Leto LX VI., št. 181 Ljubljana, četrtek 10. avgusta 193J Gena Din L- lehaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—t večji InseraU petit ijttuij4wa Kn«nw. fc - telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 6& vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« Maujevm nuca k. o podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon S t. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101 velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it. 8122, 3123, 3134, 3125 ln 3125 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.35L PRED VELIKIMI GOSPODARSKIMI PROBLEMI STOJIMO Minister Ivan Mohorič o potrebi preorijentacije in novih smernic naše gospodarske politike Ljubljana, 10. avgusta. Z velikim zanimanjem je sprejela vsa naša javnost včeraj prvi del izčrpnega predavanja ministra g. Ivana Mohoriča o aktualnih gospodarskih vprašanjih in smernicah gospodarske politike po londonski konferenci, še večje zanimanje bo pa nedvomno zbudil drugi del teh globoko zajetih razmotrivanj našega odličnega gospodarskega strokovnjaka, saj posegajo neposredno v strukturo našega narodnega gospodarstva in nam kažejo v glavnih obrisih pota, ki jih bomo morali čimprej ubrati, če se hočemo obravarovati vsaj najhujših posledic težke gospodarske depresije. V drugem delu svojega predavanja je g. minister Ivan Mohorič izvajal: Gospodarska politika naših sosedov Države, ki igrajo za naš izvoz pomembnejšo vlogo, izvajajo že dolga leta politiko pospeševanja domače poljedelske proizvodnje do skrajnih mej možnosti. In kjer jim klimatične razmere ne omogoču-jejo, da bi nekatere kulture uspevale, so posegli po propagandi surogatov, tako na primer po uporabi rži namesto pšenice itd. Da zaščitijo svojega poljedelca pred pasivnostjo, ki je nastopila zaradi velikega padca cen, ovirajo uvoz z visokimi carinami na življenjske potrebščine, ki znašajo mnogokrat preko 100% vrednosti, da omogo-čujejo boljše vnovčenje domačega pridelka na notranjih tržiščih. Med te države spadajo Italija, ki zavzema prvo mesto v našem izvozu s 23.07%, Avstrija z 22.13%, češkoslovaška s 13.17%, Nemčija s 14.28%, Madžarska s 4.11%, Francija z 2.69%, Anglija z 2.11%. Omenjene države so absorbirale v preteklem letu preko 80% našega izvoza, t. j. štiri petine. Kot upravičilo za svojo politiko uvajanja in povečevanja agrarnih carin navajajo, da so iz valutarnih razlogov in zaradi padanja industrijskega izvoza prisiljene delati na to, da zmanjšajo pasivnost svoje trgovinske bilance in skušajo doseči čim bolje ravnotežje v gospodarstvu. Tako na primer je imela Italija, ko je Mussolini prevzel vlado, okrog 6 milijard pasive v trgovski bilanci, pa je s sistematičnim delom dosegla, da se je ta pasivni saldo zmanjšalo tekom let na ne celo poldrugo milijardo. Kdor je razgleda! fašistično razstavo v Rimu, je našel tam v drugem nadstropju še druge podatke o njihovem sistematičnim pogozdovanju, ki nam dajo mnogo misliti. Ta politika naših sosedov je imela za posledico, da je čisti izkupiček za izvažano blago, posebno za živino, padel, da se moramo resno vprašati, ali se živinoreja za izvoz še izplača. Ta tendenca gospodarske politike naših sosedov se ni dala in se še danes ne da ustaviti. Po gotovih znakih bi se dalo sklepati, da se bo celo razširila in pojačala. Kakšni so torej potem izgledi za ureditev odnošajev z njimi ? Dosedaj smo videli, da se je naša pozicija od pogajanj do pogajanj vedno oolj slabšala in da padajo zadnji izgledi na izpremembo te smeri gospodarske politike. Potem se nam pa tudi vsiljuje vprašanje, ali naj pri našem uvozu še nadalje vodimo politiko odprtih vrat, odnosno, ali ne kaže, da nekoliko iz-premenimo naš režim trgovinske politike in splošne gospodarske politike. Na razpotju V tem pogledu stojimo baš v tekočem letu na razpotju. Letos namreč poteče jo vse dolgotrajne trgovinske pogodbe, ki so nam doslej vezale roke, in tako se bo treba odločiti, kakšno politiko bomo vodili pri novih pogajanjih. Lahko bi mi kdo ugovarjal, da ni treba pri nas v ničemer menjati trgovinskega režima, ker je naša trgovinska bilanca ostala tudi v najslabših letih aktivna in to brez posebnih kontingentov in drugih upravnih ukrepov, s katerimi bi se skušalo vplivati na zmanjšanje uvoza. Lahko bi se reklo, da se uvoz in izvoz avtomatično uravnotežita in da tu intervencija niti ni potrebna, niti je umestna. Stvar pa stoji nekoliko drugače. Mi vemo, da nam statistika generalne direkcije carin ne daje prave slike stanja naših gospodarskih in poslovnih odnošajev napram inozemstvu. Mi vsi vemo, da ima inozemstvo iz blagovnega prometa znatna do-broimetja v naši državi in da vsi naši napori, da bi ta dobroimetja likvidirali, niso dosegla zaželjenega uspeha. Nova pogajanja z Italijo Poleg tega ne smemo prezreti velikih izprememb v trgovinskih bilancah s sosedi. Italija, s katero smo imeli leta 1930. še 1137 milijonov dinarjev aktivnega salda v našo korist, je uspela, da v treh letih do leta 1932. zmanjša to pasivnost na 344 milijonov dinarjev, t. j. za ca 800 milijonov, kar naravno ni moglo ostati brez neugodnih posledic za naše gospodarstvo. Tokrat je bila zadeta v prvi vrsti naša živinoreja. Ako bi se tak tempo razvoja nadaljeval, bi morali postati v prihodnjih letih v prometa z Italijo pasivni. Stojimo pred novimi trgovinskimi pogajanji z Italijo in želja Italije, ki je popolnoma razumljiva, je, da čim bolje uravnoteži svojo trgovsko bilanco z nami. Pri tem pa molče pride preko dejstva, da > pia- \ čilna bilanca z Jugoslavijo vse drugačna, ker ne smemo pozabiti, da poslujejo po Jugoslaviji italijanske zavarovalne družbe, banke, industrijska in špedicijska podjetja in njihova paroplovba, ki zaslužijo pri nas težke milijone. Pri novih pogajanjih tega ne bo mogoče več prezreti, poleg tega se je v našem časopisju že mnogo razpravljalo o železniško-tarifnih ugodnostih, ki jih daje Italija sosedni Avstriji za prevoz lesa, ki jih mi dosedaj nismo bili deležni v ena ki meri, kar znatno ovira našo konkurenč no zmožnost v Italiji in pomeni težko iz gubo za naš nacijonalni dohodek. Naši odnošaji z Nemčijo V prihodnjih mesecih se imajo pričeti tudi trgovinska pogajanja z Nemčijo. Stremljenja Nemcev na gospodarskem po-ljm so znana in jasno je, da bodo skušali pri bodočih pogajanjih uvoz agrarnih produktov iz inozemstva in torej tudi iz naše države še bolj omejiti. O kakih olajšavah na polju veterinarstva za naš izvoz živine in živalskih produktov ne more biti niti govora. V Londonu se je njihov zastopnik upiral celo temu, da bi se Čim-preje sklicala pri Društvu narodov diplomatska konferenca, na kateri bi se to vprašanje obravnavalo. Nemčija se je doslej pri pogajanjih z nami zadovoljevala s koncesijami, ki smo jih dali drugim državam. Na visokih carinah za elektrotehnične predmete, barvila in kemične proizvode, ki so, priznam, pretirano visoke, se je dezin teresirala, češ, da je to zadeva naših interesentov, če jim država s fiskalno carino podražuje nabavo blaga. Naša trgovska bilanca z Nemčijo je bila stalno pasivna, v zadnjih petih letih od 1928 do 1932 je znašala pasivnost blagovnega prometa 1775 milijonov dinarjev. Dokler smo prejemali reparacije, smo lahko vodili tako politiko. Vprašanje pa je, ali jo moremo danes še nadaljevati, ko nimamo za našo pasivnost nikake protivrednosti. Taka politika bi vodila k rastočemu zadolževanju, ki nam ni potrebno. Kakšno politiko je treba voditi napram Nemčiji, so nam pokazali dogodki zadnjega časa. Bili smo pet mesecev z Nemčijo v brezpogod-benem stanju in interesantno je, da je med to dobo naša bilanca — seveda pri zmanjšanem obsegu — postala naenkrat aktivna. Slovensko časopisje je čisto pravilno komentiralo in ocenilo sedanji provizorij, ki je stopil pretekli teden v veljavo in podčrtalo, da gre ta samo v korist Nemčije, d očim nam za naš izvoz prav ničesar ne nudi. In če čitamo zadnjo številko > Pri vrednega pregleda« vidimo, kakšne transakcije delajo berlinske firme v škodo naše nacionalne valute s prodajo vezanih dinarjev. Sosedna Madžarska je t^idm transakcijam naredila takoj konec in jih v kali radikalno zatrla Pri pogajanjih z Nemčijo ne smemo pozabiti, da, četudi njih izvoz v Jugoslavijo ne igra trenutno za obseg nemškega eksporta odločilne vloge, Nemčija ni dezinteresi rana na jugoslovanskem tržišču, kjer je vpeljana in kjer ve, da bodo prišli časi rastočega konzuma industrijskih produktov. Bodoča pogodba se bo dala skleniti le po načelu reciprocitete. Vsaka druga oblika bi bila za nas nesprejemljiva. Izgradba gospodarske Male antante Odpira se nam široko polje dela v okviru pakta Male antante. Predvsem smo zainteresirani na izgradbi naših gospodarskih odnošajev s Češkoslovaško republiko, Id je kljub pojačevanju svoje agrarne produkcije še vedno velik importer poljedelskih proizvodov. Ta uvoz predstavlja vrednost preko 1300 milijonov Kč, to je skoro toliko, kolikor znaša naša celokupna izvozna trgovina. Ce pregledujemo statistične podatke, vidimo, da uvaža Češkoslovaška danes mnogo predmetov iz drugih držav, ki so ji politično prilično indiferentne, na mestu, da bi jih kupovala pri nas, kjer jih lahko nabavi v isti kvaliteti in po večini celo po ugodnejših cenah kot drugod. Samo pomanjkanje poslovnih zvez, informativne službe in propagande je vzrok današnjemu stanju. Pri poljskih pridelkih krije Jugoslavija 1% do 10% češkega uvoza, kar se da v znatnem obsegu s podrobnim delom popraviti. To zanimivo polje organizacijskega dela postaja sedaj naša najvažnejša bodoča naloga. Aktiviranje gospodarskega sveta Male antante bo omogočilo pričetek uspešnega del* m Prava industrijska politika Da se ne bi moja izvajanja glede naše notranje gospodarske politike napačno razumela, moram takoj pripomniti, da nisem za industrijalizacijo po vsaki ceni, ustvarjanje industrije, kjer prihaja inicijativa samo od zunaj, pa tudi proti režimu industrijske produkcije, ki neusmiljeno eksploatira konzumente. To bi bila slepa in brezglava Industrijska politika, ki je nikdo ne more odobravati. Sem odločno proti vsakim ekscesom, Id se na tem polju dogajajo in ki dajejo pre-mnogokrat opravičenega povoda kritiki Industrija, ki ne uvažuje zmanjšane kupne moči konzumenta, ki ne deluje vzgojno na notranje tržišče, nI zdrava industrija. Vendar pa moram pri tej priliki navesti dva razloga, ki nam i>odražujeta industrijsko produkcijo in za katera naši industrijalci niso krivi. To je pretirana obrestna mera denarnih zavodov, ki absolutno ne odgovarja današnjim razmeram zmanjšane rentabilnosti, kakor tudi činjenica, da industrija za nabavo surovin in drugih potrebščin ne dobi od Narodne banke skoro nikakih deviz in jih mora pod težjimi pogoji nabavljati v prostem prometu. Ta dva momenta nam podražujeta produkcijo v mnogih primerih do 25 odstotkov in se na ta način čista vrednost carinske zaščite že znatno zmanjšuje. Problem zmanjšanja obrestne mere in otvarianje cenih industrijskih produktov, ki jih pri sedanji vezanosti Narodne banke sploh ni mogoče dobiti, je torej izredno poreč in tehten. Važno pa je tudi, da se uredi vprašanje izplačevanja javnih dobav, kjer se pojavlja danes dosti velik zastoj, ki m v korist niti javni upravi niti zainteresirani industriji. Navidezno zboljšanje položaja Mnogi zunanji znaki kažejo navidezno zboljšanje našega gospodarskega stanja Ako bi bile druge države v sličnem položaju, njihovo časopisje o krizi sploh ne bi pisalo. Tako je na primer činjenica, da so naše glavne industrije primerno, nekatere celo dobro zaposlene, da se je količina našega izvoza povečala da smo uredili od-goditev odplačevanja naših dolgov napram inozemstvu, da je prometna sezona v celi državi vrlo dobra, da se tudi vrednostni papirji na borzah pričenjajo popravljati in da imamo bogato in obilno žetev. Ni dvoma, da bodo našteti momenti v mnogih krajih situacijo olajšali in gospodarsko aktivnost poživeli. Vendar ne smemo pri tem prezreti, da je na drugi strani zopet cel niz negativnih momentov, ki delajo skrbi, ln vprašanj, ki so ostala nerešena. Tako na primer je danes splošna sodba, da sedanja oblika moratorijev za kmete in denarne zavode ni bila baš najsrečnejše izbrana ln da bi kazalo tudi te predpise na podlagi izkušenj in opažanj zadnjega poldrugega leta revidirati. Dejstvo, da je vprašanje sanacije našega denarstva še vedno odprto, gotovo ne vpliva ugodno in ravno danes so se sestali gospodarski krogi v Zagrebu, da razmo-trivajo o položaju in sklepajo o predlogih, ki bi jih kazalo staviti merodajnim mestom. Težko zadene široke kroge tudi naglo povečanje odmernih podlag za javne dajatve, ki prihaja baš v gospodarsko zelo napeto dobo. <5e čitamo zadnji izkaz stanja zavarovancev pri okrožem uradu v Ljubljani, vidimo, da je v tekočem letu napram lanskemu letu zavarovalna mezda padla za preko 43 milijonov dinarjev, pri tem pa smo že lansko leto mislili, da smo dosegli najnižjo točko in da dalje sploh ne bo mogoče iti. Vse drugačne bi pa še bile številke, če bi k temu vzeli podatke bra-tovskih skladnic, premogovnih revirjev to drugih panog, ki niso pri okrožnem uradu zavarovane. Tudi številke našega izvoza so bile le optična prevara, kajti če preračunamo na zlato vrednost, vidimo, da je letošnji izvoz, ki je bil po količini za 20% večji, od istodobnega lanskoletnega izvoza, v zlatu donesel za 25 milijonov frankov manj dohodka kot lansko leto. Notranja organizacija gospodarstva — najnujnejša Najvažnejša naloga, ki nam pripade, je izgradba notranjega tržišča in izvedba organizacije našega gospodarstva. V tem pogledu smo v zadnjem desetletju le malo storili. Niti naši uvozniki niti izvozniki nimajo mteresenih organizacij, ker niso znali dosedaj v lastno škodo disciplinirati svojega izvoza, Posledica tega je, da kupujemo in prodajamo naše blago v zunanji trgovini v drugo in tretjo roko. O vse tem mnogo govorimo, storimo pa bore malo, da bi bilo drugače. Ne smemo končno prezreti zunanjepolitične situacij«, Id poskuša postaviti nove ekonomska 'VMradje v Podunav- jn, ko Je uvidela, da se teritorijalne aspiracije korekture mej in slični zahtevi ne bodo dali realizirati. Cele knjige so o tem napisane. Gre za stvari, ki se jih ne bo dalo trajno odlašati, niti popolnoma odbiti. Obstojajo recipročni interesi in koristi in že danes smo v tej smeri v gotovi medsebojni povezanosti. Mislim tu predvsem na vprašanja prometne in tarifne politike, rečne plovitbe m olajšav obmejnega prometa. So možnosti, kjer se gre še lahko naprej v izgradnji kooperacije in v obnovi zvez, ki so nekdaj obstojale, ne da bi se s tem moralo priti brezpogojno v kolizijo z političnimi vprašanji. Smernice bodočega dela če v par besedah reasumiram današnjo situacijo, moram ugotoviti, da naše politične osvoboditve nismo dopolnili in utrdili v gospodarskem ozLru v oni meri, ki bi bila poželjena, da smo tudi gospodarsko odvisni ter da nas na tem polju še Caka mnogo dela, dela, ki bi ga pa želeli obraniti predvsem domači inicijativi. Naše politično osvobojenje bo takrat neprimerno polnovrednejše, ko izvršimo to delo, ki nas še čaka. Na nas samih je, da pokažemo svoje zmožnosti. Ako hočemo biti enako močan faktor pn trgovinskih pogajanjih, ki nas čakajo še v tekočem letu, moramo skrbeti za to, da razpolagamo z enakim orožjem gospodarske obrambe, kakor ga uporablja inozemstvo v ofenzivi proti našim interesom. Politiko sprejemanja teh udarcev na gola prsa, ne kaže nadaljevati. V notranji izgradnji nas čakajo težke naloge. Predvsem bomo imeli v bodoče še dolgo opravka s socijalnim dumpingom, ki podkupuje standard delavstva v naših krajih. Vprašanje je komplicirano in nivelacija mezd se ne sme izvršiti na škodo ekonomskega razvoja naše banovine. Paralelno z njim se razvija problem nivelacije cen v državi. Iz tega stališča pomen j a vsako stvarjanje novih bremen za našo produkcijo in promet v dravski banovini, pa naj se uvaja za še tako koristne svrhe, otežavanje naše pozicije v konkurenci z ostalimi področji in inozemstvom in zahteva novih naporov, pri tem pa nam vidno slabi pozicijo. Za javno gospodarstvo se morajo uveljaviti tudi pri vsem priznavanju občeko-ristnosti načela privatnega gospodarstva. Režim izživljanja v kroničnih primanjkljajih se ne more nadaljevati. Obremenitev . nacijonalnega dohodka Jc v zadnjih letih močno porastla, vsled tega je potrebno, da se javni izdatki spravijo v sklad z zmanjšanimi dohodki. Dosedanji poskusi socializacije trgovine ne kažejo uspehov. Privilegiji, ki se dajejo v to svrho padajo močno v breme državne blagajne. Javna dela po sistemu, kakor je bil uveljavljen pred nekoliko leti, so za naše prilike predraga in izvršili bi jih v splošnem interesu gospodarstva lahko bolje in ceneje z lastnimi sredstvi. Sedanji aktivni saldo naše trgovske bilance nam ne nudi dovolj prebitka, da bi zmogli trajno rente, ki jih Inozemsko podjetništvo, ki posluje v naši državi, zasluzi na polju zavarovalništva, bankarstva, industrijske inicijative in parobrodarstva. Treba bo še velikih naporov, da dosežemo ravnotežje, ki je za samostojnost r^tšega gospodarstva in za stabilnost naše nadjo-nale valute potrebno. Danes imamo pasivne pozicije, ki gredo v velike vsote, za katere nimamo nikakih pravih protivrednosti. Ta kratek reasume sicer ni nikak izčrpen program, marveč naznačuje le nekaj smernice za naša bodoča stremljenja. Trd kamen preizkušnje za nas bodo napori v tej smeri za vso našo ekonomsko inteligenco, njeno organizatorno sposobnost, individuelno iznajdljivost, njeno voljo do uspeha in za dokaz realne vsebine pravega patriotizma. Na tem širokem polju bomo morali dokazati naš smisel za discipliniranje interesov in našo dorastlost, da rešujemo velika vprašanja časa, v katerem živimo. Prepuščanje stvari slučajnostim in usodi, nadaljevanje naše neborbenosti v tem oziru pa bd bil dokaz, da ne razumemo pravilno nalog časa in zgodovina, ki br» to neizprosno sodila, nam v tem primeru ne bi mogla prizanašati. Pakt velesil se ni obnesel V pariških krogih sodijo, da bo treba v odnošajih z Nemčijo temeljito revidirati stališče Pariz, 10. avgusta. V nasprotju s tem, kar trde v Berlinu, moramo reči, da je incident tem manj zaključen s francosko-britanskega stališča, čim bolj Nemčija nadaljuje svojo protiavstrijsko politiko. V Londonu zagotavljajo, da bodo napravili energično akcijo, če se bo pokazala potreba; tudi Francija je pripravljena pridružiti se tej akciji, po razgovorih med Deger-jem in Boncourjem ter Daladierom se sme reči, da bo Francija, če se incidenti ponove, v sporazumu z Anglijo spravila afero pred Društvo narodov. Italija gleda položaj drugače. Mussolini oči vidno predlaga Dollfussu, naj pomnoži avstrijske efektive in legalizira heimwehrovce. Tako predlaga v obrambo Avstrije revizijo mirovnih pogodb, ko se Anglija in Francija sklicujeta ravno na spoštovanje teh pogodb. >Temps< piše v uvodniku: Ob zaključku afere z demaršami v Berlinu smemo zanemariti argumente, s katerimi skušajo nemške poluradne note preiti v protiofen-zivo zoper Francijo, zlasti glede emisij strassbourške radijske postaje. Nobena primerjava ni možna med temi emisijami, ki služijo zgolj informativnim svrham, in emisijami bavarskih radijskih postaj, kjer delajo osebnosti z izrazitim uradnim čajem sistematično kampanjo zoper DoH-fussovo vlado z govori in dejanji, ki izključno posegajo v notranjo avstrijsko politiko. Kar je pa treba ta trenutek pribiti, je to, da predstavlja sprejem, ki ga je priredil Berlin francosko-britanskima demar-šama, prvo in hkratu razočarajočo preizkušnjo politike medsebojnega zaupanja in sodelovanja, ki naj bi jo otvoril podpis pakta štirih. Nemčija ne razume tega prijateljskega in zaupljivega postopka in noče nanj pristati, ali je treba iz tega izvajati konsekvence, to je, aH se bo treba v bodoče zateči v aferah z njo k drugim postopkom in k drugim načinom diskusije? Naj bo že tako ali tako, berlinska vlada je dobila svarilo, ki ga je bilo treba dati, in zdaj je na njej, da prevzame odgovornost. Ali bo napravila konec svojemu ro-varjenju, ki ograža neodvisnost Avstrije, ali bo pa vztrajala v svojem početju in nadaljevala svojo protiavstrijsko gonjo in s tem razkrinkala svojo politiko v očeh vsega sveta. Tako ali tako, sporazumne demarše v Berlinu prav gotovo niso bile brez haska. Položaj na Irskem vedno bolj napet Dublin, 10. avgusta, n. Notranja politična napetost v Irski Še vedno ni popustila, marveč se je spričo incidentov v pretekli noči celo še znatno ojačila. Udruženje bivših bojevnikov je imelo namreč snoči svoj ples. Skoraj vsi bojevniki so člani fašistične nacionalne garde. Zaradi njihovih demonstrativnih nastopov je intervenirala policija in je prišlo do hudih spopadov. Na ulicah so se zbrale tudi velike mase republikancev, ki so skušali preprečiti fašistično zabavo. Ljudje so metali kamenje na avtomobile, s katerimi so prihajali fašistični gosti, tako tudi na avtomobil znanega rekorderja Cosgraveja. Straže okrog javnih zgradb so bile ponoči ojačene. Po incidentu je fašistični voditelj O' Duffy izjavil, da smatra za svojo sveto dolžnost, da izvede parado fašistov, ki je napovedana za nedeljo. Njegov namen je, da pride čimprej nacionalistično vlada do državnega krmila. Hitlerjevska prosveta Berlin, 10. avgusta. Včeraj se je pričel na nemških šolah zopet redni pouk. Prvi dan je bil vsem učencem osnovnih, srednjih in visokih šol objavljen odlok prosvetnega ministra, da se morajo učenci med seboj in tudi tvoje učitelje pozdravljati s fašističnim pozdravom narodnih socialistov, to je z dvigom stegnjene desnica Tako se morajo med seboj pozdravljati tudi učitelji ter vsi ostali državni nameščenci. Iz policijske kronike Ljsbljana, 10. avgusta Pred dnevi Je prijavila neka mlad etika, da je videla pri neki F. več zlatih ur in verižic. Policija je odredile hišno preiskavo, ki je pa ostala brez uspeha. Zato je aretirala še ljubčka omenjene F., nekega C, pri katerem je našla sicer zlato verižico, drugega pa nič. Pri zasliSevanju je F. izpovedala, da se preživlja skoraj izključno s tajno prostitucijo, moške sta ji pa dovajala C. ki neka Ivanka B., ki je za ta posel dobivala procente. Policija je vse tri, ki so doma e Primorskega, izročila sodišču. Zadnje dni je bilo zopet ukradenih več koles- Z dvorišča Mestnega doma je nekdo odpeljal trgovcu Alojziju Ambrožiču iz Ga-berja 500 Din vredno kolo, ki si ga je trgovec izposodil od mizarskega pomočnika Alojzija Ambrožiča. — V Prešernovi uhci je bilo odpeljano kolo litografu Alojziju Erjavcu izpred palače Mestne hranilnice. Kolo je znamke >Ayglonc s tvorniško številko 908.549 in vredno 1500 Din._ LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2812.63 — 2323.99, Berlin 1364.03 — 1374.83, Bruselj 799.68 do 803.62, Curih 1108.35 — 1113.86, London 189.36 — 190.96, New York ček 4197.16 do 4225.42, Pariz 224.35—225.47, Praga 169.67 do 170.53, Trst 300.68 — 303.08 (premija 28.5%). INOZEMSKE BORZE. Ziirich, 10. avgusta. Pariz 202425, London 17.115, Newyork 381.—, Bruselj 72.15, Milan 27.17, Madrid 43.20, Amsterdam 206.65, Berlin 123.25, Dunaj 58.50, Praga 1531, Varšava 57.75, Bukarešta &<& Spomini na septemberske dogodke v Ptuju Kako |e bUo v Ptuju ob glavni skupiOni CMD — Spored spominskih svečanosti >niiOVBNSTrT *r7ATrot5*. dne 7rl aorista Stev 181 Ptuj, 9. avgusta. Preteklo je 25 let odkar se je vršila glavna skupščin« družbe CMD v Ptuju. Morda se je marsikomu zdelo, da so ti dnevi naše preteklosti že izbrisani iz spomina, toda napad na mirne Slovence dne 13. septembra 1908 je danes vsebolj prišel v ospredje kakor so si mnogi zamislili. Povod za ožrvljenje teh dogodkov so dali zunanje-politično obeležje, Drošure in članki bivših nemških in nemškutarskih laži-voditeljev; med njimi m posebno odlikujejo dr. Camilk) Morocutti, dr. Grassl, dr. Plachkv in dr. Miihleisen, ki raznašajo v inozemstvu lažnjive in zlobne vesti o slovenskih prilikah, čeprav so oni sami so-doživljali te dogodke in živeli odnosno še žive od slovenskega oziroma jugosloven-skega kruha. Kako je bilo dejansko stanje o priliki septerrrberskih dogodkov v Ptuju in seveda s tem rudi na Štajerskem, nam pričajo resnične izpovedi, ki so se ohranile do današnjih dni in nam dajejo jasno sliko predvojnega in medvojnega življenja štajerskih Slovencev. Ne moremo sicer prinesti vseh podrobnosti, vendar že nekaj značilnih potez njihovega »udejstvovanja« potrjuje njihovo »kulturo« in »upravičenost« na slovensko homogeno ozemlje. Ko so v prvih dneh meseca septembra leta 1906. zvedeli ptujski nemčurski mogotci, da se bo vršila dne 13. septembra glavna skupščina naše šolske družbe, so takoj informirali vsa sosedna nemška in nemčurska mesta in trge, da se bliža »napad na njihovo posestno stanje«. Ptujski občinski očetje pa so pod takratnim županom Ornigom sklicali občinsko sejo. na kateri so ogorčeno protestirali proti sklicanju skupščine CMD in so pozvali celotno prebivalstvo na odpor proti Slovencem. Za primeren sprejem Slovencev pa so poklicali na pomoč v glavnem mariborsko, oelj-sko m celovško policijo, seveda pri tem radi ni manjkalo stražnikov iz vseh drugih manjših krajev. Ko se je na predvečer ptujskih dogodkov dne 12. septembra vršila pevska vaja v zgornji dvorani Narodnega doma. se je naenkrat na ulici pred Narodnim domom pojavila najeta nem-škutarska drhal, ki je izražala misli svojih voditeljev s palicami, kamenjem in divjim vpitjem. Ni trajalo dolgo, že so vdrli v Narodni dom in razbili vsa okna. Med njimi se je posebno odlikoval urednik zloglasnega lista »Štajerca« Linhart ki je z »železom okrašeno« palico v rokah navduševal najeto bando. Se bolj so prišle do izraza njihove metode naslednjega dne, t. j. na dan glavne skupščine dne 13. septembra 1908., ko je ta nemškutarske drhal z navdušenjem prejšnjega večera sprejela mirne skupšči-narje CMD, ki so se pripeljali z dopoldanskim vlakom v Ptuj. Ko so videli Slovenci, da se jim že na poti od kolodvora do mesta bliža najeta sodrga. so krenili v stransko ulico mimo poŠte in minoritsks cerkve v Narodni dom. Med potjo jih je ves čas obdajala nemčurska tolpa, ki jih je ob-delavala z gorjačami in obmetavala z gnilimi jajci in kemičnim črnilom. Policija je seveda vse to mirno gledala in pazila, da se »navdušeni množici« ne bi zgodila krivica; orožniki pa so bili zaprti na mestnem magistratu na Ornigov ukaz, da ne bi mogli izvrševati svoje službe. Med napadenimi in ranjenimi so bili sedanji senator dr. Miroslav Ploj, pokojni gostilničar Muršec, pokojni dr. Gregor Žerjav, bivši poslanec Miha Brenčič in več dam. Med napadalci je bilo mnogo Ptujčanov, ki še danes žive v Ptuju in se še niso prilago- dili današnjim razmeram ter stalno izzivajo. Tedanja skupščina družbe CMD se je vršila med neprestanim divjanjem nenisku ta rs kega Ptuju, ki je po svojih eksponentih poskrbel za kamenje, gnila jajca in črnilo. Policija, namestu da bi posredovala in razgnala razgrajače, je aretirala v Narodnem domu prof. Zeleniku in dr-ja Žerjava Proti aretaciji so nastopile nekatere narodne dame, seveda brezuspešno. Ti napadi so se ponavljali tudi v popoldanskih urah. tako da je bil še zvečer, ko so se skupščinarji vračali na kolodvor, ves Ptuj na nogah ter jih je spremljal s stalnim žvižganjem in z gor jača mi do vlaka. Lado Jeree. Spored proslave septemberskih dogodkov Proslava spomina na septembrske dogodke 1908 se bo v Ptuju vršila v dneh od 8. do vključno 10. septembra pod pokroviteljstvom predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Srškiča in ministra g. dr. Alberta Kramerja. Podrobni spored slavnostnih dni je naslednji: 8. september bo dan šolske mladine. Ob pol 9. odhod po mestu in govori mladini na Tvrševem trgu. Ob 10. otvoritev sokolske razstave v risal niči meščanske Šole. Ob 11. slavnostni občni zbor Sokolske-ga društva v mestnem gledališču. Popoldne telovadni nastop mladine vseh ptujskih osnovnih in srednjih šol na letnem telovadišču 9. senfembra bo sprejem delegatov CMD pri popoldanskih vlakih. Ob 19. bo slavnostna akademija sokolskega društva na Tvrševem trgu. Sodelujejo pevska društva, včlanjena v Tpavčevi pevski župi. Ob 20. zborovanje delegatov CMD v Narodnem domu. 10. september bo glavni slavnostni dan. Sprejem pri jutranjih vlakih, nato manifestacij A" i obhod po mestu. Ob 10. skupščina CMD v mestnem gledališču. Istočasno bo na Tvrševem trgu zbor Narodne odbrane in raznih narodnih društev. Ob 15. javni nastop. Razen sokolstva nastopita tudi podoficirska šola iz Maribora in oddelek mornariških čet. Po nastopu narodno slavje v Ljudskem vrtu. Navodila za udeležence: Pri slavnosti sodeluje celotna mariborska sokolska župa in ostale sokolske župe v dravski banovini ter župi Varaždin in Zagreb. — Če-trtinska vožnja je obljubljena, podrobnosti o olajšavah bomo naknadno sporočili. — Sokolske župe naj prijavijo najkasneje do 1. septembra udeležbo članov telovadcev, članov in članic v kroju sokolskemu društvu v Ptuju. — Za cenena prenočišča v hotelih po 15 Din, v privatnih stanova njih po 20 Din. je preskrbljeno. Tstotako za prehrano. Skupna kosila za člane telo vadce bodo po 4 E>in; za ostale v gostilnah po 8, 10 in 12 Din. Legitimacije za znižano vožnjo z zlet-nim znakom stanejo za telovadce 5 Din, za člane 7 Din in za nečlane 10 Din. Z zletnim znakom so združene naslednje ugodnosti: prost vstop na stojišče ob nastopu, na veselični prostor in razstavo. Posetniki muzeja z zletnim znakom plačajo le 2 Din. Slednjič se naprošajo vse podružnice CMD in sokolska društva, da pošljejo prijave še pred 1. septembrom, ker ^e pozmejše prijave ne bodo mogle upoštevati. Pripravljalni odbor za proslavo septembrskih dogodkov v Ptuju Zopet obrtniška tožba LJubljana, 10. avgusta. Tožba, ki so se razvile v boju za ločene in skupne zbornice med obrtniki in zastopniki obrtniških interesov, še vedno ni konec in se še celo vedno obetajo ter napovedujejo nove, že končane se pa se vlečejo pri višjm instancah. V torek po 12. se je pred malim senatom pod predsedstvom apelacijskega svetnika Kralja in s prisednikoma dr. Štrukljem in dr. Gorečanom pričela razprava proti dr. Jure K o c e t u, konceptnemu adjunktu ZTOI, ki ga toži vodja skupine za ločene zbornice Lovro P i č m a n zaradi prestopka po čl. 52. zakona o tisku, da je napisal in dal natisniti v >Obrtnem Vestniku< razne stvari, ki jih toženec smatra za žaljive ali neresnične. Po obtožnici jc »Obrtni Vestnik« 17. novembra 1. 1932 objavil v nekem članku da je Pičman tisti, ki je skušal uvesti korupcijo v slovensko obrtništvo, ko je iskal ljudi, ki naj bi dokazali, da dr. Koce objavlja članke s podpisi oseb brez njihovega dovoljenja. Nadalje je »Obrtni Vestnik« tudi pisal, da je Pičman ponujal denar neki osebi, da jo pridobi za ločene zbornice. Tedaj je dr. Koce napisal, »da ne pove imena te osebe, a poziva Pičmana, naj toži in dokazal bo (dr. Koce) resnico.« Navedene očitke je »Obrtni Vestnik« ponovil tudi 25. novembra 1932 z dostavkom, da voditelji skupine za ločene zborice izn*abljajo krizo v boju za ločene zbornice in da so začeli v svojem glasilu osebno borbo. Gre namreč spet za ponudbo Lovra Pičmana voditelju skupine za skupne zbornice Josipu Rebeku v znesku 25 000 do 50.000 Din, Pristaši skupine za ločene zbornice smatrajo to vsoto za garancijo Josipu Rebeku, da dobi po odložitvi svojih častnih mest in po dobojevanem boju za ločene zbornice spet vsa mesta nazaj, a skupina za skupne zbornice smatra ta znesek za podkupnino, da bi Josip Rebek prestopil v skupino za ločene zbornice. Kakor smo že večkrat izrekli mnenje, tako se je o teh tožbah izjavil tudi predsednik senata apelacijski svetnik Kralj, ki je pozval obe stranki k poravnavi, češ, da je vprašanje ločenih in skupnih zbornic že rešeno in je škoda časa za take stvari, obenem je pa obema strankama svetoval, naj odnehata s tožbami. Ker do poravnave ni prišlo, se je pričela razprava, kjer je tožnika L*ovra Pičmana zastopal odvetnik dr. Fran Lokar, toženega dr. Koce ta pa odvetnik dr. Krivic Oba nasprotnika sta bila tudi sama navzoča in sta posegla z daljšam! izjavami v razpravo, ki je bila večkrat prav živahna in razburljiva Poročamo samo, da so bili razen obeh nasprotnikov Pičmana in dr. Koceta zaslišani za priče H rast elj Peter in Peternei Franc iz Laškega, urednik »Obrtnika« Albin Kunstler, Karel Vidmar, Ravnikar Franc s Prevoj pri Domžalah, slikarski mojster Kosak in Josip Rebek, ki je bil navzlic protestu tožnikovega zastopnika z ostalimi pričami zaprisežen. Ker ni bilo zahtevanih prič Filipa Pristova in Ivana Šimenca ter nekaterih spisov o prejšnjih tožbah, je predsednik Kralj po nad triurni razpravi preložil razpravo na nedoločen Čas s ponovnim pozivom, da je najboljše, če se poravnajo, ker se sedaj itak mlati le prazna slama, Stara pesem o Ljubljanici Ljubljana, 10. avgusta. Doslej je bilo še vse tiho in mirno. Ljudje so pozabili na Ljubljanico in njene muhe, saj jim ni silila v nosove. Med trnovsko zapornico in zasilnim jezom pod tromost jem je stala voda tako visoko, da se ni mogla zgostiti, zlasti še, ker je počasi odtekala v glavna kanala, ki pa ležita precej visoko v obrežnem zidovju. Doslej je bilo dobro, toda Ljubljanica »e je čez noč zopet spuntala. Menda se navza-me na Ižanskem puntarskega duha, ker jo prime kar na lepem. Letos je večkrat narasla nenadno ter zbezljala tako, kot ni nihče pričakoval. No, zdaj se je pa »spomnila«, da letos še ni bila na počitnicah in je čez noč izginila. Ljubljanice ni več, struga je skoraj prazna, a bi se povsem po* sušila, če bi je ne namakali razni skrivnostni vrelci v mestu. Sicer pa tudi ni tako tragično. Po nekaj kapljic sveže vode še vedno priteče od »§pice« in is Gradaščice v spodnji del struge. Tudi Gruberjev prekop je čedalje bolj suh in na »Spici« kopalci tožijo nad sušo. Pri jezu pod tromost-jem je voda upadla tako globoko, ds jas nič več ne pomaga ter voda ne dosega kanala, da bi se odtekala vanj. Povsem tudi ne smejo zanreti zapornice v Gruberjevem prekopu, da bi usmerili vso vodo v Ljub-ljaničino strugo, zato je ne morejo zvišati v Ljubljanici, dokler ne bo zopet izdatno deževalo. Ostanek Ljubljanice, odnosno njen ekstrakt, pa se sir! pod tromost jem In smetana se str j uje počasi navzgor proti šentjakobskemu mostu. Pod trom os t jem nesnaga navidez kar kipi kot vrela kala I* brosge neprestano uhajajo pHni na površje, kjer zadevajo na mlečno kožico. Vse to je zelo zanimivo, četudi nisi znanstven ik-kemik. Nosovi so pa že vajeni. Le Trnovčani, ki doslej niso poznali Ljubljanice tudi od te strani, so se začeli pritoževati, da diši celo do p nilskega mostu. Trnovčani namreč niso vsi na počitnicah. Toda naj se tolažijo, da je to šele začetek in da se bodo že se privadili. Sicer pa poznajo v Trnovem že od njega dni tako goste tekočine, kakršna je zadnje čase Ljubljanica. Menda se bodo kmalu spomnili, da je gosta Ljubljanica uporabna še za druge namene, ne le za vohanje. Nad Ljubljanico res ni treba obupati in kljub vsemu lahko postaneš poetičen ob nji. Te dni je razpel slikar platno na spodnji verandi pod tromostjem. ds ove-koveči Ljubljaničine čare. Njeni duhovi ga nič ne ovirajo pri delu, nego ga celo vzpodbujajo. Posnemajmo ga! Učiteljski dnevi v Ljubljani Banovinska in glavna skupttina JUU — Nekaj podatkov o vsedriavnl učiteljski organizaciji Ljubljana, 10. avgusta. Samo teden dni nas Še loči od velikih in važnih učiteljskih dni, ki bodo zbrali v naši sredi prosvetne pionirje iz vse Jugoslavije. V Ljubljano prispe nad 3000 članov vsedržavne stanovske organizacije JUU, da se iznova utrdijo v že itak opetovano prekaljeni stanovski zavesti, obenem pa, da utrejo svoji organizaciji ona pota, ki so potrebna za napredek stanu in šole in s tem celokupne našedomovine na njenem kulturnem področju. Poslanstvo našega učiteljstva je baš v sedanjih časih tako važno, da bo sklepe, ki jih bodo storili naši kulturni delavci, nedvomno spremljala celokupna javnost z vso pozornostjo. Petdnevni učiteljski dnevi so porazdeljeni v dva dela. 17. in 18. avgusta bo banovinska skupščina, torej zborovanje našega domačega učiteljstva. ki ima še svoje prav posebne težnje in brige, naslednji trije dnevi pa so določeni za glavno skupščino, ki bo vsako leto drugod in je bila lani v Splitu. Učiteljstvo dravske banovine, ki mu je poverjenik g. Ivan Dimnik, bo zborovalo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, seje odsekov pa bodo na državni učiteljski šoli na Resljevi cesti. Sekcija JUU v Ljubljani ima namreč razpredeno svoje delo tako, da pride učiteljsko delovanje do izraza v vseh smereh kulturnega, vzgojnega in splošno prosvetnega poslanstva. Tako so odseki za obrtno nadaljevalno šolstvo, za mladinsko literaturo, za stanovski tisk. učiteljski pevski zbor, narodno obrambni odsek, ekskurzijski odsek in drugi. Kongres bo otvorjen 19. avgusta s sejo glavnega odbora v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru. Tej seji bodo prisostvovali vsi člani izvršilnega odbora iz Beograda, predsedniki sekcij in drugi v to predstavništvo izvoljeni člani. Se istega dne, popoldne, bo v veliki dvorani na Taboru konferenca z delegati, ki se jih pričakuje okoli 700; naslednjega dne, 20. avgusta, pa se bo zgrnilo učiteljstvo v veliko dvorano Uniona na Miklošičevi cesti k otvoritvi glavne skupščine, ki je vsakokrat slovesen poudarek učiteljske stanovske moči, notranje organizacije in sile. Ta dan bodo položili učitelji vence pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja in pred spomenik našega poeta-prvaka Prešerna. Na glavni skupščini bo predaval vseučiliški profesor beograjske univerze dr. Nikola M. Po-povič o filozofsko-pedagoškem značaju psihoanalize, popoldne bodo poročila veri-fikacijskega in drugih odborov, ki bodo po- ročali tudi še naslednji dan, ko bo skupščina zaključena m se bodo razkropili kongre-sisti po izletih, ki jih pripravlja ekskurzijski odsek. Za kongres izide stanovsko glasilo slovenskega učiteljstva »Učiteljski tovariš« v redakciji banovinskega šolskega nadzornika g. Andreja Skulja v slavnostni izdaji s posebno bogato in zanimivo vsebino. Izšla bo tudi pripravna brošura, ki bo nudila skupščinarjem poleg vseh potrebnih navodil mnogo aktualnih spisov o razvoju šolstva in o udejstvovanju učiteljstva v dravski banovini; nekaj spominov bodo prispevali učiteljski veterani, več spisov pa bo tudi o učiteljih, ki so posebno vidno delovali na javnih popriščih. V zvezi s kongresom priredi LPZ koncert na Taboru. Tam bo tudi prosta zabava. Vse pripravljalno delo je kakopak v rokah slovenskega učiteljstva, ki hiti, da bo stanovskim tovarišem na naših tleh dobro postrežemo. V akciji so med drugimi redi-teljski, informativni. prireditveni, pevski, tajniški, ekskurzijski, stanovanjski odsek, ki ima zlasti dovolj skrbi, da spravi vse goste pod streho. Da ocenimo pravilno moč JLIU, ne bo odveč, ako navedemo ob tej priliki nekaj podatkov, ki najzgovorneje povedo, da je učiteljska organizacija med najkrepkejšimi stanovskimi korporacijami v državi, ki združuje pod svojim okriljem jugosloven-sko učiteljstvo prav iz vseh krajev. Osrednje vodstvo organizacije je v Beogradu, ki ji predseduje zaslužni narodni borec in rez. podpolkovnik g. Damjan Rašič. Delovanje JUU je porazdeljeno po sekcijah, ki se krijejo upravno z banovinami. JUU šteje danes 18.046 članov in se je zvišalo število od lani za 680. Stanje članstva po banovinah je naslednje: Mesto Beograd ima tri društva s 434 člani, dravska banovina 33 društev s 3223 člani, savska banovina 60 društev s 3740 člani, primorska banovina 13 društev s 564 člani, vrbaska banovina 18 društev s 634 člani, dunavska banovina 50 društev s 3665 člani, zetska banovina 25 društev s 1141 člani, drinska banovina 28 društev s 1469 člani, moravska 35 društev s 1510 člani, vardarska 33 društev s 1676 člani. Po tej zadnji statistiki torej šteje JUU 298 društev in se je njih število dvignilo od lani za 14. Ljubljana, ki se je v svojem gostoljubju vedno izkazala, bo gotovo tudi za časa »učiteljskih dni« storila vse, da odneso naši kulturni pionirji iz njene srede kar najlepše vtise. V. D. Spori Naši plavači odpotovali na Sušak Ljubljana, 10. avgusta Snoči je z večernim vlakom odpotovala na Sušak maloštevilna, vendar odlična četa ilirijanskih plavačev, ki bodo nastopili na seniorskem državnem prvenstvu. Odpeljalo se je 12 tekmovalcev, med njimi 3 dame. Ilirijo bo skupno zastopalo 16 tekmovalcev, 4 so že na Sušaku, ki -.o prispeli tja naravnost iz Splita, kjer so kot prehodni letniki nastopili tudi na juniorskem prvenstvu. Na Sušaku bodo startali samo plavači, ki imajo izglede na uspeh. Čeprav ekipa Ilirije po številu znatno zaostaja za Jadranom, Viktorijo in Jugom, ima vendar dobre izglede na tretje mesto, morda celo na drugo. Borba za Petrinovičev pokal se bo razvila med Jugom in Jadranom, vendar ima Jadran več izgledov. Odločitev bo padla v vvaterpoJu. Letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo Velike borbe mednarodnih kolesarjev za naslov letošnjih svetovnih prvakov se pri-čno v soboto 12. in zaključijo v torek 15. t. m. Hitrostne dirke profesionalov in di-letantov, kakor tudi staverske dirke za motornim vodstvom bodo na dirkališču Pare des Rinces v Parizu, dirke cestnih profesionalov pa na avtomobilski krožni progi Montlherv v bližini Pariza, dolgi 12 in pol kilometra. Ker bomo med 16 drŽavami, ki bodo oziroma so že poslale svoje najboljše zastopnike kolesarstva v Francijo, zastopani tudi mi Jugosloveni, nas bo gotovo zanimala le cestna dirka diletantov, kajti profesionala ni naša zemlja rodila še nobenega. Diletanti, ki se bodo borili za naše barve, so trije Zagrebčani, in sicer: Štefan Grgac, Dragotin Ivkovič in Rudolf Fi-ket. Ivkovič nam je znan že izza ianskega svetovnega prvenstva v Rimu, kjer je ju- foslovensko kolesarstvo zastopal sam. V 'arizu bodo pa a hrabrim Grgcem na čelu letos trije in je zato upati, da bo njihova borba bodre j ša in odpornejša napram hudi konkurenci, sestoječi iz 51 borcev. Kot predizkušnjo za svetovno prvenstvo je ta trojica minulo nedeljo vozila blizu Zagreba državno prvenstvo na 100 km, kjer sta se neglede na slabo progo zlasti dobro odrezala Fiket m Grgac, vozivši povprečno 33 km na uro. (Razdaljo 200 km krožne proge v Montlhervju je lansko leto prevozil Francoz Godinat t povprečnostjo 35.400 km na uro, Lapebie letos pa s povprečnostjo 35.566 km). Proga določena sa letošnje svetovno prvenstvo, je dolga 250 km za profesionale, 135 km pa za diletante, t j. prvi prevozijo krog 30-krat, drugi 10-krst čeprav je vsa asfaltirana, vendar ima svojo grenko točko v vzponu Lapi z e (9 km od starta), ki se dviga prvih 400 metrov v 3 odstotkih, sledečih 300 metrov v 12 odstotkih, v zadnjih 300 metrih pa v 5 odstotkih. Poleg tega bodo dirkačem delali velike preglavice tudi mnogi zavoji na progi, pri katerih bodo morali, posebno v primeru velike brzine, uporabljati zavore. Start bo skupen in dirkač, ki zaostane za en krog, se eliminira. Pa še v drugih ozirih jo pravilnik dirk zelo strog in se dirkač za vsako malenkost izloči. Na startu, oziroma cilju, kjer so postavljene ogromne in obsežne tribune in skozi katere vozijo eni 20, drugi pa 10-krat, bo okrepčevalnica, kjer se lahko vsak konkurent založi z okrepčili, kakor tudi z rezervnimi tubolarji. Dirke na cesti se pričnejo v ponedeljek 14 t. m. ob 7. zjutraj za diletante, ob 11. pa za profesionale, torej mogoče ob najhujšem žgočem solncul Zaklad išče Trbovlje, 9. avgusta. V Trbovto'ah imamo zopet novo senzacijo, ki je na mah potisnila vse pereče socialne in gospodarske probleme v ozaaMet Včeraj se je namreč pojavil v Trbovljah dunajski inženjer Levi, k-1 je prišel v Trbovlje iskat bogat zaklad, ki je zakopan tam ne«kje za Urhovčovo Loko. Inženjer Levi, ki je dobil informacije o zakopanem zakladu v Trbovljah baie od nekega kriminalista, je trdno prepričan, da so njegove informacije pravi-ln-e in da se rrru bo posrečilo zaklad dvigniti. Podatki o kraju, kjer naj bi bil zaklad zakopan, so bili tako točni, da je pričel inž. Levi že nekaj ure po preiskavi terena po posebnem aparatu kopati. Aparat je točno pokazai kraj, kjer naj bi te-žal zaklad. Iskalec zaklada je odšel takoj po prihod« v Trbovlje k posestniku zemljišča, kjer da je zaklad zakopan. Ko mu ie na veliko iznenađenje obrazložil, kako veliko bogastvo je zakopano v njegovi zemlji in svoje namene, da želi zaklad dvigniti, sta se pogodita, da mu lastnik zemljišča dovoli kopati zakald pod pogojem, da mu da "četrtino najdenega bogastva. Tako obetata postati oba, iskalec in lasImOk zemlje, v kateri je zaklad zakopan, čez noč bogata. Kot tolmača in pomagača pri iskanju in kopanju zaklada je inž. Levi pripeljal s seboj nekega Celjana. 2e včeraj sta do večera izkopala nad poldrugi meter zemlje na kraju, kjer prikazuje aparat dragoceno kovino. Danes sta skora-j ves dan nadaljevala z iskanjem, merjenjem in kopanjem, tako da sta do nocoj izko-pala It preko dva metra globoko, vendar pa še nOsta naletela na zaklad, nasprotno, aparat kaie, da j« treba kopati še globlje. Včeraj in danes se je po naš: dolini mnogo govorilo o kopanju zaklada, mnogi ki so manj zaupljhri in pa radovednejši, se pa morajo na lastne oči prepričati, da inž. Levi zaklad res kopije. Po izpovedtoah starejših Trboveljčanov je pred mnogimi leti v resnici nekje v okoflci Trbovelj neki zločinec zakopal veHko mnoiifio kovanega denarja, ki Je izviral od raznih ropov in roparskih umorov. Ropar je bil baje pred aretacijo denar zakopal po trditvah starih IjudC na Topoliko vem hribu, po drugih verzijah pa v Urbovoevi Loki rod hrLbckocn na zemljišču posestnika g. Stro. ja, prav tam, kjer ga sedaj kopljejo. Baje ie bil ropar obsojen na smrt. pozneje pa pomiloščen v dosmrtno ječo in zaprt v kaznHnioi v Sre-mski Mitrovici. — Po vsej priiiki kot^je sedaj inž. Levi na podlagi teh informacij, ki jih je dobil od kakega kriminalnega organa, ta pa mogoče na podlagi kakih starih sodnih zapiskov ali beležk. Koledar. Danes: Četrtek, 10. avgusta, katoličani: Lovrenc. Jurica: pravoslavni: 28. julija. Današnje prireditve. Kino Matica: »Kubanska ljubavna pesem«. Kino Šiška: Gospa ne želi otrok«. Dežurne lekarne. Danes: Kuralt. Gosposvctska cesta 10. in Sušnik. Marijin trg 5. Jxpod sita in rešeta Našemu bolniku se je jelo dozdevati, da je bolan. A kadar začenja bolnik sam verjeti, da je bolan, mora biti bolezen resna. V glavi se vrti, temu našemu bolniku, slabo mu postaja, krči ga prijemljejo, kolena se mu tresejo. V težki omotici se. premetava po mehki postelji in groza ga obhaja, ko čuti, da postaja postelja pod njim vedno trša. da se ga bolezen vedno bolj prijemlje. Zdravnik mu dopoveduje, da je bolezen nevarna, da brez operacije ne poj-de, da se naj Čim prej odloči za njo, ker bo tem težja, čim del j jo bo odlašal. In tudi sam vidi na sebi velik čvor, poln smrdljivega gnoja, toda operacije ga je strah, ker se boji bolečin, ki jih ni vajen, saj jih ni nikoli poznal. Omotica je pa vedno hujša, agonija vedno bližja. Bolnik se pa čedalje krčevite je oklepa svoje omajane vere v ozdravljenje. Zdravnik je že napravil križ čezenj, bolezen je brez operacije neozdravljiva. A mi, ki nam je poverjena dolžnost streči temu bolniku, smo kakor mačka, stopicajoča okrog vrele kaše. Vemo, da je zdravnikova diagnoza pravilna, pa prikrivamo resnico sebi in bolniku, ker se z njim vred bojimo operacije in bolečin. Na čvor pritiskamo najrazličnejša zdravilna zelišča, a gnoja v njem je čedalje več. Zdravnik se nam pa pomilovalno smeje. Iz Kamnika — »Slehernika« vprizore v Kamniku IS. in 15. t. m. ob pol 21. zvečer pred farno ceT-kvijo na Šutni. Sodelovali bodo igralci in pevci iz Kamnika in okolice, zbor kamniških godbenikov pa bo pomnožen s 13 it muzike dravske divijiske oblasti. Muz • ka'jo vodstvo je v rokah kapelniiui g. Jaca Uimana, pevski zbor vežba aitadenrk g. Avgust Cerar, vso težo režije pa ie pre-vzci nase nas agilni igralec g. Ivut Golob, V: bo igral tudi naslovno vlogo. Igra je *e dobro naštuduana in nobenega dvoma ni, da bodo gledalci prišli na svoj rač«m Za-rad: T'TiZoritve »Slehernika« bo v soboto cd 20. v nedeljo in na praznik pi id 17. ure naprej zaprta zs promet cesta po £ut-nv Ć** con ček vprizoritve je namenjen z* postavi*« v spomenika padlim iv .mmča-nom. za kuhinjo za brezposelne m za trboveljski, oeco. Naše občinstvo si bo gotovo štelo v častno dolžnost, da poaeti in podpre vprizoritev. Ker bodo vozili po predstavi avtobusi proti Ljubljani, bodo imeli tudi posetniki iz drugih krajev lepo priliko, da si ogledajo vprizoritev »Slehernika«. — Pregled in žigosanje meril bo v Kamniku do 15. t m. Odzvati se morajo vsi trgovci, branjevci itd., sicer zapadejo kazni. — Opustitev svetlolikalnice. Kamničani smo morali včasih pošiljati obleke v Čiščenje in ovratnike v škrobljenje v Ljubljano in prav hvaležni smo bili pred tremi leti g. Stanetu Šavsu. ko je odprl v Majstrovi ulici svetlolikalnico in kemično pralnico. Ta teden pa se je g. Šavs preselil na boljše mesto v Ljubljano. Da Kamničanom ne bo treba spet posebej pošiljati ovratnikov in oblek v Ljubljano, bo imel odslej g. Savs sprejemališče pri g. Jerincu na Glavnem trgu. Z Jesenic _Nezazeljeni nočni gostje. Ko je Sla ga. Pavla Vilmanova, gostilničarka in posestni-ca na Jesenicah v soboto zvečer v klet, v kateri je Čula ropot, je nenadoma skočil po stopnicah mlad in visok fant, ki je izginil v noč. V njem je spoznala 27 letnega strojnika v električnem oddelku KID R. P., doma iz Vidma pri Krškem. Fant je precej rad veseljačil in je zadnje čase prej zabredel v dolgove. — Tisto noč je bilo tudi vlomljeno v bulfet novega Cuferjevega kopališča, v katerem je neznan tat pokradel šunko, cigarete, malinovec, več vrst likerjev, čokolado in druge dobrote ter damsko kopalno in dve moški kopalni obleki v skupni vrednosti okrog 1500 Din. Sumi se, da je bil tudi tu udeležen R. P., ki je menda nekje izjavil, da to ni res in da tega ocuka ne more preboleti in da se bo ustrelil. Do sedaj ga še niso mogli prijeti, ker se ne ve, ali je svojo namero res izvršil, ali je le pobegnil. Kdo je tu vlomil, bo dognala preiskava. — V nedeljo zvečer pa je čula v kleti neki ropot ga. Markeseva, gostilničarka na Cankarjevi cesti. Poklicala jc svojega moža. da je Sel pogledat v klet, kjer je našel za zabo.'—n skritega 23 letnega pleskarskega pomočnika J. B. z Jesenic. Ko ga je vprašal, kaj dela v kleti, mu je B. odgovoril, da se je zbal fantov, ki so ga hoteli pretepsti in da se jim je skril v klet. Markes je fanta prignal na vrh stopnic; tu pa je nenadoma sunil z vso silo gospodinjo, da je padla, sam pa izginil v noč. Ko je bil naslednji dan aretiran, so orotniK našli na njegovem domu gramofon in nekaj plošč, ki gs je pred dvema letoma ukradel trgovcu z gramofoni in s športnimi potrebščinami g .Francetu Kraševcu z Jesenic. Vrednost gramofona in plošč se reni na 3600 Din. B. je bil preveden v občinske zapore na Jesenice, odkder bo eskortlran v Kranjsko goro, kjer prejme zasluženo plačilo. Bratec in sestra. — Če bi bila z Lojzetom sama, bi se bila gotovo poljubljala. — Sramuj se takih besed, Matiček, in glej, da hitro izgineš. Stev 18) »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. avgusta 1933 Stran « IJutri na veselo Svatbeno potovanje v treh Z OČARLJIVO BRIGITO HELM V ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — Kraljeva zahvala primorskim emigrantom. Emigrantsko društvo »Krn« za sreza Črnomelj in Metliko je prejelo iz dvorne pisarne naslednji dopis: »Gospod Martelanc. Nj. Vel. kralj je blagovolil sprejeti pozdravno brzojavko s tabora emigrantov iz Julijske krajine v Črnomlju in mi naročiti, naj izrazim Vam in drugim zahvalo za izraze zvestobe in udanosti. — Maršal dvora.« — Dopust udeležencem kongresa prav-nikov slovanskih držav. Z odlotcom p-ed-sednika ministrskega sveta z dne 3. t ni. je dovoljen vsem državnim uslužben.trin-pravnikom, ki se udeleže kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi, dopust od 5 do 17. septembra. Ta dopust sr pm ne bo £tei v letni dopust. — Anketa za izprtmembo farmacevtskih študij. V prosvetnem ministrstvu je bila sklicana na pobudo lekarniške zbornice anketa za izpremembo in izenačenje iar-macevtskih študij v naši državi. V princ; pu je bilo sklenjeno, naj bi farmacevti studirali samo na univerzah nepretrgoma ^ se mestrov po maturi. Naslov magistra phar-macije naj bi se opustil in apsolviran: le karnarji bi se imenovali v bodoče diplomirani farmacevti. Po dovršenih študijah oi moraJ vsak diplomirani farmacevt de'at; dve leti v lekarni, potem bi pa položi lekarniški državni izpit in dobil naslov di plomiranega lekarnarja. Program študij rsj bi se zelo razširil in izpopolnil. Dosedanjim predmetom bi se pridružila kot obv»z,rn predmet še mikrobiologija, biokemija, kemija življenskih potrebščin in toksikuj-gija. Vsak diplomirani lekarnar bi bil tanku d:plom:ran za doktorja farmacije ali BSo-zofije, kar bi se pač izbral za doktorat. — Zahvala društva »Krn«. Hmigrant sko društvo »Krn« za sreza Črnomelj in Metliko se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu moralnemu uspehu emigrantskega tabora. Zahvaljuje se občinskemu odboru na čelu z županom J. Miillerjem, domačemu duhovniku, ki je rade volje daroval mašo v spomin padlim žrtvam, lesnemu trgovcu g. Martinu Plutu, ki je dal na razpolago potreben ma terijal. črnomeljskcmu Sokolu za naklonjenost, pevskemu društvu »Triglav« iz Karlovca, »Taboru« iz Ljubljane. »Soči« iz Celja in drugim društvom. Posebno zahvalo pa izreka banu g. dr. Marušiču ter banovinskomu svetniku g, Evgenu Lovšinu za velikodušen dar in naklonjenost, nadalje ravnatelju tvornice v Jaršah g. Setini, predsedniku Saveza emigrantskih udruženi g. dr. Ivanu Mariji Čoku, ki mu izroča društvo istočasno spominsko plaketo, ter gostoljubnim prebivalcem Bele Krajine. — Nova tarifa za izvoz svežega sadja v Nemčijo. Prometno ministrstvo opozarja interesente, da je stopila z današnjim dnem v veljavo nova tarifa za izvoz svežega sadja iz Jugoslavije v Nemčijo. — Preposedan list. Notranje minisc^tvo je prepo\tdaio uvažati in širiti v naši držav: v i3: usiju izhajajoči list »Sloga isd-nka se^aka«. — Jugosiovenska zastava prvič na ižanskem cerkvenem stolpu. V nedeljo proslave Ižanci 501etnico gasilnega društva, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Da bi bila ta pomembna gasilna svečanost tem lepša, je splezal ižanski kleparski pomočnik g. Martin Gradišar snoči ob 10 na zvonik ižanske cerkve, visok okrog 50 m. kjer je obesil jugoslovensko zastavo. Prvič je torej zavihrala snoči na ižanskem zvoniku jugosiovenska zastava, ki vabi prijatelje gasilcev na velik gasilski praznik. — Borza dela v Ljubljani želi prvovrstnega kuharja in kovača za takojšen nastop v Dalmaciji. — Maturantje drž. moškega učiteljišča iz Ljubljane iz 1. 1908. proslave svoj srebrni jubilej v sredo. 16 t m v Ljubljani. Dopoldne je posvečen spominu blagopokojnih, jubilantje obiščejo grob svojega nepozabnega tovariša Slavka Cepudra, ki ie prvi legel k večnemu počitku in ki počiva v Hrušici pri Ljubljani. Skupno kosilo bo v kmečki sobi pri Slamiču. Kdor izmed jubilantov zaradi pomanjkljivega naslova ni dobil vabila in sporeda, naj se obrne na tov. Urbančiča Antona pri prosvetnem oddelku v Ljubljani. Na svidenje! Lajovic Albin. — Silna vročina v Dalmaciji. Zadnje dni pritiska v Dalmaciji neznosna vročina. Včeraj opoldne so imeli v Šibeniku 45 stopinj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in vroče ter možnost neviht. Vročina pritiska od dne do dne bolj. Včeraj je bil v naši državi najbolj vroč dan letošnjega poletja. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu Beogradu. Skoplju in Splitu 33, v Ljubljani 32.1, v Sarajevu 30, v Mariboru 28 stopinj. Današnji dan bo pa še bolj vroč, saj smo imeli že davi ob 7. v Ljubljani 18.6, dočim je znašala temperatura včeraj zjutraj le 17 stopinj. Barometer je kazal davi v Ljubljani 764.7. — Patrona ni igrača! Jože Rozman, 81etni sin posestnika iz Bohinjske Bistrice, je našel na polju staro prazno vojaško pa-trono. Najprej je na njo nekaj časa piskal, potem pa mu žilica ni dala miru in je začel po njej razbijati. V patroni je pa bil vžigalnik, ki je nenadoma eksplodiral. Posledice so bile strašne: Jožetu je razme-sarilo obe roki, mu odtrgalo vse prste na desnici, več drobcev patrone se mu je pa zapičilo v trebuh in desno nogo. Hudo poškodovanega so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico. — Vod« se je vnela. V banaški vasi Centi so imeli te dni redko senzacijo. Lani so izkopali vaščani sredi vasi 27 m globok vodnjak, ki je zdaj voda v njem naenkrat začela izpreminjati barvo. Postala je žolta in mastna. Kmetje so ji začeli pripisovati zdravilno moč. Neke noči je prišla neka kmetica po vodo in ker se je že mračilo, ie hotela posvetiti v vodnjak z vžigalico. Naenkrat se je pa voda vnela. Vest, da gori v Centi voda, se je hitro razširila po vsem Banatu. Kmetje so gorečo vodo kmalu pogasili. Lahko jo pa zopet zažgo, kadar se jim zahoče. Najbrž prodira v vodnjak nafta. — S kozolca je padel. Jože Jermančič, star 40 let in doma iz Postajne, je padel s kozolca in zadobil resne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. — Smrt pred oltarjem. V Černečah pri Dravogradu je zadela srčna kap pred oltarjem župnika Alberta Travsta iz Trbunj. Bil je takoj mrtev. — Pet litrov žganja popil za stavo. V torek popoldne je popil dimnikar Vasiljev iz vasi Orlovec blizu Velikega Bečkereka za stavo 5 litrov žganja in se je seveda takoj onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili težko zastrupijenje z alkoholom. — Da reši otroka, našla smrt pod lokomotivo. Včeraj popoldne se je pripetila pri Kragujevcu težka železniška nesreča. Na železniški progi se je igrala hčerkica Viktorije Cigaja Rezika in njena mati Lenka je v zadnjem hipu opazila, da se bliža vlak. Sluteč nesrečo je skočila na progo, pa ie bila tako zbegana, da je hotela na drugo stran. V naslednjem hipu je privo-zil vlak in lokomotiva je nesrečno mater razmesaHla Pri nagnenju k maščobi, protinu. slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz .To-sefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in traino nosneš^ nrebavo. Iz Llnblfane —li Sloro generalice se Poj. ovieeve. Sno či so priredila naša ženska društva in sicer »Knek«), ki imajo najbrž slabe podplate ali velika kurja očesa. Smisla za red in naravne lepote pa gotovo nimajo. Prosimo mestno vrtnarijo, naj hojo po travišču strogo prepove ali pa prepreči z bodečo žico. Morda bi se potrudili ondotni pazniki mestne trošarine, da bt brezvestneže naznanili policiji. —lj Jutri »e poroči Brigita Helm! Ne sicer v resnici, temveč v prekrasnem filmu, očarljivi muzikalni komediji »Svatbeno potovanje v treh«. Kljub poletni sezoni, ko predvajajo kinematografi drugod večinoma le reprize ali pa sploh ničesar, prinaša naš vodilni ljubljanski Elitni kino Matica, ne strašeč se denarnih žrtev, premiere velikih filmskih del. Tako bomo videli poslednji veliki film oboževane evropske Grete Gar-bo ,divne Brigite Helm »Svatbeno potovanje v treh«. Film, ki se odlikuje po odličnih igralcih v glavnih vlogah (Brigita Helm, Oskar Karlweis. Susi Lanner in Oskar Širna), po dražestni, humoristični vsebini, lepi muziki (Walter Jurmann in B. Kaper) ter umetniški režiji Joca Mava naa popelje v slikovite kraje, kamor si želi na svatbeno potovanje sleherni poročni par. O vsebini lepega filma, ki bo zadivi] vse gledalce, spregovorimo jutri obširneje. —lj Zamorci v Ljubljani. Restavracija »Zvezda« je angažirala za jutri v petek, soboto in nedeljo obitelj zamorcev Jenki Lu-kas, ki bo izvaialn originalne zamorske plese, kakor: Huban. Rumbo, Nigerstep itd. G. Jenki Lukas. član zamorske kraljevske rodbine, nekdanji partner svetovno znane plesalke Josipine Beker, nam bo pokazal svojo umetnost in se priporočamo. 422/n —lj Sokolsko društvo Ljubljana HI. m Bežigradom sporoča vsemu članstvu, na rasčaju in deci, da se vrši v nedeljo, dne 13. avgusta t L društveni izlet v bližino Črnuč. Piknik v gozdu — blizu potok. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Lahko se vzame hrana tudi s seboj. Obleka priprosta. Prvi odhod s telovadišča ob 6. uri, drugi odhod ob 8. uri zjutraj. Tega izleta naj se članstvo po možnosti polnoštevilno udeleži. Za slučaj slabega vt*mena se preloži izlet na torek, dne 15. t. m. Zdravo! — Odbor. —lj Ljubljanska strelska družina vsbi članstvo na poslovilni večer svojega predsednika g. generala Popoviča, ki bo v petek. 11. t. m. v restavraciji Štrukelj, Kolodvorska ulica ob 18 uri. rrosi se točnosti. — Odbor. —li Huda nesreča v Rosni dolini. Pri gradnji nove stavbe v Rožni dolini. Cesta X, se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča. Na stavbnem odru sta bila zaposlena s kleparskimi deli 271etni kleparski pomočnik Franc Sever z Jezice in 161etni kleparski vajenec Metod Škerjanc z Vodovodne ceste, oba zaposlena pri tvrdki Ecker. Okrog 14.3fj se ie nenadoma zrjšil stavbni oder — po drugi verziji se je bila izpod-maknila ena deska — in sta oba padla kakih 8 metrov globoko. Skerjanc si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Sever *e je pa lažje poškodoval. Oba so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Kakor nam poročajo, je Škerjančevo stanje zelo kritično- Takoi po prevozu se je v bolnici onesvestiL Davi se je sicer zavedel, bljuje pa kri. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzrok nesreče. Iz Celja —c Vest iz Zermatta. Iz Zerm*tU v Švici smo prejeli obvestilo, da so se sestri jidč. Mohorčičevi iz Ljubljane kot prvi Slovenki in zasebni uradnik g. Andrino Kopinšek iz Celja 5. t m. povzpeli na vrh Matterhorna (4505 m). Vsi trije so tri dni prej v družbi g. Franca Zanggerja, sina veletrgovca iz Celia. dosegli tudi vrh Mont Blanca (4810 m). Obe težki turi so izvedli brez vodnika —c V mestnem parku bo priredila celjska železničarska godba v nedeljo. 13. t. m. ob pol 11. dopoldne dobrodelni koncert v korist slepega skladatelja g. Edvarda Inter-bergerja v Celju Na sporedu so po večini skladbe g. Interbergerja. —c LTmrla je - torek. 8. t. m. v celjski bolnici I91etna posestnikov* hČ&rka Frančiška Goriškova z Rečice pri sv. Krištofu nad Laškim. —c Celjski nogomet. V nedeljo, 13. t. m. ob 17.30 se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma meJ SK Jugoslavijo iz Zagreba in SK Celjem. Ob 16. bo predtekma med rezervama SK Celja in SK Olimpa. —c Kon j ga je brcnil. V torek 8. t. m. ie brcnil 351etncga Franca Koširja, hlapca pri posestniku Stanku Gologracu na Blagovni pri St. Juriju ob juž. žel., konj v hlevu v desno roko in io zlomil. Koširja so oddali v celjsko bolnico. Zborovanje JNS v Črnomlju Črnomelj, °. avgusta. V Beli Krajini se je biv^a JRKD in sedanja JNS prav lepo razvila, posebno pa v črnomeljskem srezu, kjer šteje poleg centralne sreske organizacije v Črnomlju še 10 krajevnih organizacij. Naše dobro ljudstvo se globoko zaveda velike važnosti medsebojnega povezanega dela. pa je zato v tako lenem številu pristopilo k organizacijam JNS. kar je dokazala tudi prva letna skupščina, ki je bila v nedeljo. V docela polni stekleni dvorani hotela 'Lakner« je predsednik sreske organizacije, župan 2 Miiller pozdravil predvsem zastopnika oblasti sreskega načelnika g. dr. Davorina Trsteniaka in banskega svetnika za naš srez Evgena Lovšina, ki se je udeležil skupščine z g ing. Lukmanom kot gospodarskim strokovnjakom n referentom, nato pa delegate posameznih krajevnih organizacij, ki so se udeležili skupščine kljub obilnemu delu na polju. Na rodni poslanec g. Diko Makar se je zaradi odsotnosti opravičil. Predsednik g. Miiller je zlasti poudarjal, da so smernice in ideje nove JNS ostale iste, t. j. služiti z delom med narodom najvišjemu, kar imamo, naši lepi svobodni državi: nato pa je pozval delegate, naj intenzivno delujejo za razširjenje JNS med narodom, ker je le v slogi naša moč. Enako lepo in skrbno sestavljeno poročilo je podal tajnik »reske organizacije g. Pepe Var-djan, ki je zlasti naglašal potrebo tesno povezanega medsebojnega dela. tako idejnega, kakor administrativnega. Blagajnikovo poročile, ki ga je podal g. Jože Peršak, kakor tudi vsa prejšnja, so zborovalci soglasno »prejeli in se s pritrjevanjem zahvalili govornikom za lepa izvajanja. Kratke debate, v kateri je bilo tudi omenjeno plačevanje članarine revnejših članov, so se prav ž"vahnc udeležili Bojenčani in po-ljanci iz Starega trga. Predgrađa in okolice. Posebno zanimivo je bilo poročilo ban-skega svetnika g. Evgena Lovšina, ki je poročal o vseh perečih vprašrnjih Bele Krajine, pa tudi o vseh važnejših političnih vprašanjih in o političnem položaju v državi, o banovinskem proračunu, občinskem zakonu, komasaciji občin, zakonu o samoupravah, ki bo gotovo eden med prvimi sprejet, in končno še o banovinski elektrifikaciji, katere bo menda deležna tudi Bela Krajina. To vprašanje je posebno važno, ne le zaradi razsvetljave, nego enako tudi zaradi pogonske sile, ki jo potrebujejo naše razvijajoče se industrije in ki bo posebno potrebna pri napravi vodovoda, kjer bi motoma pognska sila bila neprimerno dražja. Zelo zanimive gospodarske nasvete je dal našim vrlim kmetovalcem tudi g. ing. Lukman, nakar je bila na predsednikov predlog sprejeta resolucija na kr. bansko upravo z zahtevo o postavitvi gozdarja, katerega Bela Krajina kljub obširnim gozdovom in dvema srezoma sploh nima. Že večkrat smo naglašali v našem listu veliko potrebo istega in kako katastrofalno uničuje lubadar belokranjske gozdove, pa vedno brez uspeha kljub temu, da so gozdni posestniki morali zaradi lubadar ja posekati Že mnogo smrek. Upamo, da nam bo končno vsaj sedaj ustreženo in da bodo nali gozdovi vsaj v zadnjem hipu rešeni pro-padania Ce bi človek ne znal sovražiti, bi tudi ne znal ljubiti. Na Trdinov vrh in na Kum Pred drugim krožnim avtomobilskim izletom »Krke« na Do4en|sko Ljubljana, 10. avgusta. Na Gorjance, kamor delajo Mete »lasti Zagrebčani, pohite v dneh 14. in 15. L m. Jzletniki od blizu in od daleč. Podružnica SPD v Novem mestu proste vi namreč 1 Obletnico, odkar je isposlovala pod predsedstvom še sedaj zelo agilnega častnega člana »Krke« prof. Sekira uradno preJkrstitev najvišjega vrha na Gorjancih Sv. Jere v Trdinov vrh. 5 tem se je podružnica oddolžila spominu pisatelja Trdine, ki nam je v svojih nesmrtnih bajkah m povestih šele odkriJ vso krasoto bajnih Gorjan-ce*v. Dne 14. avgusta — na predvečer svečanosti — se too zažgal na Trdinovem vrhu mogočen kres, drugega dne pa se bo brala ob 11. dopoldne maša pri razvalinah Sv. EMje v grško - katoliško - staroslovan-skem obredni, nakar slede slavnostni govori in nato prosta zabava. Podružnica SPD v Novem mestu na predvečer svečanosti še ne računa na tuje udeležnike, No-vomeščani pa bodo po večini odšli na Gorjance že v ponedeljek zjutraj. Da bo večja udeležba, vabi centrahri odbor »Krke« svoje člane in prijatelje Dolenjske, da se v čim večjem številu udeleže planinskega slavja na Gorjancih. Tako v ponedeljek kot v torek dopoldne bodo čakali na kolodvorru v Novem mestu avtobusi na prihod izletnikov. V torek ob 5.19 bo vozil iz Ljubljane izletniški vlak. pri katerem se plača polovična vožnja, avtobus iz Novega mesta do tovarne na Gorjancih pa bo stal za tja in nazaj okoli 20 Din za osebo, seveda Če bo poln avtobus. Tudi avtotaksiji bodo na razpolago, glede cene pa se bo vsak posameznik posodil s podjetnikom. Kakor smo se informiral':, stane avtotaksi za 7 ljudi tja in nazaj — okoli 50 lom vožnje — brez čakalne okoli 150 Din. Tisti izletniki, ki bodo v noči od 14. na 15. prenočil; na Gorjancih, naj prireso s seboj primerno odejo. Podružnica SPD ni namreč mogjla poskrbeti za prenočišča. Ne'kaj postelj bo na razpo>lago v Tovarnd ali pa pri Sv. Miklavžu, kjer ima v oskrbi gostilničar Hudoklin 5 do 7 postelj. Za silo se bo prenočilo tudi na Trdinovem vrhu pri kresu, kier bo razprostrta velika vagonska plahta. Nekaj pa jih bodo vzeli v svoje šotore tudi posamezniki, ki tabore na Gorjancih. Iz'etnike opozarjamo, na si med vožnjo z Vel Cerovca na Tovarno ogledajo pri Zajcu spominsko ploščo Trdini. Pri Zajcu Taborniki stopajo se bodo tudi lahko okrepčali z mrzlim* jedili in pristnim dolenjskim oziroma belokranjskim vinom . V istih dneh priredi centraind odbor »Krke« izlet na Kum (1219 m). Kum, čeprav ni daleč, te Ljubljančanom v aploa-nem še malo znan. Bolie ga poznajo Zagrebčani m Celjani. Mogočni masiv gosto obrastiega Kuma zavzema ves obsetžen prostor med Radečami in Zagorjem, na severu obkrožen od Save^ na jugu in zapadu od globoko zasekanih strug Sobote in Slcle-ndrovca. Kar pet dobro markiranh poti vodi na Kum z Izhodi v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku. Radečah in St Jurijoi. »KrkaiU si izberejo pot iz Trbovelj preko Dobovca, vračali pa se bodo preko St, Jurija in po romantici doMni Skiendrovec v Zagorje Odhod bo v ponede!;eik popoldne — »Krka« zakuri pri Sv. Neži velik kres, tako da bosta kresova gorela istočasno na dveh največjih dolenuskih vrhovih — in v torek zjutraj s prvim jutranjim vlakom, to je ob 5.31. Vsak naj si kupi vozovnico do Trbovelj! Tisti, ki se povzpno iu Kum že v ponedeljek, bodo lahko prenočeval* na Kumu v gostilini, ki i»ma okolO 15 postelj na raz.polago. Izredno veiliko je zanimanje za II. kroin: avtomobilski izlet na Dolenjsko na progi Ljubljana — Trebnje — Mirna — Mokronog — Boštanj — Krško — Kostanjevica — Št. Jernej — Dcvlina gradov — Novo mesto — Ljubljana. Izleta so udeleže skoraj vsi udeleženci I. krožnega avto-mo.b»i!'s!vetga Izleta, vrh tega pa še »Soča-ni«. Računa se na okoli 400 izletnikov. lz-tet se bo vrši.1 koncem septembra oziroma začetkom oktobra, tedaj za trgatev. Medpotoma se bodo izletniki ustavik za delj časa v zidanicah na Trški gori pri Krškem, kjer bodo zoball sladko dolenjsko grozdje in pokušali najboljša dolenjska vina po 3 Din liter! Posebnost bo vožnja mimo gradov: Trebanjskega, Lanšprcša, .Mrne, Rakovnika, Doba, Mokronoga, Turi škeg a gradu nasproti Sevnice, Sevnistega, Rajhenburškega, Tumskega, Kostanje-viškega. Struge, Otočaca, Starega gradu, Bajnofa in fimefrnika! Nikijer v S! oven'.j 1 ni pokrajina tako romantična kakor ob progi, po katerr bo Šel ta izlet. Prijave za fefot se prično v kratkem sprejemati. »Krika« je zopet določila najnižje cene, samo da omogoči jzlet čim večjemu številu ii-iletnikov. Stroški so proračunani na okoli 100 Din. na plan Ljubljana. 10. avgusta. Nimamo v mislih le tabornikov (nekdaj so rekli taboriti), ki se udejstvujejo tako zaradi sporta ali zaradi nekih načel, ki so moderna in ki slone na nekakšnih idejah^ Ne nameravamo tudi naperiti topov proti taborniškim idejam in njihovim privržencem. 2e zato ne. ker morajo biti takšne deje vsega spoštovanja vredne, ker prodirajo tako zmagoslavno. Lahko bi govorili tudi o tabornikih, ki morajo taboriti ter preklinjati taborniško idejo kot žrtve stanovanjskih križev in težav — pod mi-im nebom Taborniki zadnje čase namreč stopajo na plan na vseh koncih in krajih. Takšno stopanje je bolj ali manj prijetno, toda zdaj že še preneseš svež zrak, če te postavijo na cesto. Kdo bi obupaval zaradi takšnih malenkosti! Sploh je pa tudi treba sodobnemu meščanu, da stopi češče na plan ter v stik z materjo naravo, da mu telo ne spusti korenin pri večnem če-penju v stanovanju. Vendar ne svetujemo hišnim gospodarjem, da bi izkazovali toliko pozornosti stanovanjskim najemnikom Deložacij je zdaj dovolj, da se lahko taborništvo manifestira v polni meri. V zobe tudi ne nameravamo vzeti taborjenja naše nadebudne mladine, ki s takšnim navdušenjem sili pod šotore v milo naravo. Mladino je treba pri njenem stremljenju vedno podpirati. Vse njene podvige moramo pozdravljati, kajti napredek je samo v novotarijah. čeprav gre samo za taborjenje. Mimogrede je treba se povedati, da marsikdo noče vedeti, da je naša mladež žejna solnca in zraka. Na počitnice hodijo le redki izvoljenci in nikdar ne vm najpotrebnejši Menda smo se tako potegnili dovolj tudi za mlade trnovske junake, ki so Se posebno navdušeni za^taborjenje in ki si znajo pomagati sami. Kdo bi pa večno moledoval odrasle in kdo bi čakal na odrešenje, da ga bodo poslali na počitnice v kakšno hribovsko okrevališče za rahitično deco! Nedavno so na Trnovskem pristanu pokazali pravi taborniki, kaj znajo. Postavili so si šotor po vseh predpisih ter zakralje-vali v njem. Drugi trnovski fantiči so neznansko zavidali tabornike, zlasti še. ker so bili tako rezervirani in niso nikomur dovolili vstopiti v prekrasen šotor. Ubogi fantiči bi najraje raznesli preklicani šotor na vse vetrove ter pokazali tabornikom še drugače, kaj znajo, da bi se ne napihovali tako. Toda maščevali so se na bolj plemenit način. Dobro so si ogledali, kako je bil postavljen šotor ter so sklenili, da bodo postavili prav takšnega. Kupiti si ga sicer ne morejo, ukrasti tudi ne, toda v slogi je moč. Vsak je prispeval nekaj po svojih močeh. Eden je prinesel staro koso, drugi preklje. ostali pa koce, stare zimske suknje in odeje. Med pestrim gradbenim materijalom je bilo tudi nekaj pločevine, vreč in obrabljenih preprog. En šotor je pa bil premalo Kmalu jih je stala cela vrsta ob Ljubljanici, da so ljudje začeli začudeni postajati ter se vpraševati, če smejo cigani ložirati kar tako v bližini hiS. Nekateri so si upali tudi bližje ter to se prepričali, da v šotorih nI ciganov, nego le nadebudna trnovska mladež. Fantiči to uživali taborjenje blaženi pod svojo streho ter po ves dan niso zlezli it iotorov. Posmehovanje pravih tabornikov in drugih fantalmov, ki so jim zavidali taborišča, so dostojanstveno prezirali. Vse bi Slo po sreči, da bi ne bilo odraslih, ki ne razumejo težnje mladine Zlasti matere bi morale razumeti bolečine svojih sinčkov, A so največje nasprotnice njihovih junaških podvigov. Namestu da bi se matere zbrale ob šotorih ter občudovale mojstrsko delo svifjih sinov, je prišla ena k šotoru celo oborožena s prekljo. — Smrkavec nesramni! Odejo ukrade kar s postelje in jo valja po cesti! In stroga mati je udarila s prekljo po šotoru, da se je sesul na nesrečne tabornike. Ie N*w«*£a mesta ZOBNI ATELJE dentista Filipa Ogriča v NOVEM MESTU (pri poftti) ne sprejema strank do konca avgusta t. 1. — Prijavite se po tem pismeno. Iz škofje Loke — Posnemajte! Pod tem naslovom smo včeraj čitali, kako bogato se to prijazno mestece krasi s cvetlicami. V reanici je lahko Skofja Loka vzor vsem drugim mestom, kar se tiče olepšanja oken s cvetjem, saj toliko bujnih oken skoraj ni nikjer drugje, kakor v Spodnjem Karlovcu, pred Homanom in tudi po ulicah okrog Kapucinskega mosta ter na Spodnjem trgu. Dopisnik pravi, da ima za okraševanje velike zasluge tudi Olepševalno društvo, kar prav radi verjamemo, vendar si pa ob tej priliki upamo vprašati Olepševalno društvo, kaj pravi k ruševini sredi Glavnega trga, ki je sedaj okrašena s sodom bencina na vozičku. Ruševina žalostno predoča nekdanjo lepoto znamenitega znamenja, ki so ga Skof jeloca-ni pred stoletji postavili v spomin svoje visoke umetnostne kulture. Kako daleč smo dandanes na tem polju, nam porazno dokazujejo na pol podrti ostanki tega spomenika, ki je v najvišji meri lepšal škofjo Loko, zlasti pa je tvoril sijajen povdarek središča in težišča arhitektonske zaokroženosti trga. Kakor vemo, je spomeniški urad ie pred več leti mestni občini ponudil načrt in tudi pomoč za obnovo tega spomenika, a vprašanje je v kratkem popolnoma zaspalo. Prosimo torej Olepševalno društvo, naj se z vso vnemo loti tudi te naloge, ki pomeni usodno vprašanje za umetnostni ugled mesta ,ker sedanje sramote ne morejo prikriti niti vsa mestna okna, tudi če bi bila okrašena z najdragocenejšimi rožami. Gotovo pa med to cvetje ne spada dehteči sod bencina, ki naj se čimprej umakne obnovljenemu znamenju. — Thalerjevo skladišče so obiskali neznani uzmoviči zapored dve noči. Svedrovcem je moralo biti skladišče več ali manj znano, ker so ga odprli kar na lepem, ne da bi bili sploh kaj poškodovali. Prvo noč so odnesli tatovi 4 odeje, naslednjo noč pa je šlo z njimi 50 rjuh. — Zasedanje davčnega odbora. Od 1. do 8. t. m. je bil v občinski pisarni na vpogled seznam davčnih r^vezancev. V seznamu predlagane davčne osnove se bodo obravnavale pred davčnim odborom v Skof ji Loki. čigar seje so tajne in jim sme prisostvovati samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik Davčni odbor bo zasedal in razpravljal o po davčni upnivi predlagani davčni osnovi za pridobnino od 16. do 30. avgusta in to od 8. dalje v prostorih davčne uprave. Iz Ptuja —~ Pripravljalni odbor za proslavo sep-temberskih dogodkov v Ptuju naproša vse ptujske hotelirje, gostilničarje ter pri vatnike, da prijavijo število postelj za 9. in 10. september pri mestnem načelstvu. — Odbor. »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. avgusta 1933 ve siroti 2e drugič med tem pogovorom e izgubil Picard potrpljenje in malo je manjkalo, da se ni izdal Marestu. Zapustil ga je z namenom vrniti se h grofu de Linieresu ... Toda pot kakšno pretvezo naj bi vstopil v grofov kabinet, ko ga pa grof ni klical? In obstal ie nepremično pred vrati, ko so se odprla pred policijskim ravnateljem. — Ti tu? — je vprašal grof začudeno. — Da gospod... Čakal sem, če bi me gospod se potreboval. Grof je bil na videz v hudih skrbeh. — Vstopi, — je dejal po kratkem premisleku in odprl vrata svojega kabineta. — Dobil sem nerazveseljivo vest o vitezu, — je nadaljeval grof. — Vse kaže, da je tako obupan, da niti jesti noče. — Seveda ne, ker ni lačen, — je pripomnil Picard smeje. — Nočem, da bi šel vitez, moj nečak, v tej zadevi do skrajnosti... Sicer bi se mu pa moralo zdeti bivanje v Bastilli... — Prijetno ... — Manj težko, nego bi moglo biti, če bi ne bil priporočil guvernerju, naj ravna ž njim lepo. — Ah, to ste storili? — Da, upal sem, da ga bo moja plemenitost ... — Velikoduišnost, gospod... — Da ga bo spametovala. — Saj ga tudi bo! — O, da bi ga le! — Upajmo, gospod. — Naročil sem poveljniku trdnjave, naj mu svetuje, naj se ukloni... Guverner ga je poklical k sebi. — Ali je prišel k njemu? — Ne, odklonil je povabilo. — Čudno ... — To je posebno nevarno zanj... Poskusiti hočem še enkrat... Picard je bil v zadregi. Odprl je usta, kakor bi hotel povedati svoje mnenje, pa ni spravil iz sebe niti besedice. Grof de Linieres ie to opazili. — Zakaj si pa ne upaš povedati, ka-r misliš? — O, ne dovolil bi si dajati nasvet? svojemu gospodu. — Dovoljujem ti... Govori! — Če bi hotel gospod grof pisati... — Pisati vitezu ... jaz? — Kot srric nečaku ... to se vendar da — je menil navihanec, — Da, če bi se mi nečak ne bil odkrito uprl. — Res je. — Če bi ne bil odklanjal vseh nasvetov ... da celo prošenj ... — Gospod iona prav. — To se ne spodobi. — To je grozno. — In ne hotel bi... — Da bi se zdelo, da ... Za hip je obmolknil, potem je pa vzkliknil: — Ne, gospod grof, ne, ne morete doprinesti tega zadnjega dokaza svoje velikodušnosti! Pustiti boste morali tega grešnika dolgo v ječi... razen če bi se ozirali na globoko žalost gospe grofice... kajti ona je bolna, težko bolna. Grof de Linieres se je vgriznil v ustnico. Picard ni hotel tega opaziti; nadaljeval je mirno: — In v tem primeru, gospod grof, je jasno, da bi vaše pismo mnogo bla-godejneje vplivalo na viteza, nego ... — Pa na i bo, — se je udal grof, — napišem mu pismo. — In če bi gospod grof dovolil, mu ga izročim sam. — Ti? Morda bom lahko izpopolnil pismo z nekaterimi podrobnostmi, ki bodo prisilile gospoda vkeza storiti vse, da pride iz ječe. — Dobro, — je dejal grof, — zgodi s*1, tvoja volja. Picardu je zaigralo srce od veselja. — Razmišljal bom, kaj bi kazalo napisati. — Na razpolago bom gospodu grotu... ko se mu bo zdelo umestno in potrebno poslati me v BastLllo... ne kot jetnika, — je pripomnil smeje ... t6mveč kot posredovalca. —Pa naj bo... Povem ti, kdaj bo treba oditi v Bastillo. Ko je Picard zaprl vrata za seboj, je bruhnila vsa grofova jeza na dan. — Da, grofica trpi, — je zamrmral, — toda zakaj jo je zapeljala njena slabost napram Rogeru tako daleč od njenih dolžnosti; kaj jo je pripravilo tako daleč, da je obiskala to lahkoživko, ki sem jo poslal v Salpetriero?.. Da, igrofica je bolna, pa se je zaprla v molčečnost, ki mi gre vedno bolj na živce, ki vzbuja v meni tisoč groznih misli, itisoč strašnih dvomov... In nisem ji mogel iztrgati njene tajne... V trenutku, ko sem upal, da ji uide v kriku, •v pretresljivem kriku, ki se ji je izvij čz prs, ko sem silil v njo z vprašanji, se je onesvestila... In ni sile, ki bi ji .razvezala jezik. Grof de Linieres ni mogel več krotiti svojega srda. Ponosno vzravnan, drgetajočih ustnic je zrl na vrata hodnika, vodečega v grofičino spalnico. Kar je nekdo potrkal na ta vrata. — Prosto! — je zaklical grof. Vstopila je grofičina komornica in sporočila grofu, da je prišel zdravnik k bolni grofici. IX. Ko je zvedel od Maresta za Menri-kin odhod, je Picard mislil, da ni vredno vračati se v Salpetriero. Rok, ki si ga je bil določil, se je bližal koncu; bila je že sobota. — Kaj storiti? — je premišljeval Picard. Ali je grof izpremenil svoj sklep?.. Grof de Linieres ni opustil misli, ki mu jo je bil sprožil njegov sluga. Pismo je bilo napisano; toda nastalo ie bilo baš poslabšanje v grofičinem zdravstvenem stanju itn to je vplivalo nan; tako, da je zanemaril vse drugo. Zdravnik ni tajil, da je grofica nevarno bolna. Kot dober prijatelj rodbin de Linieres in Vaudrev je bil vedno iskren. — Da se je bolezen tako poslabšala, ni mogoče drugače, nego da je grofico nekaj hudo pretreslo. Grof je molčal. Potem je zdravnik odredil, da mora vladati okrog grofice popolnoa tišina, da ne sme k nji nihče, ki ji ni drag in da pod nobenim pogojem ne sme zapustiti postelje, dokler ji ne dovoli on. Vse te odredbe so še bolj vznemirile grofa de Linieresa in mu dale pobudo, da je dolžil viteza, da je on kriv težke grofičine bolezni. Težko se je premagal, da ni začel znova rohneti, ko se je odhajajoči zdravnik že na pragu obrnil, rekoč: — Da ne pozabim. Viteza Vaudreva Še nikoli nisem videl tu ... In vendar vem, kako otroško ie udan grofici . . . Obžalujem celo to rezerviranost vašega nečaka, ker sem prepričan, da bi ga bolnica zelo rada videla. Kar se je grof spomnil, da je pustil v predalčku svoje pisalne mize vitezu namenjeno pismo. Vstopil je v svoj kabinet in velel poklicati Picarda. Ko je prišel vratar k njegovi sobi, je bil Picard baš zatopljen v m i siri. Trkanje na vrata ga je zdramilo, da je planil pokonci. Hitro je odprl vrata in zagledal na pragu vratarja. — Kaj bi radi? — je vprašal radovedno. — Povelje gospoda policijskega ravnatelja. — je odgovoril vratar. — Ali me gospod grof kliče? — Da, nemudoma morate k njemu. — Zakaj mi tega niste povedali takoj? ... Saj bi bil že lahko tam. Vratar je počasi odhajal. Picard se ni zmenil zanj. Hitel je po stopnicah doli in ves upehan je prispel do vrat grofovega kabineta. Potrkal je in ko mu je gro-f zaklical. naj vstopi, ie vstopil in se ustavil pred pisalno mizo. pri kateri je sedel grof. Tat in slepar, ki ima srečo Dvakrat zaradi tatvine pred sodiščem in obakrat oproščen Pred sodiščem v Budimpešti se je | točijo. Sodišče je njegovim pretvezam te dni že drugič zagovarjal elegantno oblečen mož, zabeležen v policijskih in sodnih aktih kot brezposelni brivski pomočnik Karel Szeidler, ki se je zaradi sleparij in tatvin, zlasti žepnih, že neštetokrat zagovarjal pred raznimi sodišči. Po barih in drugih nočnih lokalih je pa Szeidler znan koTirnesorri«. Živel je samotarsko življenje, javnost in osebno reklamo je sovražil. Mož je bil čudovito podoben kralju Edvardu. Tri letalske nesreče V torej zjutraj sta se pripetili na Češkoslovaškem dve težki letalski nesreči. Blizu Prage je treščilo na tla vojaško letalo in pilot, letalski podčastnik Rudolf Černin se je ubil. Letalo je bilo novi prototip zasledovalnega letala, ki ga je vojaški tehnični letalski zavod baš preizkušal. Nesreča se je pripetila med poskusnim poletom. Letalo se je spuščalo navpično navzdol in najbrž ga pilot ni mogel pravočasno spraviti v vodoravno lego. Skoraj istočasno ie starta! na letališču v Milovicah letalski podčastnik Marek Cetl, da bi iz zračnih višav obstreljeval s strojnico cilj na zemlji. Naročeno mu je bilo vzeti s seboj namestu opazovalca vrečo peska. Mehanik Kalal, ki je spremljal letalo na start, je pa tik pred znakom za start skočil v opazovalski sedež, ne da bi ga bil pilot opazil. Opazovateljev sedež je za pilotovim sedežem. V naslednjem hipu se je pilot z letalom normalno dvignil, v višini 400 do .500 m je krenil na levo, potem se je pa nagnil na desno in v tej legi je treščil na tla, kjer se je razbil. Pilot in mehanik sta obležala pod razbitim letalom mrtva. V ponedeljek se je pa pripetila na letališču v Malackah letalska nesreča s srečnim koncem. Vojaško letalo je startalo k vajam v bombardiranju, pa je padel iz njega strelec Sedlar. Najbrž ga je vrgel iz močno nagnjenega letala hud veter. Sedlar je pa k sreči imel na sebi padalo, ki se je takoj odprlo in tako se je srečno spustil na tla Tudi letalo s pilotom je srečno prispelo na tla. V Šoli. — Katera vrsta vodne sile je najučinkovitejša ? — Ženske solze, gospod učitelj. etev. 15| Iz Trebnjega — Seja občinskega odbora bo v nedeljo po prvi jutranji maši v občinski pisarni roleg poročil predsdestva je na dnevnem redu mnogo važnih zadev, o katerih bo sklepal odbor po novem zakonu o občinah. Na tej seji bo izvoljena tudi uprava občine. — Legitimacije za obisk jesenskega velesejma, ki bo v Ljubljani v času od 2. do 11. septembra naj stranke nabavijo pri občini ali pa pri postajni blagajni. Z legitimacijo imajo posetniki velesejma pravico do polovične vozne cene. — Tiralica. Okrožno sodišče v Novem mestu je izdalo tiralico za Keržolj Rudolfom, zadnje bivališče Cviblje pri Trebnjem, sedaj neznanega bivališča, ker je obsojen zaradi zločinstva po §§ 314, 315 k. z. na dve leti in pol robije, pa je naprošen vsakdo, ki mu je znano, kje navedeni biva, da ga prijavi najbližji orožniški postaji. Verjetno je, da se Keržolj poslužuje tuje delavske knjige na ime Plestenjak Avgust. — 4 konji za 767 Din. Nedavno je tukajšnje sodišče prodalo 4 konje, ki so bili zaplenjeni ciganu Hudorovcu Marku. Izkupiček je znašal Din 767, pa so pozvani lastniki konj. da uveljavijo svoje pravice, sicer bo izkupiček po enem letu izročen sodni blagajni. Zaplenjena voza in budilka sta v shrambi sreskega sodišča. — Razglasna deska tukajšnjega sreskega sodišča je polna družbenih oklicev. Tako so zarubljeni razni predmeti kmetom in obrtnikom ter razpisane prodaje, ki pa navadno nimajo uspeha, ker se ljudstvo malenkostnih sodnih prodaj ne udeležuje. Večje zanimanje je, kadar so prodana na dražbi posestva, hiše in zemljišča. Pa skoro ni dneva, da ne bi pel v občini ali davčni ali sodni boben in tudi politična oblast se ga mora večkrat poslužiti, tako da boben poje iz dneva v dan. Iz Metlike — Ljudsko šolo na bližnji Radovici pre-zidavajo, pa bo kmalu dovršena. Sedanja namreč zaradi tesnih prostorov ni zadoščala potrebam, dočim bo šolsko poslopje z novim prizidkom dobilo dve novi učni sobi in tri učiteljska stanovanja. Upamo, da bo Še nezadostna sredstva popolnila banska uprava že glede na šolske razmere v naših krajih, enako pa tudi glede na to, da občani popolnoma dobrovoljno pri gradbi prizidka kulučijo z lastnimi močmi in svojo živino le, da bi čim preje dobili potrebam ustrezajoče šolsko poslopje za svoje otroke in učitelje, katere Belokranjci zelo spoštujejo in cenijo. Z novo pridobitvijo bo tudi sicer siromašna občina precej razbremenjena, ker ji ne bo več treba učiteljem izplačevati stanarine. — Javna dela, ki jih izvršujejo na naših cestah z banovinskimi krediti, so sicer precej neznatna, pa so že popolnoma dovršili popravek klanca na Vejerju, dočim dela v Podzemlju še niso končana. Čim bodo končana, bo naš ubogi človek zopet ostal brez zaslužka, katerega je sedaj pri javnih delih imel vsaj v najskromnejši meri. Beda naših krajev bi bila zel6 omiljena, če bi se dovršila še ostala nujno potrebna javna dela, dočim bodo baje že v kratkem pričeli graditi tudi nov most čez Kolpo, pri katerem bodo nekateri zopet lahko dobili skromen zaslužek. — Letina kaže dobro, pa lahko upamo, da nam bodo letos dala polja malo več pridelka, kakor v zadnjih letih, ko nam je še suša ono malo požgala. Lakote v letošnji zimi ne bo, vendar pa to še ne pomeni, da se je stanje našega kmeta zbolj-šalo, ker mu pač manjka nujno potrebna gotovina za davke in življenske potrebščine. Na trtah se po malem pojavljajo oidi, neke vrste trtna plesen, ki jo je mogoče odstraniti z žveplanjem in raznimi posebnimi preparati, vendar pa upamo, da bo letina kljub temu dobra. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« greneioe velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dober sef. — Moj šef je zelo dober. Ko sem ga oni dan prosil, naj mi da en dan dopusta, mi ga je dal kar tri dni. — Moj šef je pa še mnogo boljši. Ko sem ga včeraj prosil, naj mi da teden dni dopusta, mi je rekel, da se mi ni treba več vrniti. Državna razredna loterija Dne 9. avgusta so bili v državni loteriji v Beogradu izžrebani naslednji večji dobitki: Din » 40.000 30.000 10.000 srečka srečke št.: 8.000 » 6.000 86.950 23 292 7.080, 9.164, 10.031, 10.114, 11.004, 13.300, 29.607, 42.119, 43.343, 49.924, 56.630. 60.379, 66.608, 72.246, 91.184. 95.027 > > 4.456. 5.458. 7.554. 8.666. 10.739. 12.217. 23.159, 37.574, 40.309, 40.463, 40.964, 43.819, 48.269, 50.543, 55.123, 56.333, 57.575, 66.166, 85.173, 85.177, 94.807 > > 2.589, 11.696, 18.213, 18.783, 22.685, 35.634. 45.780, 46.859, 51.700, 57.630, 66.843, 68.557, 83.626, 87.135 > > 11.156, 11.847, 12.718, 20.182, 22.422, 23.320, 31.833, 39.540, 40.977, 51.726, 51.961, 55.752, 58.589, 59.492, 59.881, 62.227, 66.425, 70.035, 75.509, 78.240, 95.029, 95.772 > > 3.397, 6.441, 8.212, 10.422, 10.455, 12.503, 21.798, 23.839, 32.048, 33.133, 39.072, 46.229, 51.136, 71.419, 71.502, 75.601, 76.137, 80.644, 84.569, 87.159, 92.66i,' 95.058, 95.268, 96.975, 98.910 Din 2.000 srečke št.: 44, 424, 1.855. 6.036, 7.741, 8.008, 8.663, 10.133, 13 672, 14.357, 14.427, 15.396, 18.129. 18.883, 18.925, 19.391, 20.087, 20.748, 24.589 25.422, 26.549, 27.312. 30.472, 31.365, 31.589. 31.828, 32.172, 33.533, 34 447 34 fi«0 Qfi no4 o^/ioo 37770 38.0««. 3© «mo 00 «to 39^067! 39.607, 39.834, 41.277, 42.601, 43.226, 43.430, 44.995, 46.052, 46.738, 48.248, 49.684, 49.801, 49.999, 50.159, 51.637, 52.635, 53.011, 53.393, 54.146, 55.536, 55.581, 56.433, 56.707, 57.077, 57.166, 59.183. 59.356, 59.380, 59.684, 60.725, 62.386, 64.298, 65.010, 68.212, 68.619, 68.727, 68.935, 69.300, 71.598, 72.154 74.672 75.725, 75.883, 75.936, 78.838. 80.008. 81.903. 82.643. 87.?33. 88.981, 90.507, 91.060, 91.630, 92.034, 95.873, 96.100, 96.455, 96.540, 96.707 Zadružna hranilnica r. x. t ©- *Mm***mm. Sv. Petra e. 19 » 16.840, 55.479, 5.000 3.000 18.219, 58.927, 29.481, 64.189, 18.3*1, 46.383, 68.496, 38.271, 68.560, 24.362, 56.324, 70.037, 15.580, 55.191, 89.529. 11.166, 20.917. 34.126, 3C o«" 46.875, 55.189, 60.243, 71.601, 87.828, SLUŽBE BOSANCE s KONJIČKI za nošnjo drv. Ivan ŽVuraj, lee-na industrija v SI. Bistrici. 3228 GOSPODIČNA trgovsko naobražena, želi mesto v kaki trafiki, delikatesi aJi kaj sličnega. Naslov: Filipina Marković, Ponikva ob južni železnici. 3227 BRIVSKEGA POMOČNIKA dobro izurjenega, sprejme takoj Pepernik. Celje. 3223 STROJNIKA ki je vešč brušenja listov, sprejmem takoj. Prednost imajo taki, k imajo tudd šoferski izpit. Sprejmem tudi KPHMfiK NOVO HIŠO oddam. Poiave se: Nove Jarše st 54. 322»i PEKARNO oddam v najem. Potreben kapital 10.000 Din. Ponudbe na naslov: Bogomir čadež, Kranj G-lavni trg. 3220 ENODRUŽINSKO HIŠO prodam. — Zgornja Hudinja št. 48 pri Celju. 3074 Wg«£ LEPO SPALNICO po ugodni ceni, tudi na obroke, proda Mat. Rakuša, mizarstvo, Zg. Polskava pri Pra^e"-skem. 3225 KOROŠKE BRUSNICE (Preiselbeeren) prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovane razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzovozno Zechr.er Henrik, trovec, Libeliče, Koroško. 3224 V MEDVODAH oddam dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami. Pojasnila daje F. Sesek, Medvode štev 16 3219 TRISOBNO STANOVANJE v II. nadstropju, Slomškova ulica se takoj odda. — Več pri kamnoseku A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi > Slovenske ga Narodac. M/L ŽENITVE POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10.— Din v poštnih znamkah:: »Rezor«, zavod za ^klepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119 RAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESHEK. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T KLAVIRJI PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana Sv. Petra cesta SL 40. -- Popravlja In uglašuje najceneje. 9/L Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forater, Petrol, Hblzi, Stingl originaj, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni!' Aleksandrova cesta St. 7 (vo^aJ Beethovnove ulice) POZOR ŽENINOM IN NEVESTAM! Krasne hrastove, češnje ve spalnice Din 4000.—, jedilnice Din 4000.—, kuhinje Din 800.— vam nudi in jamči za solidno delo tvrdka — Golmajer, Ljuo-no-Podnart, Gorenjsko. — Ist^-tam naprodaj motor s prikolico >Arielc. 3055 MTCgm*: Josip Su&mMMCaC »JNareonc nmmmoc: rrao J _ 4a upravo m insornrnt «ei usta; U ton unnstoL — Val v LjuoganL