvorni svetnik dr. Fr. Zupane; od dam pa gospe in gospodične: Roza dr. Blei-weis - Trsteniška. Jelka dr. Bretlova, Franja dr. Gregoričeva, Cilka Krekova. Marija Remčeva. Ilela dr. Rusova, Minka Skabernetova, Vera dr. Slajmer-jeva, Franja dr. Tavčarjeva, Berta dr. Trillerjeva. Marija \Yessnerieva in Ivana Zupančičeva. Za preglednike računov so bili izvoljeni gospodje: Lindner, Josin in Vesel. — Nato je stavil g. Peter pl. Graselli samostalen predlog, razmotrivajoč potrebo reforme in križevega pota spremenitve pravil v starem društvu. Predlog se glasi: § 1. Ime. sedež in delokrog društva. — Dozdanje ;dež. in gospejne pomožno društvo Rdečega križa za Kraniskoc se imenuje odslej >Slo venski Rdeči križ«. >SIovcnski Rdeči križ« ima svoj sedež v Ljubliani. njegov delokrog pa obseza vso Slovenijo. Vse organizacije >Rdečega križa« na nje ozemlji so torej podružnice >Slov. Rdečega kri v Ljubljani — Sprejeli ste se nato še • Ive resoluciji. Novo i/voljenemu društvenemu odboru se naroča: 1. To iz-premembo društvenih pravil je predložiti SI1S. deželni vladi v Ljubljani in kadar jo vzame na znanje deželna vlada, je razglasiti izpremembo pravil v vseh slovenskih novinah. obstoječe organizacije Rdečega križa, zlasti podružnice deželnih društev pa ie o njej obvestiti. — 2. Društveni odbor revidiraj vsa določila sedanjih pravil in ji. spravi v sklad z dejanskim položajem, pri čemur pretresaj tudi vprašanje in predlagaj, ali bi kazalo raztegniti društveno delovanie. v taki smeri, ki vanjo >Deželno društvo za Kranjsko« do sedaj ni sezalo. — Popoln načrt novih društvenih pravil je predložiti občnemu zboru >Slovenskega Rdečega križa« v končno sklepanje, kadar se ustanovi državnopravni in upravni ustroj nove države SHS. ter se konsolidiralo nje notranje razmere. — Predlog in resoluciie so bile soglasno sprejete, nakar je predsednik zaključil zborovanje. — Nemško »kasina« za jugoslovanske namene. >Grazer Tagblatt« javlja: Na ukaz Narodne vlade se bo večji del nemške kazine vporabil na temelju zakona za vojne dajatve v svrhe jugoslovanske armade. 8 tem izgubi mnogo nemških društev v Ljubljani svoje prostore. — Poziv. Vsi do sedaj ustanovljeni Narodni sveti naj se takoj priglase pri N. S. v Ljubljani in obenem pošljejo natančen seznam odbornikov, ter dan ustanovitve. Vsi oni okrajni Narodni sveti, ki so prenehali delovati, naj pošljejo imena bivšega predsednika, ter vzroke zakaj bo prenehali. — Narodni svet v Ljubliani. — V Trbovljah bo shod dne 1. decembra ob 4. popoldne pri F o r t e j u. Poroča o političnem položaju član Narodne vlade dr. \ ekoslav K u-k o v e c. Že napovedani shod v Celju se vrši v kratkem. — Napr. pol. in gosp. društvo za Poljanski okraj skupno s kraj. organizacijo J. D. S. je imelo 26. t. m. dobro obisknn se.-tanek glede ustroja naše bodoče države. Glavni poročevalec dr. Ilešič ie stroko\ujafiko pojasnil ljudem sedanji položaj ter jedrnato razlo potrebo našega popolnega ujedinjenja s Srbijo in Crno goro. Dr. Klepec. ki ie >c>tanku predsedoval, ie v enako krepkih besedah obrazložil naše stališče napram ujedinjenju, katero nam je nujno potrebno in edino koristno. Ho-ian je pozival k slogi in skukpnemu delu ter stavil resoluciie. ki so bile na predlog dr. Klopca enoglasno .-prejete. Predlog g. Sirka, nai se društvo zavzame za odpravo užitninskega davka na razne pijače itd., se odloži do prihodnje gospodarske seje. kjer se ga bo skušalo uveljaviti. — Javen političen shod na Vrhniki. V nedeljo, dne 1. decembra ob 3. popoldne se priredi iaven političen shod JDS. na Vrhniki pri >Črnem orlu«. Dnevni red: Današnji politični položaj in ustanovitev krajevne organizacije JDS. Poroča dr. Fran Novak, član načelstva JDS. iz Ljubljane. — Sokol II.« Danes, dne 28. t. m. ob Va t. uri zvečer se vrši sestanek vseh sokolić >Sokola II. v telovadnici 11. mestne deške šole na Grabnu. — Se-stre, udeležite se polnoštevilno tega sestanka, ter pripeljite tudi novo vstopivše članice s seboj. — Telovadba se prične prihodnji ponedeljek. — Odbor. — Odpuščenim in superarbitrira- liim vojakom bivšega c. kr. gorskega strelskega polka št. 2. v znanje: Na mnogoštevilna vprašanja glede vrnitve svoj čas oddanih civilnih oblek se tem potom sporoča, da se obleke nahajajo v raznih skladiščih izven Ljubljane, vsled česar je nemogoče, obleke že sedaj vrniti. Ko se razmere urede, in bodo obleke semkaj dospele, se bode svoje-rasna oddaja v časopisih razglasila. — Gorski strelski polk štev. 2. — Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani vabi tem potom — brez »Lrugega obvestila! — vse člane k sestanku v soboto. 30. t. m. ob 3. popoldne na prvi gimnaziji, da se pogovorimo o v o 1 i t v i obeh delegatov in njiju namestnikov v višii šolski svet: volitev se ima, kakor znano, izvršiti že do 10. decembra t. 1. Ako bi se zaradi prometnih težkoč izvenliubljan-ski člani sestanka ne mogli udeležiti, prosimo, naj vsak učiteljski zbor pošlje vsaj enega zastopnika z obširnim pooblastilom (s podpisi gg. tovarišev, katere bo zastopal). — Takoj po tem razgovoru bo nujen in važen sestanek h i s t o r i k o v. — Odbor. — Spomin na stare čase. Na SHS I. državni gimnaziji v Ljubljani se še sedaj sveti napis: K. u. k. I. Staatsgvmnasium. Želi se, da bi ta ostanek iz starih časov kmalu izginil s pročelja slovenske šole. Toliko v opomin slavnemu ravnateljstvu. — Ali |e to dopustno? Nemški dijaki, ki so pravzaprav le gosti v naših slovenskih zavodih, se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da žive v državi SHS. Mesto, da bi bdi lepo mirni in zadovoljni, da se jih sploh trpi, pa še za zahvalo izzivajo. Osttntativno namreč nosijo, in to celo v šoli, v guninicah rdeče-bele-rdeče pentlje! Čudno se nam vendar zdi, da se v slovenskih zavodih države SHS dopušča še izzivati z rdeče - belo - rdečimi znaki. Naj to poskusi lutk slovenski dijak z našo tro-bojnico na pr. v Gradcu ali ua Dunaju. Ali bi irčal iz šole kot veleizdajalec! — Pogreb srbskega častnika. Srbski oficirji v Ljubljani so izdali tale parte: Sa bolom u duši javljamo svima srodnicima, prijateljima, drugovima i poznanicima, da je naš dragi drug Stojan Antoni je vid, rezervni pešad. poručnik ispustio svoju mučeničku dušu danas, 26. novembra u 8. čas. prepodne, posle kratkog bolovanja u 32 god. svoga života. Sprovod dragoga nam pokojnika krenuće se iz deželne bolnice 28. o. m. u 2 časa po podne. Telo pokojnikovo biče pogrebeno u groblju Sv. Križa. Ljubljana, 26. novembra 1918. Ožaloščeni Srpski oficiri u Ljubljani. — Begunci! Vojaški obvezanci iz slovenskega ozemlja, ki so ga zased Lahi, se morajo po prihodu v Ljubljano takoj zglasiti pri 17. pp. v Št. Peter-ski vojašnici, kjer dobe prehrano in ;se vojaške pristojbine. Obenem se opozarja, da se vsi pohajkujoči vojaki, torej tudi begunci, v mestu aretirajo in izroče vojnemu sodišču. — Člane »Društva učiteljev in Šolskih prijateljev ljubljanske okolice« prosim, da se oglase in pošHeio po nakaznici letni prispevek 24 K. ali vsaj prvi obrok vsai prve dni v decembru, da se more ugotoviti, v koliko izvodih se bosta tiskala >Popotnik« in >Uči-teliski Tovariš« v novem letu. Na zdar! Janko Ž i r o v n i k v Borovnici. — Pevsko društvo »Slavec«. Pevska vaja za moški zbor je jutri četrtek, za mešanj zbor v petek, obakrat ob 8. uri zve< er. Pridite vsi. — Odbor. — Predpisi zaradi potnih listov so se v vseh skandinavskih državah v zadnjem času pooistrili. Stranke, ki potujejo skozi Švedsko in Dansko na Norveško, priskrbe nai si predno nastopijo potovanje ne samo za potovanje tie. ampak tudi za nazaj, potrebna viza švedskih in danskih zastopstev. — Reklamne deske so nekateri hišni po.-o-tiiiki odpovedali plakaterju g. Frana Perdanu. češ. da plakatira naznanila nemškega gledališča. Gospod Perdan nam iavlia. da on ni plakat^r nemškega gledališča, na tudi plakatov ;'»dnega gledališča v Ljubliani on ne nalepita. Dasi je bil on član narodnega odra več kakor 20 let in ie igral še v dobi, ko so se prirejale gledališke predstave še v starem gledališču in stari čitalnici, vendar se ga ie pri oddaji plakatiranja gledaliških listov docela prezrlo. — Pozor! Te dni izide veliki jugoslovanski skladni koledar! Opozarjamo, da to pristno domače delo daleč nadkriljuie tuie izdelke te vrste, in ne pride v poštev samo v pisarnah, ker je popolnoma nepogrešljiv temveč bo služil tudi v družil sobah kod prispodoba novega časa. Opremljen bo koledar s slikama sv. Cirila in Metoda in bo nosil čisto slovansko lice. Slikar Gaspari ga ie okrasil s primernimi narodnimi ornamenti. Koledar bo veljal 8 K in se bo prodajal v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Iz Škofje Loke. Narodna čitalnica v Bkotji Loki ie na občnem zboru dne 21. t. m. izvolila sledeči odbor: predsednik dr. Ernst Kobe. podpredsednik Hafner Matevž, tajnik Ziheri Joško. blagajnik Luznar Mihael. Zlata poroka. Te dni sta čisto na lihem praznovala gospod Ivan Kaj-b a^. občinski tajnik in hišni posestnik v Škofji Loki, in njegova soproga zlato poroko. Gospod Kaiba vodi že neprenehoma skozi 46 let posle tajništva pri mestni občini škofjeloški, in gotovo nimamo niti v novi naši državi, niti v poprejšnji širni stari Avstriji enakega vzgleda tolikoletnega vestnega in vzornega občinskega uradnika, kakor je imenovani naš jubilant. Kličemo torej vsi občani njemu in njegovi soprogi s celega srca: >Še na mnogaja leta!« — Škofjeloški občan. V Litiji priredi dramatični odsek v soboto 30. t. m. ter nedeljo 1. decembra v Sokolskem domu gledališko predstavo in sicer dr. Krekovo veselo igro >Tri sestre« ter burko 5 Čitalnica pri branjevki«. Začetek ob 8. zvečer. Pred-predaia vstopnic v trgovini g. Lapa. Telovadno društvo »Sokol« v Krškem naznanja, da se vrši njegov izvanredni občni zbor. dne 7. decembra t. 1. ob ^8. uri zvečer v gostilni Jama-Gregorič v Krškem. Listanovui občni zbor »Krajevne organizacije JDS. v Trbovljah« se vrši v nedeljo, dne L decembra t. L ob 2. uri popoldne v gostilni gospe Ane Forte-jeve na Vodah. Somišljeniki in somis-Ijenice se vljudno vabijo, da se istega polnoštevilno udeležijo. — Pripravljalni odbor. Umrl ie 19. t. m. g. Albert D o 1 n i-č a r, praporščak v b.-h. pp. št. 2.. nazadnje pri vojaškem poveljstvu na Sp. Štajerskem SHS. v Mariboru, doma iz Gradca. — Umrl ie v Ljubljani zasebnik g. Pavel P o t o k a r. Slov. Bistrica. Iz vojaške službe so ie vrnil zdravnik dr. Lebar. in prične že v ponedeljek dne 2. decembra ordinirati v hotelu Avstrija. Dr. Lebar si je že tekom par mesecev, ko je bival v Slov. Bistrici pred vojno, pridobil med občinstvom splošno priznanje, tekon. 4 vojnih let pa si je svoje zdravniško znanje še veliko bolj spopolnil in torej slavnemu občinstvu tega izvrstnega in narodnega zdravnika kar najtoDleie priporočamo. Dosedanji nemški zdravnik dr. Murmaver. ki je leta 1914. pomagal preganjati mirne Slovence, že prodaja svojo hišo in namerava kmalu oditi v nemški Gradec. Obrtnike: (krojača, brivca in peka/, zavedne Jugoslovane, išče Narodni svet v Slov. Bistrici. »Slovenski klub* v Sarajevu si je na 5. rednem občnem zboru dne 16. t. m. izvolit sledeči odbor: predsednik g. Slavko Keich. profesor; podpredsednik g. Anton Pezdirec, računski revident; tajnik g. Fran Varšek, stavbeni tehnik: blagainik g. Josip Žnidaršič, finančni koncepist. Originalne perzijske preproge. Dne o. decembra se v prostorih prvega ljubljanskega skladišča >Balkan« na Dunajski cesti proda 24 prvovrstnih starih originalnih perzijskih preprog. Lepa prilika za interesente in ljubitelje preprog. Dotični častnik, ki ie dne 25. novembra 1918 zvečer v trgovini P. Mag-dič plačal račun 122 K s tisočakom in dobil pri menjanju 100 K preveč, se vljudno prosi, da se izvoli glede tega oglasiti v trgovini. Dotičnik. ki ie v soboto zvečer vzo' vidno zavitek s kolesnim plaščem v Šiški v gostilni Petan, se opozarja, da isto tam vrne brez sodnih neprilik. Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne: Danes popoldne ob 2. druga klasična predstava >Hamiet« izven abonementa izključno samo za diiaštvo. — Zvečer ob 8. Molierova komedija >Namišljeni bolnike, izven abonementa, — V petek osiane gledališče zaprto. — V soboto, dne 30. t. m. ob 34 S. zvečer opereta >Michuievi hčerki« za >C« abonement. — V nedeljo. 1. decembra t. 1. popoldne ob 343. >V Ljubljano io dajmo« in > Nemški ne znajo« izven abonementa Zvečer ob 348. >Laterna« izven abonementa. Prosveta. — Mladini namenjena knjiga. Pred nami leži Slapšakova mladinska knjižica, >Turki pred svetim Tilnom«. Pristno slovenska mati pričara pred svojo deco s prijetno živo besedo one težke in hude čase pred cči. Snov je opisana tako slikovito in jedrnato in \< tako vsebinsko polna, da je bila knjica odlikovana od ljubljanskega občinskega sveta s častno nagrado. Za mladino ima tudi pomen zato, ker je v njej obdelana snov zgodovinske vrednosti. Nekateri prizori, kakor življenje v taboru so pisani izredno živahno kar vpliva zelo primerno na viharno otroško dušo. Knjiga, ki velja vkljub lepim ilustracijam našega slikarja Gasparija samo 3 K, se dobi v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Kdo ne pozna pisatelja Rapeta in ubogega fanta, sirotnika, Daneta? Kape je obogatel našo revno, mladinsko literaturo z več spisi, ki popolnoma odgovarjajo svojemu namenu. Nekaj pa je gotovo. Rapetov Dane ie brezdvom-no primerno božično in Miklavževo darilo in ga vsled tega priporočamo. Knjiga stane lepo vezana, opremljena s štirimi mičnimi slikami 3 krone in se dobi v Katoliški knjigarni v Ljubit;-: A f Krušnih in drugih izkaznic ne bo več dobil, kdor ne pride h krušni komisiji. Zadnjo soboto in ponedeljek po krušni komisiji se je navalilo na magistratu toliko zamudnikov, da niso mogli ne uradniki in ne stranke v sobo in iz sobe. Take malomarnosti strank magi- strat v prihodnje ne more več trpeti in podpirati Kdor ne more h krušni komisiji, naj pošlje kosa drugega s svojo legitimacijo po karte, sicer pa naj bode brez živil, ker nikakor ne gre, da bi tujci vsled zamudnikov čakali po cele ure, predno pridejo na vrsto. To je zadnji opomin v tej zadevi. t Prodajalci moke smejo predložiti izkaznice za moko šele vsako sredo po končani prodaji moke v mestni posvetovalnici. Če bi kakemu prodajalcu primanjkovalo moke. mora predložiti odrezke takoj v mestni posvetovalnici. + Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveie meso v petek, dne 29. t. m. in v »oboto. dne 30. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie ta-le red: v petek, dne 29. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200. od pol 4. do 1. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600. ed pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pel 6. štev. SOI do 1000. V soboto, dne 30. t. m. popoldne od 1. do pol 2. ste v. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600. od pol o. do 3. štev 1601 do 1600. od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400. od pol 5. do 5. štev. 2101 do konca, -f- Meso za gostiln i Tarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 29. t. m. popoldne od 1. do 3. v cerkvi sv. Jožefa. -f- Sveža repa za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 29. t. m. pri >Unionu« v Spodnji ŠiekL Določen je ta-le red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 400. od 9. do 10. štev. 401 do 800. od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi poljubno množino repe, kg stane 20 vin. t Sveža repa za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 29. t. m, pri Unionu v Spodnji Šiški. Določen je tale red: od 2. do 3. Št 1 do 500, od 3. do 4. št. 501 do 1000, od 4. do 5. št 1001 do konca. Stranka dobi lahko poljubno množino repe, kg stane 20 vin. t Sveža repa za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo svežo repo v soboto, dne 30. t m. dopoldne pri Unionu v Spodnji Šiški. Delila se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: od 8. do 9. Št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do 11. št 801 do konca. Stranka dobi poljubno množino repe, kg stane 20 vin. ■rSveža repa za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 30. t m. popoldne pri Unionu v Spodnji Šiški. Določen je tale red: od 2 do 3. Št. 1 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 800, od 4. do 5. št 801 do konca. Stranka dobi poljubno množino repe, kg stane 20 vin. t Vžigalice In milo za HL. IV„ V. In VI. okraj. Stranke III., IV„ V. in VI. okraja prejmejo vžigalice in milo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 29. t m. in v soboto, dne 30. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: IIT. okraj: v petek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 1 do 400, od 9. do 10. št 401 do 800, od 10. do 11. št. 801 do konca. IV. okraj: v petek, dne 29. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 800, od pol 4. do pol 5. št 801 do 1200, od pol 5. do pol 6. št 1201 do konca. V. okraj: v soboto, dne 30. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 de 400, od 9. do 10. 401 do 800, od 10. do 11. št. 801 do konca. VI. okraj: v soboto popoldne od 2. do 3. št 1 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 800, od 4. do 5. št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 škatljic vžigalic in 2 kosa mila, kar stane 1 krono. Gospodarstvo. Prašiči za Ljubljano. Zagreb. 27. novembra. Na intervencijo člana ljubljanske Narodne vlade g. Ribnikarja je hrvatska Narodna vlada dovolila, da sme ljubljanski urad za prehrano v Slavoniji nakupiti cel vlak prašičev (900). Ti prašiči so bodo ootem prodajali za nizko ceno. izdajatelj In odgovorni uradnik; Valentin Kopltcr: lastnina \a ttek .-Narodne tiskarne« Privatno učillšče Legat v Mariboru n. D. Dne 2 .decembra t I. se prično novi tečaji za stenografijo, strojepis, pravopis, računstvo v vporabi z načeli enostrokega knjgovodstva, lepopisja, slovenščine in nemščne. Prospekt zastonj. Privatno učli-šče Legat v Mariboru, Viktringhofgasse 17. Brez posebnega obvesiila. tfestni pogrebni zavod y tjubijani Potrti najglobje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskre noljubljeni soprog oziroma predobri oče, stari oče in tast, gospod AUEL POTOKAR zasebnik v torek, dne 26. t. m. ob pol 9. uri zvečer, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 28. novembra 1918 ob 4. uri pop. iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Bodi mu ohranjen blag spomin. V Ljubljani, dne 27. novembra 1918. G910 Arjneza Potokar, soproga. — Karel, Josip, Adolf, sinovi. — ...arija Vladar roj. Potokar, hči. — Franc Vladar, zet. — Marija Vladar, vnukinja. (izdanib za ital. okupacijske kraje) posreduje: Zavarovalna agentura Mestni trg, štev. 25. nasproU magistrata. Uradne ure od 3—6 popoldne. 68S8 Tužnim srcem javljamo žalostno ]vest, da je naš iskreno-ljubljeni sin in brat, gospod Albert Oolnicar praporščak v b. h. pp. it. 2, nazadnje pri vojaškem'; pcvtlsivu ra Sp. Stajer. SHS v Mariboru dne 19. t. m. po kratki, mukopolni bolezni v 20.fletu,^previden! s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. | Pogreb nepozabnega se je vršil 21. t. m. iz"domobranske' bolnice na vojaško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo služila v Gradru. Gradec-Maribor, dne 23. novembra 1918/ ] Zahvala. Slavnemu poveljstvu strelsk. pešpolka št 26, gospodu šta-cijskemu poveljniku, vsem gospodom častnikom in moštvu, ki je našega nepozabnega sina in brata spremilo k večnemu počitku, s sem darovalcem krasnih vencev, vsem gospodom pevcem, ki so ranjkega počastili z ginljivmi žalostinkami, izreka prisrčno zahvalo 6913 žalujoča rodbina Oolnitarjeva. ""j Omaga"] I Schaffhausen 3221 I Union - Horlogčre m uja nudi specialna B flyf§3g trgovina zlatnine • ur in briljantov F. Čuden $in~W nssproti g!avne pošte v LjubSjani. STUCHLY-MASCKKE v UUBUANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste 0V~ VELOUR-KLOBUKE ~W najfinejše blago zadnje novosti tvornic v Novem Jičinu ter svilene in baržunaste klobuke in Cepiče. Popravila ae sprejemajo III ^ talni klobuki ~m In vestno izvriuleio. (l| vedno v zalogi. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 28. novembra 1918 <83 šte. U i 3.6 fin j t § o i o t o v d a * it a * Potrti bolečin javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je 23. t. m. Vsemogočni našo nad vse ljubljeno hčerko oziroma sestrico Otoico o dijakinjo I. realke. -■>■ ■ o v nežni starosti 11 let, nenadoma poklical k svojim angelčkom, Zemske ostanke smo danes pri Sv. Križu položil« v lastni grob** St Peter na Krasa - Ljubljana. dne 26. novembra 1918. Josip in Gusta Gergič, starši, Bo^an, Joško, Žarko, Alfonz, bratci. 69« Dvonadstrapoa hiša šS^gSk Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6895 Hlapce ti konjem Ss^^i Ljubljane proti dobri plači, hrani in stanovanju v hiš\ Kje, pove upravništvo »Siov. Naroda«. 6936 se takoj spteme v trgovino s papirjem in galanterijo. Prednost iroaio tiste, katere stanuiejo v mestu. Franc Iglic. Mestni trg štev. 11, 6912 Stanovanje z elektr. ozi liani. Ponu u.r. »Slov. Otroški mu knpi. Naslov se izve v upr. »Slov. Naroda.« 6874 Orflfta Cfl nekai lepih malorabljenih f I Uilu Se dvovpretnih kočij in ene lepe sanke. Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 6920 sobnim vhodom in z električno razsvatijavo se odda. Sodna ulica 1/111, desno. M 8 Več jlobnti krojasHiri ponočnikov za mo5ko in damsko delo sprejme K. Pučnik. Sodna nI. št. 3. v Ljubljani. 6897 v mestu, dobroidočo, vpeljano, kupim ah vzamem v najem. Ponudbe pod »H. G. 12 « na upravništvo »S'ov. Nar.« 6911 nnblirD od 14—16 let stara, se išče za Ubfllllfl lahka kuhinjska dela. Event. postrežnica par ur na dan. — Kje, pove upr. »Slov. Naroda«. 69J1 MnnhtftvA za sobe ter kumni° se PUlllai 9fl proda po zmernih cenah. Poizve se v ligovini v Kolodvorski ulici štev, 8. 6896 Rubnui rirua v p°^emn> i m doiga, se DuRUVu lil f (I dobijo na drobno in na vagone pri Antonu Reschitz, trgovina z lesom, Ljubljana, Dvorski trg št. 1 11. 6801 Labek vprežni voziček ts&* brez njih se kupi. — Ponudbe z navedbo cene pod „Yoziček 100 6829'* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Dva kovaška t^m^^f^ tisti, kateri so se Že kje uč li. Zgla-siii se je od 6. ure z)utraj do 6. ure zvečer pri vratarju Cesta na Kodeljevo št. 8. Plačilo po dogovoru. 6879 tanki ponudnik čevljarskem mojstru Mat ja Tome, Ljabhana, Kolodvorska ulica Št. 28, na dvorišču. Hrana po dogovoru. 6840 flfrflirli!/ obenem ključavničar, se sprej-ullUjliltt me takoj. Prednost imajo oni, kateri so zmožni elektrike in telefona. Pismene ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod .Strojnik". 6802 2 sob v Gradcu se zamenja s stanovanjem 3 sob r. plin. razsvetljavo v Ljub-dbe pod „3 sobe 6934° na Naroda«. 6934 Trg. sotrodniK t elo in diobno, 23 Ici star Želi mesta v trgovini na Slovenskem v večjem kraju. Gre tudi kot skladiščnik. Dopisi pod „Solidnost 1 6926** na upr. »Slovenskega Naroda«. 6926 tnrirtinirs irn°2na slovenščine in lUIlallilJU nemščine v besedi in pisavi ter stenograf inja se sprejme za takojšnji nastop s polno prebrano v hiši. — Želi se slika in spričevala. !g. Rabenstein, Ljutomer. Ah? rnrfnr za Laški tr£ se išče Drou UUl. IKUfll mesečni plači 100 kron, prostemu stanovanju, 120 kron letno za obleko. Prošnje je vložiti do IS. grudna 19 8 na Krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem trgu. 6831 Zameniam ima 2 prodajalni, 5 stanovanj, vrt. Zamenjam jo za hišo v Ljubljani, Celju ali kje drugje. Ponudbe pod „Hausbesitzer. Modling, Thomastrasse 17. 68^0 Pinnjnn lesena banja, lepa stelaža, ve-idlmiU, like steklenice, ribje olje, n^-kaj bencina in prava bata se proda. Ogleda se lahko od 10. ure zjutraj naprej. Naslov pri upravništvu .Slovenskega Naroda". 6933 H t špirituozi in Igaojcm po Slobodni promet isej Jugoslaviji SHS. Hrv. slov- dalm. Uzorna Pivnica Aurel Prevendar, Zagreb. Nudi siivovko, iropiaovec, konjaki rum, pelinkovce, liker vse pristna roba po nizki ceni. — Vino staro In novo. ur Stare zobe ^m. umetno zobovje, tudi zlomljeno kupuje samo še kratek ca s 6692 prva ljubljanska nakupovalnica zob SCKLESMGER n Llubljani, Stari Irg 15, 5L nadstropje. Fran Zlatnar železniški revident Katica Zlatnar roj. Turel poročena. —^ } 6P08 Volčja Draga, v listopadu 1918. jjst^A Thonrinlitse ceno *rodt- Kie. p°ve lUcUUUIII uprav .Slov. N.troda.« t'871 Cflhfl za dve osebi iščem. Ponudbe Milil na upravništvo »Slov. Naroda« pod .Trst 3 6827* ■inn hlunnza eno mo5ko obleko se lilu JluljU pro.a Poizve se pri Ivanu uudb na upravništvo »Slov. Nar.« pod šifro .Učitelj na gosli 6354" 8 69i8 Kristijan Kanale gostilničar Olga Kanale roj. Dekleva Prestranek. poročena, meseca nov. 1918. Slavina. x ina p i m\i teaiia v visoki bnrsai vrednosti podpisana sprejem;) po Izrsdzo enkratno zavarovalnino za sklenjena življenska zavarovanja družba koi Proti plačilu zavarovalnine z vojnim posojilom izpjata se zavarovana svota v gotovini po preteku zavarovalne dobe za sinčM doživetja; v slučaju pre*snje smrti izplača se laLof ludi Gela zaverovana glavnica v gotovini in vrhutega povrne družba od skupne vnaprej plačane premije še toliko kolikor je ostalo neporabljenega. — Zavarovanja se sklepajo pa tudi na ta način, da se izplača zavarovana svota v gotovini samo po preteku vnaprej določene dobe. — Taka zavarovanja je priporočati starejšim ljudem, hranilnicam, penzijskim zavodom in drugim korporacijam. — Ako bi se na ta ali oni način sklenjeno zavarovanje predčasno opustilo, izplača se v gotovini visoko obrestovana odkupna vrednost. Pojasnila daje in predloge sprejema: Generalni zastop 6924 zavarovalne dražba Feniks v Ljubliani, Sodna ulica it. 1. taka flfU9 4 železniške vagone ima jflfla UlfU, na prodaj Alojz Podr aj lSperk pri Grosupliem. 6869 Tfrflrfo se Prcvzemai° M razpel javo pre-Util!" moga in drv. Naročila sprejema trgovina Ivan Babovec, Sv. Jakoba trg 7 Dmril tO * oraara za obleko, omara s rlUUu »E. predalci, violina, 5 novih tesarskih žag, siv damski plašč s kožu-iiovino, črna damska jopa, ulster (moški plašč). Naslov pove upr. .Slov. Naroda". 6929 '.ncnnrtirm ve5ča slov- SIb- hrv* (cir,~ JU>pUUlLiid Ice) in nemškega jezika kakor tudi strojepisja, išče mesta v kakikoii pisarni tu li izven Uubl ane. Ponudbe pod „M. K. 6928* na uprav Slov Naroda". 6'28 ste se družina Httii sasp*? žel. Bila je do zadniega menda v Zatičini, Dolenisko. Sedanii naslov se prosi na. Medvešček. lurjašUi trg 4 111. v Liu-bljani. 6S89 Glavna avtomobilska delavnica drugega vojnega okrožja. SHS na Ledini, sprejme več dobro izurjenih avtomon-terjev. mehanikov, elektrik v in tapetnikov. Poldnevne s'užbe išče bivši trgovec v pisarni, traovini ali kaki večji obti s lf decemb. t. 1 Ponudbo pod „Slnžba" na upravn »Sloven. Naroda.« 677ti Izurjena G726 stenograf inja z veČleinno - rak^o, ki piše tudi na stroj išče mesta. Cenjene ponudbe pod „Stenografinja 6726" na upr. „Si. Nar«. Prodaše: rovo Puchovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljših novi i vreč tri dvo reine kočije, stroj za čiščenje žita m vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se: Prešernova ulica štv. 54 I. med 4. in 5. uro popoludue. 6179 Sobno, napisnalndruia S Pleskarska dela s (mirovni materijal) prevzema Ivan Pirkerindr, tiubliarif*. Reber it. 11. ii i! Vsem cenjenim gostom in obiskovalcem stare, dobro/.nnne gostilne „pri Majarončkn" na Stan poti št 1 vl.udno r.aznanjam, da se gostilna v soboto, he 30. novembra zopet ohoii. Postregel bodem cenjenim gostom z najboljšimi vini iz svoje lastne, velike /.aloge kakor tudi z gorkimi ni mrzlimi ledili. Za obilen obisk se priporoča 6909 1. Jelenić. M sodišče v Ljubljeni je razsodilo tako; Pavla Robolif posestnika hči iz Trzina, te kriva, da je v času okoli 1. junija 1-18 v Tr zinu s potrebščinami, namreč kašj in moke verižno trgovala in s tem prodal«! zaseženo zaloga mlevnih izdelkov v 50 j K ne presegajoči vrednosti. Zagrešila je pri tem pregrešek draženja po § 23 št, 4 ces. nar. z dne 24. marca 1917 drž. zak. št 131 in prestopek po § 32 št. 2 naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak. Štev. 235 ter aa obsoja z ozirom na § 267 k. z po prvem kaz. stavku § 23 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 orž. zak. štev. 131, z uporabo § 266 k. z. na en teden strogega zapora in 50 K denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti na nadaljnih 5 dni zapora in po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Zajedno se v smislu § 45 citirane cesarske naredbe odreja, da se ta razsodba na stroške obtoženke objavi v dnevnikih .Slovenski Narod" in .Slovenec" ter razglasi potom nabitja na uradni deski občinskega urada v Trzinu. DansKo lolo nimi pogoji prodajo Kie. pove uprav. »Slov. Nar« 6870 loteliptoa gospodična z dveletno prakso in dobrimi izpričevali želi službe kot uradnica. Naslov pove upr. .Slov. Nar.". 6883 Trtama Rdi E^ssfsi belo ah na drobno Razpošilja in na vsa vprašanji odgovarja Josip Halutan, Kiiževci (Hrvatska). 687o 300 kron nagrade zatnSkkdemupresP^ brez otrok stanovanje z 2—3 sobami in kuhinjo v sredini mesta, če te mogoče za takoj. — Naslov .Sredobran", Ambrožev trg, 7/1. pisarna. 9884 lfninoooitne znamki! SffiSi hrvatske ah jugoslovanske oficijelne provizije kupim. Briefmarkenhaus Josef Baumgarten, Dunaj (VVien) L, VVoll-zeile 32. 6864 n«. 6 mesecev star .Foxterrier". bel, z enim črnirn ušesom, se je zgubil pred 3 tedni in so ga videli 25. t. m. v Knafljevi ulici z dvema dobro znanima gospodoma. Prosi se, da ga takoj izroče v Knafljevi ulici št. 4, pritličje desno. Pozor, trgovci! metle (domače delo) sirkove krtače, koniske Žimnate krtače, brezove metle, tržaške bičevnike. pa pimato špago in raznovrstne vrvarske i/.delke. Točna postrežba cene nizke Ivan N. Adamič, vrvar. Ljubljana. 6iš9S V petek dne 29. t. m. se bo pro dajalo oglje v vrečah, katere naj vsaK kupec seboj prinese, ter nadalje vsak torek in petek od 8. do 3 ure popoldne pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince, cena za kilogram je K 1 15. Tvrdka A. Mnslan, Mnblj&na, Kar-lovška cesta št. 15. 6851 Stare in obrabljene tudi razbite, kupuje po najvišji ceni tvrdka A. Rasberger, Ljubljano, Sodna ulica it. 5. 6494 z gumastimi podplati kakor tudi usnjati nabitki se zopet dobe pri Peter rozina A Co. v Ljubljani, na Bregu 20. 6462 Sprejme se 6637 konjski hlapec in sicer neoženjen s hiano, ev ntuelna ooročen tudi s prostim stanovanjem in kurjavo. — Poizve se: Ant. Steloer, mestni tesarski mojst< r, Ljubljana, Jeranova ulica 13. starih originalnih, aa dna 5. grudna proda na prostovoljni favni dratbl v prostorih prvega ljubljanskega lavnega stila dlsća -Balkan na Dunajski cesti. Interesenti ter ljubitelji preprog se vabijo k tej javni dražbi. 690R Svote dam za premog. Zaloška e. 95. (dvorišče). 6905 Nsfalfiriri izurjena in poštena se išče. naiandllid Nastop takoj. J. Jelenic, gostilna .pri Majarončku", Stara pot 1. vnohl kpeJEaj svežega, se proda nekaj uMSIlU, k- Rimska cesta št. 5. dvorišče vrata štev. 4. 6903 fHHfl s!aro :n n.jvo, prodaji v vsaki ■ lilu, količini, po zmernih cenah in v izborni loitovost, Ladislav Pollak, Jaška, Hrvaško 6914 TrflAUDr z '°ka,orn v sredini mesta lljJUlcl prev are vsakovrstnega blaga na komisijo. Ponudbe na poštni predal 153, Ljubljana. * 69^5 Spremo kuharico Lprš,amke0lernr Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda'. 6890 finfltilnci na ra^uu flli v najem se vzame UUMilila v Ljubljani ali v bližnji okolici. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 6935 Drflfta C0 ne^°l^° škatelj egiptovskih rlUUu SC cigaret, 2 fini žepni uri, tri-eder (firma Zciss) in en samokres z usnjato torbico. Breg 8. I. levo. I)U3 tin>nnrta domačina, od trgovine, Uld IJU iJUUfJ iščeta pri boljši družini hrane. Cenj. ponudbe pod „Dobra plača 6930* na uprav. .Slov, Naroda". Hov in laket in salonska siknja fina, popolnoma nova, iz tinega angleškega biai?a je radi smrti lastnika c^no naprodaj. Ogleda se lahko pri Potočniku, taillearju Selenburgova ulica štev. 6 L, Ljubljana. 6912 Kramo kmečko posestvo l»Z p% pod ugodnimi pogoji naprodaj Posestvo leži v prometnem kraju dosedanje Scodnie Štajerske. — Pojasnila d3ie Drago Kralj. prUtav ^Posojilnice ? Celju", Narodni dom. 6^15 naobreiena gospodična 55?*^ v svrho možitve seznaniti z uradnikom ali boljšim posestnikom v starosti od i6-38 let. Resne ponudbe, če mogoče s sliko do 5. decembra na upravništvo .Sov. Naroda" pod naslovom .Srečna pomlad 1919 6922". z vitom v So. Šiški se rroda. Več se poizve v upr. SI. N. 6792 TnUSnn s hišami m posestvom vred lUiaitlU se proJa Več v upr. SI N 679i Uof riolavrOV sPreJmc A Sušnik, trgo-ICl UwlUilLl vina z železnino, Ljubljana, Zaloška cesta. 6844 Ifffl tO rne^!'ovana soba z dvema po-IUl ac stenama s 1. decembrom. Kje. pove upr. »Stov. Nar.« 6828 Uinn ^ * naprej, je naprodaj po HllU, ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dom. J. Jelemč, Stara pot štv. 1. Kamen za tttf s% iCfc Ljubljana, Hradeckega vas 35. 6899 Opravo za spalno ssbo, Seftenda proda. Naslov pri upr. » bro le N.« 6813 Kanalna banja lUtt-a%rh?0: nudbe na upr. »Slov. Nar.« pod šifro .Banja 6818*. vešča tudi srbskega jezika ijilu, želi priti v boljšo druž(- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže Poskusni lonček K 3—. velki K y—, porcija za rodbino K 12—. - Dr. E. Flesch's Kronen-flpoiheke (Qyor), Raab Ogrsko. - Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „ori llatem jelenu", Lj-eibljar.r.. Marifin trg. 595s gl^~ Pozor na varstveno znamk > „S'SABATO^IM" Vsaka dama naj čiia u o)i> velez.snirirv<> navodilo moderseza negovanja gmdij. Isku.^n svet pri vpadlosit in pomnnj-kan|u bnjnosti- — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schanzštrasse 2. odd. 41. POZOR! Prhna papirnato špago in trakove za čevlje iz papirja, pavole in žime dobavlja nai-ceneferaz^ošiljalnica — 6160 Eitftaery Orade s, z^T Grazbachgasse 58. St. 1038 Pr. 6853 P p Initi je 12 službenih mes' za provizorne strežnike • moškega spon v deželni b azn ci na S u Uncu. S to slu;?bo je pojena pravej d.> prostega stanovanja (brez dru.? ne) hian\ slržbene obleke m nagnde mesečno 60 K v pr em letu, 80 K v drugem letu. Po dvHit n<.m zadovoljivem roskus^em službovanju in ro prestanem strežol&kem izpitu se bo kompetentnemu ohla^tvu predlagalo, da se provizf>rni stre2n k bt^lno namestijo s primerno višlti vlačo in s pravico do časovnega na-nredovania in starostn preskrbe Za ča^a rrovizoinega službovanj <» v i rvih dveh letih za obojest.ansko odpov d* 14 dnevni rok. V smislu službenih d ločil za Drovrzorne strežnike prosilci ne smejo biti stari rnanj kot 25 n ne več kot 35 let Prošnje, katerim je pr lomiti dokazilo telesne sposobnosti, roistni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedan em službovanju je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 31 dtcembra 1918. Tam se dobivajo tudi podiObneiša pojasnila —Komisija začasno vodstvo in likvidacijo deželne sprave. V LJUBLJANI, dne 22. nov. 1918. 3§r 5©0 kr©n vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice, otiščanci ne izginejo v treh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin .Riabalsam'. — Lonček z jamstvenim pismom 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Na stotine zahvalnih in priznalnili pisem. Zobobol odstrani .Fides" pri najtrdovratnejfem revmatičnem zobobolu, ko odpovedo vsa druga sredstva, in pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljicc 7 K, 6 škatljic 11 K. — Kemeny, Koiice (Kassa) I. Postfach 12 S 215, Ogrsko. 6079 ŠOLALI ftym i OsjsTstaiB papirja^mžha: smejgio žavao 5eryfcu,vj\JBafcga Pozor vol3ki*dopystniki! PO 6651 Selenburgova ul. št 6, I- nsdstr* Isdetvje obleke za gospode in dame, almsUe plašč«, površnike, zimske suknje za gospode. — Obracanie garderobe za gospode in dame. Vojaki, ki pridejo na dopust, dobijo obleko v 8 dneh. 75 03 61