S£OVEJSEC deljaka izdaja inozemstvo 120 Din jana it 10.650 im 10.349 za inseratej loletno 96 Din, za WJilL H ■ M H # fTft g lW Zagreb štr. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Kopitarjevi nL6/BI ^^ ~ ^ W T 1 KffiS Telefoni uredništva, dnevna alniba 2090 - nožna 2996. 2994 i. MM —--Ishaj. raak dan zlntraj. razen ponedeljka In dneva po praznik. JVa obronkih zveze narodov P apen - Schuschnigg »Modus vivendi" med Avstrijo in Nemčijo, da se omogoči sodelovanje med Italijo in Nemčijo „Abesinija je - odpravljena" Abesinija je odpravljena. S temi tremi besedami je šla te dni po vsem svetu vest o obravnavi abesinske žaloigre pred sodniki Zveze narodov, pred istimi sodniki, ki so pred malo več kakor 8 meseci svoji sotovarišici obljubljali, da je ne bodo prepustili nasilstvu, ki so ga sami označili kot krivičnega. Pregnani vladar še pred nekoliko meseci neodvisne abesinske države je osebno prišel v Ženevo kot duh mrtvega, ki prihaja izpraševat obteženo vest onih, ki so ga spravili ob življenje. Bržkone je bilo prisotnim državnikom osebno vseeno, da te bil v njihovi sredi izdani vladar izdane države, ali da bi ga sploh ne bilo med nje, toda svetovna javnost, ki ijo tvorijo milijoni in milijoni priprostih nepokvarjenih ičloveških bitij, si je to sliko, patetično v najvišjem pomenu besede, drugače vtisnila v svoja srca, in. ta slika bo tista, ki bo šla v zgodovino" in d kateri bodo govorili poznejši rodovi, ko bodo ocenjevali moralo naše dobe. Imena državnikov, ki so zakrivili to dejanje, pri katerem je čisto postranskega pomena, ali gre za Abesini-jo ali katerokoli drugo, nebogljeno, slabotno državo, ki jo je napadla ta ali ona kulturna velesila, bodo kmalu pozabljena, a madež bo ostal na spominu naše dobe, madež na civilizaciji našega časa. In ta madež, s katerim smo obrozgali ustanovo, ki naij bi bila najvišji dosegljivi ideal pravičnosti, se imenuje — laž. Treba bi bilo peresa velikega pesnika in čopiča velikega umetnika, da bi ovekovečil to žaioigro, v osredju katere stoji zbor držav, ki jih njihova kulturnost ni ovirala, da so se snedle besede manj kulturni državi, ker je tako zahtevala samogoltnost. Pregnani vladar zlomljene afriške države — ki bi pa lahko bila katerakoli druga država, ker ime Abesinija pri tem ne igra nobene vloge — je saim z blestečo bistroumnostjo ob priliki svojega govora z ženevske tribune izpovedal, da njega ne bo nihče varal, da je dognal osnovo laži, katere žrtev je postal on in njegova država: »Ni res, da ni bilo mogoče zaustaviti napadalca, ker ga sploh hoteli nistel« je dejal in njegove besede, ki so prišle baje iz »polbarbarskih ust«, so zamolklo odjeknile po dvorani, kjer so sedeli sami izbrani predstavniki sodobne civilizacije, ki so marali pod očitkom črnega afriškega poglavarja nemo kloniti glave, ker je govoril — resnico. Te besede so strašne, a hvala Bogu, da so bile izgovorjene I Velike države, ki zaradi svoje lastne moči ali zaradi svoje zemljepisne jege Zveze narodov in njene pomoči ne potrebujejo, bodo lažje Sle mimo njih. Toda male in srednje države, ki je njihova samostojnost neprestano v nevarnosti in ki so se predale utvari, da imajo v Zvezi narodov zanesljivo oporo, si jih bodo zapomnile. Odgnale so z enim mahom vso meglo besednih obljub, ki jim je zakrivala prepade, ki pred njimi zijajo. Gorje onim, ki druge zaščite nimajo, kot grmade papirja, popisanega z govori pri Zvezi narodov in obljubami, nakopičenimi pod njeno streho! Ne vdajamo se morebiti kakšnemu patetičnemu pretiravanju, ki nam jemlje 'trezen vid. Ravno te dni je izšla v reviji Carnegijeve ustanove v Parizu »L Esprit International« dolga razprava Štefana Osuskega, sedaj že 17 let predstavnika češkoslovaške republike v Parizu in ravno tako dolgo njenega zastopnika pri Zvezi narodov, ki so mu boji malih držav za obstoj od blizu znani, ker so mu od blizu poznane tudi vsakdanje nevarnosti, ki jih ogrožajo, o nauikih, ki jih je treba potegniti iz abesinske žaloigre. Ta veliki poznavate!] vrlin in slabosti ZVeze narodov, ta dolgoletni trmoglavi zagovornik Zveze narodov zaradi njenih redkih vrlin, ki odtehtajo njene številne slabosti, se je v omenjenem članku iskreno razpisa! o Zvezi narodov irt reformah, ki so postale nujne. Jedro svoje razprave je mojstrsko izklesal v naslednjem stavku: »Ako Zveza narodov ni preprečila izbruha italijansko-abesinske vojne, oziroma vojne, potem, ko je že izbruhnila, ni zaustavila, ne smemo trditi, da ji pakt Zveze narodov ni dal za to potrebnih sredstev, marveč se teh sredstev člani niso hoteli posluževati in so se obdali s tolikimi pogoji in pridržki, da so prišli izrecno navzkriž z obveznostmi, zapisanimi v paktu, kakor tudi s spori, ki bi jih bilo treba reševati.« Z drugimi besedami in lepše povedano, je Osuskijeva obsodba istovetna z odkritosrčno brutalnimi besedami,, ki jih je članom Zveze narodov vrgel v obraz abesinski neguš. Ne gTe torej kritizirati pakta Zveze narodov, ki je dober, ki vsebuje vsa sredstva, da se sleherni državi izdatno in zanesljivo pomaga, da se ubrani pred vsakim napadom na svojo neodvisnost, marveč je treba, kadar se govori o reformi Zveze narodov, izprašati vest posameznim državam-članicam. Ali naj se obnašamo, kakor otrok, ki se je vrezal v prst ter potem vrže nož stran in ga tepta z nogami? Nož je bil dober, le otrokova roka ga ni znala pravilno uporabljati. Pakt Zveze narodov je dober, le člani Zveze ga niso hoteli pravilno izvajati, zato ne, pravi Osuski, »ker države še vedno nimajo oči uprtih v veliki svet, sredi katerega živijo, niti ne vidijo onega, v katerem se je rodila strašna svetovna vojna, marveč vidijo vsepovsod le svoj lasten navidezen samogoHen interes!« Pod takšnimi pogoji Zveza narodov ne more delovati in ne more v nobenem poravnovalnem sporu uspeli. Zveza narodov , ki naj bi imela svojo lastno mednarodno politiko, slonečo na večnih načelih pravičnosti in morale, ki naj bi bila nekako duša mednarodnega sožitja, duša, ki je očiščena vseh sebičnih gonov posameznih držav, je postala govorniški pult, od koder so padale v svilo ovife besede o visokih idealih, toda teh svo.jih idealov ni mogla nikjer uveljaviti, ker je manjkalo odkritosrčnih namenov, Irdne volje in vere v principe. Vsaka politika, naj bo narodna ali mednarodna, sc mora naslanjati na golova načela. Če teh načel nima, potem se ne imenuie vec politika, marveč samovolja. Dokler članicc Zveze narodov uporabljajo njen pakt vsaka le za nasičenje svojih lastnih potreb in interesov, o kakšni politiki Zveze narodov na osnovi kakšnih trajnih načel nc more biti govora in žaloigre, kot je bila abe-sinska, so naravne posledice takšnega stanja. To in nič drugega ni ugotovil »polbarbarski« nc-miš rm razvalinah svojega cesarstva. Ker pa moramo mi ki nriondnmo sreamuu Dunaj, 3. julija, b. Že dalje časa se širijo po Dunaju vesti, da se avstrijski zvezni koncler dr. Schuschnigg in nemški poslanik baron Papen pogajata za sklenitev neke začasne pogodbe — modus vivendi — ki bi omogočila, da obstoječa napetost med obema sosednima državama poneha in da se ustvarijo nekoliko bolj znosni odnošaji. Avstrija predvsem težko prenaša negotovost na svoji nemški meji, od koder nikoli ni varna pred alarmantnimi vestmi, ki govorijo o zbiranju nemških čet ter o možnosti nenadnega vpada. Avstrija želi tudi napraviti konec silni propagandi, ki pljuska čez mejo in vznemirja avstrijsko prebivalstvo, ter dotoku propagandnega denarja, s katerim vzdržujejo avstrijski hitlerjevci svojo propagandno delo v mejah Avstrije. Zdi se, da je obisk italijanskega letalskega mi-nisra generala Valle v Berlinu, kamor je prinesel f>oleg predloga za sklenitev letalskega pakta med Italijo in Nemčijo tudi predloge za poravnavo napetosti med Avstrijo in Nemčijo,_ mnogo pripomogel k razvoju inmenovanih pogajanj med kanclerjem in nemškim poslanikom. V istem smislu se je prizadeval tudi nemški veleposlanik v Rimu von Hassel, ki se že leto dni trudi, da bi prepričal svojo vlado v Berlinu, da je treba avstrijsko vprašanje vsaj začasno odstaviti z dnevnega reda, ker dela napotje velikemu cilju zbližanja Nemčije in Italije. Von Hasselova zamisel je, da je to zbližanje neobhodno potrebno tako za Italijo, kakor posebno za Nemčijo, ki ji primanjkuje prijateljev. Nemčija mora biti pripravljena, da nekaj tudi žrtvuje, da do tega vsestranskega političnega sodelovanja tudi pride. O obsegu pogajanj med Avstrijo in Nemčijo ni mnogo znanega. Gotovo pa je, da se niso dotaknila habsburškega vprašanja, to pa iz razloga, ker bi trga Nemčija ne dovolila. Oonova habsburške dinastije pomeni v nemških očeh končnoveljavno utrditev avstrijske samostojnosti, česar sedanja hiflerjevska Nemčija ne bo priznala. Nemška vlada je .kategorično proti Habsburžanom, nič manj odločno, kot države Male zveze, čeprav ima pri tem svoje lastne razloge. Vsled tega je bilo to trnjevo vprašanje izločeno iz spiska vprašanj, ki sta jih oba državnika obravnavala. Razgovori so se omejili bolj na druge nep>osredne težave, ki ovirajo od-nošaje dobre soseščine in ki bi se dale odštraniti vsaj za neko dobo let. Tako sta se oba državnika razgovarjala, kot zatrjujejo v tukajšnjih inozemskih diplomatskih in časnikarskih krogih, o možnosti obnove popolne turistične svobode pri prehodu iz ene države v drugo, nadalje o ukinitvi propagande, ki zastrupljuje javno mišljenje pri obeh nemšik narodih, končno pa tudi za možnost nekega vidnega jamstva, s katerim bi Nemčija javno izpovedala, da nikakor ne želi kršiti avstrijske neodvisnosti. Slednje je menda precej težavno, ker je Nemčija sicer voljna obljubiti za dobo 10 let, kot je to storila pri Poljski, da ne bo Avstrije napadla, ne more pa pristati na to, da ne bi vzela na znanje dejstva, če bi se Avsarija sama od sebe spremenila v državo, kjer bi imeli oblast avstrijski somišljeniki narodnega socializma. Na drugi strani pa tudi avstrijska vlada ni zadovoljna s časovno omejenim jamstvom svoje varnosti ne nemški meji, češ, da ji obljuba nikakor ne jemlje negotovosti, p>od katero toliko trpi. Obojestranskemu prizadevanju, da se razbo-lela nemško-avsfrijska meja vendar le nekoliko po- miri, kakor tudi višjim interesom evropske politike, ka baje zahtevajo sodelovanje med Nemčijo in Italijo, pa se bo, tako se izražajo optimisti, le posrečilo, da pride vsaj do površnega sporazuma. V okolici dr. Schuschnigga so f»r>olnoma molčeči, medtem ko v okolici nemškega jx>slanika izjavljajo, da je upanje na izboljšanje odnošajev upravičeno, ker da je bil Papen jx>slan na Dunaj z izrecnim jx>veljem nemškega državnega kanclerja, da na vsak način najde osnove za sporazum. Kakšen naj bo sporazum, se sprašujejo. Sporazum velikega in malega psa, ali sporazum med volkom in jagnje-tom, ki ga je volk požrl? Važna pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo Belgrad, 3. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes opoldne sprejel v svojem kabinetu avstrijskega poslanika dr. Schmidta. Pri tej priliki oia podjjisala pogodbo med našo in avstrijsko vlado o postavitvi telefonskega kabla med Valdonom v Avstriji in Mariborom, Zagrebom, in Belgradom. Po-goba zaključuje dolga jiogajanja med našo in avstrijsko poštno upravo od leta 1927 dalje, ko se je naša uprava obvezala, da bo podaljšala avstrijski kabel, ki so ga instaliraii leta 1928. Obenem z instalacijo novega kabla je treba računali tudi s povečanjem prometa, tako, da bosta med Belgradom in Vfaldonom postavljeni še dve visoko frekvenčni zvezi. Zadevna dela se bodo začela še takom tetoš-njega leta. V Že nevt Ras Nasibu prosi za denar Anglija umakne brodo v je iz Sredo2emlja Konec sankcij 10. julija Ženeva, 3. jul. c. Danes dopoldne in popoldne sta se odločili najbrž zadnji seji izrednega zasedanja Zveze narodov. Dopoldne je predsednik van Zeeiand najprej sporočil, da je bil izvoljen odbor, ki bo sestavil resolucijo, ki bo nato sprejeta kot sklep trenutnega izrednega zasedanja. Nato so dopoldne zaporedoma vsi govorili v dosedanjem smislu. To so bili predvsem portugalski zunanji minister Monteiro, španski zunanji minister Bafcia, ekvatorski delegat, norveški delegat, nazadnje pa je na dopoldanski, seji govoril francoski zunanji minister Yon Delbos. V svojem govoru se je slednji predvsem dotaknil vprašanja reforme pakta ZN in navajal naslednje: Delbosov govor Hotel bi iz naše dosedanje debate potegniti splošna načela za naše delo v bodoče. To delo more iti le počasi, ker svet ne more sprejeti takoj iz nadvladne sile ven nadvlado miru. Zveza narodov je doživela neuspeh ter sredstva pakta ZN in pakt ZN nikdar ni bil popolnoma izvajan, Toda krivda za to ne leži na ZN. Francija izključuje v naprej vsako možnost, ki bi hotela spremeniti pakt ZN. Francija hoče samo to, da se mora pakt ZN ojačiti. Podčrtati se mora značaj občestvenosti Zveze narodov. Francija ne zaupa v reformo ZN, ki bi šla mimo besedila pakta ZN. Zato francoska delegacija ne bo predložila nobenih amandementov. Francija trdno upa, da bo septembersko zasedanje ZN lahko kaj praktičnega sklenilo v tej smeri. Francijo predvsem skrbi izpojKilnitev organizacije dveh najvažnejših členov pakta ZN. To je čl. 2, ki govori o soglasnosti in čl. 16, ki govori o sredstvih, ki naj preprečijo oborožene konflikte. Pri čl. 2 se mora režim soglasnosti spremeniti tako, da ne bo mogej tisti, ki hoče motiti mir, onemogočiti sklepov proti sebi. Čl. 16 pa moramo izpopolniti tako, da bomo dvignli zaupanje vanj. Francoska delegacija zato predlaga vsem članicam ZN, da naj do 15. avgusta sporoče, kaj žele, da se v paktu ZN ojači oziroma f>od£rta. Pri ZN bi nato poseben odbor septemberskemu zasedanju predložil skupno j>oročilo vseh članov ZN o tako zvanih spremembah, ki naj ojačijo Zvezo in malim državam, ki vsaka sama zase v brez-moralnem ozračju sodobne kulture tiimaijo sredstev, da sc čutijo varne pred napadi, živeti, ne smemo ostati samo pri gornjih ugotovilvah. Za abesinskega cesarja so prišli nauki prepozno. Za nas ostale ne smejo. Zato se tudi ne bomo zaganjali v besedilo pakta Zveze narodov, ki je dobro in jc lahko tudi učinkovito, marveč bomo zahtevali, da se najdejo načini, kako sleherno članico Zveze narodov prisiliti tudi z najskrajnejšimi sredstvi, da se ukloni obveznostim, ki jih jc v paktu sprejela. Ker pa nam izkušnje pravijo, da ic to delo tako rekoč Sisifovo z ozirom na nizko etično raven sodobne kulture, si bomo, srednji in mali narodi, morali poleg zaslombc takšne Zveze narodov poiskati pač še druge opore, na kalere bomo oslonili svoje narodne in državne samostojnosti. Abesinski neguš lorej ni govori! umnim lišršom. narodov. Šele nato bi se lahko izglasovala resolucija, ki bi se morda lahko sprejela kot dodatek k paktu ZN. Po govoru Yvona Delbosa je abesinska delegacija predložila dve resoluciji, ki naj bi jih sprejelo izredno zasedanje Zveze narodov. Resoluciji se glasita: Neguš prosi za denar »Po nalogu svojega vladarja sem pravkar ix-ročil tajništvu Zveze narodov dva predloga abc-snske vlade, ki je članica Zveze narodov. Istočasno sem prosil tudi predsednika Zveze narodov van Zeclanda, naj prav tako obvesti vse člane Zveze narodov, kakor je to storil z italijansko spomenico o obeh predlogih abesinske vlade, ki naj jih stavi potem na glasovanje. Ta dva predloga sta: 1. Abesinska vlada predlaga vsem članicam Zveze narodov, naj svečano obljubijo, da v nobenem primeru ne hodo priznale nasilne zasedbo in vtelešenja Abesinije v italijansko cesarstvo. 2. Abesinska vlada kot članica Zveze narodov, ki je postala žrtev neopravičenega in neizzvanega napada, prosi vse člane Zveze narodov na podlagi čl. 10 in 16 pakta Zveze narodov, da se odobri mednarodno posojilo v višini 10 milij. funtov, da bi mogla nadaljevati borbo za svojo osvoboditev ter braniti svojo politično neodvisnost. Na jjopoldanski 6eji je govorilo še pet govornikov. Med njimi je bil jx>sebno ganljiv govor predsednice švedske delegacije, ki je v imenu vsega ženstva ojx>zorila državnike na njihovo človečan-sko nalogo. Ob .17 pofioldne je bila splošna debata izrednega zasedanja ZN zaključena. Predsedstvo ZN je že-dobilo besedilo resolucije, ki bo jutri predložena na sklepni eeji. V tej resoluciji se pravi: Izredna skupščina ZN se je sestala na zahtevo argentinske vlade, da bi razpravljala o aneksiji Abesinije in o sankcijah. Izredna skupščina ugotavlja, da okolnosti zahtevajo, da se podčrta splošna potreba izvajanja pakta ZN, glede priznanja izvršenih dejstev pa se ZN naslanja na resolucijo, ki je bila jKKlpisana med južnoameriškimi državami 3. avgusta 1982. Izredno zasedanje ZN jx>udarja, da dosedanje izvajanje pakta ZN zahteva, da naj vse delegacije proučijo, kako naj se pakt ZN ojači. Svoje ugotovitve naj nato sporoče ZN, ki bo o njih razpravljala. Koordinacijski odbor je proučil ves položaj (glede sankcij) in nasvetoval vladam, da naj same zavzamejo čimprej lastno stališče. Abesinska vlada v Gori Abesinffka delegacija je še zvečer obvestila predsedstvo Zveze narodov, da je bila v mestu Gore sestavljena abesinska vlada, ki ji predeeduje predsednik bivšega abesinskega senata. Ras Iniru pa je dobil navodila, da naj organizira novo abesinsko armado. Angleški umik London, 8. julija, b. Britanska admiraliteta je sklenila da umakne iz Sredozemskega morja vse tamkaj koncentrirano angleško brodovje. V Gibraltarju bosta ostali samo še dve križ-arki in šr«t torpednih rušilcev. V palestinskih vodah j>a bo do nadaljnjega ostalo še nekaj enot. Del britanskega brodovja se vrača v Portsmouth, ladje, ki so bile prisjjele iz Daljnega vzhoda, pa bodo najprej nekaj časa križarile, nato pa se bodo vrnile v svoja pomorska središča. Nove odprave Napul), 3. julrija. b. Včeraj je odplula v Vzhodno Afriko ladja »Picomonte« s kompletno pehotno polkovnijo. Ena ladja s 1800 delavci in vojaki j>a je odplula v Vzhodno Afriko malo za tvjo. V na-puljski lirki so še štiri ladje, s katerimi bodo tudi prepeljani delavci in vojaki v Vzhodno Afriko. Trdii se, da bodo tu vojni transporti zamenjali vojake, ki se že več mesecev nahajajo v Afriki, kar pa obenem dokazuje, da Italijani ne smejo znižati svoje Armade v Abesiniji, čepTav se v uradnih krogih neprestano povdarja, da je Abesinija popolnoma pomirjena. Samomor časnikarja „da opozori svet na položaj Židov v Nemčiji.. Ženeva, 3. julija, b. Danes ob 1150 se je v skupščini Zveze narodov dogodil tragičen incident, ki je povzročil veliko razburjenje in pa tudi zelo mnogo sočutja. Ravno ob času, ko so prevajali govor španskega delegata Barcije, je na tribuni, kjer se nahajajo funkcijonarji in ki je tik ob predBed-stveni loži, nekdo vzkliknil izredno glasno: >To je zadnje !< Takoj nato se je razlegel v dvorani revol-verski strel in nekaj težkega je telebnilo na tla. Na tribuni se je zrušil močan možakar, ki ga je vsega zalila kri. Predsednik Zveze narodov van Zeeland je moral sejo takoj prekinili. Samomorilca, ki je bil še živ, so takoj prenesli iz dvorane. Pozneje se ! je ugotovila tudi njegova identiteta. Piše se Štefan I Lux in je fotoreporter »Prager Presset. Zakaj je storil obupno dejanje, ni znano še nikomur. Pri samomorilcu jm so našli več pisem, izmed katerih je bilo eno naslovljeno tudi na generalnega tajnika Zveze narodov Avenola. Dalje je imel pri sebi pismo, naslovljeno na britanskega kralja, in več pisem, ki so bila namenjena raznim znanim političnim osebnostim. V tem pismu pravi nesrečnež, da hoče s svojo smrtjo opozoriti ves svet na težak položaj Zidov v Nemčiji. Pod Blumom Pariz, 3. julija. AA. >Candide» f>oroča o organizaciji franroske »rdeče napadalne garde< in pravi, da vodita komunistično zvezo za samoobrambo oziroma njihovo vodstvo dva rezervna oficirja. V letu 1985 so komunistične celice jK>večale število svojih članov, ki znajo ravnati z orožjem, najmanj za 10%. Vsi pa so organizirani v tako zvanih »stotnijalu, katere vodi po en voditelj s štirimi namestniki. Vsaka stotnija ima svojo zalogo orožja. Letos so stotnije izvedle ob prekopu Mame in ob železniški liniji proti Corbeilu poskusno mobiliza-cjo. Mislijo, da bo članstvo napadalnih čet kmalu doseglo 20.000 mož, k naj jiodprejo tako zvana gibanja množic. Ta delavska milica imenuje sebe »rdečo napadalno gnrdo*. Za njeno oborožitev je določen poldrugi milijon frankov, nove člane pa bodo vežbali bivši podoficirji. Dunajska vremenska napoved: Menjajoča oblačnost, južno, nevihte. Zagrebška vrem. napoved: Pretežno oblačno s Rlnhim prehodnim deževjem, temperatura zmerna. Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 3. julija. Danes ob 5 je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta po i predsedstvom župana g. dr. Adlešiča in ob navzočnosti zastopnika banske uprave inšpektorja dr. Guština. Mestni župan se je najprej spomnil s toplim daljšim govnrom pokojnega bivšega podžupana ljubljanskega prof. Evgena Jarca, katerega zasluge za mestno občino in za naše mesto je očrtal. V priznanje njegovih zaslug se je pogreb izvršil na mestne stroške. Dalje se je mestni župan spomnil tudi dveh umrlih meščanov Alojzija Lillega in Janka Češnika, dalje mestnega zdravnika dr. Fo-na J. in mestnega oficiala Emila Medveda. Občinski svet je spomin umrlih primerno počastil ter jim vzkliknil: »Slava!« Ovacije dr. Korošcu Župan je dalje poročal, da je mestna občina čestitala našemu voditelju ministru dr, Antonu Korošcu k tridesetletnici njegovega plodonosnega parlamentarnega delovanja. Minister dr. Korošec se je mestni občini zahvalil ter je župan prebral njegov odgovor. Ob tej priliki je občinski svet priredil dr. Korošcu navdušene ovacije. Župan je dalje sporočil, da je bila 1. junija otvorjena zračna proga Celovec-Ljubljana-Susak, ter je s tem dobilo naše mesto zvezo tako z morjem kakor tudi z mednarodnimi zračnimi progami. Ob tej priliki so si celovški, sušaški in ljubljanski župani izmenjali med seboj obiske. Občinski svetnik dr. Milan Korun je odložil vodstvo nekaterih odborov, ki so se na novo konstituirali. Za načelnika finančnega odbora |e bil izvoljen nato prof. Karel Dermastia, za načelnika upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda Stanko Sušnik, za podnačelnika tehničnega odbora pa Miroslav Zupan. Župan se je zahvalil dr. Koranu za njegovo dosedanje uspešno delo. Poročilo finančnega odbora je podal prof. Dermastia. Poročal je o računskem zaključku Mestne hranilnice in njenega Kreditnega društva za leto 1935. O obeh zaključkih ter o govoru predsednika hranilnice dr. Kamušiča poročamo v gospodarskem delu lista. Na predlog odseka sta bila oba zaključka soglasno sprejeta. Vprašanje gostaščine Prof. Dermastia je nadalje poroča! o vprašanju gostaščine. Ministrstvo je namreč pri odobritvi proračuna črtalo nekatere vire mestne občine, tako da je bilo ravnovesje v mestnem proračunu podrto. Finančno ministrstvo pa je samo opozorilo mestno občino, da si mora poiskati nov vir dohodkov v gostaščini na nove hiše. Lastniki novih hiš pa so ugovarjali, zlasti je interveniral zanje nadzornik v p. g. Lužar. Pritožbe teh lastnikov so narasle na 700. Novi hišni posestniki se sklicujejo na tri razloge ter trdijo, da mestna občina sploh ni upravičena pobirati te davščine, ker gostaščina ni bila pravno vel javno spejeta v občinskem svetu, dalje, ker je finančni minister odobril proračun, še preden je bil izdan finančni zakon, in ako tudi bi finančni zakon vseboval to pooblastilo, še vedno ne dovoljuje pobiranja gostaščine na nove hiše. Prof. Dermastia je pobral te ugovore in navajal, da so- strokovnjaki mnenja, da bi ti ugovori ne obveljali pri pritožbi pred državnim svetom. Kljub temu pa je finančni odbor zaradi težkoč, ki bi zadele lastnike novih hiš, sklenil predlagati, naj se letos ta gostaščina ne pobira. Mestna občina bo utrpela primanjkljaj din 900.000, ki naj se krijejo s strogim naročilom vsem mestnim uradom, naj prihranijo 10% na materijal-nih izdatkih. Prišli pa so tudi lastniki starih hiš, ki so zahtevali, naj se jim zniža gostaščina za 2%. Ako bi se to izvedlo, bi znašal izpad nadaljnih 1,300.000 din, torej skupno 2.200.000 din. Poročevalec je pripomnil, da bi tudi sam rad videl tako znižanje (ker je lastnik stare hiše), toda mestni proračun tega izpada ne bi mogel prenesti in zato e treba to zahtevo starih hišnih posestnikov od-iiti. Predlog odseka je bil soglasno sprejet. Debata o kupčiji z Električno zadrugo Velika obravnava se je pričela o poročilu glede prevzema omrežja Električne zadruge v Šiški po mestni občini v Ljubljani. O tej zadevi je današnje »Jutro« priobčilo nekak napad na gospodarstvo mestne občine, ki je pa zelo neresen. Odgovor na napad priobčujemo na tretji strani. Tudi današnja obravnava v mestnem občinskem svetu je pokazala, da ne gre pri tej kupčiji za nobeno nepoštenost, enostranost ali kakšno korupcijo, temveč za stvar, ki bo v prid tako Ljubljančanom kakor Šiškarjem. Stvarna izvajanja poročevalca Dermastie, univ. prof. dr. Kušeja, dr. Ažmana in Babnika in tudi socialista Likarja, ki je sicer govoril proti sprejemu predloga, pa so pokazala, da mestna občina v resnici ni imela drugega izhoda in da je prav za prav gospodarstvo prejšnje občinske uprave krivo, da je morala mestna občina sedaj ugoditi drugače upravičenim zahtevam Šiš-kirj^v« Prof. Dermastia je poročal, da je bil predlog 0 prevzetju omrežja Električne zadruge v Šiški sprejet že 2. oktobra 1934. Nova občinska uprava je sklenila pogodbo, po kateri prevzame daljnovod 1 novembra letos. Za inventar v delavnici in za omrežje se določa kupnina 1,400.000 din, od tega pa uporabi prodajalec, to je zadruga, 1 milijon din za zavetišče, ki bo last Vincencijeve konference v Šiški. Člani zadruge so oni, ki uživajo po podpisu pogodbe članske pravice in ki imajo pravico deset let dobivati električni tok 1 din za kw-uro. Najemnikom članov zadruge pa je priznana pravica, da dobivajo tok po 2.50 din, dokler ostanejo v sedanjem stanovanju, in sicer za dobo desetih let. Števci, ki so last članov zadruge, se bodo smeli tudi v bodoče uporabljati, dokler odgovarjajo. Mestna občina bo v bodoče skrbela za cestno razsvetljavo v Šiški, stroške pogodbe nosi mestna občina. ki prevzame tudi po dosedanjih pogojih šest uslužbencev zadruge v svojo službo, po enem letu pa bodo pragmatično nastavljeni. Električna zadruga se odpove nadaljni prodaji toka. Naprave zadruge so bile ocenjene na okoli 7li0.000 din, komercialna vrednost pa je večja ter pristane z njo mestna občina monopolski prodajalec toka v Ljubljani, ker je brez konkurence. Vrednost odstopljenega omrežja torej odgovarja kupnini. Prof. dr. Kušcj je izjavil v začetku, da se omejuje samo na juridične opazke. Ta pogodba je zaposlovala občinski svet tako dolgo, dokler se niso odločili zastopniki Električne zadruge. Samo z ju-ridičnega stališča in ne s politič. argumenti odobrava pogodbo, ker ve, da so zastopniki Električne zadruge lam popustili, kjer so bili nepopustljivi v začetku. Cena 1,400.000 Din je od prvotne po- ,', . cn nlr i*» rta iitpmnlinnr, v/ rouif Vl>ja bi pa mestna občina kot konkurenlkinja s svojo oblastjo pritiskala na zadrugo, to je nemoralno^ in tega ne bi smeli dopustiti na noben način. Mestna občina je z zadrugo sklepala pogodbo kakor z civilnopravno enako stranko. Na tako nemoralno zan: tevo moramo pozabiti. Ne samo materialna, tudi komercialna vrednost opravičuje to pogodbo. Likar ugotavlja, da je prvotna krivda bila v nesrečni kupčiji s Cesnovo elektrarno, da pa se s to kupčijo zaključuje staro stremljenje mestnei občine po prevzetju monopola na elektriko v Liublja-rti. Zaradi raznih razlogov, kakor da je bila pogodba o končni obliki prepozno predložena, bo glasoval profi. ' . ','-«-■< Babnik pa ugotavlja velike žrtve in napore ■ter obveznosti, ki sb jih imeli člani zadruge za _elek- , trifno omrežje v Šiški, ter izjavlja, da Siškarj« ne bi nikoli svoje Uspevajoče zadruge prepustili ntest-ni občini, ako se ne bi bali, da bi kaj pozneje mestna občina nastopila proti zadrugi z nemoralnim; ukrepi. To je tudi razlog, da prepuščajo SišKarji svojo zadrugo Ljubljani. . Ugovore proti in argumente za je reasumiral prof. Dermastia. ki je temeljito zavrnil vse pomisleke. Predlog odseka o sklepu pogodbe je bi nato sprejet z vsemi proti 7 glasom (Likar, Kralj, dr. Ravnihar. P. Klinar, dr: Korun, dr. Bohinjec in Soss). Likarjev posebni predlog, naj se najemnikom stanovanj dopusti pravica, da se selijo ter da vseeno uživajo petletno olajšavo pri elektriki, je bil zavrnjen z vsemi proti 3 glasovom . Zaradi draveljskega pokopališča se je občina Zg. Šiška zadolžila pri Kmetski posojilnici za znesek 345.000 Din. Pogodbo pa je podpisalo le sedem članov bivše občinske uprave, ki se pa niso brigali za kritje dolga, tako da je dolg naras.el na 549.000 Din plus obresti, odkar je Zg. Siska priključena Ljubljani. Dolg bi morali plačati sicer ti odborniki, toda ker je bila kupčija realna, predlaga, naj mestna občina prevzame plačilo obveze pdg gotovimi pogoji in v treh obrokih od leta 1937 dalje. Občinski svet je predlog sprejel. Dalje je občinski svet odobril predlog odseka z dodatnim predlogom sv. Borštnerja, da mestna pristava odpiše Maloželezniški družbi znesek 79000 Din, in sicer zaenkrat 50.000 Din, za 15.000 Din pa si nabavi mestna pristava dva para konj, nadaljnji znesek 19.000 Din bo občina odpisala v prihodnjem proračunskem letu. (. Sprejeti so bili dalje nekateri drugi predlogi referenta. Prične se z regutacijo Ilirske ceste, ?a kar je potreben do konca leta znesek 45.000 din, v nadaljnjih letih pa znesek 122.000 din ini 61.000 din, za kar se bo najelo posoplo po 8%. Predlog je zagovarjal tudi Musar, nakar ,e bil soglasno sprejet. Občinski svet je dalje odobri plačilo nekega manjšega kompleksa sveta ter sklenil nakup sveta za postavitev mitnic na Šmartinski cesti in pri tovarni »Štori«. Odklonil je dve prošnji za odpis plačila za dovoz hišnih smeti ter principijelno sklenil, da takih prošenj ne bo več upošteval. — Enako je sprejel načelen sklep, da je oproščena prirastkarine samo Zadruga državnih uslužbencev, kadar prodaj svojim članom nepremičnine, ne pa člani, kadar prodajajo dalje, in tudi ne člani, kadar kupujejo od zadruge. Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Štele, ki je poročal o raznih parcelacijah. Predlogi odseka so bili vsi sprejeti. Sprejet je bil tudi predlog o spremembi regulacije na Šmartinski cesti, kjer bo zrasel nov blok hiš. Poročilo tehničnega odbora je podal inž. Horvat. Na njegov predlog je občinski svet soglasno sprejel, da se predlog odbora za postavitev spomenika kralja Aleksandra, naj mestna občina prizna njegov idejni načrt za postavitev spomenika, odobri. Ta predlog so odobrili kulturni, gradbeni in tehnični odbor občinskega sveta. Banovina je nakazala drugo tranšo v znesku 40.000 din za pobijanje brezposelnosti. S tem zneskom bo mestna občina plačala mezdo za delavce, ki bodo gradili kanal pri novi gimnaziji in pa popravili pot na Zg. Rožnik. Kozamernik je predlagal, naj se tretja tranša te po Ipore porabi za regulacijo Gradaščice od Vojnoviča do Viča, dr. Štele pa je pripomnil, da obstoja še en fond terenske sekcije, v ostalem pa se strinja z predlogom Kozamernika. Soglasno sprejeto. Sedanji mestni parni valjar je odslužil ter bo treba kupiti novega. Najnižji ponudnik je bila tvrdka »Škoda« iz Plznja, ki ga je ponudila za 190.000 din. Valjar bo mestna občina plačala v dveh letnih obrokih. Soglasno sprejeto. Poročilo obrtno-industrijshega odbora je podal Martinčič. Na njegov predlog občinski svet odobri Marku Samaluku prenos gostilne iz Trnovskega. pristana na Poljansko cesto. Odobri se buffet Frančiški Kajfeževi. Odkloni se Francu Ocvirku prodaja klobas z vozički. Odobri se gostilniška koncesija Vlado Kozaku, Jakobu Sedeju in koncesija ca ljudsko kuhinjo Barbari Doležal na Kongresnem trgu. Odkloni se gostilniška koncesija Antoniji Perko in Vladu Nazorju. Poročilo zdravstvenega odseka je podal dr. Debevec, ki je poročal o pravilniku . o vzlrževanju higijene na ulicah. Predlog odseka je bil soglasno sprejet. Razni predlogi V imenu Fnančnega odbora je nadalje predlagal predsdnik g. Dermastia, da se iz proračunske rezerve porabi 50.000 din kot kredit za pisarniške potrebščine, 50.000 din pa za plačilo starih računov za pisarniške potrebščine, skupno torej sto-tisoč dinarjev. Sprejeto. Sprejet je bil tudi predlog finančnega odbora, da se določi kredit 25.000 din za ojačenje sredstev part. 8-18 mestnega zaklada (ekspenzar pravnim zastopnikom in odškodninski zahtevki). Sledilo je obsežno poročilo o prlzlvih zoper občinsko davščino na vozila, prošnjah za znižanje in odpis prirastk«rine, najemnin itd. Ker je na svoji zadnji seji dne 1. julija »prejel finančni odbor še nekatere slične sklepe, so bili tudi ti odobreni po mestnem svetu. V imenu trošarinskega odbora je predlagal g. Dermastia sprejetje pravilnika o poslovanju trošarinskega odbora. Na predlog g. Kralja in dr. Ko-runa je bila povečana kompetenca trošarinskemu odboru, da bo tudi reševal o pritožbah proti odmeri trošarine. Nadalje je bil sprejet pravilnik o nošnji in rabi orožja za uslužbence trošarinskega urada, ker bodo morali organi na gotovih mitnicah dobiti orožje. Na pritožbe tvrdke Hrovat in Co. zoper plačilni nalog uvoznine za bivšo občino Moste, pa mora tvrdka plačati uvoznino v znesku 32000 din. V imenu personalno pravnega odbora je poročal g. Novak o prošnjah za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo. Na njegov predlog je bil sprejet predlagan način objav mestne uprave (na občinski deski, glavnih občinskih hišah in v Službenem listu). Za zastopnika mestne občine v Zvezi za tujski promet je bil soglasno delegiran dr. France Štele. V razsodišče bolniške blagajne mestnih uslužbencev so bili imenovani kot zastopniki mestnega sveta gg. dr. Korun, Smersu, Baš in Mašič. Nazivi: direktorij in kuratorij so bili izpremenjeni v upravni odbor. Končno so bili določen šolski okoliši narodnih šol v Ljubljani. O zidavi mrliške veže kot je to popravil g. sv. Wester, je poročal predsednik upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda g. Stanko Sušnik. Poudaril je nujnost rešitve tega vprašanja, povedal pa je tudi, zakaj mrliška veža še ne stoji, Vprašanje ni bilo dovolj preštudirano, in pripravljeno, Čeprav so štiri komisije na potovanjih v ta namen zapravile 36.800 din. Razpisana je bila iz volilnih razlogov tudi že licitacija, toda brez — denarja! Licitacije so morale biti preklicane. Na podlagi tega poročila je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da vprašanje mrliške veže ni bilo v nobenem oziru dovolj preštudirano in pripravljeno. Zato naroča občinski svet upravnemu odboru mestnega pogrebne zavoda, da čimprej izvrši vsa potrebna pripravljalna dela. Marsikaj bo treba še izvesti, ker razven neporabnih načrtov sploh ni bilo nič storjenega, čeprav je bilo že pred 7 leti javljeno, da so vse predpriprave končane. Sprejet je bil na predlog g. Novaka pravilnik o poslovanju kontrolnega odbora. Nato je prevzel prelsedstvo zopet g. dr. Ad-lešič, ki je prečital tri samostojne predloge gosp. Martinčlča (za popravilo ograje ob dramskem gledališču, za napeljavo telefona na Mirje in ureditev prometa ob ustju Marijinega trga na šentpe-trski nasip) in jih odkazal pristojnemu odboru. Sv. dr. Likar in Kralj sta stavila nujno interpelacijo o najemninah v mestnih hišah. Zahtevata razveljavljenje vseli odlokov o regulaciji najemnin, da se sestavi pregled o finančnem stanju mestnih hiš in da ee ugotovi, koliko so doslej najemniki prispevali k stroškom uprave in vzdrževanju mestnih hiš. Odgovoril jima je g. dr. Adlešič, izvajajoč, da odločevaiije o najemninah po zakonu ne spada v kompetenco mestnega sveta, ampak v redno mestno, upravo. Kompetenten je še odbor Za upravo mestnih hiš. Kar se sedaj dela, so predlogi, ne odloki in ee bodo ugovori reševali sporazumno s prizadetimi strankami, kar bo za obe strani najboljša rešitev. Postopek je v teku, gradivo se šele pripravlja, zato nujnost predloga lahko odpade. Načelnik stanovanjskega odseka g. mestni svetnik Stoje v debati poudarja, da tu sploh ne gre za povišanje najemnin, ampak samo za regulacijo najemnin. Pri glasovanju je mestni svet nujnost predloga odbil, predlog 6om pa se je odkazal stanovanjskemu odseku. Nato je g. mestni župan prečital še nekatere predloge, ki se tičejo prometa, olepšav in regulacije; predlogi so bili odkazani tozadevnim odsekom. • S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan in g. mestni župan jo je zaključil, nakar se je začel tajni del seje. Tajna seja «č Na tajni seji je občinski personalnih vprašanj. V višjo skupino so napredovali: dr. Ivan Lct-nar, dr. Anton Kodre, dr. Rrilej, ing. arh. Vladimir Mušič, vet. sv. Vekoslav Rigler. Stanislav Gašperšič,, Viktor Gabnik, Heribert Svetel, ing. Ferdo Klopčar, Rudolf Rusjan, Josip Langus, Maksimilijan Mušič, Slava Pire, Nedeljko Buljevič. Janez Furlan, Ludvik škof, Fran Dolinar, Josip Možina, Ivan Masle, Vinko Zorič, Olga Tojiolovec, Mara Povalej, Milan An1osiewiez, Ivan Keber, Alojzij Minič, Joahim Gašperšič, l.ovro Kobler, dalje dohodarstveni preglednik Ludvik Kratohvil, Lovro Kroflič, Anton Kveder, Ludvik Virant in Srečko Petelin. Nastavljeni so bili naslednji šolski služitelji: Martin Cerar, Rafael Treven. Franc Gros, Valentin Pirnal in Ernest Naglas. Raznim' uslužbencem so bili odobreni bolezenski dopusti. Upokojena »ta Viktor Ciuha, ravnatelj socialnega urada, in Ivan Zirkelbach, mestni pisarniški liadoficijal. Sprejet Je bil ▼ službo pravnik finančne stroko dr. Franjo Hauc, dipl. iur. Od nastavljencev, ki so bili odpngfani it bed-nostuegu fonda, so sprejeti: zaščitna sestra Bogomira Vidmar za dnevničarko, Ljudmila Stresen za dnevničarko, Erna Podbregar za dnevničarko, Milan Vrhovec za dnevničarja. Šolski referat prevzame dipl. iur. Peter Mrak, ki bo nastavljen. Za dohoclarstvene paznike so sprejeti: Karel Zadnik, Maks Tičar, Viljem Vrhovec, Ivan Prešeren in Ivan K ran.je. Dalje je občinski svet priznal nekatere pokojnine in posmrtne četrti vdovam in sirotam umrlih mestnih nastaviieneev. Prevedeni so bili uslužbenci bivših okoliških občin, ki so nastavljeni pragmatično, in sicer z Viča: dr. Pavel Kane, Ivanko Oblak, Rudolf Ma-rinčič, Janez Gorišek in Jernej Keber; iz Zgornje Šiške: Alfonz Schweiger, Leopoldina Prestor, Franc Hafner in Ivan Tavželj; iz Most: Avgust Zupančič, Janez Špelko in Viktor Jenko. Mestna občina pa bo zahtevala vrnitev plačanih zneskov prf Pokojninskem zavodu za te prevedene uslužbence. Ti dvignjeni zneski bodo naloženi v mestnem pokojninskem fondu. Občinski svet je uredil plače cestarjem in poljskim čuvajem vseh priključenih okoliških občin, tako da bodo prejemali vsi enake in iste prejemke, kakor uslužbenci oziroma čistilke mestnega magistrata. Mestni občinski svet je sklenil dalje, da ukine vse predujme mestnim uslužbencem, pač pa bodo mogli uslužbenci dobiti posojilo pri Mestni hranilnici proti poroštvu dveh uslužbencev mestne občine in proti 6% obrestim. Za pogodbenega poljskega Čuvaja za Moste je nastavljen Jože Kregar. Za tiskovnega referenta pri mestnem magistratu je sprejet dipl. iur.' Alojzij Uija. Seja vlade Belgrad, 3. julija m. Nocoj od 10 do 22 je bfla pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča seja ministrskega sveta, na kateri je bilo pioleg drugih resornih zadev sklenjeno naslednje: 1. Da se intervenira glede odkupa pšenice preko Prizada in da se v tem cilju stavi trgovinskemu ministru na razpolago kredit 260 milijonov dinarjev. 2. Sprejeta je bila uredba, ki jo Je predložil prometni minister in s katero se urejajo vozne olajšave na državnih železnicah in ladjah. 3. Odobrena je bila licitacija za zgraditev savskega pristanišča pri Belgradu v iznosu 36 milijonov dinarjev. 4. Sprejet je bil predlog ministra za gozdove In rudnike, da se v Tuzli organizira nova gozdna direkcija na podlagi uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike. 5. Odobreni so bili krediti za izvajanje javnih del, in to jx> banovinah: za savsko 4 milijone Din, za zetsko 5 milijonov Din, za drinsko 5 milijonov, za vrbasko pa 2.6 milijona Din. 6. Odobrena je bila licitacija za zgraditev obrežne ceste na Hvaru v iznosu 280.000 Din in za tlakovanje ceste v Metkoviču 156.000 Din. 7. Odobrena je licitacija za zadnja dela pri graditvi ceste Sar^jgvo—Ilidža za 2,15?,QftQOIpiji ter licitacija za zgraditev mostu na KanahV kraVja Aleksandra pri Novem. Sadu za 2,500.000 Din. 8. Odobrena je licitacija za zgradiW,sncu{p pošte v Splitu za 2,928.000 Din !n predlog postnega ministra ža odkup zgradbe za pošto v Dubrovniku in za izvršitev potrebnih adaptacij. Shodi ministra dr. Kreka Belgrad, 3. julija, m. Z nocojšnjim brzovlakom je odpotoval v Slovenijo minister dr. Miha Krek, ki bo v nedeljo govoril na shodih v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Kredit za kmetijstvo v Sloveniji Belgrad, 3. julija, m. Kakor je >Slovenec-r že poročal, je kmetijski minister dr. SvetOzar Stan-kovič odredil kredit iz proračunskih sredstev kmetijskega ministrstva v iznosu 320.000 Din banski upravi v Ljubljani za zgraditev kmetijske ogledne in kontrolne postaje v Ljubljani. Ža nakazilo omenjenega zneska je bil potreben še pristanek finančnega ministra. Finančni minister dr. Dušan Letica je danes obvestil oba slovenska ministra, ki sta akcijo za zgraditev kmetijske ogledne in kontrolne postaj podpirala, da je včeraj podpisal odlok, s katerim daje pristanek kmetijskemu ministru, da izplača znesek 320.000' Din banski upravi v Ljubljani za zgraditev jjoslopja za omenjene ustanove. Na ta način je sedaj vse pripravljeno, da se bo z deli, pri katerih bo zopet dobilo zaslužek precej delavcev, v kratkem začelo. Konferenca zadružnikov Belgrad, 3. julija. mv V kmetijskem ministrstvu je bila danes konferenca predstavnikov jugoslovanskega zadružništva in kmetijskega ministrstvo za izboljšanje razmer v zadružništvu. Konferenco je otvoril pomočnik kmetijskega ministra g. Novakovič s krajšim jiozdravnim nagovorom, za njim je pa govoril načelnik k.netijskega ministrstva g. Bora Milutinovjč. Na konferenci so bili zastopniki skoro vseh Zadružnih zvez in so do-malega vsi posegli v debato. Ugotovili so, da sedanjemu težkemu _stanju v zadružništvu niso krive metode zadružniškega dela in poslovanja, temveč splošne težke gospodarska razmere. Dalje se je ugotovilo, da se zadružništvu še vedno ni posvetila taka pažtija, ki bi se mu po njegovi važnosti morala. Na konferenci se je mnogo razpravljalo tudi o vprašanju razdolžitve kmetov. Izražena je bila potreba, da bi ta razdolžitev zajela tudi dolžnike zadružnike. Da bi se pa doseglo praktično zboljšanje cen kmetijskim pridelkom, so udeleženci konference poudarjali za potrebno, da se zadružnim organizacijam otvori kredit, ki ga danes še ne uživajo. Za razvoj nadaljnjega dela v zadružništvu so nujno potrebne podpore. V tem smislu bodo sestavljene tudi resolucije. Kongres gledaliških igralcev Belgrad, 3. jul. m. Dopoldne je bila v prostorih Obrtnega doma nadaljna seja kongresa Združenja gledaliških igralcev. Na seji je bilo podano splošno poročilo o poslovanju osrednje uprave. Popoldne sta pa zasedali dve komisiji, anketna in denarna. Jutri dopoldne bo zaključni sestanek delegatov posameznin odborov, na katerih bodo sprejeta poročila. Od Slovencev prisostvujejo kongresu predsednik sekcije g. Drenovec, tajnik Jernej Er-man, blagajnik Mencin in odborniki Jan, ki so popoldne bili sprejeti pri ministru dr. Kreku, kateremu so se zahvalili za |>osredovanje, da se ropet podpisujejo stare pogodbe lanskega leta, ki jili je prosvetni minister tedaj odobrii.