lih«> vaak daa
dalj ia praaalksv,
ratued daUy exeapt Bullji •■d Holidajra.
PROSVETA
Crsdaftški la uptavallkJ p* •tort; M6T & LawudaJ« a?.
slovenske: narodne: podporne: jednote
Offloa of pabUcatioa: 868T Bo. Laimdalt ava. Tci«pho«ei LaOradals 4(18.
m. nit. a ta«
Chieago, HL, četrtek, 9. aeptembre (Sept. 9th) 1920.	*** STEV.—NUMBER 211.
fcfjU Act ml OatoUr d. 1»17, « Hk al (k Offfka al a> »uhl itu «1 mt»n
•f tU
A. S.
1103, Act m» 0«t. 1. 1017, tatUM ae
14» 1010.
STOTISOO RUDARJEV JE SE VEDNO NA POČITNICAH V PA.
Rudarji ae nočejo vrniti na delo vilic poročilom v časopisih, da so počitnioe končane.
Seranton, Pa. — Kljub, poročilom v meščanskih listih, da ho v torek konec rudarskih počitnic na polju trdega premoga v Penn-Hvlvaniji, je okrog 100,000 rudarjev še vedno na počitnicah. Posest niki rovov se tolažijo z naclo, da se rudarji v kratkem vrnejo na delo.
Predsednik Wilson še ni pooblastil vladne mezde komisije, da /attli&i nove zahteve rudarjev za |N)višanje mezde.
SLOVENSKE ČZTZ UJETE V ALBANIJI.
London, 8. sept. — Iz Rime javljajo, da so jugoslovanske čete in-vadirale Albanijo in okupirale Te-rabaš. Zdaj se vrta napadi na Ka »trati, Dibro in Elbaaan. Pri napadu na Dibro so bili Jugoslovani odbiti. Albanci so vplenili več topov in ujeli 1200 Slovencev in Bošnjakov. Drugi jugoslovanski napadi so bili bolj uspešni. Ame riški Rdeči križ je zapustil Albanijo.
RAZ2AUENJE 60-VERN0RSKE6A VELIČANSTVI!
Bivši vojak, ki se je bojeval v Franciji za demokracijo, je bil topen —
POLICAJI NAPADLI STAV K A RJE V BROOKLTNU.
New York, N. V. — Na Delavski dan popoldne so stavkokazi na pouličnih karali v Brooklynu in njihovi zaščitniki, policisti, izzvali krvav spopad s stavkarji in njihovimi simpatitfti. Policaji so oddali 25 atrelov in neki stavkar, bivši vojak, ije bil ranjen. Dve ženski sta tudi dobili lahke poškodbe. Štirinajst oseb je bilo a-Miranih.
SILNI POTRES V ITALIJI: 2000 MRTTIH
Dva mesta poruOena in 16 drugih prizadetih; na tisoče ranjenih.
LJUDJE SO POBEGNILI NA POLJA.
AMERIŠKI LITVINCI PROTE STIRAJO.
N>wark, N. J. Narodni lit-vinaki avet v New Jerseyju je poslal državnemu tajniku Colby-ju v Washingtonu protestno rc-/olucijo proti invaziji Litve po poljskih ietah. rttVinei abellraj na ameriško Vlado, da *JUustavi pošiljanje orožja in streliva na Poljsko. m*** ■ h.kI
m.JUtiii i .."ijrti''« ' -v«!
LASTNIKI LADJEDELNIC ZAVRGLI DELAVSKO ♦ ORGANI-ZACUO. "
<>'f «.;. i .r.tOV/V,1' ' ■«;
Mobile, Ala. lastniki tukaj-khjih ladjedelnic 1n delavnic za popravo ladij so<objavili, da ne priznajo nobene delavske organizacije več, in da se njih delavnice smatrajo za "odprte delavnice." Ako hočejo organizirani delavci še nadalje delati v teh delavnicah. je dobro, ako pa nočejo, pa tudi lahko gredo, ao se izrazili ošabni velepod jetniki. Kako l>o<k> delavci sprejeli to objavo, j« pa vprašanje.
Rim, H. sept. — V torek so pri Šle vesti o silnem potresu v Tu akaniji. Mesto Villa Collemendi na, ki je imelo 2000 prebivalcev, je popolnoma uničeno in domneva se, da so vsi mrtvi. Fivizzano v isti provinci ji je tudi v razva linah in po prvem poročilu je 20 mrtvih in na stotine ranjenih Prizadetih je še 16 drugih mest in vasi. Posebni vfaki z osobjem Rdečega križa in potrebščinami so odhiteli na lice katastrofe.
V Gallinari, provincija Piae, je 57 oseb izgubilo življenje.
Eiza, Italija, 8. sept. — Tukaj so bili v torek močni potresni sunki, ki so sledili strašnemu pod zemeljskemu grmenju in tuljenju. Sunki so privzdigovali tla navzgor in valoviH zemljo hori-u, aontalne.-Hod ljudstvom je bila
0 silovita panika; ---1
eev je pobegnila na odprto po !„ , od(go4©r se ne upa nazaj v mesto. Olaeoviti viseči stolp v Pizi se je majal.
Milaft, Italija, 8. sept..— Po, tresni sunki, ki so se pojavili; tukaj. niso napravili panike med ljudmi, izvzemši jetniki v zaporu so se spunlali in zahtevali, da jih izpuste.
Potres je bilo čutiti po vsem zapadnem obrežju Italije.
Avstrijski grof — berač v ameriški blaanioi.
Chieago, 111. — V norišnici v Dunningu kc nahaja Rudolf Cohn, neškodljiv bolnik na umu, ki je bil Ae pred enim letom grof »n Dunaju in Rudolf je bil v vojno posedoval veliko l>oga*tvo "f Dunaju in njegov sin Rudolf l/ondonu s 50,000 kronami let-dohodkov. Tedaj je izbruhnila vojna in mladi Cohn je iKilirinal v Ameriko, kjer je kma-z«pravil denar. Rtval je v Chi-<'»ku Lani je postal berač in po-1'in Ka je zadel mrtvoud, ki mu J' udaril na možgane. Zdaj je v '•lu/iiK-i in malokdo ve, ds je Urof
CINCINNATI JE ČUDEŽNO MESTO.
Ohioago, 111. — Dosedaj se je menda najbolj pohvalno izrazil o mestu Cincinnatiju, O., Charles Morrison, ki se je udeležil neke konvencije v omenjenem mestu. Pripovedoval je veliko zanimivosti o tem mestu, a ko Je rekel, da se dobi v (Cincinnatiju za'j!eeet eentov 'fikunar' prave pijane, so poslušalci kar odprli usta in želeli, da bi bili tam. Charles Morrison je rekel, ds je Cincinnati čudežno mesto.
KER JE STAVIL GOVERNOR JU SITNO VPRAŠANJE.
Chieago, 111. — Oovernor London, ki zopet kandidira za to službo, je imel v torek političui ahod v gledališču Colotiial. Ko je govoril, ao letele nanj različna vprašanja izmed pottluševalcev. Oovernor je poatal rdeč od jeze. Končno je nekdo za vpil: "Kaj pa je z obljubo o nagradi, katero sto nan| dali pred na#im odhodom v Francijo?"
Vprašalec je bil Ben F. Voung, bivši vojek.t fjowdon je dal zna-men je efojim detektivom," ki ao prijeli moža, ga obdelali s pestmi in vrgli iz gledališča na ulico. Ko se je Young pobral s tal in prijel za Meče dele svojega telesa, je reken "Bil sem v Franciji, kjer sem so bojeval za< demokracijo. Mislil sem, da v tej deželi demokracije sme volilec vprašati go-vernorja o tej ali, oni javni stvari, ali zdaj vidim, da je to zločin. Ako je to demokracija, tedaj sem je sit do grla.'*
106,000 OSEB UBITIH VSAKO LETO V AMERIKI.
• * i t; | s' " Chieago, 111. — Kaj požre več življenj, vojna ali mirT Zadnja volna je požrla 52,000 ameriških življenj, mir pa požre po pravkar izdani izjavi Društva za prepre Čenje nesreč, ki zboruje v hotelu La Salle — 105,000 oseb vsako le to, dočim je istočasno ranjenih 11,097,000 osdb. Toliko žrtev namreč zahtevajo razne nesreče pri delu, športu itd.
RUSKA ARMADA V NOVI OFENZIVI.

Rdeče čelo se zopet bližajo Lvo-vu; Poljaki zavrgli Vranglovo proinjo.
TRIJE LETALCI UBITI ff:'
_
Detroit, Mich. — Myron L. Tinney, bivši vojaški avijatik, je na Delavski dan padel z letele 500 čevljev na zemljo in se ubil ha tukajšnjem letalskem polju.
Forest Hills, N. Y, -V Dva le-ffttea nta se tuksj ubila, ko je njuno letalo padlo na tla.
TISKOVNI PAPIR 8E JE BO tf»ET PODRAŽIL.
MJnfsal!	^ ' '
» New Yortt, BT. T. - Papirni truet, je sporočil, da bo ceha tiskovnemu papirju 15 dolarjev tona ea zadnje četrtletje. Menda še ni napravil dovolj dobička. Vsled tega so primorani vsi časniki zvišati ceno.
VLADA NAROČILA NOVE TO POVE ZA VOJNO MORNA-RIOO.
POSLEDICE DIVJE VOŽNJE Z AVTOMOBILOM. >,
Korški župan še živi.
l-"ndon. 8. sept. — Ministrski pr<'ds«-dnik Lloyd Oeorge se je si-i na skrivsj vrnil v London iz Svic,.. kJ(,r je „„ počitnicah. l'riH»| j,, nppričskovsno in ns fcVlM' in po^Tatku jo o*nil Psri-
/iipan h Torka MaeRwiney je 1 živ dsnen zjutraj. Jetniški
•'"plan Dominik, ki je ve<lno pri ''i< nni. pravi, ds je hipan ailno Km nat><idsjo tra bolečine v ,r, i"ilni in uren.
^ Indiii kroifi zsoiksjo včeraj-in i', vest. ds je Llovd Oeorge pri-[»•a v I j<-n izpustiti MaeSw ine.vs. "•o Hinfajnovei asrantirajo. ds '•<	več morili poliei«tov ns
I rvkern
x I«'Im jo dals izpustiti osem P"liti^nih jetnikov v Corku. ki ni-bili ns gladovnem štrsjkn P
mm gladovnih atavkarjer v f "ku je te 29 dan hre* jedi "n#'(ra ali dveh stavkarjrv " pričakuj« vsak
New York, N. Y. — Dva otroka sta bila na mestu ubita in štirje težko ranjeni, ko je nčki avtomobil zavozil na hodnik E-tiajate uliee, kjer so se otroci i-(trsli. Očividci ao izpovedali, da je avtomobil pridrvil po ulici z neizrecno naglico in se zaletel na hodnik, ns katerem so s§ igrali otroci in niso imeli časaj* niti. Voznik je ušel razjarjeni množici in ženskam, ki so bile priče.	. ,t
VELIK UDAREC ZA ORGANIZIRANO DELAVSTVO.
Wsahington, D. C. — Ko je železniška družba Old Dominion Rsil«av <V». odslovila nekaj de lavrev. ki ho pripadsli delavaki (trganizaeiji. je delavska orgsni-aeij|i /sprmila za aodnijsko pre-poved. <la družba ne sme odslovi ti unijakih delavcev. Hodnik Hh\-dons. Član viftjega sodišča, > P* o«lr*kel aodnijeko prepoved.
PET ŽRTEV ALKOHOLA
llsltimore, Md — Pet Hvllnih oslužb^ncov » tnksjšnjeoi orze nalu je mrtvih, ker so pili le«oi alkohol, katerega ao iseMkvrfli is laburatorija aa
Waahington, D. O. — Mornariški department vojpe mornarice je objavil, da je skjenil pogodbo jeklarsko kompanijo v Midvalu in BethlehAmu za dobavo šest 6-palčnih Topov. Vsak top bo stal od 256,000 do 257,500 dolarjev. Vseh topov tega kalibra je* sedaj naročenih 150 za opremo vseh težkih bojnih ladij, katere bodo izgotovljene 1923.
Francozi napadajo rebelne Turice.
Carigrad, 7. sept. — Francoske čete prodirajo proti Aintabu, ki se nahaja 50 milj sevemovzhodno od Alepa v Anatoliji. Francozi so pred par dnevi okupirali Trto. 75 milj juAnozapedno od Diar bekirja. Orške čete s^ludi pono-vile ofenzivno gibanje proti tur-fckim nacionalcem.
MIROVNA POGAJANJA.
London, 8. sept. — Is Varšave javljajo, da so boljševiki reorga niztrali svoje armade na aeVeru hi jugu iu začeli s silovitimi protinapadi. Kozaški general Bude-nij je ponovil ofenzivo v Galiciji in njegove konjeniške Čete prodirajo proti Lvovu in Lublinu. Sovjetska kavalerija' je 30 milj oddaljena od Lvova.
Pariz, 8. ' sept. — Francoska vlada je prejela informacije iz Varšave, da je Utva v tajni zvezi s sovjetsko Rusijo in to morda pretrga nameravano mirovno pogajanje v Rigi. Poljska vlsda ja dobila - privatna zagotovila iz Moskve, de je Rusija pripravljena skleniti mir na podUgi poljskih narodnostnih mej in da ae ne bo vtikala , v notranje zadeve Poljske. Poljaki socialisti ao skle-nili, dajalo zahtevali, da se vpra-šan > Vil ne iu ar<H\na vrši direktno z litvinako vlado brez ruskega posredovanja.
Varšava^ fk *fpt. Bp^i geT nerslni štab je zay^l ^jstijo barona Vrengla za skupno ofenzivo proti Rnaijir,y Var/kvoje šel genoral Makarov, šff vrang-lovega armad nega štaba« s prošnjo, da Poljaki pomagajo belim četam na Krimu, ki so v slabem položaju. Poljaki so odgovorili, da morajo prej počakati, kako izpadi' mirovna konferenca v Rigi, kajti stanje Poljske ni ugodno za nadaljevanje vojne.	|
London, 8. sept. —• Včerajšnje uradno poročflo iz Moakve ae glasi, da so rdeče čete izvojevale ve-liko zmago nad Vranglom, ki je izgubil mnogo vojaštvs, topov,
tankov in dva oklopna vlaka.
. rTTmoSl u
GENERALNA STAVKA IN
KRVAVI BOJI V TRSTU.
_____________
Več oaeb j« bilo ubitih in ranjenih v bitki m«d vojaki in delavci pri napadu na tržaški arzena! ter v boju med oocialieti in šovinisti. Kovinarji v Italiji »o dali petdnevni ultimat laetnikom tovarn. Duhovi^ israbljajo potree proti delavakemu gibanju.
PaHz, 8. sept. — Iz Milana je prišla veet, da so v Trstu izbruhnili izgredi tn krvavi boji med de-lavei in pomorščaki zadnji ponde-Ijek. Več oseb je bilo ubitih. ls< 0*<b>iki ao napadli pristanišče za bojno mornarico in arzenal s namenom, da ae polaste orožja in streliva, ki je tam vekladiščeno.
Trst, 7. sept. — Dsncs so se vršili krvavi 1*01 med nacionalisti m aoeialisti la tržaških ulicah. Hodem oeob je bilo ranjenih. De-avci so oklleall generalno stavko v Trstu, ki je popolna.
Rhu, 8. oept. — Današnji dan o potekel mirno v večini imwt, kjer so dslavoi zaaedli tovarne, 'olieija v mnogih mestih je pridela » menda na ukas vlede — i emati delavcem orožje, ki so ga vplenili v arsenalih.
Zdi se, da ja potres, ki je na-, pravil včeraj ogromno škodo v Tuskaniji, preplsMI bolj pripro. ate eleufente in jih nsredil pasivne v revolucionarnem gibanju. Duhovni so lsrabill potres proti revolucionarjem, češ da je to 'ka-zeu božja sa boljš«>vike' in teke pridige učinkujejo nt nevedno, pripfcoeto nieeo. -','jv,. _
MHan, 8. sept. —-Tratniki ko-VinareMh ^Wavnle in tovarn morajo v pet Hi dneh sprejeli zahteve kovinarskih delavvev, ako ho-joj da jim organizacija odstopi zasežene tovarne; v slučaju, da
PRED VELIKO DELAVSKO BITKO V ANGLIJI.
Vse so pripravlja aa generalno stavko rudarjev.
VLADA PONUJA KOMPRO-
laatniki ns sprejmejo ultimata,
HABSBURŠKA FA»IILIJA ,NJt BSEAAKI PALICI. ' F' (|<
~ OI» 'H
Ženeva, 8. sept. — Bivša av-strijska cesarica Žita je dejala nekemu tujcu, ki je obiskal njenega soproga Korla v Pragginau, ds jo osem bivših habsburških nadvojvod na berafcki palici. Njihovi dohodki so sc izčrpali, pomoči ni več od nikoder in "Olsoko-rodni" gospodje so primorani prijeti za delo. Nekatere nadvoj-voditi je so postale |H*st lilije in sobarice.
MacSwiney ne bo izpuščen
London. 8. aept — "l)sily Newa" poročs, da je Lloyd (leorge dejal ob svojem povratku v Iw»ndon. da vla<ls ne Ih> izpuatils Župana iz Torka iz ječe. kajti s tem bi ae odpovedals svoji obla ati nsd Irsko.
Stavka gledaliških igralcev na Dunaju.
Dunaj, 8. «ept. — Tukajšinji orsgnizirani gledališki igralci so zaatsvkaJf, ker so ravnatelji gle-dslišč «Mihi Ti zahtevo «a povišanje plače. Vsa glavna gledališča so zaprta. Jutri bo atavka aplošna.
Konec Semenova
London. 8. »ept. — Koeaški hetman Hemenov, vi»djs Isdlh čet Hibiriji. ksterega -t zavezniki podpirali dve leti. dokotičsl svo jo kari je r» Iz Mrnikve javljajo, da so njegove čele |Mal vodatvoin generala l^ohvitakega reljelirsl«« in se podale vzhodnoaihirakl re-publiki
Anatole Frane« bolan
Pariz. H »ept ~ Anatole FVsn ee, glaaoviti franku*i pisatelj, je bolan PtVd več tedni ga j« zadel teko da ni mogel govo-obrata ee bolje.
lmrtvood. teko d 'riti. Zdaj ee »n
Staro fUistejsko mesto odkop Ijeje.
Jeruzalem. Palestina — Profesor Oarstatig z univerze v Liver poolu in ra vtis te I j sngleškegs ar-hcologiškegs zavf»ds v Jeruzale-mu, prične v kratkem z odkops-vanjetn rgzvaHn atarodavnega Aškelons. glsvnegs mesta F^ll-atejeev, kf je bilo na glasu zs časa križarskih vojn. Htarinoalo*i«l ae zelo zanimajo za odkopa vanje teh razvalin.
VREME
<*hieat»> in okolies V petsk neslsInO. Arf Menjajoči *,ae ve-trovi, Temj»erstura v zadnjih 24. urah? najvišja m, najnižja *5
Kol ne, izide lih SiP. zaide ob
obdeM organizacija tovarne in obenem bodo delavske organizacije pričile izvrševati splošno so-eieliaaeije industHj v Itsliji.
Tako se glasi resolucija, ki je bila včeraj sprejeta na tukajšnji konferenci zastopnikov Splošne delavske zveze in socialistične stranke. Delodajalci se še vedno branijo direktnih pogajanj e delavci dokler zadnji ne izpraznijo okuphtaiih tovarn. Vladna komisija bo jutri konferirela s delavskimi odbori v svrho rešitve sedenje Induatrijslne krize.
Okupiranje tovarn ae nadaljuje in sdaj ae je gibanje rasšlrilo na juftno Italijo. Ustniki kovinarske industrije pravijo, da zahtev« kovhtarakih delavcev za povišanje mezde pomenijo, da se bodo povečali njihovi hI r«'(»k i za eno mlljando lir, čeaar ne morejo prenesti.
V Turinn ao ai delavci sami iz-plačali mesdo za delo v okupiranih tovarnah. V glavni piaarnl Fiatove avtomobilske tovarne so delavci zaplenili listine in tajne pogodb«, ki so star« v«č let. De-lavaki odbori ao aranžirali godbe v tovarnah, do je dolsvcem Irnlj kratek lea med delom t v delavnicah pa. kjer nI godbe, nsvijajo fonograf.
London. 8 sept, — Iz Rims jsv-Ijajo o krvsvem spopadu med so. cialistl in klarikslci v Cremoni, Klerikalci so napadli prostore socialističnega lista "Beeo del Po polo" s namenom, da jih opusto-šijo. V boju sta bili dv? osebi u-biti in šeat ranjenih. Nazadnjske je vodil profeaor Musaolin«. ured nik list« " Popolo d'It aha."
London 8. s«pt — Danea je prkSa is Kima vest. ds je pol mi Ijona železarskih In jeklarakih delavcev aklenilo soeializfratl vse tovarne še ta teden, če tovarnarji zavržejo zahteve hidusirijelnili sirvjetov, Konf«nvnea Wlalietov v Milanu se nadaljuje. — Zatea-ničerji v l^gema zaplenili val vagonov evrovega materijala In ga isročIH kovinsrski organi-reeijl. W obrt tU je ondotne to verne Jtelesnlfarji in pristanišč-ai delavei ee namera vajo pridru žiti kavinarjem.
Rim. I. oept — Eksekntlrs Hplošne dela rake zvese v Italiji
London, 8. sept. — Delavska trosveza je pooblastila pododbor, da nepreatano sboruje in vodi priprave sa stavko, ako ae vlada ne poda. Pododbor Ima pravieo sklicati vssk čas zastopnike organizacij v konferenco, še bo treba.
Nekaj se Čuje, da je angleška vlade ponudila delavaki trosvesi kompromis. Vlada je pHpra vi jena dovoliti rudarjem dva šilinga več n^ teden, ako umaknejo zahtevo sa znižanj« oone premogu ns 14 šilingov sa tono, Rudarji so solidno proti takemu kompm misu, ker vedo, da jim povečana plača nič ne pomaga, ako ne kontrolirajo cene premogu. V-dariti 'hočejo premogovne mag-
poziv na vee meCft podjetnike, ds pomagajo svojemu rj reeredn.
Nekateri delodajalci so sagroil* H s izporom, čemur e« rudarji smejejo, kajti tovarnarji. bodo morali vseeno sepreti tovarne, Ao bo atavka trajala samo as teden.
Trgovci a premogom so poplavljeni s naročili. Vee hiti, da se založi s premogom predno is. bruhne stavka. V v«Mklh lukah počiva p«telo parnikov, ki čakajo na tovor.
TA#T SE JE POROČIL 0 ŠOKA-HO ZMESNJAVA V DRU-
ton.
0»N«||, Nebr. ->harles Cros-ser, 70 let star, se j« oženil s vdovo svojega eitm, ki je etare 40 let, Posledica t (Vosser j« po. atel svoj lastni set In njegova ž«na j« svoja leatne tašča ( on j« avak svojih (sitalih otrok, njeni otroci, ki jih je imela s sinom svojega sedanjegs soproga, so pa svoji lastni atrM in tete, deklet je njihova meti fnartala stara mati, stari oče je ps zdsj njihov oče.
STAVKA V TOVARNI IA PO-KliTVO KONČANA.
Evans vlile, Ind. — Po sedem-
nsjsttedenski stavki so delavci sklenili na redni seji, de e« povr nejo uasaj na delo, Htevkalo je 2.500 delavcev, vpoalenih v tukajšnji tovarni sa pohištvo. Delavci ao atoplll v stavko,iier jim delodajslel niso hoteli povišati plače, priznati organisaeljo in akrsjšstl delavnika. Pet podjet nikov je priznalo višjo plačo In krajši detavnifc. toda prisnetl niso hoteli organizacije.
Italijanski p* m Ik, name nje v
Rim, 7. sept. — Pemlk "Cog ne", nalošen s svilo in svtomoblli v vrednosti 10 mlljonov Ur, ki je Imel odriniti proti Ameriki, je od-pliil na Heko Is Katanije. D'An 'nunzijevl prlsteši so fh4flll pernlk pod svnjp kontrolo. Vlada je 9\ vedla preiskavo In grozi s kaznijo onim, ki so odgovorni za rop par-nlka.
je f»rejela telegram delavske tre-zvese v Angliji, ki Sprašuje za netsačna pojasnila glede seda njih dogmi kov v Italiji In Isreka italijanskim delsveem svej« sim
petije.

hi..
t. . ninuj^ * »n . a ... Ji
PROSVETA
GLASILO ILOVKHIKE MASOOHl POOPOiUtK JEPN0TE LASTNIKA SLOVMtB NAR^VnT^ODPORKB JE
dogovora. Kokopiai
A
lato, 11.50
Naročnina: *«dinj«ns držav* (izv.n OfiJeago) $5.00 na lato, $1.60 sa •o) l«ta in $1.2* aa tri mmm; CUum M.60 aa leto, M U aa pol leta,
$i t/i aa tri na—ca, ia aa inoaaeetro fi.00.
-FROSVETA'
"THE ENLIGHTENMENT'
■ al Hm Slovaslo N.U.-J
zna logično misliti in ni še nikdar videl nobene knjige o nsrodni ekonomiji, bo rekel, da je to navaden nedirekten davek, ki ga je država naložila ljudstvu, da krije deficite v državnem proračunu, ki jih je povzročila s svojim razsipnim gospodarstvom. Tako vladati zna vsako dete in za tako vladanje ni treba, da človek hodi v šolo, dokler ne dobi naslova doktorja modroslovja.
Posledice -takega vladanja se bodo ^udi kmalu pokazale. Draginja ne bo pojenjala, ampak narasla bo tako, da bo celo strah tiste, ki so to strašno finančno breme nar ortali jugoslovanskemu ljudstvu.
—
bj tka lloraals ffstfts«! Inifh
Sobaerfptioa: United Statea (eaeeot Chicago) aad Canads $6 par jasrt ( hirajo 90 60, aad-for«!gn coontrfes $1.00 par yssr.| i
Datum v oliUpoaja a. pr. (
— t— ao aolayl Mat.
PRIVATNI INTERESI V JUGOSLAVIJI.
Po smrti dr. Kreka so slovenski klerikalci dvignili na Jčit dr. Anton Korošca in rekli, ta je dr. Krekov naslednik in bodoči vodnik krftčanskega socializma na Slovenskem Povdarjali ho, da krščanskega socializma nihče tako ne razume v Sloveniji, zato je nasposobneji za voditelja Hudobni jeziki so takrat šepetali, da je dr. Anton Kdrošec pravi in pristni zastopnik klerikalnega kapitalizma in,ne krščanskega socializma. Svarili so, naj ljudstvo nikar preveč ne zaupa slovenskim klerikalcem, kadar so pokri vajo z jakobinsko kapo, ker so pod to kapo skriva navaden klerikalizem z vsemi svojimi slabimi izrodki za ljud ' stvo. Nekateri ljudje so verjeli takim svarilnim besedam drugi so dvomili in rekli, da kadar nastajajo veliki pre-• obrsti v strukturi človeške družbe, da tudi najbolj nazad njaške duše postajajo revolucijonamp.
Dr. Anton Korošec je bil nekaj časa obožavan ko .svetopisemski Mojzes, ki je bil poslan na ta grešni svet, da reši zatirano slovensko ljudstvo vseh nadlog in težav in mu hitro zaceli rane, ki mu jih je zatekala svetovna vojna. Njegpva slava se je celo razširila tokraj ocena ifilMlhigah starokrajskega in ameriškega slovenskega zadnjaškega časopisja. Nekateri nazadnjaki so bili tako poposni, da so si dali podpisati od njega pohva pisma, ki so jih priobfili kasneje v ameriškem slovpnsk nazadnjaškem Časopisju
Dr. Anton Korošec ni seveda ostal skromni dr. Krek. Za razširjenje njegove slave so skrbeli nazadnjaški li*ti, Korošec je pa plezal po lestvici slave navzgor in danes |e Jugoslovanski minister "saobračaja", ali železniški mi r nisten	, . -	^J^Si
Zdaj, Ko je Korošec postal železniški minister, je po-•i kazal, kako razume reševati važna socijalna vprašanja
Železniška stavka s tragičnim dogodkom ta delavce na Zaloški cesti v Ljubljani je znana čitateljem "Pro-; svete" in zategadelj je nepotrebno, da se ti dogodki še enkrat opišejo.
Ali zanimivo je, da je železniški minister v talarju dr. Anton Korošec povišal železniško vosnino za slo od stoikov, ker so po njegovi sodbi narasli isdatki za železniško osobje in materijal. To povišanje cen je imelo stopiti v veljavo s šestnajstim avgustom. Ali predfcn se j slovensko ljudstvo zavedlo, kaj to povišanje tanj pomeni je predlagal modri finančni minister dr. Stojanovic, kajUi. vsi finančni ministri so modri, da se povila vttenina za osebni promet za dve slo odstotkov, za blagovni pa za tri Sto odstotkov. To povišanje železniške voznine je postalo veljavno dvajsetega avgusta, ali štiri dni kasneje.
Povišana železniška voznina pa tako učinkiid* na blagovne cene, da se voznina za Štirikrat pomnoži, preden . dovršen produkt doseže konzumenta. In komur so na razpolago štatistični podatki o prejšnjih prejemkih na železnicah, lahko izračuni na podlagi tega žtatittidnega ma-terijala, kako ogromno butaro, je minister "saobračaja" dr. Anton Korošec naložil jugoslovanskemu ljudstvu. Klerikalci se menda že tega dejstva zavedajo in bi radi oprali zamorca — ministra "saobračaja" v talarju dr. Korošca, dasiravno vsak pameten človek ve, da je bilo povišanje voznine brez njegovega dovoljenja nemogoče. Ce bi se hrumni železniški minister Korošec ne strinjal s povišanjem voznine, jp bila njegova dolžnost podati ostavko in Htopiti pred ljudstvo in mu |>ovedati na ves glas, kakšen utentat se pripravlja na ljudske žepe.
Kdo bo imel dobiček od povišane voznine?
V Jugoslaviji niso vse železnice državna lastnina. Dobiček od tega bodo imeli seveda tudi privatni železniški jnteresi. Dozdaj še nismo nikjer čitali, da je bila južna železnica podržavljena, ki ima podružne Železniške proge, ki segajo na Ogrsko, doli do Zagreba, na Koroškem, glavna proga pa teče do Trsta, skozi srce Slovenije in se pri Sv. Petru na Krasu cepi v podružno progo do Reke. To železnico so pred vojno lastovali francoski in nemški privatni interesi. Kdo sdaj lastuje železnico, ne vemo, pa tudi čitali nismo, da so bile lastniske pravice prenešene na druge kapitalista.
Pa vsemimo, da so vse železnice v Ji*oolavijf res državna lastnina. Ali bi bilo tako povišanje, ki gre gori do štiri sto odstotkov rss pametna reč? Vsak človek, ki
PROSVETA
mm
mm
Ko aetu as pripeljsl 4. septembra v Yuimgstown, O... ao se že zbirala nekatera pevaka društva in na obrasih vseh ae je titalo neko poeebno veselje. Po kratki vaji, katero je vodil pevovodja Ig.
cemberake volitve, bo treh* voliti predsednika in podpr.-o sednlfca premogamke organizaei , >, bi ta uravnava gotovo druga izpadla, kot je. Po mojem mne nju bo Lewia, predsednik premo
Itude, so pevci odkorakali proti garske onranisaeije. za vedno od "Mooae Temfrle", v katerem so alovljen ia sedanjega urada ia d. zborovali člani podružnice št. 7®. ae s Parringtonom ne bodeta ve* V veliki dvorsni tega poalopja ao pričkala, kdo je bolj priljubljen
imela akupna pevaka društva —1-----~
svoj prvi nastop^ Pptaaki pevaki
Ali dobimo nadomestilo sa premog?
Ns dnevnem redu šeatdesete etne konvencije ameriških kemi-čarjev v Chiesgu je zelo važna razprava o nadomeatilu sa premog. Te konvencije se je udelc-Šilo nad 3000 kemičarjev iz vaeh Zdr. dršsv, ki ae vsi zanimajo za to isnsjdbo.
Kot je rasvideti .iz razprave in {»rotil rasnih kemičarj^v, l»o podlaga tej novi iznajdbi "tekoči premog" lignit ali rujavi premog, kakršnega kopljejo v 8t. Janžu na Dolenjskem 1n katere ga ae dobi v veliki množini v dišavi Illinoia. Ta premOg dosedaj navadno niao rabili, ker ima ze lo malo dobrih anovi v Sebi in ho ga "Strnetavali. Toda po nekem ^otbtfem proceau, katerega ao iz hšftli fte za čaaa vojne tn ga dr žali tajno, zmešajo premog a petrolejem in iz te zraeai dobijo neke vrste tekočino, kt gori kot o lje. ' Naj vež je vrednoati pri« tem je pa to, da je petrolej oatanek, ko odvzamejo od rudninskega o-l ja ga solin, kerosin in 6c drueg vrsle anovi in petrolej navadno zavrle jo, ker ga doaedaj Še niso mogli praktični vporabiti. Na
gtanleja, Ramp
birez vsa* ae fhjsre-
ve vred
trg js prišlo Za razsvetljavo
"kerosin. Bptoh trali lignit i ke vrednoati, M kem barjem *dru$ anovi.trez Vfpniff* kov, takoj nopree nosti ip zalo dobro, časa vojne so( zelo;
nove vtste kurivo in Sicer, #rtio v vladnih rmpfavahjrttoi bodo akušali izpopdftjtfr,*Klfc najdbo, da Hb .lufiVA'	ji<v
nosti. In najbrž* ne bo_dolM ko
boliSl
prisiljen v »korist
bi bil vladajoč razred nastopiti v Madlarski zatiranih.
Zadnji vzrok za prelom bojko ta leži v dejstvu, da je Madžar ska belega terorja direktno ali iu direktno podpirana od vlad, ki i-majo moč, da,zaustavijo vaa gro-zodejatva, ki pa tega ne želijo ni-nočejo, ker je njihovim inte resom reakcijonarna Madžarska bolj dobrodošla, kakor Madžar aka, v kateri zavzemlje delavstvo njemu pristojno meato. Ime Kri-sta v blato gazeča bela Madžaraka, je pod pihana od velesil, ki so dobile svetovno vojno in ki imajo na vesti takoimonovani mir; ona e moralno in materijalno podpi rana od vlad ententnih drŽav. Vsak apel na njih bil zamah.
Kljub temu stoji trdno, da ji? ministrski predavani&^Teken nd-BSvirmadšarsklin <jcUVcem k6r|-eeaije, ki se niorcjd zApi«ati kqt UM|>eh strokovne zveze. — Konfl-no se Flmmen zahvaljuje dclav-ccm Nemške Avstrije.
V delavskem svetu na Dungju j* sod*. Forstner, ki je referira bojkotu, obžaloval, da niao an glefiki in nemški delavci celotno storili svoje dolžnosti. Jugoslovanski delavci, katerih mnogi voditelji «o zaprti, so prosili msd Harodni urad, da rasširi bojkot tttd« ns Jugoslavijo. Fotftttet* .|« pohvsfHl trhE«'Italijane, ki^sd al p/vega zadržali blago, dol mu> tU Madžarsko. Zgodilo Se1, s jk d*'St> šle'iz Jugoslaviji tli -dirtl^što pbšIHkt^e moke, ki iz TNta na poti na!I>uttij.
KoHtaehoftlcri je r^ke4v » a-jo sindikalne ^rgaitiaSci, ^dditi.pd dttlgih potih, <la post n^jo uspešno bojno sredstvo.
(Gospodamki lK>jkot proti«'M dAsraki se jckomlal. Nadkljuje slejk(rpfvj politični'in inoral bojkot >i belorgardistične " MadŠa
oziroma koncertni točki je navzoče občinstvo z burnim aplavzom odobravalo dober naatop pevcev Ko so zadoneli lepo ubrani glaso vi naših pevcev, so ae navzoči A merikanci pričeli povpraševati, kake narodnosti da ao ti pevei in *e sploh čudili lepo ubranim gla-rovom. Pevci »o napravili velik vtis na tamošuje angleško govoreče ljudi.
Ako človek le nekoliko pomi-šli, je petje veHkega pomena za splošni napredek. Kajti petje se tudi šteje k izobrazbi in kulturi vsakega posameznega naroda VsTef) tega kličem vsem jUgoslo-vanakim .pevcem in pevkam; ži veli v duhu naprednosti. Vaš glas naj se povzdigne do vrhunca, da
se uresničijo pestoi, ki hrepene po svobddi. — 'rrtttk Zlmerman.
PynOHef Mo. — Piškave de la Vidro v^imei1« ao me prisilile, da aem ae porimril; .od dišave Kansaa in ae napotn ta boljšim kruhom y državo Colorsdo^ kjer se z^sluii po 300 dolarjev iia dva tedna. To da ng mojo žalost sem pa z vede da takega prostora ni več v Co loradi, aaj RoHkor sem doaedaj poizvedovSl in aem bil že v več naselbinah ip še več jih mMlim obiskali,- predno zapustim to^nrl lavo.
Nsjprvo sefti obiskal piesto Pueblo, kjer stanuje moj brat katerega Že nisem videl 13 let Delo sjf tsni lBhko dobi, kbt kploh 'po^šod. PlaPa1 m<4>*, sart^ pre-1 tnalb'jo jb. KoTso 4nrpHpov$do vali,1 ^adHi'Vln^vnV zaslužek od^iri'	na dtn,
pn premogarjih. Po mojem mne-nju ni nobeden.
Meni je aploh neramimljlvp, kako d« ao il»poj6ki 4preo»Kar li volili za p-redaediiika g^bo ki je delničar, živeč le od P*a] body Coal Co. Iu take otsfce aploh ne Spadajo ^ned	jn ^
toliko manj pa, da bi zaatop*. i premogarje pri izravnavi rov med delom in kapitalom, ker ti spadajo bolj med podjetnike.
Vsled tega moramo biti zelo previdni na dan volitev, da ne bo. md take osebe voHlf,;Hrf nas le da nes tepejo in mi jih pa fttfrno gle. damo. Afto bi gl. uradniki p^i n*. ši organizaciji delali tako, kot de-ajo gl. ihuAiiki pri piremogan&i organizaciji, potem bi Šele \r\h "i nekateri: "Poglejte jih, kalto se maatijo za naše trdo prisluh ne eente". Tako pa inolčljo, kot da bi bili v grobu, zato ker v ura-du premogarske organizaeije niao vposleni Slovenci.
Premislite dobro na dan voli-tev,. da m bodeie zopet voljU ka-arnngtona. — >nton
Kalonotr^^a."	** ** «<*» ^'cdati. ^ is^
Ns tej konve^iji^^eV, ^:
nem re<lu4t»ai
nem poizkusu pridobivanja gazo-lina iz plina. Keraičarji ao že i meli nekai Uspehov, in sicer so nsjprvo pNn stisnili do gotove točke in pri tsm j« pričel gasolin sam kapljati is stiakslnioe. Ko ao potem preizkusili ts stisnjeni plin, so vdieli, da ima Še vse potrebne snovi v sebi za kurjavo in rasavetljavo.
Ako bi država prerasla v avo-jvae ts nove iin*i<lt>e, bi »•MlftnUudstvo zelo vsHko kort-J tega. C« ps bodo privatni Mi monopotlzirsli <e nove ig$ljdbe, bmlo imeli koriat HStno privstni interssi. iJudatKP pa 4ič.
BOJKOT VftOVI MADŽARSKI KONČAN
Vodstvo "Mednarodne zvese strokSvnih organisacij" je skle-nilo, ds se prekine s bojkotom proti Madšandci. Nedeljo H. avg-je 4>ll promet a Madžarsko zopet podvset. Bojkot ni imel oneg* u-speha, katerega ae je pričakoval". Vzroki aa to so: 1. nezadostna in pomanjkljiva organizacija delsv-atva, 2. višja aila evropskih refk-rijonamih vlad. — Tajnik "Med-narodne strokovne zv*ae" IC<Wo Hm men prati v manifestu na delavce In tlsatavljenee Nem*ke Avstrije t
bojkot prokkie. Ne sato, ker so bile sshteve "Mednarodne strokovne zveze" popolnoma i.:pol-njene. Vpoltevati ae ^tora dejal vo, da atrokovna intertiaeijona* la ni Šs dovolj motna, da bi oata-la v svojem boju aa pravico in človečan«tvo nesporno r.magoval-ka.
E vagle«tno disciplino in lires-primerno, nad vsako hvalo vzvišeno požrtvovalno*!jo ats prrdvaesl vi delsvei in naatsvljenci Nemške Avstrije sledil i paroli "Medna rodne strokovne svete." Tndi delavci frftko-Mlovenake is risati fteletaičarji ao odgovarjsli svojim iPMhNttias •»•
V različnih deklah pa niso po-kasali delavci tiste moči. tli hi takoj vplivala m jsvss
k S revolucije dolžnost aoftdarn sli napram madžarskim tovarišei in dolžnost proti samfimil sebi. Ker triumf Horthyjeve Madžarske je triunrf evropske reakcije sploh. Z madžarako reakcijo pade eden najtrdnejših atebrov reakei je v jnžnovzhodni Evropi.

nio
• Youngitown, Pa^da* V časp mojega potovanja^ s^mnopazil tako raznobarvno življenje med n|-Umi Rojaki, da mi'bo ostalo ved* ! no v spominu, dokler bom živ. Prisebno mi bodo ostale v sporni nu nekatere veselice , in priredit ve sploh, katere seiti obiskal v nekaterih naselbinah. Izmed vsoh dosedanjih prireditev mi je pa o-atala v spominu prireditev zdru ženUt slovenskih pevskih dru-društev, ki so priredila skupni koncert v Youngstovnu, O.
Ko nem bival v Pennsylvaniji, aem se udeležil tudi nekega piknika. Na programu je bilo tudi petje in jc naatopilo domače pev-ako društvo. Med petjem je pa u-daril nekdo svojega tovariša po glavi in v istem trenutku je nastala prava revoluelja -na pikniku. Kriva je bila zopet "špaga", katero so pred kratkim krstili za ''lrvolneijonar", ker je vedno
I
Po sedemtedenakem trajanju ae ^^ mnlu<*ija tam, kjer je ta
prohihicijonUkka pijača.— r, Nekaj dni pozneje sem se udeležil veselice v Makshomu, Pa. katero je priredilo tamoftnje društvo HNPJ, na kateri so vprizo rili tndi predat s vo 4 4 Tri seatrf'*. Vsi igra k* i so prav iahomo ia vršili svojo nalogo. — Naslednji dan ao pa imeli peČlarji svojo Veselico in skvr v itirl koristne na* mene t Za Defcanv fond. sa domače pevsko drufttvo, za (Jomafo alo vensko godbo in za pečlarsko blagajno. Na tem pikniku je Ivirsla slov. Maxhom godba in sodelovat lo tudi ta mošnje slov. pevsko društvo. Vse je iagletlalo v«s»|o in zsdovuljno, kot da bi bilo po-za hijeno vse tbčanstvo. Vsi raja-ki ns#M*ljeni v tej okolici so aa j
kega Mravlis.
DELCffl
fiiricrilltega Rdečega tHšfc 'te-for. oddelek.) — V ^(Slovnici »-merilkega Rdečega križa je tudi navedeno, da Rdeči križ he deluje »mo K^bOjnit.^ljaiiali afi V rajih opOstoffehih v.IeV Vti, ampak ptafftgt tttdi^ krajem; in prebivalcem, kat^e jefzšdcU ka U^ httdS iW»ftčs"in potnags laj
tudi hekoli flati bedo, v katero je" --------
odvisno M6 vsffid i0Ža*a, kt
fjflld-, "lakote,
dela, kkk#gS «kdo'oprkVlja. '	^trtfSkiH
;' lz	ift^dtH V'e4- naravnih nesreč. V "t* namett«je
not, OA\f, J<i je oddaljeno od Pije- tt&iMMtn vrv »dcČem ' ^rižn
m^m *nl ikpdm.'	***** m
ce'^ še )Jreofej' iirijazn6, lodft <>. inosf^-pottagati ^Hfeirdetha Ip v ftrtics	*»ami 'kamn takih slulajih.
ti HHbi 5n'sem 'in tja Se opazi kak - r^j^i b . ^ ir^u Škriilje4i "borOVče1 alf pif ♦brinju on,^*^6;1 l^irL podoben grm. Tu je naseljenih še f InJ^/v ^ p^j 1^0 štsviio BloVettcev, ^.P0®0* ▼ takik ilučajlh ln
so v veliki' večini vposleni v tSm kkjfnijiH ^remektifovih.' Premog Vteh rovih jc različne debelosti in iapodkopujejo ga največ s stroji. Delavci v teh rovih imajo navadno po 85 centov od tone. Oni premogarji, ki 4a izpodkopavajo a pikom, pa zaslu Žijo nekoliko več. — Napotil aem se k rovu "Oak Park S. P. and (ki js last John D. Rockenfelk/ ia.) Kot mi je povedal delovod js, je ts rov naj globoke jši v drža vi ifc je mendii globok 1085 če v Ijev. Ponudil mi je tudi delo, katereitk sem se prav lepo zahvalil, ker še zelo bojim pekla; kaj ti v taki globini mora biti že prav bliso pekla. — Slovenci na aetjeni r teta mestecu, so večinoma naseljeili nedaleč od mesta na hribu UkosVsnem "Prospekt Hcl^hte' /in nekateri imajo/ zelo nriiazne domove sredi krasnih vridv, na ksterih uapeva rtUrtio-vrstno Sssdje, jibolks k hruške itd. Za £asa mojega bivanja tu kaj, 5. avguafa, so ravno obirali čreinje. Vrtovi sO v resnici krss-ni, tods po mojem mnenjn so le predrago plačsni: pet in t>ol a krov zemlje š poslopjem stane od 4000 do 7000 dolarjev. Zemljo morsjo vsi umetno namakkti; vsak ima gotove dni v tednu dovoljeno, dš spnatl vodo na svojo
e 111
Moja najlepša hvala ftajerju ali kakor ga tamkaj splošno imenujejo "Majorju" za prenočišče kakor tudi družlhi Legan za postrežbo In prenočišče. — (Pridem ŠS). .....
Wsst Frankfort, ID. — Nsj o-menim, kako ao naši premogarski zastopniki zadovoljni a sedanjim povišanjem plače ali dnevnie, posebno p« g. Frank Psrrington, predsednik iUinoiikega dfairik-ta, ki pa ni povedal, kako so premogarji s njim nezadovoljni, posebno oni, ki kopljejo premog. Za sodček smodnika in aploh atre-Ijivo morsjo aedaj več plačevati, kot ao popre) in tako niao prav aič na boljšem, ampak še celo na slabšem. Toliko ao doaegli a to Izravnano spora.
Ako M as premogarji v drŽavi iliiuois zanimali as pnhoUo^
izdal okrog 13 miljonot dolarjev. V Času zadnje qvetovne vojne je ta oddelek ameriškega Rdečega krila potrošil za pomOČ v nesrečah nad osem miljonov dolarjev.
Vsled svoje isbortte orgsnita-eije je ta Oddelek ameriAkeR« Rdečega križa tskoj na lieu nt-sreče in v vsakem slučaju odpošlje ns kraj ' nesreče potrebno hrano, obleko, fMsteljno npmvo, pridejo tskoj zdravpiki, bolattkf strežnice, pošlje ! potrebna zdravila, itd.
V zjkinjpm f »kalnem l«tu„> se je končalo 30. junija t. 1. so H le v Zdr. državah povprečno ;po Žtiri velike nesreče v enem me«-cu; pri tem niao vštete razne ga; Ine bolezni v drugih dežeish, pri katerih W ameriški Hdfči VU vedno vodil pohioŽno iltcljo. PS-magal je v 150 krajih, ki so bili prizadeti od kflte velike kstaRtro-fe, med katerimi je bila hajtč# oha v Corpus Christiju, Teza«, kateri kraj je velik vihar (jj-klon) /skoro popolnoms uničil. E-na ko je pomagal drugim krajem, ki so bili lansko leto vsled viharja, kot v <}rj^ah MU-sissippl, Louisiani, AUbami, Heor-gU, Ohio, IndUna in TllihoU. Y teh velikih- nesgodah je izgttbno 850 oaeb življenje, 1*00 osebji bilo več sli mšnj rinjttilh, 13.000 oseb je ostalo brez strehe, ttSd 10,000 drulin je poslalo brez vsi kih sredstev in skupna »kods > znašala nad 100 miljohov dolar jev. Za najpotrebnejšo P01®®'* vseh teh slučajih j« amert^i Kdeči križ potrošil sad en m»li"" dolarjev, v katero vaoto ps vžteti strdSki ta prvo in nsjn^ nt jAo pomoč. Rdeči ItriŽ je P®**1 te kraje rasnega M«**4.^ vrst v vrednosti 120-tlsoč d* jtv, 110 laolniškik atrelnic in LšiSS poinošnih vlakov. OrginU» ral je deset pomožnih	+
skrbel SO kantin a hrano In« toliko pomožnih bolnitete/v im sin čajih js	1»
teh
sodstovato 1 odsekov Rdečega
kfi
k rs
■rolag vsega tega 'je s merili Rdeči križ potrošU več dolarjev v iauasmstrs 9 pesti raznim ksAsim
tuj| UVoti_


FROSVBTA
t l.4Ai
UfrtfrVrt.l efter,
AKQ ŽELITE DOHITI SVOJCE, ' la domovin« v Ameriko po nitki otnif 41.' POSLATI DENAR HITRO»Slie
mu- ,«■	i»
M it. 2. v CUrHgu, v Re.din*u, Pa„ to
ki * jr«4-
H v dsbkve ,svojc-iv, Potnikom in računam U konaularne
Pft£l3u> HI lUjHVttl' ji?' »
*ijtH&«l
zveze yt
aledesah
ihti
DENAR V JUGOSLAVIJO1
polil jamo hitro, tečno hi pp nlakj ceni. U"tnorolM pod-•»pitana potrdil« od pr^emnlkoV^rejeatoao v ntjkrajlam času. Proda jagla«! , --R. j ♦ .' V < m » ' " *'7f -»J*
PAROBRODNE LISTKE *
ta vm črte ta v la ia Bvrep« po arlglBalal ssnl. Preskrbimo nalim potnikom > <	*
POTNE LISTE,
kakor tudi vm dru«« potr«bn« potna pripravi, ter tsvrlv.
jamo vm
NOTARSKE POSLE
vMh vrtt, točno in pO nl*kl rani. Vrsjsjsmo Uprav«, ki ■o potrebna t« dobavo svojciv la deatovtne v Ameriko. Pra Jamam o denar na	, < , ,
HRANILNE ULOGE "	^
ter plačamo po 4% obitstl. Odprite vaft« vle«o prt nas I« dan«. Uplačamo vsako fte tako velike vlofo Sa Isljo vMoaca vlasatdja UkoJ.
NEMETH STATE BARK ^Stt.TC
MMMM IMH1MMT
Imi
4M Wes« ttr* ttreet NCW YOHK, N. V.
Vsem Jufoslovanom, rojakojn v Chif hotmii InnaHIbblngu, Mlnn. naznanjam, da bom dobil v kratkem grozdja Iz Kali-fornOe In Mlchlgana, Icntaro bodem prodaj«1 P° najnižjih ca na h. V zalogi imam tttdi veliko praznih sodov razne velikosti. Torej si lahka naročit« ie Vnaprej pri meni, dajal Ima polteno vafo In imHčIn ta red. Oovorlt« lahka telefon it no r me ne j. difsholm Telefon JH, Hlbbtni TtfMVan «91. TOfej se ul/tidfU priporočam ca narodbe,
••dftkodnlno na le
jka fe «
|1. blagajnika i
nika Somraku
jPETER STAUDOHAR
CHISHOLM. MINN.
t to*" rr> M »drui odbor
S. Ros in Kalsa . vaako nit™**
Novice iz Jugoslavije.
Velika zarota v Kutežavem pri
II. Bistrici. — V nedeljo dne 6. a v g. se j** i mrla vrniti svatba 'Jo-hsuer iz mlinaKakor je tu sts-tu trita, ao Ui fantje na pred ve--čer nakladat "balo". Po stari šegi dobivajo fantje v plačilo kolača. A dogodilo se je, kar s« je redko dogaja ob tej priliki ae je kršila slara Bega. Ker |w se ob laki priliki maščujejo z — mačjo
godbo, so ae dogovorili, d* jo odigrati nevesti od
eu
marš. Po ure potem je bil utiran m n si kalen zbor z imitruaipjffl vseh kotov —sveta. Bilo je kravji h zvoncev, starih kos, kotlov; pokrival, volovjih rogov itd. ti takimi instrumenti je odkorakala vaška godba proti mlinu, odkoder so (»dzvanjale originalne mar-seljeze, koračnice in druge sklad-he, da ai moral misliti na turško vojsko na Koeovem polju. Johan-ca je v grozni jezi kuhala maščevanje. ifitela je v Žabče, kjer je govorila vojakom o nekakšni pripravljajoči se zaroti. V nedeljo ao ae fantje zopet zbrali a svojimi instrumenti pred gostilno K. I'rosen*, Tu ps ae je nsenkrst pojavila četa vojsko v z — Jo-jisneo na čelu in dvems sestra-tna, najbrfe kot podpoveljnica-ms. Vojski so bili dobro oboroženi, ker si' jč bilo vendar bati močnega odpora. Dospevši do hiše, ao videli do dvajset zarotnikov z groznim smrtuonosnim orožjem, kskor ao —kotli, kose. Med njimi je stal poveljnik, grozni haram-haša "Stašeraki je držal pod paziluho 42 eontimetrski nabasan lop v obliki —- volovskega roga, n katerim je najbrže mislil ugonobiti vso pokrajino. Vojaki ao obstali in sneli puške, pripravljene za strel. Ker ps niso vojski hoftli k zarotnikom, se je napotil asm sosrneniti hsrsmbaša k vojakom — seveds s topom pod pazduho. Vprašal je, s čim da so si zarotniki zaslužili tako čaat, da « jih poseča vojska s tsko origi-nslniui uoveljnikomf Ko je hs-ram basa končal svoj govor, je velel poveljnik v krilu? arestar tut-tj kVesti e portar in Trieste! K-iy'|M|ft j« bil veliksuski: ipbučsl je oroh^t —■ z obeh strs-ni, As t o pa je ha rambaŠa t*s zlo-žil vojakom naše domače Sege in, navade ln vojaki so se overili, da ta grozni hsrambaša le zna-menit kapelnik.-Dreja a klarine tom iz volovjega roga, vsi, dnigi zarotniki pa muziksutje nekdaj sjovčče krsljMatjaževe godbe, Tsko je morala Johenefoditl brez poveljniške slave; vojaki pa So oatali v gostilni in se r fant k vred —smejsli Tak*> s«* je zvršils ts at rasna zarota v Kutuževem. Je pa ljudi," ki govore, da ao jaki streljsli in da je bilo čuti pokanje. Čudno, da ao bili toliko pošteni, da niso čuli grome-nje topov.*
Vojni materijal sa Poljsko u-stavljen v Maribora. V M s ri boru
ao slovenaki ln nemški Železni-carji uatavili dolg vlak, ki naj bi vozil jslo in obleko za poljsko prebivalstvo. Ker ae je pa *tvn¥ zdela železničarjem precej čud* na, wo odprli vozove in v njih je bilo meato živeža, vojno orožje.* Puš|ce ln vae drugo o/ožje je bilo nokvsrjeno.
I sprt je delavcev ladjadelniee
av. Marka končslo. Po dveh dne-vih psifsjsnj med zastopniki de-Isveev Vlšnikarjem. Madslenai-#em in Paasiglijeui ter /iiatopnl* ki delodajalcev Satsem in ("ima-dorjem se jr dosegel *i>oraaum, tsko da je x današnjim dnem irprtje končalo in se vrne delav. sivo oa d«'lo.
Sporaruin ae je dosegel na tej |MHllaui Delavei obžalujejo nekatere slučaju nediaeipinaniosti, «'ki so sr dogmlili v ladjedclnh-i. tako napad na ravnatelja ('nasuto, Verno in inž. Bruneliija. Potrdi se m- prej sklenjeno pogod-Imi, <la j«* ii industrijskih delav-nic izključiti v mi ko politično Innoif.nlarijo. Delodajsl«! so pa nasprotno zavežejo. «|»« I »od o <hI l-edaj naprej povabili k vsakemu Isdjinrmu splavu ra*to|>*tvo tve-re kovinarjev v Italiji t društven« zastavo.
Vsi irprll. odpušeeni ali mi« pendiraiii delavci ««> *pr« imej'« rop« t na drlo. |>«klrr v \ sjnirili lir prrir.kusi vseh ponosni kov do s|Mira«uma. ki jih predvidja rak. IfJ pravihiika. je prepovedan v»ak na^in stavke ter •utUntaže
Bled Klerikalna maikeaada.) V torrk ,dne It. svgu«ta «o kleri kslel pripeljali na Bled svoje bask« in ovHee Toda tijihoVf \m-
božoa želja, da bo izletnikov toliko, da s« bo vse trlo, se jim ni izpobiila. Število vseh izletnikov ni doseglo niti tisoč. Zastave bi tudi lahko naštel na prste. Zaslužili so čolnarji in kramarji, ki so prinesli sadja iu kruha na prodaj. Vse je bilo zelo drago. Toda naši nesrečni klerikalci so ga seveda polomili tudi z razsvetljavo zvečer. -Že popoldne je bil velik prepir radi čolnov, Sokoli ao vpili; "Bled je naš. Mi smo gs rešili s tem, da smo obranih pred Nemci Podrožico." Zvečer so po okoliških brdih zažgalj kmečki fantje na ukaz gospodov župnikov kresove. Bilo jih je precej. Toda razcveti java^ BJeda samegs je bila zelo žaiostns. Kazun dveh hotelov, kolodvora, otoks iu par vil ni bila nobena hila aH vila raz-avetljena. Zvečer se je izpod grada pomikala proti otoku skupina razsvetljenih fcolnov, z orlovsko godbo žalostnega spomina. Pri Zdraviliškem domu sta razsvetljevala jezero dva žarometa kakor dve petrolejki. Toda čujte! Tudi jjft vaška regija je bila na delu za njihovo reklamo! Slaba in žalost na reklama I Mogoče so hoteli z* njo ustrašiti Blejčane, ki so tiili zelo ne veseli vsiljivega gosta Torej- mrtvaška raglja je simbol nsše klerikalne stranke, Tu vidi te, s kako reklamo delajo zase Iu ljudje še trapajo za teipi belimi teroristi f Narod, spreglej! Vrzi to druhal iz svoje srede na gnojni kup in se okrepi z zdravi mi nazori I Se ribe so bile nemir ne pred temi ljubitelji mrtvaške rsgije . . . cirkus pa taki
Nov sooijalno- demokratični list. "Pravo Naroda" je pravkar začel izhaj
J«!>o
=
Finančni minister je iS do 3 me sece pozneje nakazoval denar. Kadi tega na podlagi pogodb ui »ilo naročil, ki jih je miniatrstvo za promst sklenilo z raznimi tvorniesmi in tvrdkami v Avstriji, Msdžsrski iu Češko-slovašM ker od naa niso bile izpolnjene. Dotične tvrdke ao odpovedale pogodbe, ker so dobile medtem posla od drugod. Sirovine, ki so ae imele izvoziti za popravek naših lokomotiv in vagonov in ki so bile določene za one inozemske tvorniee, ki ao popravljale naše lokomotive, carinske oblasti niso pustile preko meje. Vsled tega sts trpela naša trgovina in ves promet, ker se je popravljanje železniških strojev zavlsčevalo. Minister Stojanovič niti ni dovolil, da bi se izvozila živila za de lsvee teh tvornic, kakor je bilo to dogovorjeno. Živila so stala dolgo v vagonih in se pokvarila. Tvorniee so vrnile živila kot ne-porsbns.— In vse to je bilo baje izvedeno po dobro premišljenem načrtu! Ali je treba še več, kar bi več kot jasno označilo gospode klerikalce, liberalce in vso ostalo buržoazijo? In ali ni to kkrajna predrznost, da se (S gospod* še upa pokazati pred očmi delovnega ljudstva
Dal js pomoriti 71 kmetov. Dne
ft. jul. se je pričela v parsjevu giavm sodna razprava pnoti aod-ihikiU'svetniku Matu Boškiču — Tiipoviču* ki ga toži državno prav dotftvo radi zločina navadnega n mora nad 71 kmeti, kateri ao bili počet kom vojne uatteljenl v Poči. Kakor pravi obtožnica, je omenjene kmete izročil vojnemu aodtyčti 11 jih je ohaodilo na smrt. Mnogo ed ustreljenih ni bilo 20 let Dalje pravi obtožnica, da ki* nI hotel opozoriti a vat rt j ega prekega soda, da se nad ose-mi pod 20 leti starosti ne sme iti smrtns obsodba. Dajal je
sa ssdsnJ* —
stare matere atara drugega jeziš* »nego aipv< ga; In lato tako, je smola aa nit
prosto ljudstvo na^ »Vipavskem, da ranjka AVstrije nI uvedla v tukajšnjih ljudakik. Mah meato materinskega jcaiks.sv* Ščine. O te« se jo mera
italijan orai, te dni
dospel
veljati
prepričati »Ihuian peke kagorake vipavske vasice. -4 V,smislu u-kaša višje zssodbft^ objgsti in še osebVfea poVelif poveljnika "te-nenee" v	je imel župsn
zbrati po občfnr^i<| orožje in raz-strel ji vo ter poročati tekom 10. dni orož^iški postaji v Vipavi o uspehu nabiranja. Vestno sledeč dob Men emu ukazu poroča župan dnem julija t. I. "Slavnemu poveljstvu kr. orožnikov v Vipavi' da se nshsja pri njem nekaj oroŽ ja in municjje, med tem približno 20 kg dinamit* ter prosi obenem, da se odvzamejo ta pevarae stvari. poročilo j* še isti dan lo v roke naslovljenega pove, a glejte smolo! Ko ao gg. orožnikj že odprli kuverto*in pogledali, kaj je v njej. so se še le apomuili . da naslov ni v itsli-jaušeini; vtaknili so dopis zopet v kuverto a pripombo na zadnji atranh "Non si aeoetta perehe rindirizzo non č Halijano e que-ato Cotnsndo." Slovensko menda pomenjs to: "Se nf sprejme, ker lov ni v italijanščini ln ae ra-tega ne more \igotovlti, jeli naslovljeno na to poveljstvo 1 — Ps so nsm obljubljali še veliko \cč jezikovnih pravie, nego nsm jih je nudils polomljena Avstrija!! In pravijo, da so odrešili brste, a sedaj se bratje — ne ra-ruinejo med seboj! «— Ne vem. ali je odrešitev čudna, ali so bratje čudni!! To ps vem. ds se zavedni vipavski župsn je »ne odpove, do ksr kratko mslo svojih pravie iu da se ua svoja atara leta. na ljubo <taugim. ne prično učiti pttijega jeaiks V tem oiiru bo morala italijanska uprava, ako si hočr obdržati ime svobodo In pravicoljubne. že posnemati 'har-barsko Avstrijo.
Kavnateljstvo odstope od vsa ke preiskave grde napada na zgoraj omenjene svoje člane ter hkrati črta vse gobe, ki ao se delavstvu naložile o priliki aadaje ga splava pri av. Markn.
Kako ja gospodaril dr. Koro
n
šos a svo Mral ssvesnfki in is skrbel as parni, nsj priča to le poraštts is
so gs isročili državnemu sodišču so Lahi in Slovenci skupaj, stoje
v Sarajevu. To sodišče pa ga j« proglasilo za nedolžnega radi činov, zaradi katerih so bil ustreljeni kmetje v Poči. Kazen Kunar-ca je tudi važna priča vodja zemljiške knjige iiavadanovič, ki je bil v Poči zapisnikar obtožnega Boškiča. Kasprava, ki *bo trajala nekoliko dni, zbuja veliko zanimanje.
PRIMORSKA PI8MA.
III.
aedaj kako
pred noviui problem«, zavzeti metanje "domači'
mjfti nsTOdi^ 4km)-^ša|.poti| (j {r^so^n
jttfttflkucljam t*n rHgovoni
Kakor po vsem svetu, tako ho tudi v zasedenem ozemlju po vojni močno narasle delavske strokovne organizacije. V Trstu samem je bil pred vojno slovenski element v delavskih strokovnih organiza' cijah precej močan. Po laški za sedbi pa se je položaj spremenil v škodo alovenskega delavstva. Naj' prej so bili odstranjeni slovenski uradniki, kolikor jih je pač -bilo. Prav kmalu so prišli na vrsto slo venski železničarji. Strokov ua orr ganizacija železničarjev je . hila skoro povsem slovensks; zlasti je bilo na južni železnici veliko Slo venoev. Danes je slika čisto drugačna in na obeh tržaških kolo dvorih ne dobiš nobenega starega znanca več. Veliko slovenskih železničarjev je moralo v Jugosla-vijo. na njih mesta so prišli ljudje iz kraljestva. V trgovini v.indu * atriji in v obrti pa jf inasa slovenskega delavstva Še ostala na svo-jem starem služebnem atestu, t Tu sprememba preko no#i'iiii bila lah \o mogoča; pač pa se vrši tudi tu isti proces, polagoma in s pomočjo oblaatij ter takozvanega "javnega" mnenja, ki je v Trstu strogo laško nacijonalistično. Dotok lju di is kraljestva je naravnost veli-kahski. V Italiji vlada na vseh pridobitvenih poljih veliks brez-1 posllca. Ljudstvo bi rado šlo pc
nov" na ceato. Toda verjetno je% da ae tu ne bo dalo muogo doseči. Konkurenca človeškega dotoka iz kraljevat va v Trst je namreč vsak dan večja in ima dve ostrini. zna ae namreč ne le v tem, da se poasjS "domačine" na cesto, temveč tudi v tem, da dotok iz kraljevstva znižuje mezd«. Novi prihajači ^skajoči.v "osvobojeni" "Veneziji Giuliji" dela.in kruha ao v prav mnogih primerili £|st0 navadni "Ijohndriicker"-ji. V tem konkurenčnem boju med delavski' mi trumani, v katerem se »podjeda eksistenco "domačinom" — in to so v prvi vrati Slovenci! — se oživlja atari duh nacijonalnega srda kot opravičba nekolegialnih dejanj. Delavec iz Italije je mnogo
POTREBUJEMO LIVARJE
za delo pri vlivanju malih Želez-nin in okvirjev, ter posode 8TAKDAJKD 8AJfITARY M70
COMPAKT 651 Prable av., Pittsbnrgh, Pa.
svetu s trebuhom za kruhom, ka m pffllCBga	delal«
je vLdnprobojei jvfhkpfaio^e
a.JAJUOp.se'.' čfCTWWl mttWl'
kottkor jih
0	do 1. 1015. t toda iret po svetu druga^
1	se torej Izšel ju jo 'jprovince. TU za kruha, češi "čemuj iUf* ,tn Trat sam ko prilik zaslužka,
je imel pred vojnoi
Zadnje Čase se opaža močno gibat
nretf izvršitvijo smrfne" Obsodbe ^ogebnll v ^VnO goro. IRs Avstriji, ske okupSclje v Orni irori je bil I nje proti Slovencem tudi s te plati, prijet ter prepeljan v IkisiiO, kjer j Strokovne organizacije, v katerih
Zgodovinski
~—■ romanje-^ ;
skromnejši kot nemški ali tudi kot slovenski. On*je glede obleke manj škropulozen, manj zaje in zapije. Torej lažje izhaja. Tudi varčnejši je, vsaj povprečno. Mno go jih je tuftt še analfabetov, torej so tudi manj razredno zavedni 1 Zlasti v Trstu se to pozna.
Slovenski živelj ae Jorej vse povsod skuša izločiiti. Pa tudi novi dotok ljudi iz zasedenega slo venskegs zaledja ne najde več to* iiko kruha v primorskih mestih kot nekdaj. Zp}o je beda vedno večja, boj za. Obrftgnek vedno srdi-tejši. Posamezniki, ki so se priučili '' Italijanščini, skušajo rešiti s\x»j košček^kruha tudi takq, da zatajujejo svojo slovensko narodnost. Poitalijančcvanje se vrši v velikem obsegu.
Opravičena nezadovoljnost z danimi razmerami goji misel na rešitev. Ali komunizem ali iredental Tista politična smer bo zmagala, ki bo imela več verjetnosti realizacije. Mnogo jih jfe, ki verujejo v zmagonosni pohoti Jugoslavije na PrimoAko. Ne vedo, kako mizer-ne so razmere tudi tam, kako gre tUdI tam bhržuazijo le za tem, da obogati — sebe.
Primorje je bilo vedhb bojno polje med ' ljudstvom 4 ZApada ln ljudstvom t vzhoda. To je ostalo še danOs, Zato enostranska rešitev jadranskega probhema ne more roditi .drugega kot nove — lcori-fyikte, uovg ^rpljepja in nova
f '<*V
Orod/.ieki tkiSne konja z ostrogami ter zdir-' js k nasipom!'hipoma na to se oglase'vsi topovi in nekoliko pozneje je bilo videti, kako je zdirjal a Veli oddelfck pašcehr' Mazurov na vso napo k trdk
Spisal H. Sienkiewics^—Poslovenil P odravtki. fše^imešis^mšUUeUo.oosesesess'
(Nadaljevanja.)
Več nego pet sto mož je padlo pod obsidjem ,o-stsli pa so zbežali za> nasipu v poljski tabor.
Nspsd je bil odbit, toda ona trdnjavica je o-stsls v poljskih rokah. Zaman so Svedje vso noč streljsli vsnjo is najtežjih topov. Kmitic jim je odgovarjal * ognjem iz topov, katere je bil zaplenil. de le proti jutru, ko se je zdanilo so tmu razbili vse do jednega. Witteraberg, kateremu .je bilo mar .za ono trdnjavico, kakor m oko v glavi, je i tak ra ti poslal pešce s povrljcm, ,naj ae ne drznejo, vrniti« ako ne pridobe nazaj isgubljene trdnjavice, toda (Irodaleki ja poslal v tem hipu Krni-itieviiftomoč. tako,da ni samo zavnftl pešcev, mar-več^ zdirjal ss ojiml tejr jih podil celo do krakovskih yrat.	* ^ ,
Grodziclcl je' bil tega" tako vesel, da je sam sdirjsl h" kralju s poročilom. • - ,
Milostljivi gospod! je dejsl* Ilil sera lisa-protnik včerajšnjemu delu, toda sedaj vidim, da ni bilo Izgubljeno. Dokler je hila ona trdnjavi™ v njihovih rokah, niaem mogel skoraj ničesar o-pravlti proti vratom. Sedaj pa napravim/kadar mi dojdejo težki topovi, kar v jedni noči prelom."
Kralj, ki je bil otožen da je padlo toliko lju-dlj, se je ras veselil po teh besedah OrodsickeiM ter takoj vpraša :
"A kdo zapoveduje v oni trdnjavici?" '(lospod Babinič!" odvrne nekoliko glasov. Kralj zaploska z rokami.' 'Ta mora povsod biti prvi! Tegs dobro paz nsm. . . To je ksj uporen vites. ki se ne ds pro gnati!"
' Jss sem mu že poslsl peši-ev s topovi. Ti Človek je vreden toliko slata, kolikor sam tehta!"
'Vreden je Še več, kajti \o ni njegovo prvo, da. niti njegovo deseto junaško delo," odvrne
kralj .
■ Na to zapove. naj mu dajo konja in daljno, gled ter odjesdi pogledat ua trdnjavieo. toda* valed dimu ni mogel videli razločno. Avedje ao metali ia več topov ns trdnjavico topove km-granate in karteČe Ta tnlnjeviea se je ua hajala tako blizu vrat. da so krogi je ia pnšek lahko doletele tjekaj. toda Svrdje so streljali t je-kaj a lopovi. Uhko je bilo videti, kako ao granate liki oblački švigale kvišku ter se v oaračju rasle tele. aasipajoč borilee s loto drobnih krogelj in žlindre
'Treba mu je poslali s vrlih ljudi." reče kralj 'Ze sem izdal povelje, toda težavno jr dosp,. ti tjekaj. ker granate švigajo če« trdnjavieo ter padajo na tej strani ohsidja na tla"
I' Ka povejte takoj, naj se strelja Iz vseh topov v trdnjavo, da se isvrši diverzija "
Nov premogorov
WA8HINGT0H OAS 00AL OOMPAKT
v Waahinftonu, P Ana., sprejme v dalo precej dobrih in is. učenih premogarjev aa stalno delo.
Tu je ugodna prilika, da si preskrbite stalno delo in dober prostor v novem premogorovu, kjer je premog pet čevljev visok, dobra streha, skoro nič vode in ne škrlovine. Plača je po unijski lestviei. Absolutno nobenih delavskih neredov. Dovolj vozov za premog. f
Premogorov se nahaja v VVaahingtonu, Pa., lahko se doseže s poulično železnico ali a Penna R. R. železnico ,izstopite na Chestnut streetu ali pa ns Taylor Stop. V Washingtonu so cerkve, šole, "gledališča, plesne in biljardne dvorane in vse druge mestne prilike in ugodnosti.
Pridite pripravljeni za delo ali pišite na '
WASHIHOTOK OAB 00AL coMPAmr,
Washington, Pa
ad!" reče Ti-i^/da ne more-
e konja, z njim ter afciova do Solea-li^Bia drevesa, ni
njaviei. . . m -,..........
Kralj k>a jo še stal in gledal. Naposled reče:
"Trebalo H zamertiti Babiniča: on inora biti že ailno ut rti jen. Kdo ga hoče nadomestit} T"
. Ker ni lila Skretuskih aH Volodijevskega v tem hipu pri kralju, je nastalo za trenutek gnol-čanje.
'Jaz pojdesiI" oglasi se nakrat Topor Ori-levski.
"Jsz!' 'posovi Tizenhaus.
'Jaz, jaz, jaz!" oglasi se nakrat nekoliko glasov.	J	/
"Kdor se je prvi ponudil, ta naj gre!"'reče kralj.	;	•<
Topor Urilevski se prekriža, nsto nastavi la-• gvioo k ustom ier odide po nekoliko krepkih po-Žirkvh.«
"/•Kralj pa jo ie še stal ter gledal na oblak dimu, s katerim je bila pokrita trdnjavica. Naposled so topovi nekoliko .utihnili in mesto njih se je raslegalo streljsnje iz pnšM
'Očividno so znovič prijel zenhaus. 4 Skoda,, da je tol mo videti iiič«s4ir.* ' ,
• Pojdi va
Tudi ostali; spremi je Va dospejo po olirf/.ju Visle oi t j„,
Ker so Svedjc že po zimi poseksli__________
sedaj ničesar oviralo razgleds na meato, vsled če •jar ao mogli videti celo brez daljnogledov, da so Svedjc zares znovlČ pričeli napad.
"Raje izgubim to pozicijo, nego Babiniča'\ omeni kralj.
'Bog ga čuvaj!' 'reče duhovnik Oeciševaki.
• OrmIzieki g«»tovo ne zamudi in mu pošlje p'>-močr!" doda Tizenhaua.
Bistro oko Tizenhausevo takoj apozna jeud». ca, dirjajočega proti njim od mcata. v katerem spozna Onlevakega. Obrne se h kralju in reče-
Urilevski gre! Gotovo Babinič ubit in trd-njaviea vzeta!"
Kralj si zakrije oži z roko. med tem pa pri-dirj. (Irdevski. skoči s konjs. globoko * odd.h-ne in xakliče:
"Miloatljlvi kralj!".
"Kako je tam t - li jr ulrft?" vpraša kralj.
ItaIHnie noče. <la hi g« zamenjali, marveč	prosi da se mu ooflje kaj jesti, ker ui še Od rsns ničesar použil."
'Toraj je še živf m kriči kralj.
"<>n pravi, da se počnti prav dobro."
kako pa bi ti moral ostati in ga zameni-
ti. (Jotovo SI se /hal. kaj nefM
...	ntaT *	je kar zapo-
dil. Bil sem pri njem i trdnjavici. Ker sem le silil
omur del.ft svojega tmds in alave. i„ «ko ne gre* odtod prostovoljno pa zapovem, da te a si-I« odpeljejo od tod. . Radi tega sem tudi šel* • ali pa ae cm« vzdrši Um t" vpraša kralj
"REPETE".
Cte ste čitali naš oglas v tedenski i*4aji Prosvete, ato opazili pismo Cbsrisa Wolcotta, premožnega farmarja v GrinnslJ, Iowa, ( ki jp kupil od nns; 640 ak-rov zemljišča.
Mr. VVolcott j« bil tsko zadpvt^an ^ lf«.pom tega zemljišča, da^jft^dnio ao-boto peljal seboj avqjega •brata fs^rmarjs in še tri druge farmarje-sosode, ki so med seboj kupili dva in pol sekšna našega žemljica. Ce skušeni farmarji kupujejo nsšs zemljišča, potem že mora biti neksj na coli atvsri. Slovenci, aedaj imate priliko kupiti zemljiščs, ki so vstsnu . producirati od $500 do $1500 ns aker v eni aezo-ni. Pišite za nsdaljns pojasnila. o« \ '
A. H. SKUBIC 4 Co.t
Room 79, Metropolitan Black
1(154 West Randolph Str.)
CHICAGO, ILL.
RADA «1 IZVKDKLA ZA »VO-„ JEOA MOŽA
Josip Serpiča, pred 5timi leti je bil v Clevclandu, O., od koder ae® prejela zadnje pismo. Doms je u Dobliča bližo Oernomlja na Do-lenskem in biva v Ameriki že približno 14 do 15 let
V starem kraju je vozil pošto i« Oernomlja v Kočevje. Ako kedo rojakov ve za njegov naslov, nsj Ka javi njegovi ženi Jfc ljubše pa mi je ako se mi sam javi.
* ' . Katarina terpšti, Waraook, Ohio, Bos H
filFKAJtTA IB THTA T *** Y0RK 8TAHI SAMO $M.OO.
Najmanjša svots, ksr rsšasajo »srentje as karto is Trals ds fte* Vorka ja $89.00. Oe košsts dobaviti svojo rodbino sli prijsteljs is »tarega kraja t Ameriko, obrok« m za pojaanilo In potrabaa liatiss