Leto VII, stev. 158 LJubljana, sreda 14. Julija 192* Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din o Ishaja ob 4. ijutraj. r? Stane mesečno Din 15'—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredniitvo i Ljubljana, Knaflova ulic« štev. 5/L Telefon štev. 7«, ponoči tudi Stev. 34. Dnevnik za gospe iarstvo, prosveto in politiko UpnvnfStr*: LJubljana, Pre4emov» ulica it. s*- — Telefon it *b loseralni oddelek« LjuDljana, Prešernova "ij«*? 6l 4, — Telefon it «o> Podružnici: Maribor, Barvarska ubo St. I. — Celic. Aleksandrova cesta. Ratnn pri poštnem ček. zavoda > Ljub-jana št. 11.84* - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.>41. Ljubljana, 13. julija. Ujedinjenje krščanskih cerkva je eden največjih problemov človeštva. Poleg velikih in malih sil, ki so na delu. da se organizira človeštvo v mogočne grupe, se tiho vrši stremljenje po skupni organizaciji pripadnikov krščanstva. Vsaka cerkev se seveda smatra za tisto, ki jo je ustanovil Krist. V celem pokretu je videti dvoje metod ki se borita za zmago. Ena. ki hoče druge takorekoč podvreči, druga pa, ki priporoča sporazum. Prva je metoda rimsko-katoliške cerkve, ki zahteva, da se vsi drugi podvržejo pod prvenstvo (primat) rimskega škofa, ki ga je proglasila kot nezmotljivega papeža. Druga je metoda vseh drugih krščanskih zlasti protestantskih, anglikanskih, pravoslavnih 111 starokatoliškili cerkva. Vse krščanske cerkve, razen rimske, se se zbirajo na kongresih, kojih poslednji je bil lani v Stockholmu. kier sta med pravoslavnimi sodelovala i ekumenski patrijarh Focij in aieksandrijski patri- jarh. , . Ni nobenega dvoma, da v vseli navedenih krščanskih cerkvah postoji tendenca združitve, kar bi bilo ogromnega pomena za človeštvo. Celo to vprašaje je tudi politične važnosti za vse države s krščanskim prebivalstvom, posebno za našo jugoslovensko državo, koje narod je žal razkosan v dvoje, oziroma še več krščanskih veroizpovedi. Poleg pokreta za sporazumevanje krščanskih cerkva gre pokret rimskokatoliške cerkve, ki po moralnem porazu krščanstva v svetovni vojni skuša uporabiti nastalo zmedo in zasaditi zastavo rimskega papeža med ostalimi kristjani. Katoliška akcija in akcija za sporazumno združitev cerkva, ona je akcija za podreditev (aneksijo) pod primat rimskega škofa. L. 1868. je Pij IX. povabil carigrajske-ga patrijarha na Vatikanski zbor. Patri-jarh je odgovoril, da papežev poziv obsega načela, ki se protivijo duhu Evangelija, naukom vesoljnih zborov in sv. očakov in zaključil: ^Dokler bo obstojala Cerkev Odrešenikova, ne bomo mi mogli nikdar sprejeti nauka, da postoji za celo Kristovo cerkev neki škof, koji je — mesto Gospoda (Krista) — sam učitelj in glava njena, in da postoji neki nepogrešljiv patrijarh, kadar prosi ex kathedra, da je torej ta škof nad vesoljnimi zbori, ki so edino nepogrešljivi ... To bi značilo priznati tudi, da so apostoli Kristovi kot taki bili neenaki in to bi bilo žaljenje Sv. Duha . . . Končno mi ne bomo nikdar priznali, da ta ali oni patrijarh ali papež ne dobi primata svoje stolice od ljudi, temveč da ga ima na osnovi nekega božanskega prava ...» Kljub temu je Pij IX. na Vatikanskem zboru proglasil novo dogmo o primatu oblasti in nepogrešljivosti rimskega škofa in to ne samo brez sodelovanja ostalih krščanskih škofov, ampak tudi proti opoziciji velikega dela rimsko-katoliške cerkve (n. pr. Strossmayerja). Leon XIII. je skušal ta globoki prepad premostiti z izjavo, da rimsko cerkev od pravoslavne dele le malenkosti, kakor je primat proglašen od vatikanskega zbora. Leon XIII. je torej trdil — in to je v bistvu pravilno, da med rimskokatoliško in pravoslavno cerkvijo ni razlike v veri, ampak sta needini samo v papežu. Torej ne v veri, ampak v vladi. Kompromisne ponudbe patrijarha. ki mu je hotel pustiti istočne obrede, običaje, njegove privilegije, pa so ostale brez uspeha. Pravoslavne cerkve in lahko se reče z malimi razlikami i druge, zlasti sta-rokatoliška cerkev, stremijo za ujedi-njenjem s tem, da se vzpostavi stanje ob delitvi: Prizna se sklepe prvih sedem cerkvenih zborov, ki so res bili še vesoljni, rimska cerkev se odreče primatu in nepogrešljivosti rimskih škofov, vsi novi nauki, nastali kjerkoli po prvih sedmih ekumenskih zborih, se podvržejo radi revizije novemu vesoljnemu zboru, ki bo uredil vsa verska vprašanja. Vse druge krščanske cerkve, razen rimske, so na stališču, da je Kristus zahteval edinstvo duha, misli, čustva ter temu odgovarjajoče delo in življenje, torej edinstvo vere in ljubezni, ne pa enakost zunanjih oblik, obredov in eno cerkveno organizacijo za vse narode, ki nujno mesto edinstva prinaša posvetno nasilje pa tudi nasilje duha. Vidimo torej borbo med idejo aneksi-je in idejo ujedinjenja duhov. Prepad, navidez neznaten, je silno globok. Potemtakem se bodo preje zbližale ostale krščanske cerkve in znajo ustanoviti katoliško cerkev, ki bo po številu daleč presegala rimsko katoliško. Ključ za pristop rimskih katolikov pa je v njihovem stališču napram boju za posvetno oblast. Že se je rimska cerkev pod pritiskom sile odrekla posvetne državne oblasti, a sedaj je zapadla novemu mogočnemu valu posvetnega imperializma. Pri tem se je znašla z Musso-lini.iem v eni fronti, dokaz, da se nobena cerkev ne more otresti nacijonalnega vpliva neposredne okolice, najmanj pa Minister Nikič v avdijenci na Bledu Konferenca z dr. Ninčičem. — Značilni komentarji beograjskih političnih krogov. — Šuperina na razpotju. — Nesigurnost v HSS. — Položaj g. Puclja. — Pavle Radič prinesel sporočila od Stjepana Radiča. — Izjave g. Uzunoviča. Bled, 13. julija d. Včeraj ponoči je prispel na Bled minister za šume in rudnike dr. Nikič, ki se je nastanil v hotelu Toplice. Danes dopoldne se je javil v dvorcu, konferiral je dalj časa z ministrom Ninčičem ter je bil popoldne ob 15. sprejet v avdijenci, ki je trajala poldrugo uro. Z večernim gorenjskim vlakom se je minister Nikič odpeljal v Ljubljano. Minister zunanjih del dr. Ninčič se je z rodbino s popoldanskim beograjskim brzovlakom vrnil v prestolico. Ljubljana, 13. julija d. Minister Nikič je prispel nocoj v Ljubljano, kjer se je nastanil v hotelu Union. Večer je provedel v družbi velikega župana dr. Baltiča. Z jutranjim brzovlakom se dr. Nikič čez Zagreb vrača v Beograd. Beograd, 13. julija p. Odliod dr. Nikiča na Bled in njegova avdijenca se v političnih krogih živahno komentira. Splošno mnenje je, da je tej avdijenci pripisovati tem večji značaj, ker gre za ministra, ki ga je Radič anatemizi-ral in katerega izločitev iz vlade radičevci vedno energičnejše zahtevajo. Jasno je, da se dr. Nikiča ne namerava pustiti pasti in smatra se, da je njegova pozicija po blejski avdijenci med radičevci znatno ojačena. Nikičevi prijatelji nadaljujejo energično svojo akcijo za ustanovitev posebne hrvatske skupine, ki bi se izdvojila iz Radičevega kluba ter vodila politiko, neodvisno od neprestanih perturbacij s strani St. Radiča. Občo nesigurnost, ki je zavladala v radičevskih vrstah, je še poja-čalo vedno jasnejše se izražajoče stališče radikalov, ki so brez razlike, katera sicer vlada med njimi, odločeni eliminirati Radičev vpliv na državno politiko. Ofenziva proti St. Radiču je v polnem teku. Z napetostjo se pričakuie odločitev ministra dr. Šuperine. Že dejstvo, da se dr. Šuperina do danes še ni izjavil proti dr. Nikiču Ln se ni pridružil nezaupnici in izključitvenemu sklepu HSS, se smatra kot jasen, da je ta radičevski minister na razpotju. Današnja avdijenca dr. Nikiča bo brez-dvomno pospešila njegovo končno odločitev. V posebno delikatnem položaju se nahaja minister Pucelj. Iz povsem opor-tunistionih razlogov se je pridružil radičevski stranki ter je bil nekaj časa sem — kakor je to pri novih »spreobrnjencih« običajno— najvnetejši osebni pristaš St. Radiča. Minister Pucelj je bil tudi med prvimi, ki je glasoval za nezaupnico svojemu lastnemu kolegi, kateremu HSS očita oškodovanje vitalnih narodnih in državnih interesov, s katerim pa g. Pucelj mirno naprej sedi v vladi! Razvoj stvari pa je sedaj zavzel povsem drago smer in gospod Pucelj mora naravno računati, da eventualno ostane s svojim mojstrom vred na cedilu. V radičevskih krogih se zatrjuje, da sta se pojavili med slovenskimi pristaši HSS dve struji, a Pucelj se do sedaj še ni odločil niti na eno niti na drugo stran, kar ga zopet spravlja pri vodstvu HSS v sumljivo pozicijo. Njemu grozi, da ostane med dvema stoloma. Jutranje »Vreme« je vedelo poročati, da se je podal snoči tudi minister Maksimovič na Bled. Ta informacija ni pravilna. Minister Maksimovič je v Beogradu, kjer je danes imel mnogo opravka s poskusi zalepiti razkol med beograjskimi radikali. Beograd, 13. julija p. Dopoldne se je vrnil v Beograd Pavle Radič, ki je imel daljšo konferenco z min. predsednikom Uzunovičem, kateremu ie sporočil stališče St. Radiča. Vse kaže, da so tudi po tej konferenci ostala glavna na-sprotstva neizravnana. Glede St. Radiča samega je, kakor se zatrjuje, Pavle Radič dal min. predsedniku Uzunovi-ču zagotovila, da se bo predsednik HSS zopet nekaj časa držal v zatišju. Seveda pa to niso garancije, kakršne zahtevajo radikali. Stališče HSS glede dr. Nikiča je ostalo nespremenjeno. HSS formalno ne zahteva Nikičeve de-misije, smatra pa, da bi bila koalicija RR stalno ogrožena, ako bi dr. Nikič ostal v vladi. Glede sklicanja Narodne skupščine izgleda, da je Radič svojo zahtevo že umaknil. Zvečer je predsednik vlade naglašal v razgovoru z novinarji, da v političnem položaju ni nič novega. Glede zahtev radičevcev je dejal Uzunovič, da HSS ne stavila striktnih zahtev, ampak da ima le želje, ki jih smatra za smernice bodoča poJit-ft RR. Tako je treba tolmačiti tudi izjave St. Radiča. G. Uzunovič je nadalje rekel, da radičevci doslej še niso formalno zahtevali, da mora dr. Nikič iz vlade. Njemu se zdi, da čaka HSS na to, da se dr. Nikič sam orijentira. Sicer pa stvar ne igra velike vloge. Sedanja vlada ima mnogo širšo bazo in je delovna vlada. Danes ni na površju takih vprašanj, ki bi mogla omajati njeno pozicijo. Njen položaj je mnogo bolj trden, kakor se splošno misli. Današnje situacije se nikakor ne sme kvariti. Žalostno stanje v poplavljenih krajih Škoda postaja vedno večja. — Tudi v Bosni in Južni Srbiji situacija opasna. — Upanje, da se vreme izboljša. «Reč» o krivdi vlade. Beograd, 13. julija, p. Po vesteh iz poplavljenih pokrajin je položaj še vedno zelo nevaren in kritičen. Dunav in :?a\\t m a danes v Beogradu skoraj ne-spiemenjena. Pri Somboru Dupav še vedno narašča, vsled česar je nevarnost katastrofe še vedno zelo velika. Bačka in Baranja strašno trpita vsled naraščanja rek. Škoda je ogromna. Prebivalstva se je polastil popoln obup, ker jim je voda odnesla vse, kar so imeli. Mcrala je pri njih tako zelo padla, da je veliki župan baške oblasti nujno interveniral, naj pride vendar nekdo od ministrov, da pokaže interes države na veliki nesreči. V Slavoniji je deževje uničilo skoro vso žetev. Seno, v kolikor' ga ni voda odnesla, gnije in ni več za rabo. To velja tudi za posevke, ki jih je mokrota ali pa naraslo vodovje popolnoma uničilo. V osiješki okolici gre škoda v milijone. Tudi iz Bosne prihajajo vesti, da se polašča prebivalstva obup. Skoro vse reke so izredno narasle in prestopile bregove, ker so se na mnogih krajih utrgali oblaki. Posebno huda je povodenj v okolici Banjaluke, kjer je situacija naraynost katastrofalna. Zlasti hudo je prizadeto mesto Zep-če in tudi več drugih krajev. Nevarnost je tudi zelo velika. Vodovje narašča tudi pri Obrenovcu, kjer je Sava prodrla nasipe in popolnoma poplavila vas Krstino. Škoda je ogromna, preko dva tisoč ha plodne zemlje je pod vodo. Poslanec Gligorije Božovič je poslal davi notranjemu ministrstvu brzojavko, v kateri veli, da je v mitroviškem okrožji se je to posrečilo rimsko-katoliški, ki je po vseh svojih vrhovih italijanska. Posvetne centrale se z dobra ne odrekajo imperijalizma. Ako bodo torej rimsko katoliški verniki vsega sveta hoteli združitev kristjanov v vesoljno katoliško cerkev, bodo morali najprej napovedati boj posvetnemu imperijalizmu rimske cerkve (p. d. rečeno klerikal-stvu) in izsiliti, da se vladohlepnost odpove v korist veri in ljubezni. ju mnogo vasi dobesedno pod vodo. K sreči je danes dež jkoro povsod ponehal, tako je upati na izboljšanje. Ako se vreme izpremeni, bo nevarnost katastrofe odstranjena. Danes je bilo ponekod že lepo vreme. Zagreb, 13. julija, n. Sava je dosegla zvečer ob osmih višino 2.90 m nad nor-malo. Zaenkrat še ni nevarnosti. Nad Turopoljem in Moslavino je divjala zvečer zopet silna nevihta. Beograd, 13. julija, p. Današnja «Reč» zelo ostro obsoja postopanje vlade v takozvani akciji za podporo popiavljen-cem. List pravi, da računa vlada v prvi vrsti na milosrčnost prebivalstva. To ne bo mnogo pomagalo, ker je znano, da je doslej že vsaka taka akcija propadla. «Reč» zahteva, da se takoj skliče Narodna skupščina, ki naj odobri potrebne izredne kredite za pomoč onim bednim, ki jih je povodenj vse odnesla. Po mnenju lista bi bilo v to svrho potrebnih par sto milijonov dinarjev. Razpravljajoč o krivdi vlade na katastrofi ugotavlja «Reč», da je morala priti grozna poplava in nastati škoda v stotine milijonov, predno je prišla vlada do tega, da smatra to vprašanja za pereče in važnejše od vseh vprašanj, s katerimi se je bavila te dni. Briti je moralo, da je na tisoče rodbin brez strehe in kruha, da jim povodenj sega po golem življenju, predno je začela vlada čutiti, da je treba napeti vse sile, da se reši ono, kar se še da rešiti. Z mnenjem g. Uzunoviča, dosfftvlja list, soglašamo v tem, da vlada ne more preprečit! dežja in naraščanje rek. Vlada na bi morala rešiti nasipe in pravočasno storiti vse potrebne korake, da bi bila škoda manjša. a je dolgo gledala prekrižanih rok.. Odhod princa Njegoša z Bleda Bled, 13. julija, d. Z današnjim večernim brzovlakom je princ Petar Petrovič s so» progo in spremstvom odpotoval čez Boh. Ristrico v Benetke, odkoder se poda v Beaulieu na Rivijeri, kjer stalno prebiva. Francosko-angleški finančni sporazum Zakladni minister Churchill o poteku pogajanj s Francijo. — Sporazum temelji na podlagi razgovorov s Caillauxom lanskega avgusta. — Izredno ugodna rešitev za Francijo. London, 13. juliia (bnž.) Zakladni minister Churchill ]e naznanil danes v spodnji zbornici, da ie bil s Francijo dosežen sporazum ne samo v vprašanju vojnih dolgov Francije Angliji, temveč tudi glede vseh ostalih finančnih obveznosti, ki jih je imela Francija do Anglije. Sporazum soglaša v glavnem z delnimi dogovori, sklenjenimi v avgustu prošlega leta med Francijo in Anglijo. Na podlagi teh razgovorov bi se moral francoski vojni dolg Angliji razdeliti na 62 letnih obrokov po 12 iu pol milijona funtov ali njim lstovredni vsoti. Teda je ostalo nerešenih več spornih točk, predvsem vprašanje jamstvene klavzule. Francoska vlada ie želela, da pride v pogodbo tudi določba, po kateri bi bilo plačevanje letnih obrokov odvisno od nemških reparacij Franciji. Angleška vlada je bila mnenja, da se je v vprašanju letnih odplačil francoskega dolga Angliji zanaša edinole na francoski kredit Radi te točke so se pogajanja lani razbila. Končno sta se obe vladi sporazumeli, da more Francija v slučaju izrednih težav ali pa celo prestanka nemških reparacijskih plačil zahtevati od Anglije, da se določbe sporazuma o plačilu vojnega dolga ponovno vzamejo v pretres. Angleška vlada je pristala na to načelo, obenem pa si je pridržala pravico, da v tem vprašanju navede vse protiargumente, ki bi eventualno izvi-raii iz prestanka nemških reparacijskih pla-Cil Angliji ali iz gospodarskih težav držav dolžnic Angliji in sicer predvsem v času poravnave angleških obligacij ameriškim Zedinjenim državam. Anglija je zato ugodila francoski želji po eventualni reviziji dogovora. Obe stranki sta si izgovorili pravico, da doženeta, kdaj nastopi slučaj revizije dogovora. Prenosna klavzula, ki omogoča prekinjenije plačil dolga v primernih mejah v slučaju valutnih težav, je formulirana v smislu pogodbe glede odplačila francoskih vojnih dolgov ameriškim Zedinjenim državam. Nadalje je bila v razpravi določba, po kateri bi vsa reparacijska plačila, ki bi presegala angleška plačila Ameriki od premirja, šla v dobro angleških zavezniških dolžnikov, ki bi na ta način zmanjšali svoje dolgove. Angleška vlada tudi ni zahtevala, da bi se francoski dolg spremenil v vrednostne papirje, s katerimi bi se lahko trgovalo na borzah. Trgovanje s takimi efekti bi bilo ]ako težavno. Ker pa angleška vlada na take finančne operacije ni nikdar mislila, ni imela pač nikakega vzroka forsirati tako rešitev. Ostalo je odprto lc vprašanje moratorija, ali pa način odplačevanja obrokov, ki bi imeli doseči postopno letnih 12 in pol milijonov funtov. Tudi v tem vprašanju je bi! dosežen sporazum, ki temelji v glavnem na podlagi razgovorov s Caillau.tom meseca avgusta prošlega leta. Do leta 1930 bo plačevala Francija obroke po nižjih obrestih kot po preteku te dobe.Na tej podlagi bo pričevala Francija letno 4 milijone funtov, potem 6 milijonov, 8 milijonov, 10 milijonov, dokler ne dosežejo odplačila koncem leta 19311 letnih 12 in pol milijonov funtov. Po 12 in pol milijonov letno bo plačevala Francija od leta 1930 do 1956. Ta obrok se bo v zadnjih 31 letih povišal na 14 milijonov iuntov. Prvotno ie hotela angleška \lada, da plača Francija za leto 1925 2 milijona funtov. Ker pa je to leto že preteklo, ni hotela angleška vlada spremeniti letnih cbrokov Ker pa ie bil dosežeii sporazum za odpočilo vseh vojnih in povojnih irancoskih dolgov Angliji, bo Francija plačala letos namesto štirih šest milijonov iuntov. Kar se tiče francoskega zlatega zaklada, pripeljanega med vojno v Anglijo, bo Francija lahko ž njim razpolagala v višini 53 in pol milijona funtov. Anglija bo to vsoto Franciji kreditirala. Končna rešitev tega vprašanja je prepuščena nadaljnjim pogajanjem obeh vlad. Razen tega se je sklenil s Francijo še poseben dogovor o odškodnini angleškim državljanom v Franciji, ki so pretrpeli škodo s strani sovražnih čet ali tekom vojnih operacij. Angleška vlada stoji na stališču, da imajo angleški državljani, ki plačujejo davke v Franciji istotako pravico do odškodnine kot francoski podaniki. Francoska vlada je na to zahtevo pristala in Anglija bo istotako postopala s francoskimi podaniki, ki so bili oškodovani tekom vojne v Angliji. Churchill ie zaključil svoje poročilo z upanjem, da je težko vprašanje povojnih dolgov končno srečno rešeno. Vlada meni, da je ta način rešitve najboljši in v skladu z angleško tradicijonelno politiko. Pred sanacijo francoskega franka Nenaden Caillauxov povratek v Pariz. — Angleški veleHnanč-niki na delu. — Evropski bančni konzorcij za Francijo. Pariz, 13. julija, s. Finančni minister Cail-laux in državni podtajnik Dubois sta se da-ces ob 12.50 z letalom vrnila v Pariz Pariz, 13. julija, s. Časopisje pozdravlja z velikim zadovoljstvom, da se je tako hitro fn ugodno sklenil z Anglijo dogovor glede dolgov. V bistvu pomeni ta ureditev dolgov šestodstotno znižanje celokupne vsote dolgov. Listi pričakujejo, da se bo sedaj ojačil notranjepolitični položaj vlade ter da bode angleški velefinančni krogi zelo podpirali sanacijo franka. Tudi razgovorom Caillausa z zastopniki velebank londonske City se pripisuje velik pomen. Pariz, 13. julija, k. Finančni minister Cail-laus je nocoj poklical k sebi guvernerja Francoske banke ter ravnatelje velikih denarnih zavodov ter je z njimi razpravljal o finančnem položaju. London, 13. julija (brezž.) Lord Charles Montagu je priredil snoči na čast Caillaxu obed, ki se ga je udeležilo več odličnih an gleških finančnikov. Berlin, 13. julija, s. Poročevalec in biv« šega predsednika italijanskega novinarske« ga udruženja generala Bencivengo. Poslovilna avdijenca bivšega albanskega poslanika Bled, 13. julija, d. Tekom današnjega dne je kralj sprejel v poslovilni avdijenci biv« šega albanskega poslanika Stauro, ki je bil zvečer povabljen h kralju tudi na večerjo. Potovanje bolgarskega kralja Eim, 13. julija, k. Bolgareki kralj Boris je davi dospel iz Benetk v Milan. Zvečer je nadaljeval 6voje potovanje v Chiasso. V njegovem spremstvu sta samo dva civilista. Bolgarsko poslaništvo označuje vesti o kaki revoluciji na Bolgarskem ter o begu kralja kot fantastične in tendencijozne. Reševanje poljske valute Varšava, 13. julija, (brž.) Poljska banka namerava poskušati stabilizacijo tečaja zlo» ta na podlagi 9.2 za en dolar. Belgijska valutna kriza Bruselj, 13. julija, (brž.) Radi katastre* falnega padca franka je ministrski svet sklenil izredne ukrepe za zaščito valute. Portugalske homatije Berlin, 13. julija, (brž.) Po doslej še ne potrjenih vesteh iz Lizbone se je posadka križarke, ki je imela prepeljati generala da Costo na Azore, uprla in izkrcala generala v Oportu. Baje se je pet divizij na aever« nem Portugalskem izjavilo za da Costo in proti sedanji vladi. Izgredi brezposelnih v Berlinu Berlin, 13. julija, (brž.) V delavski po. sredovilnici je prišlo danes do izgredov, ker se jo brezposelnim zdelo poslovanje te» r& urada prepočasno. Vmes je moral poee* či redar, ki so ga pa razjarjeni delavci na« padli in vrgli na tla, tako da so morali pri« hiteti drugi redarji svojemu ogroienemu to» varišu na pomoč. Policija je končno ixpri. znila prostore posredovalnice. Na cesti se je nadaljeval pretep, ki je šele nehal, ko je bila nevarnost, da policija strelja na množico. Na obeh straneh je bilo več ra« njenih. Afera generala Gayde Praga, 13. julija, s. Po zanesljivih infor* macijah «Bohemie» se general Gayda ne Bo povrnil več v generalni štab. Od uspe« ha raznih pogajanj, ki se vodijo v ministr« stvu za narodno obrambo, bo odvisno, ali bo sploh ostal v vojski. Preiskava se vodi tudi glede nekaterih drugih višjih častni« kov. Kakor javljajo listi, je general Gayda dobil od ministrstva za narodno obrambo nalog, naj odide na dopust, dne 2. julija, tako da ni mogel pozdraviti jugoslovenske vojaške delegacije, ki je dospela v Prago istega dne dopoldne. Praga, 13. julija, s. «Večer» objavlja da« nes razgovor z generalom Gaydo, ki je iz« javil, da iz disciplinarnih vzrokov ne mo« re govoriti o službenih zadevah, vendar pa da se čuti popolnoma nedolžnega. aVečerv poroča nadalje, da se v dobro informiranih krogih govori, da so najvišje vojaške obla« sti dobile obtožbe proti Gaydi, češ da je za časa svojega bivanja v Parizu vohunil v korist sovjetske Rusije. Te vesti pa ne morejo biti resnične, ker je general Gayda še vedno na svobodi. Angleška rudarska kriza London, 13. julija, (brž.) Položaj rudar« ske stavke je nespremenjen. Rudarska zve« za vztraja še vedno na svojem odklonilnem stališču. Nemško oboroževanje Pariz, 13. julija, (brž.) Veleposlaniška konferenca opozarja v posebni noti Nemči« jo na nenormalno visoke postavke za obo« roževanje državne brambe. Izjalovljen napad na municijsko skladišče Berlin, 13. julija, s. Kakor poroča <*B. Z. am Mittag® iz Varšave, je bil poskušen aten tat proti municijskemu skladišču v Vitko« vicah pri Krakovu. Pravočasno je bila alar« mirana straža, na katero so atentatorji stre« Ijali z revolverji. En atentator je bil ubit, drugi težko ranjen, tretjega pa so ujeli. Senzacijonalna izpoved v anketnem odboru Beograd. 13. julija, p. Dopoldne je imel sejo skupščinski anketni odbor, ki je nadaljeval zasliševanje prič. Danes sta bila zaslišana kot priči inšpektor prometnega ministrstva Ristifi in načelnik Trebinac. Povedala sta v zadevi tvrdke v Adamovem, da je tvornica znižala svoje fakture za 30 da bi prišla do svojega denarja. Na ta način se je račun zmanjšal za približno 20 milijonov češkoslovaških kron. Fakture pa so bile potem poravnane v prvotni višini. Na ta način je bila država oškodovana za preko 20 milijonov Kč. Vse to se je zgodilo na intervencijo Rade Pašida. Radikalski člani anketnega odbora skušajo s podporo Pavla Radiča zvaliti odgovornost za vso to zadevo na dr. Kosto Kumanudija (david.), ki je bil takrat, ko 60 bile fakture poravnane, finančni minister. Iz odbora za izenačenje davkov Beograd, 13. julija, p. Popoldne je nada ljeval razpravo skupščinski odbor za pro-učavanje zakonskega načrta o neposrednih davkih. Danes je bila na dnevnem redu razprava o členu 20., ki določa, da se v onih krajih, kjer obstoja kataster, čita katastrski dohodek v dinarjih mesto v kronah. Na predlog vlade je bil ta člen deljen v dva dela. Nato je prišla na vrsto razprava o Členu 21., pri katerem je nastala daljša debata, v katero so posegli poslanci dr. Sveti-elav Popovič, Demetrovič, Šečerov, Stanko-vič, dr. Hodžar in Moskovljevič. Z opozicijo se je strinjal tudi radikal Vlajko Miletič. Ta člen določa, da se v onih krajih, kjer obstoja kataster, računa katastrski dohodek po dohodku 1. 1925./26. Govornika samostojne demokratske stranke sta naglašala, da je bilo leto 1925. /26. nenormalno in da se na nenormalni podlagi ne smejo donašati pozitivni zakoni. Zato sta predlagala multipli-kator, ki ga naj vsako leto določa finančni odbor. Dr. Popovič in Demetrovič sta se v svojih izvajanjih zavzemala tudi za valutno reformo. Končno je bila razprava o členu 21. odgodena na jutri. Jutri nadaljuje svojo sejo skupščinski odbor za razpravo o carinski tarifi. Obupen poziv vodstva NRS k slogi Beograd, 13. julija, p. Jutrišnja «Samo« uprava® prinaša proglas, ki ga je glavni od« bor radikalne stranke naslovil na pristaše NRS in ki sta ga podpisala Marko Trifko« vič in dr. Ivkovič. Radikali naglašajo veliko važnost občinskih volitev v političnem ozi« ru in povdarjajo njihov vpliv na bodoče skupščinske volitve. Proglas poživlja vse radikale, naj se aktivno udeleže občinskih volitev ter povdarja, da bi bila zmaga za« gotovljena radikalni stranki, ako ne bi bi« lo izvestnih spletk, ki znašajo zmedo v stranko. V radikalni stranki ni sporov, am« pak gotovi elementi zanašajo vanjo Ie in« trige, ki naj jih radikali ne poslušajo. Strašen umor v Osijeku Osijek, 13. julija, n. Snoči se je pripetil tukaj strašen roparski umor, ki doslej še ni pojasnjen. Glavni blagajnik tukajšnjega kolodvora Reicherherr je imel nastopiti danes dopust. Snoči je šel še enkrat v urad, da uredi račune, preden jih izroči namestniku. Njegova žena je bila ta čas v uradnem stanovanju na kolodvoru. Okrog 5. zjutraj je šla gospa pogledat, kaj dela njen mož. Ko je stopila v njegovo uradno sobo, je v največjo grozo zapazila, da leži na tleh v mlaki krvi in da je mrtev. Blagajna je bila odprta in iz nje pokraden ves denar, okrog 300.000 dinarjev. Drobiž se je roparju zdel najbrže pretežak, zato ga je razmetal po sobi. Blagajnik Reicherherr je delal pri plinski razsvetljavi. Njegova žena je zapazila, ker je že bilo svetlo, da je svetilka bila ugasnjena, da pa je bila odprta pipa, iz katere je uhajal plin v sobo. Sklepajo, da je ugasnil luč morilec, ki je nalašč pustil pipo odprto, da bi se njegova žrtev zadušila, ako še ne bi bila mrtva in bi se zavedla. Policija je takoj uvedla preiskavo, ali doslej še ni na pravi pod. Prijela je sicer eno osebo, ki je osumljena zločina, vendar nemara ne bo pravi. Popoldne se je javila priča, ki je izpovedala, da je okrog 3. zjutraj videla iz blagajnikove sobe stopiti črnooblečenega moškega. Politične beležke Ljubljana n klerikalci Klerikalci in njihovi prijatelji so se pričeli navduševati za občinske volitve v Ljubljani ter se zgražajo, zakaj teh volitev še ni, kakor da bi bili samostojni demokrati krivi tega. Za »Slovenca« je dejstvo, da nI bil še zamenjan geremtski svet, dokaz tajnih zvez med radikali in Pribi-čevičevimi pristaši v Sloveniji. Pisava klerikalnih ln sorodnih listov bi bila z ozirom na to samo dokaz, da nimajo niti slovenski klerikalci z vsemi svojimi tajnimi zavezniki toliko moči, da bi lahko odstranili ljubljanski gerentskl svet, ki ga tvorijo predstavniki najmočnejše ljubljanske stranke SDS. To je priznanje lastne slabosti in dokaz, da ničesar ne pomenijo pri odločujočih faktorjih, tem manj, ker v svojih Intrigah ne morejo navesti niti enega dejstva, ki bi stvarno govorilo za zamenjavo sedanjih članov ljubljanskega geremtskega sveta. Resnica Je, da je sedanje občinsko gospodarstvo neprimerno boljše, kakor v času klerikalno komunistične vlade na magistratu, za kar imamo povsod vidne dokaze. Vse nekaj drugega Je žalostna vloga, ki lo igra dr. Korošec kot ljubljanski poslanec. Ljubljana doslej še nI imela poslanca, ki bi za njene interese pokazal toliko brezbrižnosti, kakor Jo je pokazal vodja slovenske klerikalne stranke. Niti en korak ni znan, ki bi ga storil dr. Korošec v prilog Ljubljane. Zato je bilo povsem naravno, da so klerikalni voditelji v strahu pred sodbo ljubljanskih volilcev skupno s svojimi zavezniki zadnje leto nepre-stano intrigirali proti razpisu občinskih volitev, ker so vedno upali, da se bo politični položaj izpremenil v njihov prilog. Svoje pristaše so pa farbali, da Je treba počakati na revizijo obč. volilnega reda! Ako se danes navdušujejo za občinske volitve, poteim je to zgolj hinavščina, ker so obupali nad to izpremembo in jim je ostalo edino agi-tacijsko sredstvo hujskanje proti samostojnim demokratom, češ da so proti volitvam in da imajo tajne zveze z odločujočimi fak-toTji v radikalni stranki in v vladi. Razsodna javnost v Ljubljani pa dobro pozna njihove intrige in zato jim to njihovo hujskanje ne bo prineslo nobenih uspehov. Računi SDS so čisti in zato je tudi vedno pripravljena stopiti pred volilce, zlasti še zato, ker je doba ljubljanskega gereortskega sveta ena najplodovitejših v zgodovini ljubljanskega občinskega gospodarstva. Kvišku glave Pod tem naslovom pretaka včerajšnji »Slovenec« krokodilove solze seveda največ radi obupnega stanja, v katero je potisnila SLS njena parlamentarna delegacija. »Slovenec« se pri tej priliki sklicuje tudi na delovanje in uspehe bivšega deželnega odbora kranjskega, a nima toliko dostojnosti, da bi povedal, da te zasluge ne dičijo sedanjega vodstva SLS, marveč one može, ki Jih je današnja SLS zavrgla in upropa-stila. Ako bi bila SLS obdržala za voditelja dr. Šusteršiča, bi bila danes kal drugega kot pa je. Ne bi se pogrezala in ne bi propadala v popolno brezvplivnost, da bi vsaj poslušala nauke, ki jih ie dr. Susteršič dal klerikalcem v svoji brošuri »MoJ odgovor«. Nesposobni koritarji pa se niso nič brigali za pametne nasvete ruti-niranih politikov ter so slepo drveli v svojo pogubo. Rešitve jim skoraj ni nobene več ln zaman bodri »Slovenec«: »Kvišku glave!« Mesto, da tolaži obupane pristaše, ki vsak dan bolj uvldevajo zavoženost politike dr. Korošca, naj bi škofov list raje zapisal na naslov voditeljev SLS besede »Več pameti!« Te namreč predvsem manjka. Le tako je tudi mogoče, da »Slovenec« znova vrti staro lajno o avtonomiji, češ, da priha- ja baš sedaj njen čas! Razen par brezvestnih klerikalnih bedakov se v državi živ krst več ne zmeni za to vprašanje, ki ie že zdavnaj, vsekako pa po kapitulaciji radi-čevcev definitivno položeno ad aeta. Dokler bodo klerikalci širili med Slovenci take perverzne nazore in dokler jim bo zaslepljeno ljudstvo Sledilo, je zaman pričakovati boljših časov. Slovenci bi lahko v državi igrali najodločilnejšo vlogo v blagor celokupnega naroda in v procvit Slovenije. Ako bi klerikalci ne bili zapravili dote, ki so jo dobili od svojih velikih voditeljev v preteklosti, bi tudi oni lahko imeli velik vpliv. Veliki časi pa so v SLS našli na krmilu pritlikave in degenerirane ljudi, ki se ne zavedajo, da je pamet boljša kot žamet. V taki situaciji je klic »Slovenca«: »Kvišku glave« klic obupanca, ki se neusmiljeno, a po lastni krivdi potaplja. Vsak Slovenec mora biti član „Vodnikove družbe" Zakon o tisku Viječnik Sudbenoga Stola (t. j. Okrožnega sodišča) v Zagrebu, g. dr. Miroslav Muha. izdal je v tiskarni Tipografije d. d. v Zagrebu, 1926, tekst tiskovnega zakona s tolmačem, v hrvaščini, v zelo lahkem stilu in jeziku. 92 strani vel. osmerke, cena 30 Din. Poedina poglavja izhajala so preje v zagrebških dnevnikih in so vzbujali zanimanje interesentov za to materijo. G. avtor opozarja v svojem tolmaču na nekatere razlike med Kpr SKP, in je zlasti posvetil pozornost onim določbam, ki se češče uporabljajo v dnevni 6odni praksi. Z dragimi manj važnimi členi se ne bavi mnogo. Mnogo pozornosti je avtor posvetil popravku, sistemu odgovornosti, razliki med kleveto in dosedanjim žaljenjem časti ter tolmačen.u bistva klevete in uvrede, končno procesual-nim določbam. Izrečeno je tudi nekoliko kritike. Vidi se, da je avtor verziran prak tik in dober poznavalec tiskovno-pravne materije, teoretično šolan, in v glavnem se morajo njegova mnenja in sodbe pač sprejeti. Kratko se dajo posneti tako-le: Zakon je tehnično slab in nesistemno zgrajen. Mnoge njegove nove določbe so prav dobre, zlasti »klevete in uvrede« nasproti dosedanjemu sistemu. Pač pa je tiskovni proces mize-ren. Dalje neprestano moti neskladnost dveh sisrtemov, avstro-hrvatskega k. z. in skz, ki sta vkljub mnogim temeljnim neskladnostim v tiskovnih zadevah cepljena drug na druzega, ne da bi »e mogla spojiti v sprejemljivo celoto. Avtor naglaša: >Ovo dijelo nema nika-kovih naučnih pretenzija, nego tak skromni zadatak, da doprinese razjašnjivanju nekih zakonskih naredjenja sa čisto praktičkog gledišta«. Jugoslovenska pravniška literatura je precej maloštevilna, in pomanjkanje takšnih del je zelo občutno v praksi. G. dr. Muha je s svojim delcem storil veliko uslugo sodnikom, odvetnikom in novinarjem, pokazal na mnoge probleme ter zbral, o čemer se je praksa v zadnjem letu vneto prepirala in iskala rešitev. Pri ustvarjanja judikature dostikrat nismo mogli biti zadovoljni. Določbe čl. 52 in 55 se pri na? še vedno razumevajo, še vedno straši avstrijska tradicija >željenja časti«. O zastaranju je odd. B. Stola Sedmorice pred nedavnim izdal judikat, da so se morali vsakomur jeziti lasje, češ, tiskovni zakon je obdržal 6 tedenski rok zastaranja § 530 kz.! Odd. A je zopet tolmačil čl. 90 o rokih pravnih lekov na način, ki v tiskovnem zakonu ni utemeljen. — Dr. Muha je sicer istega mnenja, kakor odd. A. Napačno se nam zdi stališče avtorja o kaznivosti klevete, naperjene proti novinam, dasi je g. avtor mnogo opreznejši, kakor drug avtor, ki o istem predmetu piše v zadnjem Slov. Pravniku in čigar zaključki (v tej točki) sploh niso utemeljeni. Povsem neomenjen in nerešen je ostal važen primer iz prakse, quod juris, ako je pisec poslanec. Zakon o tisku bo še dolgo trd oreh za novinarje, sodišča, branitelje. O njeni bo nastala brez dvoma še velika literatura, in za nekaj let bo morala priti velika revizija. Ob njem se že sedaj vidi, kako se zakoni ne smejo delati. Ne vidi se pa le, kako se slabi zakoni prebavljajo z dobro judi-katuro, ki sodeluje z dobrim novinstvom. Ob dr. Muhovem prvem tolmaču se pa obenem vidi tudi nerabnoet slovenskega iz-danja tega zakona. Skoraj istočasno je v Slov. Pravniku izš'.a študija g. prof. dr. Dolenca o istem zakonu. Sestavljena je z drugih vidikov in za druge potrebe, kakor MUhov tolmač. Debata o tu načetih problemih mora bit i pač pridržana strokovnemu glasilu. Najumefrvejša. metoda, za ohranitev zdravega in lepeqa zobovja je dosledna nega i z Od.oi-o.ro Francoski narodni praznik 14. julij 1789. — 14. julij 1926. Danes praznuje francoska republika svoj narodni praznik. 14. julija preteče 137 let, odkar se je pariško ljudstvo, ogorčeno vsled nameravanega nasilja Ludovika XVI. in dvorske kamarile na Ustavodajno skupščino, uprlo, napadlo državno ječo Bastille, oprostilo jetnike in razdrlo trdnjavo. To je bil začetek velike francoske revolucije, ki je prinesla Franciji novo dobo demokracije, svobode in človeških pravic. Velike francoske revolucijske ideje pa so prodrle tudi med vse druge narode in končno zasigurale zmago demokracije nad fevdalizmom in tlačanstvom. Tudi naš narod je bil deležen blagodati francoske osvobodilne misli ne samo na duhovnem, marveč tudi na političnem polju. Severozapadne dele našega naroda je — žal za prekratek čas — združil veliki Napoleon v ilirsko kraljestvo, v jugoiztočnem delu je odsev revolucijonarne misli z zapada podne-til osvobodilni odpor proti turškemu robstvu. Novi triurni je slavila misel demokracije in svobode v veliki vojni. Kakor 125 let poprej, tako je tudi sedaj Francija za zmago te misli doprinesla strahovite žrtve in si v drugič zadolžila ves svet. In v drugič, a še bolj neposredno kakor prvič, tudi naš celokupen narod. Iz srca Jugoslovenov nikdar ne izgine hvaležnost napram onemu narodu, ki v resnici med vsemi zasluži ime grande nation. Praznik francoskega naroda je praznik svobode in demokracije. A nikjer ne more iskrenejše in prisrčnejše, nego v jugoslovenskih srcih v pozdrav in čestitko veliki prijateljici in zaveznici odmevati klic: Vive la France!_ Obupni boji s pobesnelimi elementi Koprivnica v vodi. — Obupni napori, da reši vsaj zadnji kot nepoplavljene Baranje. Dunav in Drava še vedno naraščata, pričakuje se nov val in nove strahotne poplave. Najkritičnejši je položaj pri Apatinu. V poslednjih delih Baranje, ki še^niso pod vodo, se ljudstvo in voja-št% noč in dan trudi, da prepreči katastrofo. Pri Koprivnici, kjer poplave sploh niso pričakovali, je nastopila med prebivalstvom strašna panika. Mestece je pod vodo in se je Ie energični akciji sreskega načelnika in pomoči 42. peš-polka zahvaliti, da ni bilo večjih žrtev. Vodni val je pridrvel s tako silo, da je porušil vse, kar mu je bilo na poti. V dveh urah se je zrušilo osem hiš. V neki hiši je našla smrt tudi neka ženska. škoda znaša nad 20 milijonov dinarjev. Železniški most pri Lepavici na progi Reka-Budimpcšta je poškodovan. Pri Sunji je voda odnesla 750 m železniške proge. Močno je trpel tudi trg Stara Gradiška v bližini Virovitice, ker so valovi prodrli nc&i provizorni nasip. Ves gornji del trga je pod vodo. V okolici je poplavljeno nad 1000 oralov zemlje in je uničena vsa žetev. Z največjim trudom branijo nasip pri vasi Retiala v bližini Osijeka. V Osijeku samem je spodnji del mesta pod vodo. Sploh je položaj v osiješki oblasti izredno kritičen in se pričakuje vsled neprestanega deževja, da doseže Drava vsak čas kulminacijo. Tudi v Baranji se ni stanje popolnoma nič poboljšalo. Nad 20.000 oralov zemlje je tamkaj poplavljenih. Ljudje grade nove nasipe, z največjo naglico pospravljajo pridelke, da bo v slučaju katastrofe rešena vsaj pšenica. Ministri Va§a Jovanovič, Dušan Trifunovič in Pucelj so se odpeljali danes z motornimi čolni iz Bogojeva do Apa-tina in si ogledali vse poplavljene pokrajine v Bački, nadzirali dela na nasipih in zaslišali strokovnjake, kaj bi bilo še ukreniti, da se odvrne vsaj najhujše zlo. Vojni minister Trifunovič je osebno bodril vojake, ki so zaposleni pri reševalnih delih. Zanimivo je, da so zahtevali inženjerji, da se poruši železniški nasip, ki se nahaja med Sii-bojevom in Sonto. Ta nasip so zgradili svoječasno Madžari in močno zožili strugo. S porušenjem tega nasipa upajo inženjerji, da bo vodni pritisk znatno popustil in se položaj vsaj nekoliko izboljšal. Po poročilih, ki jih je prejel hidro-tehnični odsek, znaša vodostaj Dunava pri Pasavi 600 minus 28, pri Komornu 606 plus 10, pri Budimpešti 580 minus 3, pri Baji 652, pri Mohaču 669 plus 3, pri Bezdanu 682 plus 6, pri Apatinu 764 plus 8, pri Bogojevu 769 plus 7, pri Bački Palanki 670 plus 7, pri Novem Sadu 633 plus 4. Stalno narašča tudi Drava, posebno v doljnjem toku. Njen vodostaj znaša v Mariboru 225 — 15, pri Osijeku 471 plus 5. Ljubljanska okolica ogrožena od poplave Ljubljana, 13. julija Dežuje, neprestano dežisje. Do sedaj so zbesneli elementi, ki divjajo po drugih pokrajinah naše države, prinašajoč povsod grozo in opustošenje, Ljubljani in Sloveniji še prizanesli. Ako pa se vreme kmaln ne spremeni, je pričakovati tudi pri nas težkih poplav. Že itak slabim časom grozi zopet nov val draginje, ljudstva se polašča razburjenost in s strahom čitajo poročila o elementarnih katastrofah' v Vojvodini in v Srbiji. Snoči, približno okoli 21. ure se je svin-Ičena barva neba zopet za nijanso potemnila in pričelo je sprva lahno pršeti. Cez celo nebo in do kamor je segalo oko, samo en velikanski oblak kakor ogromna prevr-njena posoda vode brez dna Še par minut in vsul se je gost oster dež, ki je lil na zemljo, kakor da sploh ne misli več prenehati. Naliv se je stopnjeval od trenotka do trenotka. Na ubogo, že tako popolnoma premočeno, razrito in narahlano zemljo so se vsipale silne množine vode. Posledica silovite plohe so bili na ulicah razni tragikomični prizori. Vse se je skušalo stisniti pod streho, a hišniki so pravkar zaklepali. Sledili so mali prepirčki, otresanje vode, zabavljanje čez človeško neuljudnost, obrc-ganje križem kražem, spodrsavanje po mokrem tlaku, iskanje damskih čeveljčkov v lužah, ob cestnih hodnikih itd V zraku to pot ni bilo treskanja in grmenja, zato pa je bil tem hujši šum na tleh, ki so ga povzročala drdrajoča vozila, kričeči protesti ljudi in topotanje nog. Voda pa ie bila nemoteno ob tla, ne meneč se za vse te drobne dogodke, nepretrgoma skozi vso noč. Kanalski požiralniki so le z največjo težavo požirali velike množine vode. Dež je napravil veliko škodo tudi pri cestnih delih, vršecih se vsepovsod po mestu. Mestni gerentski svet ima že tri dni dovolj skrbi, kajti delo je marsikje ovirano. Vsled dežja so močno narastli mali potočki, ki komaj še iščejo strugo ter vale mogočne mase vode v Ljubljanico in Savo. Glinščica je pod Rožnikom ter na Glincah ponekod že prestopila bregove in se razlila na široko po' travnikih ter njivah. V Rožni dolini stoji voda po kleteh skoro vseh hiš. Strašen naliv je moralo doživeti tudi polhograjsko pogorje in vasi v dolini ob Gradaščici, ki se je razlila, kakor predlanskim, široko čez polje med posamezne vasi tako, da ponekod ogroža že hišne prebivalce. Škoda, ki jo je napravilo deževje po polju, je ogromna. Krompir ne raste, žito ne zori . . . Barje in sploh kraji ob Ljubljanici so enaiko v stanju nevarnosti, kajti Ljubljanica se že zliva tuintam črez bregove. V PodpeCi je prodrla danes zjutraj že do vznožja hiš. Nižje doli je bila dalje ogrožena Črna vas. Tudi potok Išca se le še komaj drži v strugi. Vsled silnih dotokov vode Ljubljanice ter od drugod sumljivo narašča tudi Sava, ki grozi pri Zalogu s poplavami. Velike prometne ovire. — Štore pod vodo. — Velikanske zamude vlakov. Med postajama Štore in Sv. Jurij je včeraj dopoldne Voglaina prestopila bregove, se razlila po poljih in travnikih in poplavila tudi železniško progo v dolžini 600 m pri postaji Štore. Voua je en tir izpodjedla in odnesla v dolžini 13 m in v globočini 2 m, drugi tir pa v dolžini 30 m. Posledica je seveda bila, da so morali okoli 10. dopoldne ustaviti železniški piomet med Celjem in Mariborom. Potniški vlaki z jnga so vozili včeraj samo do Celja, potniški vlaki iz Maribora pa samo do Sv. Jurija. Brzovlaki so bili dirigirani po pomožni poti Celje -Velenje-Dravograd-Meža-Maribor. Plaz na progi Ruše-Fala. Včeraj popoldni' se je utrgal med postajama Ruše-Fala plaz, ki je zasul progo. Promet je bil radi tega tudi na koroški progi za štiri ure prekinjen. Ob 8. zvečer so progo med štorami in Sv. Jurjem v toliko poravili, da je bil omogočen promet na enem tiru, promet na obeh tirih je bil obnovljen šele po polnoči. Povodenj na Hrvatskem. Katastroia je nastopila tudi že na progi Zagreb-Zaprešič-Varaidin, ki je od včeraj na več krajih pod vodo in so morali promet omejiti oziroma popolnoma prekiniti. Beograjski hrzovlak, ki bi moral priti včeraj cb 11. dopoldne v Ljubljano, je prišel v Zagreb z veliko zamudo in sploh ni nadaljeval vožnje. Tudi vsi ostali vlaki imajo ogromne zamude. Prizori iz poplavljene Slavonije Bogate slavonske domove odnašajo valovi Slavonske vasi so pod vodo Nagrobni spomenik popularnemu športniku Francetu Učaku v Križah pri Tržiču Žrtev brezobzirnega kolesarja Kakor smo že včeraj poročali med domačimi vestmi, se je pripetila v nedeljo zvečer pod Sv. Ano pri Tržiču velika nesreča, katere žrtev je postal bivši kapetan, sedaj uradnik tvrdke Peter Kozina v Tržiču, g. Karel P e r š 1. V nedeljo popoldne je napravila družba Peršlovih prijateljev izlet v Tržič, se oglasila tudi'pri nicm in ga povabila k Sv. Ani. G. Peršl se je povabilu odzval in prišel za družbo peš s soprogo in tremi otroci. Pri Sv. Ani so se vsi ustavili v znani gostilni pri Ankeletu. Domov se je vrnil Peršl zopet peš Nekako i00 m v klancu pod Ankeletovo gostilno se je Peršl nenadoma ozrl in vzkliknil: »Kolesar prihaja-« Malo za njim je v resnici drvel po klancu v dolino neznan kolesar, ki je vozil brez luči in tudi ni daial nikakih varnostnih signalov. Gospod Peršl je imel komaj toliko časa, da je z vso silo odrinil svojo soprogo v breg, tisti ip pa je že padel sam trdo na obraz. Podrlo ga je kolo. Kolesar, ki se je sicer tudi prevrnil, je v naglici pograbil kolo in se odpeljal naprej. Peršlova soproga je pričela klicati na pomoč, nakar so prihiteli ljudje iz vasi ter prenesli ponesrečenca v gostilno. Tamkaj je Drišel Peršl zopet k zavesti, tožil pa je, da mu je slabo. Ob 1. ponoči je ponesrečenca naloži! na svoj avto slučajno tamkaj se mudeči g. Favai iz Ljubljane ter ga odpeljal na njegovo stanovanje v Tržič. Tamkaj pa se je stanje ponesrečenca nenadoma še poslabšalo, vsled česar so ga v ponedeljek dopoldne prepeljali v Leonišiče v Ljubljano. Imel je težke poškodbe na glavi. Ležal je v ponedeljek Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri veliki večer smeha: HAROLD I,LOYD „ON" rS zaljubljen. Smehapolna burka v 5 velikih dejanjih. Pripravite se na smeh! V pariškem kino-gleda-lišču je ravno pri predvajanju tega filma, vsled preobilnega smeha umtl neki moški. Torej pozor! Pridite in nasmejali se bos e do solz! KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730. ves dan in vso noč nezavesten ter včeraj ob 5. popoldne izdihnil. Pričujoči tragični slučaj, kakor tudi oni, ki se je nedavno pripetil v Križah pri Tržiču, kjer se je na enak naičin ponesrečil neki vpokojeni orožnik, nazorno dokazuje, da se varnostne odTedbe na deželi premalo spoštujejo. Kolesarji, avtomobilisti in drugi vozniki drve brezobzirno, ne meneč se za predpise in za osebno varnost potnikov. Potrebno je, da se vsakogar, ki se ne bi ravnal po predpisih cestno policijskega re-ga, najstrožje kaznuje, da se tako uvede zopet red. Slovesna otvoritev postajališča Gorenja vas - Reteče Slavnostni sprevod po prihodu prvega vlaka na novo postajališče Gorenja vas - Reteče. V nedeljo popoldne je bilo slovesno otvorjeno na gorenjski progi postajališče Gorenja vas-Reteče. Cesar smo se tako dolgo veselili, to se je sedaj uresničilo. Pokazalo se je, kaj zmore ljudstvo, ako je složno. Ogromni prostovoljni prispevki do 25.000 Din, dvomesečni prostovoljni kuluk, vse je za nami, delo je ovenčano z lovor-jevim vencem. Čim bolj se je bližal otvoritveni dan, tem bolj smo trepetali, ker še do sobote 10. julija nismo bili sigurni, ali bo postajališče otvorjeno ali ne. Po prihodu ljubljanskega vlaka, ki je bil ves okrašen, je predsednik pripravljalnega odbora, požrtvovalni šolski upravitelj g. E. Vidic pozdravil visoke goste, nakar je imenom ljubljanske železniške direkcije dr. Fatur po kratikem in lepem nagovoru otvo-ril postajališče. Župnik je blagoslovil postajo, nakar se je razvil veličasten sprevod s konjeniki v narodnih nošah, z državno zastavo na čelu, godba, šolska dcca. narodne noše iid. Množica je odšla v Reteče, kjer se je vršila pred domom in šolo verna veselica. Ves čas so pokali topiči, pritrkavali zvonovi in svirala je godba. Ljudstvo je bilo izredno vzradoščeno. Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala generalni direkciji v Beogradu, ljubljanski direkciji ter vsem odličnim gostom, ki so nas posetili, posebno pa ministrstvu sao-bračaja. Gorenjci in Retečani smo ponosni, kajti v nedeljo smo stopili skozi široka vrata v širni svet. -Sž- Umor v Bregani V Bregani sc je dogodil dne 10. t. m. ob 12.30 popoldne zločin, ki je povzročil med prebivalstvom veliko razburjenje in silno ogorčenje. Delavec Franc Radovanič je na samoti pri gozdu v zasedi pričakoval to« varniško delavko Pavlo Rozjan. Čim je nič hudega sluteča Rozjanova prišla mimo, je skočil Radovanič k njej. Kaj se je godilo potem med obema, ni znano. Nenadoma je potegnil Radovanič samokres in ustrelil. Krogla je zadela delavko v roko. Prestra« šena ženska je suroveža milo prosila, naj jo pusti pri življenju, toda zločinec je od dal nanjo brezsrčno še en strel, nakar se je Rozjanova zgrudila takoj mrtva na tla. Morilec je po zločinu pobegnil proti Za« grebu, kjer so ga orožniki zgrabili še isto noč in izročili sodišču. Dva samomora V Smledniku je skočila pretekli teden v Savo kuharica tamkajšnjega župnika ter utonila. Njeno truplo je opazila neka žen« ska, ki je slučajno nabirala drva. Kaj je gnalo nesrečnico, ki je bila stara 60 let, v Savo, ni znano. Pokojnica je bila 25 let v službi pri župniku, ter so se šele pred mc.-secem dni preselili v Smlednik. V Mednem pri Št. Vidu se je obesil tam« kajšnji mlinar in posestnik, oče štirih od« raslih otrok, star 60 let. Ko je sin opazil očeta na vrvi, je pričel klicati na pomoč. Žalibog pa je bilo že prepozno, ker je bil nesrečnež že mrtev. Vzrok samomora ni Ljubezen in maščevanje (Prizor iz parka.) Ljubljana, 13. julija. V poletnem zatišju ljubljanskih parkov se odigravajo mnogi zanimivi prizori za kulisami večerne sence. Osebe, ki nastopaš jo. ostanejo često skrite javnosti, samo Mis hec tam nekje od Ljubljanice je med oni« mi redkimi, katerega je zalotil zviti opa« zovalec. Fantič živi v tisti srečni starostni dobi, ko je pesem ljubezni najlepša in hrepene« nje po mladostnem razvedrilu ncutešljivo. Na marsikako dekliško srce je že potrkal in našel trenotno zavetje. Bil je kot čebela, ki leta od cvetlice do cvetlice in srka slad* kosti iz njene čaše. Pri tem pa se mu je moglo nekaj prigoditi, zakaj njegove znan« ke so sklenile, da se bodo ob priliki nad njim grozovito maščevale. Bil je dogovorjen za sestanek v mladem parku, kjer sta se našli dve na videz Iju« beči srci v skrivnostnem šepetu poletnega večera. Sedla sta na klopico in delala na« črte za večerno promenado. Kar se je pred njima pojavila mladenka z dišečo vrtnico med drobnimi prstki. Lah« no se je priklonila ter se je tesno ob fan« tovi levici spustila na klop. «Ali se poznata?® je vprašala osuplo mladenka na njegovi desnici. «Prvič jo vidim,® ji je fant slovesno za« trdil. «Prišla sem ob določenem času,» ga je sladko nagovorila. «Pisal si mi, da naj pri« dem; ves dan sem hrepenela po tebi, moj Mihec!® »Dopisujeta si, pa si mi pravil, da imaš ssmo mene®... aVerjemi. Marica, jaz je ne poznam.® «Tiho! Ako bi mi ne bil pisal, bi me no« coj ne bilo tukaj. Odzvala sem se ti, me« neč. da si poštenjak.® »cMihec, kaj tacega nisem mislila od te« fce!» «Tudi jaz nisem tega pričakovala ...» Fant je zbiral izgovore iz najtišjih kotov svojega razuma in tuhtal, kako bi odgnal vsiljivko iz bližine. Čim bolj se ji je od« mikal, tem bolj se mu je primikaia, druga pa mu je neprestano očitala nezvestobo. V tej zadregi je začutil, kako ga je ne« kdo potipal po rami. Za hrbtom mu je sta« L deklica z obrazom, na katerem so se vidno zbirale resne poteze. «Rekel si, da boš sam,» mu je oponesla. »Grdo si me potegnil!® «Kaj še tretja?® sta vzrojili v namišlje« nem redu. «Sram te bodi!® «Povabil me je na razgovor, govoril je o ljubezni,® je utemeljila svojo prisotnost. «Kaj tri imajo prostora v tvojem srcu?® sta besneli pred mladeničem. «Kdo ve, ko« liko jih še pride na sestanek. Čakaj zape« Ijivec!® Vse tri so ga jezno obstopile in dvignile pesti. Skušal se je opravičiti, a mu niso pustile do besede. Končno se mu je posre« čilo ubežati. Gospodične pa so se v najboljšem pri, jateljstvu podale skupno po njegovem od, hodu v kino na zabavo. - Pred sodniki Hlapec Bizelj je služil v Vrhovcah pri mesarju Ficeljnu, ki je klal okoli prašiče in nosil domov denar in klobase, ki jih ie prislužil s klanjem. Ko je Bizelj videi, da bi se izplačalo postati klavec, je vzel gospodarju nož. Za slučaj, če bi se pri svojem delu preveč umazal, je pa vzel še dve ščetki ter odšel na domžalsko stran, kjer se je zgiasil letos maja pri kmetu Janezu skrivaj in nepovabljen ter mu odpeljal kolo. Zasopjjen ie pridrvel ž njim k so ni budu izvučenc. dočim naše obveznice morajo biti žrijebanc, makar i 5 nominal* nr>m vrijednošču, za kojti država garantujc. Ova izjava ic zato potrebna, irr i ministr* stvo finansija u svojrij naredbi. po kojrvj nam proda ju naših obveznica dozvol juic, čini razliku izmediu ohičnih >rečaka i na* šib obveznica. Iz rečenog prnizlazi. da su čianci u novinama, koji tjeraju propagan* du protiv naših efekata. u prigovoru s na* vedenom naredbom. Stoga razloga ic več naredicno. da novinc ncistinite vijesti mo« raju dcmantovati.» t— Davek na poslovni promet. Trbovelj* ske davkoplačevalec opozarjamo, da so raz* grnjeni izkazi o predpisu pavšalno odmer* lenega davka na poslovni promet za I. 1926. šc do 15. t. m. Rok za vložitev eventualnih pri/.ivov poteče 30 t m. t— Izselitev v Francijo. Vsem onim. ki hočejo jiotovati v Francijo, sc je obračati radi vseh potrebnih informacij na franco* sko generalno izseljeniško društvo v Za* grehu R cesta 33. t— Uradni dan nkrajnega glavarstva sc ho vršil danes na občini. t— Rudarsko dela\stvo proti novemu zdravniku. Med rudarskim delavstvom se deluje z vso silo proti temu. da hi zasedel mesto dr. Baumgartna nov zdravnik. Na se.* ji bratovske skladnicc pa sc o tem še ni sklepalo "JUTRO" it. J58 Sreda 14. VI1. 1926 Naši onstran granic Gorica z zlato kolajno Gorica dobi po ministrskem sklepu zlato kolajno za zasluge v borbi za italijanstvo z* trpljenje tekom svetovne vojne. bled. me je bilo težko, zaslug v borbi za italijanstvo pa ni nobenih. N arodnostni boji so se razvili v drugi po« kmci preteklega stoletja. Avstrijska poli« tika v Primorju je dala Italijanom primat, katereoa so se krepko oklenili. Pod trozve. zo ie ' vela Slovanom v Avstriji sovražna politika iz Berlina in Rima. Vsaka malen. kostna slovenska pridobitev v Primorju se j.' pri Italijanih smatrala za kršenje njiho. vi ga posestnega stanja, demonstrirali so proti vsaki naši še tako pravični zahtevi in odmevalo je to v rimskem parlamentu. Prav lahek je bil boj za italijanstvo pod zaščito trozveze. Trpeli smo mi Slovenci in se borili za primitivne stvari. Z orjaškim m-porom in železno vztrajnostjo smo si končno le nekoliko opomogli. Tu pa je bi« la avstrijska politika v Primorju že pri« pravljena. da privede v deželo nemštvo, ka« tero bo skupno z italijanstvom pobijalo sho« vensko dviganje. Prišla pa je vojna... •'Piccolo della Sera* je priobčil dolg sla« vnspev Gorici. Kdor bi mu verjel, bi mt» ral soditi, da je bilo mesto vedno izključno italijansko in da so se njegovi prebivalci krepko postavljali v bran svoj čas nemškim plemenitašem, potem pa avstrijski oblasti Slovenci so stali pred vratmi mesta in zače« li siliti v Gorico šele nekako pred dobruni 5(» leti. Junaško so jih odbijali mestni Ita« iijani. ki so znali varovati italijanski zna« čaj Gorice. Zato zasluži goriško mesto pri« 7nanje, katerega vidni znak bo zlata kolaj« r,a. Har pravi tržaški list, je gola potvora zgodovinske resnice. Cesar Oton IU. je z listino iz leta 1001 podelil polovico solkanskega ozemlja oglej« skemu patrijarhu Ivanu I. V tej listini se navaja ime mesta po slovensko: mesto, ka« tero imenujejo Slovenci Gorica. . Sloven« ski živelj je bil tako močan, da je dal me« stu ime. Tudi razni deli mesta nosijo slo« venska imena: Travnik, Pristava, na Studen cu. Stara gora, Stračice, Gorišček, Kosta. njevica itd. . Mestni župnik Nepokoj je opisal Gorico koncem 16. stoletja. On pravi, da v Gorici govori vse prebivalstvo slovensko in furlan« sko. gospoda govori tudi nemško. Župnik Nepokoj postavlja slovenščino na prvo me« .-to. zato pač, ker je bila večina prebival« stva slovenska, govorilo se je največ slo* vensko in potem furlansko, plemenitaši so znali tudi nemško. Tako je ostalo tudi na« dalre. Dotok v mesto je bil vedno slovenski, ker gravitirajo v goriško ravan Soška do» lina. "Vipavska dolina, Brda in Spodnji Kra-, dočim gravitira Furlanija v Tržič in Trst. Za Furlane ostane Gorica v strani. Naglašali so. da je njihovo središče Gra« dišče ob Soči (la capitalc del Friuli), Slo« venci pa, da je njihovo glavno mesto Go* riva. Vodni toki in izhodi iz dolin in z brd določajo smer za ljudska zbirališča in na« selišča. Zato pa je prevladoval v Gorici včdno slovenski rod in iz njega so črpali Italijani svoje vrste. Strahovit pritisk s po« mocio avstrijske oblasti na Slovence je ro« »lil - 'dpadnike, ki so uhajali v italijanski ta« bor Vsakdanji kruh se je zagotavljal po« italuančencem. Municipij in trgovska zbor« niča sta v predvojnem času ščitila trgovino in obrt v italijanskih rokah. Mestne šole so Me italijanske. Trgovec, obrtnik, podjet« nik. ki je hotel kaj veljati, se je moral uda« ri municipijski volji, nižje ljudstvo, delav« c i, dninarji, sluge so morali na ukaz svoje otroke potujčevati. Na glavarstvu je bilo svoi čas vse urejeno v prid Italijanom. Šo« dišča so bila italijanska. Avstrijska primor« ska politika je dvigala italijanstvo navzgor in tlačila in pehala v Stran Slovence. Tako je rastlo italijanstvo v Gorici. Ali kako italijanstvo? Ako Si stopil takrat v italijansko gostil« no so Sedeli tam mladi Italijani: Mario Pod« griviz, FeliCe Coc-iančig, Bruno Podbersig, Antonio Mosetig, Giovanni Planiscig, Giu. sčppe Pertout, Angelo Plesnizer, Francesco Sifncig, RuggCrO Princig, Luigi Collenz itd. Ako je bila v družbi kaka signorina, se je zvala Carmela Zwetresnig. Izogibali so se svojih priimkov in klicali so še le po ime« nih. Sami razgreti Italijani, ki pa so bili pristojni v slovenske gorske, vipavske ali briške občine. Po letu 1848. je segla narodna zavest glo« boko v dušo našeg . goriškega ljudstva. Slavna je doba goriških taborov. Ako bi ne bila avstrijska politika z vso silo in zavr« ženimi sredstvi ovirala razvoja goriških Slo* vencev. . hili Slovenci že zdavnaj pred ^ino gospodarji v Gorici. Tako pa je rast« In umetno italijai.Jtvo in skrajno zaničevan le bil Slovenec in njegov jezik ne Ic na mu« nicipiju, ampak tudi po državnih uradih. Naši ljudje v Gorici so pretrpeli sramote« nja in rane. Na ulici jc bil izpostavljen SLovenec batinam in kamenju. Slednjič ven« dar ie prodrla na dan slovenska sila kljub vsem oviram. Občudovanja vredna je moč i u vztrajnost goriških Slovencev, da so so riMgnili kvišku in si ustvarili impofiujočo pozicijo sredi tolikega nasppotšfva in so« vraštva. Niso dobili Gorice ali danes so nastopili časi, ko jo izgubivaio Italijani sami. Po voj« ni ie Gorica podlegla Vidmu. Goriško.Gra« dtsčanske dežele ni več, pokrajinska upra« va je v Vidmu. Pred vojno je štela Gori« ca 30.000 prebivalcev. Sedaj jih šteje 25.000 in stari Ttalijani strahoma gledajo, kako se izseljujejo njihovi trgovci, obrtniki in pod' jetniki. Seda i čaka Gorico glavni udarec. Trgovskosobrtne zbornice odpadejo iti na njihova mesta stopijo ekonomski sveti. Ta« ko izgine goriška trgovsko«obrtna zbornica in novi ekonomski svet bo imel svoj sedež v Vidmu. Italijanski politiki stare Gorice pravijo: potem smo na koncu! Sedaj silno tarna jo in prosijo, kažejo s prsti na nevar« nost drugorodcev in naglašajo misijo «-sve« te- Gorice, ali pomagalo ne bo nič. Tista Gorica, ki so jo sanjali Marani, Bombig. Orzan in drugi, se poruši in razvi« la sr bo nova, mnogo pohlevnejša, povsem odvisna od Vidma. Gorica pa dobi pri li« kvidaciji svoje slave zlato kolajno. S to je odpravljena in s to ji je zaukazan molk in udanost v usodo. p— V Podgori, ki je veleindustrijski kraj, pogrešajo obrtno šolo. Kmečke občine v okolici imajo take šole, PodgOra je brez nje. Ali sc kaj poskrbi za prihodnje leto? O osnovni šoli pravijo, da nazaduje in da jc bila letošnja šolska prireditev za nič. Prejšnja leta so sodelovali slovenski in ita« lijanski otroci vsak v svojem jeziku, letos je bilo videti slovenske otroke, kako se mučijo. p— Kobarid je poln vojaštva. Vršijo se velike poletne vaje in včasih poka po go» rovju in dolinah, kakor v vojnem času. Ce« sta Kobarid.Srpenica se popravlja. p— «Bolje živeti en dan kot lev nego sto let kot ovca.v Tako jc rekel Mussolini pred nekoliko dnevi pri neki vojaški svečanosti v Rimu. »dstarska Riječ* pravi k temu: aSvi mi moramo da nastojimo, da budemo sto večma slični lavu a što manje ovci. Covjck, koji zna, da jc ispunio dužnost, što mu ih nalaže zakon, ne smije još i da legne i da pušta, da ga drugi muze i striže. Prvi mini« star Mussolini neče da u Italiji budu ljudi kao ovce. On hoče da budu kao lavovi. I to svi: Italijani i Jugosloveni, jer smo mi pred zakonom jednaki. Gledajmo dakle i mi, Jugosloveni, da stresemo sa sebe ovčji narav, ako je još imamo, i budimo lavovi. Ponosni i svijesni. I Bog neka hude s na« tnal® p— To je pravi fašisti Generalni podtaj« nik in komisar za Trst on. Ricci jc prestal skušnjo za pilota. Ko je Mussolini to zve. del, mu je poslal brzojavko, v kateri mu prisrčno čestita k uspehu in vzklika: «To je pravi fašist. Stavim vas za vzgled in želim, da bi vsi voditelji stranke, poslanci, tajniki in nižji vam sledili na način, da bi sc last« nost avijatiška vezala z ono fašista. Korist bo imela vojna učinkovitost naroda in tudi morala stranke.® p— Premeščen je iz Gorice v Belluno sodni svetnik Bonne, ki se je po vojni tru« dil tudi za ureditev občinskih razmer in so« žitja med obema narodnostima v mestu. Sodni svetnik Bonne je služboval v Gorici dolgo vrsto let. Znan je kot izboren jurist in dober človek. Pri preganjanju Slovencev začetkom vojne je storil v njihov prilog, kar mu je bilo sploh mogoče v onih težkih ča« sih. Sokol Sokolski zlet v Št. Vidu Prvo in drugo Okrožje ljubljanske sokol« ske župe ima glasom sklepa letošnjega žup« nega občnega zbora okrožni zlet 1. avgu« sta v Št. Vidu nad Ljubljano. Prireditev bo velikega propagandnega pomena za Sokolstvo, predvsem pa v vzpod budo in bodritev šentviškemu društvu, ki ima ob tej priliki tudi otvoritev lastnega telovadišča, odnosno stavbišča za bodoči Sokolski dom. Skozi 18 let svojega obstoja se je borilo Ie za skromen društveni obsta« nek, vso svojo razpoložljivo energijo je iz« rabilo za dobro vzgojo svojih maloštevil« nih članov v strogo sokolskem duhu in za čuvanje društvenega obstoja ter za odbija« nje klerikalnih napadov. V zadnjem času si je društvo kupilo velik travnik s krasno lego ob državni cesti, v središču St. Vida. Ves trud in znoj 18. let se je porabil, da se je prostor bodočega sokolskega vzgoje« vališča takoj popolnoma plačal. Z veliko udeležbo in lepo uspelim nastopom pomore te šentviškemu Sokolu do plodonosnega moralnega in gmotnega uspeha, obenem se pa, kar je najglavneje za Sokolstvo, propa« gira iu manifestira za širokogrudne ideje Sokolstva v kraju, kjer ima Sokolstvo še obilo neprijateljev. Agitirajte med brati za čim večjo udeležbo tega okrožnega zleta. Bratje načelniki in načelnicc, pripravite ko« likor mogoče veliko telovadcev in telovadk ter naraščaja! Okrožni zlet bo vseboval slavnostno po« vorko po Št. Vidu, veliko javno telovadbo, otvoritev šentviškega sokolskega telovadi« šča ter ljudsko veselico. Povorka je šla skozi vas Št. Vid nazaj na slavnostni prostor, kjer se otvori z na. govorom sokolsko telovadišče. Nato sledi velika javna telovadba. Poslane prijavne pole naj se vrnejo čitn« preje Sokolskemu društvu v Št. Vidu. Sokolsko društvo v Središču. Dne 1. a v« gusta se bo vršil v Središču ob Dravi IV. okrožni zlet Dravskega okrožja, združen s proslavo 151etnice središkega Sokola. Prire« ditev, obvezna za vsa društva Dravskega okrožja, je zasnovana v večjem obsegu in so že vse priprave v polnem teku. Opozar« jamo ca prireditev že sedaj vsa bratska društva Dravskega okrožja in jih prosimo, da se udeleže zleta v čim večjem številu, vse prijatelje Sokolstva od blizu in daleč pa vabimo, da prihite ta dan v Središče in z obilno udeležbo pripomorejo do čim lepše« ga moralnega in gmotnega uspeha okrožne« ga zleta in slavnosti petnajste obletnice središkega Sokola! Podroben spored slav. nosti objavimo pravočasno, polovična vož. nja je dovoljena. Zdravo! Za odbor So« kolskega društva: Franjo I. Kočevar, sta. rosta. Kamniško okrožje vabi vse brate in se« stre ter prijatelje Sokolstva na okrožni iz« let v Moravče, ki se bo vršil 18. julija. — Zdravo! 996 Vreme Dunajska vremenska napoved za sredo: Pretežno jasno, topleje, lokalne neviht«?, zlasti v Južnih Alpah niso izključene. Tržaška vremenska napoved za sredo: Mirni vzhodni vetrovi, nebo spremenljivo, nekoliko dežja, temperatura od 19 do 26 stopinj. Morje razburkano. Kakor Ti želodcu — tako on Tebi! Nobena kapljica, niti zdravilo ne stori želodcu tako dobro, kot požirek rasltlinskega likerja ali rastlinske grenčice. p--- ,Va V ogrskem so ustanovili lani kme« ti iško zadrugo, ki dobro uspeva. Dvignila ie ceno vogrskemu vinu, katero je imelo re prej dober sloves. Danes prihajajo po vOgrsko vino tudi iz oddaljenejših krajev. p— V Roču v Istri odkrijejo v nedeljo nagrobni spomenik zaslužnemu učitelju G. Liculu. Edina izdelovalni ca I. JEBAS in DRUG, Ljubljana-Moste. Šport Lahkoatletski dvomateh Poljska : Jugoslavija Kakor smo že včeraj poročali, zmagala jc v lahkoatletskcm dvomatehu Poljska nad Jugoslavijo. Skoraj po vsakem našem rc» prezentančnem nastopu nas doleti žalostna vloga, da moramo poročati o težkih pora. zih. Poljska, katero smo v tromatehu Ce« škoslovaška.Jugoslavija»Poljska leta 1922 v Pragi pustili daleč za nami, se jc od tedaj v lahkoatletskcm športu neverjetno razvi« la. Žc dejstvo, da so lani in tudi letos Po« Ij&ki poslali izbrana moštva na angleška prvenstva, ki slovijo kot ena največjih na svetu, jc bil dokaz, da se moramo najres« nejše pripraviti, ako hočemo proti njim do« seči vsaj časten rezultat. Tc priprave so tudi tokrat kakor vselej izostale. Ne bo« nio iskali vzrokov, zakaj niso nastopili Am« brozv, Narančič in Bencc. Dejstvo je, da So manjkali trije najboljši naši atleti, ki bi nam v metu krogle, diska, v teku 400 m in v stafetnem tekmovanju zasigurali go« tove žmage. V nastopnem rezultat i v posameznih di» sciplinah: Pri teku na 100 m zmaga Dobro, voljski v času 11.2 pred dr. Pcrparjem. Kot tretji Se je plasiral favorit Szenajch. Jugo. sloven Spahič je vodil do 30 m, pozneje pa je odpovedal. V metu krogle zmaga Poljak Baran z metom 11.7b pred Spahičem 11.75 in pol in Urbaniakom. Spahič je pred tek. niovanjem vrgel preko 12 m. V teku na 1500 m zmaga Poljak Javvorski v rekord, nem času 4:09.4 pred .lugoslovenom Roži« čem, ki jc tekel 4:20.7. Rezultat Rožičev jc boljši od jugoslovcnskega rekorda. Pri skoku v višino zmaga Jugosloven Jakupič z rezultatom 173.5. Ostali trije tekmovalci, med njimi Ljubljančan Lojk, so preskočili 170 cm in si delijo drugo in tretje mesto. Lojkov rezultat je nov podsavezni rekord. Pri teku 400 m zmaga Poljak Rothert v 52 sekundah; v razdalji 10 m sledi Jugoslo* ven Močan in Poljak \Veiss. V tem teku je tempo do 300 m neverjeten, v zadnjih 100 metrih so vsi tekači precej popustili. V tei ku z zaprekami 110 m zmaga Jugosloven Jamnicky v 16.4. Sledi mu Jugosloven Kal« lay. Rezultat prvega je boljši od rekorda, vendar se ne more priznati, ker ni rezal kot prvi vrvice na cilju. Kot prvi je prišel na cilj Poljak Cejzik v času 16 sekund, a je bil diskvalificiran. Najlepša točka dneva je bila štafeta 4 X 100 m, v kateri so zmagali Poljaki z rezultatom 44.2 z cnometerskim naskokom pred jugoslovensko štafeto. Naj« boljše sta tekla v naši štafeti Valtrič in Pcrpar, vendar nista mogla pridobiti zma« ge, ker so naše predaje bile zelo slabe. Stanje sobotnega tekmovanja je sledeče: Poljska 41 dve tretjine, Jugoslavija 28 ena tretjina točk. O nedeljskih tekmovanjih bo« mo še poročali. Gospodarstvo Potreba nove proge Ljubljana-Zagreb-Beograd Službene objave LNP. Danes v sredo 14. VII. v Narodni kavarni seja k. o. ob 20., p. o. ob 20.30 in u. o. ob 21. Na sejo k. o. se pozivajo: igr. Praunseis, Bizjak (Primor« je), Kern (Jadran) in kapetan moštva Slo« vana Marchiotti. Na sejo u. o. sc vabijo g. Pelan ter zastopnika Hermesa in Pri« morja radi tekme S. K. Železničar iz Za« greba, Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Za letošnje juniorske pokalne tek. me SK Ilirije se je prijavilo 12 klubov. Med klubski odbor je na svoji prvi seji 8. t. m. izžrebal v prisotnosti delegatov prijavljenih klubov protivnike za I. in II. kolo ter do. ločil razvrstitev tekem I. kola kakor sledi: v soboto, 17. t. m. ob 18.30 Ilirija : Slavija, v nedeljo. 18. t. m. ob 9. Olimp : Panonija, ob 10.30 Reka : Olimpija, ob 14. Svoboda (Moste) : Mars, ob 15.30 Jadran : Mladika, ob 17. Triglav : Hermes. Ako bo igrišče Ilirije 18. t. m. okupirano, se nekatere tek« me I. kola preložc za teden dni. V II. ko« lu se sestanejo zmagovalci iz I. kola in si» cer zmagovalca iz tekme Jadran : Mladika ter Olimp : Panonija, dalje zmagovalca iz tekme Triglav : Hermes ter Svoboda : Mars in končno zmagovalca iz tekem Reka : Olimpija ter Ilirija : Slavija. Semifinale in finale se izžreba kasneje. — Klubi, ki bodo izpadli v I. in II. kolu, bodo igrali med seboj za posebno utešno darilo SK Ilirije. — SK Ilirija. SK Krakovo v Domžalah. V nedeljo je gostovalo drugo moštvo SK Krakovega v Domžalah ter igralo prijateljsko tekmo s SK Diskom in zmagalo z rezultatom 2:1. Zmaga bi bila večja, toda Krakovčani se niso mogli prilagoditi premajhnemu igri« šču, ki je dolgo približno le 50 m. Izja va Gg. Janko in Marko Popovič, krošnjarja Novo mesto. Na Vajino »Poslano« v »Jutru* od 2. julija Vama odgovarjam, da nimata pravice prodajati manufakturnega, blaga inozemske ga izvora, kar sta nosila tukaj s seboj. Krošnjarli smete prodajati le ono blago, ki se v naši državi izdela. Blago je Vama zadržalo orožništvo in ne jaz; tedaj lažeta zato Vaju bom povabil k sodišču, kjer se več pomenimo. Ču nudita Vidva sama priliko, da se Vajino blago pregleda, jc pač nerodno, morda bosta pa drugič bolj pametna? Grosuplje, m. julija 1926. 1020 Vinko Narat, trgovec. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer; ;NOGAyiCE„KLJUC:| V beograjski cRčvue čcouomique et Tt-i);inciere> je napisal inž. gosp. Zdravko \ a-skovič razpravo o nujni potrebi, da se zgradi nova proga Ljubljana - Zagreb - Beograd. Med drugim pravi naslednje: Naše iiormalnotirno železniško omrezj ki meri 0756 km, se deli v dva strogo ločena dela, v srbijansko omrežje (1181 km) in prečansko omrežje (5575 km). Ti dve omrežji sta danes spojeni odinole z enotirno progo Beograd - Indjija (43 km). Po njej se vrši ves krajevni kakor tudi mednarodni promet med Evropo in Azijo. Razume se, da je ta proga vedno prenatrpana: na dan vozi po njej 30 osebnih in brzili ter 35 tovornih vlakov kakor tudi 14 lokomotiv; skupno torej 77 vlakov v 24 urah. ue pomislimo. da se na enotirni progi smatra promet 30 vlakov na 24 ur kot največja možnost, si lahko predstavljamo, kako je ta pro ga preobložena. Radi nje imamo v času izvozne sezije stalno pomanjkanje vagonov. Da se temu odpomore, je treba zgraditi drugi tir na progi Indjija - Beograd (43 km) in nov most preko Save pri Beogradu. Tudi proga Indjija - Vinkovci - Sisak-Zagreb je neprestano zamašena ter ne more obvladovati silnega prometa. Proga Zagreb-Zidani most ima 40 vlakov dnevno, medtem ko bi bilo število 12 normalno. To je žalosten položaj na glavni državni progi. Železnica izgublja velikansko vsote leto za letom in promet se ne more dvigniti. Škoda je vsestranska, kajti železnica ne more sprejemati več transportov, kojih število neprestano narašča. Ta za našo državo silno važen problem se da rešiti na dva načina: ali se zgradi na progi Ljubljana - Beograd drugi tir, ali pa čisto nova dvotirna proga, ki bi direktno vezala Zagreb z Beogradom. Proti prvemu predlogu govore naslednji razlogi: zveza med Zagrebom in Beogradom obstoja v progi, ki ni bila zgrajena v ta namen in je sestavljena iz posameznih delov, ki so orijentirani proti severu namesto proti jugo-iztoku. Drugi lir bi vodil skozi že preobloženi križišči Indjijo in Vinkovce ter skozi kraje, ki imajo itak dovolj železnic. medtem ko bi važne gospodarske pokrajine, kakor n. pr. desni breg Save, ostale brez železnice. Nova proga bi naj šla iz Zeniuna preko Srema - Šabca v Bijelino in nato po desnem bregu Save do postaje Dubice na že obstoječi progi Zagreb - Sisak - Brod. Novi kraji bi tako dobili železniško zvezo in ta proga bi bila nezavisna od križišč Vinkov-cev in Indjije. Naj se že izvrši eden ali drugi načrt, vsekakor bi to privedlo do globokosežnih sprememb v gospodarskem življenju naše države. Pa tudi železniška uprava bi imela od tega velik dobiček. Nova železnica ne bi Stala toliko, da naše državne finance tega ue bi mogle prenesiti. Proga 307 km je preračunana na 56 in pol milijona zlatih dinarjev brez tračnic in voznega parka. Tržna poročila Mariborski živinski sejem (13. t. m.). Živinski sejem je bil danes v Mariboni kljub slabemu vremenu dobro obiskan in živahen. Prignanih je bilo 19 konj, 15 bikov, 194 volov, 407 krav in 18 telet, skupaj 653 glav živine. Prodanih je bilo skupaj 279 glav, med njimi 20 v Avstrijo in 32 v Italijo. Cene so bile za kilogram žive teže naslednje: voli debeli 7.50—7.75, poldabeli 7 do 7.25, biki za klanje 6—6.50, klavne krave debele 6.25—8.50, plemenske 5.50—7, krave za klobase 3—3.75, molzne in breje 6.75, mlada živina 6—8 Din. = Minimalna uvoznocarinska tarifa za blago iz britanskih kolonij in protektoratov. Finančni minister je na predlog carinskega sveta in na podlagi člena 23. predloga zakona o občni carinski tarifi odločil: Da se največje pogodnosti dovoljujejo tudi za one britanske kolonije iu protektorate, za katere so bile dovoljene že pred uveljavljenjeni odloka. C br. 26.901 od 19. junija 1926. = Okrajna obrtnogospodarska razstava v Ormožu se bo vršila od 8. do 15. avgusta t/L v naslednjem sporedu: Otvoritev obrtne razstave v nedeljo 8. avgusta ob 9. dopoldne, razstave konj noriške in belgijske pasme istega dne ob pol 12. dopoldne, razstave govedi pinegavske pasme v pondeljek 9. avgusta ob 10. dopoldne in razstave žlahtnih vin iz ormoškega okraja z vinskim sejmom v torek 10. avgusta ob 10. dopoldne. Obrtna razstava traja ves teden; ostale razstave pa so le enodnevne. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Slavenske in Ljubljanske kreditne banke ter tobačnih zalogah, na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve hrvatske štedionice. Legitimacija stane 15 Din. = Izgledi hmeljske letine. V beograjskem, zagrebškem in tudi inozemskem časopisju se čitajo razne vesti o izgledih hmeljske letine v Jugoslaviji. Kar se tiče Slovenije, so ve9ti deloma absolutno netočne, deloma pa zelo površne in pokazujejo, da so piscem razmere v naših hmeljskih krajih popolnoma neznane. Dejansko stanje slovenskih hmeljskih nasadov je v glavnem naslednje: Redki nasadi poznega hmelja bodo dali res slab in majhen pridelek, dočim je pridelek goldinga, glavnega hmelja v Sloveniji, lahko še priličen, ako bo deževno vreme prenehalo. Pozni hmelj uničuje peronospora. a golding je drugače zdrav, brez resnejših napadov mrčesa. Vest, da kakovost letošnjega hmelja ne bo zadovoljiva, je za enkrat brez podlage. Sklef>anje, da se hmelj v predprodaji plačuje samo po 50 do 55 Din kg zaradi slabo se obetajoče kakovosti, pokazuje nepoznanje razmer v hmelj-ski kupčiji. Te cene v predprodaji niso v primeri z drugimi leti prav nič nizke. Kupec, ki kupuje blago naprej, špekulira, in kakor se iz teh cen lahko sklepa, upa na prilično dobre cenc v sezoni, da bo tudi sam precej zaslužil. Ce bo slaba svetovna letina, kakor sedaj vse kaže, bodo kupci gledali v prvi vrsti na količino, ki jo potrebujejo. Jasno pa je, da se bo kakovostno dobro blago najlaže in najbolje spravilo v denar. Zanesljivo se o hmeljski letini in kupčiji sedaj še ne da sklepati. Verjetno je, kakor smo že rekli, da bo svetovni pridelek hmelja majhen, česar si vsak hmeljar brez ovinkov odkritosrčno želi, kajti ob obilnem pridelku so cene običajno tako nizke, da se hmeljarstvo, ki stane mnogo truda in denarja, ne izplača. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t m. ponudbe za dobavo 15 ton kovaškega koksa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo iooo kg mila za pranje. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema dO 20. t. m. ponudbe za dobavo asbestnega škrilja za 337.50 m- površine ter za dobavo 30 m:: plohov za žago, do 22. t. m. pa za dobavo 30 plošč pocinkane pločevine ter prečnega železu. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 3. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo ti vagonov a 4 m dolgih krajnikov, do 5. avgustu t. J. pa za dobavo Spiralnih svedrov in dvo-koničnih krampov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do H. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 100 komadov voznih slogov tHtilsenlagerradsalze , do 15. avgusta t. 1. pa za dobavo 1 centrifugalne sesal-ke za 300 litrov. — Vršile sc bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. t. nt. pri (iene-ralui direkciji državnih železuic v Beogradu glede dobave desk in plohov; 24. t. in. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1540 m:i raznih ndon 25.11, Pariz 13.075, Milan 17.45. Praga 15.30. Budimpešta 0.007230. Bukarešta 2.325, Sofija 3.525. Dunaj 72.975. TRST. Devize: Beograd 52.25—53, Dunaj 415—425, Praga S7.50—88.25, Pariz 75.25 do 76.25. London 143.75—144.25. Ne\v Vork 29.50—29.80. Curih 572 —576. Budimpešta 0.0412 —0.0420. Bukarešta 13.50—14.50: v a-1 u t e: dinarji 51.75—52.50, dolarji 29.25 do 29.50, 20 zlatih frankov 112—115. zlata lira 570. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—1250. Berlin 168.11—168.61, Budimpešta 98.78 do 99.08, Bukarešta 3.13—3.32. London 34.35 do 34.45. Milan 23.95—24.05. New Vork 706.15 do 708.65. Pariz 18.01—18.11, Praga 20.9150 do 20.9950, Sofija 5.10—5.14, Varšava 76.05 do 76.55, Curih 136.71—137.21; valut e: dinarji 12.4525—12.5125, dolarji 704.80 do 708.80. Deviza Beograd na ostalih bor*ah: v Pragi 59.7, v Berlinu 7.41. Orjaški obseg eksplozije v Morristownu V zrak sta zletela arzenala Dover Lake in Piccadilly. — Uničena pokrajina, stomilijonska škoda. — Razburjenje v vsej Ameriki. Podrobna poročila iz Newyorka šele omogočajo površen pregled strahotne eksplozije' v Morristownu in upraviču-jejo sodbo, da je to največja eksplozijska katastrofa, kar jih poznamo. V zrak sta zletela dva municijska arzenala mornarice in vojaštva, uničena je vsa pokrajina. Številne so človeške žrtve in škoda gre v stotine milijonov dolarjev. Eksplozijo je povzročila strela, ki je v soboto popoldne med neurjem treščila v arzenal. Ni še pojasnjena okoi-ščina, kako je katastrofa mogla postati tako obsežna, ker so eksplodirani objekti bili zgrajeni po vojni in konstruirani po najmodernejšem sistemu tako, da se eksplozija v enem objektu ni mogla razširiti na drugega. Sodi se torej, da je vneti eksploziv v prizadetem objektu razvil tako vročino, da je temperatura eksplozivov dosegla tudi muni-cijo v drugih obejktih. Detonacija je bila tako silna, da je učinkovala kakor potres in so jo močno slišali tudi v Newyorku, ki je od kraja nesreče oddaljen 70 km. Vsa sreča je, da se je eksplozija zgodila izven delovnih ur, ker bi sicer število človeških žrtev bilo velikansko. Tako pa so večinoma prizadeti člani posadke, bližnji prebivalci in posamezniki. ki so se slučajno znašli v območju, med njimi tudi več avtomobilistov in skavtov, ki taborijo tam v bližini. Takoj po eksploziji objekta Dover Lake, kamor je okrog pete ure treščila strela, so mahoma sledile nadaljnje eksplozije, ki so se ponavljale vso noč. Ljudstvo je panično začelo bežati na vse strani. Dve naselbini, Mount Hope in Hibernia, sta bili kakor s potresnim sunkom na mah porušeni. Največja bojazen je zavladala, da se ne bi vnel tudi armadni arzenal PicadiIIy, ki je od Mor-ristowna oddaljen jedva 800 m. Varnostni in rešilni oddelki, ki so tekom noči prihiteli v območje eksplozije ter mrzlično evakuirali vse naselbine, so skušali preprečiti nadaljnjo katastrofo v Picadillyju. Toda trud se jim ni obnese!. V nedeljo zarana se je vnel tudi Picadiliv in je eksplodiral s strašnim učinkom. Eksplodirajoče granate so na kilometre daleč posule pokrajino z ža-rečimi drobci. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno. Rešilni oddelki vojaštva in Rdečega križa neprestano dovajajo nove ranjence v bolnice, ki so že vse prenapolnjene. A med ruševinami so pokopani številne žrtve, ki jih je katastrofa hipoma uničila in številne tudi sežgala. Jasno je torej, da bo število žrtev dog-nano šele čez tedne po zaključenih izvidih. Istotako jc zaenkrat nemogoče oceniti škodo. Oblasti navajajo, da je doslej zletelo v zrak 15 skladišč z ogromnimi zalogami črnega smodnika, trini-trotoluola, torpedov, granat, vseh kalibrov, letalskih bomb in druge municije. Picadilly je bil tretji največji armadni arzenal na svetu in so v njem bile deponirane največje pomorske in armad-ne granate. V celoti je, kakor že omenjeno. zletela v zrak desetina vseh mu-nicijskih zalog ameriške mornarice in se samo škoda, ki jo utrpi erar, ceni na okroglo sto milijonov dolarjev. Naravno neprecenljiva pa je vsa ostala škoda, ki jo je utrpela pokrajina, uničena in razdejana približno tako. kakor pred dvema letoma pokrajina Tokia po strašnem potresu. Prihajajoča poročila navajajo, da se eksplozije še nadaljujejo in da utegnejo trajati še ves teden. Pokrajina je v velikem krogu nedostopna, vse zveze so prekinjene, podrobnosti se dajo eruira-ti samo potom letal. Vsa Amerika preživlja grozo in vznemirjenje radi strahotne katastrofe, ki daleč prekaša eksplozijo v Blacktovvanu, kjer je pred 10. leti zletelo v zrak sto vagonov dinami-ta. Predstavljamo si tudi lahko, da je bila neprimerno strašnejša, kakor eksplozija pred 9. leti v Blumauu blizu Duna- ja, kjer je razrušila 36 vasi okoli tvor-nice; kraji v okolici, posebno termalno kopališče Voslau, pa so bili cele noči razsvetljeni od eksplozij. V Badenu je bil tedaj avstrijski «Hauptquartier» s cesarjem Karlom, ki je še ponoči zbežal na Dunaj, odtod pa še dalje, ker se ni čutil niti tu varnega. Požar je namreč že grozil, da preide v podzemski silo, kjer je bilo spravljenih preko 7000 ton ekrazita. Baje je rešil tedaj Dunaj neki Bosanec, ki je žrtvoval svoje življenje; odprl je vodovodni ventil, ki je zapiral dovod do podzemskih silov, pri tem pa ga je ubil pritisk eksplozije. Velikanski sunek eksplozije v Blumauu se je čutil celo v Ljubljani. Zaznamovali so ga vsi potresni zavodi tedanje Avstrije in drugih držav. Dim se je 6 dni valil .preko pogorišča, ki je obsegalo nad 12 kvadratnih kilometrov. Druga iz svetovne vojne znana velikanska eksplozijska katastrofa se je zgodila pri Arrasu, kjer je zletelo v zrak francosko municijsko taborišče z ogromno zalogo eksplozivov in je bilo na stotine človeških žrtev. Zedinjene države imajo celo vrsto municijskih skladišč, ker vzdržujejo posebno mornarico na Atlantskem kakor tudi na Tihem oceanu z lastnimi depoji. Toda arzenala v Dover Lakeju (za mornarico) Jn bližnjem Piccadillyju (za vojsko) sta bila med peterimi glavnimi največja in zatorej že samo dejstvo eksplozije teh dveh govori, da je bila po učinku in dimenzijah tako silna, kakor še nikjer in nikoli doslej na svetu. bil z vsakim, ki se bo drznil napadati «pilsudčike». Urednik D. se je ta :< i drugega dne oglasil v «Gazeti Poram-, češ, da sprejema povabilo in je celo navedel svoje sprejemne ure. Polkovnik mu je takoj poslal priče. Sklenili so. da se bo vršil dvoboj na sablje do težke rane enega ali drugega nasprotnika. Sledil je torej dramatični spopad v neki jahalnici. Lepo opravljene dame so se stisnile v kot. Zdravnik pripravi obveze. Nasprotnika odložita suknje. Novinar napada, častnik se umika, dokler ne sune nenadoma napadalca v obraz. Leva veka krvavi. Oko je celo. Malenkost! Naprej! Sablji zopet zazveneta, dokler borca ne ranita drug drugemu desnice. Kri lije. Stoj! Po obvezi izjavlja zdravnik, da so rane resne; novinar se mora umakniti, ker je presekana dovodnica. Bleda nasprotnika se hladno priklonita, priče sa-lutirajo, konec. Razburjene dame hite klepetaje k izhodu, da pozdravijo ranjena junaka. Jutri bodo drugi reševali isti spor na isti način z istim ali drugačnim končnim uspehom. Čast komur čast! Ampak: — s pretepom . . . Politični dvoboji na Poljskem Honor-čast je temeljna lastnost poljskega značaja. In osvobojena Poljska vsekako noče zaostajati za francoskimi ali še manje. za madžarskimi vitezi. Po zadnjem preobratu se v Varšavi vrše dnevno nebrojni dvoboji. Politični na-.sprotniki sklepajo zadnje obračune. Lastniki jahalnic in telovadnih dvoran, izvoščki in puškarji pa so jako veseli, ker jim ta stvar pač dobro nese . . . Nedavni aristokratski dvoboj zunanjega ministra grofa Skrzinskega z generalom in istotako grofom Szeptickim so posneli celo za kino; poljski in tuji novinarji so bili seveda tudi poleg. Včasih pa se le vrši dvoboj bolj na tihem in zato bolj resno. Oni dan je napisal pobočnik Pilsud-skega, polkovnik Weniawa-Dlagoszen-ski, v nekem levičarskem listu, da se bo X Strašna obiteljska tragedija v Berlinu. Viljem \Vendt, ravnatelj večjega industrij« skega podjetja, je v nedeljo v hudem pre« piru v svoji vili potolkel soprogo z batino na tla, ustrelil sedemletnega sinčka in konč« no hotel končati še samega sebe s kuhinj« skim nožem, ki si ga je zasadil globoko v srce. Moža in soprogo so težko prizadeta prepeljali v bolnico in je le malo izgledov za okrevanje. Zdravniki domnevajo, da je Wendt storil dejanje v hipni zmedenosti. X Izkopavanja v Nikopolisu. Grška vla« da je odredila obsežna izkopavanja v sta« rem Nikopolisu v Epiru. Mesto je bilo raz« košno zgrajeno leta 31. pred Kr. Izkopava« nja, ki so poverjena nekaterim odličnim ar« heologom, bodo nedvomno spravila na dan dragocene zgodovinske objekte, ki ne bo« do zaostajali za onimi v Pompejih. X General Nobile pripravlja novo eks« pedicijo. Glasom italijanskih listov je izja« vil polkovnik (sedaj general) Nobile v Oslu zastopnikom norveških listov, da pripravlja nov načrt za polet na severni tečaj. Nobile je izrazil upanje, da mu bo mogoče eks« pedicijo izvesti zgolj z italijanskimi sred« stvi. Polet naj bi se vtšO naslednje leto z vodilnim zrakoplovom tipa «Norge». — Kakor znano je polkovnik Nobile sprem« lial Amundsena na njegovi zadnji ekspedt« ciji na severni tečaj. Prideljen mu je bil od italijanske vlade kot tehnični vodja zrako« plova, ki ga je sam zgradil po Amundse« novih navedbah. «Norge» se sedaj nahaja v Ameriki in je na prodaj, pa ga nihče nc mara kupiti, ker se je pri pristajanju sko« ro popolnoma razbil... X Ludendorffova ločitev. Monakovski sodni dvor je Ludendorffovi tožbi za loči« tev zakona ugodil. Tekom razprave je bilo ugotovljeno, da je general slabo ravnal s svojo ženo, vsled česar je sodišče progla« silo Ludendorffa za krivega razporoke in ga obsodilo na povračilo sodnih stroškov. Notranje dvorišče Plantinovega muzeja v Anversi Anversa slavi te dni SOletnico, odkar je mesto odkupilo palačo Moretus«Plantm, kjer cela stoletja cvetela tiskarska obrt, ustanovljena leta 1549. od Christofa Plantina. Eopolnoma novo I PrsiC v Jugoslaviji Veliki francoski film l ubi me — in svet le moi! (Ouša umetnice: -ost velikih dejanj ljubavi, umetnosti — odpuščanja. — Prekrasna vsebina. — Ko« vsalna režija. — Izvanredna umetniška igra. glavni vlogi naš rojak iz Novega Sada, lepi Svetislav Petrovič temperamentno gledališko divo Mabel ulton ter slavni ruski komik Nikolaj ilin, poznan iz filma «Pomoč. jaz sem lijonar.» — Razkošno. — Elegantno. Moderno. — Zabavno. Posebno vas ijzarjamo na ubrano godbo prof. Fer« šniga. Predstave točno ob 4. V: 6, '/i 8 9. LITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani ss Popisi je Leta 1876. je Anversa palačo odkupila od njegovih naslednikov in jo izpremenila muzej. DEV. MAR. V POLJU. Zveza slov. vojakov, podružnica pri Dev. Mar. v Polju, vabi k slovesnosti odkritja spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, ki se bo vršilo v nedeljo dne 18. julija. Pri slav-mosti nastopijo združeni zbori tukajšnjih društev ter domača godba na pihala. Ker je ta dan posveSen spominu padlih vojakov, se prosi, da izostanejo vsakršne veselice s plesom. Spomenik je krasno delo kiparja Dolinarja ter kamnoseka Vodnika. Visok je do 6 metrov. Na krasnem podstavku je kip vojaka iz kraškega marmorja v nadnaravni velikosti. Na štirih ploščah se blišči 96 imen padlih vojakov. Odbor vabi tem potom vse bivše vojake domačine ter svojce padlih, kakor tudi vojne tovariše iz bližnje in daljnje okolice, kakor tudi vse domače in sosedne farame. Počastimo spomin padlih vojnih žrtev! Odbot KAMNIK. Sokol v Kamniku priredi dne 15. avgusta svoj društveni javni nastop v Mestnem parku. Po javnem nastopu velika narodna veselica. Zdravo! 1008 KRANJ. Deška osnovna šola je razstavila ob zaključku šolskega leta risarske izdelke šolarjev, ki so dokazali, da se goji na šoli risanje smotTeno in s podrobno natančnostjo; zlasti risbe učencev V. razreda so bile nekaj posebnega. — Dekliška osem-razrednica je razstavila risbe in ženska roč-jia dela. Oboje je bilo razvrščeno pTav poučno in zelo okusno. Dela učenk so bila kaj fino izdelana v vseh možnih ženskih' ročnih strokah. Škoda, da se je za razstavo uporabila le ena učna soba; zato risbe niso prišle do one veljave, kakor so zaslužile po svoji odličnosti. — Dekliška šola je proslavila Vidovdan v šolskih prostorih kakor običajno z izbranim sporedom in s prav lepim uspehom. Podmladek Rdečega križa deške šole pa je izvajal obširen vi-dovdanski program na balkonu Narodnega doma, kar je bilo za mesto zelo mikavna novost. Lepo uspelim deklamacijam so sledile eno- in večglasne domorodne pesmi ob spremljanju godal in harmonija, kar vse je oskrbelo učiteljstvo deške šole samo. Poslušalci, ki so bili na prostem v Zvezdi, so imeli ob izvajanju sporeda krasen užitek. _ Strokovne risbe na občni obrtni nadaljevalni šoli so vsled različnosti strok ter marljive in vestne izdelave prednjačile, dasi so tudi drugi izdelki obrtnih vajencev pokazali intenzivni teoretični pouk veščega učiteljstva. — Trorazredna- trgovska nadaljevalna šola je imela za pismene izdelke trgovskih učencev in učenk posebno razstavno sobo. V lični razpredelbi razstavljenih zvezkov in trgovskih knjig so se zrcalili pridobljeni uspehi v vseh predpisanih učnih predmetih. Imponirala je predvsem vzgledna vnanja oblika pismenih izdelkov, na kar se polaga sicer v sličnih šolah vse premalo pažnje. — V nedeljo je kranjska podružnica Jugoslovenske Matice priredila s sodelovanjem čitalniškega pevskega zbora, orkestra in gledališkega odra v Narodnem domu sijajno uspeli koncert. Orkester ter moški in mešani zbor so svoje koncertne točke podali izvrstno. Dramska vizija v enem dejanju »Jugana, vila najmlajša« to pot poslušalstva ni pridobila, četudi sta bili obe glavni vlogi v prav dobrih rokah. Živa slika »Kosovska devojka«, ki jo je umetniško sestavil gosp. prof. Kopač, je učinkovala prvovrstno. Slavnostni govor, ki ga je imel g. proi Ivan Kolar, je Naši domovi Poznate Rož? Tisti lepi Rož med Dravo in Karavankami, ki je naš, pa nc smemo biti njegovi gospodarji. In iz Roža sem prejel pismo. . Smo še zdravi, hvala Bogu, samo de« lo nas tare. Ne morem več ko včasih. Krompir smo sadili, veš, na tisti dolgi njivi, pa nisem mogla vzdržati do večera; tako mc začne boleti v križu, pa težko hodim. Koncem njive sem malo postala, da še en« krat vidim to zemljo, ki nam jemlje moč, in sem se tebe spomnila — vsi te pogre« šamo, pa te ni . . . Položil sem pismo na mizo in zapičil po« gled v te okorne, z ljubeznijo pisane črke. O, vem, mati, da si dolgo zbirala besede, zapisane v pismu: ko si stala ob ognjišču in je kave bilo treba naliti samo za štiri ose« be, ne za pet, ko je zvonilo poldne in si molila tam sredi njive vsa potna in utruje« na' do smrti, pa zvečer, ko si šla k počitku in je ostala v izbici postelja prazna in ne« odgnjena ... In je prišla nadalja, pa si vso prestano bol in žalost minulega tedna položila v besede: vsi te pogrešamo, pa te ni. * , Na dolgi njivi ob ce-sti smo stali, ko je ajda zorela; oče se je naslanjal ob košišče in si tlačil pipo — njegove motne oči so be« gale po" polju, mati je imela svoje misli — včasih se je rahlo zazibala in pokimala z glavo, jaz pa sem ležal v travi in z eno no« gc enakomerno tolkel ob tla. Molk, težak ko svinec, je stiskal naše duše in nobenemu ni bilo do govora. Zahotelo se mi je dogod« kov: da bi nebo zatemnelo in bil grom gro« zen in blisk strašan, pa zemlja bi se naj razpočila in nas požrla, da, požrla — potem bi bil mir. Visoko nad nami se je smejalo solnce in vsa narava je bila v njegovem objemu. »Boš res šel z doma?« je naposled komaj slišno vprašal oče. Da je zakričal r.ad mano, bi mi bilo lažje, njegov sladek glas pa je zvenel očitajoče in sram me je bilo. Prevrgel sem se v travi in takrat pa so se vjele najine oči — tako me je gle« dal nekoč, ko sem ležal v postelji na smrt bolan in so zdravniki obupali nad mano. Čakal sem, da bi še mama kaj rekla, pa je bila tiho. Očetu je bil molk siten, zakaj je takoj dodal nekoliko rezke je: »Pa pojdi, boš vsaj jedel boljši kruh!« Takrat se je mati zravnala. Njen obraz sc jc zavil v resnobo in preko čela so ji zrasle tri gube! Živahno je dejala: »Kaj se to pravi: boš jede! boljši kruh — tudi mi ga jemo! Jutranja zora nas vrže iz postelje, ves dan se pehamo s to zemljo in nam pije kri za kruh. Dober jc ta kruh in sladek in v slast nam gre, ker.je naš. Pred nami so se potili in delali, mi delamo, naj dela še on in doma naj ostane.« Ves čas govora je gledala v očeta, s kazalcem desne roke pa je kazala name. Ko je končala, si je s pred« pašnikom obrisala potno čelo in šla par ko« rakov vstran. Meni pa je bilo, ko da je ho« tela^še pristaviti: trideset zlatnikov je vi« del Judež, pa je prodal Kristusa, par kosov belega kruha zadostuje, da zapustiš nas in to našo zemljo. Tako ponižan in razgaljen sem stal pred roditelji, da je zamrla v meni vsaka bese« da. »Bova dalje kosila, oče?« sem žalostno vprašal in uprl v njega nogled. Njemu je bilo žal izgovorjenih besedi, pa je rekel: »Saj te ne gonim od hiše! Tvoja je! Veseli bomo, če ostaneš doma, če te vleče v tu« jino, je tudi prav.« Rahel veter je potegnil od gore sem, aj« dove glavice so se zamajale in odšli smo zopet na delo vsak v svoje misli zatopljen. Tri dni pozneje sem stal na pragu svoje rojstne hiše. Lepo ravan ob Dravi in trav« nike in njive na njej, ob obronkih razteg« njene vasice in više uporne hribčke z mali« mi podružnicami, tc temne zastoresgozaove naših Karavank — ves ta lepi svet sem gle« dal s pol odprtimi očmi, ko da mi mrena xastira pogled. V vežo je stopil hišni hla« pec, oživel sem »Voz na dvorišču je že pripravljen in Rjavka nestrpno bije z nogo ob tla, rada bi potegnila.« —Malo potrpi, pri« dem. — Poslovil sem se že od vseh, naposled pri« de mati. Ni me poljubila. Stisnila je mojo desnico z obema rokama in se naslonila na moja prša, komaj sem čul njen vzdih: pri« den bodi in nas ne pozabi. V njenih očeh se je zasvetila, po licih sta ji zdrčali dve solci, tiho in okorno, kot bi se bali poka« zati, koliko gorja in bolečine nosita v sebi. Jaz pa sem gledal, gledal in oči so se mi vzbulile, kakor bi ničesar ne razumel. Za hip nato se je mati zasmejala in bilo mi je lažje. Ko sem bil že na vozu, je hla« pec izvršil svojo dolžnost. Pogladil je Rjav« ko po križu, ji popre vil razkodrane grive, pred njo začrtal z bičem v zemljo velik križ in se vsedel k meni. Rahlo je nategnil vajeti, se ozrl po navzočih — hi! — Rjavka je potegnila. S ceste se vidi naša hiša dolgo. Na ovin« ku sem pogledal še enkrat nazaj: pred hišo je stal oče in upiral pogled v daljavo . . . Meni se je srce razburilo in razumel sem njegove udarce: od doma — od doma — od doma . . . Szloiniki, prizanašajte naši planinski florif uvodoma uvel navzoče v resnost pomembne proslave. Koncerta in družabnega sestanka, ki je sledi) prireditvi, so se udeležili polnoštevilno tudi odposlanci trgovcev iz vse Slovenije, kj so imeli drugi dan v Kranju stanovsko zborovanje. — Najpomembnejši v vidovdanskih dneh pa je bil večer, posvečen materi, ki ga je priredilo dne 25. junija domače Kolo jugosl. sester s sodelovanjem čitalniškega orkestra, članov gledališkega odra in šolske mladine. Obširna gledališka dvorana jc bila natlačeno polna mladine in odraslih. Deklamaci-je in recitacije so bile prireditvi primerno izbrane iir čustveno izvajane. Prizor iz pravljične igre »Kraljestvo palčkov« je bil do popolnosti naštudiran in slikovito podan. Predavanje gdč. Janje Miklavčičeve, podružnične podpredsednice, z naslovom »Mati«, je bilo pesniško zasnovano in prav tako tudi prednašano. Koliko lepih in učin-kujočih zgodovinskih slik, proslavljajoč jugoslovansko ženo, je bilo nanizanih v njem. Ob takem večeTU bi si želeli večjo udeležbo od strani mater, zato pa naj bo v prihodnje tak spored posebe za mladino in posebe za mladenke in žene. Prikladnejši bi bil čas takih predstav v jeseni ali zgodaj spomladi, ko ni drugih nakopičenih prireditev. Sicer smo pa sestram Kolašicam res prav od srca hvaležni za ta večer, ki ni bil za meščane samo nov po vsebini, ampak je bil tudi vsestransko informativen. LESCE. Tamburaški zbor v Lescah, ki je bil ustanovljen pred šestimi meseci, se pravkar pripravlja, da pokaže svoje prve uspehe. V kritje stroškov za nabavljene inštrumente priredi koncert in veselico. Obenem se priporoča vsem društvom, da sc obrača le na naš tamburaški zbor. Vse dopise prosimo na naslov: Ivan Šemrl m!., Lesce. Kdaj in kje se bo vršila prva naša prireditev, bomo še pravočasno objavili. Priporočamo se pa že v naprej za čim večji obisk. — Tamburaški zbor Lesce. Fran Korošec, urar, Ljubljana, Barvarska steza 6 (I nadstr). 1/6 (dohod iz Poljanske ceste ob h ši štev 7.) sprejema in popravlja vsakovrstne ure trpežno hitro in ceno ter daje 1 leto garancije. Nadalje izdeluje vse specijalne dele za ure itd. CERKNICA. Tukajšnja napredna kulturna društva v zadnjem času lepo napredujejo. Sokol prične v krankem z graditvijo novega doma na krasnem prostoru, poslal je tudi lepo zastopstvo najboljših telovadcev v Prago. Nadalje krasno napreduje pred letom dni pod vodstvom g. Žuljana ustanovljena godba na pihala gasilnega društva. Ustanovili smo tudi športni kh:b »Slivnica , kar ste že priobčili. LAŠKO. Koncert pevskega društva Lj. Zvona« v Laškem. V nedeljo dne is. julija ob 4. popoldne priredi pevsko društvo ; Li. Zvon« v Laškem. V nedeljo dne is. julija v Zdraviliškem domu v Laškem. Na programu so moški, mešani zbori, dalje kvarteti ženskega in moškega zbora ter so-pranski solospevi. Občinstvo že danes opozarjamo na izredni užitek, katerega nam nudi vsako leto to popularno pevsko društvo. LAŠKO. Pri nas smo proslavili godova-nje sv. Cirila in Metoda prav lepo. Napravili smo vrh Huma velik križ z bakljami, ki so žarele nad eno uro in dale: naokrog naznanjale praznik narodnih blagovestni-kov. Po mestu pa je krožila pola, ki je vabila dobrosrčne darilce za prispevke- Gospodična Berta Ferčnikova in Milka Kači-čeva sta imeli popoln uspeh: nabra i sta 560 dinarjev. De! svote je bi! poslan glavnemu vodstvu. Tudi članarine se ie nabralo nad 500 Din, kar znači vsekakor lepo narodno zavednost našega prebivalstva. Kakor slišimo, se bavi odbor z načrtom, da priredi v jeseni gledališko prireditev. Vsem darovalcem in vrlima nabirateljicama srčna zahvala! PREVALJE. Narodna čitalnica v Prevaljah ob avstrijski meji vrši važno kulturno delo to in onstran meje že svojih šest let. Vsled odhoda nekaterih članov je ponehalo zanimanje za isto in se je bilo bati, da bo delo popolnoma zamrlo. Da se društvo poživi in nrične z intenzivnejšim delom, se je vršil dne 1. julija izredni občni zbor, na katerem io biii izvoljeni sledeči č!ani: predsednikom znan; narodni delavec Alojzij Rozman, za podpredsednika V. Vidmar, za tajnika Emeran Stokias. blrgaj-nikom pa Franc Krumpačnik, odborniki so gg. Cretnik, Dcberšek, Korenčin, Lichten-egger, Močnik, Osvald in Verhovnik. Želeti je, da se vsi dosedanji člani strnejo složno v skupno delo za narodno stvar, opuščajoč pr: tem vsake malenkostne spore in ambicije. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l*—. Najmanjši inesek Din 10*—» Postrežnlco sprejmem za 3 ure dopoldne. Naslov v upravi »Jutra« . 1««9 Natak- vajenca sprejme gostilna T. ilencln-ger. Ljubljana. Sv. Petra cest* ft. 48 19865 rup.av Specijalni mehanik pisaril, strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Tel. int. 434. 173 Brivnica dobro vpeljana, na obali l n večjega našega kopaii-z znatno zalogo parfu- ffiente. se proda iz proste rok" Potreben kapital 15 — r, tisoč dinarjem- Naslov v unravi. 1979- Modni atelje M. Šare Ljubljana. Kongresni trg 4, T sprejema v izdelavo — ;ke i najmodernejše de- sino plisse. 10671 Instrukcijo i;:« priden petošolec. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Realec«. 19S36 Prvovrsten inštruktor miren, z lahko zapopadlji-vo razlago, sprejme še enega dijaka nižje gimnazije v instrukcijo proti nizkemu honorarju. Ponudbe pod »Uspešen izpit« na upravo »Jutra«. 19841 Kontorlstinjo hitro strojepisko, perfektno srbohrvaščini, sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. Ponudbe s točno navedbo prakse in zahtevkov — plače poslati pismeno — 19839 2 gaterista za polnoiarmenik in 2 eir-kularista se sprejmeta ta-ko j. Dokaz sposobnosti brezpogojno potreben. Pa-lctio. Rečica oh Paki. 19542 2 vajenca krepka, poltena, sprejflse takoi Josip Stirn. ključavnic,ir. frini. 19828 Slaščičar popolnoma samostojen za izdelavo keksov s stroji, čajnega peciva, biskvitnih mas (šampanjci, bibi itd.), napolitank. Adria in Delta r» >i,i se išče. Ponudbe pod »Tovarna kekfOv« na upravo »Jutra t 19881 Kot šofer skladiščnik ali preddelavee želim stopiti v službo b 1 avgustom Imam dolgoletno prakso v lesni stroki in dobra spričevala. Naslov v upravi »Jutra«. 19808 Šivilja na dom išče mesta. Naslov A. C., Strmi pot 4 15803 Gospodična išče mesta kot sobarica v kak-m hotelu ali privat. — Ponudbe pod »Sobarica Š4« na upravo »Jutra«. 19843 Šivilja gre šivati na doto Dela —.e tet tud popravlja — Dnevno 20 Din. Ponudbe fia upravn »Jutra« pod — »Šivilja 25> 19825 Prodajalka mešane stroke, dobra kuhS-rica, išče službe. Gre tudi kot gospodinja v trgovsko hišo. Pisma je vposlati pod značko »Varana 22« na. upr. »Jutra«. 198Ž3 (dobe) Šoferja Izkušeno moč. za Ljubljano, s- .-rrtime Dokaze usposobit'nosti. ako je mehanik, ter spričevala iz dosedanjih služI, ie vposlati s ponnd-bo pod »Izkušena moč« la na upravo »Jutra«. 13087 2 krojaška pomočnika za fina dela, se sprejmeta •i.koj. Pismene ponudbe: — Pregled. Ru?« pri Mariboru. 19800 Boljše dekle ki zna opravljati hišna dela io šivati. Ee sprejme k dvorna otrokoma na posestva v okolici Ljubljana ,*el» s? znanje nemščine. Ponudba z zahtevo plače na t\i »Jufta« pod »Mirna 103«. :9798 Potnika popolnoma veščega in dobro uvedenega v tekstilni stroki, za Slovenijo. Sledji-murie. Zagorje in Slavonijo išče zagrebška tvrdka za nastop najkasneje do 1. avgusta. Ponudbe na oglasni zavod »Jugomosse« Zagreb, G a jeva 1, pod »I P. 4"< 19750 K zobozdravniku v Zemunu se išče dobro dekleza hišno delo, ki zna dobro kuhati, in ena in-srrumenrarka. Ponudbe ca dr. med. A. Pculjo, Rogaška Slatina.. Aleksandrov — dom 19748 Siužkinia se sprejme v dobro meščanski KSo v Ljubljani. Znati iror.-» nekoliko kuha-■ top 15 avgusta ali pozneje. Ponudbe na »I. D. ion« na upravo »JutTa«. — 19554 Mizar, učenca sorejm^ takoj Ivan Mlinar tr.tzar. Motnik. Stanovanje in hrano v hiši. 19374 Vajenca sprejme takoj Hugon^ Hib-ler, fotograf, Valvasorjev trg Ljubljana, 19821 Zastopniki mesečno 1500 lir, se iščejo r3 takoj-nii nastop. Pucud-t> s priložitvijo znank za one-fvor nasloviti na tvTdko Maipolfi. Montesarchio (Ita- Prvovrsten tanetnik se takoj sprejme. Ponudbe na tvrdko arht Ivan Ma-th!i-n L ubliana. Dunajska cesti. 19826 VMA^i (iščejo} Državna uradnica popolnoma zmožna slovenščine, srbohrvaščine in — nemščine, knjigovodstva in strojepisja, išče dela za popoldanske ure. Cenjene ponudbe pod »Vestna 82« na upravo »Jutra«. 19782 Primerne službe išče gospod srednje starosti i dolgoletno prakso v ben-.-nem, trgovskem in in-dustrijsk?® poslovanju. — Zmožen je tudi samostojnega «odstva v večjem obratu Cenjene pondbe na — upravo »Jutra« pod »Stalno 29«. 19587 Trgovski visokošolec diplomiran na dunajski trgovski šoli. Slovenec, b perfektnim znanjem francoskega, italijanskega m — nemškega jezika, korespondence. išče mesta. Ponudbe pod »Trgovski visokošolec« na Aloma Compa-n7, Ljubljana 19574 Učenki. Iščem učnega mAsta v trgovini mešanega blaga za svoji dve hčerki. Ena ie stara 15 let, ima 7, ena 16 let, ima 6 razredov. Pošteni, pridni, zdravi in mirni. Naslov v upravi »Jutra«. 1*JS75 Gospodična s trgovsko akademijo in 31etno prakso, vešča srbohrvaščine, slovenščine in ren.ščine stenografije ter vseh p' sarniških del, ieli soremeniti službo. Refle*;ti-ra sd tirno na Ljubliaco Ponudbe pod »Stalno 79« na upravo »Jutra,« 19879 Krojaški vajenec išče mojstra, pri katerem bi imel hrano m stanovanje. Ponudbe na upravo — »Jutra« pod značko . »Krojaški vajenec«. 10859 Čevljar, vajenec star 14 let. išče mojstra, da bi imel hrano in 6tano-vanje. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Čevljarski vajenec«. 19860 Strojepiska vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe s takojšnjim nastopom, najraje v notarski pisarni — Imam 6 službenih let. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Strojepiska«. 1986S Krojaški pomočnik z dobrimi izpričevali, išče stalne službe za takoj, gre kamorkoli. Naslov pove — upTava »Jutra« pod značko Pošten 15«. 19815 Gospodična želi mesta kot blagajničar-ka (začetnica) ali pisarniška praktikantinja. Najraje gre na deželo. Cenjene ponua-be je poslati na naslov: Marija Refnik. Zepina št. 9, Celje. 19820 Šivilja gre delat na dom. Ponudbe pod značko »Dobra moč 55« na upravo »Jutra«. 19855 Elegantna spalnica s psiho se ugodno proda. — Kje, pove uprava »Jutra«. 19818 Elektromotor 15—Ž0 PS 220/380 voltov do 10to obratov, rabljen, toda v brezhibnem stanju, se kupi. Ponudbe g točnimi podatki in ceno na Go- darsko piEarno Josip ribuč, Ljubljana — Vič, 19575 spo< Trii Vagon orehovih desk lepih. zdravih in suhih, kupim. Po možnosti les prvega hloda Cenjene ponudbe s ceno franko Postojna na upravo »Jutra« pod — značko »Oreh«. 19819 ElektrO-Lux čistilnik za prah, 110 V., rabljen, se tnpi. Ponudbe s ceno: »Muzej Kamnit«. — 19852 Vina dalmatinska, prvovrstna. Iz lastnih vinogradov, 6e prodajo po zmernih cenah v tččilnici Pelješac, Maribor, Koroška cesta 4? 19745 Nemška detelja 5 do 6 voz, v bližini Ljubljane, ee v košnji proda. Naslov pove uprav* »Jutra«. 19687 DRVA — ČEBIN VTolfova 1/n. Telefon 56. 183-H 2 foto-aparata 9 X 12 in 13 X 18, zadnji je kvadratičen. oba z dobrimi mehi in s zapori (Ver-schluss). Vsak aparat ima po 2 dvojni kaseti, brez objektivov, a. popolno onre-mo, vse v dobrem stanju, se jako ceno radi bolezni p-oda za Din 600. Vprašati di Ivan Kormaišek, Oštrelj, Bosna. 19797 Fotoaparat 4.5 v 6. s pritiklinami. — prodam za 130 Din. Naslov pove uprava »Jutra«. 19767 Imetniki parnih žag Prodam po nizki ceni razne 6troje za parne žage. — kot polnojarmenike. horizontalne žage, stružnice itd. Sadni mlini v zalogi. Ivan Sirak, Maribor, Pobrežka cesta 15. 19746 Dekle staro 18 let. iz ugledne družine, želi službo pri boljši družini k otrokom od 2 do 14 let. Absolvirala je trg. šolo, ker je pisarna ne veseli, bi rada dobila službo pri otrokih, najraje v Srbiji ali na Hrvaškem. Naslov na upravo »Jutra« pod »Nina«. 19857 Trgovski pomočnik verziran v mešani stroki in s poljskimi pridelki, s prav dobrimi spričevali, vojaščine prost, išče službe kot pomočnik ali skladiščnik pri večji trgovini. Ponudbe poslati na upravo »Jutra« pod »Zanesljiv 3«. 19S1S 70 klafter trdih drv suhih, po 23 eol dolgih, imam naprodaj. Cena nizka. Garbas Jožef, V. Staravas, p. Grosuplje. 10733 Vrbovo šibje olupljeno, suho, za pletenje košaraških izdelkov, več vagonov na razpolago. Tudi šibje neolupljeno, »v koži«, oddam. Fonudbe oziroma vprašanja pod »Vrbovo šibje« na upravo »Jutra«. 19707 Kolo žensko, skoro novo, in — otroški avto. Ee poceni proda. Na.slov pove uprava — »Jutra«. 19666 Juta vreče od cementa, velikost ca. 40 kg, se f »oceni prodajo r.i tvrdki A. Kašman. if-leznina, Skofja losa 19373 Motorno kolo 3 in pol HP, s tremi prestavami v najboljšem stanju, se proda, eventualno zamenja z manj močnim. Poljanska cesta 20. III., desno 19822 Pohištvo mehki les, za sobo. kuhinjo in pripadajoči predmeti se po zelo nizki ceni radi selitve proda. Naslov v up t. »Jutra«. 19848 VLiolina in ključ, orodje se proda. Ogleda se od 8 do 10. dopoldne. Naslov pove uprava »Jutra«. 19854 Vsled opustitve se po izredno nizki ceni proda slMeče: Špecerijsko opravo in blago, mesarske stroje, malo rabljen breg z 1 konjem. Naslov Stefa.no-vič. Celovita cesta 49 19868 Ključavničarski podjetnik išče primerno delavnico na prometnem kraju, najraje z orodjem. Naslov v upravi »Jutra« pod značko »Podjetnik 91«. 19791 HISO, dvonadstropno. Šentjakobski okraj, terasa. Din 130.000. izven Ljubljane. HISO, Šmarje — Sevnica, enodružinsko, blftv, vrt. Din 55.000. HISO pri Pragerskm, 3 sO-be, vrt, sadonosnik, njiva, travnik, Din 75.000. TRGOVSKO HISO, Ptuj, 2 lokala, 8 sob. skladišče, dvorišč*, vrt, Din 120.000. GOSTILNI5KO POSSSTVO, večji kraj Dolenjske, glavni trg, staroznana gostilna, tujske 6obe, gospodarska poslopja, hlevi, ledenica, kovačija itd. Vse s kompletnim inventarjem za Din 250.000. Zemljišča 2 orala. HISA, gostilna, trgovina. Št. Vid nad Ljubljano, hlevi, 2 orala gozda. Din 90 000 POSESTVO, 7 oralov, Celje, enonadstropna hiša, vinograd, njive. gozd. Din 100.000. POSESTVO, 1 oral. Mari-bor, hiša, S sob«. Din S0.000. Razen gornjih še velika izbira nepremičnin vseh vr6t. Kupci hiš in posestev plačajo samo 1 Potom nas 6l prihranijo vse stroške kupne pogodbe. Priznano najsolidnejša posredovalnica za posestva! Zastopstva v vseh mestih Slovenije, zveze z vsemi kraji države ln i inozemstvom. Opozarjamo oa naslov naše tvrdke! Lokal s stanovanjem ali prazno sobo, primerno za kroja-štvo, iščem za tako.) v Ljubljani ali okolici. Ponudbe: Poštni predal 139, Ljubljana 19880 Lokal Na prometni cesti se odda v najem, za daljši čas lep lokal.' Poizve se v hotelu Tratnik v Ljubljani. 19840 Dobroidoča gostilna v lepem kraju na Gorenjskem se odda v najem. Naslov v upraVi »Jutra. 19847 TfJfi Dvonadstropna hiša v sredini mesta, e prosti.n obrtniškim pro6t6rom na dvorišču, 13/4 in pol m, se proda Naslov pove uprava »Jutra« 19586 Posestvo kupim v bližini Ljubljane ali na Štajerskem pri Polča-nah od 110000—150.000 Din. Puiiudbe s popisom in naslovom na upravo »Jutra« pod »Dobro 8«. 19872 Hiša naprodaj. V Starem trgu pri Višnji ^ori na Dolenjskem *e — vs od rodbinskih razmer ceno proda dobro ohrai,:ni hiša s 4 sobami in vsemi pritiilinaini. lepim 6adnim vrtom in vrtom za zelenjavo ter gozdom. Posestvo leži tik ob državni cesti in je 12 minut oddaljeno od železniške postaje. Priporočljivo za upokojenca, ki ljubi mir, oziroma za kakega obrtnika, svoječasno je bi-la v hiši mizarska delavni-ca. Tudi »Amerikance« bi utegnil zanimati lepi dom. Pojasnila daje lastnica: Ana Kurent. Leskovee pri Krškem. Dolenjsko. 19876 Hišo ali vilo. z vrtom v centru-mu Ljubljane, se kupi. Ponudbe pod »Hiša 62« na upr, »Jutra«. 19862 Njivo veliko 2 joha. zraven pokopališča Šv. Križa, proda Stefanovič, Celovška cesta 49. 19867 Vrtno hišo dvostanovanjsko, v Ljubljani, "takoj ceno prodam. Ponudbe sprejema Novak. Višnja gora. 19810 Hiša » hlevom, vrtom, se pro-da. Vse v dobrem stanju. Pri Trebnjem na Dolenjskem. Cena 15.000 Din. — Poizve s» pri Smreka?, pek. Trebnje. 19S14 ti »Posredovalec Sv. Petra cesta 18 — v novem lokalu — proda v Ljubljani: HISO, Sv. Petra cesta, stanovanje 3 sob prosto. Din 110.000. Trgovska hiša nova, enonadstropna, ne popolnoma gotova, v prometnem kraju, se proda za ceno Din 30.000. Le resni re-flektanti ee naj oglase do 20. t. m. pri M. Hrga, Bra-tonečice, p. V«lika Nedelja. 19463 Malo posestvo obstoječe iz hiše, hleva, njive, gozda, vinograda, trav-nikev ob občinski cesti pri poteku, pripravno za na-prsvo mlina ali žage, te ugodno za 24.000 Din ,>ro-da. Vpraša naj se pri Dominiku Bohoriču. pos-?«tai-ku Dobrova, pošta ltaj-hinburg. l'J747 Prodajalcem hiš in posestev! Za številne naše kupce iščemo večje število stanovanjskih in trgovskih hiš ter posestev. Prijavljajte prodajo le v naši pisarni pismeno ali ustno, vse brezplačno! Nobene vpisnine, nikakega predplačila! Primerna provizija se plača le po izvršeni prodaji. Kdor proda svojemu kupcu, ne plača ničesar! Priznano naj-solidnejša posredovalnica za posestva! Opozarjamo na naslov naše tvrdke! Informacije brezplačno — »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 (v novem lokalu). 19775 Prazno sobico čisto, od 1. avgusta naprej iščem. Pohištvo imam. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »CiBta sobca 80«. 19780 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, 8e mogoče s hrano, išče gospodična za takoj ali 1. av. gust. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mirna 24«. — 19773 Lepa soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda solidemu gospodu od 1. avgusta. Natančneje v upravi »Jutra«. 19764 2 do 3 deklice (dijakinje), sprejmem hrano in stanovanje, slov v upravi »Jutra« na Na- Zračna soba s separatnim vhodom, se odda K;»'. pove uprava — »Jutra- 19878 Dosmrtno stanovanje Kateri bolj prileten samec ali samica (upokojence) b: plačal za dosmrtno stanovanja 12.000 Din? Stanovanje js v novi hiši (v ljubljanski okclici). Imel bi sobo s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo. Vse drugo po dogovoru. Vprašati v upravi «Jutra« pod »Dosmrtno stanovanj« it. 1886«, 19870 Denarne krize S T. obutev It tako poceni Damski polčevlji stanejo iz najfinejšega laka samo Din 180 Din 200 Toda samo pri nnirn" Prešernova ulica št. 9 •«UUI\U na dvorišču. Kabinet se odda solidnemu gospodu z avgustom, ki je čez dan odsoten. Naslov v upr. »Jutra«. 19861 Meblovana soba se odda gospodični aH starejšemu gospodu v bližini gorenjskega kolodvora. Nastop pove uprava »Jutra«. 19864 Soba na Mestnem trgu, z električno razsveUjavo, se odda. Naslov y upravi »Jutra«. 19866 Lepa soba opremljena, 6olnčna lega, elektrika in uporaba kopalnice, se odda takoj ali za 1. avgust. Naslov pove — uprava »Jutra«. 19806 Mesečna soba se odda s 1. avgustom bolj- Samostojen obrtnik Bče posojilo 3500 Din za dobo po dogovoru, sigurni garanciji in visokim obre-sdm. Ponudbe se prosi na upravo »Jutra« pod značko »Visoke obresti 53« 19853 rž* Ljubav ali flirt odgovorila, dvignite pismo Ksenija 333. r.)7ifi Klavirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Steintvav, Hilzel, Bosen-dorfer, FSrster, Stingl original etc. dobite le v veliki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mestni trg št. 3 (poleg magistrata). 154/1 Trobente 7B» blehini.tni-mente, telo*, •ogove hitro in precizno popravlja in preglašuje Alfonz Breznik šemu gospodu. Graharjeva cesta 27. Mirj«. 19807 Stanovanje 3 do 4 sob se odda s septembrom. Na-slov v upravi. 19833 Opremljena soba za 1 do 2 osebi se takoj odda. Naslov v upravi. Na hrano in stanovanje se sprejmeta dva gospoda. Naslov v upravi »Jutra«. 19824 Zračno stanovanje 3 sob in pritiklin, v sredini mesta, zamenjam z večjim. Ponudbe z opisom stanovanja na upravo »Jutra« pod »Dunajska cesta«. 19835 2 gospodični iščeta 6eparirano sobo s hrano ali brez. Ponudbe — i od »7 avgustom« na upravo »Jutra«. 19829 Soba b hrano &e odda gospodu. PoitvA v upravi *Ju-tra«. Lepa soba v eredini mesta z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, zajamčeno čista, se odda boljšemu gospodu od prvega avgusta. Poizve 8« v upravi »Jutra-c 19832 Gospodična išče pri samostojnem gospodu sobico, zato bi mu pa opravljala vsa domača dela. vse drugo po dogovoru. — Odgovor na »Jutro« pod »Gospod«. 19846 Opremljena soba se odda za 1. avgust. Poizve s« 11. do 15. ure. Nadov v upravi »Jutra«. 19850 Soba ge odda gospodu. Kj«, pove uprava »Jutra« 19851 Inteligenten gospod dobro situairan, srednjih let, iz ugledne družine, Želi znanja z sebi primerno, če mogoče samostojno vo-e»t-nico aU trgovko. Glasbeno ali jMikovno naobražene imajo prednost Tajno-1 jjtibčena. 2elim sliko! i o-p:«e na upravo »Jurra i>od: »Sof*r moj ideale. 19849 Dekle brez premoženja, s Etalno službo, se želi seznaniti z gospodom od 30 do 40 let. Naslov pove upr iva »Jutra«. 19809 »Sporazum« Dvignite pismo v upravi »Jutra«! Skupno . . Gospod želi znanja z gospodično, vdovo ali ločeno ženo, ti je željna življenja. Prednost imajo boljše situirane. Dopise s sliko na upravo »Jutra« pod »Stroga tajnost« 19831 Samostojen posestnik in trgovec, 24 let Etar, se želi seznaniti s premožno gospodično v svrho ženitve. Mlade vdove brez otrok niso izključene. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Sreča 5«. 19805 Premožen gospod 28 let star in izobražen, želi znanja v svrho ženitve s premožno gospodično iz dobre hiše. Resne dopise naslovite na upravo »Jutra« pod »1470«. 19804 Vdovec 35 let star, s stalno službo simpatičen, veselega značaja, želi poročiti gospodično ali vdovo čedne zunanjosti, ki ima kako obrt. Tajnost strogo zajamčena. Dopise je poslati na upravo »Jutra« pod »Lepa bodočnost 999«. 19811 LJubljana, Meet-li trg štev. 3 (poleg magistr.) Stari inštrumenti se vzame, io v zameno ali pa kupijo, 154/1 Boksarco importirano, mlado, krasno pasjo specijaliteto, prodi H. Drvenik, Ljutomer. 19813 Dobermann psički lepi, mladi in zajamčeno čistokrvni, z rodovnikom, (starši večkrat premirani) so naprodaj. — Ivan Grilc, goj. Dobermannov, Ljubljana. Psi so ž« kopirani. 14141 Hawnur Restaurant »Alle Viole« Trieste. Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, iatrijana. frf-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franceechini u Allegretto. 180 V restavraciji „Pod skalco" od danes napre] stalno SKI ln Začetek od 20 do 24. ure. bH7 Hjive, travniki, gozdovi, stavbene parcele naprodaj vZgor-nji Šiški, Kosezah in na Večni poti. Naslov pri upravi lista Iz korotanske zgodovine je zajet roman Angelin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1-50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Posredovalnica za ženitve Sreča« glavno zastopstvo v Ljub-jani, postni predal st„ 6= posluje pismeno in ne imenuje nobenega imena br°z dovoljenja — Fisit« vsled tega z zaupanjem in zahtevajte brezplačno dostavo prospektov. 17470 «Jutrov» roman LUCIFER katerega ikozinekoi napeta vsebina, prepletena • fantastičnimi tapletljaji od začetka do keno*. ki prinašajo navdušenemu čitatelju s interepantnim razmotri-vanjem v«ak hip presene čenja, ki ma že sledi razočaranje ln konstemacija in zopet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je Ušel in se dobiva eri opravi » Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, lolj zabavati Vas ne nore nobena knjig al Vezana stane .... 55 Din Broširan* M • 45 Dir Izvoz — Vrtnarija Prodaja event podnajem pod ugodnimi pogoji. Hladni in topli cvetličnjaki. 50 gorldh gred. električne črpalnice itd. Dopisi na: Kari Winnar. Klagenfurt. Laibacherstrasse 42. Karaten. Peutsch-Oester-reich. 19758 »Landauer« in stari polkrit« enovpiežai koleselj zamenjam za norega polkritega, enovprež-nega. Naslov pove uprava »Jutra«. 19817 Turistovski klub »Skala« naproša svoje člane. da poravnajo čim prej po dostavljneih položnicah članarino. Odbor ' 19827 Kravate se izdelujejo najceneje iz seboj prinešenega. blaga Židovska steza 6, I. 19842 Gospodično preprosto, se 6prejme na počitnice na Gorenjskem. — Cena nizka. — Dopisi pod »Gorenjsko 45« na upravo »Jutra«. 19845 Gospod ki je pobral v ponedeljek ob devetih zvečer pred — mestnim magistratom dam-sko ročno torbico e tremi ključi in denarnico s srednjo vsoto, se pozivlje, da jo odda proti nagradi pri policijsk»m ravnateljstvu. 19856 Foto aparati n potrebščine _ po nizkih cenah v zalogi drogerija ANTON KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1. Aparati v trgovini na ogled! — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. 33-a Prodam 400 starih knjig med njimi zgodovina francoske re-voluc je iz leta 1816 (original v treh zvezkih) EODEZ NAPOLEONA (original iz leta 1813 v treh jezikih) itd. — So francoske, poljske in nemške, med njimi zelo veliko gospodarskih, znanstvenih itd. Naslov pove upravništvo ,,Jutra" 5442 a PEKflMERON ■ 11M111111M11111111111 < 1111111M11 i IH H111111Z t M111111H Prevel dr. fiodfej Padal l. KRJIOJ: Broširane Dio 56- , ptatso Blo 72 —. laksosn« IzdeJ« ca boljšem papirja, polfraneoske vezeva Olo 100 —. Z llostreclleml. H. KNJIGA. Broširana Din 56 — , platno Din 12—. laksasna Izdaja na boljšem papirju, polfrancoska vezeva nin tno-—. r Ilustracijami. Naroča se pri Tiskovni zadragi v bjabljaDi, Pr«š«roova a lica 54 H IC H E LI N C ,B" ^ C Palača Ljublj. kreditne banke. 135 Primerjajte delo ln cene in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih.knjig knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulloa štev. 6 II. nadstropje BREZ KONKURENCE. h 43 4 En detail. D BnaDnnnnannnnnDCuGCjGnDDDnnnnanDDonDnnDoaDDn§ □ □ O En gros ROMAN ZADNJEGA HABSBUR2ANA RAZPAD CARSTVA Oskar Hubuki ki je izhajal v podlistku „Slovenskega Naroda" je pravkar izšel. Vsebina romana je skozinzkoz zanimiva in slika v najpestrejših barvah življenje na Habsburškem dvoru. Knjiga se naroča pri upravi „JUTRA" in stane broširana Din 40'—, vezana pa Din 50—. Po pošti Din 4— več. ♦ 92 > Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. 3rzoi»vke: Kredit. Ljubljana Ttltfon 40, 4». 54». 805 in 80* Gaston Leroux: Si Prikazen v Operi V komunardski ječi sem videl po stenah veliko začetnih črk. ki so jih zapisali tam zaprti nesrečniki. Med drugimi začetnicami sem upazil tudi črki R. C. Ali to nj značlno? Ali ne pomeni Raoula de Chagnvja? Seveda se nisem ustavil tam. V drugem in v tretjem podzemlju sem naletel na loputnice, vrteče se krog svojega stožera, kakršne so docela nepoznane strojnikom, ki rabijo samo vodoravno premikajoča se propala. Končno lahko rečem bralcu mirne duše še to-le: Posetite Opero in prosite, da si jo smete ogledati brez bedastega cicerona. Stopite v ložo št. 5 in potrkajte na ogromni steber, ki loči to ložo od sosedine, tik pred odrom ležeče lože. Potrkajte s palico ali s pestjo in poslušajte... Steber doni votlo! In potem se ne čudite več, da jc mogel v niej prebivati Fantomov glas. V tem stebru je prostora za dve osebi! Če pa se vam zdi čudno, da pri zgoraj opisanih nenavadnih pojavili ni nihče postal pozoren na ta steber, ne smete pozabiti, da ie steber videti popolnoma masiven in da je glas prihajal pravzaprav z nasprotne strani (glas fantoma, ventriloka, ie lahko prihajal, odkoder je fantom hotel). Steber je obdelalo, obkle-salo in obdolblo umetnikovo dleto. Nisem še opustil nade, da najdem nekega dne tisti premični košček kiparije, ki je služil kot prosti in skrivni prehod za fantomovo korespondenco z gospo Giry in za njegove velikodušne darove. Vse, kar sem že videl, slišal in otipal, ni nič v primeri s tistim, kar ej tako orjaško in bajno bitje kakor Krik gotovo ustvarilo v tajinstvenosti ogromne Operne zgradbe. Vendar bi dal vsa ta odkritja za čudovito odkritje, ki se mi je posrečilo vpričo samega upravnika v ravnateljevi pisarni: nekaj centimetrov od naslanjača sem izsledil tajna vratca, široka kot parketna deščica, dolga nič več kakor laket... vratca, ki se zapirajo, kakor pokrov pri skrinjici. Takoj sem si zamislil roko se iztegne skozi odprtino in spretno stika po škricu fraka... Skozi ta vratca, je izginilo tistih štirideset tisoč frankov!. . Skozi ta vratca so se tisočaki najbrž tudi vrnili, ko se je tako zahotelo Fantomu... . Ko sem pripovedoval Perzijcu z razumljivo osuplostjo o tej najdbi, sem mu dejal: »Krik je torej zbijal le šalo s svojim seznamom službenih dolžnosti. sicer ne bi vrnil štiridesetih tisočev frankov?« Odgovoril mi ie: »Ne verujte tega!... Erik je rabil denar. Ker ie mislil, da je izobčen iz človeške družbe, ni imel nobenih moralnih pomislikov. S svo i m nenavadnim darom spretnosti in iznajdljivosti, ki ga je dobil od narave v nadomestilo za svojo kruto grdost, je izrabljal človeštvo naravnost nenadkriljivo. Cc je iz lastne pobude vrnil listih štirideset tisoč frankov gg. Richardu in Moncharminu, je to storil zato, ker ni več rabil denarja* Odrekel se je bii ženin i s Kristino Daae, odpovedal se je bil vsem zemeljskim stvarem.« Po Perzijčevem pripovedovanju je bii Krik doma iz .lekega mesteca v okolici Rouena. Bil je siti zidarskega mojstra. V rani mladosti je že pobegnil iz očetove hiše, kjer ie bii vsled svoie ostudtio-sti predmet groze in gnusa za svoje starše. Nekaj časa jc nastopal po sejmih, kjer ga je njegov itnpresaric razkazoval kot »živega mrliča«. Prepotoval je s sejma do seima celo Evropo in je izpopolnil svojo čudno umetniško in čarovniško vzgojo na izviru umetnosti in čarovništva, pri ciganih. Cela naslednja doba Erikovega življenja je dokaj mračna. Pozneje se je zopet pojavil na sejmu v Nižjem Novgorodu, kjer je dosegel vrhunec svoje grozne slave. Tedaj je že pel, kakor še ni pel nihče na svetu. Bil je izreden trebuhljač in je uganjal čudovita žonglerstva, o katerih so govorile karavane še ves čas na povratku v Azijo. Tako je prodrl njegov glas skozi zidove rnazenderanske palače, kjer se je dolgočasila mala sultanka, šahova ljubljenka. Krznarski kupec, ki se je iz Nižnega Novgoroda nlfcotil v Samarkand, je pripovedoval o čudesih, ki jih je videl pod Erikovim šotorom. Krznarja so poklicali v šahovo palačo. Tu ga je zaslišal inazenderanski daroga. Nato je dobil daroga ukaz, da poišče Erika. Pripeljal ga je v Perzijo, kjer je več mesecev vedril in oblačil, kakor pravijo v Evropi. Zagrešil je tudi dokaj grozot, saj ni poznal, kakor se je zdelo, ne dobrega ne zlega, in sodeloval je pri marsikaterem čednem političnem umoru z isto mirnostjo, kot je s svojimi hudičevimi iznajdbami pomagal cesarstvu v vojni zopet afganistanskega emirja. Šah ga je vzljubil. V tem času so se vršile »rožnate ure mazenderanske«, o katerih nam je pravil daroga. Ker je imel Erik v stavbarstvu čisto izvirne zamisleke in je znal zidati palače popolnoma na svoj način, mu ie šah poveril tako gradbo, ki jo je izvedel tako imenitno in duhovito, da se je moglo Njegovo Veličanstvo šetati po novi palači, ne da bi ga kdo videl, in izginiti popolnoma neopaženo. Ko se je šah začutil v posesti takega čudesa, je ukazal, naj Eriku iztaknejo zlate oči, kakor je to svojčas storil neki moskovski car z genitalnim graditeljem cerkve na Rdečem trgu. Toda prevdaril je, da bi mogel tudi slej) Erik zgraditi tako ne-čuveno bivališče za kakega drugega vladarja in da je še vedno nekdo, ki pozna tajnost čudežne palače, dokler ostane Erik živ. Tako je bilo sklenjeno, da mora Erik umreti, kakor tudi vsi delavci, ki so mu pomagali pri zidavi. Z izvedbo tega krutega ukaza je bil poverjen mazenderanski daroga. Temu je Erik prej izkazal nekaj uslug in ga je večkrat imenitno zabaval. Zato mu je daroga omogočil beg in mu s tem rešil življenje. To plemenito slabost bi bil skoro plačal z lastno glavo. K sreči so našli na obali Kaspiškega morja od rib napol razjedeno truplo. Darogini prijatelji so to truplo oblekli v Erikove cunje in tako je šah verjel, da je Erik utonil. Daroga je ušel smrtni kazni, izgubil pa je naklonjenost pri dvoru in svoje premoženje ter je bil izgnan iz dežele. Ker pa je izhajal tz kraljevskega plemena, mu je dvorna blagajna pošiljala še nadalje malo pokojnino par sto frankov na mesec. Tedaj se je daroga za- tekel v Pariz. Erik pa ej odšel v Malo Azijo in pozneje v CarigraJ, kier je si il v sultanovo službo. Mislim, da boste razumeli, kako koristnega seje izkazal strahopetnemu sultanu, če povem, da je Krik tisti, k; ie zgradil znamenita propala, tajne sobe in skrivnoste železne ria-gajne, ki so jih po zadnji turški revoluciji našli v Vildiz-Kiosku, mislil si je tudi tiste avtomate, ki so bili oblečeni kakor sultan in so mu bili na las podobni, tako da so verniki mislili, da vidijo svojec vladarja, ko je bil ta kdo ve kje drugje.* Seveda je moral pustiti tudi službo pri sultanu iz istih raziogm kakor prej na perzijskem dvoru. Vedel je pač preveč. Sit svojega pustolovskega, strašnega življenja, si je zašelel postati tak, kakršni so vsi drugi ljudje. Postal je podjetnik kakor drugi navadni podjetniki, ki zidajo hiše z navadno opeko. Ponudil se je za gradbenika pri zidavi Opernih temeljev. Ho je prišel v podzemlje tega tako prostranega gledališča, ie zmagala v njem umetniška, fantastična in čarovniška priroda. Sicer pa je itak bil tako neizmerno grd... Zasnoval si je dom, ki naj bi bil neznan ostalim ljudem in bi ga skrival za vedno pred svetom. Ostalo veste ali pa morate uganiti iz te neverjetne in vendar resnične pustolovščine. Ubogi, nesrečni Erik! Ali ga je treba pu-milovati? Ali pa preklinjati? Saj ni zahteval ničesar drugega, kakor da bi bil tak, kot so drugi ljudje! Toda bil je pregrd! Skrivati je moral svoj genij in uganjati z njim čarovnije, ko bi z navadnim obrazom mogel biti eden izmed najplemenitejših predstavnikov človeške pasme! S svoijm srcem bi mogel objeti ves svet, pa se ie nazadnje moral zadovoljiti z luknjo pod zemljo. Fantom Opere ie na vsak način obžalovanja vreden! Zato sem navzlic vsem njegovim zločinom pomolil nad njegovimi zemeljskimi ostanki in bog se ga naj usmili! Zakaj pa je bog ustvaril tako grdega človeka? Prepričan sem, popolnoma sem prepričan, da sem molil nad njegovim truplom oni dan, ko so ga izkopali na istem mestu, kamor sc zagrebli žive glasove. Bil je njegov okostnjak. Spoznal ga nisem po grdi glavi, zakaj vsi ljudje, ki so že dolgo mrtvi, so grdi, mar več po zlatem prstanu, ki ga je nosil. Gotovo mu ga je nataknila ua prst Kristina Daač, preden ga je pokopala, kakor mu je obljubila. Okostnjak je ležal čisto blizu studenčka, kjer je glasbeni angelj prvikrat držal omedlelo Kristino Daač v svojih trepetajočih rokaii, ko jo je odvlekel v podzemlje gledališča. Kaj store s tem okostnjakom? Menda ga vendar ne vržejo v skupno gomilo?... Jaz pravim: okostnjak Fantoma Opere spada v arhiv Narodne glasbene akademije. To ni vsakdanji okostnjak. * Interview, ki ga je imel po vkorakanju solunskih čet v Čari-grad »Matinov« posebni dopisnik z Mohamedom-Ali bejem. KONEC. Malo normalnotirno parno lokomotivo 40 HP išče Tovarna strojil, pošta Strnišče. Majšperk, 5431 Sprejme se strojnik, ki je | verziran v uprav- = : ljanju lokomobila : Lanc, prednost : \ imajo klučavni- = carji ali kovači, |{ trezni, marljivi in ne komunisti, lstotam se snrej-me en žagar> ski mojster -gaterist, strokovnjak, za stalno službo Ofert' z zahtevo oliče e poslati HABTNER, IrtUHSKA SOBOTA 51/7 'lllllllll.! V lastno korist — zahtevajte in edino samo dobri sir SIR rFRUŠKOGORACl Telefon 980 oo^ooocoooocooooooooooooooooooac pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rab Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6 ; 1127 a Telefon 980 Niti en avtomobilist ne iz-ključivši niti Ford in Fiat-voz, se ni prit-oži zaradi svoje „Varta" baterije, ker je poznano izvrstne kvalitete. ■■■■■■■■■■■■ SLOVENSKA MATiCA" naznanja žalostno vest, da je umrl njen bivši podpredsednik in blagajnik, gospod Br. FRAN DETELA slovenski pisatelj. Zaslužnega pisatelja in dobrega človeka ohranimo v lepem spominu. V LJUBLJANI, dne 13. julija 1926. 5436a Tfft+i' >tf W Ml Wtti""t*f < V JOS. SUCHY: ■m« Satirično psihologiji obrazi Kart. Din 24—. Naroda se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova u!!ca54 % % ~ K S & % ffiS Kdor oglašuje, ta napreduje 5434 a Tako izgleda izvirni omot sira, znan za najbolj" šega v SHS Boljši od trapistovskega in etnen-talskega Naročje takoj poizkusno pošiljko 2>/a kg s poštnim povzetjem za Din 80'— tranko Vaša pošta. Ako ne odgovarja, vrnem denar. FRANJO MALTAR, llača • Srijem Tovarnarji, podjetja! Beograjčan, ki dobro pozna trgovske razmere in ki je bil samostojen agent želi prevzet' tovarniško zastopstvo Uomisionarja, potnika ali uradnica za Beograd in okolico, odnosno Srbijo. — Ima bančne garancije in reference. — Govori srbohrvatsko, nemško, špansko m francosko. — Pred 6. let: je do > rši! trg. akademijo. Ponudbe r>a: Fabrlkant, Beograd, Kralja Aieksandia 16. 5383 Hfša v Celiu dvonadsUopna v sred.ni mesta, z vpeljano elektriko, vodovodom in plinom s prostranim dvoriščem S E PRODA za Din 175.000--. Pripravno za vsako trgovino, zadnji trakt za obrat; stanovanje se takoj izprazni. — Pojasnila daje iz prijaznosti ..Tujsko-urometna pisarna v Celiu". 5391 a Tvrdka Peter Kozina & Ko., LJubl|ana-Tržič naznanja tužno vest, da je njen večletni vzorno vestni uradnik, gospod arel Peršl kapetan I. ki- v p. vsled poškodb dobljenih v nedeljo, dne 11. t r Tržiču, danes ob 17. uri v Leonišču preminul. Rajnkega ohranimo v najlepšem spominu. Ljubljana-Tržid, dne 13. julija 1926. na cesti pri Sv. Ani pri Za žejo najboljši pravi IMaršnerovi šumeči limonadni bonboni v pastiljah kakor pred vojna — Pol litra dobie limonade za 1 Din se doDt povsod. 5344 Glavna naloga JOS. VITEK. Lubliana. Sv. Petra cesta 13. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, soprog, brat, stric, gospod Josip Kazafura privatni uradnik danes, 13. julija 11. zjutraj po dolgi mukepolni bolezni preminul. 5432 | Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, 14. julija ob 4. popoldne iz mrtvašnice na Viču na isto pokopališče Ljubljana, 13. julija 1926. « Olga Kazsfnra roj. Kamer, žena Stcjas, sin, vsi ostali sorodniki Zahvala. Ob priliki prebridke izgube našega iskreno ljubljenega brata, nečaka in bratranca, gospoda dr. Josipa Stojca nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožalja in sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti vsem znancem, tovarišem in prijateljem rajnega. Posebno pa čutimo dolžnost, zahvaliti se g. profesorju dr. Plečniku, ki je neumorno skušal rešiti nam nepozabnega sorodnika in ki mu je lajšal v njegovih poslednjih urah hude bolečine. Istotako hvala čč. sestram in čč. duhovščini za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem in vsakemu posebej tisočero! V LJubljani, dne 13. julija 1926. 5443 a Žalujoči ostali. Nenadoma nam je preminul dne 12. julija 1926 v Mariboru naš zvesti član, gospod Rudolf Tomšič računski svetnik Pogreb Dokojnika bo po prevozu njegovih zemeljskih ostankov iz Maribora v Ljubljano v sredo, dne 14. t m. ob 17. uri iz kapelice pti Sv. Križu na ondotno pokopališče. Ohranimo mu blag spomin. 5432 a Društvo državnih računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo v LJubljani. 5441 a V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno liubljeni brat in stric, gospod Rudolf Tomšič računski svetnik v ponedeljek, dne 12. t m. ob 10. dopoldne v Mariboru nenadoma preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se bo prepeljalo v Ljubljano in se bo vršil pogreb v sredo, dne 14. t. m. ob 17 uri iz cerkvice prt Sv. Križu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v Mariboru in Ljubljani. Hlaribor-Ljubljana, 13. julija 1926 Olga in Pavlina Tomšič, Antonija Petrovčič roj Tomšič, sestre, ing. Sr. Petrovč č, nečak. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij .Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskanja Fran Jezeršek. Za inssratni del je odgovoren Aioizij Novak. Vsi t Ljubljani