'Zcucu&fot izdaja okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje m odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tu uprave' ..Zasavski tednik' Trbovlje L, Trg revolucije a. 28 (teleion 91) — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — List izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din mesečna 40 dtn — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo hUl v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne le jih ge vračamo Štev. 3 Trbovlje, dne 12. januarja 1957 Leto X. Ustanovni občni zbor kmetijske proizvajalne zveze v Brežicah Prvenstvena naloga: pomagali razvoja zadružništva I. študentski festival v Trbovljah ' SPORED PRIREDITEV: V nedelje, is. jenaerje, ob 16. ta 20. url r gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah VEČER JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV; Izvaja akademska folklorao-plesna skupina ..France Marolt" iz Ljubljane. Od M. de 27. januarja v mali dvorani RAZSTAVA MLADIH; razstavlja 12 slikarjev, grafikov in kiparjev, slušateljev Akademije upodabljajoče umetnosti iz Ljubljane. V nedelje, 20. januarja, ob 16. in 20. uri v gledališki dvorani W. Sha- kespeare: KAKOR VAM DRAGO.nadalje J. B. P. Moličre: SGANARELLE; Izvijajo slušatelji Akademije za Igralsko umetnost b Ljubljane. V nedelje, 27. januarje, ob 20. uri v gledališki dvorani Aškere-Tomc: STA- RA PRAVDA; izvajajo solisti in Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane. Dirigent: Radovan Gobec. Kantato traja 120 minut. V »e beta, 2. februarja, ob 19. url v loj er j« Delavskega doma ZABAVNO- Ptesffl VEČER: MALO DOBRE VOLJE; sodelujeta študentski plesni orkester to slovenski kvintet te Ljubljane. Študentski veseli večer tz Ljubljane izvaja program: 101 minuto glasbe to smeha. Poje Jelka Cve-tožar. Ples do 4. ute zjutraj, postrežbo gostov z okrepčili oskrbi gostinske podjetje „Turist" b Trbovelj. f trudu, 11. februarja, ob 19. url v mali dvorani SOLISTIČNI KONCERT; sodelujejo študentje Akademije za glasbo b Ljubljane. Predprodaja vstopate k posameznim prireditvam, kakor poročimo ni drugem mesta, je daevae e« id. do n. to ed 16. sre dalje pri blagajni Delavske- PROIZVAJALNA ZVEZA MORA POSTATI MOBIUZATOR, USMERJALEC IN NAJAKTIVNEJŠI ČINITEU PRI RAZVOJU KMETIJSTVA V SPODNJIH KRAJIH OKRAJA — V ZVEZO SE JE VKLJUČILO 15 KMETIJSKIH ZADRUG S PODROČJA OBČIN BRE2ICE VIDEM-KRSKO IN SENOVO, RAZEN TEGA PA OBŠIREN PROGRAM RAZVOJA Pred skupšimo TUDI DEVET KMETIJSKIH OBRATOV KMETIJSTVA IN BOGATA RAZPRAVA O BLIŽNJIH NALOGAH poslovna ptravila, najeli kredite 01*000VZOCijj G SZDL in ee pogovorili še o nekaterih y ZOgOFfO BREŽICE, 9. januarja. Tu je bil danes ustanovni občni zbor kmetijske proizvajalne zveze, katerega se je udeležilo 29 delegatov KZ Brežice, Videm-Krško, Senovo in nekaterih kmetijskih obratov, med gosti pa tudi zvezni ljudski poslance Živko Rentot, republiški poslanec Ljubo Mlakar, predsednik OZZ in podpredsednik OLO Trbovlje tov. Tone Zupančič, tajnik OZZ tov. Lojze Pajnič, predsednik občine Brežice tov. Ivan Kolenc, inž. Prijatelj in drugi. NI nobenega dvoma, da sodi pravkar minuli ustanovni občni zbor kmetijske proizvajalne poslovne zveze v Brežicah med naij uspešnejše zbore v zadnjem času. Že v poročilih iniciativnega odbora kakor tudi v programu bodoče zveze so bile nakazane tako važne naloge, da bo moral novi upravni zbor, v katerega so bili, mimogrede rečeno, izvoljeni najboljši zadružniki, resnično zastaviti vse sile. Podrobna analiza razvoja dosedanjega dela v kmetijstvu spodnjega dela okraja pa je seve med drugim pokazala tudi mno- jeti se z njimi in jih kolikor bo mogoče zadovoljivo rešiti. 2e referent, ki je obrazložil program dela, je opozoril, da leta ni popoln, da v njem ni za-popadena vsa problematika, važno pa je končno to, da so glavni obrisi nakazani m da bo novi upravni odbor vsaj približno spoznal najvažnejše naloge. Važen pa je tudi predlog, naj bi kmetijske zadruge izde- Zadružniki oziroma delegati lale nekako ekonomsko analizo. •'-'"-'t-'1'"---------- po kateri bo moč presoditi, kaj so povsem prostodušno razpravljali o svojih in drugih težavah. Prikazali so res celovito sliko dosedanjega razvoja kmetijstva in obenem nakazovali prvenstvene akcije za reševanje najvažnejših vej kmetijstva. Težko je reči, kje bo treba najprej začeti. Vse veje kmetijstva so deloma zaostale, sevč pa bo, kot kaže, potrebno najprej reševati težave in probleme poljedelstva, vinogradništva, živinoreje in sadjarstva. S tem seve ni rečeno, da bo ostajalo ostalo pa ge pereče probleme, ki jih sicer delo zanemarjeno. Prav pa je, ne bo moč rešiti v kratkem ča- da se bodo lotili tistih su. važno pa je končno to, da so problemi nakazani in da so zadružniki pripravljeni spopri- perečih del, od nalog in obnovitvenih katerih je pričakovati najprej uspehe im dobre pridelke. pravzaprav hočemo doseči v bližnjih letih. Poleg mnogih delegatov so v debati sodelovali tudi zvezni ljudski poslanec tov. Bern o t. Mlakar, Zupančič in drugi. Zlasti važna je razprava tov. Ber-nota, ki je izbranim obrazložil najvažnejše probleme ne le spodnjesavskega, marveč celotnega jugoslovanskega kmetijstva. Obenem pa nakazal dragocene smernice, ki bodo kažipot novoustanovljeni zvezi pri reševanju njen;h nalog. Novi upravni odbor, ki je. M izvoljen na tem zboru, bo začel z delom že drugi mesec. Zadružniki so tokrat sprejeli tudi drugih kreditnih nalogah v bližnji bodočnosti. O programu proizvajalne zveze pa nekoliko podrobneje prihodnjič. (v) SKORO 500 MLADIH KMETOVALCEV OBISKUJE kmetijske Sole Od 27 predvidenih kmetijsko-gospodarskib šol v zasavskem okraju jih deluje že nad 20 — Največ v očtnj Brežice Kmetijsko-goapodarske šole so sredi intenzivnega dela. Nad 500 mladih kmetovalcev prihaja večkrat na teden v slabo osvetljene kmečke sobe. redko kje v dobre, prostorne učilnice, kjer si večajo znanje za boljše kmetovanje. Danes deluje v našem okraju že nad 20 takih šol. Prednjači občina Brežice kjer so ustanovili kar osem kmetijskih šol in jSh obiskuje lepo število kmetovalcev (v) Jetri bo v Zagorju skupščina organizacije SZDL. Nad 170 vo-1 jenih delegatov bo poslušalo potočila o dejavnosti teren** organizacij SZDL, delu občinskega ljudskega odbora Ib njegovih svetov, o gospodarski to kulturni dejavnosti ter celotnemu družbenemu življenju občine Zagorje. Ni dvoma, da bo skupščina osvetlila mnoga pereče vprašanja to sprejela vrsto sklepov, ki bodo imeli namen, Se bolj izboljšati delo organizacij SZDL v tem rudarskem kraju. Sicer lahko pribijemo, da so organizacije SZDL v Zagorju preteklo leto dobro delovale to imele pri svojem delu lepe uspehe. Vendar Je nujno, da se vsa ta pisana dejavnost poglobi to najdejo Se boljše oblike vsakodnevnega dela. Več o skupščini v prihodnji tevilki. (v) Predlog za proslavitev Dneva izseljencev in internirancev Brestonieeni v spomin na težke dni Nad 5000 ljudi ta poslušalo predavanja a roku Povprečno je obiskalo vsake posamezno predavanje nad MO ljudi — Predavanja so bila v vseh krajih občine Trbovlje — Žene nestrpno pričakujejo drugi del akcije proti zavratni bolezni, ko bodo zdravniško pregledane Krajevna organizacija Zveze borcev v Brestanici je pred nedavnim pripravila načelni osnutek za proslavo Dneva internirancev m izseljencev. Ker je ta proslava zamišljena ne samo v okrajnem, temveč v širšem, republiškem merilu, so predlog poslali Republifcemu odboru ZB LRS. Kakor predlagajo Bresta niča - ha Vshrah bodo gradili gasilski dom Gasilci v Vihrah sq konec decembra imeli svoj redni letni občni zbor, kjer je o delu društva poročal sekretar tov. Štefan Račič. V gasilskem društvu Vihre so včlanjeni v glavnem mladi fant. je, ki so vsi člani SZDL. Lani si je društvo iz svojih sredstev 'in s pomočjo občinske zveze kupilo motorno brizgalko. Za vas je bil prevzem brizgalne slovesen dogodek, ki so ga združili z gasilsko prireditvijo. Že nekaj časa pogrešajo v Vihrah dom. Nimajo šole, niti prostorov, kjer hi se lahko shajali. Na občnem zboru so precej razpravljali o tem in sklenili, da bodo še v letošnjem letu pričeli z gradnjo gasilskega doma. Vaščani bodo darovali les in po. magali z vožnjami ter s prostovoljnim delom. V društvu je, kot že prt) rečeno, precej mladih fantov in deklet, ki si želijo izobraževanja in seveda tudi razvedrila. Krško in Brežice, od koder so Vihre oddaljene celih 9 km, imajo vsega tega dovolj Pozneje, ko bodo imeli svoj dom se bodo tudi Vihrčani lahko posvetili kulturno-prosvetnemu delu. Na zboru so izvolili nov upravni odbor, za častnega člane društva pa je bil izvoljen tov. Stane Nunčič. Gasilci iz Viher imajo silno voljo do dela, kar so v preteklem letu že dokazali, sa so želi žc vidne uspehe. Tudi v bo doče se bodo trudili, da bi izpolnili svojo obvezo — zgraditi dom — kjer upajo, da jim bodo priskočile na pomoč družbene organizacije in ustanove L. S. R. ni, naj bi se to praznovanje izvedlo v najširšem obsegu In naj bi to ne bil samo praznik tistih nesrečnikov, ki jih je okupator izselil ali interniral preko zbirnega centra n» brestaniškem gradu (Rajhcnburgj, temveč praznik vseh internirancev iz Slovenije. V predlogu, ki je bil odposlan preko okrajnega odbora ZB v lahko pomagali pri organizaciji tega praznika. Pobudniki tega načrta so mnenja, da bi se ob tej priložnosti lahko organizirale razne razstave, ki bi v podobi jn ohranjenih rekvizitih prikazale trpljenje in mučeitištvo izseljencev. Primerna bi bila morda tudi izdaja kakšne publikacije v ta namen. Ob tej priložnosti bi Trikov I jah* "ni" "dol očcii"dan “kdaj P«**®'* ***” . j k- 4,11« I, eventualno odkritje spominske na, bi bila ta ptoslava, vendar „„ _______ k™.*. »o mišljenja, da bi bil za to najprimernejši poletni čas. Da so bila taka predavanja zelo potrebna, ni treba posebej poudarjati. To dokazuje najbolj in prvenstveno velika udeležba. Tako v centru Trbovelj kot v najmanjši vasici občine Trbovlje. V celoti je obiskalo predavanja nad 5000 ljudi in ni čudno, da so z zanimanjem poslušali prav vsi obiskovalci razlaganje predavatelja. Na 17 predavanjih so zlasti naše žene sipoznale zavratno bo- lezen, saj je predavatelj posku-na samem brestaniškem gaj kar najbolj poljudno razložiti vse znake te bolezni in naj- Vsekakor bo pri organizaciji te proslave potrebno najširše sodelovanje vodilnih ljudi, ki bi plošče gradu. Predlog krajevne organizacije .... , . . ZB Brestanica je vsekakor ume- <*rambo pred njo. sten m bodo o njem razprav- Vse obiskovalke teh preda-Ijali še na višjih mestih vanj pa zdaj nestrpno pričaku- S 16. seje Občinskega ljudskega odbora v Zagorju Obširen delovni program Na seji so odborniki poslušali poročilo predsednika sveta za gospodarstvo, Franca Ludovika, poročilo predsednika sveta za komunalne zadeve, Leopolda Prašnikarja, poročilo predsednika sveta za urbanizem inž. Staneta Zabovnika, poročilo predsednika komisije za uporabo zemljišč v gradbene namene. Branka Korbarja, to sprejel vrsto sklepov in odlokov. Lansko leto je komunalna de- staje, uredili javno razsvetljavo javnost v občini Zagorje precej na odsekih od železniške posta-napredovala. Zgradili so v me- je do Soriška in na odseku Za-stu 860 m modernega cestišča na gorje-Kotredež — kanalizacijo odseku II. reda Grčar-Borišek, pa bodo gradili na odsekih: Uli-pod cestišče pa so položili kitna- ca talcev, Prešernova, Gasilska c., le za telegrafske in telefonske Selo in Borovnik. Regulirali kable. Ob cesti manjkajo še bodo potok Medijo na odseku pločniki, ki jih bodo dogradili od Emejca do Rajnarja, adapti-ietošnje leto. Zgrajeno je bilo rali pošto, regulirali potok Gra-več podaljškov vodovodov In šča na Lokah, zgradili novo pe-kanalizacije, v Semniku pa so kamo v Zagorju, novo klavnico, med drugim zgradili in zabelo-. javno stranišče-v mestu, mrli-nirali 860 m vodnega rova in ga ške vežice in obdukcijske pro-pretesarili v dolžini 135 m. Po- store ter kupili vok za odvoz pravili so 2350 m občinskih poti smeti. ter poskrbeli za ureditev spo- Za vse to bo potrebno po menikov in spominskih plošč, predračunih okrog 151 milljo- V prihodnje bo treba bolj skrbeti za urbanistično ureditev kraja. V ta namen so že začeli izdelovati urbanistični načrt, ki ga bo seveda treba pri vseh bodočih gradnjah na področju kraja upoštevati. Odborniki so na tej seji sprejeli odlok o uporabi zemljišč v gradbene namene. Občinski ljudski odbor v Zagorju je nadalje po predhodnih razgovorih s kolektivi sklenil, da se Gostinsko podjetje v Zagorju v svrho izboljšanja poslovanja in (Nadaljevanje na 2. strani) jejo drugi del te velike akcije proti nalezljivi bolezni. Se pravi na preglede, M bodo sledili že v bližnji prihodnosti. (v) Hvale vredna akcija RK v Radečah Pred nedavnim je ekipa Rdečega križa za oddajanje krvi iz Ljubljane obiskala tudi Radeče, da vzame kri od prostovoljnih krvodajalcev. Radečani so se tej človekoljubni akciji prav lepo odzvali. Med kolektivi se je zlasti izkazala Papirnica, ki je zbrala 66 priglašencev ali 24 odstotkov vseh zaposlenih. Ob tej akciji je dala mladina te tovarne pobudo za zbiranje priglašencev in se je med mladino priglasilo 26 fantov in deklet, kar je polovica vse zaposlene mladine v 'apimici. Posebno pohvalo zasluži primer Lipčeve družine iz Močil-nega, iz katere so se priglasili in darovali kri vsi štirje odrasli člani družine. S. SENOVO Na rudniku bodo ustanovili LMS. — V okviru se-novškega rudnika že deluje iniciativni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev organizacije Ljudske mladine. Na rudniku je zaposleno nad 300 mladincev in mladink, ki so bili doslej izven mladinske organizacije. parkov itd.,po vsej občini pa so namestili, nove oglasne deske. Svet za komunalne zadeve je nadalje izdelal načrt negospodarskih investicij za dobo do leta 1961. Tako ,ie v načrtu zgraditev tržnice, nadaljevanje betoniranja vodnega rova v Semniku. zgraditev rezervoarja na Lokah, zgraditev podaljškov vodovodov v Lokah-Kisovcu, v Semniku, v Dolenji vasi do »Weste«. od Košenine do Kolodvorske ceste in na Selu. Na Izlakah bodo po načrtu gradili vodovod, napravili cesto II. reda od Košenine do železniške po- nev dinarjev, za samo gradnjo 123 milijonov in za onremo objektov 28 milijonov. Tržnico bo treba graditi že letos: stroški gradnje bodo znašali 1.490.000 dinarjev. Iz poročil je zanimivo to. da v Zagorju navzlic občutni stanovanjski stiski v letu 1956 ni nobeno podjetje gradilo niti enega stanovanja za delavce in uslužbence. V samem mestu so 403 prosilci za stanovanje, poleg tega pa je veliko neprimernih stanovanj, ki jih bo treba ali popraviti ali pa podreti tn sezidati nova. , Zaslužnega tov. Mavricija Borca ni več med nami Dobršnih 24 ur pred Novim letom je omahnil v prezgodnji grob znan sindikalni delavec, tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, tov. Mavrici j Bore. Tudi med zasavskimi delovni- delavsko besedo je omel prepričati vsakega delavca in mnogokrat smo mu bili hvaležni za odkritost in resnicoljubje. Umrl je zadet od srčne kapL ko je bil sredi važnega dela in poln življenjske energije. Vse mi Ijndmi je bil pokojnik dobro svoje sile je posvetil razvoju znan, saj so ga mnogi sindika- socializma to mn pomagal krčiti listi videli na raznih sestankih, zmagovito pot. Težko bomo po-skupščinab in sindikalnih obč- zabili nanj to pogrešali ga bonih zborih. Kadar koli je bil mo, zavedajoč se, da smo z njim med nami, smo vedeli, da nam izgubili človeka, ki je poznal bo s svojo preudarno besedo delovne ljudi in se z njimi vred obrazložil vse, kar nas je zani- boril za lepši jutrišnji dan. malo. S preprosto, toda krepko , Tov. Skorictncu v slovo Kar verjeti nismo mogli. Čeprav smo vedeli, da ga hudo tare zavratna bolezen. Venomer smo upali, da jo bo s svojo uporno naravo premagal. Zal se je zgodilo najhujše. Smrt ga je vzela v njegovih najlepših letih, v času, ko je dosegel svoj cilj in se hotel ves predati delu, za katerega je čutil brezmejno ljubezen in veselje. Francija Škerjanca ni več med nami. T oda v našem spominu bo ostal njegov Uk kažipot, kako se je treba boriti za našo veliko stvar. Nikdar ne bomo pozabili, kako je v tistih prvih mesecih po osvoboditvi začel uresničevati cilje naše ljudske revolucije in se ves predal delu z mladino. Kolikokrat smo ga videli na sestankih, sejah, posvetovanjih, skupščinah, kako je s tvojo preudarno besedo posegal v razprave in pomagal uspostavljati, mladinske aktive in jih kaliti za odgovorne akcije. Na svojih odgovornih položaji h, dosti pri delu z mladino našega okraja, je venomer dajal vsem drugim osebni vzgled, in ta je mnogim našim mladinskim aktivistom pripomogel, da so uveljavljali smernice mladinskega dela. Ko je bil sprejet v učiteljišče, je za nekaj časa odložil delo z mladino, vedeč, da bo po končanem študiju lahko ponovno stopil med njo in jo učil za življenje. 2e takrat se ga je oprijela prva kal bolezni, tokrat še bolj zavratno in mu počasi glodala zdravje. Franci ni pomislil, da bi moral odložiti breme študija. Za to rti bilo časa. Upal je, da bo premagal bolezen kasneje. Pa je ni. Vse huje se ga je lotila m naposled je moral na bolniško posteljo. Zaman se ji je upiral, in niti vroča želja po življenju in tistih naših najmlajših, katere ie vzgajal v šoli, je ni pregnala. Ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti, smo ponovno mislili na njegovo težko žviljenjsko pot. Res je, kakor je dejal eden izmed govornikov ob njegovem ■odprtem grobu: nič ti ni bilo podarjenega, vse si si moral priboriti. Toda priboril si si vse z neomajno voljo in zavestjo, da boš dosegal še večje uspehe z znanjem in neprestanim budnim spremljanjem dogodkov doma in po svetu. Turobna je bila tvoja zadnja pot, drag. tovariš Franci, Kot so te vedno v življenju spremljali tvoji mladinski tovariši, tako so ti stali ob strani tudi na tej za nas tako žalostni poti. Mladi ljudje — tisti, ki si jih tako ljubil — so prihiteli iz vsega Zasavja, da počastijo tvoj spomin. In ko je v zgodnji mrak tistega meglenega dne zao-rila ialostinka, smo nemo povesili poglede. Težko nam je bilo, ko s. nas zapustil, saj smo se zavedali, da odhaja iz naše sredine tovariš, resničen tovariš m goreč borec za našo soda-l.stitno stvar. Vendar, dragi tovariš Franci, v naših mislih se je porodila želja, da bi nadaljevali tvoje za-početo delo, da bi uresn.či-ll vse tisto, kar si venomer tako vztrajno želel. To pa je naša mladinska obljuba, ki jo hočemo izpolniti Z letne skupščine Občinskega sindikalnega sveta v Vidmu-Krškem S konference ZK Roto-tov ame v Vidmu-Krškera Velika skrb delavskemu Več stikov z občinskim samoupravi! cm$u ljudskim odborom Prav zanimiva je bite razdava na občinski konferenci sindikalnih podružnic občine Videm-Krško, ki so jo sklicali pred kratkim v dvorani Tovarne celuloze in roto papirja. V poročilih m v razpravi so na tej skupščini podrobno analizirali dek> občinskega sindikalnega sveta in podružnic na območju Vidma - Krškega. V 16 sindikalnih podružnicah je organizirano 86% vseh zaposlenih. Občinski sindikalni svat je v zadnjem poslovnem letu posvetil vso skrb vprašanju delavskega set moupravljanja in je v ta namen organiziral seminar za člane delavskih svetov. Ta seminar ki se ga je udeležilo 76 članov, pa ni zajel vseh delovnih kolektivov, temveč le podjetja »Celuloza«, »Etektro-Kraco«, Splošno kovinarsko zadrugo in Tovarno čokolade in likerjev Brestanica. Najbolje deluje delavski svet podjetja »ElektroKrško«, slabše je v ostalih podjetjih. Druga slabost v poslovanju delavskih svetov je v tem, da te-tt premalo obveščajo kolektive o svojem delu in sprejetih sklepih. Prav tako se dogaja, da so seje delavskih svetov včasih slabo pripravljene, zaradi česar se seje po nepotrebnem zavlačujejo, pa tudi zaključka niso vedno dovolj konkretni. Dobra stran svetov pe je, da se je popravti. socialni sestav delavskih svetov, saj je v njih sedaj 22% več delavcev neposredno iz produkcije, nadalje je v njih kar 30% več mladih delavcev. V borbi za večjo produktivnost so pa pokazali lepe uspehe kolektivi kovinarske zadruge, Tovarne čokolade in likerjev in delno tudi v Tovarni celuloze. HI GIENSKO-TEHNIČN A ZAŠČITA NAJ BO OSNOVNA NALOGA VSEH Se več skrbi delovnemu človeku — to je bal odraz razprave na tej letni skupščini. To je pravilno, kajti če pogledamo položaj, vidimo, da je bilo vil mesecih lanskega leta skupno 548 nesreč pri delu, kar da skupaj 44376 izgubljenih delovnih ur. Zanimiva je ugotovitev, da se je 30% vseh nezgod zgodilo pri., (jdbodti in . prihodi ne Predvsem so " pogosti padci sko--lesa. Zato ne bi bilo slabo, če bi večje podjetja morda uvedla prevoz ljudi v službo in iz nje z avtobusi, kakor so to napravila že nekatera druga podjetja v našem okraju. Rigiensko-teh-nični zaščiti pri delu so posebno skrb posvetili v Tovarni ce-lnloze in roto papirja. Mnogo so na skupščini razpravljali tudi o prehrani delov- nih ljudi, zlasti tistih, M so navezani sami nase in se hranijo v raznih gostiščih, kjer pa je hrama pogosto slaba In Se predraga. Trenutno se hrani v gostinstvu 175 abonentov. To število bi se več ko podvojilo, če bi bila hrana boljša in cenejša, zlasti če pomislimo, da presega- nj razna jedila in brezalkoholne pijače. Prav bi bilo, da bi se poiskala sredstva za dograditev Samskega doma in menze na Vidmu in rešilo vprašanje dobre in cenene prehrane za vrsto delavcev, ki so navezani sami nase. Ne skupščini so med drugim jo stroški za dva dnevna obroka obravnavali tudi vprašanje dvi- 5000 din mesečno. Kakor smo že omenili, se hrani v gostinstvu trenutno 175 ljudi, mnogo pa jih je, ki si morajo pod silo razmer kuhati sami. Kako je s prehrano teh ljudi, ki pogosto niso vešči v pripravljanju jedi, ki so največkrat enolične, si lahko mastimo, mnogo pa je med njimi takih, ki imajo dnevno samo po enkrat toplo hrano. Dobro je rešila to vprašanje Tovarna celuloze v Vidmu-Krškem, ki je organizirala za svoje delavce kantine«, kjer dobe po lastni ce- ga storilnosti in produktivnosti, nadalje je potrebno, da bi delovalo več naših delovnih ljudi v kulturooproGvetnih društvih in ostalih organizacijah. Razpravljati so o potrebi izobraževanja delovnih ljudi in ob zaključku napravili več sklepov. Novi od- Pred kratkim je bila v roto tovarni konierenoa Zveze komunistov. katere se je udeležil sekretar Okrajnega odbora Socialistično zveze Trbovlje tov. Janez Jesenšek, predsednik OLO tov. Martin Gosak in sekretar občinskega komiteja ZK Videm-Kirško tov. Maks Babič. Na konferenci so analizirali dosedanje delo in sprejeli sklepe za prihodnje. BORBA ZA DOSEGO PLANA Bo uspešni zaključeni fazi investicijske izgradnje, v kateri je kolektiv žel lepe uspehe, so se zadnji mesec borili za dosego bor, ki je bil izvoljen, pa bo vse plana. Za leto 1956 je bilo plato sklepe in naloge v celoti lah- nir&nih 20.000 ton roto papirja ko izvršil le tedaj, če ga bodo in 16.088 ton. celuloze. Celuloze vse podružnice in člani podpi- so izdelali letos 17.218 ton ali rali. v tem primeru občinskemu 107 odst, medtem ko so roto sindikalnemu svetu v Vidmu-, .papirja izdelali le 19.509 tem ali Krškem ne bo težko delati. 98 odst Kljub temu pa so pro- izvodnjo vsega papirja (Izdelujejo namreč več vrst papirja) za leto 1956 po planu dosegli ■ 101 odst Storilnost dela se je občutno dvignila v mesecu decembru. Dnevno proizvajajo sedaj preko 93 ton roto papirja. Delavci ao se namreč dobro zavedali, da je bil mesec december odločilen za dosego plana, zato so napeli vse svoje moči, lahko trdimo, da so se prav zagrizli v delo. Razen tega so znatno izboljšali organizacijo dela, pa tudi kvaliteta celuloze je zadnje čase ustaljena, kar bistveno vpliva na proizvodnjo roto papirja. Na podlagi sedanje proizvodnje bodo v letu 1957 uvedli po ■vedh oddelkih norme in premije. Na vidnem mestu bodo izobesili tabelo, kjer bo za vsakega posameznika razvidno, če doseže normo ali ne. Tudi tarifni pravilnik bodo morali revidirati. Čeprav so od Občni zbor Občinskega sindikalnega sveta v Brežicah mogi -^^i, Ovijaj« sedaj, da bo treba še marsikaj spremeniti. Res je, da so nekvalificirani delavci plačani v pretežni večini po akordu, vendar to nikakor ne vpliva stimulativno na dvig strokovnosti, ker neupravičeno dviga nekvalificirano tehnično delo. Premijski pravilnik bodo morali postaviti na dejansko storilnost in produktivnost dela. KAKO PREPREČITI OBRATNE NEZGODE? V vsakem podjetju težijo za je bila podružnica deležna od da bl bd° dim inanj tibrat- višjih sindikalnih forumov Po- “k n w » m po bite driritofto^SvototebrL in tudi niso biU 0 tem nič raaskah vzrok inteti, tajopo- Bratin 5 ™i dopuste . smejo vzroči, na; tudi Poravna steo&e pionirji za obdaritev ob Novo bojda izkoristiti le pozimi, m to tlf—i 4_*-j . takrat, kadar dopust odredi sam * . : ti^ravrik. V občani je 21 delavskih sve- Za poglobljeno izobraževanje Ob koncu minulega leta je imel občinski sindikalni svet v Brežicah svoj redni letni občni zbor, na katerem je polagal obračun svojega dete. Udeležba je bite dobra, kakršne že dolgo ne pomnimo, saj je bilo od 78 delegatov navzočih 64. Kot gostje so se udeležili občnega zbora zastopnik RS iz Ljubljane, zastopniki OLO Trbovlje, predsednik občine in zastopnik občinskega komiteja ZK in drugi Po otvoritvi je predsednik podal obširno poročilo. V poročilu je poudarjena vloga, M jo igrajo sindikati za zboljšanje življenjske ravni in naše gospodarjenje sploh. Ce hočemo doseči uspehe — je rečeno v poročilu — potem moramo biti prepričani o tem, kar hočemo m po čemer si prizadevamo. Poročilo je prav tako obširno analiziralo zunanjepolitične dogodke, zlasti v zadnjem času, in govor maršala Tita v Poli. V gospo-kem delu svojega govora je dražji kot v velikih mestih, ga. Delegat je apeliral na ObSS, zlasti v Zagrebu. da bi podprl rudarje v prizade- V drugem dehi svojega govo. 7^ da dobe vsaj najnujnej-ra je predsednik navedel, da je Sredstva za rudnik, knkortu-r občini 34 sindikalnih podruž- * » - da vzgoje dobre nic. Vseh zaposlenih je v občini m k^iftcirane rudarje 3193, od tega 2899 v socialistih , od Vojne poste pa je nem in zadružnem sektorju, in °=.eral delo njihove po- 284 v privatnem. V sindikatih družbice. Ki je bilo šibko, kakor je včlanjeno 2335 ljudi ali 74%. & blla šltika tudl ponroc, ki je Letovanja v Počitniškem domu v Crikvenici se je udeležilo 276 članov s 94 otroci. Oskrbnina v domu je bite znosna, ker so nad tretjino stroškov plačate podjetja otdroma ustanove. — Pred. logov za odpust je bilo 91, pri- temu pa se dogaja, da ao podhranjeni. Nekateri porabijo več denarja za obleko, drugi za pijačo, in tako jam ne preoisiane dovolj za prehrano, Iti je najvažnejša. Organizacija ZK bo morala v bodoče mladini posvetiti več skrbi in z njo delati, da se kaj takega ne bo več dogajalo. Prav bi bilo, da bi tovarna skupno s centrom za pospeševanje gospodinjstva pri občinskem ljudskem odboru organizirala ljudsko kuhinjo, kjer bi lahko samci, pa tudi zaposlene gospodinje dobile obrok hrane — morda enolončnico — po zmerni ceni. Ta obtoka bi se v Vidmu-Krškem prav dobro obnesla, saj je precej ljudi zaposlenih. POVEČAM BODO ŠTEVILO ČLANOV Osnovna organizacija tovarne šteje 72 članov. Analiza je pred _________________ _ kratkim pokazala, da jih je ne- letošnjega tarifnega * pravilnika kaj med njimi, ki ne sodelujejo ---- —----------« ------—14-s« v nobeni množični organizaciji. Te člane bo treba opozoriti, da se tudi oni vključijo v delo. V kratkem nameravajo sprejeti če okrog 20 članov. Ker bo v prihodnje leto v tovarni okrog 100 članov ZK, bodo razdeljeni v tri grupe. Kot vse izgleda, bodo izvolili tovarniški komite. Člani delavskega sveta in upravnega odbora so obiskali šestdnevni seminar, kjer so dobili osnovo za uspešno uveljavljanje v delavskem samoupravljanju. Ni pa še prave povezava med delavskim svetom in kolektivom. Sestanki DS včasih niso pravočasno objavljeni, pa tudi material ni članom pravočasno ali pa sploh ni dostavljen. Tako se zgodi, da_ pridejo na sejo, ne vedo pa, o čem bodo razpravljati. Prišli so do zaključka, da ta zadostne povezave med tovarnar in občinskim ljudskim odborom. To pravzaprav ni čudno, saj je le 1 član kolektiva hkrati tudi občinski odbornik. Le-ta pa nikakor ne more objasnjevati ce- Ss&sstSč oss. safflt :"SrSrBiBS ^ ■ - tanetijstvo .» čaje za člane DS je opravijo 58 ^1=,^ ^oup^- prvem mestu je kmetijstvo 9 40% vse dejavnosti, na drugem pa industrija in trgovina s 15 oziroma 14%, kar jasno kaže, kje je težišče našega dela. industrijska proizvodnja v občini je majhna, saj so to le večje obrtne delavnice. Naš rudnik Globo, ko pe je eden izmed najprimt-tivnejHh v državi. Kljub značaju občine pa so poljski prideSd na brežiškem trgu čestokrat zdravljenja in eventualne okvare. Tako bi bili delavci pri vsa-kem delu previdni in preprečili bi marsikatero nesrečo. PREMALO DELAJO > T Z MLADINO Domače gospodarske novice tovarišev, ostalih 247 pe jih bo ekončalo v teku zimskih mesecev. V diskusiji je bilo — kot vse povsod — največ govora o življenjskem standardu, plačnem štetemu, premazan ju, dvigu storilnosti itd. Delegat rudarjev iz Globokega je apeliral na pomoč glade izobraževanja rudarjev, zlasti delavskega in družbenega upravljanja sploh, ker so spo- način * Razstave na Gospodarskem razstavišča. Tudi v tem letu bo priredilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani več razstav. Sejem mode ta usnjarstva s sodelovanjem tujih razstavljavcev, drugi mednarodni sejem embalaže, sejem prometnih sredstev ob sodelovanju tujih razstav-ljalcev, drugi jugoslovanski izvozni sejem, tretji mednarodni vinski sejem in četrti mednarodni sejem radia ta telekomunikacij. * Nov tip potniškega železniškega vagona. Kakor poročajo, je skupina inženirjev iz podjetja »Mašinoprojekt« v Beogradu izdelala nov tip potniškega železniškega vagona domače proizvodnje. Prednosti novega voza sta predvsem aerodi-namičnost in precejšnja udobnost. * Velika nahajališča betonske gline. V okolici Kumanova so odkrili velike sklade betonske gline, katere kakovost sod'1 med prve v svetu. Za to glino ee že zanimajo v nekaterih tujih državah. * Začeli bodo izdelovati domače šivalne stroje. V jx>djetju »Slavonski partizan« v Slavonskem Brodu bodo v kratkem začeli izdelovati šivalne stroje. Trenutno preizkušajo štiri tipe strojev. Med temi je tudi eden domače izdelave. Za katerega se bodo odločili, še ni znano. * 80 predmetov za široko potrošnjo. Tovarna keramike in porcelana v Titovem Velesu izdeluje v zadnjem času 80 raznih predmetov za široko potrošnjo. Najpomembnejši proizvodi te tovarne So dekorativni servisi, za katere je dobila priznanje celo od priznanih strokovnjakov iz Češkoslovaške. * Prva serija ljudskih radij stih sprejemnikov. Ob koncu minulega leta je bila dana v prodajo prva serija tako imenovanih ljudskih radijskih sprejemnikov, ki jih je izdelala »Radio industrija« v Zagrebu. Prodajna cena teh radijskih sprejemnikov je 12.900 dinarjev. Ijanju .in o izobrazbi. Iz šol prihajajo mladi učitelji, ki malo ati nič ne vedo, o. teh in podobnih stvareh. Tudi za učitelje so seminarji potrebni, da se seznanijo z našo družbeno ekonomiko. Tov. Gorenc je nadalje poudarjal vlogo sindikata pri delavskem upravljanju in pripomnil, da je poročilo ponekod olepšano in da je stvaren položaj prt posameznih podružnicah ■maH, da bodo le na ta način drugačen. Predlagal je nekaj dosegli v podjetju boljše uspe- sklepov, ki naj jih komisija uvr-he, boljše delovne pogoje in sti v sklepe ObSS. viSjo življenjsko raven. Drugi j Skleniti so, da .plenuma nebo-* Vedno večja proizvodnja delegat s tega rudnika pa je ob- do volili, razširili in izvolil' so obutve. Proizvodnje obutve se ravnaval razne nevšečnosti v pa upravni odbor ObSS na 13 v naži državi nenehno dviguje podjetju, ki ne premore niti članov in 3 člane nadzornega ta veča. Ta pa bo če upravnega poslopja. Na rudniku odbora. Izvolili so tudi delegate večje po rekonstrukciji nimajo ne čakalnice ne oblačil- za okrajno sindikalno skupščino, strojnega parka. Leta 1960 bi nk*, tudi ne kopalnice in še vr- id bo v Trbovljah, bila proizvodnja V primem sto drugih stvari, ki jih ne bi Občni zbor je z dvema krajši-s sedanjo večja za 30 do smelo manjkati. V letu 1957 se ma odmoroma trajal skoro pet 40 obeta večja produkcija premo- ur. šotnemu kolektivu, ki šteje okrog 900 ljudi, dela Občine m razprave sej. Pri prihodnjih volitvah bo treba gledati na to, __________ da pride več delavečv v občin- Pred kratkim je bila v tovar- ski ljudski odbor, kajti le na ta novo ustanovljena mla- način bo večja povezava in se- veda tudi laže delo. Mesečne konference ZK bodo v roto tovarni stalna metoda dela. Talko bodo sproti reševati pereča vprašanja, slabe strani pa izboljševali- —e ni na „ dinska organizacija, tai šteje 85 članov. Tej pa osnovna organizacije ZK in vodstvo tovarne ne nudi dovolj pomoči. Mladinci v tem podjetju zaslužijo sorazmerno več kot drugod. Kljub Z občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta v Zagorju Bogat obračun dela Konec decembra preteklega leta je bil v zagorski čitalnici občni zbor občinskega sindikalnega sveta Zagorje. Poročala, smo že, da so se skupščine udeležiti med gosti tudi: predsed- čaja, da delovni ljudje, ki za to vedo, upravičeno godrnjajo. V poročilih pa so bili prikazani še mnogi drugi problemi glede socialnega zavarovanja, zdravstvene in higiensko-teh- nik OSS tov. Vili Škrinjar, pod- nične zaščite dela, delovnih raz- il H S Komentar Eisenhowerjeva poslanica V navadi je, da predsednik j Združenih držav Amerike ob Novem letu naslovi na Američane novoletno poslanico, v kateri nastopi ■ kakim novim, včasih tu* nepričakovanim predlogom. To sc je zgodilo tudi letos. Toda namesto novih miroljubnih načrtov, ki jih svetovna Javnost e tako vnemo pričakuje, se je Elsenhower lotil Srednjega vzhoda in še tega s takih vidikov, ki ne vzbujajo dvomov samo med arabskim svetom, temveč celo med samimi predstavniki ameriškega parlamenta — Kongresa. Ponudil jc svoj načrt o rešitvi srednjevzhodnega problema, pri čemer Izhaja Iz naslednjih trditev: 1. Na Srednjem vzhodu sc je pojavila nevarnost pred sovjet- 3. ZDA razvitim naj zajamčijo slabo včasih vse .preveč samovoljno? deželam Srednjega Ali ni sumljiva že sama resni-goepodarsko pomoč, ca, da je predsednik ZDA zgra-hkrati pa naj jih tudi usposo- vso zgradbo vojaške in go-bijo za lastno nacionalno obram- spodarske pomoči na domnevi, bo. Po potrebi, t. j. v primero agresije od zunaj (mišljena je ŠZ ln dežele pod njenim nadzorstvom), bi ameriške čete posredovale. 4. Neprestana nevarnost za spopad med Izraelom ki arabskim svetom predstavlja tudi pomemben Hnitalj, vendar ga Eisenhowerjeva poslanica neposredno ne rešuje. Četudi ameriški tisk v glavnem pozdravlja načrt, ne more mimo ugotovitve, da je v marsičem nejasen oziroma da si tu in tam celo nasprotuje. Zato se predstavniki zunanjega mini- da bo SZ napadla Srednji vzhod, četudi ni za to nikakega otipljivega povoda? Res je, da arabski svet zadnje čase vse bolj obrača oči v Moskvo. Toda temu so krive zahodne, posebno britanske in trige v Egiptu in v državah, ki »o se ali se vsaj skušajo otresti tujega vpliva. Bagdadski pakt, zamisel londonske diplomacije, n. i». skuša očitno ločiti arabski svet med seboj. »Ali podo ZDA sedaj prevzela britansko vlogo in .se lotile politike, ki je v kričečem nasprotju z javnimi proglasi simpatij za borbo kolonialnih narodov?« območST^kJter £kToJ£te Resora se sprašujejo” Arabci. Cernu to umakniti Anglija (ln v manjši meri tudi Francija). Ta »prazen prostor« Je še toliko vabljlvejši za sovjetske politike In stratege, ker se je britanski ln francoski ugled po neuspeli pustolovščini v Egiptu znatno zmanjšal. 3. Srednji vzhod je notranje neenoten. En dri združuje bagdadski pakt, drugega pa egtp-tovsko-saudska-sirska zveza da bi prepričali ameriško javnost ln pa Arabce o tem, da se ZDA ne nameravajo vmešavati v arabske notranje zadeve in da bodo nastopile z 'oboroženimi silami samo tedaj, če bi zadeve ne mogla učinkovito rešiti OZN. Predsednik Eisenhovver zahteva od Kongresa, naj mu Izglasuje Izredna pooblastila, da Prvi prejema pomoč od Anglije lahko v »primeru agresije ukre- diplomatski, krogi na Zahodu. merij ta pokojninskega zakona. Pa tudi v razpravi, ki se je proti koncu kar bohotno razvnela, so biti načeti mnogi važni problemi. Zvezni ljudski poslanec tov. Škrinjar je lepo odgovoril posameznim delegatom na vprašanja o novem plačnem sistemu, povišanju plač in drugih gospodarskih neodložljivih zadevah. Vsi ostati disku-tanti pa so v svojih izvajanjih obsodili napake bivšega predsednika rudniškega sindikalnega pododbora, ki je na nezakonit način izkoriščal svojo odgovorno funkcijo v rudniškem pododboru. Skupščina jc sprejela vrsto važnih sklepov. Ce jih bo novi odbor uspešno uresničil, bo nedvomno če bolj izboljšal svoje odgovorno delo. (v) S 16. seje Občinskega ljudskega odbora v Zagorju (Nadaljevanje s 1. strani) zaradi odprave monopolističnega položaja razdeli v tri nova podjetja. Tako bo imelo gostinsko podjetje »Kum« v oskrbi gostišča: Kum, Pri kmetu. Rudar, j>ri Frandku in prt Juvanu. ___________ _ Podjetje bo upravljal Mirko vprašanja ne gre podcenjevati Juvan Gostinsko podjetje »Za-in da je prvenstvena naloga gorje« bo vodil začasno Viktor vseh podružnic reševati ta pro- Pavlič in bo obsegalo gostišča: blem kar najostreje in odločno. Križišče. Kolodvor, Apnenice, Gre za to, da bodo vsi tisti de- Kotredež in Cemšenik. Gostin-lavci. ki prihajajo na delo zgolj sko podjetje »Rudar« pa bo zato, da bt ee odpočiti od do- upravljalo poslovalnice: Rudni-mačega dela, spoznali, da bo ška restavracija. Pri knapu. na zagorska skupnost odločno rekla Lokah, na Obreziji, Pri Petru in svoj »ne« in jim pokazala, če Pod klancem. Vodil ga bo Matko predsednik OLO tov. Viktor Burkeljc in predsednik zagorske občine tov. Alojz Lukač. Danes na kratko le najvažnejše ugotovitve iz prebranih poročil in razprave. Prva in po našem mnenju najvažnejša ugotovitev bi bila, da je občinski sindikalni svet v lanskem letu zelo poživel svoje delo in kljub temu, da se vsi voljeni odborniki niso udeleževati odbo rovih | sej, krepko pomagali sindikalnim podružnicam na območju Zagorja in razvoju delavskega samoupravljanja v mnogih, zlasti manjših podjetjih. Svet je s svojimi posegi odlično reševal vse porajajoče se probleme in se očividno zavzemal, da bi sindikalne podružnice poleg svojega rednega dela skrbele najbolj za politično in strokovno vzgojo članov. Analiza zagorskega gospodarstva, ki jo jc odlično prikazal občinski sindikalni svet, pa kaže, da so zagorske sindikalne podružnice končno le našle tisto mesto v zagorskem gospodarstvu, id Jim vsekakor pripada. Svet je odločno obsodil vse negospodarske pojave v raznih zagorskih podjetjih in zlasti zaostril vprašanje delovne discipline pri delu. S konkretnimi dokazi je prikazal, da tega bo treba, vrata. Prav tako so obsoditi vse tiste večkratne »zaslužkarje«, ki na svojih delovnih mestih opravljajo razna postranska dela Ln s tem povzro- Podbregar. — Podjetja so začela s poslovanjem 1. januarja 1957. Enote so bile razdeljene tako. da bodo lahko uspešno poslovale. (m) Praznovanje ma čkov v Zasavju Bedek Mraz le odšel z obljubo, da se spet vrne leto obsorej VEČDNEVNA PRAZNOVANJA IN SLAVNOSTNI SPREJEMI DEDKA MRAZA PO VSEH KRAJIH IN ZASELKIH ZASAVJA SO SE SPREMENILA V PRAVO PRAVCATO OTROŠKO PRAVLJIČNO ZAMAKNJENOST — TO JE BILO SMEHA, PREŠERNEGA VESELJA, IGRIVE RAZPOSAJENOSTI IN NAVDUŠENOSTI! KAKO PA JE BILO V VSEH KRAJIH OKRAJA, DRAGI OTROCI, PA PREBERITE, DA BOSTE SE ENKRAT PODOŽIVELI LEP IN NEPOZABEN ČAS V TISTIH POZNIH DECEMBERSKIH DNEH ZDAJ ŽE MINULEGA LETA Stotine ctrok pri sprejemu v Zagorju bančld so mu zapeli in deklamirali razne pesmice. Obljubili so mu, da se bodo v bodoče še bolj pridno učili in izpolnjevali svoje dolžnosti. Otroci so bili ob tej priliki pogoščeni še s kakaom in potico. Upraviteljstvo šole se najlepše zahvaljuje KZ Sevnica in materam šolskih in predšolskih otrok, ki so prispevali z denar- hišic. v katerih so tetke in strič- čev na čelu po mestu in okoli-kj iz raznih trboveljskih trgov- ci. Spotoma se je ustavil v belskih m drugih podjetij proda- nlšnid, da je tudi? malim trpi- tomobilih. stvo kot prejšnja leta, zato pa uspešno zaključil svoje poslan- Otroska srca so obstala, kajti ni nič slabše sprejet. Okrog stvo- s- z~ Dedek Mraz je tokrat prišel res njega 80 86 gnetle večer za ve- Bartokih v slavnostnem oblačilu, tak, ka- ^Crom množice pionirjev in d- • • • ndUCVtiii . . . kršnega so -si pač otrod pred- cibanov. ki so ga prišli gledat Dedek Mraz se je tudi ob no-stavljali. In koliko škratov, skupno s svojimi mamicami in voletnih praznikih oglasil v Garažnih gozdnih živalic je bilo z o®5*- T° ie bito veselja! Neka- dečah. Povsod je bil prisrčno njim! V zrak so švigale rakete: teri so mu mahali, ga na vso sprejet. Na radeški šoli in nižji rdeče, rumene, vijoličaste, in oči moč klicali in božali, nekaj pa gimnaziji so bili obdarovani vsi stoterih otrok so se obračale je bilo takih, ki so se ga bali učend, socialno ogroženim pa je (dedka Mraza menda ne toliko dedek Mraz preskrbel obutev in Dedek Mraz v Zagorju! Zagorski malčki ne bodo še tako kmalu pohabili teh nepozabnih dni. Pa tudi dedek Mraz je bil dobre volje, sodeč po sliki, saj je radodarno delil skromna darilca. Z. G. ... Turju ... »Dedek Mraz prihaja!« — tako je oenanjal lepak turskim otrokom, cicibanom in pionirjem. In res: bogat spored, ki je m. v celoti izveden, pač po za- »Svbbode« so otrokom zaigrati igrico »Dedek Mraz prihaja«. In res — dedek Mraz je prišel, dobrodušen in nasmejan. Njegov prihod so naznanite ljubke snežinke in vile. ki so ob spemljavi lahne godbe priplesale na oder. Ko je za njimi prišel Dedek, eo se otrokom za ^ vseh sodelujočih, fe raz- iskrile ^luSaM ^ ga ver- zadovoljil nate naj- ^ Strjevati, da bodo proti nebu, pa spet proti vozovom in občudovale vse to pisano vrvenje. Potem jih je nagovoril. Obljubil jim je, da bo prišel tudi naslednji dan. saj je tokrat videl, da so ga že dolgo nestrpno pričakovali. V izbranih besedah jim je predočil važnost učenja v šolah, potem ni pozabil povedati, da naj bodo pridni, ubogljivi in dobri pionirji Kar prekmalu se je odpeljal proti Lokam, kjer ga je prav tako pričakovala velika množica otrok in celo starejših ljudi. Ne le to: v teh dneh so zagorski malčki videli igrice, lutkovne predstave in tudi po šolah jih je obiskal Dedek Mraz Tako v Zagorju ... Novoletna jelka v občini Videm-Krško Občinska zveza prijateljev mladine Videm-Krško je pripravila vse potrebno za praznovanje Novoletne jelke v občini Finančna sredstva, ki jih je zbrala zveza, so bila porazdeljena na vse šole oziroma društva. mamice. Dedek Mraz je zatem cicibanom razdelil zavitke s sladkimi dobrotami,, učencem pa je daroval lepo število poučnih in zabavnih knjižnico. mu zaploskali. V Trbovljah so otroci zelo navdušeno pozdravili dedka Mraza. Marsikaj so mu zaupali in obljubU jim je, da bo mislil nanje. veselil in mlajše. V nedeljo pred Novim letom smo imeli v gosteh hrastnišbe igralce pod vodstvom tov. Melodija. Igrali so »Desetnico Alenčico« z uspehom, gaj so vsi gledalci, zlasti otroci, kar živeli z igralci. Posebno jim je bata všeč Alenčica, vse priznanje pa je žela tudi čarovnica Kačurka. Se istega dne se je proti mraku pripeljal na okrašenih saneh ta v spremstvu Snežaka in harmonikarja težko pričakovani dedek Mraz. Pri vsaki hiši je želel domačim srečno novo leto. Zastavljal je otrokom uganke in jih za pravilno rešitev na- _____________ _________________ gradil s slaščicami. Pravo do pravih« za delo in vzbuditi pri mladim predstavo »Hudobni graščak«, so ™ncey-. fvutuii 80 si wo vod-od navdušenja vsi krepko ... Hrastniku! Kakor druga leta, sta Društvo kot medvedov) in jokali. Bili pa so tudi otroci, ki se jim je čudno zdelo, kako da Dedek ni obleko. Žal so zaradi tehničnih zaprek izostale lutkovne predstave, ki bi novoletni spored še vedno enako oblečen, da nima bolj poživile. Odlično je za svoje vedno dolgega belega kožuha članstvQ poskrbela osnovna or ssms* S3 “ * — zanimanje za delo organizacije-Prav pridno Se pripravljajo na igr0 »Stari in mladi«, s katero bodo nastopili še ta mesec. Do konca zimske sezone pa hočejo dati še eno igro. Vso pomoč jim nudi učiteljstvo domače šole. Delo SZDL. —, Organizacija šteje okrog 170 članov ali okrog 45% vseh volivcev. V zadnjem času so pridobili nekaj novih članov. Odbor je delaven ta dosega ob pomoči občinskega odbora ZK kar lepe uspehe. Organizacija se pripravi je ne letni občni zbor, ki bi ga ie to je bilo za naše najmlajše ne- cmger. Poleg tega je bila upri- imeli 9 ® Z. S. zorjena še igrica »Snežefc«, ki je niso pridobili v organizacijo 50% volivcev. Zdaj pridno delajo na pridobivanju članstva, da bodo lahko imeli timprej občni zbor. M. M. pozabno. goščeni. Pripravili so več prireditev, potujoči kino občine pa je po vseh vaških šolah imel kinopredstave. V Vidmu-Krškem je občinska zveza prijateljev mladine priredila malčkom celotedenski program. Predvajani so bili dno enako velik. Skozi vse praznične dna so bile po šolah, v »Svobodah« in drugih društvih prirejene tudi razne prireditve, na katerih ni manjkalo obiskovalcev. Ob novem letu so pripravila otrokom ganizacija LMS Radeče, ki je s pogostitvijo in zabavo ob Novoletni jelki napravila na vse zelo lep vtis. Na Jagnjenid sta za šolsko mladino poskrbela mladinska organizacija in prosvetno društvo, pa tudi starši so poskrbeli za prispevke, tako da je bil prihod dedka‘Mraza na Jagnjenici svojih delavcev sprejeme in da- res vehk praznik. otroški filmi, dijaki nižje gim- ri,la nekatera podjetja. nazije so uprizorili pravljično igro »Čarobni tolar«, v soboto. 29 decembra, pa je bdi pred kinodvorano v Krškem otroški sejem. Velik pravljični grad in hišice ter visoka razsvetljena jelka, ob kater, se je ob mraku pojavil dedek Mraz — vse to je bilo za malčke pravo doži- ^____________________ Kot vsako leto so tudi letos Društvo Prijateljev mtothne naši komaj pričakali Krsiso je poskrbelo za pogosti- ^ .. .. . ^ 'r. , t in Qan' 111 Jlm 1C . VpCIIU V IBtU Za prihodnjič želimo, da bi bila Novoletna jelka pripravljena vsaj tako lepo kot letos in da bi bile odpravljene razne drobne napake, ki 90 se pokazale pri zadnjem praznovanju. -jak ... Brežicah ... tev in kolektivno obdaritev dijakov, osnovnošolskih in predšolskih otrok. Prav tako je DPM Videm pripravilo za svoje otroke pogostitev, pionirskemu odredu »Ka- najljubši — dan dedka Mraza. Ni jih razočaral. Ker je brežiške mladeži veliko, se jim je dedek Mraz moral pokazati v več krajih. Najprej je v petek, 28. decembra obiskal v Sindi- P3 je podarilo več šahov- kalnem domu v Opekami ciri-gamitur. Otroški vrtec je pane treh vasi. Mala dvorana je bila skoro premajhna za vse gledalce. Pozorno so vsi sledili ljubkim točkam sporeda, ki ga je otroški vrtec iz Lenarta pripravil dedku Mrazu v počastitev Po obdaritvi so navdušeni mali igralci odpeljali dedka Mraza na saneh v svoj vrtec, da so se tam pomenili z njim V soboto je moral biti »tari mož že zgodaj na nogah, da je lahko zadovoljil vse. Zjutraj je v Prosvetnem domu v Brežicah pokazal v igri — dvodejanki najprej osnovnošolskim pionirjem in nato še gimnazijskim, kako so partizani v času borbe iskali pod jelkami zavetja in pomoči ter zato postavili po osvoboditvi okrašeno novoletno jelko za simbol prazničnega razpoloženja. — Razigrani pionirji so nato v lepo pripravljenih razredih praznovali dalje. Zabavali so se na najrazličnejše načine: s srečelovom, z medsebojno obdaritvijo, s pogostitvijo in Tudi v Podkumu, Svihnem, Vrhovem in v Loki so šolska vodstva ob pomoči ostalih organizacij poskrbela, da je bil praznik naših najmlajših res prijeten. Nekaj posebnega je bil praznik Novoletne jelke v VPD, kjer je uprave doma poskrbela za prijetno razvedrilo svojih gojencev. TVD »Partizan« v Papirnici je s čajanko, ki jo je pripravil za svoje pionirje ln starejše člene, še enkrat dokazal skrb in zanimanje za svoje članstvo. Z. J. ... Blanci... Tudi na Blanci je šolska mladina Vsi bi ga radi videli čisto od bliža... ... Senovem ... Dr?Jmskf sekcija otroškega vrtca v Hrast-V soboto, 29. decembra ee je niku pa je izvedla igrico »De-dedeflt Mraz oglasil na Senovem, setnica« in so bili otroci plev kjer so ga otrod pričakovali v veseli nad njo. šolski dvorani. Bife jih je to- Enako so tudi lutkarji »Svo-Ifloo, da je moral priti štirikrat b°de I« pripravili zelo lep pro-med nje. gram za vso mladino. Zahvaliti se je treba kolektivu Steklarne, Najprej je razveselil cicibane, kl je poskrbel za čimboljšo or- Iz Jesenke na Dol. Pri krajevnem odboru Jesenice na Dolenjskem, kjer obstaja šest osnovnih organizacij SZDL, so sklicali sestanek predstavnikov SZDL, LD, RK, KZ, ribičev in ostalih naprednih ljudi, da bi se pogovorili o okrepitvi vrst članstva v organizacijah Socialistične zveze. Na sestanku so se pogovorili o delu in nalogah SZDL. Prišli so do zaključka, da se bo delo organizacije bolje razvijalo, če se posamezne organizacije združijo v eno skupno močno organizacijo, ki bo nastopala enotno z enakim stališčem, saj bodo tedaj doseženi večji in vidnejši uspehi. Podatki so pokazali, da je odstotek članstva v SZDL Se nezadovoljiv in da je še mnogo volivcev, M stoje ob strani te organizacije. Zato so sklenili, da bodo šli do vsakega volivca, mu objasnili vlogo SZDL in ga poskusili pritegniti v članstvo ar- lepo praznovala prihod nato pa šolar je. V slovesnem raz- ganizacijo otroškega zabavišča ganizacije in k delu v njej. Ker Q£C$k'SCm ie temeljil na vzgoji do-pojasnjujejo. brega vodniškega kadra in je .. , .. bil v ta namen prirejen tudi i sz ima s po rebna. Ti dobro vedo. da pogoj za uspešno delo vodov pomeni dobro m skrbno nego- katbrih delavnost je zrcalo vsa-■ i ■■ ke družine. Najvažnejša mani- festacija sevniških tabornikov v * To bo verjetno zanimalo ka- lanskem letu je bila razen šte- »Prav presenečeni smo bili stalni obiskovalci kolodvorske restavracije v Vidmu-Krškem, ko smo brali v .Zasavskem tedniku' štev. 52 članek o nekulturni postrežbi, ki se je nanašala na kolodvorsko restavracijo v Vidmu-Krškem, pri Jesenšku.« Tako nam pišejo gostje tega gostišča- Uredništvo lista je dobilo več pisem, v katerih protestirajo proti takemu pisanju, na drugi strani pa trdijo, da je lokal pri' Jesenšku v Vidmu-Krškem najboljši gostinski viška ^protestantov- ^ ™ p"' K. b„* da so v njem na razpolago vsakovrstna jedila in izbrane pijače. Tisti, ki se je pritožil zaradi slabe postrežbe, prav gotovo ni pobliže seznanjen s tem gostinskim lokalom.' Gostišče kolodvorske restavracije v Vidmu-Krškem je med prvimi obrati zjutraj, ki so odprti, so pa na Vidmu še drugi lokali, ki bi bili ravno tako lahko odprti ob tako zgodnji uri. Seveda pa tega gostišča ne moremo primerjati z ostalimi kolodvorskimi restavracijami, kakor na primer v Zidanem mostu ali Celju in podobno, kjer seveda dobiš ob vsaki priložnosti, kar želiš. — »Tako dobro in hitro Se nisem bil nikoli postrežen, kot pri Jesenšku na Vtdron,« piše K. J. »Mislimo, da bi bilo prav, če bi tako hitro in dobro postrežbo uvedli v vseh gostinskih obratih, potem bo tudi gostinstvo Zasavja res dokazalo, da je na dostojni višini Pisec, ki piše, da bi bilo dobro, da bi se za razmere v tem lokalu pozanimali oblastni organi naj ve, da so ti organi že večkrat pregledali poslovanje restavracije pri Jesenšku na Vidmu in vedno ____ ugotovili zadovoljivo, vzorno poslovanje.« *■ Po podatkih, ki so jih pri- Tako in podobno pošto smo pravile lovske organizacije v po- prejeli od raznih gostov omenjene restavracije. — Mi ne želimo Sevniški taborniki 53 gmdE s e* dem Sest let je preteklo, odkar so v. Sevnici ustanovili taborniško organizacijo. V začetku je bila v njej le peščica mladih fantov, danes pa je postala že močna taborniška družina *Treh smrek«, v svojih vrstah ima 60 članov, med katerimi je skoro največ pionirjev, kar /e še tembolj razveseljivo- Letno taborjenje so pripravili tokrat v Seščah v Savinjski dolini in se ga je udeležilo 16 tabornikov ter 12 članov Društva prijateljev mladine vajenske šole, mizarski oddelek dflee: v Jugoslaviji proizvajamo vilnih prav uspelih prireditev v *“•-» r t*- mm. •*- S3u.sss S£Kd'„n: sameznih republikah, je razvidno, da Imamo v naši domovini okoli 12.009 jelenov, nekaj čez sto deset tisov divjih koz, 3500 divjih svinj. 900.000 jerebic, 2 šole. najbolj priljublene cigarete — Zeta, Morava, Ibar in Drina. zlatu zasavskih tabornikov in na IV zletu ZTS v Kumrovcu. nič drugega kot to, da bi to gostišče vzorno poslovalo tudi v nadalje in da bi bili vsi z njegovo postrežbo zadovoljni. Da mu nismo hoteli delati krivice. Je samo po sebi raznmljlvo, sej milijona zajcev, 60.000 risov, je to naša časnikarska dolžnost. 5000 volkov. 1900 medvedov Itd. Uredništvo Inž. Rudolf Babič: 2 (Nadaljevanje) V1PEL SEM ZLATO MOSKVO Poti im vaške ulice se v deževnem vremenu spremene v močvirje, hiše so grajene iz blata, s slamnatimi strehami, ki se jim pozna, da jih že leta ni nihče popravljal. Le tu in tam je kakšna streha iz pločevine,-seveda vse zarjavele in preluknjane, včash iz desk, le strehe, pokrite z opeko, ne vidiš. Ampak — televizijskih anten ne primanjkuje. Material za gradnjo koč dobivajo na isti način, kot pri nas šoto. Talna voda takoj zalije prostor, kjer so narezali opeke, ki jih sušijo na soncu, in na ta način spreminjajo velike komplekse v močvirja. Ljudje so oblečeni tako, kot so kakšrimi tridesetimi leti po skritih gorskih vaseh, le da so še bolj raztrgani ih zanemarjeni, in da vidiš precej suknjičev, ki spom n ja jo na prešite odeje, iz katerih gleda vata. Na vsaki postaji, kjer se je vlak ustavil, smo opazovali tržnice, kjer so kmetje-privatni-ki prodajali živila. Ker smo se ves čas hranili s suho hrano, smo se hoteli oskrbeti s paradižniki, ostalo pa je le pri želji. Za en sam paradižnik so kmetje zahtevali 1 rubelj, to j« po uradnem kurzu 75 din. Videli pa smo, da so domači potniki za to ceno nakupovali. Sploh so te tržnice nekaj boljšega. Prodajalcev je bilo povsod dosti. Večinoma so bile to ženske — ena je prodajala par paradižnikov, druga krožnik pire krompirja (seveda mrzlega), tretja spet nekaj jajc itd. Pozneje smo se lahko na mestni tržnici v Lvovu prepričali o istem: silno veliko prodajalcev, ne verjamem pa, če je bila roba, ki jo je posameznik prodajal, po njihovih cenah vredna 5 rubljev. Videl sem žensko, ki je prodajala šop peteršilja, druga pa spet ni imela drugega kakor pol litra bučnic. Naslednji dan, okrog desetih smo prispeli v Lvov. Tu bi pa skoro prišlo do katastrofe. Sprevodnik nam je povedal, da se bomo odpeljali ob 1. url, to pa zato, ker smo imeli zamudo in je moskovski brzovlak že odpeljal, pa bomo počakali naslednjega. Ker je bilo v vlaku neznosno vroče, smo se dogovorili, da si gremo ogledat mesto. Midva Slovenca sva že prej v vlaku nosila kratke hlače, ko "*<*- v' 38 pa sva sedaj Izstopila iz vagona, so se ljudje ustavljali in z odprtimi usti strmeli v naju, kot da se je pojavila kakšna predpotopna žival. Ker nama je takšna pozornost le presedala, sva se šla v vagon preobleč. Kasneje, ko sem bil že dalj časa v ZSSR in sem videl kol-hozne tržnice, sem ugotovil, da so razlike v ceni zelo velike. Kolhozi prodajajo svoje pridelke po diktiranih cenah, ki so v skladu s plačami — to pa, kar sem videl prve dni, so bili nekakšni viški iz ohišnic, za kar pa cene niso določene. čudenjem opazil, da je pretežna večina potnikov oblečena v pižame, ženske pa v spddnje srajce, in so se takšni mirne duše sprehajali po peronu. Ko sem jih pozneje videl v Moskvi promenirati v sami pižami, se nisem več čudil. Lvov Je bil že za časa stare Avstro-Ogrske važno upravno mesto, kar se pozna še sedaj v delu mesta, ki smo si ga mi ogledali. Vse zgradbe so zidane v stilu, ki je bil tipičen za tisto dobo. Zdi se pa. da se od tedaj niso preveč mučili s popravljanjem. Tu sem tudi prvič videl s*P|1 . m MOSKVA — KREMLJ sovjetskega prometnega miličnika. Njegove kretnje so bile tako kratke in vojaško odsekane, da je na nas učinkoval kot lutka. Ker je bilo mesto le preveč dolgočasno, smo se predčasno vrnili na postajo — pet minut po našem prihodu pa je vlak odpeljal. Jezili smo se nad površnostjo in netočnostjo, seveda po krivici. Pozabili smo namreč, da smo v pasu vzhodno-evrop-skega časa in da je vlak odpeljal natanko po voznem redu. Tu smo tudi prešli z normalno-tirne železniške proge na širo-kotirno, ne da bi bilo treba prestopiti. Na" dvojni tir zapeljejo vlak in s pomočjo hidravličnih cilindrov, ki so postavljeni ob progi, dvignejo vagon iz kol-skih slogov, ki jih normalnotir-na lokomotiva odpelje — širo-kotima pa pripelje nove, na katere polagoma postavijo vagone. Seveda morajo biti za to specialni vagoni, rešitev pa je’ vedno enostavna ln zelo učinkovita. Vse večje postaje, na katerih se je naš vlak ustavil, so zelo dobro in moderno urejene; povsod imajo podzemske prehode, četudi so nekatera postajna poslopja že stara. Peroni ležijo za višino podzemskih prehodov više, zato mora vsak vlak, preden pride na postajo, peljati navkreber oziroma ko odpelje iz postaje, zopet navzdol. Zato vlakom ni treba dolgo časa zavi- rati in je zato življenjska doba daljša, razen tega pa dobijo pri odhodu hitreje polno brzlno. Ogledovanje pokrajine pa nas je hitro utrudilo. Kamor koli pogledaš, sama ravnina in povsod pšenica. Ko smo se vozili v Moskvo, se je ravno pričela žetev. Prepričali smo se, da obstajajo vsi mnogi načini spravljanja žita, od žanjic, pa do najmodernejših kombajnov, ki istočasno žanjejo, mlatijo, sortirajo pšenico in stiskajo slamo v bale. Tu In tam smo videli velikanske pašnike, kjer so se pasle velike črede živine, pastirji na konjih pa so čuvali čredo. Pa tudi tu se pojavlja stara pesem: nekatere črede so čuvali električni pastirji (žice, nabite s šibkim tokom), drugod pa je bilo pastirjev več kot živine. Rusi so nam pojasnili, da je to privatna last, živina, ki jo redijo na ohljnici, ima pa kolektivne pašnike. Vasi so zelo oddaljene druga od druge, včasih smo se vozili po celo uro, ne da bi videli kako naselje. Skoro v vsaki vasici pa je tudi tipična ruska cerkvica s čebulastimi kupolami. Nekatere so stare, razpadajoče, drugim se spet pozna, da so bile pred kratkim obnovljene. Kot ravno morje pa se povsod razprostiralo polja žita. ki je valovilo v vetru ln je polje tu in tam presekal ozek pas umetno nasajenega gozda. (Nadaljevanje sledi) Zadnja pot Fliskove Janje Čeprav smo vedeli, da jo bolezen hudo daje, nismo pričakovali, da jo bo premagala. In ko smo zvedeli, da Fliskove Janje ni več, smo se spomnili na njeno življenjsko pot, ki je bila bolj trnova kot pa rožnata. lili ini © v o @ ii ii z iisiavj« SEVNICA I Pametna pobuda. — Na mladinskem sestanku v Kopitarni v Sevnici so razpravljali tudi o Premalo članov SZDL. — Na tem> da bi bilo treba organizi- VELIKA DOLINA mesto, in to po cesti, kjer je zadnja odjuga napravila svoje. _ , Nekateri med njimi so se na Kolodvorska restavracija brez za privatne telefonske pogovore tihem jeziljj drug: snet glasno , . ___________ t . . ... .. telefona. — Malo čudno se sliši, je skoraj nemogoče. kleli kar ie v takem primeru območju bivšega Občinskega ,. mlade delavce sr * ~mh rt-» » s- **«*»»*• — *r.SJ55 * iML-HSi S5t2B S« STS IŽUST. busno podjetje organiz^ra/pre- pZDL’ v ka*fef Pa ^ vključeno stroji in podobno. Na sestanku voz tako. da se mora avtobus, ko™aj f° ^ v ^dS^' 60 namreČ ugotovili’ da ravno M pripelje ljudi k vlaku ob w zaradi neznanja mladih delav- ECmhI liSESlf ton ali onramU vprašanju in še vemdar J^tim U*T2i *** £ Sta™j}-™jn° K uri^-oj ^pet vrniti, da pe. ^^TfauSnjaM^’ K cev nastane dostikrat večja škornje te vstala teTZ, nre- P0^***3 ***** 23 ^ Spec.alut za otroške bolezni. lje dalje. Mi pa smo mnenja, ^ua^fsZDK d, n. zaradi katere trni raje je vstala ter s svojo pre udarno besedo prispevala svoj Ta okoliščina je prav neugod- — Doktor-speoi&list za otroške da na strojih, zaradi katere trpi da bi ne bilo nobene škode, ce Nedavno sta se na Jesenicah podjetje znatne izgube, bi avtobus počakal na postan in na Velikl Dolini gečia poli- ^ ^ še pet minut in vse bi bilo ^.|jna akidva in razpravljala o • delež k rešitvi kakršnega koli ^SbTtelef,^ BrS *T v odnosu na število voliv- bovlje je imenoval komisijo, ki GOSTINSKI KOTIČEK Svet za turizem pri OLO Tr Zelo čuden avtobusni prevoz ijena komedija, ki jo režira prof. imajo v Brežicah z železniške Rado češnovav, je bila povsod postaje v mesto. Tako se je zgo- z zadovoljstvom sprejeta in vla-dilo dne 4. t. m., da je avtobus tudi v Brežicah zanjo veliko pripeljal ljudi k vlaku ob 14. zanimanje uri in takoj spet odpeljal. Pot- Vstopnice so v predprodaji v ' niki,. iti jih na postaji ni bilo trgovini Borovo in pri gledali- malo. so jo morali peš mahati v škd blagajni pred predstavo. ZAGORJE cev. RADEČE ba izdelala 10-letni načrt za razvoj turizma v okraju. Občinski odbori so morali že do 31. pl m. odposlati komisiji za pričetek dela s področja svoje ob-Nedavna konferenca komuni- ^xle Potrebne podatke o tem stov Tovarne papirja v Radečah vprašanju. Ker bo načrt razvoja je zelo dobro uspela. Poleg čla- turizma zajemal vse veje naše nov ZK so konferenci priso- gospod^ke dejavnosti (promet-stvovali še tov. Salmič, povab- nasredstvaiceste, regulacije, nih obratov in predstavniki mostovi —podvozi, avtopromet Desetina gasilcev v Vihrah — L etos bodo gradili svoj dom SENOVO Pred kratkim so imeli tabor- predvsem 95-odstotoa udeležba ljeni strokovnjaki iz posamez- niki »Rodu črnih krtov« v Za- društvenih sestankov. društev, ki delujejo v okrilju naHaaff|jslrih del, javna razsvet- gorju svoj redni letni občni zbor. Med največje uspehe organa- kolektiva. ljava, preskrbe pitne vode, ure- Iz poročila staroste tov. Pirnata zarije soda v lanskem letu go- Na konferenci je bilo največ ditev tržnic, postavitev hladil-je razvidno da je bilo delo ta- tovo prireditev taborjenja v govora o proizvodnji, o živ- nic in izdelovalnic ledu, nove bomiške organizacije kljub te- Medvejah, ki se ga je udeležilo ljenjskem standardu in potrebi pokopališča, zgraditev filtrira- žavam le usipešno. Nekaj članov 36 tabornikov. Finančno so bili dviga storilnosti kot osnovi za nih naprav pri Dotacijah in se- rodovega vodstva je namreč od- taborniki povsem navezani sa- dosego prvega, nadalje o novem paracijah rudnikov in tovarn, glo na delo v druge kraje. Tako mi nase, samo od ZTS in ČARE plačnem sistemu, o normali in nadalje planinske postojanke, je društvo lansko poletje ostalo so dobili majhno podporo. Dva- premijah ter o konkretnih, te- letovišča, prehodno gostinstvo, brez načelnika, tajnika in bla- naj st tabornikov se je nadalje žavah, s katerimi se bori ta kulturne in športne naprave, - gajnika in je moral te posle udeležilo zleta zseavskih tabor- delovni kolektiv pri izpolnje- propaganda itd.) je v svrho raz- Občni zbor SZDL. — Poleg v nevarnosti. Že predlansko le- prevzeti tov. Pirnat, mesto na- nikov v Hrastniku, trinajst pa vanju svojih obveznosti. voja turistične dejavnosti dolž- ostalih, že opravljenih občnih to so se zelo lepo izkazali in tudi čelnika pa tov. Zupan. Število pohoda v Kumrovec, kjer je bil B}lo je govora tudi o politični 11051 vseh gostincev, da sodelu- zborov organizacij SZDL v se- letos niso odpovedati V dveh članstva je lansko leto nazado- zvezni zlet tabornikov Jugosla- aktivnosti komunistov, ki je še [7™ 2 »asketi in predlogi Va- novšfci občim, je bil pred krat- dneh se je ekipi za oddajo krvi valo ^ 100 na 64, to pa pred- vije. Poleg tega so zagorski ta- kar zadovoliiva Ugotovljeno je P™0, V56, n*šf gostince, da ne kdm tudi občni zbor SZDL na priglasilo 338 ljudi iz senovške vge$m zaradi tega, ker je tabor- bomiki priredili več enodnevnih nadalje uspešno delo mla- vrst, zavedajoč Senovem. Udeležbe občnega občane. Tako so letos oddali nikom primanjkovalo vodnikov, izletov. dinske organizacije, TVD »Par- se’ J® turizem tesno povezan zbora pa ni bila najboljša, kar okrog 1001 dragocene krvi za prav tako društvo nima svojih Letos nameravajo . pritegniti tizana«, gledališke družine in z Sostinstvom. so nekateri člani povsem upra- humane namene. Zlasti lepo so *n je ves čas gost Ru- taborniki v svoje vrste čmveč ostalih, ki omogočajo delavcem • Sekretariat za delo Del vičeno grajati. Četudi se je v se tokrat udeležiti te akcije til- darsike go-]e Vendar so člani na- medvedkov in čebelic, pa tudi izživljanje po dovršenem de- zveznem Izvršnem svetu je iz- dvoranaci predvojaške vzgoje & okoliški kmetje m je Ma vz-ic ternu pokazali pripnaivlje- starejših ljudi, predvsem peda- j0Vnem času. dal glede plačevanja narW TfcraJo precej Senovčanov, bi bil ekipa z darovano krvjo zado- nost }n wl;j0 ^ dela. kar kaže gogov ih mladinskih funkcdonar- obdsk spričo število članstva v voljna. " jev. Organizirali bodo nadalje kraju vendar lahko večji. _ _ 14-dnevnd tečaj za vodnike, sopredsednik organizacije SZDL . | \ O f) \/ ZA delovali bodo z vsemi organiza- Senovo, tov. Jože Karjnšek je L/ VX t—J W V “ d jami in uvedli tudi hranilno podal 'izčrpno poročilo o de,u povrnitev škode na kmetijskih ne bo nihče povrnil prizadejane blagajno. Na koncu so na obč- SZDL, v katero je zajel vso ra- kulturah _ y Dobovi je zaradi škode. nem zbani^volili rodovo upra- znovrstno dejavnost v okraju, j^j^dnje železniškega nasipa, Skrbi zaradi mlinov. — Kmet- vos starosto tov. Pirnatom na delo organov ljudske oblasti, katerem bo šel železniški je v Dobovi so zelo v skrbeh, če . podjetij, delavsko samouprav- na progo Savski Ma- bo res ostal samo mlin v Ga- Občnega zbora ^sta 86 ljanje, delo raznih svetov m ko- nastala precejš- berju, ka pa ne zadošča za nji- žtia tudi zastopnik starinske misij, delo same organizacije in škoda na kmetijskih kultu- hove potrebe. Mlin v Rigoncah uprave Zv«e tabornikov ^Slovese istočasno pomudil pri števil- rah prebivalci so biU zelo v je namreč zaradi regulacije ruje, tov. Blaha, m predsednik rtih lokalnih problemih. Poudia- „krbeh če jim bo investitor po- ostal brez vode in je prenehal z Zasavskega sveta tabornikov dal glede plačevanja nadur v Lahko bi trdili, da so se pri- gostinstvu sledeče tolmačenje: šotni temeljito pogovorili o Odtok o pogojih, po katerih se vsem in da se bodo sadovi tega P*®ča za nadurno delo, delo ob sestanka kmalu pokazali pri dnevih tedenskega počitka m ob državnih praznikih priznavajo v lastno ceno, niti prejšnji odlok ne nanašata na gostinstvo, ker gostinska podjetja in gostišča nimajo pravic do posebnih sredstev za plačevanje nadurnega dele v lastni ceni razen plačnega sklada v odstotku od _ „ . prometa. Gostinska podjetja in Vprašanje vodovoda iz Dobro- gostišča torej samo določijo, ki naj bi oskrboval s stu- kdaj se lahko nadurno dela, pri konkretnem delu v tovarni, na terenu in povsod tam, kjer komunisti Papirnice aktivno delajo. Z. J. DOBRAVA socialne, humane, dolgo tega, kar je investitor iz- šoltice in druge namene, o če- ^ačal na Vačun storjene škode mlin kmalu začel spet obrato- občnega zbora niso udeležili. — ---------------- —■— w!:',! ......... ,J-----’----J —, vati. • v mer člani SZDL niso bili po- na kmetijskih Jculturah nad mi-drobno poučeni. lijoči dinarjev. Pozneje so še en- preskrbo orimnic, kar je naloga verjeti raznim KZ, prav taiko kritično so obrav- ki so vztrajno govorili, ces da K. N. navali nekatere primere povišanja cen, zllasti kmetijskih pridelkov, ter izrekli mnenje, da je naloga članov organizacije na terenu, da pomagajo pri zbijanju cen, ki so ponekod neupravičeno visoke. Na kraju so izvolili nov odbor SZDL in delegate za občinsko konferenco SZDL Senovo- Krvodajalska akcija. — Prav je, da napišemo nekaj besed o uspeli krvodajalski akciji v se-novški občini. Znano je, da so bili rudarji že od kraja med prvimi pripravljeni žrtvovati svojo kri za svojega bližnjega, ki je Nesreče tv Zasou u Vodenikov Janez iz Polšnika Je večkrat napeljeval električno luč iz stanovanja v hlev. Vselej se mu je posrečilo. Dne 7. januarja Je spet storil enako. Skozi okno je napeljal kabel, pritrdil na letev napeljavo hi nataknil žarnico. Tako Je imel svetlobo pri večernih delih v hlevu. Tokrat pa je latev padla na tla in Janez je pohitela bi jo namestil nazaj. Ob padcu se je žarnica razbila, Janez pa je hotel odvzeti le navoj žarnice. Pri tem je prijel za grlo žarnice ln močan tok Ka je v trenutku podrl na tla. Nekaj časa Je bojda še stokal, toda oče, ki je prihitel, je videl na pragu hleva le še mrtvega sina. Starši! Nikar ne dovoljujte vašim otrokom, da bi sami imeli kakršenkoli opravek z električnim tokom. Pri Vodenikovih sicer trdijo, da sploh niso vedeli, kje je bil tistega usodnega dne zvečer njihov sin, bržkone pa sta oba starša vedela, da Je Janez že večkrat napeljal električni kabel. ¥ Dne 7. januarja je vlak *> smrti povozil tovariša Dušana Juga. doma Iz Peč ja pri Sevnici. Pravi vzroki smrti niso znani. (v) Javna pralnica v Trbovljah Delovni ljudje v Trbovljah so spet pridobili prepotrebno javno ustanovo, ki bo posebno gospodinjam in zaposlenim ženam olajšala delo. Na pobudo Gospodinjskega centra v Trbovljah je bila ustanovljena javna pralnica, ki posluje v kletnih prostorih Sindikalnega doma v Zg. Trbovljah, pralnica sprejema perilo v pranje vsak dan od 8. do 12. ure in vsako sredo od 1«! do 17. ure. Na sedežu gospodinjskega centra pri Volkerju pa se sprejema perilo v pranje in krpanje vsak četrtek od 15. do TJ* ure. Pralnica ima namen, oa a svojimi uslugami razbremeni naše žene in gospodinje težkega in napornega dela. Iz pralnice boste dobili perilo po zmerni ceni lepo oprano, zlikano hi zakrpano. Poudariti žetim, da se ta pralnica od vseh ostalih razločuje ravno v kvaliteti dela ln zmernih cenah. Gospodinjski center x Trbovljah vabi vse žene, ki jih zanima potek pranja s pralnimi stroji, da sc priglasijo pri Gospodinjskem centru v Trbovljah, kjer jim bodo organi podjetja »Elektro-Standard« na zanimiv način obrazložili postopek s pralnimi stroji, medtem ko sl bodo pranje perila lahko ogledale v sami pralnici. Gospodinjski center v Trbovljah vabi gospodinje, podjetja ln ustanove, da sc člmprej prepričajo o kvaliteti pranja to krpanja v pralnici to upa, da ne Poste razočarani. Ljudmila Smrekar se je pred časom že precej raz- delavcev in uslužbencev gospo-gibalo. Dela pri zajetju izvirkov danskih organizacij, to je, da v Dobrovi so pokazala, da gre plačo ze nadurno delo obraču-za veliko kapaciteto, približno navajo s povišanjem tarifne 361 na sekundo. Tudi analiza postavke za 50%, in da se nad-je pokazala, da je voda dobra in urno delo uvaja na osnovi do-zdrava. Od teh začetnih del pa ločbe pristojnega gostinskega stvar nt napredovala in prester- podjetja oziroma gostišča. Ob-ba, omenjenih krajev z dobro črnski ljudski odbori torej niso pitno vodo je ostala slej ko upravičeni zahtevati od gostin-prej odprto vprašanje. skih podjetij in gostišč, da iz- _ ... , . potojujejo določila odloka v po- Razumljivo je, da gre tu za g0j}h, ob katerih se plače za denarna sredstva. Pri vsem pa nadurno delo, delo ob dnevin se vendarle ne sme pozabiti na tedenskega počitka in ob drž. to, da bi bilo z vodovodom iz praznikih priznavajo v lastno Dobrave rešeno zelo važno vpra- ceno (Ur. ist FLRJ št. 11-103-56). šanje indiusitrijskiih krajev Senovega, Brestanice ter Vidma • Dne 15. p. m. so na konfe-in Krškega in da velja v tej renči tajnikov okrajnih gostin-smeri storit: vse, kar je le mo- sldh zbornic pri Gostinski zbor-goče. Na Senovem, zlasti še v niči za LRS obravnavali družbe-določenih obdobjih, množina vo- ni plan za leto 1957, premije v de v obstoječem vodovodu ne sezonskih gostiščih, realizacijo zadostuje več, kar še posebno prometa to zavarovanje zaseb-občutiio stanovalci v više leže- nih gostilničarjev Podrobnejše čih hišah. Se boflj pereča pa je poročilo o tem še sledi. oskrba s pitno vodo v Bresta- # Gostinski tečaj za izpopol-nici- Tu,.sta^i izvirek spričo na- njevanje z vključenim predava- Posnemanja vredno. — Na temu društvu prihodnje leto nioelektrarna3 in^grad) ne3zado- njeiP Po^čno-ldeološke vzgoje zadnjem množičnem sindikal- okrajni odbor Ljudske tehnike ^‘ več Prav tJko ali šc Mi L nem sestanku so so člani kolek- ^eč pomoči, prav tako tudi • vprašan ie potne .fe.la-V „ , . . _ . . ■ študenti, so oboje vrste ljudi. Janez Cuk-Sandi iz filma »Ves- daja vstopnic za zabavno-ple*io Prvi so v raznih akademskih na«). Akademija bo dala dve prireditev bo od 14. januarja skupinah in zborih, in ti se vam predstavi, in sicer ob 16. in 20. bodo predstavili, drugi pa slu- uri. žijo kulturi in umetnosti drug- V nedeljo, 27. januarja, pa bo Otvoritvena predstava bo v vsekakor višek festivala z gori odefjo, 13. januarja, ko bo go- stovanjem znanega Akademske-stovala akademska folklorno- ga pevskega zbora »Tone Tom-plesna skupina »Franc Marolt« šič«, ki bo izvajal Aškerc-Tom-Iz Ljubljane z večerom plesov cevo »Staro pravdo« (120 efek-jugoslovanskih narodov. Skupi- livnih minut). Sodelovali bodo: na je pod vodstvom glasbeno- Andrej Štrukelj, bariton (operni narodopisnega inštituta in bo iz- pevec), Zdravko Kovač, bas vajafla na predstavah ob 16. in (operni pevec), -znani recitator 20. url ■ nekatere slovenske na- Janez Rohaček (Mestno gledali- Rešitev magičnega kvadrata iz 52. številke Naši pionirji in pionirke so pravilno rešili magični kvadrat iz 52 številke našega »Zasavskega tednika«. Rešitev se glasi: 1. sova, 2. oreh, 3. Vera. 4. ahat Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Mili Peternel, učenki 1. razreda nižje gimnazije, pošta Sevnica — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Valči Žibret, učenka 4 razreda osnovne šole Hrastntk-Center, pošta Hrastnik. Obema bomo dostavili knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala! Uredništvo Nov nagradni magični kvadrat za pionirje in navpič-stamovanjske sobe; ogenj; 3. žensko ime, ki praznujemo ta mesec; 4. vr-plevela. 12 3 4 V okviru študentskega festivala bo v Trbovljah nastopila znaAa folklorna skupina »France Marolt« fa Ljubljane. Na sliki: Režijanka V KNJIGARNI. V trgovini je nekaj ljudi. Ta bi nd risalne rodne plese, nadalje makedon- Šče), pri klavirju prot- Pavel ”nri- J* b* tavat- p^zbor Din- 'Sota**?PnS£» ske plese ob spremljavi harmo- gent. Radovan Gobec. lo oo -ažeJene- nikarskega in tamburaškega tretja izvedba »Stare pravde«, zbora. Skupina je s tem pro- Doslej je bila izvajana le dva-gramom gostovala po zahodni krat v Ljubljani. »Stara prav-Evropi (Pariz, Ziirich, Belgija da« je napisana prav za APZ. in drugod). Izvajalo bo to delo okrog 90 Od 20. do £?. januarja bo od- pevcev. Koncert bo ob 20. uri. prta razstava zasav- Zaključek festivala bo v so- ških umetnikov, študentov Aka- beto, 2. februarja, z zabavno-demije upodabljajočih umetno- plesno prireditvijo pod našlo-stL Razstavljali bodo svoja no- vosu »Malo dobre volje«. Sode-vejša, najboljša dela. Poleg do- lovaii bodo študentska plesni <*> mačih znanih slikarjev Kneza kester in Slovenski kvintet iz____________________________ (Trbovlje), Bizjaka (Hrastnik) in Ljubljane ob sodelovanju vese- ničesar nimajo«, pravijo ljudje. Kopitarja (Zagorje) bodo verjet- lega večera »101 minuta glasbe Prav bi bilo in tudi ču bi še no razstavljali tudi nekateri in smeha«. Pela bo Jelka Cve- bfl> ^ ^ skušala do- ti rugi absolventi akademije. _ težar. Spored, glasba m ples QQ blti ^ več takšnih ga pa sem dobil le pomilovalen odgovor: »Zmanjkalo. Pridite, prosimo, prihodnji tednu« Na podoben način so, Mii' pred mano »potolaženi« tudi dragi. Naslednji teden. Spet isti prizor, spet ne dobim idčesar, in zopet isti odgovor. Med Zagorjani se oujejo kal čudne govorice o knjigarni. »Saj V nedeljo, 20. januarja, bodo 19. ure do 5. ure zjutraj. Vse- ^ j, povpraševanje, in gostovali na trboveljskem odru kakor bo to najvebja plesno- nstrcči potrošnikov. Tako študentje Akademije za igralsko zabavna prireditev te sezone v bj Wl. naenkrat nb$ti dve nm- umetnost iz Ljubljane z Molie- Trtovijah. _ , ___hj. — Knjigarna bi imela pro- .7 met. potrošniki, ki jih ni malo, vsa področja *** * ™ zadovoUni. K. N. Lovska družina rovo komedijo »SganaieUe ati Iz navedenega sporeda razvi' Namišljeni rogonoeee« in s dimo, da bo študentski festival Shakespearovim delom »Kakor v Trbovljah ... vam drago«. Z obema uprizorit- kultumo-umetniškega življenja, vima bo akademija sodelovala Spored prireditev in izvajalci so Javni nastop glasbene šole v Trbovljah v Trbovljah skrbi za izobrazbo Upravni odbor Lovske druži- -r, » - , ___ ne v Trbovljah je pred kratkim okameneli kipi. £°*** P°" priredil strokovno predavanje časnih, preveč studijskih tem- 0 xinologiji. Predaval je znani pav, poleg efektno izbranui tov. Zupan iz Ljublja- Pretekli mesec je bila v Do- skladb, ki naj zaknjejo tehmč- ne Člani lovske družine so z mu »Svobode II« v Trbovljah ne pomanjkljivosti izvedbe, bi velikim zanimanjem sledili pre-prva javna produkcija Glasbene bili to glavni očitki tej produk- davateiju, Id je s svojim izva-šole Trbovlje v letošnjem šol- ciji. Se vedno se profesorji in janjem zainteresiral vse navzo-skem letu. Triintrideset gojen- učenci premalo borijo za pravo Lovska družina ima namen cev je v šestindvajsetih točkah muziciranje, za preciznost ko- organizirati za svoje članstvo v nakazalo prizadevanje te šole, momega igranja (primer ne- zimskem času če več podobnih ki se je od lani premaknilo ne- kontroliranega tremoliranja v predavanj, katerih namen je koliko naprej. Nastopili so naj- violinskem triu). strokovno dvigniti in usposobiti Izmed nastopajočih solistov so vse člane družine, posebno če vidno izstopili: Ida Škrinjar, ki mlajše, neizkušene lovce, je doživeto in tehnično dokaj popolno zaigrala Chopinov Valček, čelistka Rozika Poglajen, ki pa bo morala še močno gojiti kulturo in moč lokovih po- Priškrtoite ai pravočasno vsvaumcc za vse prireditve! M. A. ZAGORSKA BELEŽKA boljši, kar še ni dokaz njihove virtuoznosti, a so izmed vseh učencev pokazali največ vztrajnega prizadevanja in obvladanja šolske tvarine. Ta realni kriterij je bil določen po ocenah celotnega profesorskega zbora ______ že na predhodni interni pro- tez, pianistka Martina Černe in dukciji. Navzlic temu pa je trema, ta zvesti spremljevalec vseh, ki nastopajo, imela tudi tu svoj precejšnji delež. Vendar je težko razumljivo, kako pridejo na oder violinisti, ki jim lik še dobesedno pleše okoli ušes, pianisti, ki se tako udobno usedejo, da si nato zastonj prizadevajo za sproščenost roke, klarinetisti, ki igrajo kot Črke: AA, EE, KK, NN, OOO, B, SS, T, 2. Rešitev nam pošljite do nedelje, 20. januarja, opoldne na naše uredništvo ali pa jo prinesite sami. Dva izžrebanca bosta dobila za pravilno rešitev vsak po 1 lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jt> UO^SK-UJCVC, IldVfcUJtr Ul ru.čLJ, kjer ste doma. Uredništvo Predvojaški in izvenar-madni vzgoji več skrbi Tajništvo za prosveto in kulturo'okraja Trbovlje je organiziralo enodnevni seminar za vse komandante in komandirje občinskih odredov predvojaške vzgoje. Na seminarju so obravnavali vso snov učnega načrta in programa predvojaške vzgoje za moško kmečko, delavsko in srednješolsko mladino. Seminar je vodil kap. Vojnega odseka tov. Gpačič, prisotni pa so bili še podpolkovnik Vojnega odseka tov. Andrej Kršul in vršilec dolžnosti okrajnega inšpektorja predvojaške vzgoje tov. Dominik Kužnik. Seminar je strokovno zelo dobro uspel. Vsi so želeli, da bi bil tak seminar še večkrat, ker bi to mnogo koristilo splošnemu strokovnemu dvigu predavateljskega kadra. Komandanti občinskih odredov predvojaške vzgoje so grajali pristojne občinske oblastne organe, da se premalo brigajo za delo odredov. Tudi vprašanju izven armadne vzgoje bodo morali oblastni in ostali forumi posvetiti več pozornosti. Ob zaključku seminarja J« tov. Mirko Skalin, načelnik tajništva za kulturo in prosveto obrazložil prisotnim, kakšen naj bo njihov odnos do mladine. Predvojaška vzgoja nai se izvaja na social istično-pedagočk ih osnovah. VRA . „ | i NA mnogo obetajoči Marijan Flajš-man, ki je udarno zaigral Wil-movo Koračnico. Omeniti moramo še Bogdana Ulago, Rudija Grahka, Ludvika Dolanca in malega Jurčka Drnovška. Za konec je šolski orkester izvajal že znane Sivičeve štiri skladbe za klavir in mladinski orkester in Mascagnljev Simfonični intermezzo. J. Z. Po enem mesecu V poslednjih tednih smo brali v domačih dnevnikih, pa tudi tednikih več poročil, ki so jih napisali poročevalci, kritiki in sotrudniki posameznih listov o gradnji in otvoritvi novega Delavskega doma v Trbovljah, pa tudi o prireditvah vseh vrst, od dramskih do koncertnih, ki so se zvrstile v devetih dneh po otvoritvenem dnevu, 29. novembru. Ob branju teh poročil o gradnji in kritičnih ocen nastopov se spričo ugodnih prispevkov začenjamo vse bolj zavedati pomembnosti novega kulturnega objekta za Trbovlje in za širšo okolico. Večletnim opazovanjem gradbenih in drugih del, zmajevanjem z glavo, živahnem komentiranju o končnem dnevu, ko bo Dom dograjen in za vso javnost dostopen, je sledilo in še sledi tiho in glasno' priznavanje doseženega uspeha. Bolečin, ki so se porajale temu in onemu ob odstranjevanju starih objektov v okolici novega Doma, skorajda ne čuti nobeden več, kajti impo-zantnost novega kulturnega hrama moderne praktične arhitekture je vsakogar tako navdušila, da je pozabil na trenutno prizadetost prejšnjih tednov in mesecev. Ko je že' dober mesec za nami, odkar je bil Delavski dom v Trbovljah odprt in izročen javnosti v uporabo, -je nastopilo prvo razdobje dela, o katerem se lahko danes nekoliko seznanimo. Še preden je bil Delavski dom odprt, je bilo storjeno po gradbenem odboru in občinskem ljudskem odboru v Trbovljah mnogo priprav za ustanovitev organa, ki bi vodil in upravljal zgrajeni objekt tako, da je ta organ, namreč upravni odbor, imenovan po občini, s trenutkom otvoritve Doma že tudi lahko prevzel nase vse posle upravljanja. Kulturni dom — Delavski dom v Trbovljah je ustanova s samostojnim finansiranjem, ustanovljena po občinskem ljudskem odboru, in sodi pod kompetenco Sveta za prosveto in kulturo na občini. Delavski dom vodi poseben družbeni organ — upravni odbor, sestoječ iz devetih članov. Upravni odbor sestavljajo deloma nekateri člani gradbenega odbora, deloma pa zastopnik sveta za prosveto in kulturo na občini, zastopnik DPD *Svobode-Center*-Trbov-l.je, predsednik SZDL in upravnik Delavskega doma. Pravice in dolžnosti upravnega odbora so precejšnje, predvsem pa te, da se z zgrajenim objektom smiselno in gospodarsko ravna, oddajajo razpoložljivi prostori, to so dvorane, v uporabo vsem domačim, pa tudi drugim društvom, in organizirajo v njih predavanja, razstave, gostovanja in drugo, kolikor teh nalog ne opravljajo domača društva v zadostni meri. V sestav Delavskega doma sodi tudi Kino Delavski dom. Vso upravno-tehnično delo v. Domu vodi upravnik. Njemu' so podrejeni tudi vsi redni in honorarni uslužbenci. Upravni odbor z upravnikom se je takoj v začetku lotil vseh problemov temeljito. Pri reševanju različnih težav in ovir, ki se nujno porajajo pri upravljanju tako velikega objekta, pa je naletel upravni odbor na vprašanje slabih odnosov občinstva in drugih do zgrajenega objekta. Glavni namen tega članka so prav ti nepovoljni odnosi, da se v domačem časniku osvetli in razčisti vedenje pred- vsem mlajših ljudi v Domu. pa najsibo v teh ali onih prostorih Doma, v veži, v dvoranah ali na odru, tako da so vtisi prvih. dni po otvoritvi Doma slabši, kot je bilo pričakovati. Takoj prve dni so izkoristili nekateri otroci bližnje kolonije prostorno vežo za drsanje v dopoldanskih urah, višek pa je bil dosežen že 1. decembra p. I. dopoldne pred koncertom za mladino: lovili se niso samo po vseh prostorih in se drsali po vsej dolžini in širini glavne veže, temveč se obešali in vrteli na stopnjiščni ograji, pljuvali po tleh — na koncu pa je bila ugotovljena tudi škoda: ubita je bila šipa pri blagajni, zamazane stene in stebri ter s silo strgana službena značka s suknjiča biljeterke in deloma tu in tam navrtani sedeži Prav tako se pritožujejo ljudje, ki imajo opraviti z gledališkim odrom, nad čudnim pohajkovanjem, plezanjem in sprehajanjem v prostorih za odrom, ki služijo igralcem in ostalim nastopajočim. Da to ni predstavam v korist, smo videli, ko smo bili priča meglenemu siju zvezd in meseca pri uprizoritvi »Gorenjskega slavčka«. Sicer pa ni nihče drugi upravičen upravljati z odrskimi napravami kot le tisti, ki so za to delo določeni in ki se na delo spoznajo. Poleg varnostnih razlogov, ki narekujejo, . da imajo vstop na gledališki oder samo ljudje, ki so ali trenutno tam zaposleni ali igralci v času vaj in nastopa, narekuje strožji režim pri uporabljanju odra in odrskih naprav tudi okoliščina, da je bilo doslej zaradi nepoznavanja delovanja odrskih naprav poškodovano že več potegov, da so včasih predstave »visele« v zraku. Ti opomini pa vsekakor ne morejo zadeti tistih stotin in stotin obiskovalcev, ki so dan za dnem obiskovali in še sedaj obiskujejo razne prireditve v Domu z vsem spoštovanjem in zbranostjo. Prizadete naj se čutijo predvsem tisti mlajši obiskovalci, ki so namerno ali nenamerno s svojimi dejanji povzročili in izzvali današnjo kritično besedo. Prav gotovo jim bo ta opomin samo v korist. Prepričani smo, da ponos vsakega obiskovalca v bodoče ne bo dovoljeval, da bi posamezni nedisciplinirani ljudje predstavljali vse obiskovalce s svojim■ nepremišljenim ravnanjem in nespodobnim vedenjem. 2e v kali je treba onemogočiti kakršnokoli poškodovanje ali mazanje naprav, ki služijo kulturnemu delovanju in izobraževanju vseh občanov. Delavski dom je bil postavljen s sredstvi vseh občanov v tej ali oni obliki z namenom, da se bo delovni človek izobraževal in vzgajal v dostojnih prostorih. Teh pripomb pa ni treba jemati za zlo, saj so bile v primeri s tisoči obiskovalcev in stotinami izvajalcev v zadnjih tednih ugotovljene le manjše, v tern članku navedene nevšečnosti, vendar je treba tudi na takšne pojave opozoriti, da se v bodoče taki redki primeri ne ponovijo. V novem Delavskem domu, ki je eden izmed najieo-ših kulturnih hramov v naši državi in daleč izven nje, glejmo vedno del svojega prispevka in morda tudi osebnega truda s prostovoljnim delom, zato ga varujmo kot nekaj svojega, da bo tudi čez nekaj let zunanji in notranji izgled Doma enak sedanjemu. Takega uspeha bi bili prav gotovo vsi veseli. FU A'NNU Naročam »Zasavski tednik« in prosim, da mi ga začnete pošiljati s__________________________________ ________________ Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek ______„__________________________ Kraj-------------------- ulica________________štev. ------ Pošta-------------------------------- V------------------------------- dne______________________ nodp's: 5. *6. 5. »Zaboga,« je »šepetal no desnico tja, kjer je sedel Da-Brown. »To je favn — pravi vid Grtef. morski favn«. »To je mož koza,« je rekel 6. »Mnogo dni In noči sem ča-Glass. kal, kdaj prideš veliki brat,« je »Da, Mautiri je,« je dejal govoril človek z otoka. »Nad Grief. »Moj krvni pobratim po na« se je zgrnila velika žalost, svetem obredu tukajšnjih do- Pred tremi tedni je prišel sem-morodcev. Njegovo ime je moje kaj tuj škuner, ki je dvakrat ali in moje je njegovo. trikrat nasedel. Prišleci so po- Siroka rjava pleča in pre- bili mnogo mož, med njimi takratne prsi so se dvignile iznad di Matuare. njegovo ženo Nau-ograje, nato pa je na videz brez moo pa odpeljali na svojo lad-najmanjšega napora sledilo telo jo. Na krovu Je osem belih mož. In mož Je neslišno stopil na Med njimi sta dva poglavarja krov. Brown je kar odrevenel, — prava utelešena vraga. Tudi tako Je bi! očaran. Zlatorjavi 'ostali niso boljši. Pri sebi imajo gozdnj bog je krenil z iztegnje- žene i. nekega otoka, ki govore 7. 8. nam podoben jezik. Pravijo, da ukažeš, pobijemo tujce. Te mu-so jih možje s škuner Ja ukradli, ramo vse pobiti. Možje grdo ravnajo z nami. Motili smo k mnogim bogo-Mnogi iz našega naroda se boje vom, da bi ti čim prej pričel, in so zbežali in žive sedaj pri In sedaj si tu.« kozah, Ali na visokih gorah ni dovolj živeža za vse. Mi »mo 8. »Pojdem s tebe! v čolnu no pripravljeni in »e hočemo bo- obalo,« je rekel Grief. riti. »Ne, ne, veliki brat.« je edvr- 7. »Veliki brat. Potrebujemo nli Maurirl. »Ti morr.š ostati na mnogo Pušk in veliko streliva, škunerju. Tuji beli možje se Preden sem odplaval k tebi, bodo bali škunerj* in ne bodo sem sporočil možem in oni ča- na nas mislili. ' Mi pa bomo kajo. Tudi beli možje ne vedo, imeli puške, a oni trga ne hoda sl prišel. Daj mi čoln in pu- do vedeli. Kakor hitro bodo raške in vrnem se, prej kot vzide gledali (voj škuner, se bodo sonce. In ko jutri prideš, bo- ustrašili. Pošlji rajši B če’”—i mo pripravljeni, d» brž, ko nam tegale mladega moža.« Posvetovanje plmvncev na Rumu Planinci za tesno sodelovanje s turističnimi društvi in društvi prijateljev prirode — Svoje delovanje bodo usmerili v poživitev turizma — Delovni ljudje naj letujejo tudi v planinah in ne samo na morju — Vzgoja v planinskih društvih -ne sme bili preveč enostranska — Vsi zainteresirani čini-telit naj združijo napore za izgradnjo planinskih koč — Planinska društva morajo prispevati tudi k razvijanju zimskega športa takih, ki bi raje letovali v planinah, če bi jim srindi kalne organizacije to omogočile. Nemalo ljudi bd se odločalo za oddih v Predstavniki planinskih društev so se izjavili za tesnejše sodelovanje z ostalimi društvi, kS imajo pred seboj isti smoter — peljati delovnega človeka v naravo £n mu nuditi čimveč razvedrila. Tesno sodelovanje je potrebno zlasti s turističnimi društvi in društvi prijateljev prirode, ki morajo združiti svoje napore v boriti za to, da bi delovni ljudje postali ljubitelji narave in ljubitelji naših planin ter pospeševatelji turizma. Zategadelj bodo pri izdelavi svojih programov.za bližnje obdobje sodelovali predstavniki vseh omenjenih društev Na posvetovanju so nadalje sklenili da morajo planinska društva delovati tudi v smeri poživitve turizma. Urediti bo treba ceste, ki drže k planinskim kočam. Znano je namreč da tuji turisti obiskujejo samo planine, kamor drže prometne ceste. Tako na primer bi bilo treba dokončati cesto na Kum. Planinsko društvo »Kum« bi moralo hiti zainteresirano na izgradnji te ceste. Če nič drugega, vsaj pobuda bi morala priti z njegove strani, kar bd bilo tudi že veliko vredno. Planinsko društvo v Zagorju bi se moralo povezati s planinskimi društvi v Celju zaradi gradnje ceste na Čemšeniške planine — planinsko društvo v Trbovljah Pa naj vodi račun o izgradnji ceste na Mrzlico. To kajpak ne pomeni, da bodo že letos začeli z izgradnjo vseh teh cest, toda predvsem neko perspektivo pa vendarle ne. Prvič, morajo imeti. Posvetovanje je opozorilo tudi na to. da se morajo planinska društva bolj povezati z društvi prijateljev prirode, toda ne zaradi organiziranja nedeljskih izletov, ampak tudi zaradi planinah tudi zato, ker podnebje na morju slabo vpliva na njihovo zdravje Tudi zaradi te- ga je važno, da društva prijate-letovani ne bodo enostransko usmerjena. Prav tako so udeleženci tega posvetovanja razpravljali tudi o zimskem športu. Poudarili so, da si morajo tudi planinska društva prizadevati, da bi spravili na »dilce« kar največ delovnih ljudi, predvsem pa mladino. Na posvetovanju so se razgovarjali tudi o investicijski dejavnosti. Udeleženci so poudarili, da bi nekatera zasavska in celjska planinska društva lahko zdru- ljev prirode pri organiziranju žila napore za izgradnjo planinskih koč. Planinska društva iz Celja so namreč izrazila željo, da bi na naših planinah zgradila planinske koče. To je zelo koristna pobuda, ki ne sme biti pozabljenj. Zelo važen sklep posvetovanja je tudi organizirano politično-ideološko delo, ki ga morajo uvesti v vseh planinskih društvih. Da ne bi bila vzgoja v planinskih društvih preveč enostranska, bodo v prihodnje organizirali tudi politična predavanja, kar bo nedvomno prispevalo k politični aktivizariji planincev. -nc Strelsko družina na Senovem je marMva Čeprav še ni snega, ne zamudimn opraviti nalunine šega dela Odbor Zasavske smučarske po (izveze je na svojih dosedanjih sejah razpravljal « mnogih važnih neodložljivih vprašanjih in nekatere ugodno rešit Ce bi nekoliko prerešetali najvažnejšo dejavnost, pa moramo ugotoviti, tak šport? Morda bo prve dni malo drsalcev, toda ni nobenega dvoma, da bi sčasoma postal ta šport množičen. Saj vidimo oziroma smo videti, da so ob nedavnem prvem snegu mladinci drsali kar po cestah. Zakaj da je največji del vseh razprav torej ne bi pripravili za vse liu-nnrcot.-i bitelje drsališča? In ne le v Tr posvetil vprašanju množičnosti v tem lepem in zdravem zimskem športu. Ni dvoma, da so posamezni smučarski klubi po naših občinah v tem pogledu dosegli nekaj pomembnih uspehov. Vključili so mnogo mladine v svoje vrste, pripravili smučišča, skakalnice in opravili razna tekoča dela. Toda, ali je to dovolj? Po vsej priliki ni! Premalo je čutiti tistega živahnega vrvenja okrog vseh priprav. Saj je res, da je celo pripravljen že koledar vseh zamišljenih tekmovanj in še marsikaj drugega. Toda, ali n. pr. koledar tekmovanj v tako ozkem merilu ustreza našim razmeram in potrebam? Nikakor ker ni v koledarju zapopadeno več, če hočete, tako imenovanih množičnih tekmovanj, »se pravi takih tekmovanj, kjer bi sodelovalo več sto mladincev in delovnih ljudi. In drugič zategadelj, ker je v programu skoro samo smučanje, manj pa sankanje, drsanje in bovljah! Tudi v Zagorju, Hrastniku in drugod je mnogo pogojev za uresničitev tega načrta. Treba je le malo več prizadevnosti in seve pomoči sindikalnih organizacij in predvsem društev prijateljev prirode. Kazno je, da smučarski klubi niso znali poiskati tesnejših stikov z temi forumi Mi pa vemo, da so le-ti že razpravljali o teh stvareh. Zatorej pohitimo in navežimo tesnejše stike z njimi To nam bo le v korist. In glede sankanja? Lani so v nekaterih industrijskih krajih imeli v februarju tekmovanja san kar .jev. Spominjam se, da je to tekmovanje lepo organiziral strojni obrat rudnika Zagorje. Ista naloga nas čaka letos. Samo, da je tokrat mnogo širša. Prav bi bilo, da bi naši smučarski klubi navezali tesne stike z obratnimi podružnicami, in že sedaj pripravili taka tekmovanja. Zanimanje za to res ni malo. Seve to ne velja le as obrate naših rudnikov. Vsepovsod, koder koli je kakšno podjetje, bi bilo moč organizirati podobno tekmovanje, ali bolje rečeno: sankarsko veselje, v katero naj bi sodelovalo čimveč delovnih ljudi. Kajpada pa imamo naravnost idealne možnosti med mladino. Torej nas tudi pri teh čaka mnogo dela. Zbrati mladino in ji pomagati, pripraviti sankarske urice. Toliko za danes! (v) iiiminnniimiimfiiHiiiiiitmitniiiiniiiiniitniiinffimntmnnnn Vremenska napove** *a čas od 11. do 20. januarja Padavine se pričakujejo konec tekočega tedna in sredi ali v drtiS polovici prihodnjega tedna, v ostale msuho. Proti koncu prihodnjega tedna nastop zimskega mraza. Na Senovem prav pridno goje strelski šport. Pred nedavnim so tamkaj lepo' počastili Dan JLA in 15. obletnico naše Armade s kulturno akademijo, na kateri so sodelovali mešani pevski zbor, pevski oktet »Svobode«, delavska godba na pihala, pionirji in drugi. Prav tako je Združenje rezervnih oficirjev na Senovem priredilo med učenci domače nižje gimnazije nagradno tekmovanje za najboljše spise o JLA. Pred to akademijo pa je v počastitev praznika naše Armade priredila Strelska družina »Boris Kidrič« nagradno streljanje za naslov prvaka občine v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število strelcev, zlasti mnogo pa je bilo pionirjev. Združenje rezervnih oficirjev GosHnski kotiček usmerjanja naših delovnih ljudi rfmski g,***. na letni oddih v planine. Kakor znano, so sindikalne organizacije in podjetja vložila veliko sredstev v organizacijo letovanj na morju, zelo malo pa so jih namenila za letovanje delavcev in uslužbencev na naših prelepih planinah, kjer so bile pla Res je, da v tem delu Se nimamo kdo ve kakšnih bogatih izkušenj. Toda gre za to, da uresničimo zamišljeni program podzveze. Da torej v tem času pripravimo vse, kar je potrebno za pospioženje zimskega športa. (Nadaljevanje s 5. strani) eno smer. V bodoče naj se tak primer več ne ponovi. 9 Predpise oziroma odlok o oddajanju zasebnih turističnih sob morajo izdati pristojni občinski ljudski 'odbori do konca februarja 1957. Pred vsem važno je to za gostinska podjetja, Zakaj ne bi v Trbovljah ure- OP mnske koče skoraj prazne. Med am drsališča, ko pa je na igri- da vežejo oddajo privatnih tu-delovnimi ljudmi pa je mnogo gču Rudarja nemalo možnosti za rističnih sob nase s pogodbo. • Nobenih težav in bojazni glede morebitnega primanjkljaja ne boste imeti, če vodite v vaši restavraciji, gostilni, menzi, bifeju oziroma v točilnici in kavarni obrazec To 8 oz. TG 9 — »Dnevni pregled o porabi in o predelavi materiala«. Ce teh obrazcev še nimate, jih uvedite takoj. Obrazci z navodili so na zalogi pri Državni založbi Slovenije. • Hotelska šola. — Akcija za hotelsko šolo je pred zaključkom in Se bo reden pouk v šoli začel v jeseni 1957. Pogoji za redni vpis v šolo (ki bo razpisan) bodo, osem- oziroma se-demletka ali nižja gimnazija in 3 leta praktičnega dela kot kvalificiran delavec (z izpitom). Razen tega se bodo lahko v hotelsko šolo vpisali uslužbenci gostinskih podjetij (hotelov), če bodo imeli 6 let prakse in nižjo gimnazijo ali osemletko. Šolanje bo dveletno. Absolventi si pridobe popolno srednjo šolo. Že ta mesec pa Se bo pri hotelski šoli začel poseben tečaj za aktiviste, ki bo trajal dvakrat po 5 mesecev (5 mesecev v letu 1957 In 5 mesecev v šol. letu 1957-58). Absolventom, ki bodo uspešno končali tečaj, se prizna hotelska šola oziroma po. popolna srednja šola. Obvestilo V zvezi z nekaterima nepremišljenimi in celo zlonamernimi govoricami sporočamo vsem obiskovalcem prireditev L študentskega festivala v Trbovljah sledeče: 1. Vstopnice za posamezne prireditve, o katerih pišemo na drugem mestu, so po 120, 100 in 80 dan v predprodaji pri blagajni Delavskega doma dnevno od 10. do 11. ure in od 16. ure, dalje. Cene vstopnic so izpod stroškov, ki jih bo imel prireditelj za posamezne prireditve in predstave. Kolektivne rezervacije se upoštevajo. Priporočamo pa tudi, da si vstopnice zagotovite nekaj dni pred posamezno prireditvijo. 2. Spored prireditev Študentskega festivala zahtevajte ob nakupu vstopnic pri blagajni in pri biljeterjih pri predstavah. Cena sporeda je 10 din 3. Za izvedbo že objavljenega festivalskega programa in v izvedbi že navedenih izvajalcev jamčimo. Seznanjamo po tej poti vse obiskovalce, da bodo vsi ansambli nastopili v popotni najboljši zasedbi, 4. Gledališka skupina bo ob 16. in 20. uri nastopila ?• ivema odrskima deloma (Moliere in Shakespeare). Prvo je enodejauiKa, drugo pa prirejena urama brez odmorov. Odmore povezuje balet v koreografiji Pina Mlakarja. Obe del: skupaj trajata okrog 2 in pol un. 5. Za plesno-zabavni večer so vstopnice po 120 din in brezplačne rezervacije miz- na razpolago - pri blagajni. V okviru tega večera bo skoraj dvourni jfabavno-giaeberai program, nato pa ples do 4. ure zjutraj. V obeh delih večera bo pela Jelka Cvetožar. 6. Rkzne govorice, da je vstop na vse naše festivalske prireditve dovoljen le za povabljene, da vstopnic sploh ni v prodaji, da je vstopnina za naše prireditve astronomsko visoka, da bo plesno-zabavni večer trajal samo 101 minuto itd, itd., so zlonamerne laži in prirediteljem seveda zelo neljube. REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO TRBOVLJE Pravico vpisa v tečaj imajo: vodilni uslužbenci (upravniki, šefi recepcij), ki so že več let na vodilnih delovnih mestih v gostinski stroki in imajo nižjo gimnazijo ter so sodelovali med NOV ali po osvoboditvi kot borci oziroma aktivisti. Osebe, ki bodo sprejete v tečaj, bodo morale v podjetju dobiti plačani izredni dopust, na tečaju pa bodo imele redno, prosto oskrbo. Vsi, ki prihajajo v poštev, naj se nemudoma priglasijo oziroma predložijo pismene priglasitve Gostinski zbornici LRS. V priglasitvi morajo dati natančne podatke: 1. osebne podatke (ime in priimek, rojstni dan in kraj, bivališče, stan in število otrok); 2. šolsko in strokovno izobrazbo (dovršene splošne oziroma strokovne šole ter opravljene izpite oziroma tečaje), nadalje morebitno znanje tujih je. zikov; 3. dosedanje zaposlitve v gostinstvu in posebno na strokovnih vodilnih mestih z navedbo kraja, podjetja in časa; 4. sodelovanje v NOV, od kdaj do kdaj, kakor tudi aktivno politično delo po osvoboditvi v po. Uličnih in družbenih organizacijah. Izbiro prosilcev bo opravila posebna komisija. Natančen začetek tečaja in razpored predmetov bo Gostinska zbornica za LRS sporočila dodatno. (Iz Gostinske zbornice, Trbovlje) DOPISUJTE v „zmw lemur >4 Kinematografi Predvideni spored trboveljskih kinematografov do konca meseca januarja t L: KINO »DELAVSKI DOM«: . »Dama s kamelijami«, amer. film, v glavni vlogi Greta Garbo, »Plaža«, ital. zabavni barvni film, »Hudim«, amer. barvni film, »Zasledovanje«, domači film, »Upor na ladji Baimti«, amer. film, »Jack London«, amer. film. KINO »SVOBODA TRBOVLJE H«: »Pustolovščine Don Juana«, amer. barvni film, »Za divjem zapadu«, amer« zabavni film, »Jan Hus«, češki barvni film, »Proč od Diabla«, amer. kavbojski film. KINO »DELAVSKI DOM« bo predvajal od 11. do 14. jan. amer. film »Dama s kamelijami«; od 15. do 17. jan. itaL zabavni barvni film »Plaža«. KINO »SVOBODA TRBOVLJE IL« bo imel na sporedu od 12. do 14. jan. amer. barvni film »Pustolovščine Don Juana«; 15. do 17. jan. amer. zabavni film »Na divjem Zapadu«. Posebno obvestilo! V kinu »Delavski dom« si lahko preskrbite vstopnice v predprodaji vsak dan dop. od 10. do 11. ure. V istem času lahko tudi rezervirate vstopnice telefo-rrično pri blagajni kina. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najmanj 15 min. pred pričetkom predstave. Kdor bi vstopnic do tega čaas ne dvignil, bodo prodane drugim reflektantom. Uprava kina. KINO SEVNICA: 12. in 13. jan. »V vrtincu Himalaje«, franc, barvni film; 19. do 20. jan. »Tajnost Indijanke«, amer. film KINO BREŽICE: 12. januarja »Osvetniki«, amer. barvni film; 13. jan. »Beg iz trdnjave«, amer. barvni film; 16. do 17. jan. »Mati«, ruski barvni film; 18. do 19. jan. »Kliči .M* za umor«, amer. barvni tflm. KINO BRESTANICA: 12. in 13. jan. amer. barvni film »Over-land Pacific«; 16. in 17. jan. amer. drama »Ne umira se tako«; 19. in 20. jan. amer. barvna revija »Dva tedna ljubezni«. je ob te) priložnosti podarilo najboljšemu- strelcu zračno puško. kupljeno nalašč v ta namen. Puško s; je od odraslih strelcev priboril Janko Koželj s 112 krogi od 150 možnih, drugi lin tretji najboljši strelec pa sta bila Jože Žičkar in Stanko Lokajnar, vsak s 109 krogi. Tudi mladina se je dobro izkazala. Zlasti razveseljivo je, da se je v tekmovanju lepo plasirala mladinka Silva Cerovšek, ki je od možnih 100 krogov dosegla 61 krogov. Drugo mesto je zasedel mladinec Knreh Meh. tretje pa Martin Vračun. Prvakinja med mladinci je prejela darilo strelske družine in sicer komplet muniečje. Strelska družina je organizirala nadalje meddružinsko tekmovanje v streljanju, v katerem je zasedel najboljše mesto Slavko Urbančič s Senovega, ki je od 150 možnih krogov dosegel 123 krogov, kar je lep uspeh. Čestitka Tov. Bernardu Kokolu, njegovi ženi Nežki in sinovoma Janezu in Branku želi srečno novo leto družina Adferjeva čz Trbovelj. Obvestilo Vse članstvo DPD Svoboda Trbovlje II. se obvešča, da bo v ponedeljek, 14. januarja 1957, ob 17. uri v Domu Svobode Trbovlje sestanek vseh ljubiteljev šahovske igre. Udeležite ec polnoštevilno. Pričeli bomo z rednimi vajami ter društvenim turnirjem. — Vabi odbor. Obvestilo Sporočamo vsem tabornikom »Rodu črnega diamanta« v Trbovljah, da bo občni zbor našega društva dne 17. januarja 1957 ob 17. uri v rudniški restavraciji. — Odbor. OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja in interesente, da imamo v prodaji traktorje, osebne in tovorne avtomobile ter hiše, stanovanjske, vseljive. Ugoden nakup. — Informacije pri zastopniku reato-tetne pisarne Joče Vrbnjak, Maribor, Gosposka 16. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje, še posebej pa primariju dr. Krasniku, za uspešno izvedeno operacijo na želodcu. — Prane Plan-ko, Trbovlje. TAKOJ ZAPOSLIMO 2 kvalificirani trgovski pomočnici v večji trgovski poslovalnici z manufakturo. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje poslati na Trgovsko podjetje »Izbira«. Trbovlje. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k otroku (z znar njem kuhe). — Naslov v upravi lista. PRODAM 44 arov njive in 16 arov travnika ob glavni cesti. Primemo tudi za stavbišče. Cena po dogovoru. Interesenti dobe ‘ informacije pri Mariji Vidmar, Mrtvice, p. Senovo. IŠČEMO ŠOFERJA za nov ptiU tovomi avto znamke »Fiat« 1,5 tone. Zaposlitev možna s 1. februarjem 1957. Prošnje poslati na Trgovsko podjetje »Izbira«, Trbovlje. KUPIM POSESTVO 5 do 8 ha z vsemi gospodarskimi poslopji. Resne ponudbe poslati na prodajalno časopisov Sevnica. Razpis Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov podjetij in obrti Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi razpisuje v smislu 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov mesta upravnikov gospodarskih podjetij za sledeča podjetja: 1. Obrtno podjetje »K vojaško-šiviljska delavnica«, Zagorje, Trgovsko podjetje »Naša knjiga«, Zagorje, 3. Gostinsko podjetje »Kum«, Zagorje, 4. Gostinsko podjetje »Gostinstvo«, Zagorje, 5. Gostinsko podjetje »Rudar«, Zagorje. POGOJI: k 1.: uspešno opravljen izpit za krojaškega obrtnega mojstra in najmanj 5 let prakse: k 2.: uspešno opravljen izpit iz trgovske stroke in najmanj 5 let prakse; k 3. do 5.: uspešno opravljen izpit za visoko kvalificiranega gostinskega delavca ali kvalificiranega gostinskega delavca z najmanj 5 let prakse. Kolkovane ponudbe z življenjepisom in spričevali o strokovni usposobljenosti Je do 31. januarja 1957 poslati na Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi. ObLO ZAGORJE OB SAVI Avtobusni promet Celje obvešča potnike, da vozijo avtobusi na relaciji KOZJE-BREŽICE od 15. jan. 1.1. dalje po naslednjem voznem redu 1. KOZJE—BREŽICE Odh.: 5,15 — 1230 Kozje Prih.: 10.68 — 18.40 Odh.: 6.24 11.45 13.40 Senovo Prih.: 9.02 14.45 1732 Odh.: 6.45 12.00 1335 Brestanica Prih.: 8.44 14.15 17.15 Odh.: 730 12.67 — Krško Prih.: 830 1335 — Prih.: 7.40 12.57 — Brežice Odh.: 730 13.15 — Senovo Odh. in ob sobotah Brestanica Prih. in ob sobotah Brestanica Odh. in ob sobotah Senovo Prih. 'n ob sobotah 2. SENOVO—BRESTANICA 4.25 6.24 7.56 9.60 11.45 13.40 16.15 18.25 in nedeljah 20.40 4.40 6.40 8.05 9.15 12.00 13.53 1830 18.40 in nedeljah 20.55 6.45 8.45 9.45 1430 16.00 17.15 19.15 in nedeljah 21.25 7.00 9.00 10.00 14.45 16.14 1732 1930 in nedeljah 21.40 UPRAVA Ob prerani smrti ljubljenega in nenadomestljivega moža. steka, sina in brata v Franco Škorianca se najtopleje zahvaljujemo številnemu občinstvu Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, pionirjem, Id so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izraz sožalja in sočutja, številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem govamdiknm za lepe poslovilne besede. Nadalje iskrena hvala vsem godbam iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, pevskemu zboru »Slavček«. Društvu učiteljev in profesorjev, njegovim stanovskim tovarišem, predvojaškemu centru, sindikatu, tabornikom. TVD »Partizan« Trbovlje, rudarskim vajencem, OK LMS, ZB SZDL. OLO in Ob.LO, občin, komiteju LMS Trbovlje. Hrastnik in Zagorje, ZK, Elektrarni in rudniku Trbovlje-Hrastnik. Prav posebna hvala njegovim osebnim prijateljem, ki so poskrbeli za tako lep pogreb. Iskrena hvala tov. Jožetu Koritniku, Viliju Zupančiču. Antonu Kukavici in drugim prijateljem, Id so nas tolažili in nam priskočili na pomoč. Globoko žalujoči: žena Betka, sinko Dušan, mati, oče, brat in sestra z družinami ter družina Verdai. Najboljše naravne likerje, kavni, mentol, trapist, cvetlični ter pelinkovec vam nudi po najnižjih dnevnih cenah Tovarna čokolade in liker, e v Brestanica POEZ£ZZ3ZA*ZZX 7 dni p® svetu Novo leto nam ne obljublja nič novega, pa tudi nič boljšega. Vsaj dogodki prtih dni kažejo tako. Medtem ko'svet pričakuje precej od razprave o razorožitvi v okviru Združenih narodov, pa nam izjave in dejanja nekaterih zahodnih m vzhodnih politikov kažejo, da mirovne ofenzive, ki bi prinesla tudi kaj koristi, letos ne bo. EDEN JE ODSTOPIL Na videz je ta novica prišla iznenada, v resnici pa je nujna posledica trenj, ki so se pojavite med člani vlade že pred napadom na Egipt in se niso polegle niti potem, ko si je razočarani premier izposloval oddih na Jemalki. Britanski uradni predstavniki in konservativni tisk so skušali prepričati domačo in svetovno javnost, da Eden ne bo odstopil in da ni med konservativnimi krogi takih sporov, kot jih skuša prikazati opozicija. Toda resnica je močnejša. Pomanjkanje nafte in bencina je hudo prizadelo prav Veliko Britanijo, ameriška pomoč pa ne more nadoknaditi izgub. Angleška podjetja So morala omejiti proizvodnjo, s tem v zvezi pa so se tudi pojavile zahteve delodajalcev, da je treba odpustiti odvisno delovno silo. Britanski vladi se ni posrečilo, da bi upravičila svoj ponesrečeni »pohod prot i Naserju«. Namesto v zmagoslavje se je spremenil v bumerang, ki tako hudo in brez milosti tolče Anglijo samo. Vsega tega je v bistvu kriv Eden, ker je bil v dneh odločitve, navzlic treznejšim nasvetom finančnika Butlera in še nekaterih članov vlade, najbojevitejši. Seddj je odstopil, toda vprašanje zase je, če bo njegov konservativni naslednik lahko kar koli spremenil in obrnil na bolje ODGOVOR BULGAN1NU ZDA, Velika Britanija in Francija so prve dni Novega leta odgovor' e na predlog sovjetskega ministrskega predsednika Bulganinal naj bi na konferenci »velikih petih* (ZDA, SZ, Anglija, Francija in Indija) obravnavali razorožitev. Sovjetski predlog je upošteval resnico, da sta se zahodno in vzhodno stališče precej zbližala drug drugemu in da je potrebna le dobra volja na obeh straneh, pa bo uspeh zajamčen. Sporazum te prste bi dokončno zapečatil »hladno vojno* in njene težke posledice v mednarodnem življenju. Toda na Zahodu so odgovorili, da lahko te probleme rešujejo z uspehom tudi V okviru Združenih narodov. ZDA razen tega ne izključujejo možnosti za tak sestanek, če bi pogajanja v OZN z uspehom nadaljevali. POSARJE PRIKLJUČENO ■ NEMČIJI S 1. januarjem se je Posarje pridružilo po sporazumu Mollet-Adenauer Zahodni Nemčiji. Francija bo imela za določeno dobo še nekatere gospodarske olajšave in bo skupno z Nemčijo zgradila prekop na M oželi, ki bo povezal francosko industrijo , z renskim premogovnim bazenom. Vendar obe deželi s tem še nista odpravili vseh nesoglasij. Francozi ne morejo pozabiti druge svetovne vojne, razen tega jim ni prav nič všeč, da skuša zahodnonemška diplomacija počasi izstisniti francoski vpliv iz srednje Evrope ter si na račun Francije pridobiti še več ameriških simpatij. V Parizu se boje, da bi se tako imenovano francosko-nemško ravnotežje nagnilo na nemško stran. IN OSTALI DOGODKI Francija je ponesla žalostno dediščino preteklega leta v novo. Sedaj je grozi pred Združenimi narodi razprava o Alžiru, Zato si prizadeva, da bi Svet spet potolažila s primernim načrtom o tej deželi. Toda kaj, ko je že vsakomur jasno, da bo skušala staro odeti v novoletni plašč. Lani se ji je posrečilo, da so razpravo preložili. Letos se ji kaj takega ne bo posrečilo, ker se je s sprejemom novih držav v članstvo OZN okrepil tako imenovani azijsko-afriški blok, ki nerad gleda kompromise na — lažnivih podlagah. Predstavniki komunističnih partij SZ, Madžarske, Češkoslovaške in Romunije so se pred dnevi sešli v Budimpešti in se pomenili o vseh pomembnih vprašanjih. Nekateri krogi na Zahodu menijo, da gte morda celo za neke vrste malega ko-minforma. Drugih podrobnosti o sestanku ni. Sodijo, da so Poljsko tudi povabili, da pa se ni hotela odzvati povabilu. Ker sta manjkala tudi vzhodnonemška in albanska partija, sodijo, da so obravnavali predvsem probleme srednje Evrope, posebno madžarsko vprašanje. Otok brez deklet RADIO Oto nastopu letošnje zime je zadnje z« zakon godno dekle odšlo z norveškega G rep. Z njo ae je poslovilo od 22 samskih ribičev tudi zadnje upanje, da se bodo ‘poročili v prihodnjih štirih letih, zakaj toliko časa bo treba potrpeti, preden se bo lahko poročilo zdaj najstarejše dekletce na otoku. Štiri leta po 22 mladeničev ne more čakati, zato so naprosili otoškega župana, naj posreduje pri vladi, da bi poslailia na otok dekleta, ki bi se rada poročila. Grip je najmanjša norveška občina, ki šteje 135 mož, žena in otrok, leži pa na pet kvadratnih milj velikem skalnatem otoku. Zemljo za vrtače, ka so si jo rlbofiL uredili pred lesenimi hi- ŽENSKI NOGOMET Mlada dama: »Vi ste strašni, vse obračate. Moja nasprotnica me je držala, ate razumete?« Novinar: »Napadalke, da je držala branilko?« Mlada dama molči. Novinar: »Ne govorite mi o »brestelesni« igri. Tudi moškim je prepovedano brcati nasprot-kopdtni. Me žendke hočemo tudi rtika, pa vseeno to delajo. Sem igrati nogomet Ali nam hočete proti nogometu za ženske. Vsa Mlada dama, stara 19 let, po poklicu pisarniška ftameščenka: »Ali ste že črtali, da poskušajo v Nem«ji in Angliji uvesti tudi nogomet Za ženske? Dunajski športni novinar: »Na žalost.« Mlada dama: »Zakaj na žalost? Vi ste nepravični in stero- moj gospod, pa rečem še, d$ niste galantni In to je najhuje, kar jd Dunajčanu mogoče očitati. Konec je Z vami.« žicami, so prepeljali z norveškega kopna. V zabojih pa ti ljudje gojijo borne cvetice in najnujnejšo zelenjavo. Dekleta doraščajo na otoku in odhajajo na celino, ker jim možje razen morja, ne morejo nuditi ničesar. Ribolov je donosen, ribiči veljajo za sorazmerno premožne ljudi, hiše so lepo opremljene, ni pa kina, plesa in kavarne. »Vsepovsod te opazujejo, ker ni niti drevja niti brajd« — se pritožujejo mlada dekleta. Vsaka pot te pripelje v treh minutah do morja. V minulih dvajseih letih je zapustilo otok in tako razočaralo moški svet kar 86 deklet. Le redkokatera pride s celine, kajti otok je precej od rok, zato pa je praznih precej hiš. Kdo ve, ate bo vlada uspela s svojim posredovanjem, kajti življenje na otoku je trdo, viharni valovi pogosto preplavijo dele otoka, ki leži komaj 3,5 m nad vodno gladino, z vodo pa kdaj pa kdaj izstomo tudi borni vrtiči. Največji sesalec prahu pomagati?« Novinar: »Ne!« moja predstava o ženski M se podrla, če bi moral lepega dne Neka ameriška tovarna je izdelala posebno močno okensko steklo, Iti naj bi varovalo prostore pred vlomilci. Seveda v Ameriki, kjer so vlomi ne Mlada dama: »Kaj pa imate napisati... „In tako je tekma dnevnem redu, ni manjkalo od- pravzaprav proti ženskemu nogometu? Saj ste slišali, da bomo igrale nekako brez telesnega dotika. Na vsak način bo naš nogomet bolj plemit in tudi bile štiri igra moških bo po našem zgle- ne”.« du postala bolj elegantna in gibčna.« Novinar: »Povsem slučajno sem vas pred nekaj dnevi videl igrati kot branilko v neki rokometni ekipi. Nepravilno ste šla iz običajnega okvira. Ko je jemalcev in tovarni je šla kup-srednja napadalka Inge podrla čija v klasje. Vlomilci pa so jo branilko Pavlo, je prišlo do pravega pretepa, pri katerem so igralke poškodova- Mlada dama: »Sramujte se, kaj takega nam hočete naprti* ti« Novinar (pomirjajoče): »Vsi smo pač l|udje.« zagodli tovarni in Izumitelju: vlomiti so V tovarniške prostore, ki so bili »zavarovani« s »proti vlomilskim« steklom in odnesti vse, do česar so prišli. Gmotno škodo bo tovarna še nekako prebolela, večje vprašanje pa je, kdo bo še kupoval varnostno steklo, ki se je obneslo tako .slabo. DROBNE ZANIMIVOSTI Največja in najmanjša knjiga .v- Največjo in najmanjšo knjigo ------- —,— —— — --- (obdržat, noče na hranijo v Angliji, Naj- zadrževaM nasprotnikovo napa- zadnjo besedo): »Mislite, kakor ve£ja knjiga je neki atlas s pre- Mlada dalko in ker je bila torej ta precej temperamentna, vas je udarila po roki. Vi pa ste jo udarili nazaj. Nazadnje pa ste obe jokali. Ali je tako?« hočete. Ženski nogomet pa bo merom strani 2 X 1 m, medtem le prodrl. Me Dunajčanke ima- ko je najmanjša knjiga mimo sestre v Švici in Nemčiji in niaturni slovar, ki je tako maj-mnogih drugih deželah in ne- hen, da jih gre deset v navadno kega dne bomo zmagale. Vam. žlice. UKRADENA ARTILJERIJA Država San Marino je imela tudi svoje topništvo. Bili so to trije stari topovi, s katerimi so streljali ob državnih praznikih. Nedavno pa so topovi izginili in San Marino je ostal brez artilje. rije. Kot so zvedeli pozneje, so topove ukradli študentje bolonjske univerze, da se nekoliko pošalijo s to majhno državo. NAJVECJA VOJNA LADJA Letalonosilko »Saratoga«, ki so jo gradili nad tri leta, so spusti ti v morje. To je doslej največja vojna ladja ha svetu. Dolga je 315 m in ima 60.000 ton. Njeni motorji razvijajo moč 250.000 KS. Računajo, da ima ladja hitrošt 34 vozlov na uro Posadka šteje 3800 mož. RASTLINE NA MARSU Konec oktobra lanskega leta je ameriško geografsko društvo objavilo, da predstavljajo mo-drozelene lise na Marsovi površini po vsej verjetnosti živo rastlinstvo. Poročilo so izdati na podlagi skrbnega proučevanja fotografskih posnetkov Marsove površine, Posebni raziskovalni komite omenjenega .društva pravi, da gre verjetno za mahove, kakršne lahko najdemo v naših skalnatih gorah. ■ w. "t- ' Najstarejša hiša v Trbovljah pod snegom. — Vendar Je star točno leto dni. ZA DOBRO VOLJO Miltko je prišel prvikrat z materjo v menažerijo. Pred kletko divje svinje pravi mati: — Vidiš, Milko,- to je svinja. — Zakaj? vpraša Milko, kaj ti je pa naredila? V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.15. Oddaje ,,Želeli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa ob 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. ,,Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 13. JANUARJA 6.00—7.00 Pisan spored narodnih In domačih melodij za prijetno nedeljsko Jutro. 7.35 Zabavne melodije. 9.04 Podeželje poje. 9.45 Še pomnite tovariši — Julči Strnad: Spomini na dražgoško bitko. 11.35 Lahka glasba. 18.30 Melodije za dobro voljo. 20.00 Večerni operni koncert (odlomki iz oper „Werther“, „Carmen" in „Aida"). 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 14. JANUARJA 11.00 Uvodni takti. 11.45 Slovenske narodne poje baritonist Janez Jeršinovec, Vokalni kvartet iz Vrnike. 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.15 Melodije za razvedrilo. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.30 Radijska univerza — M. Kališnik: AH je mraz sovražnik življenja. 20. Mladinska oddaja. TOREK, 19. JANUARJA 8.00 Operetne melodije Emeridia Kal-mana, Johanna Straussa in Franza Lebarja. 8.50 Igra Pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča. 10.30 le-zikovni pogovori (ponovitev). 10.45 Glasbeni odlomki iz filmov ,,Kraljestvo sonca", „Po Široki cesti", „Zene za žene", „Amerittanec v Parizu" In ..Steklene gele". 11.15 Za dom Hi žene. 13.15 Harmoniko igra Avgust Stanko. 13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike. 17.10 Zabavna ht plesna glasba na tekočem traka. 18.00 Športni tednik. 20.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Mika škobernetd. 20.30 Radijska igra — Begovič: Brez tretjega. SREDA, 1«. JANUARJA 11.00 Korošci pojo svoje narodne pestri. 12.40 Melodije za dobro voljo igrata orkester „Pops“ in Charles Magnante (harmonika). 15.40 Utrinki iz literature — Resad Nori: Poljub V senci. 16.00 Koncert po željah. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kn!tnrri pregled. 18.30 Zunanje-političnl feljton. 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov. 19.30 Zabavna glasba. ČETRTEK, 17. JANUARJA 11.00 Naši najmlajši pojo. 11,15 Cicibanom — dober dani (Bettina Kleinvogt, prevod B. Kozinc: Čudodelno zdravilo). 12.40 Tenorist Mario del Monako poje arije iz Verdijevih in Puccinijevih oper. 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Boris Pahor: Mesto v zalivu. 18.00 Radijska univerza — Jakob Meško: Dele poklicne svetovalnice. 18.15 Tri operne medigre. 18.30 Reportaža. 18.45 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor „F.nakost“ Iz Kranja, p. v. Viktorja Fabianija. 20.10 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 18, JANUARJA 9.45 Za šolarje — Asta Žnidaršič: Kraljična brez bisera. 10.18 Za staro in mlado (spored lahke in operetne glasbe). 11.00 Za dom in žene. 12.00 Narodne HI domače viže. 12.40 Dve baladi F. Chopina igra pianist Cor de Groot. 13.15 Od melodije do melodije s Kvintetom Jožeta Kamplča. 14.05 Za šolarje — Frank Le-bcacht: Dragocena pesem. 17.10 športniki. pozori 17.30 Zabavna In plesna glasba tia tekočem triku. 18.00 Ljudje med seboj. 18.30 Iz naših kolektivov. 18.45 Igra kvartet Jure Robežnik. 20.48 V veselem ritmu. 31.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 19. JANUARJA 11.00 Igra Harmonikarski zbor „Ka-Juh" p. v. Janeza Kuharja. 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Romanova pripoveduje). 11.30 Domače napeve izvajajo Mariborski ansambli. 13.15 Igra ansambel Srečko Dražil. 13.30 Od arije de arije. 14.20 Zanimivost! iz znanosti Hi tehnike. 15.15 Zabavna glasba. 15.46 Novi filmi. 16.00 Glasbene uganke. 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 16.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra Ljubljanski plesni sekstet, poje Nine Robič. 20.00 Veseli večer. 22.15 Oddala na naše izseljence — na valu 327,1 m. Mihec: »Očka, jaz znam neltaj, česar ti ne maš? Oče: »Kaj pa takega?« Mihec: »Rasti znam.« V OBJEMU HUERTO I LOPEZ [ ZJZLEM EGA ROMAN 58 PEKCA Priredil Vlado Pečar Ort ega mi je jezno sledil in mi ob vsakem koraku svetoval, naj že zabodem vejo v zemljo. Razkačeno sem se obrnil in mu zabrusil, naj me vendar že pusti pri miru. Pomagal sem sl s puškinim kopitom in to je zaleglo. Veja ee lil več pogrezala. Kazalo je, da sva dosegla trdnejše dno. Zajela sva sapo in se razgledala po bližnji okolici, če bi našla kaj primernega za povezavo debel. Tako nisva več mogla nadaljevati poti. Počutil sem se do smrti utrujenega. Najraje bi cepnll po tleh, -se odpočil in pri priči zaspal. Vendar sem vztrajal. Vedel sem, da bi Ortega, jezen name, sam nadaljeval pot; razšla bi se, zgrešila smer, odtavala vsak na svojo stran In bi se ne našla nikoli več. Lijan je bilo sicer povsod dovolj, vendar prhlih, preperelih in ko sva nekatere poskusila, sva ugotovila; da niso za nobeno rabo. Opustila sva prvotno misel. »Počakaj tu, šel bom sam pogledat, kako in kaj,« je rekel nenadoma Ortega, vrgel puško na ramo to bredel proti gozdu. »Nikamor ne hodi!« sem ga hotel zadržati. »Izgubil še boš. Ostaniva skupaj, se bova že kako izkopala iz te nesreče.« »Ti si neumen,« je rekel. »Sel bom tako daleč, da se bova lahko videla. Tu se ml ne more nič zgoditi.« »Kako nič? Pa kače, krokodili? Teh kar mrgoli po Matu.« »Si že videl kakšnega na tem kraju? Jaz že ne.« Nisem mu vedel odgovoriti, ker že dolgo nisem videl nobenega. Kljub temu sem vztrajal. »Pojdiva obe hkrati, tako bo bolje.« »Kaj pa debla?« , »Tu jih pustiva, ne bodo nama ušla.« »Oba skupaj bova prej zgrešila pot Eden mora ostati in od časa do časa mahati z roko, da ee ne zgubiva,« Ker me ni hotel poslušati, sem popustil. »Čuvaj »plavi« mi je svetoval, ko je odhajal. Zrl sem z mešanimi občutki za njim. Se nikoli mi ni bilo tako pusto pri srcu kot prav sedaj, čeprav nisem vedel, zakaj se nikakor nisem mogel sprijazniti a tem, da Ortega preišče bližnjo okolico. Ortega še ni napravil dvajset korakov, ko se je nenadoma bliskovito Obrnil to z divjo naglico pritekel nazaj. Od nog le mu je kar cedilo blato. Malo jč manjkalo, da me ni podrl, a tako hitrostjo se je zagnal na splav. Z roko sem si zasenčil oči, zagledal troje z blatom pokritih kajmanov to že sem se kot neumen sam pognal na splav, da W je zagugal, odtrgal in naju ponesel po reki — veja pa, ki nama je služila za krmilo, je detlla na obredju... Toda kaj je bilo to? Najin splav je tonil. Zajel naju je blazen strah. Se to! Mar že ni bilo dovolj nesreč? Mar nama je bilo resnično sojeno poginiti tu v Zelenem peklu, daleč proč od ljudi to civilizacij fc? Mar sva zaman prebrodila na poti nazaj toliko neverjetnih težkoč, premagala nešteto ovir, zrla vsak hip smrti v oči, da bi zdaj, ko sva upravičeno upala, da bova po reki dosegla najbližje naselje to ljudi, prišla ob življenje? Toda najino tarnanje ni nič pomagalo. Splav je neusmiljeno tonil. Molel Je samo Se s prednjim koncem iz Vode, ravno toliko, da naju je do gležnjev oplakovala umazana voda. Valovi so naju gnati, Vrtinčili trhli splav, ki ga več nisva mogla upravljati, to se z njim poigravali, kakor se poigravajo otroci V bazenu s papirnatimi ladjicami. Nenadoma pa so se debla pod nama pogreznila, se zasukala pa zopet dvignila in nato gugaje obstala. Zadržati jih je morala kakšna ovira pod vodo, morda kako spod seka no drevo, skala ali kaj pddobn«ga. Preudarila sva, ati naj bi tvegala skok v reko ali ne. Od tod do obale ni bilo velike razdalje, kvečjemu kakih pet metrov. Čeprav naju misel na kopanje ni prav nič mikala, nama ni preostajaio ničesar drugega. »Prvi skočim jaz,« sem rekel. »Brž ko dosežem kopno, plavaj za menoj.« Ne da bi počakal Ortegto odgovor, sem skočil v vodo to zaplaval na obrežje. »Pridi zdaj!« sem zaklical. Obala se mi je zdela bolj suha kot prej pri krokodilih. Zaslišal sem za seboj pljusk, zagledal Ortega, zagledal njegovo roko, ki jo je še pomolil kvišku, trenutek pozneje pa ni bilo tamkaj ničesar več, nobenega valčka, nobene roke. — Tragedija se je odigrala nekaj metrov od mene tako hitro, tako bliskovito, da je je bilo prej konec, kot se je v mojih možganih prirodila strahovita misel: pirančel Sesedel sem se na blatna tla. Noge me niso Več držale pokonci. To je bil poslednji udarec, najmočnejši, ki mi ga je zadal Zeleni pekel. Bil sem sam, zadnji Član ponesrečene ekspedicije, star in izmučen človek praznih rok in prazne glave. Sedel sem to blato je cmokalo okoli mojih na po* golih, ranjenih beder. Ce bi bil takrat od kod pri capljal krokodil in širom razklenil svoje ostudno žrelo — bogme, niti vsital ne bi, niti zakričal, počakal bi bil in se brez odpora, brez misli, celo vesel in, spokojen prepustil njegovim čeljustim ... Dolgo sem moral tako sedeti in tiščati glavo med kolena. Ko sem se končno vendarle zbral, se dvignil in leno ozrl okoči sebe, je tlela v meni samo ena želja: splaziti se nekam v goščavo, leči in si odpočiti — naj se zgodi kar koli. Se enkrat ml je bilo sojeno prebiti noč na drevesu. Ne vem več, kako sem splezal nanj in tudi tega ne, kako sem splezal do prvih vej in kaj me je gnalo prenočiti v rogovili. Vem le toliko, da sem bil popolnoma ob misli, da nisem vedel nič za sebe in da sem si resnično želel smrti, toda namesto nje me je vso noč neusmiljeno namakal dež. Privezal senifse za vejo, pol spal, pol bedel in z občutkom skrajne nemoči čakal jutra. Dan je nastal kakor bi trenil. Nenadoma sem začutil neznosen glad, da se mi je temnilo pred očmi. Zdrknil sem počasi po deblu navzdol in padel v blato. Oziral sem ae okrog sobe, če bi našel kaj za pod zob.