194. številka
Ljubljana, v četrtek 27. avgusta.
XXIV. leto, 1801.
Izhaja vsak dan ivr6rr, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ?.a avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v OoBpodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvnri.
Evropski mir.
Po Kronstadtskih slavnostnih dneh lotila se je jednega dela evropskega časopisja neka vznemirjenost in se posebno nemško časopisje prizadeva razširjati vest, da je evropski mir v nevarnosti. Dokler je Se vsemogočni bivši nemški kancelar vodil usodo Nemčije in posredno vse ostale Evrope, dopadalo se mu je, da je od slučaja do slučaja kazal na črne pike, ki so se kazale na političnem obzorji evropskem. Porabil je vsak slučaj, ko je bil po* ložaj naiidežno napet, da je dosegel svoje namene in pomnožil vojno moč Nemčije, katera je Se itak od davna podobna veliki vojašnici, ki kar Štrli samih oborožencev in vojnega orodja vsake vrste.
Po njegovem odstopu obrnilo se je začasno malo na bolje, a dogodki zadnjih dni j vzbudili so zopet Nemčije slabo vest. Niti prva polovica onih petdeset let ni Se pretekla, v katerih bode treba po izreku slavnega Moltkeja Nemčiji »tražiti svoj plen s puSko v roki, in že se dozdeva Nemcem tudi brez Bismarka, da se kažejo zopet črne pike na evropskem obzorji, ki utegnejo roditi hudo uro, katere se Nemčija menda najbolj boji.
Priskočil je nemškemu časopisju tudi nekateri angleški časnik in je posebno neko poročilo Londonskega .Standarda" naredilo globok utis ne toliko na Dunaji, kar bi bilo vender bolj naravno, nego v Berolinu. Po nekem dopisu „Standarda" iz Braile so baje vsa mesta ob južni in zapadni meji Rusije prenapolnjena z vojaki. Mejna straža organi-zovana je po teh poročilih tako, da vsak hip lahko udere v sosedne države. Posebno v Kiliji in Ben-deru, kakor tudi v Reni in Kagulu baje kar mrgoli oboroženih vojnih sil.
Akopram je to že stara stvar, da je vsled nove svoje vojne organizacije Rusija koncentrovala večje vojne sile na zapadni meji, da vsaj nekoliko poravna nepriliko, v kateri bi se nahajala vsled bolj težavue svoje mobilizabije nasproti sosednim državam, je vender to sStandardovou poročilo globoko vznemirilo Berolinske kroge. Nastala je neka
tišina in izraža se bojazen, da je evropski mir v nevarnosti. Nemci nemajo samo slabe vesti glede Francije, tudi Danska spominja se še vedno, da je severni del Šlezvika, katerega je izgubila I. 1864, po večiui prebivalstva danska zemlja, odtrgana s kruto silo od njenega telesa.
Nemški prislovici KDen schuldigen Mann geht das Grausen an" pridružila se je francoska „Cherchez Ia femme" in hitro našla je vzburjena fantazija, kdo je prav za prav „spiritus movensu v najnoveji kombinaciji, kakor se je pokazala pri slavnostnem vsprejemu francoskih gostov na Ruskem. Ta je po mnenji nemSkih listov ruska carica, ki je kot Danka v srcu Se vedno naklonjena stari svoji domovini in sovražna Nemčiji. Ona baje upliva na ruskega carja, da se je približal Franciji in odobril vse, kar se je godilo poslednji čas. Glavni smoter vojne bi bil za njo posebno ta, da svoji stari domovini pridobi nazaj Šlezvik, zato ona po mnenji nemških listov sili na vojno.
Koliko je istine na teh govoricah, katere razširjajo nemški listi, težko je določiti, na vsak način pa so jasen dokaz, da Nemčijo teži slaba vest in da vidi povsod strahove, ki jej ne dopuščajo, da bi mirno uživala svoj plen. Druge države, ki se ne nahajajo v jednakem položaji, kakor Nemčija, ne pripisujejo tolike važnosti takim govoricam in razmotrivajo bolj mirno in hladnokrvno položaj.
Nihče ne bode trdil, da bi bil evropski mir zagotovljen za večne čase, ali vsaj za primerno dolgo vrsto let, ker tako stanje oboroženega miru mora konečno pritirati do pogube vse evropske države vsled neznosnih bremen, katere naklada vsem. Vender pa ni nobenega povoda, da bi se bali bližnje bodočnosti.
Vse ruBko časopisje poudarjalo je mirovni značaj rusko francoskega približevanja in carjeva miroljubnost znana je dovolj. Poleg vsega tega začela se je ruska vojska še le zdaj oboroževati z novimi puškami repetirkami, kar je gotov dokaz, da Rusija nema tacih bojnih namenov, kakor se jej tako radi podtikajo, kajti navzlic vsem nasprot-
nim trditvam je baš Rusija ona velesila, ki s svojim 8amosvestnim, mirnim postopanjem najbolj ščiti mir evropski. ,
Pripisovala se je sicer posebna politična važnost prepovedi o izvažanji ruske rži ter se trdilo, da je ta ukaz v prvi vrsti naperjen proti Nemčiji, katera ga res globoko občuti. A dogodki zadnjih dnij kažejo jasno, da je bil ta ukaz zares potreben, kajti rusko prebivalstvo ustavlja se izvožnji rži že zdaj, ko je Se dovoljena in Se ni potekel termin, v katerem stopi ukaz v veljavnost. Vsaka država ima dolžnost, da v prvi vrsti skrbi za svoje državljane in tako je storila tudi Rusija. Če ta njena odredba neprijetno upliva na katero sosednih držav, za to ona ne more ničesar, kajti vsakdo je sam sebi naj-bližnji.
Zatorej se z mirno vestjo smemo pridružiti mnenji onega dela evropskega časopisja, ki ne vidi tako temno nego omenjeni angleški časnik io pa večina nemškeg« časopisja, nego je preverjen, da ni nobenega povoda, da se bojimo za bližnjo bodočnost, za evropski mir.
Razsodba upravnega sodišča
o pritožbi Celovškega mesta zoper odlok visokega c. kr. ministerstva notranjih zadev, po katerem mora isto vsprejemati slovenske dopise.
Št. 2358. Upr. sodo.
V imenu Nj. Velečanstva cesarja? C. kr. upravno sodišče je pod predsedništvom c. kr. predsednika grofa Belkredija upričo svetovalcev c. kr. upravn. sodišča, c. kr. Benatnega predsednika pl. Stranskega, c. kr. dvornih svetovalcev dr. Verdina, viteza pl. Henniga in Scheneka in pe-rovodje c. kr. svetovalnega tajnika pristava viteza TuBtanovskega o pritožbi Celovške mestne občine proti razsodbi c. kr. ministerstva notranjih zadev od 9. sept. 1890. St. 17.919, zastran dolžnosti, da mora pri mestnem magistratu vsprejemati slovensko uloge, po javni ustmeni obravnavi dne 4. julija 1891 in sicer zaslišavši poročevalca, kakor tudi dr. Julija
-*r-
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. K r a s i 1 j n i k o v c, prevel V o j »k ar.)
(Kopao.) X.
Pri Čuvaševih je bilo vse pripravljeno k bodoči večerni slovesnosti.
Sredi dvorane, krasno odsvitujoč se v zrcalih, stala je visoka in gosta jelka, od vrha do tal bogato okrašena z najboljšimi dragocenostimi. Na strani je stala miza, pokrita z belimi zavoji podar-kov, prevezauih z barvanimi trakovi.
Gospa Čuvaševa s hčerjo, že v večerni obleki, in SaSa ČuvaSev v novi obleki z iglami, sedeli so prvi v boudoiru. [
SaSa so je kratkočasil, v pričakovanji bodoče zadovoljnosti, s prebiranjem nek« knjige, mati in hči sta se pa pogovarjali, a ta razgovor ni bil povsem prijeten — govorili ste o nerazumljivi odsotnosti Petra Kiriloviča, kateri se od jutra ni bil Se vrnil.
Sprva se neso zmenili za njegovo odsotnost, ko je pa prišel čas obeda io je odgovoril Andrej na uprslanje gospe Čuvaleve: „ne, ni fie izvolil vrniti se*, bila je razdražena.
„V tak dan ne mora obedovati v družini!" si je mislila in ukrenila pokarati sina; a ko je končalo kosilo, nastopil večer in je bilo možno pri čakovati vsak čes gostov, bila je ČuvaSeva vznemirjena, tembolj, ker jej je pravila hči o razburjenosti Petra Kiriloviča pri odhodu.
»Kaj bo mu je moglo prigotiti ?' mislila je ČuvaSeva, a ničesar si ni mogla izmisliti. Zadnji čas je res začela sumiti, da se je Petru Kiriloviču nekaj prigodilo; toda bi li bil sposoben pozabiti spodobnost in spoštljivost do matere? Saj vender za nagrado, da mu je dala mati polno svobodo in neomejena sredstva, je ne prevari v izpolnenji njene najboljše misli.
aAh, vse je lahko! Otroci bo bili vedno nehvaležni, a sedaj Se vedno bolj!" pomislila je ČuvaSeva in vzdihnila.
V prednji sobi zaslišal ze jo zvonec. To so bili gosti, ker Petru Kiriloviču ni bilo treba zvoniti. ČuvaSeva se je kazala kakor navadno olikano, priljudno-gospodinjo in šla v salon s sinom in hčerjo, da bi vsprejemala doslece ter ukazala je prej, da bi jej javili takoj, ko pride Peter Kirilovič domov.
Prišla je vsa družina Hazarovih — oče, državni general, -s trakom in z zvezdami, mož, ki je zgubljal od starosti pamet in povsod poipaval. Gospa Hazarova, jako energična in nekoč lepa seoska, vsa blesteča v briljantin, naposled Zizi Hazarova, lju-
bezniva blondinka v belem, na vid jako preprostem, a jako dragem krilu, z razpuŠČenimi lasmi, kakor je nosijo male deklice.
Hazarovi Zizi je bilo le 17 let, a ti lasje so jo delali še za leto mlajšo, kar pa, po mislih njene mame, nikdar ni bilo brezpotrebno.
ČuvaSeva je vsprejela svoje najdražje goste posebno uljudno. Posrečilo se jej je objasniti na priličen način odsotnost staršega sina, a to je nekoliko omračilo čelo brhki Zizi. Skoro ves dan je mislila na svojega včerajšnjega kavalirja in rada bi bila videla zopet ČuvaSeva.
Razgovor se je vender-l« nadaljeval. Kmalu je prišlo še nekoliko goBtov. Čas je tekel. Ura je tekla netrudno, a nihče ni prišel s poročilom o vrnitvi Petra Kiriloviča.
Čuvaševa je potrebovala ta večer vso svojo Bpretnost, da ne bi izdala Bvojega mučnega nemira; bi se pa tudi ne bila premagala, ko bi se ne bil Andrej pojavil na dvenh salona.
— Prosim . . .
Čuvaševa ae je skoro stresla, oprostila se, da mora iti k gospodinjskim opravilom, dala nit razgovora nekemu drugemu in Sla iz salona.
— Se je vrnil? je prašala Andreja.
— Da.
— Kje je pa?
— del }9 T zvejo sobo.
Magga kut zastopnika pritoževalo« stranke, potem odgovor c. kr, ministerskega svetovalca dr. barona Paskotinija kot zastopnika c. kr. ministerstva notranjih zadev, in slednjič dvornega odvetnika dr. Jana Lenocha kot zastopnika soprizadete stranke razsodilo tako:
Pritožba se zavrne, ker ni bila dopustljiva. Razlogi razsodbe:
Z ministerskim odlokom, proti kateremu je obrnjena pritožba, se je določilo, daje Celovški magistrat kot politična oblast prve stopinje dolžan vsprejemati slovenske uloge „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" brez okolišev (ne da bi smel zahtevati prilogo nemške prestave.) Proti tej razsodbi je obrnjena današnja pritožba Celovške mestne občine. Upravno sodišče se je moralo najprej uprašati, ali ima Celovška občina v tem slučaju pravico do pritožbe, in prišlo je do prepričauja, da je nema.
V tem slučaju bo gre za utvar, ki spada po društveni postavi iz 1. 1867. (§ 28) brez dvoma in ugovora v področje magistrata kot politične oblasti. Znano je, da imajo občine v izročenem delokrogu vse druge dolžnosti, kakor v samostojnem delokrogu, kar je jasno iz temeljnih dolučeb za občinsko uredbo od 8. marca 1862., diž. zak. št. 18. (čl. V., VI., XIII. in XXIII.)
Tudi Celovški mestni statut od 9. jun. 1850, dež. zak. št. 355, določuje pravice in dolžnosti Celovške občiue glede izročenega delokroga nasproti vladi v §§. 57, 109, 118 in 119, po katerih mora župan in njemu podložni magistrat oskrbovati po državni oblasti izročeni mu delokrog, kakor mu veli postava ali pa višja oblast, ter mora natančno spolno vati vse ukaze namestništva v zadevah javne službe.
Ako je pa Celovec, oziroma njegov župan v rečeh izročenega delokroga že sploh podložen državnim oblastnijara, velja to še toliko bolj za take zadeve, pri katerih deluje župan, oziroma njemu podložni magistrat kot politična oblast prve stopinje, kar se lahko razvidi iz § 4 postavo od 19. maja 1868, drž. zak. št. 44, in iz § 6. c. ministerske odredbe od 19 jan. 1853, drž. zak. 6t. 10. Po teh postavnih duločbah morajo cesarske obrastaije in občine z lastnim statutom politično upravo oskrbovati pod vodstvom deželnega predsednika; torej so vse politične oblasti podrejene namestništvu, katero ima pravico, tem političnim oblastvoni, uradom in organom v določenem delokrogu in pri izvrševanji višjih ukazov dajati pojasnila iu naročila. Občine z lastnim Statutom so torej kot politične oblasti ravno tako podložne višjim političnim oblastnijain, kakor cesarske politične oblasti prve stopinje.
Omenjeni ministerski odlok, proti kateremu gre pritožba, je za Celovško mestno občino kakor ukaz višje politične oblasti do nižje oblasti. Da bi so pa nižje oblasti pritoževale zoper višje, to ne gre, ker imajo višje oblasti pravico nadzorovanja nad nižjimi, in sploh bi bila potem vsaka redna uprava nemogoča.  Torej tudi Celovška mestna občina kot
Čuvaševa je šla odločno k sinu; bila je jezna na Petra Kiriloviča in pripravljena pokazati mu to.
Šla je k zaprtim dverim njegove sobe iu prijela za kljuko — a bile so zaklenjene.
— Petja! poklicala je Čuvaševa.
— Kdo je? odzval se le glas Petra Kiriloviča.
— Jaz . . . Kje si bil tako dolgo? Da se ne sramuješ spravljati me s svojo odsotnostjo v neprijeten položaj pred gosti, posebno pred Hazaro-vimil Začela sum bo že vznemirjati. Odpri vender . . . ali je spodobno, da moram govoriti s teboj skozi dveri V prašala je uevoljno Čuvaševa.
— Oprostite, mama ... se oblačim, bil je odgovor.
Te besede so bliskoma pomirile Čuvaševo — bile so tako naravne, da se jej je zdela njena lastna bojazen smešna.
— Dobro ... a ko se oblečeš, pridi takoj v salon: govoriti mi je s teboj resno . . . Slišiš?
Na to ni Čuvašev ničesar odgovoril, a tudi ona ni čakala odgovora. Popolnoma pomirjena je hotela oditi, toda na pragu naslednje sobe jo je ustavil Saša z uprašanjem: .ni li treba prižgati jelke?'
Čuvaieva mu je baš hotela odgovorita, ko je nekaj »šumelo v sobi Petra Kiriloviča.
Začetkom je tam nekaj palo in kakor da bi ae bilo razbilo, za tem je sledil posamezen zvonk,
politična oblast prve stopinje nema pravice do take pritožbe.
Če bi prav to oskrbovanje politične uprave občini prizadelo kake stroške, je vender le posledica dolžnostij, ki jih je občina prevzela kot politična oblast prve stopinje, in ker občina teh dolžnostij tudi ne zanika, uema pravice, da bi svojo pritožbo opirala na to posledico. Zato se je morata predložena pritožba, ne da bi se stvar sama dalje preiskovala, po § 2 in 21 postave od 22. oktobra 1885, drž. zak. št. 36 e.\ 1876. kot nedopustljiva zavreči.
Na Dunaji, dne 4. julija 1891. T u r t a n o v h k i m. p. Delkredi m. p.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 27. avguBta. Državni zbor. Kakor se poroča iz Lvova, dobili so tam bivajoči poljski državni poslanci z Dunaja poročilo, da je ministerski svet sklenil sklicati državni zbor mej 3. in 10. oktobrom, da zopet prične svoje delovanje.
Strossmajerjev odgovor. V „Obzoru" prijavlja slavni škof odgovor na znani članek, ki so ga tako slastno prijavili vsi listi. Glasi se doslovno tako-le: Došle so mi v roke „Narodne Novine" in „ Huda pes ter Tagblatt", z tobožno analizo onega, kar sem govoril z gosp. Milašinom. Vsa ta analiz« ni nič druzega, nego pravo pačenje mojih besed. Vozil sem se z dr. Milašinom v jednem kupeji od Siska do Nove Gradiške, kar sva govorila o današnjih oduošsjih Evrope posebno pa o naših proti Ogerski, bili so povsem privatoi pogovori, katerih bi ne smel Milašin prinašati v javnost. Sicer pa je to njegova stvar. Kar se pa pogovora samega tiče, kar ga in kakor ga prinašajo novine, to g. Milašin deloma mene ni razumel, deloma pa mi je podložil svoje lastne misli. Vsakdo, ki me le količkaj pozna, bode posebno na nekaterih mestih, na pr. kar se tiče matic ter republikanske, forme v Evropi in Rusiji, rekel: To ne morejo nikakor biti misli škofove. Vsa ta analiza se ima torej zmatrati kot ueverojetna. — StroBsmajer, Škof.
JHlailočešUl volilni shodi. Mladočeški državni poslanci nečejo Nemcem storiti veselja, da bi na volilnih shodih, katere so sklicali preteklo nedeljo, kazali kak razpor mej naboj, katerega po vsej sili hote imeti nemški listi. Tako sta dr. Engel in dr. Pacak se oba izrekla popolnoma v zmislu Vašatva glede škodljivosti trojne zveze za Slovane. Če se je pokazala v tej zadevi kaka razlika mnenj v državnem zboru, bilo je to Iu iz taktičnih razlogov, ker je bil položaj takrat nejasen, sicer pa je na tisoče Čehov, ki se popolnoma strinjajo z nazori Vašatva. Na 6. septembra je sklican, kakor že znano, shod zaupnih mož mla-dočeške stranke, na katerem se bode gotovo izdatno razjasnil položaj.
Hud<nt za leto Letos imajo ministri posebno veliko gradiva zmagati v času, ko navadno druga leta počivajo po toplicah. Nobeden avstrijskih ministrov ni letos nastopil daljnega odpusta. PoBebno se dela marljivo budget za leto 1892. Neprijetno iznenađenje čaka davkoplačevalce, kajti zahteve vojnega raini-
ne velik in ne dolg, a tako čuden in nenavaden, da sta umolknila SaSa in gospa Čuvaševa in molče* gledala drug drugega. Bliskoma zaslutila je ČuvaSeva strašno resnico. Brez zavesti skočila je nazaj in obupno začela pritiskati kljuko.
— Petja! Petja! odpri! Za Boga, kaj dela! Me slišiš, Petja ? Moj Bog, ubil se je! Odpri vender te strašne dveri! kričala je uboga ženska, v svojem strahu zabivši spodobnost in zbrane goste. A že so bežali od vseh stranij služabniki in gosti. Dveri so naposled ulomili, in glej, kaj so zagledali v sobi Petra Kiriloviča. Pred pismeno mizo, na kateri je svetlo gorela lampa, sedel je v naslanjači nekako čudno zvit Čuvašev. Iz njegovega desnega senca je še kapala kri, a obličje je že obdajala smrtna senca — življenja je bile konec. Zraven na tleh je ležal majhen samokres, ki je pal iz roke, mrtvo viseče čez držaj naslanjača, in slika lahke črnomaljke, z razbitim steklom na oglu mize, kamor je pala, katera je visela okolu dva meseca nad posteljo Petra Kiriloviča. Pred samomorom jo je poljuboval Čuvašev tako strastno, kakor pred nekoliko časom svojo ubogo Olgo pri poslednjih trenotkih ojenega kratkega življenja.
Krasna igrača se je prej zlomila kakor se je je nasitil in on se ni mogel pomiriti s tem. Nekaterih ljudij, nobena reč ne izuči.
sterstva so tolike, da bode zopet zginola lepa doba budgetov brez deficita. S tolikim trudom doseženo ravnotežje v državnem gospodarstvu podrlo se bode na mah. Treba bode novcev za nove konjiške polke, za gradnjo trdnjav v Galiciji, za nove torpedovke, za popravo Manlicherjevih pušk, ki je potrebna vsled novega brezdimnega smodnika, sa kateri se bodo potrebovale posebno velike vsote. Finančni minister dr. Steinhach se sicer še nekoliko brani, da koj b prvim svojim budgetom razruši ravnotežje, ki se je doseglo s tolikimi žrtvami, pa mu bode menda le malo pomagalo in se bo moral udati.
Ogersko-srbski konflikt. Iz Temešvara se poroča, da so na nekem otoku na Dunavu napadli prebivalci neke na srbskem bregu ležeče vasi 40 jetnikov iz Bele Cerkv6, ki so tam delali pod nadzorstvom 5 čuvajev. Razorožili so Čuvaje in gnali jetnike in čuvaje v svojo vas ter jih tam zaprli. Zaradi teh otokov na Dunavu je Že večkrat bil prepir, ker Srbi trdijo, da so na njih zemljišči. Ukrenilo se bode potrebno, da se preprečijo taki neprijetni prizori.
Vitanje države.
JTran cottko-r uske simpa t i je.
V Bergeracu na Francoskem priredili so banket na čast ruskemu generalu Obručevu, pri katerem je francoski senator Chadois napil zdravico ruski vojski rekoč, da bodo francoski vojaki ponosni bojevati se skupno z rusko vojsko, Če bi jeden izmej obeh narodov bil napaden.
Francosko brodovjo vrnilo se je v Cherbourg, ko je slavno dokončalo svoje potovanje na Rusko in potem na Angleško. Na Francoskem so vsi zadovoljni z uspehom poto-vnnja, tudi oni radikalni listi, ki se bili s početka proti temu, da gre francosko brodovje na Angleško so zdaj drugega mnenja. V slavnostih, ki so se priredile na čast francoskemu brodovju, vidijo nekako izpričanje Angleške za ovacije, katere je pri-redila njih sovražniku, nemškemu cesarju.
Francozi ho složni. Akopram se francoske stranke hudo napadajo glede notranjih uprašanj mej eaboj, so vender složne in jedine glede vnanjih uprašanj. Jeden izmej glavnih voditeljev rojalistov Duc de Larochefoucauld izrazil se je v tem zmislu pri odkritju spomenika, ki se je postavil v Bonnetablu vojakom, padlim 1. 1870. Rekel je: Mi hočemo mir! Če bi pa prišlo do vojne, združili se bodo vsi sinovi Francije pod isto zastavo, kajti kadar gre za domovino, ni nobenih strank. Jednaka čustva izrazil je večinoma mu-narhični generalni svet departementa Sorthe, ki je poslal predsedniku republike naslednjo adreso: Po vsprejemu francoskega brodovja v Kronstadtu in po dogodkih, ki so pokazali, kakšno stališče zavzemlje Francija v Evropi, prosi generalni svet predsednika republike, da vsprejme izraz popolne zahvalnosti za te uspehe, katere ima zahvaliti le previdnosti in dostojnosti, s katero vodi usodo republike." Take izjave kažejo jasno, da se je položaj republike okrepil tudi znotraj na bolje, da republika nema resnih in nevarnih notranjih nasprotnikov ter da je njen ugled mnogo pridobil na vse strani.
Kemirt zaradi izvažanja tU.
V mnogih krajih baltiških pokrajin nastali so izgredi, ker hoče ljudstvo šiloma zadržati izvažanje rži. Železnice, ki vodijo do pristanišč, ne morejo za-doščevati. Na neki postaji so se ljudje metali ua tir, da zabran i jo odhod vlaka. Orožnikom klicali so: Bolje iti v Sibirijo nego na domačih tleh umreti od gladu.
Nabiranje xa stradajoče v Husiji. Kakor poroča nNovoje Vremja", bodo izšlo te dni carsko dovoljenje za nabiranje darov v korist po slabi letini  prizadetemu stradajočemu prebivalstvu po vsem carstvu. V Harkovu došli so pooblaščenci nekaterih gubernij, da nakupijo žita. Garibaldijeva slavnost v NizzU Frevcinet in   francoski ministri se ne bodo udeležili odkritja Garibaldijevega spomenika v Nizzi, ki bode bodoči  mesec, ker se hočejo uprizoriti de-mostracije proti italijanski vladi in je naznanilo že več irredentovskih govornikov svoj prihod. , Francoska vlada se torej ne bode oficijelno udeležila slavnosti. 1
Dopisi.
0<1 Nttve 24. avgusta. | Izv. dop.] Ob dolenji Savi, začenši od Zidanega mosta dalje osobito na štajerski strani bo se po večih krajih jeli Slovenci zadnje čase krepko gibati. V Sevnici n. pr. vedno vrlo napredujejo, ker imajo poleg neustrašenega notarja Veršeca še mnogo drugih naudušenih rodoljubov mej seboj. V Brežicah ao pred kratkim Slovenci ustanovili svojo čitalnico, kar dela ondotnim voditeljem slovenskega ljudstva posebno čast. V najnovejšem času ustanovila se je čitalnica v Rajbenburgu, kjer so do malega do zdaj gospodarili nasprotniki naši. Železni ustrajnosti tamošnjih narodnjakov, na čel« jim rsjhenburski goip. župnik V al ter, g. cea. svetnik in poslanec Jer-
man, moramo.zahvaliti se, da je zdaj občinski za-stop v domačih rokab. Dolgo časa so naši neutrud-1 j ivi rodoljubi mislili na to, ka'*o hi se ustanovila čitalnica. Posrečilo se jim je tudi to doseči. V 23. dan t. m. bili smo namreč navzoči pri otvor-jenji najmlajše čitalnice na slovenskih tleh — v Rajhenburgu. V ta namen se je ves trg oblekel v praznično obleko. Hiša župana Unschulda, kjer se je vršila slavnoBt in kjer so prostori nove Čitalnice, bila je lepo okrašena in nakičena z raznimi zastavami: narodnimi, cesarskimi iu deželnimi. Prostor za goste pred hišo spremenili so v krasen vrt, kjer je ua večer gorelo mnogo lampijonov. Vzlic slabemu dopoludanskemu vremenu prišlo je k tej lepi slovesnosti popoludne (je postalo namreč lepo vreme) obilo gostov iz Brežic, Sevnice, Krškega, Kostanjevice, Vidma itd. Domačini so bili zastopani v mnogobrojnem številu, zlasti nežni spol. SlavnoBt se je pričela popoludne ob 4. uri z godbo. Ta del je trajal do 7. ure zvečer. Smarijska godba je po južnem Štajerskem jako priljubljena. Razen druzih izbornih komadov je igrala tudi Parmov „venčck slovanskih pesni". Drugi del slavnoBti se je vršil v dvorani. Prvi nastopi močan moški zbor (sodelovali so tudi gg. pevci iz Brežic, Krškega in Sevnice) ter zapoje Nedvčdovo „Zavezno" prav ubrano. Na to nastopi domači gospod župnik V alte r, ki namesto obolelega g. Jermana v krasnem in jedrnatem govoru vse navzočne najiskreneje nazdravi. Omenja dalje v svojem slavnostnem govoru pomen slovenskih čitalnic, spodbujajoč vse rajhenburške Slovence k složnemu delovanji, kajti le v slogi je mogoče uspešno delovati za svojega naroda razvitek. Po dokončanem govoru se je gosp. župniku od vseh strani čestitalo. Pri tej priliki smo opazili, kako na Štajerskem duhovščiua zajedno z narodno inteligencijo deluje za probujo svojega naroda. S posebnim veseljem to odobrujemo, želeč, da bi povsodi tako bilo. Mej pevci videli sme mnogo odličnih pevcev — svečenikov, ki so radovoljno pomagali. Nekaterikrati nastopil je celo .kvartet" duhovnikov ter v lepi pesni pokazal, držeč se Gregorčičevih besedi: „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan" . . . Koga bi pač ne veselilo, videč tako lepo vzajemno sodelovanje za narodno stvar! Zakaj ne najdemo tega povsodi? Dal Bog, da se kmalo povrnejo časi, ko bodemo zopet vsi za jednega in jeden za vse — sosebno kedar velja narodnemu ugledu in njegovi Časti . . . Iznenadile so nas tudi brhke Rajhenbur-žanke, osobito za to, ker so se pokazale kot na-udušene Slovenke. Gospića Fra uja Kacjanova je izvrstno deklamovala Gregorčičevo „Domovino", tako, da smo jo burno odobravali. Pokazala je s tem, koliko ima za javni nastop uadarjenosti. V mešanem zboru bo gospice pokazale, da so uuete za slovensko pesen, kar naj bi tudi po drugih krajih posnemali. Čast domačemu pevovodji gosp. K k se I ju, da jih je tako dobro izvežbal. Omeniti moramo še, da so se vse ostalo pesni: zbori in čveterospevi prav dobro obnesli. Mladi Sevniški kvartet je častno rešil svojo nalogo. Gospodje pevci iz Brežic so s svojim divnim petjem pokazali, koliko se doseže z združeuimi močmi. Če še povemo, da je bilo mnogo krepkih napitnic: na odpor nove čitalnice, rajhenburške narodnjake, štajersko duho-venstvo, narodne krasotice itd. omenili smo skoro vse. Nadejamo se pak, da to redko slavnost v trgu Rajhenburgu natančneje opiše kateri izmej domačinov. Na novo ustanovljeni čitalnici želimo obilo uspeha in božjega blagoslova, Raze vita naj se krepko, domačiuce vodeč pod slovenski prnvor. Živeli njeni ustauovniki, živela najmlajša slovenska čitalnica! Na Štajerskem tedaj narodna stvar napreduje v vsakem oziru. Kako pa stojite Kranjci — zlasti ob Savi? Na Krškem n. pr. je nekdaj bilo tako živahno, a zdaj je vse mirno, tiho! Petje je potihnilo. Čitalnice še tudi nimajo. Sicer imajo še svojo zastarelo društvo pod imenom .Leseverein" z nemškimi pravili v slovenskih rokah. — Čas bi že bil, da se kaj premeni. Radeče n. pr. nemajo nobenega narodnega društva. Litija je v tem toliko na boljem, da ima svoje .pevsko društvo". Naši prvaki naj bi gledali na to, da taki kraji dobe svoje čitalnice, ali vsaj .bralna društva", ker ravno dandanes je potrebno, da se združujemo ter delujemo skupno za narod svoj. Ako naši nasprotniki mislijo, da mirujemo in se ne brigamo nič za svoj razvitek, jel jim bode z nova greben rasti nam na Ikodo — In v nikakošno čast. Vaaj dobro vemo, da, kdor sam sebe ne časti, je pod-
laga tujčevi peti. Narodnjaki, ki imate pri ljudstvu besedo in upliv, pomislite dobro te besede, da se pozneje narod ne bode maščeval nad vašo nebriž-nostjo. „Dixi et salvavi animam meam".
Domače stv^ari.
— (Presvetli cesar) pripelje se dne 30. t. m. ob 7. uri zjutraj s posebnim dvornim vlakom v Celjo. Stanoval hode v okrajnega glavarstva poslopji.
— (Nadvojvoda Albrecht) pride tudi k manevrom pri Celji. Stanoval bode v grota Dzie-duHzvckega vili, ki se je v ta namen posebno elegantno priredila.
— (Gosp. Viljem Pfeifor,) deželni in državni paslanec podaril je podpornemu društvu za slovenske visokošolce 50 gld. ter se šteje vsled tega po društvenih pravilih za ustanovnika. — V imenu odbora tega društva izrekamo blagemu rodoljubu najtoplejšo zahvalo.
— (Na Grmu) pri Novem mestu umrl je gosp. Vincencij Smola, prejšnji posestnik Grmske graščine v 71. letu dobe svoje.
— (Veselica slovenskih in hrvatskih abiturijentov.) Čistega dohodka od veselice slovenskih in hrvatskih abiturijentov preostalo je 108 gld. 40 kr. in jeden cekin, katera vsota se je izročila vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Tako so vrli mladenci priredili ne samo lepo slavnost nego tudi, izognivši se vsem nepotrebnim stroškom, neklonili lepo vsoto narodnemu namenu. Naj bi jih j>oBebno tudi v tem posnemali vsi prireditelji jeduacib veselic. Slava naši vrli mladini!
— (Dalmatinci v Zagrebu.) Slovesnosti odkritja KačiČevega spomenika v Zagrebu udeležilo so je nad 300 Dalmatincev, ki so se pripeljali do Reke po morji, potem pa s posebuim vlakom do Zagreba. Slavnost vršila se je prav sijajno in je bil vsprejem gostov in bratov iz Dalmacije posebno velikansk. Občinstvo in časopisje pozdrnvljala sta naudušeno rodne sinove iz kršue Dalmacije. Nekateri listi izšli v slavnostni obliki. Obširneje poročamo v bodočih številkah.
— (Zagrebško razstavo) obiskalo je do torka zvečer 100.100 oseb. Ustopnine se je plačalo 16.363 gld. 40 kr.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 1G% do 22. t. m. kaže, da je bilo v tej dobi 11 novorojencev, 1 mrtvorojenec, 17 umrlih. Mej umrlimi so bili 4 tujci, 6 jih je bilo iz zavodov. Za jetiko umrlo jih je 5, za škrlatico, logarjem, otročico po 1, za različnimi boleznimi 8. Oboleli so za škarla-tico 4, za grižo 2, za vrstico 3, za legarjem 1.
— (Občedijaška slavnost,) katero so priredili slov. dijaki preteklo nedeljo v divnem Kamniku, obnesla se je, kakor se nam od ondot poroča, navzlic najneugodnejšemu vremenu zelo dobro. Popoludanska vrtna veselica, obsezajoča godbo, petje in telovadbo, bila je primeroma slabo obiskana, in to vsled tega, ker so pogubunosni oblaki pretili vsak čas odpreti svoje za tvornice. A toliko večja je bila udeležba pri večernem koncertu. Precej mnogobrojen, dobro izvežban zbor rešil je, kakor tudi gg. govorniki, dobro svojo nalogo. Najlepša točka celega vsporeda bil je pa izvestno dramatični prizor „Krst pri Savisi", v katerem je jirevzela ulogo Bogomile vrla slov. dramatična umetnica gospa H o r š t n i k - Z v o u a r j e v a. Po koncertu pričel se je živahen ples, ki je trajal do belega dne. Vse navzočno občinstvo izreklo se je kaj laskavo o celi slavnoati, ki je bila tako vrlo aranžovana.
— (Mej Ratečami i u Kranjsko goro) se je promet po železnici zopet pričel, mej Ratečami in Trbižem pa se bode najbrže jutri.
— (Slovesno odpre tj e katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki) bode na angeljsko nedeljo, 30. avgusta 1891.
— (.Popotnik.') Glasilo .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" ima v 16. Štev. nastopno vsebino: Poskušnje s pokončno pisavo. — Prirodo pisni pouk v jednorazrednicah. — Razvrstitev učne tva-rine za dvorazrednico. — Pedagogiški razgled. — —i Slovstvo, — Učiteljski shod v Pragi. — Dopisi in druge vesti. — Natečaji.
— (Izlet na N.anos.) Obče je znano, daje z Nanosa tako krasen razgled, kakeršen le malokje. Res je pa tudi, da ni skoro hriba s to visočino, na katerega bi se tako lahko in hitro prišlo. Ni čudo torej, da ima ta sivi orjak vedno mnogo obisko-
valcev, mej katerimi se nahaja mnogo tacih, ki so krasni razgled z Nanosa že večkrat občudovali ter se zdravega vzduha na njem navžili. Mnogo je pa tacih, ki žele pri priliki udeležiti se krasnega izleta na Nanos, samo da bi znali, kdaj je za to prilika. Tem ustrezaje naznanjamo tem potom, da se bode napravil prihodnjo nedeljo, to je 3 0. t. m. izlet na Nanos, katerega se lehko vsak udeleži, kdor ima za to veselje. Odhod z Razdrtega zjutraj ob šesti uri.
— (Tri dni pod razvalinami.) Ko je došla vest, da se je v Porečah zvonik podrl, poročalo se je ob jednem, da se jedna oseba pogreša. Včeraj je žandarmerijski vodja Wardan čul upitje pod razvalinami. S pomočjo učitelja sklical je delavce, začeli so razkopavati in našli mizarskega pomagača RaŠoba še živega. Kakor pravi, bil je ves čas pri zavednosti in je tako na pomoč klical, da je bil ves hripav. Rašob ima na glavi več ran. Prvo uprašanje bilo je po materi, ki je bila mej tem že prišla v Poreče k pogrebu, a je sedaj sinu še živega dobila.
— (Premiranje konj na Dolenjem Štajerskem) bode: Dne 7. septembra v Ljutomeru, 9. septembra v Ormoži, 11. septembra v Celji, 12. semptembra v Št. Lenartu, 13. septembra v Brežicah.
— (Dobro vino.) Varaždinska trgovska firma L. pošilja leto na leto sila mnogo „pristnega vina" na Kranjsko, posebno pa na Kočevsko. Da je to vino dobro in zdravo, potrjuje nastopna mična dogodba, Blizu kočevskega stolnega mesta bila je pred kratkim Bvatba, katere se je udeležila skoro vsa vas. Drugi dan je pa bila vsa vas tako bolna, da so poklicali kočevskega zdravnika, ki je dognal, da je to bolezen prouzročilo hrvatsko „pristno vino" firme L. — Sedaj poizvedujejo žandarmi, kateri krčmarji točijo tako vince — število teh mož je že precej veliko — a vsi ti morali bodo baje nabiti deske z napisi: „Tukuj se toči umetalno vino*.
— (Samomor.) Koncem preteklega tedna skočila je v Zagradu pri Gorici 82letna starka Zorzini z mostu v Sočo. Beda je bila baje nagib samomoru.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Praga 26. avgusta. Cesar ne pride dne 2i$., ampak dne 26. septembra zjutraj ob 7. uri semkaj.
Pariz 2<i. avgusta. Po poročilih z otoka Martinique je orkan ves otok grozno opustošil. Vse prebivalstvo je na beraški palici. Tovarne so popolnoma razdejane, istotako ceste, mostovi in mali parobrodi. Število mrtvih iznaša 500. Gmotna škoda ceni se na 50 milijonov. Trgovina je popolnoma prenehala.
London 26. avgusta. Poveljujoči admiral angleškega brodovja v Kanalu vsprejel je francoskega admirala Gervaisa povabilo in pride s svojim brodovjem \ oktobru v Cher-bourg.
Črnomelj 27. avgusta. Mestni občinski odbor Črnomaljski imenoval je v seji 26. avgusta t. 1. odstopivšega župana Frana Šuster-Šica, zdravnika Pavlina in Janeza Mullerja v priznanje mnogih zaslug za občino jednoglasno častnimi občani.
Zagreb 27. avgusta. Včeraj bilo slovesno razkritje spomenika pesniku Kačiču. Ban imel slavnostni govor.
Praga 27. avgusta. Politik", „Hlas Naroda*', „Bohcmia" in ,,Prager Tagblutt" bavijo se s prihodom cesarja ua Češko in naznanjajo, da bode od obeh narodnosti] naudušeno vsprejet. — Kakor ,,Prager Tagblatt" trdi, bode cesar razuu Prage obiskal tudi druge, mej temi nekatere nemške kraje.
Pariz 27. avgusta. .Journal des Debats" dobil je iz Kodanja od dobro poučene strani potrdilo, da je potovanje carice v Pariz gotova stvar in da se bode potovanje vršilo najbrže pred koncem oktobra. Carica došla bode najbrže na jahtu v Cherbourg.
Razne vesti.
* (Tridesetletnico) svojega obstanka praznovala je „Češko-slovanska Beseda" V Boro!inu. Po naročilu avstrn-ogerskega veleposlaništva udeležil se je podkonsul VVeniger te slavnosti. Dalje bo bili navzoči predstojniki avstrijskega in ogerskega
društva v Berolinu. To prologu in Blavnostnem govoru bil je banket in ples.
* (Cesarica Charlota,) soproga nesrečnega cesarja Maksa, ki je zblaznela vsled tragičnega konca svojega soproga, živi v graščini Bouchont primerno mirno. Postala je nekako mirna in ima včasih celo trenutke, ko se zave. Nič v gradu ne kaže, da bi visoka gospa bila umobolno. Sobe so ukusno in s komfortom prirejene, nahajajo se razni ilustro-vani časniki in najnoveje knjige. Vsak dan mora jedna dam od spremstva cesarici igrati na klavir ali na hannonium. Cesarica, ki je f>2 let Btara, so počuti fizično prav dobro in utegne doživeti visoko starost.
* (Sibirska kuga) ali džuma pokazala so je baje v nekaterih krajih v južnozapadnih gu-bernijah. Pokaže se povsod kjer nastane lakota, ki se širi posebno po Kavkazu, navzlic prepovedi za izvažanje rži.
* (Vas v nevarnosti.) Vas Zillis v kantonu Graubiinden v Švici morali so zapustiti prebivalci, ker je v veliki nevarnosti zarad pretečega usad«.
* (Redka starost.) V Liquesu pri Bou-lognu na Francoskem umrla je te dni neka gospodična Petit, v starosti 109 let in 6 mesecev. Bila je do zadnjega hipa popolnoma zdrava in čvrsta.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
>»*miiT»H» lllll ti I i t *****
Tltjcl:
26. avgusta.
Pri Hallfti: Schlesinger, Mauthner, Petrin, Terabžick z Dunaja. — May«r, Mtlller iz Pulja. — Dr. Coiue i* Beri >1 mit. — Buron Rechbach iz Gorice. — Paze, Dreudini is Trsta.
Pri Momi i Hersofr, Kugel. Schweicer, Kollarich, vitez pl. Schneid, Gussal, VVmzer z Dunaja. — Vittori, Fer-rila, Groper iz Gorice. — Grof Pathyany, £rwein, Ferener, Zigany, Zultain ta Budimpešte. — VVenUl iz Gradca. — StraAek iz Lota. — Pollak iz Trsta. — Mandl iz Brna. — Hzabo z Iteke.
Pri av»trl|«keni eeaarjl: Kostic iz ('olju. —Gonio, NućiS iz Trstv — Jakia iz Loke.
Pri Juaiirui kolodvora: Cwirn iz Tržiča. — Kreil iz Pulja.
Umrli so t IJiibljaui :
24. avgusta : Alujzij Lesjak, privatnega uradnika sin, 6 let, je utonil v Ljubljanici na Poljanskem nasipu.
V deželni bolnici:
26. avgusta: Anton Tonicb, delavec, 34 let, pvaemie.
Meteorologično poročilo.
!•/. državno sreAke iz 1. 1854      «50 gld.   135 gld. 50 kr Državne arefike ix I. IdM              100   . 18» Dgerska zlata renta §•/,.......102
	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- ; krina v UHU.
>	7. zjutraj 2. po po i. 9. zvečer	7400 ■■. 739 1 Dim. 740 0 m.	12 O" C  t brezv. 22 6° C   |L svz. 1G'2° C   ti. svz. 1		megla jasno jaano	0-00 um.
Srednja temperatura 16*9°, za 0-9' pod uorinalom.
XD\a.riaJslsst "borza,
dne" 27. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafi&no poročilo.)
včeraj — Papirna reuta.....gld. 90.10
Srebrna renta Zlata renta . . . . 6°/. marčna renta . . Akcijo namilite brniku Kreditue akcije. .
London .....
Srebro ......
Napul.......
C kr. cekiui . . . . NeiuAke marke
90 05 111 — 102— 1007-— 271 75 117 95
9 39 5*68 b8 05
- gl.l
dane«
. 9040 90 35 111-40 lt 2 05
1012 — 272 — 117 65
9 3G>/i S «2 57-85
95 05 25 50
O^erska papirna renta 5*/( ...... 100
Dunava reg. srečke 5°',   .   .   .    100 gld. 120
Zemlj. obč. avatr. i' ,* „ zlati r.ast. listi .   . 115
Kreditne srečke......100 gld. 19)   . —
Ktidolfove arečke.....                           10   „ 20   „ —
Akcije anglo-avatr. banke   .   .    120   „ 149   , —
Tramway-druSt. vel j. 170 gld. a. v.   .   .   . 221   . —
Oglas,
Dne IS. fteplembrn t. I. bode upisova-nje v tukajSnjo c. kr. pripravljalnico za učiteljišča, v katero se vaprejmejo dečki in deklice, dovrŠivSi vsaj ljudsko Solo, ki neso manj od 13 let stari.
V Kobaridu, dne 25. avgusta 1891.
Vodstvo*
Dobro ohranjene       (715—*>
police za prodajalnico
želi takoj kupiti trgovec.
Ponudbe vaprejeina upravniitvo „Slov. Naroda".
V najem oddam svoji
čL.T7"e 3n.isi
v kojih sem dozdaj sam vodil trgovino. Hiši sta jedna tik druge, sredi vasi, zelo prostorni ter za vsak obrt jako sposobni. Vef in natančneje poizve ho pri posestniku Tomažu Štruklju v Cirknem (Primorsko). (708—2)
(13)
Ljubljana, Spitalske ulice 10.
(456)
Potrebščine za plftarniee iu na plaalue nilze, pisne mape, pisne podloge, tintnike, nakladnike za pisma, mo-čilnice, ravnila, deske beležnice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo. zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in snšilci, pečati iz proževine i vso pripravo, snšilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in utisnene pečatne znamke, mo-čilniki in lepivui papir za bankovce.
SIEMENS & HALSKE
na Dunaji.
Tovarna: III., Apostolg-as«« 1«.
Instalacijski  zavod  in  zaloga uzorcev: I., AlbrechtplaiK 1.
Naprave za elektriško razsvetljavo
iarnifino in obodnično. .
Prenos električke sile z največjim užitkom. Izborni akumulatori. Žarnične svetilke in ogljeniki
lastiega proizvoda
Svinčeni kabelji in isoiirane prevodne žice
za vsak namen.
ISrzojavi, telefoni, mikrofoni in signalne
priprave vsake vrste. Elektriške kontrolne ure za paznike in priprave za nazn&njevanje požarov.
Kazala za stanje vode.     (696 2>
Generalni zastopnik za Istro, Goriško, Gradiško in Kranjsko:
lilijo l>*i>i-oii ( 'odolli, trst, Via deli« Zont« 4.
t dobrimi spricali, slovenskega jezika Zmožni, Tiprejm« »e takoj t proilatjHliilco  z uietianlai blagom un
deželi. ~ Zahteva se, Ha naznani avojo dosedanje alnž-bovsnje, in v slučaju, ako bi zamogel kavcijo uložiti, izroči se mu dobro obiskovana in na lepem kraju stojeća prodajalalca pod ugodnimi pogoji v najem. (7141) Ponudbe vsprejema upravniitvo „Slov. Naroda".
Naznanilo.
Ker se zadnjo nedeljo zaradi slabega vremena že naznanjena prostovoljna dražba ni vršila, ponavljam isto (7J2)
prihodnjo nedeljo dne 30. t. m.
ob 3. uri popoludne v Hribu štev. 3 pri Vrhniki iSnacU Umck.
Razprodaja
500 hektolitrov
obče priljubljenih, dobrih in pristnih
vrst
hrvatskega vina
od sv. Ane, Plešivice, Jaške in okiškega gorovja,  z let   1883,  1884,  1885, 1888,
1889, 1890, hektoliter po ffltl. 18
do Iti. 45 franko do železniške postaje Korlovec ali Jaška. Kdor kupi 50 hektolitrov ali več, dobi hektoliter za 2 ali 3 gld. ceneje. (7io-3) Podrobnejša pojasnila daje J. Klnimer-mami liisln, Karlovec, Hrvatska.
		
	^ -A ^-S ^>-A	A*£j A*čH
V torek dne 1. septembra
se bode
otvorila znova
KAROLA KMELNIGER-ja
trgovina
z
ženskim konfekcijskim blagom
v Ljubljani
na Mestnem trgu &t. 6
in sicer kot filijala Grafike trgovine.
Velika zaloga
konfekcijskega blaga za dame in otroke. (7is-i)
k a. 6906. 3 o.
Obravnavt' o pismenih ponudbah zaradi
zakupnega oddajanja kruha in ovsa
v nastopne postaje za Čai od 1. lailiivaija dO tš 1. (le-ee lil brci 1^958 vršile se bodo v uradnih prostorih preskrbo valnih skladišč, in sicer:
v CVIovei     dne   2. septembra
„ Grradcl 7. „ „
„ Tlariboru   „ 12.
M IJnblJaiii    „ 14. Trstu 17.
M Cjlorlcl „ 19.
Natančnejši pogoji in ponudbeni obrazec razvideti je iz razglasa, prijavljenega v „Slov. Naroda" št. 181 z dne 11. avgusta 1891.
C. in kr. intendancija 3. voja.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—39)
E-adgonska
čista  alkal ična kiselica.
Glavna zaloga pri
J- LINlNGER-ji
v I, f ubijani. Hl nutka centa hI d. it« v. O.
Prodaja po prvotnih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
LutDina in tisk .Narodne Tiskarne*.
.G