f“ìg pgSTi Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 9 (9011) TRST, nedelja, 12. januarja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODLOČUJOČI TEDEN ZA ODNOSE MED VLADO IN SINDIKATI Vlada mora odgovoriti na zahtevo po povišanju sindikatom pokojnin Prvi redni občni zbor SLORI V prihodnjih dneh mora vlada dati odgovor glede zajamčene plače in povišanja draginjske doklade javnim uslužbencem - Colombo o odnosih s sindikati RIM, 11. — Sindikalna federacija meni, da bo prihodnji teden °tlločujoč glede odnosov med vado in sindikati. Sindikalne organi-zacije pričakujejo, da bo /lada na sestankih, ki jih bo imela z njimi v prihodnjih dneh, dala točne odgovore na vsa vprašanja, ki so ji bila Predočena. Minister za delo Toros bo moral dati sindikatom točen in iasen odgovor o sindikalnih zahtevah po povišanju minimalnih Pokojnin in zajamčeni plači; minister za preureditev državne uprave Cossiga pa bo moral odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo na ^vrednotenje točke draginjske doklade za uslužbence javnih ustanov na reformo javne uprave. Za 15. januarja pa je bil skli-can sestanek na ministrstvu za ^drav^tvo, kjer bo minister Gul-'otti skupno s sindikalnimi orga-oizacijami proučil vprašanja, ki *e nanašajo na zdravstveno reformo. Poleg tega sindikati pričakujejo, da bodo imeli v prihod-ojsm tednu sestanek tudi z ministrom za industrijo Donat Cat-t'nom, na katerem bodo obrav-navali načrt o gradnji električnih Centrai ter z ministrom za javna dela Bucalossijem, pri katerem pa bl morali začeti razpravljati o iz-J^dno resnem položaju gradbene Industrije, ki ima danes že 300 'Soč brezposelnih delavcev. Tajništvo sindikalne federacije bo sestalo v ponedeljek in napravilo obračun dosedanjih pogani z vlado v zvezi z omenjeni-n11 vprašanji in odločilo, kdaj se P® začela razprava med CGIL, L in-UIL o sindikalni enotno-11 na raznih ravneh, ki . naj bi s® zaključila s skupnim sestankom pavnih svetov treh sindikalnih konfederacij. Poleg tega je v prihodnjem te-, Pu na vrsti tudi vsedržavna stav-a kemijskih delavcev in tekstil-ev> ki bo v četrtek, da podprejo Predložene zahteve vladi o zaščiti plitve v obeh industrijskih Izredno važen bo tudi sestanek, i bo v četrtek v Turinu med vod-vom družbe Fiat in federacijo o vinarskih sindikatov. Na njem od° poglobili vprašanje, o kate-dn tf° že razPravIjali * * * * v preteklih nen. ki so najtesneje povezana omejitvijo proizvodnje osebnih tornobilov in industrijskih vozil radi krize, ki je zajela to vejo ovinarske industrije. Kot smo že ®raj poročali, namerava Fiat v » J krajšem času vpisati v ■ do-rini no blagajno okrog 90 tisoč lavcev ' z omejitvijo delovnega asa na stiri dni tedensko v fe-Uarju in marcu. V zvezi s krizo Proizvodnje v Fiatu je glavni taj-pk kovinarskega sindikata UIL rivenuto izjavil, da Fiat noče Postovati sporazuma, ki- je bil « kazen s sindikati preteklega de- sinduf3' ®envenul° ie poudaril, da ori Tekalne organizacije ne morejo kravati takšne proizvajalne uike, ki vodi v recesijo. Zato 1ii'iii,ii,,I)iiiiiiiiiiii1iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI)iihi -Ba " : v, V Prihodnjem tednu bo morala ^ ? a odgovoriti sindikatom na Za' 6'!e P0 Povišaniu pokojnin, lamčeni plači, povišanju točke ^a9mjske doklade javnim usluž-n6nce,TI ‘n po preureditvi držav-kat UPrave- O teh vprašanjih, o je v petek razpravljal kat • dnil< vIade Moro ted 111 ' niinistri, bodo imeli med lrann«!ri nekaj sestankov s sindi-jo 'riaindikalne organizacije meni- {g- uo prihodnji teden odlo-in C| odnosov med njimi V fV,ado- Obenem bodo morali Fj^tg rle.k razčistiti vprašanja pri Pol ' kjer nameravajo dati v do-de| 1 n° blagajno okrog 90 tisoč tev Vcev- Glede sindikalnih zah-draa^°. Povišanju vrednosti točke Pa jlniske doklade in pokojnin d®ia|6 jakjadni minister Colombo t'onutL *e treba biti v sedanjem bšpeh' 56 vid!*° skromni Poli,.,1 dosedanje gospodarske tre(ja ze,° Previdni in da je litjj,- $e nfPrej voditi strogo po-borabe°me,',Ve notranje zasebne je g^ki javni tožilec dr. Brenči log cerai formalno vložil pred-Paei 5.a obtožnico proti skupini Alle-, n'h krvnikov v Rižarni z go -p0!*1 ba čelu O tem predlo-'skov=i ° rT,oral sedaj izreči pre-Po v. ?' s°dnik dr. Serbo, ki bo hodn;e' ve,'ietnosti že sredi privo. p®93 tedna zaključil preiska-Pred r°Ces I5’ se tako lahko začel ž<5 v nP0-u,nim sodiščem v Trstu ^ DroJiy! dneb letošnje pomladi, iavni t°Su za obtožnico govori drÌav|ia°-ué.C 'e ° Italijanskih v Rij- .'l" ln Židih ki so izginili žrtve p"'" zrlano pa ie da so bili Venei ;'7y.ne v veliki večini Slo- 1 ln Hrvatje. je potrebno, da se obnovijo pogajanja s Confindustrio in z vlado. Tako važna vprašanja, ki se tičejo celotnega italijanskega gospodarstva, je dejal Benvenuto, ni mogoče reševati samo v podjetju, čeprav je to podjetje eno največjih v državi. Na sindikalno nezadovoljstvo in na obtožbe, da Fiat noče spoštovati sprejetih obveznosti, je danes Fiatov funkcionar, ki odgovarja za odnose s sindikati, na srečanju s časnikarji skušal zavrniti te obtožbe in izjavil, da so se konec lanskega leta sporazumeli samo, «da se bodo ponovno sestali med 7. in 10. januarjem». V svojih izjavah je Fiatov funkcionar poudaril, da preživlja družba veliko krizo zaradi slabe prodaje osebnih avtomobilov, in da se je v zadnjih mesecih zaostrila tudi kriza na trgu industrijskih vozil. Fiat, ki lahko proizvaja do 160.000 tovornjakov letno, jih ima sedaj 15.000 v skladiščih. Čeprav ni ničesar izjavil v zvezi z načrtom o postavitvi 90 tisoč delavcev v dopolnilno blagajno, je vendar dejal, da Fiat danes ni v stanju drugje zaposliti vse tiste delavce, ki jih je prizadela avtomobilska' kriza. Glede podražitve avtomobilov, pa je pojasnil, da če hoče družba zdravo poslovati, mora obdržati ravnovesje med proizvajalnimi stroški in prodajno ceno, in da zato ni izključeno, da bo v prihodnosti podražila osebne avtomobile. O odnosih med vlado in sindikati in o sedanjem gospodarskem po- ■iiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU PREISKAVE O «ČRNIH MREŽAH» Odkrit v Modeni center za prekupčevanje z orožjem Aretiranih šest oseb, med njimi 46-Ietni grof Gherardo Boschetti - Bivši funkcionar bresciaiiskega letečega od-delka osumljen sodelovanja s fašističnimi prevratniki MODENA, 11. — Agenti protiterorističnega oddelka iz Bologne v sodelovanju s funkcionarji političnega urada kvestur v Bologni in Modeni so preteklo noč aretirali v Modeni pet oseb, proti katerim je izdal zaporni nalog turinski sodnik Violante, ki vodi preiskavo o «črnih mrežah», šesto osebo so aretirali v Temiju. Aretiranci so obtoženi prekupčevanja z orožjem: gre za 46-letnega grofa Gherarda Boschettija, za 50-letnega Giorgia Bitassija, 48-letnega Franca Ghi-nosija, 28-letnega Guida Pettaz-zonija in 36-letnega Rudolfa Lent-za. Vseh pet so aretirali v njihovih stanovanjih v Modeni. V Terniju pa je bil aretiran 52-letni živinozdravnik Franco Reggiano. Grof Gherardo Boschetti je lastnik družbe «MGM» s sedežem v Modeni, ki se je^ ukvarjala z uvozom in izvozom. Po izsledkih preiskave pa se je za to dejavnostjo skrivalo prekupčevanje z orožjem v največjem obsegu, saj je bilo razširjeno med drugim v ZDA. v Švici in Franciji ter v številnih bližnjevzhodnih in afriških državah. Grof Boschetti je osebni prijatelj odv. Leopolda Pariginija, ki je bil aretiran še 9. oktobra lani in ki ga turinski preiskovalni sodnik dolži, da je bil eden od šestih članov «direktorija» Borghesejeve prevratniške organizacije «fronte nazionale». Parigini je občasno sodeloval z družbo «MGM», ki jo je dal sodnik preiskati prve dni decembra preteklega leta. Med preiskavo so na sedežu družbe zaplenili številne dokumente, ki so jih sami preiskovalci tedaj ocenili kot «izredno važne». Očitno so prav na osnovi teh dokumentov izvedli današnje aretacije. Vsekakor pa je vsa zadeva še dokaj nejasna: med drugim je še treba ugotoviti, kakšne povezave so obstajale med modenskim centrom za prekupčevanje z orožjem in Borghesejevo organizacijo. Grof Boschetti je v Modeni zelo znan ter velja za bogataša. Je poročen z neko Francozinjo ter ima dve hčeri. Med drugim se je bavil tudi s prekupčevanjem draguljev, zaradi česar je zelo po-gostoma potoval v Belgijo, v Ant-werpen in v Gano. Prav v to državo naj bi bil namenjen vsaj del orožja. Danes je prišlo do razpletov tudi v preiskavi o «črnih mrežah» v Brescii, ki jo vodi sodnik dr. Arcai. Ta je danes poslal sodno sporočilo bivšemu funkcionarju letečega oddelka brescianske kvesture dr. Mariu Purificatu Policijski funkcionar je bil malo po pokolu nan Trgu della Loggia v Brescii premeščen in oostavljen «na razpolago» Za sedaj še ni znohb, česa jč dr.' Purificato obtožen. Predsednik družbe Montedison Cefis grozi z odstopom RIM, 11. — Zvedelo se je, da je predsednik Montedison Cetis poslal pismo predsedniku nadzorne komisije družbe, v katerem predlaga, da bi bilo treba proučiti položaj predsedniškega mesta. V tem pismu vidijo v Rimu grožnjo Cefisa, da odstopi zaradi sporov, ki so nastali v zadnjih mesecih v tem kemijskem kolosu z državnim kapitalom. Zvedelo se je tudi, da se bo nadzorni odbor sestal še ta mesec. SOFIJA, 11. — Grški zunanji minister Dimitrios Bitsios je zaključil tridnevni uradni obisk v Bolgariji. ložaju v Italiji govori tudi zakladni minister Colombo v intervjuju, Id ga bo objavil tednik «Gente». V njem zakladni minister ugotavlja, da so pogovori med vlado in sindikati v sedanjem hudem gospodarskem in socialnem položaju važni in odločujoči, kot še nikoli. Nato Colombo pravi, da je politika vlade v preteklih mesecih rodila nekaj skromnih uspehov. U-gotavlja, da so se izboljšali računi s tujino, ki pa so še vedno hudo pasivni zaradi visoke cene nafte in da je za malenkost popustil pritisk naraščanja cen. Nato zakladni minister pravi: «Menim, da bi bilo usodno za politiko, ki smo jo začeli izvajati in za do sedaj dosežene skromne rezultate, razširiti notranje popraševanje zasebne potrošnje, ki bi pospešila inflacijo in povečala primanjkljaj s tujino.» Minister meni, da sedanji italijanski razvoj zahteva strogo zadrževanje zasebne potrošnje, povečanje naložb in s tem produktivnosti, da se krijejo veliki stroški za energijo in da se lahko usmeri del pridobljenih sredstev v socialne namene. Obenem, pravi Colombo, je treba preprečiti, da se bodo povišali višji dohodki, izboljšati je treba davčno politiko, da se odpravijo davčne utaje in povišati samo najnižje dohodke, toda v tolikšni meri, da ne bodo povzročili povišanja cen. Poleg tega je treba po njegovem mnenju okrepiti socialne storitve, da bodo učinkovite in da ne bodo preveč bremenile državne finance v sedanjem položaju. Zakladni minister obširno obravnava tudi vprašanje inflacije in denarne razpoložljivosti. Pri tem pravi, da je že predlagal deželnim u-pravam, naj svoje sklade, ki jih imajo sedaj v raznih bankah, položijo v državni zaklad. To bi o-lajšalo državne finance, obenem pa bi imele deželne uprave vedno na razpolago svoj denar. Colombo obžaluje, da dežele niso sprejele tega predloga, s katerim ni nameraval na noben način omejiti avtonomije deželnim upravam. V tej zvezi minister očita deželnim upravam, da ne znajo zadrževati izdatkov krajevnih ustanov, katerih dolgovi so dosegli že 10 tisoč milijard lir in še vedno naraščajo. RIM, 11. — Tukaj so sporočili, da se bo v ponedeljek dopoldne sestala vlada in obravnavala razdelitev vsedržavnega sklada za zdravstveno oskrbo deželnim u-pravam. Obenem pa bodo govorili o odgovorih, ki jih mora vlada dati sindikatom o povišanju pokojnin, točke draginjske doklade in o zajamčeni plači. Slovenski raziskovalni inštitut je včeraj polagal obračun svojega sorazmerno kratkega, a uspešnega delovanja. V Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa je bil namreč včeraj popoldne prvi redni občni zbor, ki mu je predsedoval prof. Aljoša Volčič. Glavno poročilo upravnega odbora o dosedanjem delovanju ter o bodočih ciljih inštituta je podal ravnatelj dr. Karel Šiškovič, o finančnem obračunu in predračunu pa je poročal tajnik Sergij Lipovec. Občni zbor je vnesel tudi nekaj popravkov v statut ter sprejel petnajst novih rednih članov. Podrobnejše poročilo o včerajšnjem občnem zboru SLORI berite na drugi strani. (Na sliki člani med zasedanjem občnega zbora) iiiiiiiiiiiliiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiinifiiiirTiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OBRAČUN DEJAVNOSTI GOSPODARSKE SKUPNOSTI Svetovna kriza potisnila EES v ozadje mednarodnih dogajanj Predsednik izvršne komisije za večjo navzočnost Evrope v svetu BRUSELJ, 11. - Predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Ortoli je imel tiskovno konferenco, na kateri je napravil obračun delovanja skupnosti v preteklem letu in govoril o dejavnosti v letu 1975. V bistvu je Ortoli ugotovil, da je Evropska gospodarska skupnost v zadnjem času vedno manj neodvisna in da ima tudi v prihodnosti zelo težke pogoje za uveljavitev večje neodvisnosti zaradi slabega ali ničevega delovanja nekaterih njenih struktur. Po mnenju predsednika izvršne komisije je te neuspehe povzročilo predvsem izredno poslabšanje svetovnega gospodarstva in naraščajoča samozavest ne samo držav, ki proizvajajo nafto, ampak tudi vseh ostalih držav, ki razpolagajo s surovinami. Ortoli je ugotovil, da je podrejenost Evropske gospodarske skupnosti, o-stalemu svetu posledica tega, da skupnost ni v stanju izvajati svojega vpliva pri odločanju o med- ...........................iiiiii"iiiM,»i"iiimilliiiiimmiliiiiimiiiiinniiiiiiHminiiiiiiiiiiiiuniimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii„„ill|„„, M PRITISK SVETOVNEGA JAVNEGA MENJA Vojaška j unta izgnala iz Čila bivšega ministra Almeydo Skupaj z Rllendejevim sodelavcem so bile izgnane še štiri druge osebnosti ■ Komunist Corvalan ni v seznamu političnih izgnancev v Mehiko SANTIAGO DE CHILE, 11. — Bivši zunanji minister v vladi pokojnega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja Clodomiro Almeyda ter bivši pravosodni minister Jorge Tapia sta danes zapustila Čile ter odpotovala v Romunijo, ki je izjavila, da je pripravljena, da ju sprejme kot politična izgnanca. Skupaj z obema bivšima ministroma so odpotovali v Romunijo tudi trije drugi visoki funkcionarji Allendejeve administracije: Munoz Schuitz. Maximo Tachi Moraga in Leopoldo Zulejevic. Izgnance je spremljal romunski veleposlanik v Santiago. Istočasno se je zvedelo, da je čilska vlada pripravljena, da izpusti iz svojih zaporov še drugih 200 zapornikov. Zaprosila je mehiško vlado, da bi jih sprejela. Postopek za izročitev pa je nekoliko zapleten, ker je Mehika prekinila diplomatske odnose s Čilom že v novembru lanskega leta ter jo sedaj v tej državi zastopa venezuelske diplomatsko predstavništvo. V zvezi z nameravano osvoboditvijo 20Ó političnih zapornikov je treba omeniti, da ie med bolj znanimi imeni samo sestra pokojnega predsednika Laura, Allende, ki je priprta od 2. novembra, lani pod obtožbo sodelovanja z levičarskim revolucionarnim gibanjem. V spisku, ki so ga čilske vojaške oblasti izročile diplomatskim predstavništvom pa ni imena sekretarja čilske komunistične partije Luisa Corvalana. Neki čilski vojaški glasnik je izrecno potrdil, da Corvalan ne bo izpuščen ter gre verjetno pri tem za pomoto, kajti na seznamu je neki drugi Corvalan, ki pa nima nobenega opravka s čilskim komunističnim prvakom. Zakaj je Pinochetova vlada nenadoma spremenila, vsaj deloma, svoje stališče do vodilnih, oziroma vplivnih osebnosti čilskih revolucionarnih in demokratičnih gibanj? Pravimo revolucionarnih in demokratičnih ker je v številu 200 ljudi, ki naj bi jih čilska vojaška junta izročila Mehiki vsaj 100 pripadnikov levičarskega revolucionarnega gibanja (MER) več komunistov, socialistov, ter pripadnikov raznih manjših skupin, ki so povezane s krščanskimi socialnimi gibanji in drugimi manjšimi političnimi skupinami. Odgovor na to vprašanje je zelo verjetno en sam' čilska vojaška ' junta se je znašla v manjšini, huda gospodarska kriza nastopa z vso ostrino, Pinochet in njegovi so izgubili celo podporo cerkve in čilske krščanske demokracije. O-stali so osamljeni, skupaj s svojimi ameriškimi gospodarji. Prav sedaj pa je v teku v Bruslju srečanje «sodišče Russel II.», kjer se obravnavajo problemi Latinske Amerike, vplivi ZDA, na te države, vključno tudi velike multinacionalne družbe, ki so desetletja izkoriščale proletariat, pol-proletariat ter kmečke množice v južnem delu ameriške celine. Bruseljski proces proti kolonializmu v Latinski Ameriki morda ne bo nič spremenil glede poteka vsakdanjih dogajanj na tem delu sveta, toda imel bo brez dvoma velik pomen pri ustvarjanju nove miselnosti v svetu. Prav tega so se najbrže zbali čilski oblastniki, ki so pod krinko domnevne prizanesljivosti sklenili, da izženejo iz države Almeydo in štiri njegove tovariše, oziroma, da izročijo Mehiki kakih 200 političnih zapornikov. V resnici se čilski oblastveniki bojijo razsodbe, ki jo bo omikani in kulturni svet izrekel proti njim na bruseljskem zasedanju. Na kraju naj še omenimo, da sta bila Almeyda in Tapia priprta od dne ko je vojaška junta strmoglavila AUendejevo demokratično via do II. septembra 1973. narodnih vprašanjih. V tej zvezi je dal za primer konferenco, Id je bila lani v Washingtonu o proizvodnji in uporabi nafte, kjer si je EGS popolnoma zapravila svoj ugled. Glede politike ZDA pa je Ortoli ugotovil, da razpolagajo z velikimi količinami energije in surovin in da so sedaj postale mnogo bolj močne in vplivne na mednarodnem področju. V zvezi s sedanjim položajem v svetu, pravi Ortoli, ZDA vedno bolj odkrito izvajajo svoj vpliv. Kljub temu pa je poudaril, da ne verjame, da so ZDA pripravljene upodabljati vojaško silo, «da bi preprečile zadušitev zahodnega gospodarstva». V zvezi z vlogo posameznih u-stanov EGS je ugodno ocenil zadnje srečanje predsednikov vlad Evropske gospodarske skupnosti v Parizu in izrazil prepričanje, da bi ustanovitev «Evropskega sveta» dala Evropi novo «enotno politiko». Pri tem pa je opozoril tudi na škodljive posledice tega novega organa, ker bi se znalo pripetiti, da bi prišlo do tako imenovanih medvladnih odločitev o evropskih vprašanjih na škodo že sprejetih odločitev EGS. V zvezi z najnujnejšimi vprašanji, ki stojijo pred EGS, je Ortoli dejal, da bo treba najprej mobilizirati vsa razpoložljiva e-nergetska sredstva in zmanjšati na najnižjo raven odvisnost Evrope od tujine. Vzporedno s tem pa bo treba dati prednost boju proti gospodarski krizi, ki jo bo treba voditi upoštevajoč spremembe, ki jih kriza vnaša v zahodno družbo. vičem je tekla beseda o monetarni situaciji v svetu, razpravljala pa sta tudi o novih ameriških kreditih Jugoslaviji. William Ca-sey je z jugoslovanskimi predstavniki razpravljal tudi o razvojnih načrtih Jugoslavije zlasti na področju energije, surovin in hrane. Caseya je sprejel tudi namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Največ sta govorila o širših aspektih svetovne monetarne situacije in o ublaževa-nju njenih negativnih posledic. Stavka železničarjev RIM, 21. — železničarji so nocoj začeli stavkati, ker zahtevajo, da železniška uprava in vlada u-redita nekatera njihova vprašanja. Sklenili so, da bodo od 21. ure nocoj do 21. ure jutri stavkali po pol ure na vsakem vlaku, tako da bodo povzročili na vseh progah polurno zamudo. Dosežen sporazum o delovni pogodbi tiskarjev dnevnikov RIM, 11. — Po osemurnih pogajanjih brez prekinitev med e-notno federacijo tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL in zvezo založnikov je bil dosežen sporazum o obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe tiskarjev dnevnikov in tiskovnih agencij. Sporazum bodo morali ratificirati na skupščinah zainteresiranih delavcev, ki bodo v vseh založniških podjetjih. Sindikati so sporočili, da so bile vse predvidene stavkovne akcije kategorije preklicane. Sindikat tiskarjev je ocenil kot «sprejemljiv» doseženi sporazum, «ob upoštevanju posebnega politično - gospodarskega položaja v tem trenutku». Sindikalno sporočilo dodaja, da so bili doseženi nekateri zadovoljivi rezultati glede reforme založniške dejavnosti, kot na primer takojšnje sporočilo o spremembah lastništva ter obvezno objavljanje sindikalnih komunikejev v časopisih. Sporazum predvideva tudi e-notno uvrstitev, ki bo uresničena postopno začenši s 1. januarjem 1975, ureditev izrednega dela, znatno izboljšanje starostne doklade in razširitev ponedeljkovega tratmaja na tiskovne agencije. Mesečna plača se bo zvišala za 25.000 lir. Danes zaključek obiska iranskega šaha v Egiptu Egiptovski predsednik Sadat bo kmalu uradno obiskal Francijo KAIRO. 11. — Obisk iranskega šaha v Egiptu gre h kraju. Reza Pahlavi se je vrnil danes zvečer v Kairo, kjer je priredil slovesno večerjo na čast egiptovskega predsednika Sadata. Pred tem sta državnika obiskala veličastne templje v Abu Sirr.blu, ki jih je dal pred več kot 3000 leti zgraditi faraon Ramzes II. Funkcionarji obeh delegacij pripravljajo medtem uradno poročilo, ki bo objavljeno jutri, ob povratku šaha v domovino. Egiptovski ministrski predsednik Higazi je medtem v izjavi tiskovni agenciji MEN dejal, da sta egiptovski predsednik in iranski šah dosegla popolno soglasje o skupni politični strategiji, o nujnosti umika Izraelcev z vseh arabskih zasedenih ozemelj, o pravici palestinskega ljudstva do lastne države in o a-rabskem značaju Jeruzalema. Po besedah Higazija so razgovori med državnikoma pokazali, da obe državi odigravata temeljno vlogo v prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu in v vzpodbujanju solidarnosti med arabskimi in islamskimi državami. Kairski list «Al Abram» je medtem napovedal, da bo predsednik Sadat uradno obiskal Francijo od 25. do 28. januarja. To bo prvi obisk nekega egiptovskega predsednika v Parizu. Prihodnji petek P4 bo prispel v Kairo francoski minister za zunanjo trgovino Segard na čelu delegacije francoskih industrij-cev in podjetnikov. Whitlam v Jugoslaviji BEOGRAD, 11. — Avstralski premier Gough Whitlam je danes skupaj s svojim gostiteljem predsednikom zveznega izvršnega sveta odpotoval iz Beograda. V središču Hercegovine Mostarju si je ogledal nekaj mestnih znamenitosti, nato pa je odpotoval v Dubrovnik, kjer bo do jutri dopoldne na oddihu. Tu bo jutri končal štiridnevni uradni o-bisk v Jugoslaviji, kjer je vodil razgovore s predsednikom republike Titom in premierom Bijedičem. Kot poudarjajo beograjski uradni krogi, pomeni Whitlamov obisk novo spodbudo za napredek sodelovanja med Jugoslavijo in Avstralijo. Ameriški bančnik v Beogradu BEOGRAD, 11. — Predsednik ameriške izvozno - uvozne banke William Casey, ki se na vabilo zveznega izvršnega sveta mudi v Jugoslaviji, se je danes pogovarjal z vrsto jugoslovanskih o-sebnósti o napredku sodelovanja med Jugoslavijo in ex - im banko. Na srečanju z guvernerjem jugoslovanske narodne banke Colano- iiiiiiiiiiuiiiiniiiiiuiiiiiitiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiitiitiiiiiiiii,nun,fII„,||„„„„liU,II|l||, PO NOV! OFENZIVI OSVOBODILNIH SSL ZDA okrepile vojaško pomoč režimu v Saigonu Ameriška izvidniška letala naj bi spremljala saigonske bombnike, ki bombardirajo osvobojeno ozemlje Južnega Vietnama SAIGON, 11. — Olenziva oboroženih' sil začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama je hudo razburila ameriške voditelje, ki očitno nočejo pustiti na cedilu svojega: starega zaveznika, saigon-skega diktatorja. Van Trieuja, po drugi strani pa ne morejo poslati vojaških cei v Vietnam, ker bi to naletelo na odločno nasprotovanje vsega ameriškega, pa tudi svetovnega javnega mnenja, poleg tega pa jim to prepoveduje zakon, ki ga je ameriški kongres izglasoval pred dvema letoma. Kljub tem i pa se Bela hiša in Pentagon ne moreta odreči izvajanju posrednega pritiska, in to z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V tej luči je treba gledati na odreditev alarmnega stanja za oddelke ameriške mornarice in letalstva v Okinawi in na pošiljanje okrepitev ameriškim mornariškim bazam v Subac Bayu na Filipinih. V to oporišče so v preteklih dneh prispele številne vojaške Udje, glasnik mornarice ZDA pa je izjavil, da v teh premikih ni «nič nenavadnega». Prav iz Subac Baya pa je že pretekli mesec odplula proti Vietnamu vojaška ladja «Green Wave», ki naj - bi pri- našala saigonskemu diktatorju 4 tisoč 800 ton mimici j. Iz Bangkoka pa so potrdili, da so Američani okrepili pošiljanje vojaške pomoči tako saigonskemu režimu kot Lon Nolovi vladi v Kambodži. Ameriški vojaški glasnik je dejal, da so okrepili pomoč po ofenzivi osvobodilnih sil v obeh državah. Omeniti je treba tudi, da je prav danes prispel na obisk v Saigon šef glavnega štaba ameriškega letalstva gen. David Jones, ki se je tu pogovarjal z diktatorjem Van Thieujem in z najvišjimi .vojaškimi predstavniki saigonskega režima. Ameriški funkcionarji so pojasnili, da gre za «normalen» o-bisk, ki da ni v zvezi s sedanjim položajem v Vietnamu. Tem pojasnilom pa je težko verjeti, še posebno po vesteh, ki jih je objavilo danes severnovietnam-sko zunanje ministrstvo; po teh vesteh naj bi ameriška izvidniška letala spremljala saigonske bombnike, ki v teh dneh intenzivno bombardirajo osvobojene predele Južnega Vietnama, da bi se maščevali za izgubo pokrajine Phuoc Binh. Take zločinske akcije so se nadaljevale tudi danes, pri čemer sta bili dve letali sestreljeni. Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA V GREGORČIČEVI DVORANI Prvi obračun uspešnega delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Poročilo upravnega odbora podal ravnatelj dr. Karel Siškovič Spremembe k statutu - Sprejetih petnajst novih rednih članov V Gregorčičevi dvorani v Ulici Ceppa je bil včeraj popoldne prvi redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI. Na občnem zboru, ki mu je predsedoval prof. Aljoša Volčič, so bili prisotni številni ustanovni in redni člani inštituta in med njimi tudi člana raziskovalnega odbora prof. Klemenčič z Inštituta za geografijo na ljubljanski univerzi ter prof. Jeri z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Predsednik Volčič je v uvodnem nagovoru ugotavljal, dn je bil občni zbor sklican komaj pol leta po ustanovitvi Inštituta ter obenem ugotavljal, da je bilo že v tem sorazmeroma kratkem razdobju doseženih nekaj vidnih uspehov, zlasti s prispevki za mednarodno konferenco o manjšinah, ki je bila v preteklem poletju v Trstu. Ta uspeh je pokazal, da ima inštitut svoj trden prostor v naši narodnostni skupnosti, ki šteje precej kvalificiranih strokovnjakov, in da je bila potreba po njegovi ustanovitvi občutena v naši skupnosti. Prof. Volčič je nato predstavil članstvu podpredsednika upravnega odbora prof. Viljema Cerna, ravnatelja dr. Karla šiškoviča ter tajnika Sergija Lipovca, nakar je sledilo poročilo upravnega odbora, ki ga je podal ravnatelj dr. Karel šiškovič. Govornik je najprej omenil, da je do ustanovitve SLORI (21. junija 1974) prišlo po trezni presoji sedanjega stanja naše narodnostne skupnosti na tem področju in ko je postalo očitno, da se mora naša skupnost spopasti z vsemi aspekti lastnega življenja, ki se ne omejuje le na zahteve in boj za uporabo jezika, za šolo, za kulturo, za prosveto, za zemljo. Ko je torej prodrla zavest, da ne moremo pričakovati, da bi nas obravnavali na osnovi enakopravnosti, dokler ne bo javnosti očitno, da imamo Slovenci v danem trenutku in v danem okolju poleg skupnih potez s sodržavljani italijanske narodnosti tudi lastne specifične poteze, zlasti na gospodarskem, družbenem, urbanističnem, oblastvenem, upravnem področju in kar zadeva vprašanje zemlje. Nobena družbena formacija, zlasti pa ne formacija narodnostnega značaja, ki ima obliko celovitosti ne glede na njene razsežnosti, ne more namreč biti enakovredna svojemu partnerju, s katerim je zgodovinsko in drugače prepletena, če se ji ne priznava celovita specifika v vsakršnem, tudi najmanjšem aspekfiT življenja. Poleg tega nam že samo dejstvo, da živimo v okolju, ki nas objektivno pogojuje in podreja, narekuje nujnost, da si skušamo ustvariti optimalne pogoje življenja in razvoja, ki bi se vsaj do največje možne mere približali pogojem, Id V soboto, 8. februarja XV. NOVINARSKI PLES v Kulturnem domu bi jih uživali, če bi živeli v lastni matični skupnosti. Zaradi vseh teh nastajajočih vprašanj — je nadaljeval dr. šiškovič — je bilo čedalje bolj opaziti, da (Nadaljevanje na 8. strani) PO USTREZNEM SKLEPU EZIT Po dolini pri Orehu v načrtu nova cesta Včeraj se je sestal izvršni odbor Ustanove za industrijsko cono v Trstu. Na seji, ki jo je vodil predsednik dr. Sacerdoti, je odbor med drugim vnesel nekaj sprememb v okvirni načrt za ureditev osnovnih infrastruktur v dolini pri Orehu. Gre za dela, ki bodo skupno zahtevala naložbo 310 milijonov lir. V tej zvezi je bil sprejet tudi izvršni načrt za prvo fazo del, katerih vrednost bo znašala okrog 110 mi lijonov. V načrtu je speljava 370 m dolge ceste vzdolž doline, ki se bo odcepila od nove državne ceste ob izhodu iz predora pod Zlato krono in ki bo odtod tekla dalje po sredi doline. Predvidena je širina 14 metrov (dve cestišči po 7,5 m), pod cesto pa bo speljana ustrezna kanalizacija. Z novo cesto bo olajšan dostop k zemljiščem, ki merijo skupno 90.000 kv. metrov in ki jih namerava EZIT prepustiti novim industrijskim pobudam. Izvršni odbor SS razpravljal o pooblaščenih odlokih Na sedežu Slovenske skupnosti se je dne 9. t.m. sestal novi izvršni odbor stranke, ki ga sestavljajo odborniki: Aleš Lokar, Franc Mljač, Antek Terčon in Lojze Tul pod vod- stvom tajnika Rafka Dolharja. Seji je prisostvoval tudi predsednik sveta Zorko Harej. Razpravljali so predvsem o notranji organizaciji ter o nekaterih nujnih vprašanjih v zvezi s pooblaščenimi odloki in novo šolsko reformo. Pri tem je bila poudarjena nujnost, da se spričo važnosti teh ukrepov za slovensko šolo Slovenci v čim večjem številu in čim bolj enotno udeležijo sestankov in volitev v šolske svete. Tajnik dr. Rafko Dolhar je poročal izvršnemu odboru o sestanku tajnikov strank leve sredine glede nekaterih perečih vprašanj javno-upravnega značaja. 10. t.m. se je sestala tudi posebna komisija, ki jo je vodil dr. Lojze Tul, s predstavniki študentov slovenskih šol. V prisotnosti tajnika in nekaterih članov izvršnega odbora in sveta so razpravljali o pooblaščenih odlokih in drugih vprašanjih v zvezi s šolsko reformo. Ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora 25. januarja 1975 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ulica Petronio 4 OSKAR KJUDER PARTIZANSKA BALADA posvečena Ponovitev 26. januarja ob 17. uri Recitatorja: Julij Guštin in Piero Panizon Dirigent: OSKAR KJUDER Predprodaja vstopnic bo pravočasno najavljena. tiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiniiiiuiiiiiiiiHiiiiiii PMC£S PROTI ZLOČINCEM IZ RIŽARNE ŽE TO POMLAD? Predlog javnega tožilca za obtožnico proti Allersu in ostalim kriminalcem Sredi prihodnjega tedna bo sodnik dr. Serbo zaključil preiskavo - Dr. Brenči ne ve za slovenske in hrvaške žrtve Rižarne ? Sredi prihodnjega tedna bo preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo objavil zaključke preiskave o nacističnih zločinih v Rižarni ter formalno predal tržaškemu sodišču izsledke o krivdi obtožencev, članov zloglasnega «Einsatzokommando Reinhard», ki so August Dietrich Allers, Joseph Oberhauser, Hering Gottlieb in drugi «neznanci». Vedno iz krogov tržaške sodnije pa se je izvedelo, da se bo proces za zločine v Rižarni skoraj gotovo začel z izrednim zasedanjem porotnega sodišča prve dni pomladi. Medtem pa je javni tožilec dr. Alessandro Brend formalno vložil predlog za besedile obtožnice, o kateri se bo sedaj moral opredeliti preiskovalni sodnik dr. Serbo. Obtožnica dr. Brendija vsebuje, po teh vesteh, v skrčeni obliki opis dejavnosti Rižarne, v ‘kateri nišo Nemci uredili samo tranzitnega taborišča, temveč pravo uničevalno bazo s plinsko celico in krematorijem. Šele ko so zahodnonemške sodne oblasti v Frankfurtu začele preiskavo proti Allersu in Heringu, je bilo — po mnenju javnega tožilca — mogoče razkriti obstoj «Einsatz-kommanda Reinhard», za katerega meni, da je bil sredstvo za izvrševanje smrtnih obsodb in sklepov o likvidacijah na našem ozemlju. Pri tem tožilec poudarja, da je Trst spadal v tako imenovano «Adria-tisches Kiistenland», ki naj bi (po zmagi) pripadla tretjemu rajhu. «Adriatisches Kiistenland» nato de- UiiiiitiuiHiHiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiimnuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiii NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE Kmalu bodo začeli graditi kraški center v V. Repnu Po dveh neuspelih dražbah za dodelitev del se je končno prijavilo gradbeno podjetje Marsich V kratkem bodo začeli obnavljati staro kraško poslopje v Velikem Repnu, v katerem je še do nedavnega živela družina Silvestra Škabarja in ki jo je tržaška pokrajina odkupila, da bi v njem uredila kraški kulturni center. Poslopje, ki se marsikje že počasi ruši, leži v neposredni bližini Kraške hiše in naj bi po zamisli pokrajinske uprave ter po načrtu arhitekta Bernija postalo sedež aktivne ustanove, ki bo proučevala kulturne, etnografske, geološke in druge značilnosti Krasa, prirejala simpozije, predavanja in razne druge prireditve na tematiko Krasa. Vest o skorajšnjem začetku obnavljanja in preurejanja kraške hiše potrjuje dejstvo, da se je končno prijavilo na dražbo za dodelitev del neko gradbeno podjetje. Pokrajinska uprava je namreč v preteklem letu razpisala dve dražbi, na kateri pa se ni prijavilo nobeno podjetje. Razlogov za to je bilo veliko, v prvi , vrsti pa gre to pripisati vrtoglavemu naraščanju cen materiala ter splošni draginji in inflaciji, ki jo je pogojila huda gospodarska kriza. Končno pa se je v preteklih dneh prijavilo gradbeno podjetje Marsich, ki je pripravljeno dela prevzeti. Včeraj zjutraj je namreč prišlo že do prvega srečanja na samem kraju gradnje med pokrajinskim odbornikom za javna dela Lucijanom Volkom, ki si osebno že dalj časa prizadeva, da bi se uresničil načrt za ureditev kraškega centra, vodjo pokra'niškega urada za javna dela arh. Petrossiiem, načrtovalcem arh. Beni nem in lastnikoma gradbenega podjetja, ki je pripravljeno prevzeti dela. Omenjeni predstavniki so si ogledali poslopje ter se domenili za prva dela. ki bi iih bilo treba p praviti. Pokrajinska uprava namreč zaenkrat razpolaga le s 40 milijoni lir, obenem pa računa še na dodatna finančna sredstva, ki naj bi jih nakazali iz sklada za Trst in za katera so bile že dane določene obljube. Včeraj sta se poročila VIDA BENČINA in MARINO MARCONI Prijatelji in znanci jima i-skreno čestitajo in želijo obilo sreče. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik finirà kot pomembno strateško pod- ni ročje v Sredozemlju, predvsem zaradi vojnih operacij in prisotnosti partizanskih enot. Zato meni tožilec, da je povsem normalno, da so na tem področju morali uveljavljati vojne zakone z možnostjo izvajanja drastičnih sankcij. Javni tožilec se zato strinja s preiskovalnim sodnikom, da tu ne gre za kazenski pregon zaradi ubijanja italijanskih ali tujih državljanov, se pravi delo okupacijskih vojaških ali policijskih oblasti. Prav tako ne gre za kazenski pregon «Einsafczkommanda Reinhard» zaradi gnusnih metod, ki se jih je posluževal, ker gre za že zapadle kazenske roke. Javni tožilec si, resnici na ljubo, pričakuje, da bodo kaznovani pred frankfurtskim sodiščem, saj zahodnonemški zakoni predvidevajo za zlorabljanje pri teh ..metodah najvišjo kazen, se pravi dosmrtno ječo. Kljub iskanju preiskovalnega sodnika ni bilo mogoče ugotoviti, po mnenju javnega tožilca, kateri u-mori temeljijo na razsodbah okupacijskih sodnih oblasti, še posebej žaradi zadržanosti predsednika o-kupacijskega posebnega sodišča dr. Paula Messnerja. Prav tako zadržane so bile tudi «domače priče», ki zatrjujejo, da so bile le nepomemben člen med sodelavci okupacijskih oblasti. Zaradi vsega tega meni javni tožilec, da ne gre kazensko preganjati obtožencev zaradi pobijanja o-seb, ki so zaradi svoje vojaške ali politične dejavnosti bile preganjane po tedanjih vojnih zakonih. To je bilo, po mnenju javnega tožilca, neizogibno. Pri tem omenja primere agenta italijanske vohunske službe Cecilie Deganutti, agenta angleške «Intelligence Service» Jovana Goleča, italijanskih vojakov Paola Ber-ghinza in Giovannija Andriana, vojaškega referenta tržaškega CLN Paola Retija. Isto velja, trdi javni tožilec, za stotine partizanov, ki so jih ujeli z orožjem v roki ali kot take identificirali. Tudi zanje so veljali vojni zakoni. Zato se torej javni tožilec omejuje samo na posamezne primere umora, ki pa jih je mogoče posplošiti glede načina dejavnosti «Einsatz-kommanda». Tožilec navaja nato primere ljudi, ki so bili usmrčeni v Rižarni mimo določil vojnih zakonov, samo zaradi krutosti obtožencev. Omenja tudi primere Judov, ki so bili ubiti, čeprav so bili uradno poslani v poljske ali nemške «lagerje». Tako omenja tožilec primer gospe Borghignoni, ki bi jo morali izpustiti, a jo je Oberhauser dal ubiti, da bi se polastil njenega imetja. Neki Robusti pa bi bil moral izplačati neko podkupnino Allersu. Ker tega storil, so ga likvidirali. Osemdesetletni Šlosar in njegova nečakinja sta bila zaprta po pomoti. Ubili so ju zato, aer sta morala nalagati drva v krematorijsko peč in postala zato nevarni priči, kot je nevarna priča bil kolaboracionist Mauro Crini, ki so ga prav tako u-bili prav pred koncem vojne. Teh primerov, pravi javni tožilec, je več in pri vseh je značilno, da ne gre za izvrševanje višjih u-kazov. Skupina, ki se je naselila v naše kraje z zloglasnim esesovskim generalom Odilom Globočnikom torej ni ravnala kot vojaška formacija, pač pa kot tolpa grabiteljev in mo- (Nadaljevanje na 8. strani) Slovenski klub priredi v torek, 14. januarja ob 20.30 predavanje Dr. TONE WRABER SLOVENIJA, KOT JO VIDI BOTANIK Predavanje o zgodovini slovenske flore in o najznačilnejših florističnih in vegetacijskih posebnostih v Sloveniji bo spremljal z diapozitivi. Toplo vabljeni! KULTURNI DOM Danes, 12. t.m., ob 10. uri za abonma red C (prva nedelja po premieri) Ferenc Molnar /sLiliom». V četrtek, 16. t.m., ob 20.30 — a-bonma red E (mladinski v četrtek); v petek, 17. t.m., ob 16. uri — abonma red H; v soboto, 18. t.m., — izven abonmaja; v nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri — abonma red F (okoliški); v sredo, 22. t.m., ob 20.30 — abonma red D (mladinski v sredo). V torek, 14. t.m., ob 15.30 v okviru mladinskih torkov pravljica v štirih dejanjih Pavla Colie «Jurček». VERDI V gledališču Verdi bo v torek, 14. t.m. ob 20. uri premiera prve opere v 1975. letu: Čajkovskega Evgenija Onjegina. Vodstvo orkestra so poverili Oskarju Danonu, režijo pa Mladenu Sabliču. Za koreografijo plesnih vložkov bo poskrbel Dimitrije Parlič. scene po zamisli Mijomirja Deniča pa pripravljajo v scenski delavnici gledališča Verdi. Nastopili bodo: Silvana Zanolli, Josella Ligi, Bruna Ba-glioni, Adriana Camani, Kostas Pa-skalis, Lajos Kozma, Giannicola Pi-gliucci, Vito Susca, Enzo Viaro in Franco Ricciardi, Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. . Vodja zbora Gaetano Riccitelli. Pri gledališki blagajn: (tel. 31-948) so na razpolago še preostale vstopnice. ROSSETTI Od srede, 15. t.m. bo v gledališču Rossetti nastopala igralska skupina Maria Scaccia s Feydeaujevo komedijo «Gospod gre na lov». Poleg protagonista Scaccie bo v glavni ženski vlogi nastopila Annabella Incontrerà. AVDITORU Od petka, 17. t.m. dalje bo v okviru ciklusa «Gledališče danes» samo za tri dni gost Avditorija igralska skupina Gruppo della Rocca s komedijo Odona von Hòrvatha «Noč po italijansko». Ista skupina je v lanski sezoni uprizorila v Trstu Brechtovo delo «švejk v drugi svetovni vojni». Pred in po gostovanju skupine La Rocca se nadaljujejo predstave «Renzo in Ana». ........................................................................................................................ VERSKA SKUPNOST NA KOLONKOVCU vabi na VEČER BOŽIČNIH PESMI ki bo danes, 12. t.m. ob 18. uri v cerkvi na Kolonkovcu. Nastopajo otroci ljudske in srednje šole od Sv. Ane in s Kolonkovca ter mešani pevski zbor iz Skednja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FERENC MOLNAR LILIO M Predmestna legenda SCENA: Drago Turina KOSTUMI: Mija Jarčeva in Marija Vidau DRAMATURŠKO VODSTVO: Jože Babič LEKTOR: Majda Križajeva REŽIJA: DUŠAN MLAKAR Danes, 12. januarja, ob 16. uri ABONMA RED C (prva nedelja po premieri). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Pavel Golia JURČEK Pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MARIO URŠIČ V torek, 14. januarja ob 15.30 Gledališča GLASBENA MATICA - TRST Obveščamo abonente in obiskovalce naših koncertov, da je koncert Tržaške komorne skupine, napovedan za 17. januar, iz tehničnih razlogov prenesen na kasnejši datum, ki ga bomo pravočasno javili. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 12. t.m., ob 17. uri v Bazoviškem domu. Prosimo člane, da se ga udeležijo. ODBOR Danes, NEDELJA, 12. januarja TATJANA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 8.59 — Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 17.05. Jutri, PONEDELJEK, 13. januarja VERONIKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,5 stopinje, najnižja 3, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni pritisk 1027,5 u-staljen, veter 4 km jugovzhodni, vlaga 77 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. januarja 1975 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 16 oseb. UMRLI SO: 59-letni Antonio Cech, 59-letni Luigi Spangaro, 52-letna Ernestina Furlan, 69-letni Stefano Pe-ran, 82-letni Giuseppe Pucci, 83 letna Elena Urem vd. Federici, 70-let-na Ana Renko por. Musizza, 74-letni Giuseppe Saracino, 70-letna Egiziaca Armirano por. D’Ambra, 79-letna Ana Komar vd. Kanobel, 64-letna Antonia Devescovi por. A pollonio, 83-letni Giuseppe Robusti, Včeraj-danes 84-letna Giuseppina Sgavez vd. Drei-na, 81-letni Raffaele Cozza, 84-letna Elisabetta Purich vd. Marzi, 77-letni Elio Pilat. OKLICI: šofer Darko Sestan in delavka Fiorentina Sain, upokojenec Antonio Gašperini in šivilja Nicolina Cavalieri, bankonjer Giuliano Paviot in učiteljica Fabiana Framalico, pomorščak Nicola Costa in prodajalka Nadia Grion, vodovodni inštalater Edi Visintin in prodajalka Fiorella Rubessa, prodajalec Claudio Stoinich in prodajalka Mag- ZA VAŠO POROKO .. «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasna Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) kemični analitik Rodolfo Roncador in uradnica Annamaria Lantieri, nameščenec Rodolfo Basezzi in gospodinja Lucia Di Mauro, inženir Guido De Francesco in gospodinja da Martinci, uradnik Mario Corsi | Gianna Ratmondi, uradnik Renzo in uradnica Rachele Ruocco, finanč-1 lancer in učiteljica Luisiana Lant- ni stražnik Francesco Mastromauro in gospodinja Anna Caterina Rinaldi, delavec Mario Mezzari in prodajalka Loredana Secco, delavec Marcello Dilic in uradnica Adriana Faccione, vodovodni inštalater Vittorino Giorgesi in frizerka Luciana Samsa, BARI LOTERIJA 14 89 82 9 39 CAGLIARI 41 85 80 56 17 FIRENCE 1 45 65 32 6 GENOVA 67 88 14 15 90 MILAN 64 58 18 76 33 NEAPELJ 66 28 11 67 60 PALERMO 19 82 10 32 64 RIM 53 38 24 78 50 TURIN 24 38 1 49 50 BENETKE 75 53 50 21 47 ENALOTTO 1X1 222 1X1 2 1 X KVOTE: 12 točk - 22.599.000; 11 točk - 260.700; 10 točk — 25.200 lir. schner, pek Gianfranco Nurchis in prodajalka Natalia Ražman. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, UL Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel 225-596), Nabrežina (tel. 200 121). Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). Ariston 15.30 «Fascista». Dokumentarni film, ki ga je režiral Aldo Grimaldi. Nazionale 14.30 «Dimmi dove ti fa male». Bareni zabavni film, v katerem igra Peter Sellers. Excelsior 10.00—11.30 «Aladino — La lampada meravigliosa». Barvna risanka. Excelsior 14.30 «Profumo di donna». Barvni film. Igrajo Vittorio Gass-man, Alessandro Momo in Agostina Belli. Grattacielo 14.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare di agosto». Barvni film. G. Giannini in M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 10.00—11.30 «Continuavano a chiamarlo il magnifico». Film v barvah. Igra Terence Hill. Fenice 15.00 «Chinatown». Barvni film Romana Polanskega. Igrajo Jack Nicholson in Faye Dunaway. Film je za vse. Eden 15.00 - 17.20 . 19.45 - 22.15 «Assassinio sull’Orient Express». Barvni film po romanu Agathe Christie. Igrajo Lauren Bacai, Sean Connery, Ingrid Bergman in mnogo drugih. Ritz 15.00 «La sbandata». Barvni film. Igrajo Domenico Modugno, E. Giorgi, P. Franco. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Romanzo popolare». U-go Tognazzi in Ornella Muti. Capito! 15.00 «La poliziotta». Mariangela Melato. Cristallo 15.00 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra Roger Moore. Impero 15.00 «L’erotomane». Barvni film, v katerem igra Gastone Mo schin. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Il dizionario e-rotico delle calde svedesi» (Come ti erudisco la pupa). Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Il ritorno di Zanna bianca». Barvni film. Ideale 15.00 «Sesso matto». Barvni film, v katerem igra Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 14.45 «Noi due senza domani». Barvni film. Igrata Romy Schneider in Jean Luis Trintignant Abbazia 14.30 «La leggenda dell'arciere di fuoco». Barvni film. Igrata Buri Lancaster in Virginia Mayo. Astra 15.00 «Quattro bassotti per un danese». Barvni W. Disneyev film. Igrata Dean Jones in Suzanne Pie-shette. Volta - Milje 15.00 «Serpico». Baimi film, v katerem igra glavno vlogo Al Pacino. Mignon 14.30 «Terrore sull'isola dell’amore». Barvni znanstvenofantastični film. Radio 14.30 «E poi lo chiamarono il magnifico». Barvni western film. I-gra Terence Hill. Mali oglasi MLADENIČA z znanjem slovenščine ali hrvaščine išče pomembna firma. Zaželeno vozniško dovoljenje. Možnost napredovanja. Telefon 61-932. LOKAL za trgovino v središču mesta ali v zelo prometni ulici z velikimi odprtinami oziroma izložbenimi okni, čeprav potreben obnove, vzamemo v najem ali kupimo. 120/ 150 kv.m. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika telefon 76-14-70. ČRNO OVČARKO, staro 1 leto, prodamo družini z vrtom. Tel. 82-15-88 popoldan. KUŽKI NA PRODAJ. Nemški čistokrvni volčjaki, visok rodovnik. Nova vzreja v Trstu. Beloglav št. 4 pri obmejnem bloku v Plavjah, tel. 74-17-87. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. MENJAM ali prodam veliko lastno stanovanje v Portorožu za manjše ali hišo v Portorožu ali okolici. Ponudbe pod «Lucija» na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. IŠČEM PIANINO. Telefonirati od 9. do 12. ure na štev. 820-356. POŠTENO in vestno gospodinjsko pomočnico išče družina s Trstenika (Monte Radio). Delovni umik: od 14. do 19. ure. Telefonirati na št. 42-21-65. Šolske vesti Združenje staršev dijakov državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» obvešča vse svoje odbornike, da je v sredo, 15. t.m. ob 19. uri v šolskih prostorih razširjena informativna seja. Obenem vabi k udeležbi tudi vse ostale starše, ki se zanimajo za pooblastilne odloke. Prosveta .o-TLf-.l-ìi Bivši člani Mladinskega društva Šparta iz škednja se ob priliki petdesetletnice ustanovitve društva sestanejo na družabnem srečanju, ki bo danes, 12. januarja, ob 17. uri v prostorih PD «Ivan Grbec». Vabljeni vsi «špartaši« s svojci. KULTURNO ZDRUŽENJE MOST vabi na zadnje predavanje v okviru ciklusa «Moje osebno srečanje z Edvardom Kocbekom» v petek, 17. januarja 1975, ob 20.30 v Kulturnem domu. Predaval bo prof. Aleš Lokar. V «Gallerii degli Artisti» na Ben-covem trgu je 2. t.m. dala na ogled svoja dela umetnica Margherita Mon-tecchio - Meg, ki bo razstavljala še danes. Razna obvestila Danes, 12. t.m., ob 16. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah redni občni zbor Pogrebnega društva. Dnevni red: 1. pozdrav predsednika, 2. letno poročilo tajnika, 3. volitve, 4. razno. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 3. občni zbor, ki bo v četrtek, 16. januarja 1975, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, L nadstropje. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročila, 3. sprememba pravil. 4. razrešnica dosedanjemu odboru. 5. volitve upravnega in nadzornega odbora, 6. razno. če ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti priredi v ponedeljek, 13. januarja, ob 20. uri v prostorih slovenske osnovne šole v Rojanu (Ul. Montorsino št. 8) zanimivo predavanje. Dr. Franc Škerlj bo govoril o temi: «Pooblaščeni odloki iu volitve na slovenskih osnovnih šolah in vrtcih». Staršem priporočamo množično udeležbo! V četrtek, 16. t.m. bo v Ul. Doni-zetti št. 3, ob 20.15 diskusijski večer o temi — Kaj je demokracija. Zaželeni so kratki uvodni referati. Vabljeni! ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili v pomoč ob izgubi našega dragega očeta FERDINANDA RACMANA Posebno se zahvaljujemo č. g. Živcu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Hči Karmela z možem in sestri Gročana, 12. januarja 1975 « ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage ELZE SLAVEC vd. KOZINA Posebna zahvala P.d. F. Prešeren, darovalcem cvetja, vsem, ki so z darovi v dobre namene počastili njen spomin ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala darovalcem krvi. Sinova, brat, sestre z družinami in drugo sorodstvo Boljunec, Padriče, žavlje, Brihton-Hove, 12. januarja 1975 ZAHVALA Tc^tó ild* zaWdìfillèhib'vsem!''iki 1 “sb' ž1 nami sočustvovali ob izgubi našega dragega IVANA SANCINA Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «V. Vodnik», darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ali kakorkoli počastili njegov spomin. Sestra Marija z možem Srečkom, nečakinje ter drugo sorodstvo Dolina, Boljunec, 12. januarja 1975 ZAH VALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega nepozabnega CIRILA STARCA se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem ter sploh vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. SVOJCI Barkovlje, 12. januarja 1975 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C ZAHVALA Ob težki izgubi drage, nepozabne mame in none TEREZE ČOK se ganjeni iz srca zahvaljujemo vsem, ki so se nam v tako velikem številu pridružili v tem žalostnem trenutku in počastili spomin ljubljene pokojnice. Posebna zahvala č. g. župniku Albertu Miklavcu in vsem darovalcem vencev, cvetja in prispevkov v dobrodelne namene. Žalujoče družine Čok, Renko in Zocchi Lonjer, 12. januarja 1975 sm 14. 1. 74 - 14. 1. 75 Ob 1. obletnici smrti dragega FRANCA BRCETA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Tončka, hči Laura z možem, vnuk Roberto, sin Sergij, sorodniki in prijatelja iz taborišča Buchenwald. Boršt, Trst, 12. januarja 1975 12. januarja 1975 DRUGI DAN PROCESA PRED KAZENSKIM SODISCEM Poleg podkupovanja javnih upravnikov tudi «črni prispevki» iz blagajn PSDI Odbornik De Gioia je posodil svojemu sovaščanu 25 milijonov lir iz sklada PSDI volilno kampanjo - Zupan Spaccini o brezhibnem delovanju občinske uprave * Nove bistvene novosti na včerajš-njero procesu proti bivšemu občinskemu odborniku Attiliu Mocchiju, Proti bivšemu predsedniku pokrajinske nadzorne komisije odv. Silvanu Mianiju ter proti posredniku Mariu Cappelettiju. Izredno dolga pričevanja drugega dne so jasno pokazala, na se bo proces še zelo zavlekel Preden bo prišlo do razsodbe o tem hudem primeru izkoriščanja javne službe v osebne namene. Trije obtoženci so včeraj poslušali besede svojih glavnih tožiteljev, gradbenikov Filippa Bufe in Albina Mallar-tkja, ki sta hotela zamenjati svoje zemljišče pri Sesljanu z občinskim zemljiščem pri Rocolu. Občinski svet je zamenjavo odobril, pokrajinska nadzorna komisija pa jo je od-h|la in sklep vrnila občini, kjer je “il odbornik za javna dela ravno ™occhi. Tedaj pa se je začel «ples bilijonov», s katerimi sta si Bufo tn Maliardi skušala zagotoviti pod-Poro odbornika in predsednika ko-Phsije in zato sta potrosila precejšnje število milijončkov v vrtcgla-Jd igri « posojil» — brez obresti in hfez potrdil. Kljub vsemu pa je zamenjava propadla, podjetje je Prišlo v stečaj kljub pomoči tedanjega tajnika PSDI De Gioie, ki ie lastnikoma posodil 25 milijonov lir. Denarja pa De Gioia ni vzel iz svojih žepov, pač pa iz strankine Magajne. Zelo zanimivo je bilo tudi Pričevanje tržaškega župana Spac-nlnija, ki je dokazal, kako se je vsa ta igra odvijala za kulisami javne uprave, ki ne nos; nobene odgovornosti za delovanje posameznikov. Včerajšnji drugi dan procesa je Potekal v skrajno napetem ozračju, zlasti med zaslišanjem prvih dveh Prič, Rufe in Mallardija, ko so branilci in sami obtoženci stalno vpadali v besedo pričama in predsedniku sodnega zbora. Obtoženec Miani je tudi prišel do roba nove obtožbe zaradi žalitve priče in samo !tr°gi poseg tožilca Tavelle, ki mu le zagrozil s takojšnjo aretacijo, je obtoženega odvetnika pripravil k molku. Prvi je stopil pred sodnike (predsednik Corsi, stranska sodnika Gri-*olli in D’Amato) gradbenik Albino Maliardi, ki je zelo jasno orisal. saho je odbornik Hocchi zahteval Poldrugi milijon za svoje «zanima-•Ti6» za zamenjavo zemljišč, medtem bo je Hocchi dobil dve brezobrestni «Posojili» (prvič 700 tisoč, drugič pa ■ ar štiri milijone lir). Miani je Pn tem podpisal dokument, ki naj m ga sam narekoval, s katerim se lo obvezal, da bc posredoval za Uspešno rešitev zamenjave, v nasprotnem primeru pa bo povrnil «izposojeno» vsoto. Ko je vsa zadeva Propadla, je po številnih obljubah odbonika De Gioie, ki naj bi govoril v imenu občinske uprave, prišlo do Pobotanja: M'ani in Hocchi sta po-Vmila, kar sta bila dolžna, neki Uradnik PSDI pa je gradbenikoma 'zročil 25 milijonov lir, ki sta jih Pozneje vrnila stranki, ne da bi Plačala obresti. Podobno je pričal tudi drugi pri; zadeti gradbenik Filippo Bufo, ki lo obrazložil, zakaj je posnel na magnetofonski trak pogovor, med katerim so se z Mianijem sporazumeli za «sodelovanje» — bal se ■|e namreč posledic in tako je ho-,el imeti v rokah trden dokaz. Ko lo izročil 4 milijone, lir Miani ju in S9 zadeva še ni pozitivno rešila, Sf' je oglasil še Hocchi. Zahteval je poldrugi milijon lir, vendar pa ni nasedel pasti, v katero je padel Miani — ni podpisal nobenega potrdila, češ da je to «med poštenjaki nepotrebno» . .. Bufovo zasliševanje se je zelo zavleklo zaradi stalnih posegov zagovornikov obtoženih, katerim ni uspelo, da bi proces prekinili z zahtevami po novih preiskovalnih dokazih. Sodni zbor je samo sprejel Izahtevo, da se pregleda drugi občinski sklep o podobni zamenjavi, ki ga je iste dni pokrajinska nadzorna komisija gladko odobrila. Zelo umerjeno je bilo zaslišanje župana Spaccinija, ki je zanikal, da bi osebno ali sploh občinska u-prava bila vmešana v to zadevo, o kateri ga je naknadno in žela megleno obvestil Bufa. Ta mu je tudi pisal pismo, v katerem je grozil, da bo vso zadevo prijavil, če mu ne dajo gradbenih dovoljenj, in se je posluževal stalnih «moralnih pritiskov» najrazličnejših oseb, da bi dosegel svoj cilj. Branilci so takoj predlagali, da bi prekinili proces in obtožili Bufo izsiljevanja, vendar jim je predsednik Colsi odvrnil, da je bolje, da «opravimo najprej tale proces». Zadnji je spregovoril tedanji odbornik za ekcnomat De Gioia, ki še vedno sedi na istem odbomiškem stolčku, in je nekako obrazložil, zakaj je dal — brez dovoljenja blagajnika svoje stranke — 25 milijonov lir iz sklada za volilno kampanjo svojemu sovaščanu iz Mol-fete Filippu Bufi. V bistvu je nekatere zastopnike PSDI skrbelo, da ne bi zadeva nrišla na dan in prizadela stranko. Zato so zahtevali, da Miani in Hocchi povrneta «izposojeni» denar, sami na so dali še svoj «prispevek». Kljub temu pa je v stranki prišlo do spora, Hocchi je izstopil iz PSDI, župan ga je odstranil kot odbornika, ker «ni bil zadovoljen z nhrn». kot je dejal včeraj sodnikom. Končno je pred kratkim izstopil še blagajnik stranke Cecchini. Na vsak način se je vsa zadeva o prispevkih iz «črnih fondov» dokaj klavrno zaključila in De Gioia je samo delno uspel v svojem namenu, da bi «zavaroval čast stranke». Proces se bo nadaljeval v sredo, ko bodo zaključili z zasliševanjem De Gioie in poslušali magnetofonske posnetke pogovorov. «Velika kijevska vrata» iz «Slik z razstave» Musorgskega. Uvodno besedo je imel Janko Ban, ki je poslušalce seznanil z izvaja-nimi skladbami in njihovimi avtorji ter podal tudi kratek opis razvoja harmonike od prvotnih orglic do današnjega izpopolnjenega glasbila; pri tem je prikazal vlogo, ki jo ima harmonika na različnih glasbenih področjih, od simfoničnega do folklornega; končno se je ustavil še ob tehničnih in zvočnih značilnostih tega instrumenta, ki jih je praktično pokazal eden od članov orkestra. Zbrani profesorski zbor in dijaki so bili s koncertom zelo zadovoljni: posebno slednje sta temperamentna izvedba, ki jo s temeljito pripravo in 'odločnim nastopom zna ustvariti Elijam Zajec, in bogata zvočnost orkestra tako navdušili, da so zahtevali kar dva dodatka. j b Važno obvestilo za profesorje V četrtek zvečer so imeli v dvorani prosvetnega društva «Valentin Vodnik» v Dolini, pevci in člani moškega pevskega zbora svoj redni občni zbor, na katerem so podali obračun delovanja v 1974. letu ter smernice za tekoče leto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniii VESTI S KCPRSKQ-GBALNEGA PODROČJA Novo sodobno ankaransko križišče bo predvidoma končano v marcu Pri izkopavanju za temelje so odkrili 5 slojev starih cestišč, kar dokazuje, da je ta kraj bil pomembno križišče že pred stoletji Orkester «Miramar» nastopi! na liceja «France Prešeren» Zdaj, ko sta mimo božični in novoletni čas in stopajo spet v ospredje običajne skrbi in dejavnosti, ko so minile tudi šolske počitnice, je treba še omeniti prav na šolskem področju, pobudo, ob kateri so na liceju «France Prešeren» v Trstu preživeli zadnje ure pouka pred božičnimi prazniki. Ravnateljstvo šole je v sodelovanju z Glasbeno matico priredilo v soboto, 21. decembra, v lastni telovadnici koncert, na katerem je nastopil harmonikarski orkester Miramar, ki ga vodi Elijam Zajec. Na sporedu so bile te skladbe: Baranovičevo «Kolo», «Cirkuška polka» Strawinskega, Polovski plesi iz Borodinove opere «Knez Igor», Ke-telbeyeve «Na perzijskem trgu», ljudska «Poljuško polje» in zadnja dva odlomka, «Koča Jage babe» in KOPER, 11. — Izgradnja ankaranskega križišča, ki sodi med najpomembnejša prometna vozlišča v Sloveniji, bo predvidoma končana v marcu. Dela so se nekoliko zavlekla iz objektivnih vzrokov. Naleteli so namreč na razne težave pri postavljanju telefonskih in drugih komunikacij, precej ovir jim je povzročalo jesensko deževje, zaradi mehkega terena pa so morali premostiti vrsto težav in zabijati pilote celo 18 metrov globoko. Doslej so opravili okrog 80 odst. vseh del. Vgradili so okrog 50 tisoč kvadratnih metrov laporja in kamenja, do konca gradnje pa bodo porabili še 4 tisoč ton drobijenca in 3 tisoč ton asfaltnih mas. Ko bo ankaransko križišče končano, bo e.*o izmed najmoderneje urejenih cestnih vozlišč v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot zanimivost naj povemo, da so pri izkopavanjih odkrili 5 slojev starih cestišč (celo 6 metrov globoko), kar dokazuje, da je bil ta kraj pomembno prometno središče že pred stoletji. V globini devetih metrov bb strugi Rižane so odkrili nedoločeno star premec čolna in zaboj s človeškim okostjem. Najdbo bodo proučili strokovnjaki piranskega muzeja. PRVA LADJA PRISTALA OB NOVEM TERMINALU ZA RAZSUTE TOVORE KOPER, 11. — Ob novem terminalu za razsute tovore v koprski luki je pristala prva ladja. Pripeljala je 1500 ton ribje moke iz Peruja. To je bil hkrati tudi preizkus terminala, ki je skupna naložba koprske luke, beograjskega Cen-troproma in perujskega državnega podjetja za predelavo in izvoz ribje moke. Terminal bo začel delati s polno zmogljivostjo v maju letos, ko bo lahko naenkrat sprejel 18 tisoč ton tovora. Njegova posebnost •"""■m...,,................................................m. ...................m.......... l....im i.li>.imi> ali «didaktične drame». Le-e na predstavljajo pomemben, Zs ne odločujoč mejnik, v vsem f /njem Brechtovem pisanju za Sjedališče, «izjema in pravilo» je daus?'? Brechtovih del, ki ga glena •ki- ustvarialc' in teatrologi v J 01 cenijo. Mikavnost dela je Paraboličnem poetičnem izraža- nju, v formalni podobi dela, ki je omejena na najnujnejše, v jasnosti sporočila. Hkrati pa je «Izjema in pravilo» zelo jasen primer, kakršnega ni avtor mogoče nikoli več dosegel, kako je mo zadnjih neuspehih že izločena iz borbe za končno zmago, saj jo kar osem točk deli od vodečega Trevisa. S tem se je sicer, kot kaže, sprijaznilo tudi vodstvo Triestine, ki je že razpravljalo o zadnjih neuspehih moštva. Predsednik Beirosso sicer trdi, da ne bo prišlo do zamenjave Tagliavinija in bo trener ostal pri Triestini do konca sezone. Zaenkrat ne bo niti prišlo do vključitve mladih sil, kar pomeni, da vodstvo zaupa v ekipo, če pa bo prišlo do ponovnih spodrsljajev je vodstvo odločeno ostro postopati, z visokimi globami. Med tem Triestina že dela načrte za prihodnjo sezono in že se širijo govorice, da bo prihodnjo sezono . . . odbornik Rocco, (trener Fiorentine) postal tehnični vodja tržaškega četrtoligaša. Triestina namerava tudi posvetiti veliko pozornosti mladinskemu nogometu. V ta namen namerava vodstvo poveriti """"IIIIIHHMM,,,,,,....umu................................ NA 11. REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS V ZGONIKU Odslej v zgoniški občini eno samo športno društvo .rR+phAna en -/050'rJ '• n v, ■ '.-Vin" Tudi Olimpija iz Gabrovca bo odslej nastopala pod imenom Krasa - Bogat obračun preteklega delovnega obdobja steuJ^11'3 t°čka petkovega enaj-Ugpa ^dinega občnega zbora šport-bila kF10z.ka Kras je prav gotovo ba J?, ljučitev nogometnega klu-zvnm-i *z Gabrovca k temu čina skernu društvu. Zgoniška ob-SDorf t'0 toko imela sedaj le eno sovim° druStoo, tradicionalnim Kra-družii ?anogam Pa se je sedaj pri-širiH Sei na8°met, ki bi moral raz-skn P, ročje delovanja za sloven-Sevp?1'8^11'0 iz te kraške občine, larno3 -Pa vključitev te popu-prapo- sPortoe discipline dvignila met LP°lemik- S3j je prav nogo-občiJ*1 nas tisti, kjer se najbolj v svasimilacija. Prav temu je nik Poročilu Krasov predsed-n-o rv.0^0- *tocman posvetil poseb-vkhiklvf avje’ v katerem pravi: «Z ralo * ^ Olimpije se bo mo- bodni-aSe čustvo spoprijeti v pri-cijo v8®20™ z onsornetoo sek-SWeJ,,da vzbuja nog* 01™* Pri blemov J ^«tvih celo vrsto pro-veriitv, n n1! &e teh problemov zada P°kaz;:ti hočemo tudi, najbolj ustreže n°g-met- ^ v slovenil ™ezen način m ohraniti m-, ko okolje. Zavzemali se bo- v nai;v°’ da bo čimveč domačinov ekkto ■ • ek'Pah in da bodo vse t; PlGvsem slovenske. Pripravi- ekinl' morali tudi mladinsko te pL, , 00 lahko p-vo moštvo iz Sevna ° SVoje člane.» Prohlo^,3 so čili nekateri 0‘b tem ie vS" skeptični, saj se ob w, a Y giavnem bala, da bi svoip .-i odbojkarske ekipe zgubile Pojasnil da Pa je Kocman Priti , • j3 01 o® toga ne smelo bili ’y aj bpdo z nogometom privabi lih ,ruktvo ae več mladincev, zanirna ■ sP0,rt veseli, nimajo pa ge- Vsewu33 druge šPortne pano-dlog , kakor pa je občni zbor prejel <ìp5i Pnključitev Olimpije spretasi i,g p81}®' Tako bodo nogome-stva in aabr0vca do konca prven-Oastonii d° črednega občnega zbora PrihnaJ- p°d imenom Olimpije, v bodnji sezoni pa že kot ŠK Kras. stv» rZV°Jltvi delovnega predsed- člana „rae pednik ^ Stanko Budin' Kocman tPle™a Furlan in Vojko z?1Pisnikiriert Zv<>nko Sirnoneta kot komisi io i • ter P° sestavi volilne Stubeii t 80 jo sestavljali Majda lič ■ ’ dgor Milič ter Dorica Mi-KocmJan pre*eduik Krasa Vojko katerem P0^? obširno poročilo, v Problpmnf6 to. dotaknil uspehov in v nretetr Pn detovanju društva težavlm' .sezoni- Zaradi raznih « PTOgrrma “k-^10 P°VSem izpelja_ ianskofetn™3' k,' 50 ga začrtali na temu pa t"1 K0,Wnf^ zboru- kljub zadovoliivn6 - ° 'totovanje povsem Kraa nastònaf upo®tova, da je nah- nam- 3 le v d,veb disciplini'tem nt"6-111 tenisu in v odbojki. bolj pereč n u1!1 največji in naj-Pokriteea im-^A°blelri Pomanjkanje bi S lgnf? - telovadnice, ki tošemu zad?sèaia potrebam in 4ja v zgSU Šortnega delova-zgoniski občim. Zaradi raz- nih težav se ni še pričela gradnja občinske telovadnice v Zgoniku, vendar pa je prepričan, da bo občinska upravp posvetila temu vprašanju največjo pozornost, saj bi izgradnja takega objekta koristila celotnemu prebivalstvu zgoniške občine. Veliko pozornost pa je društvo posvetilo vzgajanju novih kadrov. Ta akcija je letos obrodila uspehe, saj je bila poslana na tečaje v Slovenijo cela vrsta trenerjev, ki so se tam usposabljali za delo na domačem področju. Cilji pri ustanavljanju Krasa so bili, da bi vzgajali svoje člane v pravem slovenskem duhu, kar se je v dvanajstih letih nastopanja na raznih športnih igriščih povsem uresničilo. Mladina ve, da se pri vstopu na igrišče bori za ugled slovenskega športa in naroda, kateremu pripada. Prav temu bodo tudi v prihodnje posvetili največjo pozornost. SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKOV OLIMPIJE IN KRASA Ob priliki vključitve ŠD Olimpija v ŠK Kras izrekava prepričanje, da bo to združenje i-melo za cilj večjo angažiranost na športnem področju vseh občanov zgoniške občine. Cilji, ki smo si jih zastavili ob združitvi obeh društev zgoniške občine, nas bodo gotovo privedli do rezultatov, ki bodo le v prid slovenskemu zamejskemu športu. Zavzemali se bomo za to, da bodo domačini imeli čim večji dostop v vse naše ekipe (od namiznega tenisa do odbojke in nogometa) in da bodo vsa ta moštva odražala povsem slovenski duh. Vsem tekmovalcem želiva čimveč športnih uspehov pri njihovem udejstvovanju. Predsednik ŠD Olimpija Mario Rustja in predsednik ŠK Kras Vojko Kocman Posebno poglavje pa je Kocman posvetil stikom z raznimi drugimi društvi v zgoniški občini in izven nje. Predvsem je omenil sestrnke in sodelovanje s prosvetnim društvom Rdeča zvezda iz Saleža, na katerih so pripravili tuci nekatere skupne prireditve. Ti stiki pa bi morali biti še pogostejši, v upanju, da bi obrodili vse tiste rezultate, ki sta si jih oba odboja skupno zastavila. Največja priložnost za sodelovanje pa bo letošnja proslava tridesetletnice osvoboditve. Vrsto sestankov in srečanj je odbor Krasa imel z nogometnim društvom Olimpija iz Gabrovca. Sad vseh teh srečanj je bila odločitev Olim- pijinega občnega zbora z dne 3. januarja letos, ko so izglasovali predlog za priključitev društva h Krasu. Novi odbor bo moral poskrbeti za to, da najde primerne prostore v Gabrovcu in v Briščikih, tako da se bo imela mladina (in tudi starejši člani) kje shajati. Najti pa bodo morali tudi primeren prostor v Gabrovcu za treninge nogometnih ekip. Stike pa bodo skušali navezati tudi s prosvetnim društvom Kraški dom iz' Repna, da bi tako proučili možnost razširitve športnega delovanja tudi na repen-tabrsko občino. Društvo je priredilo uspel izlet v Beneško Slovenijo, kjer so navezali stike s tamkajšnjimi prebivalci in se domenili za organizacijo namiznoteniškega tečaja v Gornjem Tr-bilju. Do sodelovanja pa bo prišlo tudi s Korošci, ki bodo nastopili poleti na turnirju za «Kraški pokal». Glede sodelovanja z ZSSDI pa je omenil tole: «Sedaj, ko so se premostile polemike o vključitvi Združenja v SKGZ, se je izkazalo, da je bila ta krovna organizacija potrebna za koordinacijo delovanja društev in za konkretno podporo slovenskemu športu. Združenje mora skrbeti, da bi vstopila vsa slovenska športna društva in posvetiti mora skrb najbolj izpostavljenim društvom v naši deželi. Naš predlog na občnem zboru ZSSDI je bil, da bi Združenje poskrbelo za organizirano športno dejavnost v Beneški Sloveniji in upamo, da bo do tega v resnici prišlo.» Posebej pa se je zahvalil za pomoč in za razumeVEinje, ki jim ga je izkazala zgoniška uprava in izrazil upanje, da bo sodelovanje v bodoče še bolj tesno in plodno. V tajniškem poročilu se je Tamara Blažina dotaknila predvsem kritičnega položaja pri mladinskih in naraščajniških ekipah, dp katerega je prišlo zaradi pomanjkanja primernega objekta v občini. Za pritegnitev mladine bi moralo društvo ustanoviti tudi odsek za otroško telovadbo, • vendar je tudi tu ovira ista kot pri tekmovalnem športu. V odbojki je ekipa v zadnji sezoni nastopala v C ligi in obstala na zadnjem mestu. Letos pa je ekipa po zaslugi novega trenerja prof. D-asiča boljša, kljub odhodu nekaterih odbojkarjev. Najmlajši pa niso še pripravljeni za nastopanje v tako visoki konkurenci. Pri namiznem tenisu je društvo organiziralo tečaj za začetnice, ki se ga je udeležilo 12 deklet, kjer je nekaj res obetajočih igralk. V članski konkurenci se je občutila odsotnost trenerja Boleta, ki je odšel k vojakom, letos pa ga je nadomestil trener Derganc iz Ljubljane. V državnem merilu so igralke dosegle nekatere odlične uspehe, v deželnem in pokrajinskem merilu pa sploh nimajo konkurence. Društvo bo moralo največjo skrb posvetiti naraščaju, čeprav je prav tu največkrat prišlo do neresnosti s strani igralcev. Ne morejo pa biti zadovoljni pri delovanju ostalih panog, kot so balinanje, šah, streljanje in trim odsek, kjer niso bile uresničene vse naloge. V pretekli sezoni je bilo dosti narejenega, ostaja pa odprta še vrsta problemov, kot pomanjkanje kadrov, neangažiranost nekaterih vasi in naraščaja samega ter vzgajanje naše mladine. Tudi pri Krasu bi moralo priti do tega. o čemer se je govorilo na zadnjem občnem zboru ZSŠDI, da se poleg športno vzgaja tudj idejno našo mladino, da se bo zavedala ciljev, ki si jih je zadal slovenski šport v Italiji. Šport ne sme biti cilj sam sebi, naš zamejski šport pa še posebej ne. Seveda so važni tudi uspehi, toda prva cilja sta vzgajanje mladine v zdravem športnem duhu ter krepitev narodne zavesti. To mora biti tudi geslo bodočega odbora. Po prebranju poročil, se je odprla razprava, v katero je posegel najprej podpredsednik ZSŠDI Emil Gombač, ki je pohvalil delovanje društva ter zaželel zgoniškim športnikom še obilo uspehov v njihovem udejstvovanju. Miloš Budin, predsednik PD Rdeča zvezda iz Saleža pa je izrazil upanje, da bi bili stiki med športom in kulturo v Zgoniku vedno tesnejši. Po pozdravu predstavnika Sokola Ladija Kobala in člana Olimpije Eligija Kanteja je besedo povzel župan zgoniške občine Josip Guštin, ki je prinesel pozdrav v imenu uprave zgoniške občine in čestital Krasu za dosežene uspehe, ter mu zaželel, da bi šel po tej poti naprej. Dotaknil se je tudi problema športnega objekta v občini ter izrazil željo, da bi športniki kmalu dobili primeren prostor za svoje delovanje. Po dolgi diskusiji, v kateri so prisotni soglasno izglasovali vključitev Olimpije v Kras, so bile volitve novega odbora, ki ga sestavlja 44 članov, ki so: Blažina Tamari, Budin Srečko, Stanko Budin, Ladi Blažina, Lucijan čemjava, Marčele Doljak, Zvezdan Doljak, Silverii Doljak, Pierina Furlan, Igor Furlan. Anton Furlan, Janko Gruden, Josip Guštin, Sergij Husu, Eli-gij Kante, Vojko Kocman, Josip Kocman, Dorica Kreševič, Igor Milič (Zgonik), Igor Milič (Salež), Josip Milič. Albert Milič, Marjan Milič, Marjo Milič. Ljubo Milič, Dorica Milič, Anita Milič, Marina Milič, Stanko Milič, Romana Maiano, Jožko Obad, Boris Pegan, Ivan Rebula, Magda Rebula, Mario Rustja, Božidar Rustja, Boris Sirnoneta, Zvonke Sirnoneta, Majda Stubelj, Nadja Škabar, Bruna Škabar, Norma Verša, Radivoj Vižintin, Stanko Živec, odgovornost za mladinski nogomet Sandru Monciniju, ki je že imel nekaj posvetovanj z raznimi predstavniki klubov naše pokrajine. To pomeni, da hoče Triestina prodreti, oziroma je končno začela s toliko pričakovanim dialogom tudi z domačimi klubi, kar je nadvse pozitivno. Če se povrnemo k današnjemu gostovanju Triestine v Legnagu lahko rečemo, da bo naloga Tržačanov težka, saj sodi nasprotnik med močnejše ekipe te skupine. V lanski sezoni je Legnago dosegel le deseto mesto, letos pa si je društvo zastavilo dva cilja : 1. ekipo naj bi sestavljali po možnosti nogometaši, ki živijo v Venetu; 2. prestop v višjo ligo. Prav zaradi tega se je Legnago tako rekoč pobratil z italijanskim prvoligašem Lanerossijem, ki je odstopil Legnagu kar šest nogometašev (Bertocchi, Meroni, Negretto, Mestriners, Faciolli, Moro). Ekipa, katero trenira bivši član Padove Matte, jè odlično startala, nato se jo nekoliko «spotaknila» si spet o-pomogla, v zadnjih dveh nastopih pa je doživela dva poraza. Zato bodo domačini startali na zmago in za Triestino (ki bo po vsej verjetnosti stopila na igrišče v sledeči postavi: lanza, Lucchetta, Zanini, Fontana II, De Luca, Veneri, Zampare, Feresin, Goffi, Tosetto, Dri ali Garofalo) bi bil remi uspeh. PONZIANA V taboru Ponziane se vsi veselijo nedeljskega remija s Trevisom. Vendar je to veselje pokvarila «trda» roka predsednika Venture, ki ie brez usmiljenja kaznoval štiri nogometaše (rezerve Sauleja, Di Benedetta, Covacicha, Petagno), ker (zaradi dela ali študija) niso trenirali trikrat tedensko. Zato jim je zasolil globo. Nogometaši so se uprli in niso več prihajali na treninge. Zato jim je odrezal še del minimalne plače, ki jim pripada po pravilu federacije FIGC. Prišlo je torej do pravega razkola med rezervami in predsednikom, kateremu tudi vsi očitajo, da se je odpovedal naraščajniški ekipi, ki je igrala v deželnem prvenstvu. Torej, podvigi Venture se nadaljujejo. Na srečo se nadaljujejo tudi podvigi Ponziane, katero skrbno pripravlja trener Russo s pomočjo Frigerija. Po zadnjih tekmah, v katerih ie moštvo sicer igralo dobro, a ni zmagalo, se je trener odločil, da bo, verjetno, uvedel nekatere spremembe, da bi dal ekipi večjo prodornost. Zagotovljeno je, da bosta dc,nes počivala neuigrani Momesso in..jutrujeni Gattonar., . , > ,-fs .. Kaj pa nasprotnik? Enajsterica Caorle preživlja trenutno hudo krizo, saj je v zadnjih šestih tekmah zaužila šest porazov. Dobila je kar 12 golov dala pa le dva. Iz tega je razvidno, da Ponziana, če bo zaigrala kot prejšnjo nedeljo v Tre-visu, ne bi smela imeti težav pri osvojitvi obeh točk. Ponziana bo danes popoldne na stadionu Grezar igra> v sledeči postavi: Magris, Tricarico. Girello, Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Trentin, Miorandi (Vi-donis), Dalle Crode, LenarcLn, Ja-nuzzi. B. R. OBVKSTILA SPDT vabi mladince na skupni telovadni trening v torek, 14. t.m. ob 20. uri, na stadionu «1. maj» * * * SPDT sporoča, da bo v nedeljo, 19. t.m. skupni smučarski izlet z «belim vlakom» na Višarje * * * ŠD Breg (šahovski odsek) jav Ija, da bo vsako sredo šahovski večer na sedežu društva. Šahisti so vabljeni, da se udeležijo prvega večera 15. t.m. ob 20.30 ATLETIKA V LETU 1974 IUC0SL0VANKE NISO ZAD0V0UILE Dokončno slovo Vere Nikolič od vrha svetovne atletike Malo novih imen ■ Izstopala je le Fočičeva Značilnost jugoslovanske atletske secone iz leta 1974 je žal «austerity» in to v še hujšem razmerju kot pri moških,' ki tudi niso imeli bogate žetve. Nazadovanje na skoraj celi črti pomeni hud udarec ženskemu atletskemu športu v Jugoslaviji, ki je v istem razdobju leta 1973 zabeležil prav lep napredek in se uvrstil v hipotetično drugo evropsko kategorijo . Rezultati prvih desetih v vsaki panogi in njihovo poprečje kažejo napredovanje v samo štirih panogah, nazadovanje pa v 8. Niso bile upoštevane štafete in tek na 3000 m, kjer ni možnosti primerjave s prejšnjo sezono. Od štirih panog, ki so napredovale sta zanimiva le tek na 800 metrov in met krogle. Slednji je sicer na skrajno nizkem nivoju, jitvijo vodilnega mesta po Slovenki Danici Urankar, ki je bila vseskozi zelo zanesljiva,. Čisto poseben je položaj v petereboju, kjer imamo na voljo rezultate le šestih a-tletinj. Tudi v ženskem mnogoboju z izjemo D. Fočičeve — ni torej prave specializacije in nekaj boljših atletinj se zbere le ob priliki prvenstev, ko je treba skrbeti tudi za klubske lestvice ali za o-sebne tekmovalne uspehe. Napredek v teku na 400 m je le navidezen. Kot pri moških na 800 m je na krajši ženski progi napredovala le Jelica Pavličič. Med panogami, ki so nazadovale je verjetno najbolj pekoč slabši popreček na 1500 m, kjer je izgle-dalo, da bo nova generacija iz Srbije celo naskakovala nekdanji prestol Nikoličeve. Tekačici Sušnjar-jeva in Tomečičeva pa sta iz raznih razlogov odpovedali. V številkah lahko takole skrči- dokončnim rekorderke umikom bivše svetovne Vere Nikolič in osvo- mo jugoslovanski ženski sezoni 1973 in 1974: 14.30 v Bazovici Zarja — Stock * * # 19 73 1974 14.30 na Proseku Primorje — Costalunga * * * prva deseta popreč. prva deseta popreč. razlika 14.30 v Štandrežu Juventina — Sagrado 100 m 11”3 12”2 11”88 n ”2 12’T 11”91 — 0”03 * * * 200 m 23”1 25”2 24’'44 23”1 25”1 24”61 - 0”17 14.30 v Križu 400 m 52”8 56"3 55”33 51”0 56”3 54”92 + 0”41 Vesna — Libertas 800 m 2’03”4 2T0”4 2’07”71 2’04’’8 2T0”8 2’07”56 + 0”15 PRIJATELJSKA TEK 1503 m 4T9”5 4’30”7 4’25”61 4T7”0 4’34”8 4’26”22 — 0”61 109 m ovire 13'’6 15”4 14 ”59 13”8 15”4 14”74 - 0”15 14.30 v Dolini Breg — Triestina B višina 183 165 1730 180 166 1718 — l,2cm daljina 6,55 5,60 5,927 6,20 5,57 5,824 — 10,3 cm 3. AMATERSKA Ll krogla 14,51 12,94 13,491 15,02 12,88 13,632 + 14,1 cm disk 49,54 43,44 45,904 51,14 41,48 44,770 — 113,4 cm 10.30 na Proseku kopje 62,12 43,56 49,148 61,66 42,56 47,238 — 191.0 cm Olimpija — Gaja peteroboj 4478 * nastopilo je le 6 3184 atletinj 3651,6 4502 3208* 3680,8 + 29,2t. * * * 14.30 na Padričah Primorec — PeMicana iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiii ŠAHOVSKA PANORAMA V Leningradu je bilo od 30. novembra do 25. decembra odigrano 42. prvenstvo SZ na katerem je sodelovalo 16 igralcev, kateri so si svojo udeležbo zagotovili v predhodnih kvalifikacijskih turnirjih. Borba za prvo mesto je bila po porazih glavnih favoritov v prvih kolih zelo izenačena. Bivši svetovni prvak Mihajl Talj je vodil vse do 14. kola ko ga je premagal najmlajši udeleženec prvenstva 21-let-ni Aleksander Bfl^pM* kateri se je tako izenačil s Taljem. v žad-njem kolu sta oba remizirala svoji partiji in si z 9,5 točke razdelila prvo in- drugo mesto. Na tretjem in četrtem mestu sta bila z 9 točkami velemojstra Vaganjan in Polugajevski. Preseneča uvrstitev velemojstra Tajmanova, ki je obstal na predzadnjem mestu. Oglejmo si partijo med Taljem in Beljavskim. Prvenstvo SZ, LENINGRAD 1974 TALJ — BELJAVSKI Damin gambit 1. c4 c5 2. Sf3 Sf6 3. Sc3 Sc6. V tem trenutku se je Talj zamislil. Vedel je, da je v 8. kolu v partiji Polugajevski - Beljavski prišlo do enake pozicije in po potezi 4. d4 je beli dosegel prednost. Talj pa se je iz psiholoških razlogov odpovedal temu nadaljevanju in se odločil za simetrično pozicijo s tempom več. 4. e3 e6 5. d4 d5 6. a3 a6 7. b3 Ld6 8. Ld3 0—0 9. 0—0 b6 10. Lb2. Nastal je moment, ko črni ne sme nadaljevati s simetrijo. Na primer: 10. Lb7 11. dc5 bc5 12. cd5 ed5 13. Dc2 in 14. Sa4 s prednostjo belega. 10____cd4 11. ed4 Lb7 12. Te! Tc8. Na 12_____Sa5 bi sledilo 13. c5 13. cd5 ed5 14. Se5. Talj se Je želel rešiti izoliranega kmeta za ceno napada na nasprotnikovega kralja. 14 ___Sd4: 15. Lh7:+ Sh7: 16. Dd4: Lc5 17. Dd3 d4 18. Se2?! Močnejše je: 18. Se4 Sg5 19. Sg5: Dg5: 20, Sf3 z enako igro. 18____Te8 19. Sg3. Talj je imel več nadaljevanj: 19. Sf7: Df6, 19. Df5 16. 15 ___Dd5 20. Sf3 Sg 5 21. b4 Lf8 22. Sh4 slabo je 22. Ld4: zaradi 22____________________________Ted8. 22. ...Tel: + Za črnega je bilo vabljivo 22____Dd2:+ 23. Sg2: Sh3+ 24. Kfl Lg2 25. Kg2: Sf4 + 26. Kf3 Sd3: 27. Te8:+ Te8: 28. Ld4: z enako igro. 23. Tel: Se6 24 Tdl močnejše je bilo 24. Sf3 Sf4 25. Dd4: Sh3+ 26. Kfl. 24____a5 25. ba5 ba5 26. Se2? Napaka, ki je posledica časovne stiske, vendar pa je pozicija črnega ugodnejša. 26____Dh5 27. Sf3 Lf3: 28. gf3 na 28. Df3: Df3: 29. gf3 Tc2. 28----Sg5 29. Sg3 Sf3:+ 30. Kg2 SH4+ 31. Kh3 Db6 32. Sg6 + 33 Kg2 d3! 34. Ld4 Tc4 35. Lg7: Talj zopet zapleta igro, vendar je njegova pozicija izgubljena. 35.... D14 36. Da8 Dg4! 37. h3 Ddl: 38. L18: Sf8: 39. Dd5 Tel 40. Dg5+ Sg6. Nasprotnika sta prišla iz časovne stiske in Talj se je vdal. Komentar: SILVO KOVAČ Prihodnja sezona obeta torej le eno samo atletinjo vrhunskega mednarodnega razreda, to je Jelico Pavličič ter D. Fočič, ki pa s svojim peterobojem ne izstopa toliko, kot v posameznih panogah in ima tudi manj priložnosti za starte. Zagrebčanka ima letos kar 4 prva mesta v državi. Prva je celo v višini, ki je imel prej v Jugoslaviji kar dobro zastopstvo. k. b. * ■UT- - ; 'V''' * •‘.‘i DOMACI SPORI DANES NEDELJA, 12. januarja 1975 NOGOMET 2. AMAIERSKA LIGA MLADINCI 10.30 v Bazovici Zarja — Roianese * * * 8.30 v Irstu, stadion «1 mai» Union — Demacori * * * 13.00 na Padričah Primorec — Barcclana * * * 11 15 v Irstu, Sv Sergij Inter SS — Vesna * * * 12.45 na Proseku Primorje — Costalunga NARAŠČAJNIKI 13.00 v Dolini Breg — Triestina ZAČETNIKI 11.00 v Dolini Breg — Rosandra KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gorici Umanità — Bor NARAŠČAJNIKI 10.30 na Opčinah Polet — Kontovel * * * 11.30 v Trstu, športna palača Lloyd B — Bor ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 10.00 v Valdagnu Marzotto — Bor NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 9.00 v Turinu CUS — Kras iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiifiniiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiirimiiHiianiMiiuuiimmHmmmmuuHHMummuuuitt SPORT NA ZNAMKAH t:::::::::» REPUBLIQUE DU TCHADs Prva športna serija ob afriških i-grah leta 1962 REPUBLIKA ČAD Ta nekdanja francoska kolonija je bila dolga leta izključno vojaško področje brez civilne oblasti, pozneje pa so to ozemlje priključili francoski ekvatorialni Afriki. O upravno neodvisnem čadu pa govorimo po letu 1959, ko je bila proglašena neodvisna republika. V novi republiki so se zavedali, kakšno važnost ima pri mladini šport. Leta 1967 je izšla znamka za propagando športa. V ozadju je zemljevid čada, v sredini drog z zastavami, okoli katerega se zbira mladina z vseh strani države. Ob priliki afriških športnih iger sta izšli dve seriji: prva leta 1962 (2 znamki za 20 in 50 f), ki nam prikazuje štafetni tek in skok v višino. Druga serija (3 znamke in blok) pa je izšla leta 1973 ob priliki iger v Lagosu. Leta 1966 sta izšli dve znamki za svetovni nogometni pokal: strel v vrata (30 f) in dribling (60 f). Ostale frankovne serije so posvečene olimpijskim igram v Sapporu in Miinchnu. Za zimsko oiimpiado so izšle tri propagandne znamke in štiri v čast zmagovalcev na igrah. Več znamk je izšlo za letne igre. Prva serija je izšla ob koncu leta 1972 in nam predstavlja tek čez ovire (50 f), atletiko (130 f) in plavanje (150 f). Nekaj mesecev kasneje je izšla še ena serija treh znamk. Po končanih igrah pa sta izšli še dve seriji po šest znamk za zmagovalce raznih panog. Te zadnje serije so že špekulativne in brez velike umetniške vrednosti. Kot je v manj razvitih državah skorajda običaj, je tudi zbirka znamk za letalsko pošto izredno bogata. Ponovno pa moramo podčrtati, da te serije ne izidejo iz potrebe, ampak izključno iz propagandnega in finančnega razloga. Take znamke so tudi sredstvo, s katerim si država utrdi ime in ugled v svetu. Žal pa v marsikateri državi pretiravajo s tiskanjem znamk in dosežejo tako popolnoma nasprotni u-činek. REPUBLIQUE . I HAMflOS DU TCHAD• t JICUč.. .r'NA. M.I. ;.. i . . . . : 1974: Pokal Rimet na znamki za 1 Fr., v čas», Italiji, zmagovalki iz leta 1934 Prva letalska poštna znamka je izšla leta 1962 za športne igre v Abidjanu: prikazuje nam metalca diska (100 f). Motiv je dokaj naivno prikazan. Vse ostale serije pa so namenjene olimpijskim igram. Leta 1964 so za Tokio izšle štiri znamke in blok s prikazi nogometa (25 f), metanja kopja (50 f), skoka v višino (100 f) in teka (200 f). Dve leti kasneje sta izšli za zimske igre v Grenoblu res lepi znamki v pristnem francoskem stilu športnih znamk: smučar med spustom (30 f) in skakalec (100 f). Ob koncu leta 1968 je izšla še serija za olimpijske igre v Mehiki. Tudi tokrat sta izšli dve znamki za 12 in 80 f z raznimi trenutki atletskih tekmovanj. Znamke so zanimive zaradi razgibanosti in prijetne kompozicije barv. 75-letnici sodobnih olimpijskih i-ger je posvečena serija štirih znamk, ki je izšla leta 1971. Znamke nam prikazujejo maratonski tek, antične rokoborce, izkopanine starogrškega olimpijskega stadiona in stadion v Atenah, kjer so bile na sporedu prve olimpijske igre moderne dobe. Za Sapporo so izšle tri serije po dve znamki. Prva znamka je zelo lepa, prikazuje nam pa dvosedežni bob med tekmovanjem in smučarja. Ostale štiri znamke pa so zelo površno izdelane in razne strokovne revije jih samo omenjajo, pripisujejo pa jim ne nobene vrednosti. Na koncu leta 1972 in v prvih mesecih leta 1973 so izšle še tr serije (6 znamk) za Miinchen. Tud te znamke nimajo nikakršne vred n os ti in jih omenjamo, ker želim« dati popolno sliko vseh sportali znamk. Res je škoda, da so v zadnjil dveh letih začele izhajati serije \ tako velikem številu, saj so tak« ■U31YMPIQUCS DKIOKVOT 5Q-Q-0' SiirJOO ÌREPDBUQliE DII TCHAD Levo: afriške igre leta 1962 (letalska pošta). Desno: olimpijske igre leta 1964 v Tokiu vse športne znamke te države izgubile na vrednosti, pa tudi zanimanja zanje je vedno manj. Poštna uprava bi morala spremeniti svojo politiko in omejiti število serij, ki vsako leto izidejo, kar bi bilo neprimerno koristneje. Prispevajta za DIJAŠKO MATICO Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 12- januarja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska k_4 ZTT - Trst. TRŽAŠKI DNEVNIK Občni zbor Slovenskega raziskovalnega instituta (Nadaljevanje z 2. strani) nam manjkajo inštrumenti, ki bi se bavili s preučevanjem zlasti tistih aspektov našega življenja, ki jih čedalje bolj vsiljuje družbena dinamika. Da bi vsaj delno zapolnili nastalo vrzel, se je junija lani zbralo 25 Slovencev, katerih namen je bil ustanoviti inštitut, ki bi skušal odgovoriti na nekatera vprašanja in jih posredovati naši in večinski skupnosti ter tudi matičnemu narodu. Po ustanovitvi smo bili deležni nekaterih očitkov, češ da skupina 25 ljudi še ne predstavlja vsega intelektualnega potenciala naše skupnosti, da je bilo pri vsem tem premalo soočanja z gledišči naf-različnejšib komponent našega narodnega in političnega življenja in da si je ustrezno breme prevzela Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Zelo so nas presenetile določene puščice, ki so letele na nas, vendar smo vedeli, da se spuščamo na področje, ki je znano po svoji polemični navadi in po svoji specifični mentaliteti. Kliub temu smo tvegali, ustanovili smo inštitut, po vezali smo se z organizacijo, ki ni strankarsko pogoiena in je zaradi tega verjetno najbolj objektivna — kolikor je objektivnost možna in dosegljiva — in najbolj pripravljena prispevati brez kakršnih koli predpogojev in pogojev k materialnemu razvoju inštituta. Kot ustanovni člani smo menili, da bi se moral novo nastali inštitut baviti predvsem z vprašanji, ki smo jih kot narodnostna skupnost doslej zanemarjali, to je z gospodarskimi, socialnimi in sociološkimi vprašanji, z urbanistiko, s pravno problematiko, s konkretnimi zadevami v zvezi s krajevnimi ustanovami. z našo šolo, s psihologijo našega manjšinskega človeka, itd. Sami smo prišli do spoznanja, da se z nekaterimi vprašanji ne moremo baviti, bodisi ker bi jih ne zmogli, bodisi zaradi tega, ker se z njimi baviio druge ustanove, predvsem na zgodovinskem, jezikovnem, etnografskem, kulturnem in prosvetnem področju. Morda je ta samoomejitev slaba, vendar smo morali upoštevati tudi dejanski obseg naših človeških in finančnih sil. V prihodnosti, ko bodo dani ustrezni nogoji, se bo postavilo vprašanje večje specializacije, čemur bi verjetno služilo ustanavljanie odsekov, in tesnejšega sodelovanja z drugimi raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami. Prav tako bo treba privabiti k sodelovanju čim večje število članov in sodelavcev, ki se zanimajo za vprašanja, zaradi katerih je inštitut nastal. SLORI se bo trudil, da naveže najtesnejše stike s podobnimi ustanovami v Sloveniji in Jugoslaviji, kar bo pripomoglo k širjenju področja njegove dejavnosti. Doslej je bilo vzpostavljeno sodelovanje z Inštitutom za geografijo pri ljubljanski univerzi in z Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane Vzpostavljeni so rib' nadalje stiki s sociološkim inštitutom, inštitutom za ekonomijo, inštitutom za urba nistiko. itd. ter z nekaterimi mladimi raziskovalci na Koroškem, ki se trudijo, da bi tudi tam ustanovili inštitut, kakršen je naš. V deželnem in italijanskem merilu ima Slori tesne stike le z Inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, v bližnji prihodnosti pa namerava navezati stike še z drugimi podobnimi ustanovami. Dr. šiškovič je nato prešel na delo, ki ga je Inštitut opravil v prvih šestih mesecih svojega obstoja in omenil, da se je SLORI aktivno vključil v priprave za manjšinsko konferenco, za katero je pripravil ali koordiniral 15 pričevanj. Inštitut je nadalje pripravil za izdajo italijanski prevod Čermeljeve knjige «Slovenci in Hrvatje pod Italijo», uredil za izdajo knjigo «Slovenci včeraj in danes» v treh jezikih, izdal dokumentacijo o predlogih za pravno u-reditev vprašanj Slovencev v Italiji in pripravil v sodelovanju z Inštitutom za geografijo iz Ljubljane izdajo dvojezičnega zemljevida Furlanije - Julijske krajine z včrtanimi središči slovenske skupnosti v deželi. Inštitut je nadalje pripravil analizo v zvezi z regulacijskim načrtom devinsko - nabrežinske občine (analiza je služila gospodarski komisiji SKGZ za izdelavo ustreznega stališča), ter nadaljeval socio - gospodarsko - zgodovinsko raziskavo o Slovencih v videnski pokrajini, raziskavo za tekst o zgodovini dolinske občine, zbiranje podatkov o slovenski šoli, raziskavo o diplomirancih na tržaški univerzi, ankete o bralcih Primorskega dnevnika, o gojencih dijaških domov, o maturantih v šolskem letu 1973 /74, itd. Program nadaljnjega dela inštituta obsega nadaljevanje raziskave o razlaščanju slovenske zemlje, raziskavo o šolstvu na Goriškem, raziskavo o slovenskih diplomirancih na drugih univerzah, študijo o kmetijstvu in študijo o gospodarski zgodovini Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Ko bodo na razpolago potrebna finančna sredstva, namerava institut zaupati strokovnjakom še druge raziskave, in sicer študijo o ekonomskem položaju Slovencev v Italiji (prof. A. Lokar in prof. T. Hočevar), študijo o psiholoških zakonitostih asimilacije (dr E. Su-sič in dr. D. Sedmak), socio - geografsko analizo nekaterih naselil na Tržaškem kot nadaljevanje že začete analize (prof. G. Budal ob pomoči delovne skupine), študijo o planinskem svetu in urbanizaciji dela Beneške Slovenije (dr. V. Si- |monitti) in razpravo o obstoječem pravnem položaju Slovencev od leta 1868 dalje (dr. K. šiškovič). Inštitut namerava nadalje izdati tri zbornike s prispevki o kulturno -jezikovnih, socio - gospodarskih in pravno - političnih vprašanjih Slovencev v Italiji, zadnje dni marca pa namerava prirediti študijski posvet o slovenski šoli, ki ga že pripravlja posebna delovna skupina. Poročila in razprave s posveta bodo izšle v posebnem zborniku. Končno namerava inštitut mehanizirati delo v zvezi z zbiranjem in uporabo dokumentacije. Mimo tega se še vedno izoblikujejo nove pobude, med katerimi naj navedemo obdelavo vprašanj pravnega in zakonskega značaja na področju šole, kraških rezervatov, delitve tržaške pokrajine na nova volilna okrožja, itd. Iz vsega tega je razvidno, da delovanje inštituta obsega ali bo obsegalo številna področja, kar pa seveda odpira vrsto organizacijskih in drugih problemov. Tudi sprotnemu reševanju teh vprašanj bo inštitut v prihodnje posvečal veliko pozornost, predvsem pa se bodo njegovi organi zavzeli za pritegnitev čim širšega kroga sodelavcev in za dosego ustreznega finančnega kritja. Tajnik Lipovec je nato pedal finančni obračun ter predračun za prihodnjo sezono. Poudaril je, da je vse dosedanje izdatke v celoti kril kulturni sklad Slovenske kulturno gospodarske zveze ter izrazi! željo, da bi predvidene izdatke v novem finančnem letu mogli kriti iz raznih podpor javnih ustanov, zlasti krajevnih uprav. V imenu nadzornega odbora je spregovoril odv. Kukanja, Id je med drugim predlagal v odobritev poročilo upravnega odbora ter finančni obračun in proračun. Po soglasni odobritvi vseh teh poročil je občni zbor po dolgi raz pravi sprejel nekaj popravkov k statutu inštituta, nakar je dr. šiškovič v imenu upravnega odbora predlagal za sprejem nekaterih novih rednih članov. To so dr. Darij Cupin, prof. Pavel Petricig, dr. arh. Valentin Simonitti in dr. Peter Sanzin, ki so bili inštitutu ob strani ob sami ustanovitvi ter dr. Matija Hmeljak, prof. Gojko Budni, prof. Darko Bratina, prof. Marino Vertovec, dr. Danilo Sedmak, dipl. ek. Bogo Samsa, dr. arh. Jože Cej, dr. Vladimir Turina, teolog Emil Cencig, ki ga je predlagal podpredsednik dr. Černo, dr. Jože Baša in Miloš Budin, Rižarna (Nadaljevanje z 2. strani) rilcev, ki se je krila z dolžnostjo, za katero se zdi, da je bila tedaj nujna (izvrševanje smrtnih obsodb okupacijskih oblasti). S tem alibijem je tolpa zakrivila vsakovrstna nasilja in zločinske špekulacije Javni tožilec meni, da so (kljub pomanjkljivemu sodelovanju nemških sodnih oblasti), odkrili poveljnika skupine in druge še živeče obtožence. Zato predlaga preiskovalnemu sodniku naj vsaj slednje spravi na zatožno klop. Do tu ugotovitve obtožnice javnega tožilca dr. Brenclja. Mimo svloš-nih pomanjkljivosti preiskave, ki se žal omejuje le na majhno skuvino, vrhu vsega še odsotnih ljudi, ne pa tudi na fašistične sokrivce iz teh krajev, moramo s presenečenjem u-gotoviti, da iz predloga za obtožnico ne izhaja prava tragična slika Rižarne in ljudi, ki so v njej žrtvovali svoja življenja za svobodo in omikano sožitje narodov. Ne gre za birokratsko suhoparnost pravnih formulacij, vendar ms upravičeno prizadene delitev žrtev na italijanske državljane, tujce in Jude. kot če bi večina pobitih v Rižarni ne bila iz vrst slovenskega in hrvaškega osvobodilnega gibanja. Razumeti je tudi mogoče, da sta tožilec in preiskovalni sodnik morala zaradi sporov glede pristojnosti vojaškega sodstva ločiti navadne zločine od «vojnih», vendar menimo, da bi se bilo mogoče izogniti logičnemu utemeljevanju nujnosti vo-jaškegča prekega soda, ker si je to mogoče razlagati na razne načine. ZADNJA VEST Zahrbtni nočni napad na samotnega pešca Nekaj po 23. uri je postal žrtev zahrbtnega napada v temni ulici za občinskim poslopjem 59-letni Da « te Miot iz Ul. Gatteri 17. Ko se je vračal domov s «pizzo» v roki, ga je v temi za hrbtom nenadoma napadel neznanec in udaril po glavi z nekim topim predmetom. Ko se je Miot obrnil proti napadalcu, ga je ta ponovno udaril po glavi in mu povzročil udarce in rane. zaradi katerih so ga sprejeli na neurukirur-škem oddelku tržaške bolnišnice s prognozo okrevanja v 10 dneh. Napadeni Miot je začel kričati na pomoč in njegove klice je slišal neki vojaški častnik, ki je prav tedaj slučajno šel mimo in priskočil ranjencu na pomoč ter poskrbel za njegov prevoz v bolnišnico. Miot je najprej izjavil, da se mu je napadalec zdel star kakih 16 let in da je bil oblečen v sivkast jopič, v bolnišnici pa je dejal, da je moral napadalec imeti kakih 20 let. Policija je takoj začela iskati napadalca, ki pa mu do ure. ko poročamo, še ni prišla na sled. MEDTEM KO JE V AVTOMOBILU ČAKALA NA MATER ŠVICARSKA DEKLICA UGRABLJENA PO POMOTI V SREDIŠČU MILANA Banditi &o osvobodili Odette Hasenfranz včeraj, ko so spoznali, da njena mati ne bo mogla plačati odkupnine MILAN, 11. — Ugrabitev po pomoti s srečnim zaključkom: danes so v vasi nedaleč od Milana našli 10-letno švicarsko dekletce Odette Hasenfranz, ki je skrivnostno izginila včeraj, medtem ko je v avtu čakala na mater pred ambulanto živinozdravnika. Ugrabitelji so jo izpustili, ko so iz časopisov zvedeli, da Odettina mati ne bi mogla plačati odkupnine. Dekletce je našel samo in objokano 20-letni delavec Giovanni Zito v vasi Boffalora. Zito, ki je iskal nekoga, da bi ga zapeljal do Milana, je videl ob Ticinu avto «alfa rol meo GT» in se približal v upanju, da bo preprosil lastnika, naj ga zapelje v mesto. V avtu pa je bila le deklica s psičkom. «Sem švicarska deklica — mu je rekla — ki je bila ugrabljena včeraj v Milanu. Pelji me domov.» Zito je sedel za volan in zapeljal avto do Corbette, od koder je iz bara telefonsko obvestil policijo. Agentom, ki so prišli ponjo, je Odette povedala, da je čakala na mater v avtomobilu, ko je neznanec odprl vrata, sedel za volan in jo odpeljal proti predmestju. Fant se je nenadoma ustavil in ji dal obvezo na oči. Dekletce je nato zaspalo. Prebudilo se je v zapuščeni kmečki hiši («Brez luči in brez pohištva», je poudarilo), kjer je na ugrabitelja čakal pajdaš. Bandita sta jo začela spraševati, kdo je njena mati, kje stanuje, kakšna je telefonska številka. Davi sta ugrabitelja (morda pa jih je bilo tudi več) iz časopisov zvedela, da je Odette hči nepremož-ne matere in po nekaj urah sta se odločila, da jo osvobodita. Zapeljala sta -jo do Boffalore in nato izginila. Iz Odettinega pripovedovanja je očitno, da sta se ugrabitelja odločila za svoj podvig kar na lepem, preslepljena od razkošnega avtomobila, v katerem je sedela deklica. Očitno je tudi, da ne gre za organizirano tolpo: poleg tega, da so ugrabitelji veliko tvegali pri napadu na deklico v središču Milana, so danes več ur kolovratili z dekličinim avtom, čeprav bi jim moralo biti jasno, da vsi agenti že poznajo številko evidenčne tablice avtomobila. , Rodolfa Della Latto je namreč že ! potekel rok preventivnega zapora. Vangioni se je danes proglasil za nedolžnega in poudaril, da ni nikoli bil vpleten v umor Ermanna Lavori-nija. Protislovja, v katera je zabredel, je opravičil z dejstvom, da se ne točno spominja, kaj je počel 31. januarja 1969. Dodal je tudi, da je za ta protislovja delno odgovoren tudi njegov oče, ki mu je hotel na vsak način pomagati iz zagate. Marsikateri laži pa naj bi botroval tudi strah in dejstvo, da za dan ugrabitve ni imej trdnega alibija. Včeraj so sodniki zaslišali Rodolfa Della Latto, ki je zdrdral eno od svojih tolikih verzij o zločinu. V zadnji je umaknil vse obtožbe proti Van-gioniju (pred časom ga je dolžil, da je on zahteval odkupnino od družine Lavonni) in naprtil krivdo za Er-mannovo smrt Adolfu Mecianiju. Poudaril je, da ga je lastnik znanega kopališča v Viareggiu prisilil, da je zakopal dečkovo truplo na plaži v V occhiami. Ne glede na protislovja, v katera je zašel Della Inatta pri pripovedovanju svoje včerajšnje «resnice», je zanimivo vsekakor dejstvo, da se je tokrat opredelil za verzijo zločina v krogu homoseksualcev in popolnoma opustil prejšnjo «resnico» političnega zločina. Očitno je, da zadnja Della Lattava verzija koristi ligurskim desničarskim krogom, ki jih je preiskovalni sodnik postavil na zatožno klop z izsledki svoje preiskave. Obravnava se bo nadaljevala v ponedeljek z zasliševanjem Vangionija in drugih obtožencev. Marco Baldis-seri, edini, ki kljub številnim protislovjem priznava, da je udaril Ermanna s pestjo, bo zaslišan sredi pri-kodnjega tedna, ko bo okreval in bo lahko prišel v sodno dvorano. PROCES LAVORINI V PIZI Sodniki zaslišali domnevnega morilca Pietra Vangionija F1ZA, 11. — Pred porotnim sodiščem v Pizi se je danes nadaljeval proces proti domnevnim morilcem, Ermanna Lavorinija, 11-letnega dečka, ki je bil ugrabljen in umorjen v začetku leta 1969. Kot je znano je preiskovalni sodnik po 6-letni preiskavi prišel do zaključka, da je bil umor malega Ermanna pretveza, s katero so . pripadniki ligurske monarhistične fronte skušali ustvarjati napetost, skratka, da je bil zločin prvi člen v verigi prevratniških dejanj, ki so dosegla višek v pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. Danes so sodniki zaslišali Pietra Vangionija, edinega od treh glavnih obtožencev, ki je še v zaporu. Za druga dva, Marca Baldisserija in Radio Beograd o Bližnjem vzhodu BEOGRAD, 11. — «Vsaka voj‘na je danes avantura» ugotavlja radio Beograd v analizi sedanjega razmerja vojaških sil na Bližnjem vzhodu, izogibajoč ■ se pri tem odgovora na vprašanje, ki se v svetu v zadnjem času pogosto pojavlja: ali bo na Bližnjem vzhodu izbruhnila nova vojna. Komentator radia Beograd je naglasil, da prevladuje mnenje, da se je vojaško razmerje si! premaknilo «v korist Izraela», ki je dosegel prednost v letalih, tankih in protitankovskih raketah, saj so jnu vseskozi od konca četrte vojne oktobra 1973 Združene države Amerike izdatno pomagale na vojaškem planu. Po mnenju beograjskega radia je Sirija najbolj zanesljiva točka arabskega vojaškega odpora. Zato je prav nanjo u-perjena vsa ostrina agresije: Na arabski strani je, Sirija, kot kaže, dobila ustrezno vojaško pomoč Sovjetske zveze, medtem ko v Egiptu ni takšen primer. «V preskrbi E-gipta so bile vedno politične ovire, trdi radio Beograd, teh ovir pa še niso odpravili» nih izdelkov. Kot piše današnji beograjski časnik «Politika ekspres» naj bi nove, višje cene za mleko, jogurt, sire in maslo določili konec tega meseca. O višini podražitve se bodo v naslednjih dneh sporazumeli predstavniki jugoslovanskih republik in pokrajin, saj je za zdaj več predlogov o novih cenah. Kaže, da je večina pristojnih naklonjena predlogu, da bi liter mleka po novem veljal okrog 4.60 dinarja (približno 180 lir). Pri tem pa opozarjajo, da so na primer siri že zdaj dražji kot meso in da bi vsaka večja podražitev prav gotovo bistveno zmanjšala potrošnjo in tako ogrozila predelavo mleka v sir in druge proizvode. Širile so se tudi govorice o skorajšnji podražitvi cigaret v Jugoslaviji, vendar s tem za zdaj ne bo nič. Gospodarska zbornica Jugoslavije zagotavlja, da se cigarete ne bodo podražile, saj tobačna industrija ni vložila nobenih zahtev za zvišanje cen. Po drugi strani pa zvezno tajništvo za finance zagotavlja, da ni govora o povečanju prometnega davka na cigarete, tako da bodo sedanje cene ostale v veljavi vsaj do pomladi. Takrat bo po zaključnih računih znan položaj pridelovalcev in predelovalcev tobaka, to pa utegne vplivati na podražitev. REKORD B0CENSKEGA PRET0RJA Italijanski listi dan za dnem jamrajo nad počasnostjo sodstva, toda primer bocenskega pretorja dr. Pellegrinija dokazuje, da so pritožbe včasih res neosnovane. Omenjeni sodnik je namreč v dveh urah in pol sestavil sodno sporočilo, seznanil z njim obtoženca, poklical javnega tožilca, vodil proces, obsodil obtoženca in sestavil obrazložitev svoje razsodbe. Obtoženec, 60-letni kmet Karl Mettermaier, je imel opravka s pravico, ker je odšel na lov brez ustreznega dovoljenja in ker ni prijavil pristojnim organom svojih dveh pušk. Sodnika je zaprosil za nagli sod. češ da nima namena tratiti časa in denarja v Boemi, ko ima še veliko dela doma in dr. Pellegrini mu je ustregel. Obsodil ga je m deset dni zapora pogojno in na sto tisoč lir globe. AH, TE ŽENSKE... Volja ženske, da se uveljavi v družbi, postaja ponekod že zaskrbljujoč pojav in se izraža tudi v res nenavadni obliki. To je s presenečenjem ugotovila policija v Lodzu. ko je odkrila, da je tolpi priletnih tatov poveljevala svetlolasa 15-let-na deklica z «angelskim obrazom». Dekletce je vodilo tolpo z železno roko: izbiralo je žrtve tatinskih podvigov, določalo tehniko in delilo plen. Kriminalni dejavnosti se je posvetila zato, da bi tako prišla do hrane, pijače in elegantnih oblek, ki jih je potrebovala za partyje s sovrstniki. iiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiruiiuiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuHiiiiiiiiiiii ZASEDANJE «SODIŠČA RUSSEL II.» ¥ Bruslju na zatožni klopi južnoameriški nasilneži Odgovornost ZDA in multinacionalnih družb ■ Na isti ravni politično in gospodarsko izdajstvo Podražitev mleka v SFRJ BEOGRAD, 11. — V Jugoslaviji se obeta podražitev mleka in mleč- liiiiiiiimiumiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiMmiiimmiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiimiimiiiiiiiuiiiimiiiiiii SOVJETSKE PRIPRAVE ZA SKUPNI POLET Z AMERIČANI Sojuz-17 m krožnem tiru okrog Zemlje Ladjo vodita novinca vesolja - V načrtu poskusi z vesoljskim laboratorijem saljut-4 MOSKVA, 11. — Sovjetska časopisna agencija TASS je sporočila, dia so znanstveniki sinoči ob 22.43 po srednjeevropskem času izstrelili s kozmodroma v Bajkonuru vesoljsko ladjico sojuz - 17 z dvema članoma posadke. Oba kozmonavta, podpolkovnik Aleksjej Gubarev in inženir Georgij GrečKo sta novinca vesolja. V svojem sporočilu TASS poudarja da delovni načrt poleta soju-za-17 predvideva vrsto znanstvenih poskusov skupaj z vesoljskim laboratorijem saljut 4, ki je bil izstreljen prej kratkim, poleg že o-bičajnega preverjanja o pravilnem delovanju vseh naprav ladjice in preizkušanja ladjice v najrazličnejših fazah poleta. Po prvih podatkih, ki sta jih kozmonavta sporočila kontrolnemu centru v Bajkonuru, vse naprave sojuza 17 delujejo pravilno. Vesoljca sta v stalnem radijskem in televizijskem stiku z Bajkonurom. Gubarev in Grečko sta na prvem poletu v vesolje. Oba sta stara 43 let in sta več kot deset let člana skupine kozmonavtov, ki se urijo v Bajkonuru. O Gubarevu, ki je poveljnik odprave in ki je bil odličen letalec, se je svoj Čas zelo, pohvalno izrazi! tudi prvi "sovjetski kozmonavt Gagarin, ki je dejal o njem, da je «marljiv in odločen.» Inženir Grečko pa je strokovnjak za kozmične rakete. Dokler se ni pridružil kozmonavtom, je delal v laboratoriju za načrtovanje kozmičnih raket, ki ga vodi akademik Sergjej Korolev. O Grečku agencija TASS trdi, da ima izredno tehnično pripravo in istočasno velike izkušnje kot inženir. Polet vesoljske ladjice , sojuz -17 spada brez dvoma v okvir priprav za skupni sovjetsko-ameriški polet predviden za julij letošnjega leta. Poročilo sovjetske tiskovne agencije je kot običajno v tem pogledu zelo pomankljivo in tudi pri naštevanju nalog kozmonavtov se o-mejuje le na površen seznam. O-čitno pa je, da bo naloga Gubare-va in Grečka preveriti predvsem sistem za priklopljanje, s katerim so imeli sovjetski znanstveniki doslej največ težav. Poleg tega bosta kozmonavta kot pri prejšnjem poletu sojuza -16 verjetno preizkusila vse manevre, kj bodo potrebni za «rendez-vous» sojuz-apollo v vesolju. Kljub velikim uspehom, ki so jih sovjetski znanstveniki in tehniki dosegli na področju astronavtike, morajo spričo nekaterih nesreč in nepredvidenih okvar dokazati ameriškim kolegom, da irnaio njihove | ladjice zadovoijjvo sWnjo varnosti. BRUSELJ, 11. — V svojem govoru ob odprtju «sodišča Russel II.» je predsednik Lelio Basso poudaril, da to sodišče izhaja iz dejstva, da primanjkuje mednarodno zakonodajno telo. ki naj bi bilo pooblaščeno izdelati točne in zakonsko veljavne predpise o urejanju mednarodnih odnosov. «To sodišče, je dejal Basso, bi moralo izražati moralno zavest narodov ter prispevati k jasni formulaciji načel in norm na katerih bi morale sloneti pravice narodov ter se ne omejevati samo na konkretne primere, ki so predloženi sodišču v obravnavanje.» Sodišče Russel II. se bo na tem svojem zasedanju, ki bo trajalo do 18. januarja, ukvarjalo s stanjem v Braziliji, Čilu ter sploh v Latinski Ameriki. Gre za zasedanje, ki bo posvečeno poglobljeni analizi vloge, ki so jo imele ZDA, razne mednarodne organizacije, ki so direktno odvisne od te vlade, multinacionalne družbe, ki so vse odgovorne za obstoj režimov v nekaterih deželah Latinske Amerike, kjer vladajo strahovlada ter razni represivni režimi. Da se bo na tem zasedanju sodišča Russel II. govorilo o teh vprašanjih je bilo sklenjeno že v aprilu lanskega leta. V svojih osmih dneh zasedanja bo «sodišče» poslušalo vrsto govorov in pričevanj o zunanjih posegih ter o kršitvah osnovnih človekovih pravic ter o socialnem in sindikalnem položaju v Latinski Ameriki. Zasedanje sodišča Russel II. je seveda nudilo priložnost desničarskim in reakcionarnim silam, da skušajo istovetiti politični terorizem v Latinski Ameriki s političnim položajem v Sovjetski zvezi. Ta poskus je seveda klavrno propadel, ker je očitno, da je demokratično in revolucionarno gibanje v Latinski Ameriki na čisto drugačni ravni kot morebitno oporečništvo v SZ. To dokazuje med drugim dejstvo, da je v Bruslju navzoča vdova pokojnega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja Horten-sia Bussi (ki je tudi članica častnega odbora). Navzoče so tudi številne latinskoameriške osebnosti kot na primer bivši predsednik dominikanske republike Juan Bosch, kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez ter argen-tinec Giulio Girardi. Navzoč je tudi bivši čilski veleposlanik v Pekingu Armando Uribe. Vse kaže, da dozoreva v mednarodni skupnosti zavest, da je treba položiti temelje za obča zakonska pravila, ki naj veljajo za vse države in narode na svetu. Zanimivo je, da je v svojem govoru predsednik Lelio Basso postavil razne države, ki so izročile svoje gospodarske zmogljivosti tujim družbam in tujemu gospodarstvu na raven držav, ki sc izdale svoj narod na politični ravni. V obeh primerih — je rekel Lelio Basso — je prikrajšana, oziroma poteptana pravica narodov do samoodločbe. Na bruseljskem zasedanju je danes govoril tudi podpredsednik sodišča u-niverzitetni profesor za mednarodno pravo Francoise Rigaux, ki je naštel bistvene cilje sedanjega zasedanja. «Ne-gre — je dejal — da se izreče nova obsodba represije temveč, da se odkrijejo vzroki te represije ter se analizirata socialni in gospodar ski sistem, ki jih porajata. Gre še zato. je dejal Rigaux, da se nudi za- brnejo na neko sodišče ker jim sedanja ureditev mednarodnega prava ne nudi nikakršne druge možnosti. V nadaljevanju zasedanja so danes prebrali razne dokumente o kršenju človekovih pravic v Braziliji, Čilu, v Dominikanski republiki ter v U-rugvaju. Glede čila je bila danes prebrana obtožba bivšega čilskega ministra za gospodarstvo Pedra Vu-skovica Jutrišnje zasedanje bo posvečeno v celoti čilskemu problemu. Druga stopnja rakete saturn strmoglavila v Indijski ocean WASHINGTON, 11. - Ameriška vesoljska ustanova NASA je sporo čila, da je druga stopnja rakete saturn, s katero so izstrelili v vesolje vesoljski laboratorij skylab, strmoglavila v ocean nekje ob vzhodni afriški obali. Druga stopnja rakete je pred povratkom v zemeljsko atmosfero 9.532-krat obletela naš planet. Vest o povratku druge stopnje rakete saturn, ki tehta 38 ton, je potrdil tudi ravnatelj bochumskega observatorija prof. Kaminski, po katerem je raketa strmoglavila v Mozambiški preliv. Kaminski je o-stro kritiziral dejstvo, da znanstveniki niso poskrbeli za razstrelitev rakete v vesolju. «Tokrat — je poudaril — smo imeli srečo in se ni zgodilo ničesar, toda taka masa jekla bi v prihodnje lahko povzročila veliko katastrofo.» Po računih nekaterih strokovnjakov se je od leta 1957, ko je SZ izstrelila v vesolje prvi sputnik, vrnilo v zemeljsko atmosfero vsaj 4 tisoč «vesoljskih odpadkov». Od teh so doslej zbrali le nekaj drobcev, saj se je kovina zaradi trenja z atmosfero tako segrela, da je dobesedno izhlapela. SPORT SPORT SPORT SMUČANJE SP V WENGNU K lam mer v smuku z rekordnim časom Plank (It.) na 2. mestu ■ Jugoslovan Javnik šele 50. WENGEN, 11. — Avstrijski smučar Franz Klammer, ki je doma iz Bistrice ob Dravi, na Koroškem, je danes premočno zmagal v smuku na mednarodnem smučarskem tekmovanju za SP v Wengnu. Startal je kot tretji in njegov čas ni bil le za več kot tri sekunde in pol boljši od onega, ki ga je dosegel drugouvrščeni Plank (startal je kot 10.), ampak tudi predstavlja novi rekord proge. Tekmovanje, na katerem je nastopilo 72 tekmovalcev, ni prineslo večjih presenečenj z izjemo Norvežana Hakkna. Avstrijci so potrdili svojo premoč s štirimi tekmovalci v prvi deseterici (in seveda z zmagovalcem). Zadovoljni so lahko tudi Italijani, ki so osvojili srebro (Herbert Plank), med najboljšimi pa imajo dva svoja smučarja. Nepričakovano dobro uvrstitev je, kot smo prej omenili, dosegel Norvežan Hakken, ki je kljub visoki startni številki osvojil bronasto kolajno. Jugoslovani so imeli na progi dva tekmovalca. Gorišek je imel možnost zasesti mesta od 38. do 40., vendar je kmalu po polovici prevožene proge padel. Javnik je sicer prišel na cilj, vendar mu je čas 2’49”91 zadostoval komaj za 50. mesto. Vrstni red današnjega smuka: 1. Klammer (Av). 2'35”19 2. Plank (It.) 2’38”73 3. Hakken (No.) 2’38”85 4. Grissman (Av.) 2’39”26 5. Veith (ZRN) 2’40’'09 6. Cordin (Av.) 2’40”20 7. Russi (Švi.) 2’40”44 8. Vesti (Švi.) 2’40”48 9. Besson (It.) 2’40”66 10. inkler (Av.) 2’40”74 11. Grabler (Av.), 12. Berthold (Švi.), 13. Zwiiling (Av.). 14. G. Thoni (It.), 15. Pellat - Fihet (Fr.) itd. Skupno je prispelo na cilj 57 tekmovalcev. Lestvica za svetovni pokal: 1. Klammer 119 točk, 2. Grass 75, 3. Grissman 66, 4. Plank 49, 5. Stenmark 45, 6. G. Thoni, 7. Chiesa. V ženskem veleslalomu za SP A. Prollova niza zmago za zmago GRINDELWALD, 11. — Avstrijka Annemarie Proli - Moser je ponovno potrdila, da je trenutno v izredni formi. Danes si je v tretjem nastopu v treh dneh zagotovila že tretjo zmago. V tekmovanju za SP je namreč zmagala v Oberstaufnu tudi v veleslalomu. Med favoritinjami tega tekmovanja sta bili tudi Švicarka Morerod in Nemka Mitter-maier, vendar sta obe padli in sta bili izločeni. 1. Proli - Moser (Av.) 1’20”34 2. Serrai (Fr.) l’2n''94 3. Wenzel (Lich.) 1'21”54 4. Zechmeister (ZRN) r21”66 5. Kaserer (Av.) r21”81 6. Schroll (Av.)- 1’22”32 7. Gfolner - Schmid (Av.) 1’22”59 8. Drexel (Av.) 1’22”R5 9. Therese Nadig (Švi.) 1’23”41 10. Drucoz (Fr.) in Betsv Clifford (VB) 172"55 12. Eople (ZRN) r23”f7 13. Tisot (It.) 1’23"96 Lestvica za svetovni pokal je sedaj taka: 1. Moser-Proll 161 točk, 2. Mitter-mayer 101, 3. Nelson 78, 4. Serrat 72, 5. Wenzel 65, 6. Zechmeister 57. V 1. jugoslovanski moški košarkarski. ligi so dosegli sinoči te rezultate: Olimpija - Partizan 99:104 Beograd - Lokomotiva 108:100 (Plečaš je dosegel 54 košev, kar je rekord prvenstva) Rabotnički - Radnički 81:80 Vojvodina - Istravino 90:78 Bosna - Metalac 97:85 Tekmi Zadar - Borac in Crvena zvezda - Jugoplastika bosta jutri. HiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiimimiiiimmiimiii V ITALIJANSKI A LIGI Napoli-Torino 1:0 RIM, 11. — V anticipiranem srečanju nogometnega prvenstva italijanske A lige je Napoli premaga! Torino s tesnim izidom 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel v 63. min. Massa. Jugoslovan Janez Gorjanc je zasedel 7. mesto na tekmovanju v smučarskih skokih v Le Brassuju v Švici. Zmagal je Japonec Katsu-ro, ki je skočil 90 in 89 m, Gorjanc pa je skočil 86 in 87 m Danes so se začele manifestativ-he prireditve «Po poteh partizanske Jelovice» Na Pokljuki so bila tekmovanja v biatlonu. V mednarodnem razredu je pri mlajših članih zmagal Bolgar Čer-nejev pred Romunoma Paulescom in Lazarojom. Najboljši Jugoslovan je bil šolar (na 5. mestu), pri članih pa je zmagal Mirza pred Tiho jem in Cimpoio (vsi trije Romuni), četrti je bil Jugoslovan Če-čar. Jutri se bodo prireditve kon- MLADINCI BOR — LLOYD B 89:61 V 3. kolu povratnega dela mladinskega prvenstva so Borovi košarkarji premagali drugo Lloydovo ekipo z 89:61 (44:22). Najboljši strelec v Borovih vrstah je bil Robi Klobas (21 točk). Izredno zanesljivo je zaigral Leo Koren (17 točk), predvsem v obrambi. 2. liga (izidi tekem slovenskih ekip) j Ilirija - Domžale 96:71 Maribor - Oriolik 92:7? Rudar - Slovan 73: Bo Industromont. - Železničar 110:65 RIM, 11. — Italijansko ministrstvo za prevoze je potrdilo, da bodo imeli italijanski športniki pri potovanjih z železnico še nadalje 50-odstotni popust pri nakupu vozovnic. Jože Gor|up (Nadaljevanje s 5. strani) * v V ženski odbojkarski C ligi je sinoči v prvem kolu Breg pred domačim občinstvom s težavo premagal Bolzano s 3:2 (15:6, 15:11, 14:16, 11:15, 15:12). INKA V moški odbojkarski D ligi je Bor sinoči premagal Codognato iz Benetk s 3:1 (15:8, 15:8, 13:15 in 15:11). z,cuu. jc ucjcu tu* se uuyi zia- cai. juh i se uuuu pnieuiive ts. tiranim narodom možnost, da se o-1 čale s spominsko slovesnostjo LJUBLJANA, 11. — V tekmovanju za pokal evropskih prvakov v hokeju na ledu je v Weisswasserju tamkajšnji Dinamo premagal ljubljansko Olimpijo z 8:2 (3.0, 1:1, 4:1). Ker so bili Ljubljančani premagani tudi v prvi tekmi so bili tako izločeni iz tega tekmovanja. je najbolj neposredno izrazil vpliv Careninega izčiščenega kubizma, ki je oplodil tudi Pilona. Za označbo njegovega sentimentalnega razmerja do življenja je značilen nedatiran osebni zapis, ki ga po tej strani dobro karakterizira. Takole je zapisal, kakor da sluti, da njegovo še neizpeto mladost že ogroža jesen, neizprosen prag, čez katerega stopa smrti v objem: «Zadnji spomini življenja, onega sončnega poletnega veselja trkajo na okno. Temni oblaki in ledene sape so prišle izza gora, da nam prinesejo prve pozdrave jeseni. Slutnja smrti je segla s svojimi prsti iz daljave v naše polje in gozdove. Jesen je poljubila polja in travnike. Razgaljena leži zemlja pred teboj kot bi hotela reči: «Vse sem ti dala, sedaj pa bom legla k počitku. Ko me bo pa pomladansko sonce spet poklicalo, bom planila zopet v pomladansko življenje». O travniki in Vrtovi, kje so vaši pestri cvetovi? Kje si ti. rdeči mak ki si se pripogibal med zlatim žitom? Zastonj te išče oko na teh pustih pogoriščih. Krizanteme se stiskajo po vrtovih, kot da bi slutile, da tudi zanje pride smrtni dan. In ti, Ragov log, tudi nate je prišla jesen in list za listom pada s tvojega drevja. Ne bo dolgo in le gole veje se bodo iztezale v mraz. Ih kaj je vam, temni borovci, kaj tako s Donosom zrete na svoje umirajoče sosede? Mar ste vi pili iz čase nespremenljivosti? In tudi ti, temni drevored, tudi ti umiraš. Najraje bi zate potočil solzo, ko vidim, kako list za listom pada v prah. O, jesen, kako si nemila, komaj si pogledala izza gore, že so se zbrale prve lastovice v jate. Hrepenenje po soncu jih je dvignilo in odneslo čez gore. čez morje. In tudi pesem slavca je utihnila in šla za soncem. Preko livad pa so za-krakali črni pogrebci, vrani, svojo pogrebno pesem. Kako težka se mi zdi ta slika jeseni. Zdi se mi, kot da bi bila zaznamovana s pečatom smrti. Globoke misli ti v tem trenutku oklenejo srce. Življenje! To večno presnavljanie, to pretakanje iz jeseni v zimo. iz pomladi v poletje, to padanje in vstajanje, ali ni ravno to življenje? Ah. poprej, ko se je sonce v poletni vročini nosilo visoko po sinjem nebu. ali ni od vseh strani kipelo življenje? In danes? V takih trenutkih nehote poromaš na grobove svojih mrtvih, ki jih nosiš v srcu. poromaš k njim. da ti kane solza težkega spomina nanje. Jesen, ti si za poljedelca povračilo za vse znoine kaplje, ki jih je v poletni vročini popila suha gruda. In že spet stopa sejavec preko zoranih brazd in seje svoj up in trpljenje v zemljo, da mu bo rodita obilen sad V neustrašenem hrepenenju te je že čakal lovec: sedaj je obesil puško na rame in šel v svoj ljubi gozd, da izvrši smrtne, obsodbo, katero si ti, jesen, podpisala mnogim». V Gorjupovem delu je izraženo mladostno vretje in močna volja po sintezi priborjenega. Iz prirojene liričnosti in idilične bukolič-nosti je stremel po monumentalni formi, ki jo je končno dosegel v prezbiteriju cerkvice sv. Nikolaja, s katerim si je postavil trajen spomenik in zopet priboril stenski sliki v devetnajstem, stoletju izgubljeno soglasje z arhitekturo. Ganljivo se spominja srečanja Z njim znani češki slavist Frank Wollman 1. 1935, v opisu potovanja po severozahodni Jugoslaviji, ko je o tem srečanju zapisal: «V cerkvici sv. Nikolaja sem se pa prepričal, da napreduje v Sloveniji tudi cerkvena umetnost. Tam sem našel pri delu mladega slikarja Gorjupa, u-čenca Meštrovičevega in florentinske akademije. Bogato razčlenjeni gotski obok je Gorjup napolnil z zgodbami iz nove zaveze, pa tudi iz sodobnega slovenskega življenja. Na majhnem prostoru je umetnik zajel morje evangelijske ljubezni in mogoče mu je ta ljubezen olajšala kmalu za tem prezgodnjo smrt». V zadnjih letih življenja se je Gorjup uveljavljal na skupnih razstavah slovenskih umetnikov; leta 1929 je razstavljal na grafični razstavi v Florenci, 1 1931 pa na pomladanskih razstavah v Toulonu v Franciji in v Beogradu. Čeprav mlad. si je s svojim delom pribori! častno mesto v živahnem vretju slovenskega umetniškega življenja v prvih petnajstih letih po prvi svetovni vojni.