119. številka. Ljubljana, v petek 25. maja 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD: Ishaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od S tir ia topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice it. 2, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon it 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. „Kauderwalsch". Univerzitetni profesor in jezikoslovec Štrekelj je lahko ponosen na uspeh avoje „učene" razprave v „Slovencu". Graška „Tagespošta" ga je že pohvalila in izkoristila njegov spis v svoje namene, namreč v dokaz, da slovenski književni jezik res ni nič druzega, kakor „Kaudenvalsch", zbran kakor sračje gnezdo iz vseh strani slovanske zemlje svete. ,Tagespošti" je Štrekelj sedaj seveda „Fachmann", vollkommen unverdachtiger Fachmann". Kar je pisal Štrekelj v „Slovencu'- to je po „Tagespošti" eine Bestatti-gung dessen, was von deutscher Seite in voller Kenntniss der Verhaltnisse iiber die slovenische Schriftsprache zu wiederholten-malen behauptet wurdeu. O tem kar je trdil Štrekelj pravi graški list: „Die Enthiil-lung der Umstande, \velche zu dem seit wenigen Jahren beatehenden Sprachschatze gefdhrt haben, trifft ins Schwarze..... Man ersieht daraus, wie hoch man den Werth ■ des Kaudervvalsches schatzt, der heute in der Einbildung der slovenischen Heisssporne besteht. Daheim versteht der Landmann und Biirger nichts von dem zu-zammengesuchten fremden Zeug; aber das ist dann die Schriftsprache, die kaum einige des eigeuen Volkes verstehen. und da wollen die Herren eine slovenische Uni-versitat!" ,,Tage3pošta* in slovenski učenjak profesor dr. Štrekelj sta se torej našla. „Tagespošta" seveda popolnoma pritrjuje in z oduševljenjem Štrekljevim nazorom, saj so voda na njen mlin, in lahko je umeti zakaj namiguje, da se morajo izvajati iz teh nazorov naravne konsekvence. Toda vzlic temu so Štrekljevi nazori krivi, in vsaj mi jih bomo pobijali, dokler se bomo mogli ganiti, ne samo, ker ao napačni, ampak tudi ker so za nas pogubni. Naš književni jezik ni tako „iz vseh LISTEK. Umotvor. Ruski spisal Anton Čehov. Saša Smirnov, edini sin svoje matere, je držal pod pazuho nekaj zavitega v 223. št „Borznih Vedomostij". Nakremžil je lice in stopil v kabinet doktorja Košeljkova — A, mili dečko! sprejel ga je doktor, no, kako se počutimo? Kaj poveste lepega? Saša je zamežikal z očmi, položil roko na srce in dejal z ginljivim glasom : Klanja se vam, Ivan Nikolajevič, mama in vas zahvaljuje . . . Jaz sem edini sin in vi ste mi rešili življenje . . . ozdravili ste me opasne bolezni, in . . . midva oba ne veva, kako bi vas zahvalila. — Dovolj, mladec! mu je segel doktor v besedo, ginjen od hvaležnosti. — Storil sem le to, kar bi storil vsak drugi na mojem mestu . . . — Edini sin svoje matere sem... Uboga sva, in vam seveda ne moreva plačati truda, in . . . nama je jako težko, doktor, čeprav, sicer, mama in jaz . . - edini sin svoje matere, iskreno prosiva, da bi sprejeli kakor znak najine hvaležnosti . . . glejte, to reč, katera ... To je jako draga reč, iz starinske bronze . .. redek proizvod umetnosti ... ,n strani slovanske zemlje svete" nabrano sračje gnezdo, kakor meni Štrekelj, in če se je naš jezikovni zaklad razmerno našemu kulturnemu napredku pomnožil, zgodilo se je to na ravno tisti način, kakor v druzih narodih. Noben jezik ni samo po sebi dovršen, vsak jezik rase in se razširja in potreba ga sili, da stvarja nove besede. Kaj so mar nemški, italijanski, francoski ali angleški jezik bili pred 200 leti tako razviti in bogati, kakor danes ? Zajemali so za nove pojme potrebne izraze iz svojih narečij in če jih tam niso dobili, stvarjali so nove izraze. Romanski jeziki so pri tem segali v latinski jezikovni zaklad, Nemci pa so si izraze sami skovali. Na srečo pa take „avtoritete", kakor je Štrekelj niso v stanu, ustaviti našega knjižnega in kulturnega razvoja. Slovenski narod preide preko poskusov vladnih jezikoslovcev — ki hočejo spodnesti pogoje in sredstva našemu jezikovnemu razvoju ter z brezsmiselnim natolcevanjem podpirati vladna in naših narodnih nasprotnikov sovražna prizadevanja zoper naš jezik — na dnevni red. Slovenski jezik razvijal se bode tudi v naprej v sedanji smer in slovenski narod si bo prizadeval pridobiti mu vse večjih pravic in vse večje veljave, ker ga ni volje in mu tudi še ni treba abdicirati. To naj si zapomni rovtarski jezikoslovec in najnovejši ljubljenec graške „Ta-gespošte", ki je v Štrekljevih besedah našla potrdilo, da je naš jezik skauderwalscha- Ali mar slovenski jezik nima tistih pravic, kakor jih imajo drugi jeziki? Ali mar ni popolnoma naravno, da sedaj, kadar za nove pojme nimamo svojih izrazov, se obrnemo do sorodnih jezikov in si tam izposodimo, kar nam nedostaje? Slovanski jeziki so si drug drugemu dosti bližji, kakor stara latinščina in današnja francoščina ali kakor razni nemški in italijanske dialekti naše dobe, a vendar se nam hoče ta pravica, spopolnjevati svoj besedni zaklad, odreči, dočim nikomur ne pride na misel, — Nikakor! je dejal doktor s strogim obrazom. No, čemu to — Ne, prosim, ne odpovedujte se, je nadaljeval Saša, razvijajo zavitek — Z odpovedjo razžalite mene in mamo . . . Reč je jako lepa ... iz starinske bronze ... Ostala nama je po pokojnem očetu in hranila sva jo kakor drag spomin. Moj papa je kupoval staro bronzo in jo prodajal ljubiteljem . . . Sedaj se mama in jaz ne pečava s tem . . . Saša je odvil reč in jo zmagonosno postavil na mizo. To je bil nevisok svečnik umetniško izdelan iz stare bronze. Predstavljal je skupino: na podstavku sta stali dve ženski figuri v Evinih kostumih in v pozah, katerih ne morem opisati, ker mi nedostaje smelosti in potrebnega temperamenta. Figuri sta se koketno smejali in bili v obče taki, da bi, zdi se, ako bi ju ne brzdala dolžnost, nositi svečnik , skočili s podstava in — dragi bralec — naredili tako zmešnjavo po izbi, da še niti misliti o tem ni ugodno. Glede na darilo se je doktor počasi popraskal za ušesom, odkašljal in se neodločno useknil. — Da, reč je v resnici prekrasna, je pomrmral, — no . . . kako bi se človek izrazil, no . . . preveč neliteraturna . .. De kolte" že ne toliko, a vrag vedi kaj. .. — To se pravi, zakaj že? — Ne le Suhovorovski, no, celo sam odrekati to pravico Nemcem, Francozom ah Italjanom. Ko bi obveljali Štrekljevi nazori, bi bil mahoma konec naravnemu razvoju našega jezika, konec bi bil vsakemu slovenskemu kulturnemu življenju in naš jezik bi ne služil v druzega nič, kakor da bi se Cmokavzar in Ušperna med seboj porazu-mela, kako kašo se mora kuhati „štreber-jem", ki hočejo naprej priti. Tega c. kr. vladnega jezikoslovstva, s katerim nas hoče pitati Štrekelj, se moramo braniti z vsemi silami, če hočemo obraniti svojo individualnost, če hočemo pridobiti svojemu jeziku tisto veljavo, ki mu gre. Vlada seveda bi nas rada ločila od naših slovanskih bratov, njej naše kulturno in politično stremljenje ne ugaja, ona skuša na vse načine, omejiti veljavo našega jezika in zadrževati naš narodni razvoj, in zato je vesela učenjakov takega kalibra,kakor je Štrekelj, in njihovih naukov. V LJubljani, 25 maja. K položaju. Posl. dež. glavar dr. Ebenhoch se je oglasil v dunajski ,Reichswehr" proti češki obstrukciji ter dokazuje, da je škod-Iji.a v prvi vrsti češkemu narodu, Nemcem alpinskih dežel, Slovencem in Poljakom ter d<»"je opasna obstanku parlamenta, Ua, nevarna je celo sedanji ustavi. Ebenhoch priznava, da je storil Clary Čehom, ko jim je vzel jezikovne naredbe Badenija in Gau-tscha, veliko krivico. Toda z obstrukcijo ne dosežejo novih naredeb. Iz sedanje večine se izločijo sami ter postanejo manjšina. Ako dokažejo Čehi s svojo trmoglavo neizprosno obstrukcijo, da jim je za nekako suprematijo v državi, se bodo združile vse nemške stranke. Tudi katol. narodna stranka ne bo dovolila, da bi se nemški narod, ki je relativno najštevilnejši ter razširjen po skoraj vseh kronovinah in iz katerega izhaja habsburška dinastija, potisnil na podrejeno stališče. Kat. nemške stranke ne vodijo hegemonske želje, nego zlodej bi si ne mogel izmisliti ničesar gršega . . . Veš, ako bi postavil na mizo tako fantasmarogijo, je ravno toliko, kakor da bi oblatil vse stanovanje. — Kako, doktor, čudno gledate na umetnost, se je pritožil razžaljen Saša. To je pač umetniška reč, samo poglejte! Toliko lepote in krasote, da dušo napaja čut pobožnosti, in da človeka davijo solze! Kadar gledaš tako lepoto, pozabljaš vse pozemsko . . . Poglejte, kolik vzhit, kaka množina zraka, ekspresije! — Vse to umevam docela, mili moj, je dejal doktor, — a družino imam, otroci tekajo po sobah, dame žive v moji hiši. . . — Seveda, če človek opazuje reč s stališča tolpe ... je nadaljeval Saša, se veda se kaže ta visokoumetniški proizvod v drugi luči. . . No, doktor, postavite se nad tolpo, tem bolj, ker s svojo odpovedjo globoko užalite i mene i mamo . . . Edini sin svoje matere sem ... vi ste mi rešili moje življenje . .. Midva vam dajeva predmet, ki nama je najdražji in . . . in meni je le žal, da nimava para za ta svečnik... — Hvala, golobček, prav hvaležen sem vama ... Priporočam se mami, no, za Boga, sami presodite, otroci tekajo po mojih sobah, dame žive*.. . No, sicer pa naj ostane! Saj vam ni možno dopovedati. — I saj tudi ni ničesar dopovedati! se je razveselil Saša. — Ta svečnik postavite tukaj okoli vaze. Kakšna Škoda, da stremi za enakopravnostjo vseh narodov' toda Nemcem se ne sme škodovati. Prav sedaj je na dnevnem redu mnogo gospodarskih vprašanj in češka obstrukcija proti investicijskim predlogom škoduje jako zaveznikom Čehov. Ako se bo obstrukcija nadaljevala, bodeta preostajali vladi samo še dve poti. Razpustila bo zbornico in razpisala nove volitve. Toda te bodo prinesle v zbornico samo še več radikalnih, nestrpnih elementov, ki bodo poslovanje parlamenta še hitrejše onemogočili. In potem bo vlada odpravila ustavo, napravila nov volilni red in nov parlamentarni opravilnik. Uredila pa bo takrat tudi jezikovno vprašanje absolutističnim potom. Tako stoje stvari, in vsakoršen drug izhod iz sedanjega položaja je nemožen, ako se čehi ne udajo ter obstrukcije ne opuste. Le tako bodo Čehi dosegli nekaj. Narodi žele rešitve, ki naj bi prišla čim preje. Volilno gibanje v Italiji. Obstrukcija v Italiji se je končala z razpustom zbornice in z razpisom novih volitev. Vse stranke so se polotile takoj z vso strastjo agitacije. Vlada in opozicija bodeta porabili vsa sredstva, da bi vzeli druga drugi čim več mandatov. Na levici so se zjedinile tri frakcije, da se bodo medsebojno podpirale v tem, da zmagajo oni kandidatje, ki so proti izpremembi opravilnika. Vlada hoče namreč, da bi nova zbornica s čim največjo večino iz-premenila opravilnik tako, da bo v bodoče vsaka obstrukcija onemogočena. Pelloux upa, da dobi z novimi volitvami še močnejšo večino, opozicija pa se nadeja, da pridobi še nekaj radikalcev. Boj v Italiji bo vsekakor prav posebno ljut in brez izgredov se volitve gotovo ne dovrše. Vojna v Južni Afriki. Lord Robersts je začel minole dni prodirati proti severu. Okoli 30.000 mož je poslal od Kroonstada dalje proti Bothi in Stevnu, ki imata okoli 7—10.000 mož za reko Rhenoster v izbornih pozicijah. Toda Angleži nameravajo Bure zajeti od strani, ni para I Taka škoda! No, z Bogom, doktor Brez zamere. Po odhodu Saše je doktor dolgo ogledoval svečnik, praskal se za ušesom in premišljeval. Reč je izvanredna, brez dvoma, si je mislil, — zavreči jo, je škoda . . . Obdržati jo pa ni možno ... Hm, Težava! Komu bi jo podaril ali žrtvoval ? Po dolgem razmišljanju se je spomnil svojega dobrega prijatelja, advokata Uhova, kateremu je bil dolžan za odvetniška dela. — Izvrstno, je rešil doktor. Ker je moj prijatelj, mu je težko vzeti denarja od mene. Zame je pa kaj ugodno, ako mu prezentujem ta svečnik . . . Ponesem mu to vragovo maslo, sosebno prilično zanj, ki je samec in vrhu tega lehkomislen . . . Ne odlagaje dela na jutri, se je doktor oblekel in šel k Uhovu. — Zdravstvuj, prijatelj! je pozdravil doma zasačenega advokata. Prišel sem te, bratec, zahvaljevat za tvoj trud ... Denarja nočeš, vzemi torej to malenkost . . . evo, bratec, ti moj . . . Razkošna reč! Zagledavši reč, je kazal advokat nepopisno veselje. — Glej jo šalo! se je zasmejal. Ah, za vraga, a saj ravno vragi izmišljajo take reči! čudno! Dražestno! Kje si dobil tako prelest ? Ko je advokat izlil svojo radost, je pogledal plašno na vrata, mene: Samo ti, jih vreči nazaj ali pa njeti kakor so ujeli generala Cronjeja. Heneral Hamilton je po hudih praskah z generalom Dewetom zasedel 23. t. m. mesto Heilbron, ki leži že na desnem bregu Rhenoster, general French pa je prekoračil Rhenoster severnozahodno od Honingspruita, kjer stoji maršal Roberts. Angleži stoje" torej že na desni in na levi burskih pozicij ter so Buri v nevarnosti, da jih Angleži docela obkolijo. Možno je, da se bodeta Botha in Steyn v svojih baje sila močnih postojankah dalje časa branila, toda trikratni premoči se bodeta morala končno le umakniti. Roberts ima vojaStva izobilju. Razen regularnih čet ima še 29 miličnih bataljonov in 79 yeomarnyskih kompanij. Te čete stoje Še vse v Kapstadtu in v Kaplandiji, odkoder jih more Roberts poklicati takoj. Angleži so imeli doslej sicer 26,614 mrtvih in ranjenih ter so potrošili že mnogo milijonov, toda Pretorija je tako blizu, da jih ne ustavi na zmago vitem potu nič več. Vzlic temu pa se Buri nočejo udati. V Pretoriji so še vedno odločeni boriti se dalje do zadnjega. Tadi zadnja nada Burov, da začne Mac Kinley posredovati za mir, se jim je izjalovila. Ves svet dopušča, da se nadaljuje moritev Burov, in nihče noče veleti Angležem, naj nehajo in sklenejo pošten mir. Dopisi. S Spodnega Štajerja, 22. maja. Postopanje naših državnih poslancev proti abstrakciji Čehov z malo izjemo povzročilo je pri nas vprašanje: Je li to postopanje t. j. „je li nasprotovanje obstrukciji" za nas Slovence koristno, ali ne. Po dolgem razpravljanju prišli smo do spoznanja in smo bili primorani reči »ne"! Vzroki da zanikamo to vprašanje so: Ako pogledamo v knjigo preteklosti, tako vidimo, stran za stranjo — leto za letom in to do 1. 1848 nazaj le za nas Slovence, da za vse Slovane izvzemši Poljake samo črno obrobljene tužne zaznambe. Niti jeden trenutek nam ne kaže da nam je bila vlada naklonjena, da je bila v vladnih krogih resna volja pravične zahteve Slovanov posebno Slovencev izpolniti Pač se pa lahko v tej knjigi preteklosti čita debelo tiskano, da je vlada in njeni pomočniki z neumahljivo trdovratnostjo delala le na podjarmljenje .Slovanov". Ni ji bilo zadosti, da je takoj opustila „ravnopravnost" temveč skušala je pri vsakem slučaju še iste drobtinice, katere so tu in tam od preobložene Nemcem in Madžarom namenjene darilne mize, nam Slovanom po naključju v naročje padle - brezobzirno iztrgati ter nas takorekoč od gladu do ravnopravnosti poginiti pustiti. Edini ta vzrok že zadostuje, da se izrečemo za rneB. Drugi temeljiti vzrok so pa dejstva naših krutih sovražnikov Lahov in Nemcev kateri od leta do leta pod patronan-cijo vlade in njenih organov silneje skušajo naš narod, in to posebno na mejah Štajerske koroške in istrske pokrajine uničiti. Kliči m o gospodom poslancem in našim voditeljem samo »Celje" .Celovec" »Trst" v spomin, in reči smemo, da je v dogodkih nasilstva dovolj rečeno. * Slednjič poglejmo si naše neuslišane zahteve, in videli bodemo, da se ničesar ni tirjalo, kar ni v ugled in korist države. Prosili smo: da se naj pri vseh državnih uradih po slovenskih pokrajinah uvede tudi nradovanje v slovenskem jeziku; dalje prosili smo, da se za te pokrajine ustanovi višje sodišče, ter vseučilišče ter slednjič prosili smo, da se našemu kmetu v isti meri pomaga iz državnega zaklada, kakor se pomaga Nemcem in Lahom. A vse prošnje so bile zaman; edino, kar je vlada storila, je bilo, da je tu in tam katerega Slovenca obdarila s križcem ali plemstvom, češ to zadostuje, kajti le ti so nezadovoljni, narod pa nima zahtev — ker je vajen tlačenja in sužnosti. Vidi se torej, da naše ane" ni bilo neutemeljeno izrečeno. Da pa pridemo do svojih opravičenih želj, potreba se je okleniti naroda, kateri se od starodavnih časov sem boruje za pravice, kateri ima vsled svojega blagostanja tudi moč, s svojimi zahtevami prodreti, to je z vezati se moramo s Čehi, katerim je dana naloga rešiti Avstrijo propada vsled nasilstva od nemške, madžarske in laške strani. Ako se Slovenci s Čehi združijo in ako se pridružijo Hrvatje in Malorusi, smemo vsaj upati, da se o Času uresničijo naše želje, kajti le v tem taboru bo zvestoba brata, le tu je mogoče najti resne volje, pri vsakem drugem zavezniku pričakovati nam je le izkoriščanja, katerega smo bili do sedaj deležni. V trenutku viharja bo prepozno iskati si tovariša, treba je že poprej skrbeti za moč. Zatorej kličemo: Voditelji in zastopniki slovenskega ljudstva, ne podpirajte več naših nasprotnikov, kajti pri temu paj-dašenju ne koristite tlačenemu narodu, koristite samo le našemu sovražniku. Rojake pa poživljamo, da se predramijo, ter oklenejo ideje, da izpolnitev naših želj je le mogoča v zvezi s Čehi, in da naj pozivljejo poslance, da se naši želji uklonijo. Sklicujte shode ter se posvetujmo o našem daljnem delovanju. Iz Gonj, 23. maja. Ko v pomladnem času vabi solnce v krasno naravo, premišlja marsikdo, kako in kje bi porabil svoj prosti čas. Kdor se ne more odločiti, kje bi preživel dan, mu priporočam, naj enkrat obišče krasno sotesko sVintgar" in njen slap .Šum" pri Gorjah na Gorenjskem. „Vintgar" je zaslovel zadnja leta daleč okrog in tudi zunaj dežele ga poznajo. In kako bi ga ne! Saj so tu vse prirodne krasote zbrane na enem mestu, kakoršnih ni daleč na okrog. V „Vintgar" prideš od Javornika ali Bleda, od koder je z vsake strani po eno uro hoda, deloma po ravnem, deloma skozi gozd. Že slap „Šum", kjer pada srebrnočista voda Radovina okoli 40 brat, vzemi svoj dar, jaz ga ne sprejmem . .. — Zakaj ne? se je prestrašil doktor. — A zato . . .! Pri meni živi mati, klijenti prihajajo ... in tudi sicer je težko . . . — Ni — ni — ni . .. Ne smeš se braniti! je mahnil doktor z rokami. — To je grdo s tvoje strani. Reč je umetniška... kolik vzhit, koliko ekspresije . .. Niti govoriti nočem! Razžališ me! — Da bi bilo vsaj zamazano, ali figove listke nalepiti . . . No doktor je še hujše zamahnil z rokami, skočil iz stanovanja Uhova in se napotil domov vesel in zadovoljen, da je nmel, iznebiti se daru ... Po njegovem odhodu je advokat ogledal svečnik, pretipal ga s prsti od vseh strani in podobno, kakor doktor, ubijal si glavo z vprašanjem: Kaj početi s tem darom? „Reč je res prekrasna, razsojal je advokat, — in dati jo proč, škoda, a obdržati, neprilično . . . Najboljše, da jo podarim komur si bodi . . . E, glej ga! Ta svečnik ponesem danes zvečer komiku Šaškinu. Kanalja ljubi take reči, in kakor nalašč je danes njegova benefica!" Rečeno . . . storjeno. Skrbno zavit svečnik je bil podarjen zvečer Šaškinu. Ves večer je bila komikova toaletna sobica polna moških, kateri so prihajali past svojo radovednost, tičočo se daru; ves čas se je glasil iz nje šepet in smeh, podoben konj- skemu razgetanju . . . Ako je katera si bodi igralka prišla k vratom in vprašala: „ Ali je možno vstopiti?" se je oglasil komik hripavo: „Ne, ne, matuška! Nisem oblečen!" Po predstavi je komik skomizgal z rameni, razprostiral roke in govoril: — Nu, kam naj denem to ostudnost ? Saj stanujem pri poštenih ljudeh! K meni prihajajo igralke! Pa to ni fotografija, v miznico je ne morem skriti! — A, gospod, prodajte jo, nasvetoval je brivec, ko je slačil komika. — Tukaj v predmestji živi starka, katera kupuje starinsko bronzo ... Pojdite in vprašajte Smir-nova .. . Vsak jo pozna ... Komik je ubogal.. . Dva dni pozneje je sedel doktor Košeljkov v svojem kabinetu in s prstom podpirajo čelo, premišljeval o žolčnih kislinah. Nepričakovano so se odprla vrata in v sobo je prihitel Saša Smirnov.. . Smejal se je in sijal same sreče ... V rokah je držal nekaj zavitega v časnik. — Doktori začel je, duše* se. — Predstavite si mojo radost! Blagor vam! Kajti posrečilo se nam je, dobiti par vašemu svečniku! Mama je tako srečna . . . Jaz sem edini sin svoje matere ... vi ste mi rešili življenje . . . In Saša je postavil svečnik pred doktorja, trepetajo od čuvstva hvaležnosti. Doktor pa je odprl usta, kakor da bi hotel nekaj povedati, a povedal ni nič: zamrl mu je jezik. metrov globoko, naredi na te mogočen utis. Pot skozi sotesko je dolga skoraj eno uro, a čas mine hitro, da sam ne veš kdaj, ko opazuješ razne male slapove, bistre postrvi, visoke skale in penečo se vodo. Nevarnosti ni nikdar najmanjše, ker je župan Žumer vedel, kako je pot napraviti ob vodi in ob skalah, da je varna. Konec .Vintgarja" stoji prijazna restavracija, katera se je odprla v četrtek dne 24. maja. Tu dobiš kar ti srce poželi. Razne vrste vino, sveže pivo, razna jedila, postrvi itd. so ti na izbiro in v dobrem planiskem zraku ob okusni jedi in izvrstni pijači se zopet okrepčaš za daljno pot In ko prideš domov, lahko rečeš, da si bil z izletom izredno zadovoljen. Na svidenje torej v .Vint-garju" ! Naša „Talija" in naše „trinoštvo"? Odgovarja A. Aškerc. V št 115. .Slov. Naroda" z dne 19. t. m. odgovarja tajnik „ Dramatičnega društva", gospod Milčinski gospodu E. K u v članku „Vaša Talija". V tem članku očita g M. »peščici li-teratov", češ, da so v pretekli sezoni in-tendanci obtoževali posel. To je jako hudo očitanje, za katero mora imeti g. M. pač tehtnih dokazov, drugače bi se v svojem članku ne bil tako nenavadno ostro izrazil. Škoda pa je, da g. M. ni kar naravnost povedal, kdo so pravzaprav tisti literati, ki so takorekoč intrigovali proti intendanci in pa na kak način so to delali. Jaz nisem poklican, niti pooblaščen, da bi govoril v imenu tiste „peščice litera-tov°, ki jo ima g. M. v mislih, ker res ne vem, na koga pravzaprav on meri, a v članku je nekaj stavkov, ki mi vzbujajo sum, da je imel g. M. vendarle čisto konkretne osebe pred očmi in da je morda meril celo tudi na mojo malenkost . . . G. M. pravi nekje na sredi svojega članka: „Za ostalo literaturo se ne brigamo in nam ni mar, če tam določa literarne kurze par literatov, ali naše gledišče in naše občinstvo odločno branimo takega literarnega trinoštva". V tem stavku tiči nemara ključ, da najdemo pot do tiste .peščice literatov". Predno pa preidemo k stvari sami, bodi mi dovoljeno, da napišem kratek uvod! Te uvodne besede pišem sine ira. Gospod M. je gotovo prepričan, da imajo razni ljudje o eni in isti stvari različna mnenja. A če si izobraženi ljudje v prijateljskem krogu razodenejo te svoje različne nazore, razgovarjajo se lahko povsem mirno! Če ima A drugačne nazore kakor B, ni treba, da bi A z domišljavo nadutostjo za radi tega sovražil B-a in ga smešil pred občinstvom, ki posluša razgovor. „In necessa-riis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas" — mislim, da bi ta lepa deviza sv. Avguština veljala lahko tudi v literarni polemiki. Sedaj pa vzemimo v roke tisti ključ, ki nam morebiti pomore najti skrivnostno .peščico literatov", na čije adreso je bil g M. naperil svojo filipiko! Gospod M pravi, da v naši literaturi določa kurz par literatov na nekak trinoški način. Nikakega dvoma ni, da je gospod M. mislil tukaj na neki fiktivni „literarni kartel", ki baje v Ljubljani tiranizuje pesnike in pisatelje, kateremu se mora baje podvreči vsakdo, kdor hoče postati sotrudnik — .Ljubljanskega Zvona". Izjavljam, da je ta „literarni kartel" čisto navadna bajka! To bajko si je izmislil neki ljubljanski list in g. M jo je pograbil z obema rokama. Verjel je, da je vse res, kar je bilo tam zapisano in potem sklepal: .Ker obstoji v Ljubljani .literarni kartel", in ker nekateri literati z „nečuvenim trinoštvom določajo literarne kurze", ergo obstoji tudi kartel zarotnikov proti intendanci slovenskega gledališča!" A ker so premise povsem krive, zato je kriv tudi zaključek! Gospod M. je bil na prvem letošnjem občnem zboru .Dramatičnega društva" v svojem ekspozeju spregovoril nekaj besed, o katerih je moral biti prepričan, Tla izzovejo ugovor. Iz nekaterih tajnikovih opazk si namreč lahko posnel, da smatra on za prvi namen gledališča, da nas zabava, Pojem .zabavati" pa je bil v tem slučaju smatrati skoro nekako v tistem zmislu kakor ga smatrajo razni .orfeji". Gospod tajnik se je bil morebiti samo nesrečno* izrazil v svojem ekspozeju in ni mislil tako vsakdanje, kakor se je dalo posneti iz njegovih besed. Ali vsakdo, kdor je čital njegov ekspoze v .Narodu", moral je dobiti iz tajnikovih besed takšen v tisk. Tako se je njegov ekspoze* v obče komentiral po Ljubljani in brez dvoma tudi po drugod. Po mojem skromnem razumu je bila sploh vsaka beseda o „programu" našega gledališča čisto nepotrebna! Naše slovensko gledališče ne more in ne sme imeti druge ga programa, nego ga imajo gledališča druginarodov evropskih. In v prvi vrsti bodi vsako pravo gledališče izobraže-vališče, bodi svetišče dramatične muze! V pravem gledališču vživaj človek poezijo, vživaj umotvore najboljših dramatikov vseh narodov (med katere najboljše pa se n. pr. slovenski dramatiki sami nikakor ne prištevajo, verjemite, g. M., da ne!). To je najvišji namen gledališča: zrcalo življenja! Potom umetnosti zabavaj nas gledališče! In kakor dramatika kot poezija in umetnost nima svoje svrhe zunaj sebe, ampak v sebi, tako pravzaprav tudi gledališče kot uprizorišče dramatičnih umotvorov nima drugega namena, kakor ravno ta, da nam morejo v njem igralci-umetniki oživiti življenske prizore dramatičnih pisateljev. Popolnoma pa se strinjam z gospodom M, da človek ne more zmerom gledati samo resnih dram in tragedij, saj tudi življenje samo ni zmerom in povsod resno, ampak včasi polno veselja, polno burk, komizma in šale. Tudi vesele strani življenja nam kaži teater! In za najširše sloje občinstva daj se vmes tudi kaka debela burka — makari! So kosi, ki so spisani samo in usum delphini za „zabavo" in v katerih ne najdeš ne iskre prave božanske umetnosti, v katerih ne vtriplje srce pesnikovo, v katerih ne živi duša pisateljeva Moj Bog, naj se dajo včasi tudi take reči! Samo naj se nikari ne govori, da bi bil nekako najvišji namen gledališča, podajati občinstvu takšno ceneno „zabavo". Zato se ne strinjam z gospodom M., ki polaga toliko važnost na takozvane „narodne igre" s petjem. Ne morem razumeti, zakaj pledira g. M. s tako vnemo za petje tudi pri dramah, ko imamo vendar izvrstno opero. Poseben estetičen okus mora imeti, komur tako silno imponujejo razni „kupleti". Logično in naravno bi morala biti drama protivesje operi, tako da bi bilo ustreženo vsem: tistim, ki ljubijo petje, in tistim, ki ljubijo poetično besedo, dramatično dejanje, misd in ideje. Masa slovenskega ljudstva je že itak preveč lirska, kar je tudi nekoliko vzrok, da se s takim slabim uspehom ustavljamo navalu naših nasprotnikov, pa zato mislim da bi utegnilo preveč tistega pevanja naše ljudstvo le še bolj omehku-žiti. Ker pa je gledališče tudi vzgajališče, zato podajaj drama krepke hrane, podajaj ljudem idej, razpravljaj probleme, ki pre-šinjajo današnje duhove ter na ta način zopet navajaj k razmišljanju in k dejanju!... (Dalje prih) Dnevne vesti. V Ljubljani, 25 maja. — Osebna vest. Nadvojvoda Rajner pride danes ponoči iz Gorice v Ljubljano in bo jutri inspiciral tukajšnje domobranstvo. — Danes je prišel semkaj komi za-povednik fcm. Succovaty iz Gradca. — Odlikovanje. Materijalni kontrolor pri rudniškem ravnateljstvu v Idrijijgospod Ivan Za z ul a je šel v pokoj in dobil tem povodom zlati zaslužni križec — Ustanovitev „Ljubljanske kreditne banke" je zagotovljena in bode ta banka že 1. dne avgusta t 1. poslovati začela. Poslovnica jej bode v novi Grobelnikovi hiši v Špitalskih ulicah. Pri včerajšnjem posvetovanji v .Mestnem dom" bil je navzoč tudi zastopnik .Živnostenske banke", s katere sodelovanjem se je .Ljubljanska kreditna banka" ustanovila. Pripravljalnemu odboru se je naročilo, poskrbeti za koncesijo ter potem sklicati ustanovni občni zbor. — „Sloveneo" je v soboto priobčil notico, v kateri popisuje kako grozovito so razžaljeni graški Slovenci, ker smo po zasluženju zavrnili Štrekljeva izvajanja o slovenskem „Kauderwalschu". Ta dopis je t rez dvoma skrpan v uredništvu samem. Nasproti njemu hočemo navesti samo dvoje: I. da ogromna večina slovenskih književnikov in politikov ter sploh slovenske inteligence popolnoma pritrjuje našemu stališču in 2 da se anonimne izjave in za upnice nikjer ne smatrajo za resne. — Katoliško-narodni heilovec. Med kolesarji, ki so prijetni včerajšnji dan pole teli po ljubljanski okolici, bila sta tudi g. dr. Šusteršič in njegova gospa soproga. * Slovenski pisatelj, dežel. šol. nadzornik g. Šuman se je že hladil v prijaznem Št. Vidu, ko privozita njega hči in zet g. dr. šusteršič in gospa. Prva stopi s kolesa gospa s pozdravom: Ali Heil! Istotako sledi dr. Šusteršičev: Ali Heil! Na vsak pozdrav posebej odzdravil je g. Šuman s: Heil! Tako se je zgodilo dne 24 maja 1900 na praznik vnebohoda popoldne v Št. Vidu. Gosp. dr. Šusteršič bo seveda tajil. Bržčas nam pošlje tudi popravek na podlagi § 19. tisk. zakona Na vse to smo pripravljeni, zato pa povemo že danes, da smo to izvedeli od dveh oseb, ki sta ta prizor na svoje oči videli in na svoja ušesa slišali, kako katoliško-narodni dr. šusteršič beila. — V. narodna dirka kluba sloven-venskih biciklistov „Ljubljana", ki se je vršila včeraj dne 24. t. m. na tukajšnjem dirkališču je izpadla pri nepričakovano ugodnem vremenu izborno. Izid je sledeči: I Dirka pričetnikov (junjorjev) — 1200 m. 1. D. Rebek (klub .Ilirija") v 1 min. 48 sek. ; 2 J. Strnad (klub .Ilirija") v 1 min. 482 5 sek.; 3 F. Krizman (klub dol. bic. .Ribnica") v 1 min. 48* 6 sek. Pri junjorjih so vozili le taki, ki do sedaj niso dobili še nikakega 1. darila na dirkališču. II. Dirka go sto v — 2 000 m. 1. D Rebek (klub „Ilirija") v 4 min. 49»/, sek.; 2. .Ri nelli" (brv. društvo bic. „Slovjen" v Zagrebu) v 4 min. 50 sek.; 3. Krizman (klub dol. bic. .Ribnica") v 4 min. 50% sek. III. Rekord vožnja — 1609 m. 1. A. Grassi (klub slov. bic. .Ljubljana") v 2 min. 22* s sek.; 2 A. Špeil (klub slov. bic. .Ljubljana") v 2 min. 301 6 sek.; 3. Gotthardt (klub „Ilirija") v 2 min. 30»/« sek. IV. Vožnja na tandemih in na kolesih z več sedli — 2000 m. 1. Rebek Strnad (oba člena kluba „Ilirija") v 3 min. lOVs sek.; 2. Puho vid Horvat (oba člena društva „Slovjen') v 3 min. 103 6 sek.; 3. Graasi-Exler (prvi Člen kluba „Ljubljana", drugi člen kluba .Kamnik") v 3 min. 103 » seb. V. Vožnja s premijami — 2000 m. 1. A. Špeil (klub .Ljubljana") v 3 min. 172,6 min. (Samo eno darilo). Posebej sta še prevozila v določenem času vsak po en krog Grassi in Špeil ter dobila za to vsak po 10 kron. VI. Društvena vožnja — 2 000 m. 1. Grassi v 3 min. 1* 5 sek.; 2. Špeil v 3 min. 5a/6 sek ; 3. Z. Bohinec v 3 min. 5*/6 sek. (vsi trije členi kluba .Ljubljana"). Društvo .Ilirija" je zaostalo za Grassijem 71 6 sek.; društvo „Slovjen" pa za 21 sek. VII] Utešna vožnja — 1200 m. Pri tej točki so vozili oni dirkači, ki niso dobili v prejšnjih vožnjah nikakega darila. 1. Bončar v 2 min. 24S.'B sek.; 2. J. Gotthardt v 2 min. 252 6 sek.; 3. J. Hiti v 2 min. 25s'6 sek. (vsi členi kluba „Ilirija"). V obče se je vozilo kakor je iz navedenega časa razvidno, dobro. Najinteresantnejša je bila voŽDJa na tandemih; prvi in drugi tandem sta vozila tako izborno, da sta gledalce kar frapirala. Če jima je občinstvo navdušeno ploskalo, sta tudi to v resnici zaslužila. Dirkanje se je končalo brez vsake najmanjše nezgode in zato se je tudi mnogobrojno občinstvo zadovoljno razšlo. Edina III. točka ni občinstvu tako ugajala, ker je predolgo trajala; takšnih toč ek ne bo klub več prirejal. Tu se je šlo le za to, da pokaže vsak dirkač posebej svojo vožnjo moč in hitrost. Kljubu temu, da je vreme do pričetka dirke nekoliko nagajalo, je bil obisk prav povoljen, (vseh gledalcev je bilo 1590) kar kaže, da občinstvo simpatizuje s kolesarji ter jih po možnosti podpira, čeravno se vedno povdarja, naj se ne vozi psov na dirkališče, ne morejo nekaterniki .psov" doma pustiti. Dotičnikom nazna njamo, da,*ako se bo kaj tacega še v prihodnje vršilo, jih ne bo spuščalec pregnal s slepimi patroni kakor včeraj. Po dirki so se biciklisti sešli pri g. Matjanu v Gor. Šiški; zvečer pa v .Narodnem domu; kjer so se ob mežikavi razsvetljavi razdelila darila. — Pomožno druitvo rudečega križa za Kranjsko imelo je predvčerajšnjim zvečer v prostorih tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice svoj letošnji občni zbor. Podpredsednik dr. Kesbacher spominjal se je s toplimi besedami umrlih odbornikov Ivana Perdana in c. svet Mahra. Iz obširnega letnega poročila posnamemo, da ima društvo sedaj 195 članov in 18868 gld. 12 kr. premoženja; podružnice imajo 605 članov in 7871 gld. 35 kr. premoženja. Društvo se je obvezalo, da v slučaju vojne priredi bolniško postajo s prenočiščem za 210 moz, zavod za rekovalescente za 100 mož in bolniško postajo z opoludansko hrano na kaki železniški postaji. Zavod za rekovalescente namestil bi se na starem strelišču, katero da kranjska hranilnica v ta namen na razpolago. V odbor sta bila izvoljena predsednik kranjske hranilnice J. Luckmannin občinski svetnik I. V e 1 k o-vrh. Podpredsednik zaključil je zborovanje z željo, da bi delavni podpredsednik ces. svetnik M urni k kmalu zopet okreval ter svoje izborne moči zopet posvetil patrijo tičnemu delovanju rudečega križa. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo dne 27. maja t. 1 ob 9 dopoludne v .Mestnem domu" svoj redni občni zbor. K občnemu zboru so vabljeni vsi izvršujoči, podporni in častni člani. Dnevni red je nastopni: Poročilo zapisnikarje vo, poročilo blagajnikov, popolnitev odbora, sprememba pravil, imenovanje častnih Članov, slučajnosti. — Kranjskega odseka I. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske in pa tukajšnjega hranilnega in posojilnega uradniškega društva redni občni zbor bo v soboto 26. t. m. zvečer ob pol 8 uri v Hafnerjevi pivovarni. — Kolesarskega društva „Ilirije" cestna dirka iz Tržiča v Ljubljano (42 km) vrši se v nedeljo, dne 27. maja t 1. Pri Četek dirki je ob dveh popoludne. Časovna darila nahajajo se od danes naprej v raz-ložbi trgovine gosp. Petričiča na Mestnem trgu. Po izvršeni dirki, ob štirih popoludne je velika narodna veselica na Koslerjevem vrtu, pri kateri svira društvena godba. Za zabavo je preskrbljeno s šaljivo pošto, s streljanjem na dobitke (streljanje se prične v nedeljo ob osmih dopoldne) in drugimi narodnimi igrami. Vstopnina 30 vin. za osebo. — Šola na Muti lepo prospeva. Otvorila se je o veliki noči, in brez vsake agitacije se je oglasilo toliko slovenskih otrok, da se niso mogli vsi vsprejeti. Drugo leto se bo moral otvoriti drugi razred. Šolsko vodstvo prosi strokovnih knjig za učitelj-stvo in poučnih, kakor tudi zabavnih za mladino, da se bo mogla napraviti prepo-trebna knjižnica. Narodnjaki pomagajte obmejnim Slovencem ! — Nov vozni red za Gorenjsko. Imeli smo priliko vpogledati v načrt za novo trajno ureditev sebnih vlakov za Gorenjsko, ki se vpelje v jeseni. Vozila bodeta na Gorenjsko dva nočna vlaka. Prvi odide iz Ljubljane ob 10. uri zvečer, drugi ob pol 1 uri. V Ljubljano pride prvi jutranji vlak že ob pol 5. uri, drugi (potresni, ki pa bode vozil skozi do Trbiža) ob pol 9. uri. Ostali vlaki vozili bodo kot poprej. — Potres. Včeraj zjutraj ob 3. uri 20 m. bilo je v Globokem pri Brežicah čutiti potres, ki ga je spremljalo močno podzemsko bobnenje. Smer sunka je bila od jugozahoda proti severovzhodu. Škode ni potres prouzročil nobene. — Fanatizem nemških učiteljev. Iz Ptuja se nam piše: Ni še dolgo, kar smo poročali o nekem nemškem učitelju v Mariboru, kateri je učenca z zaporom kaznoval, ker se je na dano vprašanje predrznil odgovoriti, da je v Mariboru najlepše poslopje: .Narodni dom"! Objavimo zopet dva slučaja podivjanosti nemških učiteljev, ki drastično razsvitljujeta delovanje teb fanatikov izven šole. V soboto dne 19. maja t. 1. ob 8. uri zvečer kričalo se je na vse grlo pred hranilničnim poslopjem v Ptuji, kjer je tudi nastanjeno c. kr. okrajno glavarstvo, „Heil und Sieg, den Windischen den Strick!" Ko pridem bliže, zagledam v tolpi učencev nemške deške šole učitelja, ki se je vračal s svojimi učenci z majnikovega izleta v jako veselem stanju. V ponedeljek dne 21. maja t. 1. udeležila se je šolska mladina obeh nemških šol procesije k sv. Ožbaltu. Grede mimo križa, reče nemški učitelj de klicam: .Schaut, wie unser Hergott traurig ist, weil es i hm leid ist, daaa er die Win-dischen und Kroaten erachaffen hat!" Tako vzgajajo nemški učitelji zunaj šole, javno, mislimo si lahko, kakšno je njihovo delovanje še le med štirimi stenami! — Zgornješišenski fantje so za znano .šranganje* vendar nekaj dobili. Obdarovani ao bili samo trije : Jeden s 3 dnevi zapora pred tukajšnim okrajnim sodiščem, dva pa s 6 kronami denarne globe, katero pa morata onadva plačati, ne sodnija njima. Pa naj kdo reče, da tak ženin in starašina nimata dobrega srca! — Radovljiška godba priredi svoj prvi letošnji koncert v nedeljo dne 27. maja na vrtu V. Hudovernikove restavracije. Začetek ob 5. uri popoldne — štrajk. Pri stavbinski firmi V Treo delujoči laški in istrski zidarji so da nes začeli štrajkati. Zidarji zahtevajo zvišanje mezde. Ustavilo je dela kacih 150 zidarjev. Delavci so povsem mirni. — Nepreviden kolesar. Neki biciklist podrl je včeraj neko gospo na Marijinem trgu, ne da bi jo bil kaj poškodoval. — Tatvine. A S. ukraden je bil črn, še nov frak s križasto svilnato podlago vreden 50 K in dve beli srajci, ena z gladkimi druga z gubastimi prsi, vredne 4 K. J. Ježek, Čevljarski vajenec, ukradel je včeraj zjutraj pomočniku F. M. iz zaprte delavnice in odprtega kovčeka 13 K denarja in zlat prstan vreden 10 K. Mati njegova preiskala mu je žepe in našla ves denar in prstan ter je vse izročila poškodovanemu. Tat je pobegnil. — Bicikelj ukraden. Danes mej 11. in 1. uro popoludne je bil hišniku v „Tonhalle" ukraden bicikelj sistem Dir-kopp. Prsedlava 78, štev. 470, barva črna, vreden je 200 K. * Razstava mačk na Dunaju. V takozvanih cvetličnih dvoranah na Dunaju sta dve razstavi: za perutnino in za mačke. Seveda zanimata zlasti dame in otroke. Mačke so najrazličnejših vrst, z rujavimi in modrimi očmi, nekatere imajo celo dvobarvne oči, po eno modro in po eno ru-javo oko, bele, Črne, rumene, rujave, sive, progaste, pasaste, pikaste i. dr. dlake. Večinoma so krotke živalice, lepo omikane in prijazne do posestnikov. A tudi nekaj divjih mačk je v tej družbi in celo mlad leopard. * Skrivnosten umor. V četrtek zvečer ob 9. so začuli stanovalci v neki hiši v Neustiftgasse na Dunaju grozen krik. Ko so prihiteli na hodnik, je pritekla iz svoje sobe 341etna šivilja Emilija Pieskot in bežala krvaveča iz mnogih ran pred okoli 20letnim mladeničem, ki je vihtel na obe strani brušen nož Pieskot se je takoj onesvestila in vkratkem izdihnila. Mo-ilca so ljudje zgrabili in tako pretepali, da se je onesvestil. Policija ga je komaj iztrgala besni množici. Ko se je v zaporu zavedel, ni hotel odgovoriti ničesar. Menda je morilec Julij Radetzkv, izvrševalec napisov. Umorjenka je oddajala sobo in morilec je iskal menda stanovanja. * Osveta zapuščene ljubice. Iz Budimpešte poročajo: V Ghimesu je imel Ivan Bardi ljubezensko razmerje z neko Ano Ješko, ki mu je rodila otroka. Bardi pa se je Ani Ješko izneveril ter se te dni oženil z bogatim dekletom. Ko je Bardi stopil po poroki iz cerkve s svojo ženo, je skočila iz ondi čakajoče družbe Ana Ješko ter ustrelila na nezvestega BarJija. Zadela ga je v vrat. Bardi je padel in malo hipov na to umrl. * Umor dveh sester. V Manduriji so vdrli ponoči roparji v stanovanje sester Citerine in Epifanie Sammarco, ju zgrabili ter zavili v rjuhe, da bi se ne mogli braniti. Caterina se je takoj onesvestila, Epi fania pa se je branila in roparji so jo zadavili. Nato so pobrali 4000 lir in zbežali. Doslej so zaprli 8 sumljivih individijev. Mesto je sila vnemirjeno, ker se taki in enaki slučaji ponavljajo. * Samomor obrekovane gospice. Giuseppina la Bianca, hči odlične rodbine v Palermu, je imela dalje časa ljubezensko zvezo z Domenikom Lommazom. Hotela sta se že poročiti, ko je Lommazo nevarno obolel. Ozdravil ni nič več, nego ostal pohabljenec. Oče gospice la Bianca je svojo hčer pregovoril, da se je zaročila z drugim možem. V silni ljubosumnosti je pisal Lommazo svojemu tekmecu pismo, v katerem je trdil, da je Giuseppina občevala z njim najintimnejše ter da je sploh nemoralna. Žaljeno dekle je Lommaza težilo, a dan pred obravnavo je v strahu, da bi Lommazo povedal res kaj nečastnega, polila svojo postelj in svojo obleko s petrolejem ter se zažgala. Zgorela je skoraj docela. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 25. maja. Današnji „Piccolo" prijavlja članek, v "katerem izkorišča Štrekljeva izvajanja zoper Slovence in Hrvate na Primorskem, zlasti zoper pazinsko hrv. gimnazijo. Dunaj 25. maja. Dunajski poročevalec Krakovskega „Czasa" je imel pogovor z ministrskim predsednikom Korberjem o političnem položaju. Kor-ber je dejal, da je notranji položaj tako kritičen, da je popolnoma nemogoče reči, kako se reši. Z nekaterih strani se s prav neumljivo lahkomiselnostjo priporoča absolutizem kot edino rešilno sredstvo. Ne glede na vse drugo je že z ozirom na dualizem jako dvomljivo, če bi se z absolutizmom kaj opravilo. Provzročil bi največje komplikacije za celo monarhijo. Resni politiki morajo zato misliti, da najdejo drug izhod iz politične zagate. Korber meni, da je jako obžalovati, da nadaljujejo Čehi obstrukcijo in je rekel, da je v interesu države in parlamenta, da se ministrstvo obstrukciji ne umakne. Z nekaterih strani se zahteva, naj se parlament razpusti. Predno se vlada odloči za ta korak, morajo stranke same resno poskusiti, da zmagajo češko obstrukcijo. To se doslej še ni zgodilo. Vlada je nrepri-čana, da bo zbornica sama premagala obstrukcijo. Na dnevnem redu prihodnje sejejebudgetni provizorij Če bodo Čehi obstrukcijo nadaljevali, se bodo morale vse stranke združiti proti Čehom. Seveda bo treba pazljivosti in odločnosti, odpovedati se bo treba navadni komoditeti. S tem bodo stranke vsaj dokazale, da imajo voljo, zagotoviti redno funkcioniranje parlamenta Vlada je doslej zaman čakala na ta dokaz. Stranke so doslej pokazale le to, da nimajo za napravo rednih parlamentarnih razmer potrebne eneržije, a z ozirom na to omahovanje se ni čuditi, če se smatra razpust zbornice za tisto sredstvo, s katerim se napravi konec sedanjemu položaju. Gradec 25. maja. Tukajšnji bankir, 541etni Karol Cernadak, se je poskusil ustreliti. Ranjen je na smrt. Vzrok poskušenemu samomoru ni znan Gradec 25. maja. Tu so vjeli trgovca z dekleti. Prišel je z Dunaja in peljal seboj 5 deklet, katerim je bil obljubil dober in lahek zaslužek. Rim 25. maja. Včeraj sta bila z veliko slovesnostjo proglašena za svetnika Ivan Bap. della Sales in Rita da Cascia. Slavnosti se je vdeležilo nad 50 000 ljudij. Procesija iz zakristije sikstinske kapele v baziliko je bila pompozna. Ko je prišel papež pred altar, je ljudstvo začelo aplavdirati, kar se je pa takoj prepovedalo in ustavilo. Ko se je bil papež vsedel na prestol, začele so se molitve, potem pa je papež prečital kanonizacijski dekret. Ko se je pel Tedeum, so zvonili zvonovi vseh rimskih cerkva. Po maši, ki jo je daroval kardinal Oreglia, se je papež s procesijo vrnil v Vatikan. Vojaški kordon ni mogel zadržati pritiska ljudstva. V cerkvi se je zgodilo brez števila žepnih tatvin. Nekega romarja je zadela kap, da je hipoma umrl, mnogo oseb je bilo v gnječi lahko ranjenih. Pred otvoritvijo cerkve se je utrgala svetilka in padla tja, kjer je pozneje stal papež. London 25. maja. Maršal Roberts javlja, da so Buri zapustili svoje pozicije na jugu reke Rhenoster in šli na drugi breg, kjer so zavzeli jako močne pozicije. Umaknili so se, da je Jean Hamilton s svojo četo prekoračil reko in jih hoče od zadaj prijeti. Buri so podrli želez progo. Angleži, ki so bili Burom generala Deweta od Kindleva do Heilbronna za petami, bi bilo v boju ob Rhenosterja imeli velike izgube, da ni brigada Snith-Dorien prijela Burov od leve strani Zadnje dni se je okrog Boshofa udalo nad 3Q0 Burov. London 25. maja Buri so zapu-pustili pozicije ob Rhenosterju in mar-širajo proti reki Vaal. Splošno se sodi, da pridejo Angleži v Pretorijo, ne da bi naleteli na odpor. London 25. maja. Vodja bur-ske deputacije, ki se zdaj nahaja v Washingtonu razglaša, da je popolnoma neresnično, da bi bil svetoval Kriigerju, naj se brezpogojtio uda. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (10—21) lekarna M. Leustek, LJubljana Resljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne" 21. maja: Stanko Česen, mizarjev sin, 7 dnij, hranilnična cesta št. 7, oslabelost. Dne" 22. maja: Franja Arko, kurjaceva hči, 52 let, Ravnikarjeve ulice St. 5, rak. Dne" 24. maja: Pran Avbel, delavcev sin, 9 mes., Martinova cesta St. 36, vnetje sopil. V deželni bolnici: Dne" 20. maja: Jožef Kovač, dninar, 57 let, jetika. Dne" 21. maja: Ivan Cop, slapec, 35 let, jetika. Meteorologično poročilo. Viiiii« n»d morjem 306-3m. Srednji «r»čni tUk 736-0 nun. i Stanje Ča8 opa- baro-zovanja 23.! 9. zvečer 24 7. zjutraj 2. popol. metra v mm. 2Š> S> a * Vetrovi Nebo f s a« ► 7351 735-0 734-0 15*4 si. jvzhod del. oblač. a I ll 12-7 si. jvzhod jasno H 17"8 sr. jvzhod del. jasnoig 25. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7327 732-4 7313 15 2 brezvetr. del. oblač. S j i g 13 0 brezvetr.; jasno 18'4 sr.svzhod pol. oblač. 0 I I Srednja temperatura srede in četrtka 15*4° in 15-2°, nor nate: 150" in 151°. D"a.3^.3jsfea, borza dne 25. maja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 97 K 65 Bkkpni državni dolg v srebrn ... 97 „ 25 Avstrijska zlata renta ...... 115 „ 85 Avstrijska kronska renta 470 ... 96 , 75 Ogrska zlata renta 4°/0...... 116 n — Ogrska kronska renta 4°/0 .... 91 „ 40 Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 , 75 Kreditne delnice........ 720 „ 65 London vista......... 242 „ 40 lemSki drž. bankovc 3« 100 mark . 118 , 25 80 mark........... 23 „ 66 80 frankov.......... 19 „ 26 Italijanski bankovci....... 90 n 40 C. kr. cekini.......... 11 » 34 Kavarna „Pri slonu" Vsak dan sveži (1040-2) sladoled m ledna kava. Spretno prodajalko vsprejme takoj BI. Elsnar^ trgovina z mešanim blagom v Litiji. (1036-2)___ Letovišče blizu Kranja na Gorenjskem, podnebje planinsko, svež zrak, brez praha, izvrstna stndenčnica. Mnogo lepih, separiranih sob, saloni, vodovod, gorke kopeli. Hrana v hifli je dobra in po ceni. (1015—4) Več se izve pri lastnika dr. Edvard Globočnik-u, okrož. zdravnika v Kranji. (1026-3) sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo že nekoliko vešči v trgovini, ali tisti, kateri so dovršili nekaj razredov srednjih šol. Naslov pove apravništvo .Slov. Nar.". Crn lovski pes z znamko „Kranj" se je na postajah iz Kranja do Ljubljane MF* izgubil. Kdor ve zanj, naj naznani Josipu Krenner-ju v Kranju. (1049—2) Svarilo! V poslednjem času se je večkrat pripetilo, da je neki ubiralec klavirjev tako v mestu, kakor tudi na deželi prevzel delo, kakor da bi ga bil jaz poslal, ter tudi na moje ime naredil dolgove. Svarim torej vsakogar, ker delo izvršujem sam in ne plačam na moje ime narejenih dolgov. (1053—i) Z velespoStovanjem Ferdinand Dragatin ubiralec klavirjev, Florijanske ulice št. 50. Vrtna koncerta samo ob ugodnem vremenu v Hafnerjevi parni jutri v soboto, dne" 26. maja, in v soboto, dnć 2. junija 1900 zvečer ob 7. uri. Godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev. Vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi najuljudneje udani Josip Lorber (1060) restavrater. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičevi zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Iijubljanskeg-a Zvona" in vse one knjige, katere so Izšle v založbi ..Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broSiran a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broSiran a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broSiran a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 4o kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 g!d. 80 kr. Zamlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broSiran k 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000'*. Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki Hamo 30 ki*. Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broSiran a 50 kr. — Štiri novele, brc«, a 20 kr. B e neš-Tf e b i z s k y: Blodne duie. Roman, broSiran a 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broSiran a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo in nail časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Đva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broSiran k 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane k 40 kr. — Dve povesil, broS. k 25 kr. Theuriet: TJndlna. Povest, broS. a 20 kr. Sonvestre.* Vil enski brodnik Povest, broš. a 15 kr. Jurčič: Listki, broS. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broS. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven", broširano a 5 ; kr. 66 Prej 50 kr., sedaj pžgT Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. TBfiO u Scli-vrentner knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. Vpitje otrok in otročičev pri umivanju je večkrat le bolestni krik proti usmiljenja vredni napačni navadi uporabe slabega toaletnega mila. Matere, katere svoje otroke ljubite, ne uporabljajte za umivanje dojencev in otrok nobenega druzega mila kakor nenavadno nežno ter tolšče bogato Doeringovo milo s sovo. Isto je neponarejeno čisto ter neskeleče in se dobiva po 30 kr. povsod. a (503—2) V IJ ubijan I prodajat*i Anion Hrlsper in Vate Petri«!«. — Generalna zalo*a|: A. Tlotnrli «&> to., Dunaj. Cts. kr. avstrijski £ft državni žiliznici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. s Odkod Iz LJablJane jož. kol. Proga čez Trbit. Ob 12. uri B m. po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, FranzenstesU, Ljubno; čez Sel z th al v Anase, Ifil, Solnograd; tez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj; cex Selztbal v Solnograd, ćez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Franeove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čex Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein- Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Lipako, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. - - Proca v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. sjntraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juz. kol. Proga iS Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Solnograd a, Linca, Stevra, Isla, Anaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lead-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Se lz t hal a, Beljaka, Celovca, Fran-zenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Movega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 3"A m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. .uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in. praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika, Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Dr. Friderika Lengfiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na vrt a njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-SO. (37—10) Dr. rriderika Lengiel-a BEflftZOE-MIkO Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v veeh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Učenec (1027-3) za slikarsko in pleskarsko obrt, ki je dovršil ljudsko šolo, se takoj sprejme pri Josipu Inocentu v Postojini. samec, sprejme se takoj aa grajščino Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika, izvežbanost in večletna praksa v živinoreji, poljedelstvu in vinogradništvu. Kje? se izve pri upravništvu tega lista, kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe. (1043—2) Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnež, lak in kit priporoča plenkarjeni, stavblntiklm In pohištvenim mizarjem, lakirarjem, naplM-nlm In xobii I nt Mlinarjem, hiMnlm posestnikom, zasebnikom Itd.: Anilinove barve; Akvarelne barve, mokre in v trdi obliki; Iftronme v praških in tekočo bronzovo tinkturo; Bmnolln za vpuščanje in barvanje pohištva v naravni lesni barvi; Cai*bolineiun, samo najboljše kakovosti ; Kemične barve; DUsseldorfske umetniške oljnate barve v tubah; Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme umivati; Zemeljne barve; JITa^adiie barve, pristno apnene, kakor tudi savinjske barve za hišne fapade iieprekošene glede trpežnosti; Mastno Nvetlo črnilo „Ferno- lendt", najboljSe čreveljsko črnilo sveta; Firneže, olja za umetniške slikarje; Fladrove ali lazurne barve; Fladrovi odtiskovni papir; Steklarski ali okenjskl kit; Sadro Cfffips)* alabaster in stukaturo (za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonješka, temeljna, svetli- kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; Wiialf c mam •womo-w«9 pristno angleške (Wm. Harlandt & sin v Londonu), navzlic vzvi- šani ceni še po starih cenah; Laneno olje, samo kranjsko; Lianeno-olfnati fienež, izdelan le iz kranjskega lanenega olja|; Zidarske fcopl^e po vsakovrstnih cenah; Slikarske patrone; (635—9) Slikarsko platno; Orehovo paco, za pacanje lesa mrzlim potom; Oljnate barve v vseh nuancah, tudi v patentnih škatljicah po */* 1, 2 in 5 kg. za preprodajalce; Palete iz lesa in porcelana; Čopiče za pleskarje, lakirarje, cerkvene, umetniške, napisne in sobne slikarje in mizarje; Slccatlv, najboljše sušilo za oljnate barve; Pisalna in kopirna črnila; Smirglov prah za kamnoseke. Specijalitete za pleskanje tal: Jantarjeva talna glazura, momentna talna glazura, talno štedilno voščilo, talno svetlikasto voščilo, talni svetlikasti vosek, krtačnl vosek. Prodaja: na debelo in na drobno. Ceniki brezplačno. Na najvišji ukaz Njeg. c. in kr. apost. Veličanstva. XXXIII. c. kr. drž. loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 16.514 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 1I0.*£00 kron. Grla vol dobitek znaša 200.000kron v gotovini. Žrebanje bode nepreklicno dnć 7. junija 1900. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce se dobe" zastonj. (841—8) pošiljajo posnune prosto. Od c. kr. loterijskega dohodninskega ravnateljstva. Oddelek državne loterije. Izdajatelj in odgovorni nređnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne 924033