?fv p. j***-. r ^r 'j f ^ J? n " aK» tßtS. lima X J/*ty y <'wA % lezna Številka stane 2' kronL _______tlna listu: Celo leto 35 din., pol ieta lil leto 65 din. Inserat! ali oznanila se aaračunajo po dogovoru; pri večkratnem ftaserirenju primeren popust Upravnistvo prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. LJUDSTVO Poitnina v državi SHS pavšalirana .Straža' izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo je v Maribor^ Koroška cesta štev. 5. * Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od lt. da 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračat*. Nezaprte reklamacije so poštnine prošla. Telefon interurban štev. 113. SNI. štev. Mapibop, dne 1. manca 1823. Letnik XIV. Jugoslovanski državni problem. Nezrelost naše beograjske vlade se vedno bolj pokazuje. Sprva so nekateri upali, da bo s centralizmom vsaf za silo šlo, a vsak dan je jasneje, da je centralizem vi Jugoslaviji sploh nemogoč, Beogradu manjka m samo gospodarskih in tehničnih, temveč še bolj umskih in moraličnih pred «pogojev za centralistični sistem, Dokaz so nam čudne novice, ki pridaj ar jo iz Beograda. Enkrat grozijo z vojaško diktaturo, drugič z amputacijo. Te pretnje niso samo Časnikarska ira za, temveč dejstvo. Porodica resno razpravlja o amputaciji, o odrezan ju velikega kosa narodnega mesa, samo da se izpolnijo njihove kaprice in vla-cložeijne strasti, Ce vsied tega trpi jugoslovanstvo, se država razcepi, jim je vseeno. Spričo dejstva, da Angleška, kot svetovna država, poskuša vsa sredstva* da bi nezadovoljno Irsko vsaj še malo priklenila nase, se nam zdijo novice iz Beograda, glede amputacije kakor bajka iz devete dežele* Največja velesila žrtvuje vse, samo, da zasigura neokrnjene meje svoji državi, mala balkanska državi’ ca pa, prezirljivo in lahkomiselno odbija najkultumcjše in gospodarsko naj močnejše dela in jih šiloma izločuje iz svojega telesa. Med pametnimi ljud mi se zdi, tako postopanje pač popolnoma nemogoče, tudi od balkanske politike ne bi pričakovali kaj takšnega. V vodilnih krogfih pri nas res smrdi. Beograjski gospodi manjka vsa ka širša orijentacija v gospodarskem državnem in' slovanskem oziru, Ni čuda vsied tega, da doživljamo v dr-' Žavi krizo za krizo, da je vse nezado volino, ker vodilnim osebam manjka v temeljnih državnih zadevah prave orijentacije in gre za to naša politika čjsto napačno pot. Pri nas se vse pre soja s stolišča srbske plemenske perspektive. . .Kako si v: Beogradu 'predstavljajo ujedinjenje ? Slovenci, Hrvati |n drugi precani naj ^napravijo prošnjo, da «Hii beograjska parodica milostno sprejme pod svoje varuštvo. Na kolenih jih naj prosimo, da nas sprejmejo v svojo državo, ki pošilja k nam svoje komandante, da nam ukazujejo. Neverjetna nadutost! Ce ste jedro države, državotvorni element, potem mo’ rale vi k nam priti, in nam prigovarjati, da se z vami združimo,, storiti vse, da se združenje z vami vsem o-lajša in skupno bivanje omogoči. Tako se pa nam zdi, da nas niste sprejeli kot ravnopravnoga brata, temveč kot najemnika, ki. ga hočete že pri najmanjšem nesporazumljenju iz* stanovanja vreči in po svetu pognati* Ali je to bratstvo? Kot starejši brat v skupni državi bi morali žrtvovati vse, da se ohrani mir in pravica med brati. Spoštovati in prizan ašati bi mo ral; našim običajem, navadam, zgodovinski tradiciji, ponosu, naše slabosti pa celiti in zdraviti očetovski S slabotnimi narodi se mora postopati, kakor z ranami očeta. Nestrpnost, ti-siljivost in neupoštevanje drugih individualnosti je znamenje, da še niste državotvorni, ker še ne znate narodov vzgajati in jih s primernimi sred stvi pridobivati za svojo državno ide-' jo. Vzgled prave državotvornosti, so Angleži. Angleži si znajo druga plemena pridobiti za svojo državo s. tem, da do skrajnosti upoštevalo njihove posebnosti, ugodijo njihovim željam do skrajnih možnosti, zato se tudi ustvarili svetoven državni imperij. Srbi so tudi poklicani, da igrate nekako prvo vlogo v naši državi, ki naj združi vse Jugoslovane v srednji Evropi v enotno državo, a vaša tragična krivda je da nimate niti najprimitivnejših pred pogojev za vodstvo drugih narodov. Lokalni provincializem, ki ne vidi daleč nreko Drine in Donave, -je. vo ltai gospodi v Beogradu prešel v kri in meso. Pri njih prevladuje predvsem plemenski interes. Državni problem — promatrajo z zgolj velikosrbskega, ali boljše „malosrbskega“ stališča. Kajti delati politiko le enega plemena je zna menje malega in ne velikega stališča-Vse naše krize imajo svoj vzrok le v tem, da se skuša rešiti jugoslovanski problem le s plemenskega stališča, Ce še že tako proslavljajo centralisti kot čistokrvne Jugoslovane, vendar njihova, dejanja dokazujejo ravno nasp»ot-no. Nam predbacivalo separatizem, sami pa so največ.i separatisti, kajti vsa njihova politika ni jugoslovanska, srbo-hrvatsko-slovenska politika, temveč politika hegemonije enega plemena* Vsa boljša mesta pri diplomaciji, vojaštvu, carini, ministrstvih in dr. so po Večini zasedena le po pripadnikih enega plemena. Kdor ni do ma v Sumadiji, ni', zanesljiv in dovolj patrijoiičen. V imenu edinstva morajo naši ljudje odstopiti boljša mesta drugemu piemenu, da se pridev v okom separantizmu. Ctg. edinstveni centrali sti, aii se ne pravi to beloebuba izganjati z belcebubom? Ce hočete e-dinstvo je prvo: enaka pravica, za vse, medsebojno spoštovanje pravic in zaupanje. Vi pa s svojimi dejanji dokazujete, da nimate smisla za to pra’ Vico ih tudi ne zaupanja do nas. ' Vaše izgovarjanje, da je edinstvo v nevarnosti, je znamenje, da v edin-stvo ne verujete, ali pa hočete delati iz edinstva in bratske vzajemnosti u-rnazane dobičke. Take upravne in politične metode in ne naša opozicija so' arobokopi državnega in bratskega e-djnstva! Slovensko, hrvatsko in srbs ko ljudstvo je zrelo za edinstvo, a vanje ga morajo pripeljati le pošteni voditelji, ki jim je v resnici . država vse, ne_ pa strankarska in plemenska, strast. Strast rodi le zopet strast, hudo zopet hudo, ena pretiranost drugo pre branost, Največji dokaz za to nam je Radič in radičevstvo, Ali bi bil Radič v Jugoslaviji mogoč, če bi se u« po.stevale pri ustavi plemenske in zgo devinske posebnosti ter pravice posameznih 'pokrajin ? Radičevstvo ni porodila hrvatska nai’ođna duša v treznosti mirnega premišljevanja, tem več v silobranu proti hegemoniji centralizma v Beogradu., Kajti, kaj je pri današnjem plemenskem in geogr afičp . nem položaju centralistični sistem v Beogradu drugega, kakor nadvlada enega plemena. Ni mogoče drugače! Beograd, Zagreb in Ljubljana predstavljajo kljub jezikovni enotnosti tako različne kulturne tradicije, da more tukaj le avtonomija peljati v edinstvo. Vsako enostransko in prenapeto koncentriranje najfclb političnih moči na eno izmed teh mest pomeni polom jugoslovanske državne misli. Pribiče viču v Beogradu se mora postaviti Radič v Zagrebu po robu. Ko bi ne bilo Pribičeviča v Beogradu, bi bil tudi Radič v Zagrebu nemogoč. Da ni vstal tudi v Ljubljani' slovenski „Radič“ se moramo ‘zahvaliti samo ši-rokosrčhosti En politični zrelosti slov. ljudstva in njegovemu voditelju dr. Korošcu. Rešiti has more le politika SLS, ki je politika plemenske enakopravnosti. Enostranska plemenska politika je privedla naš državni voz v močvirje, odkoder ne more, ne naprej, ne nazaj. Našim vodilnim politikom se bo treba temelj i to preorienti rat i v če bodo hoteli državni voz rešiti. Zamenjati bo treba politiko protežiran j a enega plemena s politiko ravnopravnosti vseh plemen. Fantastično centralistično po iitiko bo treba zamenja i z realno pori ti ko samouprave, ozkosrčni plemenski partikularnem z jugoslovanskim širokosrčnim univerzalizmom, Zamka-ti zgodovinska dejstva treh plemen, n j hove kulturne in verske posebnosti prirojeno in vzgc-eno stoletno čustvovanje se ne pravi voditi realne politike. Cez noč ustvariti Ez vseh - teh razlik enoto, se pravi, delati zgodovin j skemu razvoju in človeškim dušam ne j prenosljivo silo —, ki nujno vodi v prelom in popolno ločitev, j Pametna realna politika, ki se bo naslonila na zgodovinske samouprav-! ne pokrajino, bo tud: najlepše rešila : gospodarske pravice. Povojna dediščina je slab gospodarski položaj. — Ljudstvo vzdihuje in išče pomoči. Treba bo sodelovanja države in- ljudstva, • da so gospodarsko zopet dvigne. Av-; tonomija bo to sodelovanje vsega ljud ; siva «pri gospodarski obnova omogoči-i la, zmanjšala pa tudi mržnjo ljudstva ; proti državi, ker bo ljudstvo spozna-i io, da. marsikak greh, ki se danes pri ; pisuje slabemu državnemu gospodarstvo, je pripisovati le slabim povodnim razmeram. : Ce se bomo postavili na stališče avtonomije, borno postavili tudi • temoli za združenje vseh jugoslovanskih piemen. Upoštevanje plemenske enakopravnosti in avtonomije bo podlaga z a uresničenje jugoslovanske /državne e-note. ki bi segala od Triglava do Črnega morja. Naša politika bi postala univerzalna, vse-jugoslovansü ». Co oanes i z vestni krogi odklanjajo e-dinstvo z Bulgari, je to izraz 'ravno iste plemenske ozkosrčnosti, s katero odklanjajo plemensko enakopravnost in avtonomijo v SHS, Tukaj treba fen-Lrat prebiti led, Hvala Bogu, Imamo če državnike, ki bolj širokosrčno in globoko slovansko mislijo, dr. Korošca, Protiča in druge, ki s svojim delovanjem pripravljajo temelje za to vše-j u g osto van sko drž avo. Velika jugoslovanska država je nujna zahteva časa. Moderni gospodarski in tehnični razvoj zahteva u-stvaritev velikih držav. V veliki ieri mi svetovnega gospodarstva in industrije male državice ne bodo mogie tekmovati, obsojene bodo na životare*i je. Vsaka država mora zato stremeti zn. povečanjem svojega, ozemlja- V danem položaju nam je mogoče v Jugoslaviji razširiti naše ozemlje potom avtonomije ali federacije.. Zato je pre-ustroiitev naše ustave v avtonomističnem smislu na podlagi popolne enakosti vse n plemen, nujna 'državna potreba. Dal Bog, 'da tl se v prid \ č-like Jugoslavije s pomočjo moder ein državnikov kmalu izvršila. Dr. J.J. Rekrutsko gorje in naši državotvorcl Pri razpravi o dvanajstinah na 31. seji narodne skupščine je poslanec j Jugoslovanskega kluba g. Brodar o-! svètLl najtežje breme, ki tišči in u-1 bij a. narod — to je vojsko ter označil I tudi mnoge krivice, ki se družijo s to j strašno pezo. Govoril je o slabi oskr-! bi, ki povzročuje, da ginejq najboljši j mladeniči — cvet našega naroda, o ; brezbrižnosti, s katero se gleda na mlado človeško življenje, ki je danes j v vojski skoraj pod vsako ceno in ko i je s tem zadel v živo, so posebno vne-; ti pristaši današnjega režima začeli i kazati svojo pravo barvo, krinke šo ! padle in pokazalo se je toliko nekulture in ostudnega cinizma, da se človek zgrozi in strese: kje smo, kje smo ! Za Valerijanom Pribličevičem, ki ! je vpil, naj „Slovenci nehajo švercati“ pa bo dovolj denarja za vojsko, se je čutil demokrat Kukovec poklicanega, ne da bi morda zavrnil nizkoten in neosnovan Pribiče vtičev. izpad o „slo-venačkom švercu“, temveč, da zmerja govornika kot „hujskača proti skupni vojski“. Nato g. Brodai*: Ker se tukaj govori, da mi hujskamo, sem prisiljen, da vzamem v roko nekatera pisma naših vojakov, ki sem jih prejel v zadnjem času, iz katerih boste razvideli, da so oni patri j občni, da hočejo dobro naši državi, da hočejo stožiti z veseljem naši vojski, da pa jih boli, ker se dogajajo marsikatere nepravilnosti in neved- nosti V naši armadi, katerih bi ne bilo potreba. Eno od teh pisem pravi: „Povem, da so tukaj obupno razmetne. Zares obupne! Komaj je minulo mesco dni, jja jo že ogromno število iahtov odšlo v bolnico,“ Nimamo dovolj vode, ne za, piti, ne za umivanje, a še ta, kar je je, smrdi kakor gnojnica. Menala je slaba. Najbolj mučilo pà je, da nas tepejo to klofutajo, čeravno smo že veliko prestali-v vojski.“ V tem pismu stoji na zadnji strani: „Resničnost gori omenjenih razmer m ravnanja z nami potrjujemo:; slede podpisi!“ (Dr. Kukovec vpije : „To so vaši agitatorji!“) Tako govorite vi! Jaz navajam tu samo resnico. Jaz ne govorim zato, da se pri kupim kaki stranki. Jaz sem kmet in. lahko živim brez poslanskega mandata;, (Dr* Kukovec zopet kriči: „|To je sramota, 'da grdite vojsko!“) Listi v Beogradu pišejo huje, nego jaz govorim, Vsak pameten človek prizna to, kar je resnica, in to, kar sem tu povedal, je vse popolnoma resnično. Mi moramo priti z resnico na dan* gospod je ! V drugem pismu : „Pred par dnevi sem dobil izvod slovenskega časopisa, na katerega sem naročen. Ko sem istega prebiral,-me je videl častnik, na kar me je čez par minut po~ z va j, naj pridem k njemu v njegovo sobo, kjer me je preiskal ter mi odvzel časopis, kakor tudi knjigo o sveti vojsJd, Knjigo slovenskih Orlov, Orlovski koledarček ter tudi tri dopisnice. ki sem jih dobil od doma“. (Medklici in nemir),. Gospodje ! Ali je to patrijolično in ati tako delajo tudi v drugih n apre d, «ih in kulturnih državah! Nikjer! — Samo pri nas je kaj takega mogoče. V 3. pismu se piše: JKakor sem že poročal in omenil, da oklofutan bb ti ali s palico ali pasom jih dobiti, naj : večkrat pri pregledovanju nog, je nekaj vsakdanjega in to brez vsake ga vzroka, Čeprav ima kdo še tako lepo umite noge. To je njim za zabavo, od početka so nas psovali: s priimki „Švaba“, kar so pa morali opustiti“« Menaža je slaba, kruh nam odtrgava jo, da imamo zjutraj zajtrk od njega. Ni mi žal za njim, ako bi ga tudi v resnici dobili. Ko drži neki podporočnik šefe, zahteva od Slovenca, da moli srbski Očenaš, kar seveda ne zna. On pa pravi, da ga mora vsak znati. Drug 'prizor : „Pri vežbanju govori gospod kapetan o zunanjih in notranjih sovražnikih.“ — To je zanimivo, gospodje, le poslušajte ! — „Zunanji sovražniki so naši sosedje, notranji sovražniki pa Račič in pop dr. Korošec.“ j' — Tako je gospodje, Tako se govori pri vojaštvu o ljudeh, ki imajo velike zasluge za naše ujedinjenje ! Mnogo pritožb bi še imel, ako bi se obrnil nazaj na zadnjo mobilizacijo ih na zadnji vpoklic naših rekrutov« Toda, to je preveč žalostno in sramotno, boljše je, da o tem molčimo in delamo na to, da se take razmere dim. prej odpravijo in nikdar več ne ponovi jd, V tem hipu nemii* in medkiici pri poslancih Samostojne kmetijske stranke. Poslanec Žebot se oglasi : „Gospoda poslanca Majcen in Mermal ja odobravata krivice, M', so se godile našita kmetom in fantom pri zadnjt mobilizaciji. Prosim, da se to zabeleži v zapisniku ! “ Gospod Brodar nadaljuje: Naj o-menim še dalje eno pritožbo naših vojakov, radi česar se ju di že dolgo pri tožujojo: to je radi voženj na dopuste. Fantje se poživljajo v vojsko in morajo tam vršiti težko službo, Ko pa bo Čejo' domov na dopust, pa morajo plačati polovično vožnjo. Naši fantje iz Slovenije, po veliki večini siromašni ljudje, morajo plačati n. pr. iz Slovenije v Negotin 6ÖÖ K. Dolžnost vlade bi bila,, da že iz družinskih in etičnih razlogov dovoli za vojake brezplačno vožnjo. STRAŽA, L marca 1822. Mislim, da ima naša država Se toliko sredstev, da bi mogla to bremo prevzeti in dovoliti vojakom brezplač časa in opravljati tako težko službo, ao vožnjo, Ako morajo služijti toliko potem bi človek priöakdval, da bo ime la naša država toliko smisla in da bo to breme prevzela. Samo smisla nimajo gospodje, ker se njih ne tiče. Tudi ta upravičena zahle va je izzvala hrup in trušč, Pribiöeviö se je vmešaval, češ, da plačujejo vožnjo tu di Srbi, Ti demagogi vidijo namreč vsepovsod same separatiste in če o-pozioijonalni govornik, kakor v tem slučaju, še tako stvarno in splošno govoru za vse 'državljane, tu za vse » vojake, mu vedno podtikajo separatizem brez vsakega pomisleka in z naj-ostuduejšim cinizmom. Odlomki tega govora in pa medklici povedo več aot dovolj kažejo nam „človekoljubje“: naših oblastnikov, strašne ovire in zapreke, ki se stavijo poštenim in kulturnim narodnim zastopnikom nasproti, — in pokažejo nam tudi naše slovenske državotvorne — demokrate in samostojne že — v pravi ludi. Tu si jih dobro oglejte, ko tako brezvestno zagovarjajo vse na kane proti naši mladini, našitm vdja-kom, tu si jih dobro oglejte, da nikdar ne pozabile, kakšni so v resnici! Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Na zadnji pari am e n t a r -ni seji dne 27, februarja je bila na dnevnem redu debata o načrtu za poslovnik. Pogajanja med Nemško A v -sirijo in nami radi ukinitve sekvest -rov so ukinjena, ker so odromali avstrijski delegati po nova navodila. ITALIJA. I |t a Ì i j a n s k i k r a 1-j je potrdil de Factov kabinet. Nova vlada je ze prisegla kralju Tudi novi vladine pripisujem dolgega krmarenja laške noli tike. N a ' b o 1 j zanima italijansko časopisje novi italijanski zunanji mi -njster Schanzer, ki poseda veliko gospodarskega znanja in bo gotovo odločno nastopil za italijanske interese ata genovski konferenci. RUSIJA. V s a m a r s k i guberniji je umrlo samo v okrožju Bozuluk od la -kote 17.000 oseb Od gladu obolelih je pa 18,000. Beležke. Zopet škandal. Beograjska „Re -publika" razkriva sramotno afero, ki se tiče pečujskega premoga. Po mirovni pogodbi bi morala dobivati naša država 54 % premoga, ki se izkoplje v peču.skih rudnikih. Naš delež bi znašal dnevno okrog 400 vagonov in našim železnicam bi to mnogo zaleglo . Seveda bi, če ne bi bila naša uprava takšna, kakoršna je. Ko je opazila, da gre z "našim prometom navzdol, da to in ono mamka, je bilo za prevažanje tega premoga že prepozno. Zaradi pomanjkanja pragov je od 13. decembra i. 1. pa do 26. januarja L 1. spravila samo eden vagon tega premoga iz O-grske in se ga uvaža baje po 30 vagonov na daii. Kar državna uprava -ne zna, to si upa izvesti zasebna hrana Kaufmann iz Slavonskega Broda, ki stavlja to-le ponudbo : Rada bi prevzela ves premog mesto države, uvažala bi ga sama ter vdržavi prodajala no svobodni ceni — državi seveda tuni, za najemnino ali odškodnino bi pa poravnala vse stroške za našo repa-racijsko komisijo v Parizu. Tvrdka na merava voziti premog do Mohača po mwhem, od tod do Beograda pa po vonj. Smoter in cilj ji je sijajna kupčija in to je zavohala tudi skupina naših parlamentarcev in visokih uradnikov, vodi jih radikalni poslanec Ceda Kosti?» — Delajo na vse kriplje, da 'bi državi- izpulili še ta masten kos ter ji potem nazaj prodajali prav drago — drobtino za drobtino. Iz samih državotvornih vrst izhajajo ljudje, ki dr, -žavne zaklade in narodno imovino — brezvestno in umazano spravljajo v za sebne proiitarske roke. Umazanih kupčij ni konoa in ne srraja, vršijo se_ z naivečjo brezvest -»ostjo ne samo na račun narodne imo- vine, temveč tudi v propast človeškega življenja. Na tisoče rekrutov je o-boleio in pomrlo vsled slabe oskrbe , vsled pomanjkanja obleke v tej hudi zimi, v Bitolju so pa za dva milijona dinarjev prodali ogromno zalogo vojaških oblek, ki so prispele še iz Kria ia Soluna, raznim trgovcem in špekulantom, da bodo s to opremo lahko verižili ter tudi državo izsesavali, — Beograjska „Politika“ št« 4973 poroča o tem, a ne iz poštenega ogorčenja, temveč samo zato, ker so slučajno pri tej kupčiji ljudje, ki so ji politično nasprotni. — Razprodaja te vojaške o-prome se je vršila na zelo pretkan na-či" Vojaška uprava je 'proglasila zalogo za staro, nerabno, vršila se je le samo iormalno nekaka licitacija kupci pa so bili že pogrej določeni in iako se je plen in „’zaroda“ hitro in pa gladko pobasala Ce bi bilo kaj poštenja, bi do tega sploh ne moglo priti, kako se morejo zaloge vojaške opreme označiti kot „neuporabne“, koven dai* vsi vidimo, da hodi mnogo voja kov danes v najslabših cunjah in da še teh ni do vok ? ! — Take umazanosti se razkrivajo samo tedaj, če zavist k, temu navaja. Tako je tudi v tem — slučaju. V „Bitoljskem Vesniku“ se o-glaša trgovec Jožei Isak Ruso in razkriva to razprodajo iz jeze, ker so ga cirugi trgovci — mešanioa čifutov, Srbov in Arnavtov — opeharili in odrinili od mastnega plena. Brezglavo»! invalidnega zakona. Večjih modrijanov menda svet sploh ne zamore, kakor so naši državotvor» neži. Ob vsaki priliki n oglašajo centralizem po uradnih listih ga pa pobijajo, da je groza. Jutrovei pač ne vedo, zakaj se poganjajo, ali kaj prav zaprav pomeni centralizem, če je že centralizem, je zakon veljaven (In sicer eden za celo državo; pri nas pa še to ni moderno. Kako so ga pa gg. državotvorneži potuhtali pri in’ valid nem zakonu, je pač več kot nerodnost. Uradni list št» 14 z dne 14. februarja t. I. člen 20, dokazuje dovolj jasno, kake nezmožne in zmedene ljudi imamo na vladi. Kako kompliciran je ta zakon, je razvidno iz tega, da veljajo za Srbijo in Crno goro popolnoma drugi zakoni in sicer v letu 1878, 1879, za Slavonijo in Hrvatsko po ogrskem zakonu, za Dalmacijo naredba iste pokrajnske vlade iz leta 1918, za Slovenijo pa zopet drugače. To je torej državotvorna enakost« To jo lorej po mnenju teh dlakocepcev centralizem. Je pač najbolje, da imamo avtonomijo, ker takrat ne bo vladala taka brezglavost. Uvidimo namreč, da gg, državotvorneži- sentraliz-. ma, ki bi bil za vse jednak, niti u-peljati ne morejo. Železničarska konferenca v Beo - gradu in skrb za „zboljšanje“ prometa. Dne 27, februarja so se sestali v Beogradu na posebna konferenci naši narodni železničarji Čujte in strmite, kaj so sklenili ti prometni nacionalisti. Glede vprašanja materijalnih od-nošajev in vprašanja prometa se skliče za 1» maj konferenca, ki naj prouči vse momente, ki zadržujejo promet in vse gospodarsko vprašanje. — Sklep te konference je zopet ena ma -keclonska Promet in z njim v zvezi i uaše gospodarstvo sta na robu propana. Mesto da bi šli vsi merodajni kroni takoj na delo, da dvignejo promet ui z njim obupno gospodarsko stanje, pa bomo sedaj dva mesca tavali po temi 'propadanja prometa in še le 1. ma ja bodo začeli ti narodni železničarji proučevati vzroke, ki zadržujejo naš promet, Ti narodni železničarji, ki so konierirali v Beogradu, so res pravcati Lemberžani. Najpoprej mora priti pri nas do popolnega železniškega poloma, potem šele bo razna gospoda začela misliti, kaj je pravzaprav vzrok, da smo jo tako na debelo polomili. Ce človek čita take pojave, kot je ravnokar navedena, res ne ve, ali bi se smejal ali klel zanikrnosti in brezbriž nosti na merodajnih mestih. Se nekaj iz vajno-ministrskega odgovora, General Vasič je povdarjal, aa so se rekruti klicali, z izrečnim dostavkom, naj se — toplo oblečejo, naj 'majo močno obleko, čevlje in odejo . če bi to storili ne bi jih toliko poranio v nezakurjenih barakah in nepo -kritih tleh. Kar nima vojna uprava, to naj bi imel vsak rekrut iz delovnih danes strašno izmozganih slojev— dobro obleko in odejo ; To pač spada v odgovor na celo rekrutsko tragedijo! i Pravi oinizem ljudi, ki mislijo, da se s pozivi da vse izžeti iz ljudstva, — Na očitanja in konkretne slučaje sirovosti od strani oficirjev je govoril na dolgo in široko o dobrih oficirjih, ki IpibijO vojaka ter žanjejo za svojo ljubezen tudi zaupanje, omenil je tudi, da šo izjeme — in to .je bilo vse. Pa še ploskali so mu mnogi poslanci iz \jadnega tabora» Dnevne novice. Kralj Aleksander se je vrnil z dvornim vlakom in svojim spremstvom dne 27. t; m. iz Bukarešte nazaj v, Beograd. Beograd ni priredil kralju posebnega sprejema, ampak ga je pričakal na kolodvoru samo notranji minister dr. Voj a Marinkovič, načelnik komande mesta in nekateri zastopniki centralne vlade. Prekmurje ostane celo pri Sloveniji. Na seji zakonodajnega pododbora v Beogradu dne 22. februarja se je sklenilo, da se Dolnja Lendava s svojo okolico ne pridružit Medžimurju in Hrvatski, marveč ostane s celim Prek emirjem v zvezi s Slovenijo. Predsednikom Hrvatske zajednice je bil ivoijen na občnem zboru 26. t. m, bivši zagrebški župan dr, Stjepan Srkuij, Pri tej priliki sa konstatirali, da štejejo zajedničarji okrog 100.000 članov.: Minister Pucelj je zopet dobil -» eno! Blamaža g. ministra Puclja na shodu v Slov. Bistrici še niti venila ni, pa si je že utrgal novo na shodu SKS v Kranju. Iz Kranja javljajo, da ni prišel g. minister niti do. besede minulo nedeljo, ampak govorili so drugi ki so napolnili ministrov avtomobil z resničnimi "očitki in obsodbo slabo -s ojne politike. Ko bi hotel g. minister Pucelj enkrat v Slov. gorice, tam bi j o skupij, da bi pustil ministrovanje in se oprijel zopet mesarske sekire. Puceljeva volovska kupčija. — „Kmetijski list“, oziroma samostojni bi radi, da bi jih naši listi pred javnostjo branili, Pri upitu zemljeradnfkov na ministra Puclja radi prodaje volov iz Nemčije je zahteval naš poslanec D. Krajnc, da se izvoli parlamentarna ko, misija, ki bo celo afero preiskala ter. predlagala, da se kaznujejo krivci in moralo državi vrniti, za kar so jo o -škodovali. Krajnc je izjavil, da se naravnost nikogar ne dolži kake nerodnosti, tudi ministra ne, S tem pa še ni rečeno, da Pucelj in drugovi niso pri tej tajinstveni „kupčiji“ ničesar za krivili. Čudno je, da je ravno samo -stojni poslanec Mermolja predlagal, da se -preide preko tega vprašanja na dnevni red. Zakaj ni zahteval tudi on nomisije, kakor mi, da bi se bila reč točno preiskala in dognalo, kdo da, je kriv? Ako je Pucelj nedolžen, zakaj odklanja preiskovalno komisijo ? Minister je odgovoren za stvari, ki se vrše v njegovem delokrogu. Nekaj nečednega i e bilo v fej Puceljevi kupčiji, ker sta se Pucelj in Mermolja tako z vsemi štirimi branila preiskovalne komisije. V svojem glasilu pa naj samostojni raje povejo imena tistih, ki so pri tei, barantiji zaslužili, kakor jih je celo srbski zemljoradnik poslanec Lazič naštel« Vi samostojni ste šli preko tega vprašanja na dnevni red, mi , a gremo preko pisave „Kmetijskega lista.“ „Mermolja. v Vrtojbo!“ Med govorom našega poslanca Brodarja je bil najbolj divji poslanec Samostojne, znani Mermolja. Poslanec Hohipec in drugi naši poslanci so mu klicali — „Mermolja, v Vrtojbo! Izbeglica! Le pojdi na Goriško učit svoje rojake narodnega euinstva!“ Mermolja je bil pred vojsko doma v vasi Vrtojba pri Goniči. Bil fe tako zvest svojemu ro -du, da je izbegnil in prišel k nam delat zgago in sovraštvo. Mož je bil veg zelen od jeze Prihrumel je nad našega poslanca Zebota in ga je hotel dejansko napasti. Mermolja in njegovi so drugi se v BeograJdu družijo % najbolj strupenimi Srbi Na pomoč so prihiteli Mermolju in Majcenu najhujši sovražniki katoliških Slovencev" pop Va-Jerijan Pribiöeviö in čokorilovec iz Bosne Kobasica. Pobegli vojaški obvezane! bodo smeli nazaj. Zadnja leta je pred nabori in od vojakov pobegnilo mnogo naših fantov iz vseh pokrajin čez mejo. Mnogi bi se radi vrnili, a si ne upa-<$o, ker se bojijo kazni. Poslanci Ze -bof Krajnc in tovariši so izročili voj- nemii ministru spomenico, v kateri leprosi, naj se dovoli tem fantom -svo boden in nekažnjen povratek. ;Vomi minister je te dni odgovoril, da oo v; kratkem izšla naredba o pomilaščenjti ubežnikov, tako da se bodo lahka vrnili, ne da bi bili kaznovani. Ko izide ta naredba, bo „Straža“ o. tem takoj obvestila svoje Čitatelje, Poslanec Žebot je interesira! pri pristojnih ministrstvih in generalni direkciji carin radi otežkočenega obmejnega prometa na naši severni meji od St lija do Sv, Duha na Ostreartrhu!* Posredoval je posebno radi tega, ker« .obme ine kontrolne oblasti zabraujuje-jo slovenskim dvolastnikom dola* na svoja zemljišča tik ob meji« Najhujši Nemci in nemčurji pa od graničarskifi komandantov dobijo takoj prolaznice , a naši zvesti Slovenci pa ne, Grani» čarji preganjajo naše ljudi, če ob meji na naši zemlji vršijo svoje deio ali če gredo domov. Zahtevaj je energično odpomoč. Naše ljudi prosimo, 'da sporočijo Jugoslov. klubu "v Beograd vs©-nerednosti ob meji. Smrt duhovnika in šolskega nadzornika. Iz Starega trga pri Slovenj' gradcu nam poročajo: V petek* dri© 24. februarja smo spremljali k; zadnjemu počitku g, kaplana Alojzija Me»-siček. 1-1 duhovnikov in nepregledna; množica mu je skazala zadnjo Časti torek zvečer mu je v 35. tetu jetika: končala mlado ži vljenje, Pokojni j© bil blag duhovniki posebno wt;et z® organizacijo naše mladine. Služboval je v Kamnici, v Kapeli pri Radgoni:, pri Sv. Tomažu pri Ormožu in od tu junija-lanskega leta v Stanem trgus Gorečemu duhovniku svetila - večna: luč! — V torek, dne 21. februarja ie v Siovenjgradcu za vedno zaffanti - o- ; ei g. Ivan Trobej, bivši šolski nad- . zornik in učitelj na slovenjgraški Jjud ski šoli. Pogreba, tako lepega,i Slo* ’ venjgradeo že dolgo ni videi, Pa ga ja preminuli tudi zaslužil. Zadnja tri leta je bil v pokoju. Sicer pa j© M let deloval kot vzgojitelj mìadkié na slovenjgraški šoli, 42 let pa je 'bij organist in voditelj petja v ■ incettai župnijski cerkvi sv. Elizabeta. ¥nseteura učitelju, ki se je toliko let žrtvo ggf za, krščajnsko vzgojo mladine^ bodi“ Bog plačmlk v večnosti. Nevarno zbolel je v Sromljah pri Br.ežioah tamošnji bbče priljubljeni župnik vlč. g. Josip Pečnak, Cela. župnija, kakor tudi ogromna vrsta n j« borih prijateljev mu želi, da M prav kmalu okreval. Samostojno občinsko goepodarat-vo v Selnici! ob- Dravi. Od vseh sli vini najdemo v tistih poročila, d& stavi» io občine in kraji nore elektrarne, da ' jim ni treba svetiti z dragim smrdljiv' , cem, kakor piše neki dopisnik, V Selnici imamo največ jo elektrarno v srednji Evropi, a, svetiti moramo še zmeraj s smrdljivcem. Kdo je temu kriv? Za časa gerentstva .ge ie v. Selnici naredil vodovod in napravil načrt za električni vod. Kmečki zve-zar gerent je imel veliko potov in pisanj, da je 'dosegel saj delno podpor® za vodovod in poplačal de’ dolgov» -i. Sedaj gospodarijo v občini zopel stari nemškutarji, samo ime so spremenili, gospodarijo namreč pod imenom samostojnih. Gospodarili bi že, Če bi imeli zopet kako Kroišovo posestvo m razdeliti, a da bi poplačali vodovodu© dolgove, da bi se potrudili za napeli® vo elektrike v .vas, kdo s© bo za te trudit? To vendar nič ne nese, ta gre samo za občni blagor. Taki so voditelji samostojnih in socijalnih demokratov, od ministrov, do selniških občinskih očetov: za lastno korist vse* za občni blagor nič. Drobtinice s Črne Gore pri P tu-, ju. Gospod urednik tudi tu na Gori s©, novosti. Postali smo silno učeni. Ner kateri gorci se potegujejo za to, da b$ bili iz opice. Posebno vneta za te stvar je tudi našal dična gospodična učiteljica Antonija« V toj svojti gorečnosti za svoje prepričanje je dne lit ‘ februarja t. 1. poletela oelo v Ptuj, d® bi cele pred sodiščem pokazala svojo vnetost. To jo je pai talco raztogotilo, da je silno nevarno obolela tako, da se revica niti ganiti ne more v poste!» ji. Stražijo jo orožniki — j^ijo j® raedieinoi. Gospod Cvetkovič, Mb p« ima šolo? Ubijanje klerikalnega zmaja aa Ptujski gori. Za pobijanje klerikalnega zmaja na Črni gori pri Ptuju ©S želi pridobiti nevenljivih zaslug P»* STRAZI čejeva hiša* da tako ovekoveči svoje slavno Sme, Seveda ]e ta klerikalni zmaj na znotraj votel, na zunaj ga pa niö ni. Gre hin to za to, kako napraviti in organizirati močno profftfarov-Sko gonjo, .Učeni gospod medicine c Milko hoče znastvfenim potom potaki-niti mlade ljudi. Gospod mledicinec -lanko ta vpije po noči tam, kjer ve, da so v EiŠi verni ljudje in jih ni mo’ göße pofakmijfci. Oče Janez, bivši avstrijski stražmojster, pa, sc hoji, da bi žandar ji ob nedeljah' k maši hodili, Radi tega se hodi morčskat iz njih. celo v, kasarno. ,To je državotvorno in izobraževalno delo teh slav p ih Pečejev. Tamošnja dušna pastirja pa deaunoirajo ti ljudje vsem mogočim oblastem, da afta proti država a p elementa in bogsigavedi ka] vse,. Kam * smo prišli l Ali ni vnebovpijoča krivica, ‘da se duhovnike, ki nesebično delajo za dobrobit ljudstva in tako-rekoč brezplačno delajo za državo, še denuncira za protidržavne ? Iz same protiverske zagrizenosti se dela ta peklenska gonja, Jie pač res, Gora ni nora, ali nor je, kdor gre gor! Okrajnemu zastopu v Ptuju, Ge* sta čez svetniški breg pri Sv, Urbanu je v takem stanu, da je podobna oe-V sfa® v Galiciji ob času zimske „ voj-. ste. Kolesa se vdirajo do osi v meh-ko, ilovnato zemljo. V soboto popoldne so obtičali na ptujski strani kar trt je vozniki in eden avtomobil, ta celo pri vožnji navzdol. Res je težko dobiti pro dec v tem kraju, še večja težava je„ ker so posestniki tako trmasti, da ga sploh nočejo voziti,, ne bo pa kazalo drugače, kakor cesto popolnoma «a uòvo predelati in na novo posuti z debelim kamenjem, potem še le z drob ni m prodeem. Gospoje* pa, ki nočejo voziti s svojo živino, bodo pač morali plačati drage vožnje z avtomobili. Pust v Slov, gor. Lani v jeseni je bilo povsod porok v izobilju: letos v pustu se je veselo ženitovanje povsod ustavilo. Le tuintam je bila ka-f ka jjoroka; godci so praznovali in zdihovali, da ni zaslužka in dobre pijače zastonj. Zato so se gibčni mladi j ljudje Odškodovali v pustnih dneh, — j Že 14 dni pred pustnim praznikom ^ hodili „orači“ tin „kurenti“ po va v>h j in iskali, kje se dobi zastonj jesti piti, pa še klobasico ali jajce ali bi koveo povrh. Pridno so orali pred 1 šami osameEh nevest pri kajterih se ni zglasil' noben ženin,. Mogoče, da bo zdaj pred hišo zrastlo toliko pšenice, da bo gostija v novem letu, Bog jo daj vsem, ki želijo »priti v zakonski jure®: Ljutomerske novice. Poročila se je tukaj 22. t. m. gospodična M. Brač kova, tržka hči z mladeničem gospodom Mat, Vozličem iz Cvena, Pri bogato obloženi mizi so se gostje spominjali Dijaške kuhinje v Mariboru tor nabrali znesek 226 K. Blagim prijateljem in dobrotnikom ubogih dijakov, najsrčnejši Bog plačaj! Novo-poročencema obilo sreče I — Umrla ie gospa Alojzija .Karba, soproga že vpo «rojenega sedlarja ter mati g. dr. Ri- t harda Karba in učiteljice ročnih del j Angele Karbove. Pokojna je Bita svoj I čas — v mladosti vrla delavka na narodnem polju Zasti se je odlikovala kot izborna moč in gledališka igralka v prvi dobi naše že stare Čitalnice. Dosegla je visoko starost, 79 let. Španska bolezen in ilnftuenca pii Sv. Bolfenku v Slov. gor. Mesca januarja in februarja je pri nas silno razsajala španska bolezen ali influenca, Sla je od vasi do vasi, od hiše d0 hiše; ponekod so ležali vsi.* Zdaj že ponehava ta tlačilka zdravja in dela; letos je bila posebno mila, ker ni za’ htevala niti enega smrtnega slučaja. Potočni tečaj v Zrečah pri Konjicah. SKSZ s sedežem v Ljubljani, ima po celi Sloveniji svoje dekanijske odbore Odbor za dekanijo Konjice je pri nas priredil podučni tečaj. Gosp. Mirt .je govoril o zadružništvu in je med ostalim omenil da je Zadr. zveza v Ljubljani hranilnico in posojilnico v Zrečah pohvalila kot eno najbolj vz -gledno oskrbovanih zadrug. G. Raz -bornik je obravnaval predmet: Država. G. Rančigaj je predaval o društvih o vejah, ki se držijo debla SKS-Z. Ena veja se je ustanovila danes v Zrečah: Katoliško izobraževalno društvo. Predsedujoči mladenič F, Fijavž je sklepoma izrekel spodobno zahvalo govornikom in v obilnem Številu zbranim poslušalcem. Šolsko slavje v Zrečah. Ljubko urico so dne 26. febr, oskrbeli naši šolarji; Vprizorili so namreč dva igro kaza £n petje. Sodeloval je tamburaški zbor. Za obilno udeležbo se je g. nadučitelji občinstvu primerno zahvalil. Gospodinja Kropej-Gre gorčice va pa je v imenu vzradoščenbh tovarišev izrekla zahvalo učiteljstvu za velik trud, ki ga isto razodeva z njemu zaupanimi otroci. Slov. dijaška zadruga v Pragi se tem potom zahvaljuje v imenu slovenskih visokošoleev v Pragi vsem onim, ki so se odzvali na njeno prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja. Posebnih zahval pa zadruga radi visokiff poštnih stroškov ne bo pošiljala. Prosimo slovensko javnost, da .nam.še -ostane naklonjena. dekle: r: " vprašanje drž odpeto :za- študij* v in.v . ;ivu ilm čirsKu b-iiiilC* tur no ; ’dej-, iz (jrometa pet-‘ i* • -„uce. Za to izmenjstvo cbuoon 10 mesečni rok. Kdor ima petdinarske novčanice, jih naj zamenja v določenem roku, Da se izmenjava olajša, je naročeno vsem državnim blagajnam, in davčnim uradom, da pri zamenjavi teh novčani c gredo ijud sten na roko, Dobri stražarji. Deset finančnih stražnikov, z narednikom Borovičem v red je na beograjskem kolodvoru kar iako iz dolgega časa aM pa iz nagona, da menjajo svojo službo in svoj po sel, vlomilo v neki tovorni vagon ter začelo krasti razno blago, M je bilo v zavojih in zabojih. Koliko zavojev je zmanjkalo, se ne ve, policija, ki je — prišla tem „dobrim“ stražnikom hitro na sled, je našla v vagonu precej nedotaknjenih zabojev in nega, ki je bil poln ženskih čevljev, napol praznega, Finanoarje so polovili, narednik je pa utekel. j Krvavi tornea ljubezni. V Z agre bu se je zaročil pred 2 leti delavec ■Iva« Opalički a Ciiliko Filipec, ki je stožila pri dr, Beteslavu Boltoa^j Zaročenca nista mogla dobiti stanovanja m sta odlagala s poroko. Vslednepre-sUmega odlašanja s poroko je prišlo med obema večkrat do ostrih prepirov, Opalički je končno sklenil, da napravi temeljil konec teh ljubezenskih razmer, Nečega ^večera se je skril ob po 11, urx zvečer vsobi Cilifce v. omaro, Skri našli Cilika Jln gospa dr, Belieo. Ko sta pa zapazila da ima ljubček v rokah dolg nož, ste začeli bezati,, Opalički pa za njima. Nesreč na nevesta Cilika je dobila dva za-bodljaja z nožem v todnje in so jo pne peljali v bolnico, Policija je Hz sledil a krvoločnega ljubčka, ki je; prizngl svoj Čin in je bil na to izročen sodniji- Dobi*o se je zavaroval. Predi 20 leti se je zavaroval neki inženir iz, Bosne pri neki amerikanski zavarovalnici za svoto 20.000 dolarjev. Pred vojsko je vedno plačeval premije, po preobratu pa je poslali zavarovalnici medvojni zaios.tanok. Od preobrata do danes je kupoval drage dolarje, lin pia čeval z njimi premije. Te dni je dočakal težko pričakov|wbh 20 let zavarovalnica mu je poslala ček z nakazanimi 6 milijoni kron. Krojač posilil 7. letnega otroka. X Osjeku so zaprli krojača Vadili j a Ku-. kuškin, ker je posiDl 7 letno hčerko svojo priležnice Jelisove Cikoš. Bankovce je kuril. Te drl. je začel mostarski trgovec Halil B. v pija ni družbi paliti 100 dinarske bankovce. Policija ga je aretirala radi zločina uničevanja dr aviiih novcev, — Trgovec se to pri zaslišanju branil, češ, da je s paljenjem bankovcev koristil državi in je s tem činom tudi pomagal dvigati valuto- Kljub temu zagovoru so ga pa r,r>!- sapom da se pošteno srt mr d mi- < sidi L 1 ■ v- * -'Tri .„Grem 'dp* I kolodvoru — ogenj je zanetila iskra, to. . jo padla iz lokomotive med seno. ! Potres v Srbiji, Ne samo ponekod v Sloveniji, ampak tudi po drugod in ' zlasti v južnem delu Srbije, so dne 26. februarja občutili potres. Tako n. pr. je bil potresni sunek v Vranji precej močen, toda škodo ni povzročil nobene. Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva v Rušah va -bi svoje člane na svoj 21. občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 8, t, m., ob 16., oziroma 17. uri v gostilni gosp . Frie Glaser j a v Smolniku po običaj -nem dnevnem redu. Mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Slovenjem Gradcu naznanja vsem Svojim Članom da se. vrši občni zbor dne 15. t. m. ob A uri zvečer v Narodnem domu v Sl. Gradcu, Člani se vabijo k mnogobrojni udeležbi! Najpametnejši predlog, kjaflerega je kedaj stavil kak vodilni državnik, oo bcezdvomno predlog , angleškega pre mierja Llovda George na konferenci v Genovi, da se naj sklene za dobo lt} «et popolno premirje, veljavno za vse države celega sveta, v tej dobi bi naj orožje počivalo, pospešiti bi se pa mo« : alo delo za obnovitev opustošene Ev« rope. Angleški listi zatrjujejo, da bo angleški državnik prodrl s svojim na« Črtom. Iz Maribora. Telovadna akademija mariborskega dijaškega Orla se vrši v nedeljo , dne 5. t. m., ob 5. uri popoldne v veliki dvorani kazina Telovadne točke bodo proizvajali člani, članice, naraščaj in gojenke v sredi dvorane, pevske točke pa na odru,. Nastopi moški , ženski in mešan zbor s skrbno izbranim sporedom. Dvorana bo prireditvi primerno okrašena.. Vstopnina; sedeži po 7 in 5 dinarjev, stojišča parterna in galerijska po 2 dinarja. Blagajna se odpre oa štirih. — Prijatelji orlov-stva, pridite v obilnem številu! Bratje in somišljeniki iz dežele dobrodošli! Vojaške kočije so ob nedeljah in ob priliki raznih zabav m plesov v neprestanem diru iz ene ulice v drugo, od lokala do lokala, dokler voja ki-kočijaži in vojaški konji vsi trudni ne kimajo v jutranjih urah pred kako veselično Avocano, kjer raja njifi gos« poda do zadnjega hipa. Znanim pöja-vam, kot je n. pr. orjaški, zaliti in pisani komandant vojne realke na razpoloženju, se v teh kočijah pridružit« jejo še druge,' o katerih še težje mislimo in razumemo da bi imele kako pravico do te vožnje. To so vam sorodniki in znanci visokih oficirjev od vseh strani in tudi diskretna, a često prav dvomljiva, ženska znanstva iz uW.ee in caznih lokalov,. Blesteče uniforme, sijajne plače, ki odpirajo vrata v visoki svet raznih balov in polsvet ulice, te kočije in ves ta pomp iz vii’a iz srag in trpljenja, preobloženega dav ’ '»flačevalea in če ni pri gotovih kro- «mStenja, naj bo vsaj toliko to,. re ■ ’"'niačevtflpev' ne bo u:- tak lineili zusmohovaldr - to'vP’P91 manuttu. g- ■■■*■ : . Ma- ski Sokol je u„-V Narodnem domu svojo „ kerado. Vsi JDS prvaki in ju «j-t oklstva so bili povabljeni na maške-rado, le g. mestni komandant pukovnik Babič ni dobil povabila in se je čutil radi netaktnosti Sokola užaljenega. G. Babič je zahteval od vodstva mariborskih Sokolov izjavo.: morda ga niso nalašč in namenoma prezrli pri maškeradi, ampak se je to pripetilo le pomotoma na brzo roko. Mariborski Sokol pa je Izjavil g. komandantu, da ga nalašč in namenoma ni povabil, — Kdor pozna kot Mariborčan razmere izza zadnjih plesov in vojaških prireditev, ne rabi k zgorajni notici nobenega komentarja. „Tak denar nima blagoslova.“ — Star slovenski pregovor pravi, da de« nar, ki si ga je kdo pridobil na „iz« v an redni“ način nima blagoslova, -» Cel Maribor ve, da je trgovec Šoštarič obogatel na račun mestnega gos«« podarskega urada, oziroma vojne ter Gladiatorji. Draga .knjiga. — Anteros.-' f (74, nadaljevanje.) „Moja kopel je pripravljena, za danes ga ne potrebujem več in moji klienti mi bodo do jutri poiskali nadomestilo. — Primita ga! — Strahopet* neža! Ali se bojita,' da vaju vgrizne — P*' Damasfp in O arses nista kazala mnogo vol,e, da bi se spopadla z mišičastim Britajncem, Ranjen je bil —■ sam je bil, ni imel upanja, da bi ušel in se rešil, — toda iz njegovega lica la Ì2 njegovih oči je sijal ponosen in preteč pogum, ki je zelo zgovorno svanii oproščenca, naj mu ne stopita preblizu. — Boječe sta se spogledovala in povešala oči pred jeznim pogledom svo -■ jega patrona. Njuno obotavljanje je rešilo Esko, Hipija Je gledal na vsakega šest čevljev visokega, pogumnega človeka kot na svojo last, Razen tega je imel za svojega nekdanjega učenca še po-nagnjenj®• Razkoračil se je torej med sužnjem in me'đ njegovim gospodarjem in rekel na videz malomarno: „Daj mu eden ali dva dni časa, Morebiti najdemo zanj boljšo uporabo, ko da bi ga zaklali tule na tem snež-nobelem tlaku, in dalo se ga bo tudi kako drugače spraviti za ta čas na varno. — bodi prepričan o tem!“ „Ni mogoče 1 “ je nevoljno vzklik -nil Placid. „Ne bodi neumen! Cul je dovolj, da more uničiti vsak las na glavi slehernega izmed nas — ! Ziv ne sme zapustiti te sobe!“ „Samo 24 ur!“ je prosil Hipija,— Dobro je vedel, da se v enem dnevu v Rimu utegne mnogo zgoditi. „Zakleni ga varno, kakor le moreš, — pa pusti ga živeti do jutri! — Hipija te prosi za to uslugo in ne bo se lahko zgodilo, da bi ti odrekel, ko boš ti njega česa prosil! — Kaj, če bi jaz_ rekel „ne“ — v Cezarjevi sobi — ? Daj — napraviva pogodbo!“ Tribun je za trenutek pomišljal. Nato pa je udaril svojo desnico v Hipijevo. „Dobro!“ je dejal, „24 ur odloga i na eni strani in najostrejšii meč v Rimu meni na razpolago na drugi strar ni — ! Hoj, Damasip, pokliči moje lju- di! Naj mu denejo naše nove verige c koli vratu in naj ga priklenejo k — srednjemu stebru v notranjem kvoru 1 " Povelje so izvršili in Eska je bil ujetnik, brez moči in upa na rešitev , obložen s skrivnostjo, ki bi mogla re-giti eezarja in imperij, in blazen strah za Mariamno mu je vznemirjal dušo. II, Napad In hramba, Mariamnlna lepota ni mogla ostati neopažena v mestu, kakršno je bilo Rim, četudi je redkokedaj stopila iz hiše in je živela skrito živheiito, k°u • kor so ji dovoljevali njeni opravki. Vkljub preziranju, ki so ga ponos-fli Rimljani gojili do premaganih p-aov, je vendar vzbudila pozornost, kadar je šla po svojih redkih potih iz hiše, kupovat zjutraj na trg, ali ,pa zvečer zajemat vodo k Tiberu, In tako so zazrle njeno lepoto tudi zlobne oči Damasipa, oproščenca i iacidovega. Ta človek seveda ni iz -vuoljal časa in je koj hitel poročat ~ svojemu patronu o biseru, ki ga je našel mod smetjem kakor se to izra zil. . : Placid jo je videl le enkrat in š.« totikrat je imela obraz strogo zastr Pa popis, ki mu ga je o njeni lepoti nodal njegov klient, ga je tako razvnel da je sklenil, jo dobiti za sebe po vsaki ceni, in skoval je z Daanasipom peklenski naklep zoper njo. Eska je čul par besed, toda dovolj je bilo. da se je hudo vznemiril, posebno ko je pomislil na kruto, brezobzirno brezsrčnost tribunovo in sužen i-sko pokorščino njegovih klientov. Priklenjen k stebru, gladen in o~ slabel, ranjen, s 24 urami življenja . pred. seboj in z grozno slutnjo v srcu, 1 na morebiti ravno v tem trenutku — j ubijeno bitje nič hudega sluteč stopa v nastavljeno past — tak položaj bi bß Mrl tudi najmočnejšega moža in spravil v brezup tudi najpogumnejše srca. Pa Eska ni obupaval. Nekaj, česar ni mogel razumeti, mu je dajalo lažbo in moč in ni se zavedal, da že tli v njegovem srcu zaupanje na višjo moč nad njim, ki se nanjo sme zanesti, — iskra večne resnice in prave vere, ki mu jo je položil v. srce Kal* ha (Dalje prihodnjič,ž povojne mestne tržnice. Pred vojno je Lil z’aßetnik kateremu je grozil polom. A Pfeifer ]e kot vladni komisar otel Aoštariča finančne smrti. Obadva sta, •-»ostala deležna lepih svot. Šoštarič je rupil veliko Kokošinekovo hišo in začel „na veliko.“ Ne želimo sicer prav nikomur nič hudega, a pravimo vda -'.a sila do vremena! Mestni občini sta Šoštarič in Pfeifer „pridelala“ minane dolga, a svote, ki sta si äh onadva zaslužila, „nimajo žegna Torti Pfeiferja še čaka šiba kazni. E■« » visoko leta — nizko pade. Tatu monštrance iz maritborsk/e stolne cerkve že imajo. Policija je prijela Šoferja Karla Vaupotiča, ki je u-drl pred dnevi v tabernakelj naše stol . Oè cerkve in oropal monštranco. Od monštrance manjka salmo lunula, netta» kamenčkov in svetnik, ki je stal na vrhu monštrance. Tat je imel mon štrančo v svojem kovčeku. O hostiji ie pryotno izpovedal, da jo ]e po izvršeni tatvini skril pod neko preprogo pri glavnem altarju, a, ko ga je policija tirala proti stolidi kjer bi naj poka zal, kamor je porinil NaisvetejŠe, ]e izjavil, da je hostijo pojedel. Ljudska univerza v Mariboru priredi v petek, dne 3 marca t. 1, ob pol š, uri zvečer v prostorih Kazine javno ljudsko predavanje, na katerem bo predaval o predmetu „Kako se telo bo-jpje za svoje zdravje“, vseučiliščih docent dr Matko. Vstop je vstopnine -prost Kdor pa želi postoti član veJe-važne Ljudske univerze v Mariboru naj plača letno plačarino C din. Za župnijske urade. Župnijski uradi; pozor! K članku s tem-le napisom v št. 21 nam piše pisec članka „Kolkovanje poročnih, krstnih in mrtvaških listov“ v št. 111 dne 5. oktobra 1921: Veseli me, da se je zadeva glede koìkovan'a matičnih izpiskov vendar enkrat rešila, če tudi s svojim člankom nikakor nisem hotel povzročiti, da se naj obrne kak župnijski urad v tej zadevi na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani in tudi s. temi vrsticami ne nameravam nič sličnega. Ne strinjam, se pa z na-ziranjem delegacije, da se samski li -sti ne morem smatrati za notranjecer-kveno zadevo, da torej niso kolka prosti Ostajam pri svoji prvotni trditvi, da so samski listi, kakoršni se tu pri nas rabijo za poroke, zgolj cerkvene listine in tore! kolka prostip Moji razlogi so: 1, Samski listi niso nikakgni izpiski iz matičnih knjig, kakor pravi delegacija; kajti ko je cerkvena ob -last leta 1907 zaukazala z dekretom: , Ne temere“, da se naj zabeleži poroka tudi v krstni knjigi,, se je avstrijska uprava temu protivila in je dovolila, da se sme to kvečjemu zgoditi na posebnem lističu, nikakor pa ne v matični knjigi sami. Vse opombe o izvrženi poroki v maticah se vršijo torej samo pro foro ecclesiae, zato ima tudi potrdilo iz krstne knjige, da ta ali c.na oseba ni poročena, dà je tor.ej še samskega stanu, ali samski list za ženine in neveste veljavo samo pro foro ecclesiae, je torej kolka prost. % Državna oblast ne pozna samskih Ijstov za poroke; ne zahteva jih pri poroki vojaških oseb, niti za civilno nevesto, ampak zadovoljuje se z domovinskim listom; ne zahteva jih tudi za civilne poroke. Potrdila o samskem stanu zahteva samo cerkvena oblast, torej so samski listi za poroko res zgolj cerkvene listine in kot takšne kolka pro -sti. — Ce oa zahteva državna oblast kot prilogo k prošnji za državno službo potrdilo o samskem stanu od župnijskega ali občinskega urada, potem potrdi urad, da 'je prošnjik, v kolikor so razmere uradu znane, samskega stanu in to potrdilo je kot potrdilo o osebnih razmerah po tarifni postavki 3 in 4 člena 10 podvrženo kolku 20 K, Kolkovanje matičnih izpiskov. — se nam: Ne kaže, pogrevati starih reči; o katerih se j,e pisalo že toliko in d so se z »asno določbo finančne de -•egaeije- v Ivublja.ni. (prim. „Stražo“ št. 21) vendar definitivno uredile. Toda po škofiji kroži odlok, v katerem obvešča škofijski konzistorij cerkvene urade o tozadevni odločbi pokrajinsko uprave v Lmbljani z dne 31. dec. X 1. Ta odločba pa pogreva staro pomoto in neresnico da se matični izpiski kolku-jem po far. post. 330 člena "11, ki pa, io mora zda» vedeti že vsak nekoliko j izobražen državljan, velja samo za o-? zemhe Srbije in Crnegore. Zato pov -darjamo Še enkrat, da spada kolek za , matične izpiske med stalne pristojbi-! ne, glede katerih pravi člen 151 da se ) povišajo za 100% in potem početvorijo, foie: prvotna taksa 1 K se poviša za j I K na svoto 2 K ki se početvori na 8 K ali 2 din. Ne bi pisali o stvari v-novič, a mi vemo, da bo okrožnica še marsikaterega speljala na led, Od ško r'ijSkega konzistorij a pa pričakujemo, da prekliče okrožnico in ustavi daljne kroženje. X* Razgled po svetu. Papež Pij XI. in Kirni jed vorski ro kopis Pri nas je malo znano, da je bil naš slavist g. Žunkovič 1911 leta v Prago poklican, da preštudira in pregleda Zelenogorski in. Kralje dvorski' rokopis ter ^pregovori svoje innen je, ali sta prisl,fina, ali ponarejena, ker so češki .^realisti“ 1. 1886. v ves svet razboli n ali, da je Hanka oba dokumenta potvoril. G. Žunkovic je par mescev pozneje izdal spis s vsestranskimi dokazi, da sta oba rokopisa pristna, ter 'da je Zelenogorski roko7 pis v.vrstiffi v dobo okoli Kristusovega rojstva, KraljevdvOrskega pa v Nili, ali XIV stoletje. — Praški vse uči lišeni profesor dr. Piči je potem na tej podlagi potoval na Francosko in| Laško z enim listom Kraljedvorskega rokopisa* ter. zahteval od naj zn ameni ej- ših arhivarjev in paleografov; 'njihovi* mnenja o starasti tega rokopisa. Med. temi je bil tudi takratni ravnatelj zna menite Ambrozij an ske knjižnice v Mi-ianui Monsignore AcbSle Raiti, se-danji papež Pi» XI. On je dal piè» naslednje spričevalo: „Pismo tega rokopisa spominja na druge roke»* piše, posebno na one na’ Spodnjem Renu, in zdi se mi, da se mora u <* vrstifji v 14—15. stoletje.“ PiLpomnii je dalje, da je Zunkovičev razsodek vse-kakor upoštevanja vreden. — Zadnja leta j c praška tehnika zopet vse str atti sko preštudirala in preiskala omenjene rokopise in našla vefko novih pó* datkov za njihovo pristnost. N amer a-va se pristnost teh rokopisov, koje je hotela avstrijska viaela na vsak: način razkričati kot falsifikate, takoj, ko s& razmere na Češkem nekoliko n gladijo, po znanstvenih krogih kot v resni-cf starodobne razglasiti. Novo grozno morsko in zračno o* rožje. Amerika sicer organizira danes, velik pokret za svetovno razorožitev a pri vsem tem; se njena fehnika šo naprej bavi z izdelovanjem novih m strašnih yo.nib sredstev. Tako je v zadnjem času napravila amerikanska admirgpteta več poskusov z novim —* z r a č n o-in o r sk i m orožjem. To je nova vrsta bomb za avijatike, ki bi se ra zbila samo za uničevanje vojnih ladij*. .Ta bomba; ima to lastnost, da se pred eksplozijo pogrezne v veliko morsko : globino in ko potem eksplodira, zađe*. r.;8 seveda najprej podvodne dele Indie ter povzroči obenem tako silne va* love, da je vsaka akcija za rešitev —» moštva s čolni onemogočena. To je zopet lep dokaz za progres v — humanizmu MHSBBHSBMBSSSSSSSB . ( Širite katoliške liste! Ali ste že zavarovali svola poslopja, premičnine, preti požara, svoje življenje, na doživetje in smrt, svoje otroke za doto pri Vzajemni zavarovalnici Podružnica: Ceiie, Breg 33 Potarltalilvo: Ksrifeer, NSiPila ulica 32. 1-3 76 GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO PRIPOROČATA NA DROBNO NA DEBELO BALOH & ROSINA MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 8. 3.-101* 18 Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlove, st« klene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj, občinstvu Albert Vitel, Maribor, Glavni trg 5. L»,.. ,im precizijske in £SPn3 ure stenske popravlja najsolidneje tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. I7—3O I Ko pridete v CEL JE oglasite se v Vašo kórist pri tvrdki FRECE&PLAHUTA KOLODVORSKA (Aleksandrova) ULICA Eno minuto od kolodvora Velika zaloga sladkorja, kave, čaja, riža, olja, mila, sveč, slivovke i. t. d. Cene so vsled pravočasnega nakupa blaga jako nizke, o čemur se blagovolite sami prepričati. Zalega v§Bntìli cerfeveitife ital fes tt 81-Psdpiraite desiale tvrdite l DOBRO nr PO GEMI kupite edino pri tvrdki JAKOB LAH Maribor, Glavni tr*g- S. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje <-842 Solidno! Zadružna gospodarska talili s== Podružnica v Mariboru. e==ss Začasno: Koroška casta 1/1.— Telefon 311 — Brzojavi: smbor. Centrala: IMm.. Podruialce: Bjakovo, Sarajevo,. Split, Šibenik. Ekspozitura: i!el Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d, v Zagrebu in njene podrufnice v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afilliacflantl žei It 50,000.Odd*«--. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaj« tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in ca vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredni loterije. S»* ìypkmàfi