LISTINA O KNJIGI 1972*
Zavedajoč se, da so knjige še zmeraj bistveno sredstvo za ohranjevanje in razširjanje po vsem svetu nakopičenega znanja,
v prepričanju, da ukrepi, ki naj spodbudijo kar najširšo rabo tiskanih besedil, vlogo knjige lahko okrepijo,
opozarjamo, da ustanovna listina Unesca priporoča podpiranje »svobodnega pretakanja idej z besedo in sliko« in spodbujanje »mednarodnega sodelovanja, ki naj s primernimi metodami omogoči vsakemu narodu dostop do vsega, kar objavljajo drugi narodi«;
opozarjamo tudi na izjavo glavne konference Unesca, ki pravi, da knjige »opravljajo osnovno funkcijo pri uresničevanju ciljev, ki jih ima Unesco, namreč miru, razvoja, uveljavljanja človekovih pravic ter boja zoper rasizem in kolonializem«;
glede na to, da je glavna konferenca Unesca razglasila leto 1972 za »mednarodno leto knjige« pod geslom »knjige za vsakogar«,
sprejemamo soglasno pričujočo listino o knjigi in prosimo vse, ki jih to zadeva, da ravnajo po načelih, ki jih ta listina navaja.
Mednarodna skupnost knjigarskih društev
Mednarodna zveza pisateljskih in skladateljskih društev
Mednarodna zveza biblioteicars/cih dru5£ew
Mednarodna dokumentacijska zveza
Mednarodna zveza PEN klubov
Mednarodna zveza prevajalcev
Mednarodno združenje založnikov
* Ob mednarodnem letu knjige leta 1972 je UNESCO sprejel Listino o knjigi, ki je bila objavljena v Biltenu UNESCO, prevod pa v Naših razgledih 11. 2. 1972. Ob letošnjem Unescovem mednarodnem kongresu o knjigi dokument ponatiskujemo za razmišljanje o tem, koliko uresničujemo njegova načela.
Knjižnica 26(1982) 1-2
143
1. člen: Vsak ima pravico do branja
Družba mora skrbeti za to, da lahko vsakdo uživa ugodnosti branja. V svetu, kjer nepismenost velikemu delu prebivalstva preprečuje dostop do knjig, imajo vlade dolžnost, da prispevajo k odpravljanju te nadloge. Spodbujati morajo proizvodnjo tiskanega gradiva, ki je potrebno, da se človek branja nauči ter da si ohrani sposobnost za branje. Če je potrebno, morajo dajati raznim strokam, ki so v zvezi s knjigo, dvostransko ali mnogostransko pomoč. Proizvajalci in razdeljevalci knjig pa so dolžni skrbeti za to, da ideje in informacije, ki jih prenaša tiskana beseda, sledijo razvoju potreb bralcev in celotne družbe.
2. člen: Knjige so neogibno potrebne za izobraževanje
V	času, ko imamo na področju izobraževanja pravo revolucijo in ko se uvajajo zelo obsežni programi za povečanje šolskih zmogljivosti, je treba s primernim načrtovanjem skrbeti za nenehno usklajevanje učbenikov z razvojem učnih sistemov. Kakovost in vsebina učnih knjig se morata v vseh deželah sveta venomer izboljševati. Pokrajinska proizvodnja lahko pomaga založnikom pri zadovoljevanju nacionalnih potreb po učbenikih in splošnoizobraževalnih delih, ki so zlasti potrebna za šolske knjižnice in za programe opismenjevanja.
3. člen: Družba mora ustvariti možnosti, ki bodo spodbujale ustvarjalno dejavnost dvtorjev
Splošna deklaracija o človekovih pravicah zahteva, da »ima vsak avtor pravico do zaščite moralnih in materialnih koristi, ki izvirajo iz njegove znanstvene, literarne ali umetniške stvaritve«. Ta zaščita mora veljati tudi za prevajalce, ki s svojim delom prispevajo k širjenju knjig čez jezikovne pregrade in so tako bistvena vez med avtorjem in najširšim občinstvom. Ker imajo vse dežele pravico, da izražajo svojo kulturno samobitnost ter tako ohranjajo pestrost, ki je civilizaciji potrebna, morajo spodbujati svoje avtorje v njihovem ustvarjalnem poslanstvu in s prevodi podpirati spoznavanje slovstvenih zakladov drugih dežel, tudi tistih z manj znanimi jeziki.
4. člen: Zdrava založniška dejavnost je zares potrebna za razvoj
naroda
V	svetu, kjer je proizvodnja knjig izredno neenakomerna in kjer toliko ljudi ne pride do knjig, je zelo potreben načrten razvoj
116
Knjižnica as(198s)l-i
založniške dejavnosti vsakega naroda. Zaradi tega je treba sprejeti ukrepe, ki naj uveljavijo potrebno infrastrukturo, in sicer najprej v nacionalnem okviru, po potrebi pa tudi z mednarodnim sodelovanjem. Razvoj založniške dejavnosti, ki mora biti vključen v izobraževalno, gospodarsko in družbeno načrtovanje, zahteva tudi udeležbo vseh strokovnih organizacij, ki imajo kakorkoli opraviti s knjigo. Pri lem naj pomagajo organizacije, kakršne so na primer nacionaini sveti za pospeševanje knjige. Ta razvoj zahteva tudi dolgoročno financiranje z nizko obrestno mero na nacionalni, dvostranski ali mnogostranski osnovi.
5. člen: Razvoj založništva potrebuje ugodne možnosti za proizvodnjo
knjig
Vlade morajo v svoji gospodarski politiki poskrbeti za to, da ima industrija knjige na voljo potrebno opremo in sredstva za razvoj svoje infrastrukture, zlasti papir ter tiskarske in knjigoveške stroje. Kar najbolj smotrno izrabljanje domačih virov ter ugodnosti pri uvažanju opreme in surovin bodo omogočili proizvodnjo mikavnega in cenenega branja. Jeziki, ki še nimajo svoje pisave, morajo uživati prednost. Vsi, ki sodelujejo pri proizvodnji knjig, morajo skrbeti za to, da so knjige, zlasti pa tiste, ki so namenjene telesno prizadetim ljudem, kar najbolje zasnovane in izdelane.
6. Člen: Knjigarnarji so temeljna vez med založniki in bralci
Ker so knjigarnarji na čelu vseh tistih, ki si prizadevajo spodbuditi pri ljudeh bralne navade, imajo tudi odgovornosti na področju kulture in izobraževanja. Njihova vloga je zelo pomembna, saj skrbijo za to, da imajo bralci na voljo zadosten izbor dobrih knjig. Pri izpolnjevanju te naloge jim pomagajo posebne tarife za razpošiljanje knjig po navadni in letalski pošti, olajšave pri plačevanju in razne druge ugodnosti, ki jim manjšajo finančna bremena.
7. člen: Knjižnice so žarišča umetnostnih in znanstvenih informacij, zato so eden izmed virov nacionalnega bogastva
Knjižnice imajo ključni položaj v razdeljevanju knjig. Dostikrat so najpripravnejša pot, po kateri pride bralec lahko do tiskanih besedil. Kot javna služba spodbujajo branje, branje pa pripomore k osebnemu ugodju ter pospešuje nenehno izobraževanje, pa tudi gospodarski in družbeni napredek. Organizacija knjižnic mora ustrezati možnostim in potrebam vsakega naroda. Vse šole, zlasti pa
Knjižnica JG(J982)]-i
117
šole in skupnosti na razsežnih podeželskih področjih, kjer knjig ni, bi morale imeti vsaj po eno knjižnico s strokovno izobraženim osebjem in zadostnim proračunom. Knjižnice igrajo tudi bistveno vlogo v zadovoljevanju potreb strokovnjakov in visokega šolstva. Vsaka dežela bi morala imeti knjižnično omrežje, da bi imel bralec povsod možnost priti do knjige.
8.	člen: Dokumentacija je sredstvo za shranjevanje in razširjanje
informacij, zato rabi stvari knjige
Znanstvene in tehniške knjige, pa tudi vse strokovne knjige so odvisne od dobrih dokumentacijskih služb. Zato morajo vlade in vsi člani knjižne skupnosti pomagati pri razvijanju teh služb. Da bi vsaka dežela imela vselej na voljo najpopolnejšo dokumentacijo, je treba sprejeti ukrepe za kar najbolj svobodno kroženje informacijskega gradiva čez državne meje.
9.	člen: Svobodno kroženje knjig iz dežele v deželo je nujno dopolnilo
nacionalne proizvodnje in velikega pomena za mednarodno sporazumevanje
Da bi bila dela, ki nastajajo povsod po svetu, dostopna vsem ljudem, je nujno, da knjige svobodno krožijo. Carinske pristojbine in podobne ovire lahko odpadejo, če se bodo povsod držali dogovorov Unesca ter drugih priporočil in mednarodnih pogodb, ki so bile zasnovane v ta namen. Povsod morajo brez omejitev podeljevati uvozna dovoljenja in devize, ki so potrebne za nakup knjig in surovin za izdelavo knjig, notranje pristojbine in druge stvari, ki ovirajo trgovino s knjigami, pa je treba kolikor je mogoče zmanjšati.
10. člen: Knjige koristijo mednarodnemu sporazumevanju in miroljubnemu sodelovanju
Ustanovna listina Unesca pravi: »Ker se vojne porajajo v človekovem duhu, je treba tudi branike miru postaviti v človekovem duhu.« Ker opravljajo knjige pomembno vlogo pri ustvarjanju ozračja medsebojnega razumevanja in prijateljstva, so eden poglavitnih branikov miru. Vsi, ki jih ta stvar zadeva, morajo priti do prepričanja, da knjiga blagodejno vpliva na razvoj posameznika, na gospodarski in družbeni napredek ter na razumevanje in mir med narodi.
118
Knjiinieu 2)0(1982)1-2