299. številka. Druga izdaja. Ljubljana, nedeljo 31. decembra. IX. letu, 1876. SLOVENSKI Dopisi naj ne izvole rrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v FrancKolmanovoj hiši št. 3 gledališka stolba O p r a , n i s t v o, na Katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmano manovej liiši. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na zadnje četrtletje 1876 in naš list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Prosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravem času naročnino ponove, nego, da naš list tudi v one narodne kroge spravijo, kamor do zdaj nij prodiral, ker le potem bode mogoče tudi listu samemu boljšim biti in duševno bogatejšim. „ttlov. Nurotl" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto .... 13 gld. — kr. Za pol leta.....6 „ 50 „ Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... 1 „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za t« t rt leta. S posipanjem po pošti velja: Za celo leto . . . . . IO gld. — kr. Za pol leta . . . . I* „ — „ Za četrt leta ... -4 „ — „ Za en mesec..... I 40 „ Za gospode ui'ift'ljc na ljudskih šolah in za flljtike velja zni-itfciiM cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta Si gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ Tri pisma Anastazija Griina Stanku Vrazu. Uže zaiano so Anastazija Grilua slovenske narodne pesni očarale, da jih je začel prevajati v nemški jezik. Zaradi tega si je začel dopisavati z uabirateljem slovenskih narodnih pesnij, Stankom Vrazom. Pisal mu je troje pisem, katerih prvo se glasi: „Kako pa je z nadaljevanjem zbirke narodnih pesnij V Ali bi mi ne mogli nekoliko iz-vestij dati o muzikalieuem delu, o spremljajočih instrumenti itd. teh pesnij V Jako ljubo bi mi bilo, ko bi mi hotel izreči svojo sodbo o obravnavanji „narodne pesnij na Kranjskem", katero sem priobčil v „Sonntagsbliitter" od Frankla, katero je pa cenzura precej pristrigla. Razveselite me kmalu z nekaterimi vrsticami ..." Vraz mu je zares odpisal, — kaj, tega ne vemo, bržkone pa bi se našlo njegovo pismo v zapuščini Griinovi. 25. dec. 1846 piše ta zopet Vrazu: „Pošiljam dve narodni pesni, katere sem prestavil, to je „zaljubljeni kos" pa „Kresna". Zopetni začetek vojske. Denes obteče premirje, ki je bilo na mogočno besedo ruskega carja skleneno na dva meseca mej Srbi ter Črnogorci na jednej in mej Turki na drugej strani. Iz Cetinja in Belgrada se poroča, da so višji poveljniki uže na svoja mesta na bojišče odšli. Iz Carigrada pa do sedaj, ko to pišemo, nij bilo pričakovati vesti, da se premirje razdaljša še na štirnajst dnij. Torej bodomo vzeli zopet zemljevid v roke in z vso ono pozornostjo, z onim strahom in oRim upanjem pričakovali srečnih vojnih vestij, kakoršne more le razumeti, kdor preudari, da tu doli v jugu v krvavej borbi odločuje bodoča osoda slovanskega naroda, katerega živ in krvnočuteo člen smo tudi mi Slovenci. Turki so vse moči, do zadnjega menda, zbrali in hočejo vojske. Oni vedo, da jim gre zdaj za život in smrt. Smrti so odločeni, ali tako brzo še nečojo umreti. Dobro računajo, da le dobljena vojska jim more življenje podaljšati. Zato so zrno svoje vojske postavili ob Donavi zoper Ruse. Nasproti Srbom In Črnogorcem stoji zdaj menj Turkov in nove, menj vajene čete. Zatorej bode Srbom lažje zdaj vspehe imeti kakor prej, ko so imeli celo turško vojsko pred soboj; in Črnogorci bodo mogli iz defenzive v ofenzivo stopiti ter Srbom roko podati. Bog daj obema vojne sreče in iztočno vprašanje bode lice zadobilo, Pridevam vam še troje zvezkov, ki sem jih dobil od g. Zalokarja, lokalista na Selu pri Kamniku in od g. fajmoštra na Vrhu. Sicer je mnogo pesnij vmes, ki nemajo značaja narodnih, pa vendar tudi mnogo, s čemer lehko popolnite svojo zbirko. Iz g. Zalokarjevega zvezka sem prevodi!: „Kaj se po svet' godi". „Bernekarjev grad1' nij narodov proizvod, ako prain peseu nij slaba. Kdor se je nekaj časa pečal z ljudsko poezijo, bode tako siguren takt dobil v presojevanji pravega in nepravega da se ne bo Lehko motil. Ta takt vlada v vaši zbirki, katera edina zasluži ime kritične; da bi le brž drugi del izdali! — Pošiljatvi še prilagam: moj sestavek o narodni pesni Kranjski, kateri je pa pred dunajsko cenzuro nekoliko shujšal. Da bi tudi to zaslužilo vaše priznavanje, ki mi je toliko drago!'1 Obljubili ste mi pismo iz Zagreba; tega žalibog nij bilo ; a jaz Vas ne odvežem z lepo Vaše obljube." Ko je zares izšla prestava „narodnih pesnij Kranjskih" v Lipsku na Nemškem, pisal je Anastazij Grim 1. nov. 1850 Vrazu: „Ko sem se uže pred leti bavil s po-nemčevaujem sloveuskih narodnih pesnij in mi je bilo prevajanje najdražji posel o prostih o kakoršnem si dozdaj diplomati še nijso glav belili. Glavni faktor vojske pak je Rusija. To Turek zna, zato je postavil kolikor je le mogel baš proti Rusom na noge. Videli smo, da se znajo Turki trdovratno boriti in hrabro, zato tudi ne smemo misliti, da bode Rusom za roko šlo, na en mah turško vojsko zdrobiti. Krvavih in ljutih borb je skoro gotovo pričakovati. Na končni dober vspeh slovanskega orožja pak se vendar tvrdno zanašamo. Kajti če v „N. Fr. Pr.tt in drugih judovskih nemških ali zavistnih poljskih časnikih čitamo laži in izmišljije o slabem stanji ruske vojske, znamo, da to govori slep in nesramen sovražnik resnice in pravičnosti, katera pa na zadnje mora zmagati. Tudi uže sama „ Pol. Corr." iz Kišeneva poroča, da so vse vesti o slabom stanji ruske armade neresnične. Pač morda je tu in tam v hudej zimi kak nered, ali kaj to de. Rusija je velika in se bode izkazala. . Isto tako nij verjetno, da bi se vojna zdaj še v zadnjem trenotku odklenila. Tudi ko bi višji krogi v Rusiji bih pripravni zadovoljiti se z malimi odstopki in mir ohraniti, ne ide več lahko, to poročajo od tam razni viri. Iz Peterburga se nemškej „Nat. Ztg." piše o vojnej situvaciji: Ruska vlada ve, da se vojski nij ogniti, zavoljo tega ne, ker jo ruski narod pričakuje. Za to so vsi trudi, mir ohraniti zastonj ker ruska vlada mora ozirati se na to, kar ljudstvo hoče . . . Rusi urah, mi je vaša tiskana zbirka mnogo pomagala in mi dala veliko materijala, zraven tega so mi pa Še vaša pismena objavljenja pospeševala delo. Ker je prevod tiskan, dovoljujem si, pošiljati Vam en eksemplar, da ga blagovoljno sprejmete kot malo znamenje moje hvaležnosti in odličnega spoštovanja." Kako je pesnik Anastazij Griin takrat mislil o boji Germanstva in Slovanstva na Kranjskem, pove sam v predgovoru k svojim „Volkslieder aus Krain", str. 21—22: „Ger-manstvo, akopram ima navidezno prevago, še nij zmagalo, niti se Slovanstvo izpoznalo za zmagano, da, vedno uvaja v boj mlajše in sil-nejše moči. Na katero stran se nagibajo želje nemškega pesnika, o tem se pač ne more dvomiti; vendar pa ob enem nij dovolj tesno-srčen, da ne bi pripoznaval enakopravnosti, navdušenja in heroičnega delovanja i v drugem taboru; on trdno stoji na narodni strankarski straži, a preko njega čuje ipak čez svet gospodujoča gesla človečanstva, pred katerimi mora omolkuiti vojno kričanje narodnostij, kakor mora posamezni individuum omolkniti glasu celega naroda. Da so velika vprašanja, ki premikajo človečanstvo, ne mogo rešiti brez sodelovanja mogočne slo- pa ne bodo le ne Donavi, oni bodo tudi v Aziji proti Turčiji na noge stopili in tam se bode Turkom Se slabše godilo nego v Evropi, ker tam bodo Busi obdržali vsako ped zemlje, ki jo zasedejo, a v Evropi se ne bore za sebe. In tako tedaj štrle in mole iz minolega starega leta, važnih dogodkov in znamenitih zgodovinskih činov polnega tega starega leta — velikanske sence še večjih in odločilnejših dejanj v baš nastopajoče novo leto. Tekla bode še in še slovanska kri, rudeč oblak krvavega rata nam grozeč blišči z vzhoda sem ; — naj teče kri, naj prido časi vojne bede, da bi le iz nje vzrasli časi zlate narodne svobode naših slovanskih bratov, svobode, ki bode na-znanjevalka tudi naše boljše narodne bodočnosti. V tem smislu tudi mi Slovenci k Bogu molimo denes za srečno novo leto! Bog blagoslovi v njem deseterno in stoterno orožje slovansko, rusko in srbsko orožje, in ponižaj vse krivičnike, sovražnike preganjanega Slovanstva! Politični razgled. Motranje «lezele. V Ljubljani 30. decembra. (mnsfpoflski* mhomicn državnega zbora je v posebnej seji mej prazniki 28. t. m. sprejela državni budget za leto 1877 tako, kakor ga je poslanska zbornica sklenila. Le škof Kutschker je brez vspeha terjal, naj bi se uprava religijonsfonda dala cerkvi, a deficit za ta fond naj bi dala država, dalje pa naj ostane podpora za one duhovenske kongregacije, katerim je državni zbor letos prvič podporo odrekel in jo izbrisal iz proračuna. Sedaj ko se v orijentu za Slovanstvo in posebno za južno Slovanstvo osodepolni čini vrše, hrvft*k4r vlada nema važnejega posla nego premišljati in izpraševati, ali in kako bi svoje uradnike ali činovnike v — uniformo oblekla. Difficile est satiram non scribere. Naj bi rajši skrbela, da bi bili marljivejši in de-lavnejši. JM(tf/j4tt-ski listi se hudo in slepo-strastno jeze, da se bode morda sklenilo o s v o-bojenje Bosne po avstrijskej vojski. „Napio" je srdit proti temu, ali on bi rad, da se zasede Srbija. Ta list žuga, da po parlamentarizmu ta politika nij mogoča, le po absolutizmu bi bila. „Mi ne gremo v Turčijo. vanske rodbine, to je dokazalo glasno daleč se razlegaj oče šumenje m n o g o v e j n a t e slovanske lipe prav j asno." Tako je mislil in pisal takrat pesnik. Pozneje ga je žalibog politična strast potegnila v krog narodne omejenosti in neznosnosti. In morebiti mu je bilo pozneje žal, da je kot 21 leten mladenič s celim ognjem pravega domoljubja popeval „Ilirijo" v Ilormavevemu arhivu (1827), in da je kot apostelj miru pel svojemu učitelju, velikemu našemu Preširnu nadgrobnico, v katerej se nahajajo vrste: Dcr Reigon lost das Volk, auf dass sich's schaaro Zur Lindo hior, zur Eiche dort sich vvunde; „Hie Slavo — hie Germane" scholl os griunnig Und Zorneaworte brausten tausendstiunnig. Das Lloht, das rings verirrt in Funkon zittert, Im Dichtorherzer. summelt sich's /ntn Sterno; Wcnn Ilass das Volk hitinus zum Streit rjetrieben, Begrttlt .v, teie (iohl, in's Dkhterherz netit Liebeit, Državnik Anton grof Auersperg si gotovo s tem spreobrnenjem nij nič pridobil, pesnik Anastazij Griin pa je veliko izgubil. Če mora biti, na) se nas zoper Ruse pelja", brblja Magjar. Tudi „IIonu tako in „Ellonor". Vnunje države. Uradne „Srbske novine" toetfirarlske poročajo, da se je knez odločil, da sedanje ministerstvo še ostane na vladi. Tako je torej ministerska kri za definitivno rešena. Srbija jutri zopet v boj stopi. Duh jako vojevit vlada zopet v Belgradu. O t9&r*\p) ustavi pravijo „Moskovske Vedoraosti," da je zasmehovanje velesil, Le resna okupacija more položenje kristijanov zboljšati. IVem.ifci cesar bode ob novem letu, ob sedemsetletnem godu svojega vojaštva, vse komandujoče generale sprejel. Pričakuje se, da bode ob tej priliki njegov ogovor znamenit. Dopisi. ■ z loffiifcn 28. decem. [Izv. d op.) Denes je bila tukaj volitev župana za spodnji Logatec, voljen je obče priljubljeni in spoštovani g. Adolf Mulej, od katerega se smemo nadejati, da bode vnet in neutrudljiv delavec, kadar bode šlo za občni blagor ljudstva in njihove pravice. Kaj smešno je bilo uradovanje pri nekaterih njegovih sprednikih, ki so vse s svojo, veČini odbornikov nerazumljivo nemščino opravljali kar je za vsako občino na Slovenskem, posebno na deželi zelo neprijetno in obžalovanja vredno. Iz J*OMt«»Jii«» 29. deć. [Izz. dop.] Postojnska čitalnica je imela 28. t. m. občni zbor. Sešlo se je bilo zadostno število udov, da so mogli sklepati. Ker se je gosp. Lav-renčič, ki je več let predsedoval tukajšnjej čitalnici, odpovedal predsedništvu, bil je gosp. Doxat, posestnik tukajšnjega hotela, enoglasno za predsednika izvoljen, ki je v veliko veselje nas vseh predsedništvo tudi prevzel. Ko so se tudi druge volitve dovršile, so se določile tudi predpustne veselice. Prva bo 14. prosinca, druga 4. svečana. Natančni program pri vsakej se bo tačasuo naznanil. Iz Ktliilillhtl 29. dec. [Izv. dop.] Konfiscirano. Plemenitaš stare Poljske. (Po Jaroai Bejti Bpiaal L. G. P.) (Konec) Če ugoden veter vleče Damonu, živi tako, kakor gospod, kratkočasi sebe in druge, ima štiri sto poslužnikov, pa baba, kakor bi jih imel štiri tisoč. Ali kaj? — starost se bliža in sreča se ga huje in huje boji. Žena nij več tako mlada, dobičkarije ne more več uganjati z njo. Prinesla mu je sicer sto tisoč, ali uže pred dvema letoma se je morala prepisati na mnoge moževe dolgove. Prvosednik, ki mu je tako ugajal, zvrstil se je z drugim, in njegov nastopnik se nekako huduje nanj ; o dražbah nij več nikakoršnega dobička, prijatelji so se uže naveličali pomagati, trgovci pa tudi ne ugajajo in ne upajo več ni toliko, da bi oči nasmetil si človek. O mar menite, da je Damona obupnost trla v tako žalostnih okolnostih; da je svoje domače živenje premeni] — kakor koli; da je boljši, — a nij več tako zapravljiv ? — še zmerom je stari grešnik: dragotiua, bliščoba, to mu je neogibno potrebno, torej mora biti obema veren ali pa — umreti. Gledi ga, zopet je vesel: šinila mu je v glavo srečna misel, da svojim o rt e3 Domače stvari. — (Svojim dopisnik o m) vsem denes ob koncu leta izreka „Slovenski Narod" pre-srčno zahvalo. Naj i na dalju ostanejo zvesti podporniki našega dnevnika s pošiljanjem vsakovrstnih objavhenja vrednih naznanil in dopisov. — (Slovenska Matica) je za letos razdelila udom 4 zemljevide in dve knjigi: Letopis in dr. Tomanov životopis. Premalo za naše slovenske literature potrebe! Tu bode trebalo večje delavnosti od narodne strani. In prav lehko bi bila mogoča. — (Slovensko gledališče.) Omenili smo uže, da bode prva predstava v novem letu 2. januarja 1877. Predstavljali se bosti dve novi igri, in je vzlasti ona v 2 dejanjih „Ujetniki carevnett jako fina ter bode prvikrat predstavljana. — (V Za tiči no) je imenovan za notarja krški notar Franc Omahen. — (K letnemu sklepu) bode v stolnici denes po polu dne ob štirih, kakor sliši „S1.H, pridigoval škof dr. Pogačar. upnikom dolgove povrne, — nikar ne zamerite besedi, — s pasjim smradom, da si je mnogo njih od sodbe dobilo moč do njega, da na boben dade mu imenje; da ga smejo rubiti in vedigabog, kaj še. Pa izvrši svoj načrt tako razmerno, da bi mu ga zavidal lehko kak izkušen vojvoda. Dosle se je njegova sleparija pokazala samo tam pa tam, le posamezno, le trenotno, samo časi pa časi, zdaj pa vre pov-sodi, vre ognjeno, vre klasiški. Žena ga goni k sodbi, ker jo je bil prisilil, da Be je prepisala na njegove dolgove, in zahteva (rekla-nmje) očiščenje svojega vena. Vena je bilo sto tisoč, ali s pohišjera, s priboljškom, z reformacijo*) in dožitnino vred je vsega gotovo trikrat sto tisoč. Damon skrivoma zna, kako važna mu je soproga, a Damonka to svojo važnost očito podpira s6 solzami, z uklanjanjem, z vreščem, s& svojimi hčerami, katerih se starejše znajo smehljati tako ljubeznjivo, tako, kakor se smejejo rudečkasti popki. Mej upniki je mnogo imovitih ljudij, ki se ne tresejo iz skrbi, ali jim dolžnik vrne ali ne, saj uže dolgo časa čakajo, kdaj izvedo, da so iz- *) Prlboljiek in r.-formueija poljski pravniški pomenja: istino in imovino, ki jo soprog dft soprogi dožitno (louonidanglich) v razuiorji k njenemu venu. — (Za uboge male otroke.) V četrtek se je tudi v varovalnici za male otroke razdelilo od necih gospe, katerim na čelu je bila barćnica Codelli, 140 novih oblek in 60 ubožnejšim tudi čevlje. Navzoč je bil deželni predsednik, dalje župan in dr. — (V prid ubogim šolarjem) se napravi dne 1. januvarja v Laškem trgu veselica sč sledečim programom. 1. Demokrit i Ileraklit, vesela igra od Feodora Webla (nemški). 2. V Ljubljano jo dajmo. Veseloigra sp. Jože Ogrinec. 3. Ples. Vstopnina 30 kr. tudi več se hvaležno sprejme. Začetek ob 7 uri. K veselici vljudno vabi Odbor. — (Ljubljanska čitalnica) napravi letošnji predpust, kakor čujemo, dva večja plesa. — (Na Kernu), ljubljanskem lednem drsališči, je g. Doberlet napravil zaprto pro-storišče, ki je drsalcem za oddih in kjer se dobiva tudi pijača in jed. Jutri se odpre in bode tudi godba igrala. — (Celovška) „Klagenfurter Zeitung" praznuje jutri stoletnico svojega izhajanja, torej je jeden najstarših časnikov v monarhiji. — (Iz Trsta) se piše „S1." Volitev v prvem okoliškem okraji, kjer je zmagal naš nasprotnik, vzburila je duhove narodnjakov in pričakovalo se je gotovo, kakor je bilo uže v listih razglašeno, da vlože narodni volilci protest zoper volitev, zarad nepostavnosti, ki 80 se tam godile. (Bolj zvito so delali Košutovci v šestem okraji, nijso razglaševali, ali storili so, kar so nameravali ter so poslali preiskovalnemu odseku protest zoper volitev g. Naber-goja.) In res smo imeli nado, da protest, če tudi ne bi toliko pomagal, da bi bila volitev ovržena, ker vrana vrani oči ne izkljuje, vendar bo koristil s tem, da svetu razkrije sredstva, katerih so se Lahi k zmagi posluževali. Da so se nasprotni bali luči, kaže nam uže to, da je sam izvoljenec dr. Strudthotl' pri odborniku ^Edinosti" prosil usmiljenja. Vendar se protest izgotovi; našteta so fakta, imenovane so priče — manjkalo je le še podpisov; ali za to nam nij skrketi; do določenega dne bo vse gotovo. — Ali kaj se zgodi? — Mož, ki ima protest v rokah, hrani ga lepo doma do zadnjega dne in ko ga na ta dan drug volilec iztirja in ga volilcem v Ščedni predlaga v podpisovanje, nič ne opravi. — Kaj plenta, je-li vsa Sčedna, ta slavnoznana rezidenca oslov, kar čez noč se „poštrudhotila?" — Zlasti Magdalenčanov bi bilo prav lepo in potrebno, da bi povedali svojemu „ poslancu", kaj jim je treba: slovenske šole, razsvetljave itd. it. Ti pa starodavna „Servola", pozna se ti, da v žilah tvojih sinov pretaka laško-kremonska kri in bodi na to le ponosna: toda hvale ne išči pri nas Slovencih, temveč hodi jo iskat v — Kremono! Kakor sem začel, tako hočem tudi končati z latinskim rekom, in sicer s tem: Qualis rex, tališ lex, qualis pastor tališ grex. — (Lov ubeglega ujetnika.) V Celji je bil zaprt na IG let obsojeni Jakob B rumen. 24. t. m. se mu posreči uiti. Paznik je tekel za njim skozi več celjskih ulic, več druzih ljudi mu je pomagalo dirjati za be-žečim, kateri je pri Vokavnovej pristavi opešal in se po kratkej hrambi moral prijeti in zve-zati dati. — (Rop.) Iz Maribora poročajo, da je 23. t. m. bila kolarica Marija Lešnik v svojem stanovanji v Bilekovej hiši od neznanega moža napadena, ob tla vržena, zvezana in usta jej zamašena, potem jej pa denar 7 gld., iz miz-nice vzet. — (Sava) je na mnogih krajih, zlasti v nižjih krajih na Hrvatskem in Slavonskem strugo prestopila in poljane preplavila. — (Milodari za pribegle in ranjene Hercegovince in Bošnjake in za srbske ranjenike.) [XXXV. izkaz.] Gosp. dr. L. Gregorec v Mariboru od čita-teljev „Slov. Gosp." 50 gld. 49 kr. — G. J. Kalin, župnik v Mozirji, pri cerkvenem opravilu nabral 12 gld. 40 kr. — Iz Vidma: Dva poštena Slovana 2 gld. — Pri slovesnosti šolske mladine na Strmcu blizu Leskovca nabrano C gld. — G. B. Ažman v Kropi 40 kr. — G. Skibna 1 gld. — Neimenovani 60 kr. — Gospdč. M. Sesek v Gamelnjah povoje. — G. W. v Konjicah staro obleko. Prejšnji izkazi 4453 gl. 39 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4526 gl. 28 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo za sedaj in posebno še enkrat za vsa uže poprej prejeta darila, ter slav. občinstvu naznanja, da se je odbor za podporo pribeglih in ranjenih Hercegovincev in Bošnjakov in za ranjene Srbe z denašnjim dnevom razšel. J. N. Horak, Vaso Petričić, predsednik. denarničar. Dunajska borza 30. decembra. (Izvirno tolegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 60 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru 66 40 J 860 drž. posojilo 110 . 25 , Akcije narodne banke H is , — Kreditne akcije 135 BO London 1*24 75 Napol. 9 98 C. k. cekini 5 94 Srebro .113 65 Razpis učiteljske Pri enorazrednej ljudskej šoli v la-ri.-iiiJcsclii (pri sv. Mihelu) v Postonjskem okraji, se oddaje služba učitelja z letno plačo 500 gold. in prostim stanovanjem v šolskem poslopji; želi se orfjlanja sposoben učitelj, za kar se tudi primerna plača dobi, najmanj pa 60 gold.; kraj je tukaj priljuden, postaja sv. Peter južne železnice je pol ure od učiteljevega stanovanja. Prositelji naj pošljejo svoje prošnje z dotični mi spričevali podpisanemu krajnemu šolskemu svetu najdalje do 1. Tobruarfa 1977. Krajni šolski svet Nadanjeselo, 26. decembra 1876. (413-1) V«tt*'MČičt prvomestnik. Vsem bolnikom, kmuča^^m š^ni od svojega trpljenja po tisočkrat dobro se izkazavsim zdravljenji, ne branjo slavno, v 6H natisih izšle, f>00 strani močne knjige: Dr. Airv's Natarheihnethode n« moro dost' priporočati. Cuna 60 kr. avst. velj. dobiva se po vsakoj knjigarni, ali pa proti pošiljanju 12 pisin. mark po 5 kr. tudi direktno od Ilichtcr's Vcrlags-Anstalt in Leipzig. WM Spričevala, katerih je v knjigi veliko tiskanih, so porok temu, da nihče ne bode nezadovoljen položil to ilustrirane knjigo iz rok. Vspehi govorci WM (330—6) gubili posojilo; tem upnikom ni na misel ne pride, da bi Damonu posodili še kaj, — da bi si, kakor prislovica pravi, ščuko v blatu ogledavali. Ker se Damon zmerom in uže od nekdaj boji, ka upniki jemo pritiskati ga, za tega delj je svoje dragocenejše imenje skril v varno zavetje v svojem domu, a vendar mu te imovine del lajša in hladi okolnosti; z nekolikimi stotinami francoskih knjig in z dvema puškama Le Paga je šest tisoč rubljev — dolg na veno svoje soproge plačal mlademu Alfonzu, ki je malo poprej po svojem očetu bil podedoval veliko bogastvo in z njim vred to dolžno pismo; a z grofom Firkijevičem se mu je še lepše posrečilo, kajti ta je plemeni taševo dolžno pismo na 4000 rubljev bil prepustil njegovej soprogi, pa nij ničesar dobil za to, le časi pa časi kako ljubeznjivo besedo, ljubeznjiv pogled ali kaj drugega takega od gospodične Salonieje, zale Damonove hčere, a še to na silo njenih prilestnih roditeljev. „No-tabene": Damon — previdna duša, pripravljen na vsak pripetljaj: ne trati časa, ne čaka, kdaj ga zgrabi sodnija; svoj les je dal do čistega posekati in premeniti v veliko množino rubljev. Mogočnejših upnikov se jo od-križal, z manjšimi se je lažje puliti. Samo en nevaren krst mu je še obtičal v sovražniškili vrstah: „panu, zemski regent (sodnega arhiva uradnik) ima na njegovem posojili 4000 rubljev, stari lisjak nij mogel pretrpeti bolesti, zakaj se je bil dal vjeti v past. Rega okrog upnikov, priganja jih, vse prizadevlje si, da bi Damonovo soprogo odstranil od prepuščenih novcev njenega vena, hujska upnike, naj ne popuste svojega posojila, da vsaj ne izgube čisto vsega, kar se gotovo pripeti, ko hitro se jej utegne priznati ta novčna množina. — Ubogi prestrašeni upniki se z vso svojo nado zanašajo na „regenta", žile napno, da zlože in na roko dado mu tisoč rubljev, zato, da poravna njih zadeve. Ali prekanjeni Damon zna, da je tu le do ene osobe; ogovarja regenta, da bi se porazumil z njim, naposled mu žrtvuje svoje pomizno srebro, lot po štiri goldinarje — na zadolženje svojega dolga! „Regent44 se krepko oklenjen drži svojega vspeha, drži tem krepkejše, ker je uže tisoč rubljev pograbil upnikom iz okanjenih mošenj, svoj dolg prepusti Damonovej soprogi vsled „cesije", ki je odločeno jej, da še le ob leti pride na vrsto. Če pra'y še nekoliko časa Spretno dela se Damonovega nasprotnika, skrivoma vendar, kakor moro in umeje, pomaga inu o glavnej sodbi, in kakor navadno, tako je tudi ta pot vse breme trpke nesreče vselo ubogim upnikom na pleča. Damon ima zopet svojo vas, kakor popreje, le s to razliko, da je zdaj — kakor dragi kamen, svobodna vseh dolgov. Učitelji, gojiteljice, najemno plemstvo, ki so mu bili posodili svoje prihranjene groše, — dve sestričini, bivajoči pri njem, kakor pri svojem varuhu, njiju brat, ki ga je bil dal v cesarske vojščake, židje, trgovci, bere-talci, mesar, ki je dve leti dajal mu meso, — vsi so odšli s potepenim pismom, vsak na svojo stran — z upanjem „ad bona repa-rabilia". Nekateri jočejo, nekateri prokli-njajo, mej njimi so tudi taki, kateri z beraš-ško palico hodijo okrog. Duhoven, ki je devet tisoč bil shranil v njegovej vasi, oblazuel je vsled svoje obupnosti, nekov žid je prišel na kant zato, ker mi je bil 20.000 rubljev dal na žganje, ki bi mu ga bil moral nažgati, pa ?a nij nič napalil, ta kukavica pa se jo obesil. Ali kaj je Damonu do tega, zmerom je uudnavadna duša, postrežljiv in gostoljub. — Zopet vabi na obede in plese, zopet je čila neutrudljiva „tigurau v volilnih odborih, na stMimjih, ali Kakor pravijo: zopet si srečno kuje imenje, ali bol še rečeno: lovi žrtve, kijih /na čarati in loviti v mreže. / 06 Trlne cene v Ljubljani 30. decembra t. 1. Pšenic* hektoliter 10 gl. 18 kr.; — rež 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. — 75 kr.; ajda 6 gld. 30 kr.; — proso 5 gld. 45 kr. — koruza 6 gold. 1 0 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; maslu kilogram — gl. 94 kr.; — ma3t — gld. 85 kr.; — ipeh trisen — gld. 68 kr.; — špeh povojen — *id. 75 kr.; Jajce po 3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednin^ kilogram 48 kr.; — teletnine 56 kr.; — svinjsko meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.. - slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov S gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. 50 kr. Učenec, obeh jezikov sposoben, z dobrimi šolskimi spru'ali. zraven tega krepke konstitucije se v moji galanterijski prodajalnici takoj sprejme. (414— 1) Vaso Petričić. Graške špiritne ciroze dobivajo se vsak dan aveie (frišn«) v prodajalnici steklenega blaga gosp. T^i-inio«. 11 «»1 m:i n:i na glavnem trgu .št. 236 iz prijaznosti d<> io78—8) A. Schneiderja. Hi Menj ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje. antiartritični antirevmatični + + kri Čistilni Čaj : (kri čisteč proti revmatizmu in protinu) je kot zimsko zdravljenje edino gotovo vspešno kri čistilne zdravilo, k r hi) ga prve medicinsku avtoritete „v Evropi" z najboljšim vspehom rabile in potrdile. Odločno dober, ^ /. dovoljenjem c. k. ►dvorne pisarno veleti ► sklepa. •DunajI6< muren 1-1--.A učinek izvrsten, ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< 1'ruti poilltl i-iin m znvarujo vurstvuna muh k.i, ki je postavna. [Dunaj, IS. maja 1S7H.J ► ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< vspi'h odličen. r Varovan k najvišjim ♦ putentom nj. c. kr. A Veličanstva. ♦ Ah; i u. 7. dec. 1858.m ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ta čaj čisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo preiskuje vse dele telesa in oddajujo z notranjim rabljenjem vse nečiste, zalizane bolezenske suovi iz njega; tudi je učinek gotovo trajen. Temeljito nstiravljenje protina, revmntizina, otročjih in zastarani!) trdovratnih boloznij, vodno gnoječih se ran, kakor tudi vseh spolovilih in kožnih boloznij, mozoljev na telesu in obratu, gob, sifilitičnih oteklin. FaseMmo ugttđen vspeh ju kazal ta čaj pri napihnenji jeter in vranice, kakor tudi pri hemeroidah, zlatenici, hudih boleznih zilcev, kit in členkov, potem tiščanje v želodci, zapiranje sape, zapiranje doljnega telesa, težave pri puščanji vode, polucijah, inožki slabosti, tok pri ženskah itd. Bolezni, kakor škrofeljni, bezgavke se hitro in temeljito zdravijo, če se čaj neprenehoma pije, ker jo milo razt >pujočo in na vodo goneče zdravilo. Veliko spričal, prizna valnih in pohvalnih listov, ki se na zahtevani« zastonj pripošiljajo, potrjuje, da so te besedo resnično. V dokaz navedenega navajamo tukaj vrsto priznavalnin pisem: Gospodu Francu W i I h « I tn u , lokarju v Neunkirchnu. T e r e z i j a v a s pri Kaplici na Češkem, 28. jan. 1876. VVilhelmov antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj, ki sem ga pri Vas naročil, sem prejel in porabil; hvaliti moram zelo njegov učinek, kajti popolnem je ozdravil moje revmatične bolezni. Ivan Prill. Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lokarju v Neunkirchnu. Berautz, zadnja pusta Šildberg, 3 tebr 1876. Ker je Vaš tako dobri \Vilholuinv antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj mojim prijateljem in sosedom pri protinskih boleznih tako pomagal, Vas prosim, da mi pošljete š» dva paketa. Z vsem spoštovanjem Ivan Worbtt, oče ubogih. Pred se svari. ponarejanjem in prevaranjem Pravi \\ illiehmi\ antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj se dobiva lo iz prve mejnaiodne labrikacijo VVilhelinovega antiartri-tičuega antirevmntičucga kri čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaj i ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih. Eden pak d. V H dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom rabljunja v različnih jezicih 1 gold., posube za kolek in zavoj 10 kr. V priložnost p n. občinstva bc AVilhcluiov aiitiailiilieni anti revmatični kri čistilni čaj tudi dobiva pri mojih gospodih jemalcih v Ljubljani : IVtfcr I> let pod osobnim vodstvom ranjkega šefa g. *£u**l*i rJF«iiil>oriiii»-o kot najstrožjo trgovsko gesio smatram* in slušano. Prosimo za to daljno zaupanje, ki nas tako visoko časti. Z odličnim spoštovanjem (4lf° Karel TaiAborninovi dediči. V Ljubljani, 30. decembra 1876. Kajnov« i-i itiilijaiinKi |{U(lbvii< instrument je od \>Q]\ godbenik avtoritet priznana Ocarina Ocarina na kateri celo vsak nevešč človek užo po nekoliko urah vajo lehko igra najlepše komade Neizrečeno melodični in dobro doneči glas de'a ocarino za priljubljen godben salonski instrument, in ker jo tako neznansko po ceni, ima vsakdo ugodno priliko, narediti si prijetno zabavo. — Cene so z navodom vred Št. I__II_lil_IV V VI VII gl. 1.—, gl. l.bO, gl. '£.—, gl.lf.fi0, gh 8.40, gl. 4 40, gl 5.40. Šr.. IV. in V. ubrani za spremi jevanje z glasovirom. — Dobiva so edini, le iz akiadišča Klan Ar 14 Ull ll, Huna j, L, BabeiiDergerstrasse 1. Pošija so proti povzetji. Kazprodajalcom rabat. (406 — 2) : i Sledeča prizna valna spričevala najbolje dokazujejo izvrstne učinke VVilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa. Gospodu Fran c u VVilhelmu, lokarju v Neunkirchnu. K {> a t o 1 w a 1 d , pošta Kupforberg, 23. aprila 1876. Prosim Vas, da mi pošljete s poštnim povzetjem 2 flaši izvrstnega VVilhuluiovega snežniškega zeliščnega alopa. Spoštovanjem Fran«! Joief Fietller, Kostohvald št. 51. Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu. U n ter - L a n z e n d o r f, pošta Maria-Laiuendorf, 8. febr. 1876. Prosim Vas, da mi prej ko moč s poštnim povzetjem pošljete 2 flaši Vašega slavnoznanega VVilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa pod mojim naslovom. Spoštovanjem (394—2) Karel ManpeM. ■■ Oni p. n. kupovalei, ki moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga uzo od leta 1855 napravljam, i»i-nv«'K** dobiti že.e, naj vselej jasno zahtevajo AVilhelmov snežniški zeliščni alop. Poduk rabljenja se vsaki flaši prida. Zapečatena originalna llasa stane 1 gold. 2-"> kr. in se vedno frišen dobiva pri uarejacu samem jFr. W illiHiiiu* lekarju v Neunkirchnu, Nižj e A vstrij sk o. Zad lovanjo se računa na 20 kr. * Pravi \Viibclmov snežniški zeliščni alop bo dobiva tudi lo , |»ravl pri moj. h gospodih jemalcih ( v I. ju bljaiii: l'oter Lassuik, v Postojni: J. A. KujilVrsi hinidt, lekar; v Zagrebu: Sig. ' Mil i Umi li. lekar; v Celji: Buumbarhu va lekarna in F. Ktiuschei'; > v Gradci: >Yend. Trukoezv, lekar) v (iorici: A. Franzitiii, lekar; v Kranj i : Kurel Šavuik, lekar; v Mariboru: Alojzi 1 Kvaiidest; v 11 u d o 1 f o v b m i Dtiin. Kizzoli, lekar; v Trbižu: t Alojzi v. Pican, itkar; v Trstu: C. Zauetti, lekar; v Beljaku: Ferd. Seholz, lekar. Iidatelj in ure ti m u Josip J ur C i ć. Launnu in tisk aKarodne tiskarne". \