Haročnlna mesečno 19 Din, za inozemstvo 40 Din — se-deljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din UrodniitT* jo v Kopitarjevi otb/UI SEOVEJSEC Ček. račun: Ljub-liana št 10.630 ia 10.349 za inserate; Sarajevo 4tv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunnj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J Telefoni nrednlštrai dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 In 205« Izhaja vsak daa zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Prava ljudska politika V nedeljo smo objavili odlok prometnega ministra, s katerim naše državne železnice uvajajo na polovico znižane voznine za osebni promet ob nedeljah in praznikih. Kakor smo poročali, velja ugodnost polovične voznine za vsa potovanja, ki se začenjajo v sobotah opoldne do polnoči, če se potnik vrne na odhodno postajo nazaj vsaj do ponedeljka opoldne, in to za proge od (i do 250 km. Prometni minister je gotovo šel iskat pobude za to odredi«) v Anglijo, kjer železniške uprave že dolga leta in celo desetletje z znižanimi prevoznl-nami pomagajo prebivalcem mest in industrijskih središč, da se umaknejo iz mest na deželo, kjer je čist zrak in zdravje. Angleži to ugodnost imenujejo »weekend« ali po slovenski konec tedna in je to postalo pri njih že tako vsakdanja in samo po sebi razumljiva ustanova, da se dandanes tistim, ki ob nedeljah še ostanejo v mestih, čudijo. Ogromne množice ljudstva se vale od sobote opoldne naprej iz mest ven na deželo, kjer imajo svoja zavetišča in svoje izletne postojanke, odkoder se po nedelji ali prazniku, ki so ga preživeli v čistem zraku in svobodi, vračajo v nedeljo zvečer zopet nazaj k svojim mestnim opravkom. Kolikim mestnim in posebno delavskim otrokom je bilo na ta način omogočeno, da so z veselim »vveeken-dom« zunaj odgnali tiste temne sence, s katerimi življenje med temnim izdovjem pregrne duše mladine! Naš prometni minister, ki je v sporazumu z ministrskim svetom uvedel v našo tarifno politiko to uprav revolucionarno človekoljubno reformo cenenih voznin ob nedeljah in praznikih, jc brez dvoma imel pred očmi tudi čisto trgovski uspeh tega ukrepa: število potnikov bo nadomestilo še več izgubo, ki jo bo uprava utrpela vsled znižanih voznin. Toda mi smo prepričani, da so mu pri tej reformi bili pri srcu tudi čisto človeški socialni pogledi in da je njemu in vsej sedanji vladi bilo bolj na tem, da odpre sveži zrak našega podeželja meščanom in delavcem iz industrijskih krajev, kakor da železniška uprava zasluži nekaj tisočakov več. Naše ljudstvo je to reformo pravilno razumelo in je veseio, da jo je uvedla baš sedanja vlada, ker je s tem izpovedala, da želi biti v pravem pomenu besede ljudska vlada, ki hoče na vse načine pospeševati blagor ljudstva in s tem tudi države. Toda med vsemi so morda ministrovega dekreta bili najbolj veseli naši kmetje in delavci, ker od vseh prevoznih olajšav, ki so bile do sedaj pri nas v veljavi, je bil naš kmetski človek in naš delavec tisti, ki jih je najmanj užival. Saj smo skoraj že prišli tako daleč, da je oni, ki je v naših vlakih še plačeval polno ceno in se vozil pri tem v tretjem razredu, bil samo še naš kmet in delavec, medtem ko je bilo vsem drugim stanovom omogočeno, da so se na ta ali na oni na-žin okoristili z ugodnostmi, ki jih je dovoljeval pri nas osebni tarif. Odredba prometnega ministra dr. Spaha, ki uvaja polovično voznino za potovanja s povratkom ob nedeljah in praznikih, pa je prva, ki ne dela nobenih izjem in pride v prid vsem ljudskim stanovom, torej tudi Itmet-skemu in delovnemu ljudstvu brez izjeme. Od vseh režimov, ki smo jih v Jugoslaviji doživeli, je sedanji prvi, ki je železniške ugodnosti razširil tudi na kmetski in delavski stan in sicer na splošno, ne da bi vezal znižane cene na kakšne politične shode ali druge strankarske manifestacije. Koristi, ki jih bo imel naš kmetski in delovni stan od te naredbe — kajti njihove socialnosti za mestno prebivalstvo ni treba posebej omenjati — so dveh vrst: posredne in neposredne. Posredno korist bo imel naš kmetski podeželan, ker mu bodo cene vozne tarife ob nedeljah in praznikih pripeljale večje število mestnih izletnikov, posebno še, če bodo dobili uradniki, kar je z »wee-kendom« v nujni zvezi, tudi prosti sobotni popoldan, — ki se bodo spremenili tudi v kupce in tako marsikateremu kmetu, ki je daleč od večjih naselbin, dale možnost, da bo svoje poljedelske pridelke spravil v denar, ker jih bodo izletniki ali zavžili na licu mesta, ali jih pa nesli s seboj v mesta. Spomnimo se samo na naše revne vinogradnike, ki so zadnja leta po litrih spravili v denar veliko svojega vinskega pridelka, ker so ga prodajali izletnikom, ki so prihajali k njim v gorice. Koliko jesenskega sadja, ki bi sicer šlo v nič, bodo naši kmetje na drobno lahko spravili v denar med tiste pomnožene izletnike, ki se bodo vsako nedeljo in vsak praznik vsipali iz mest v oddaljena podeželja in puščali tam nekaj di-naijev, ki pa bodo vendar le več vredni, kot pa nič, kakor je dandanes, ko že količkaj bolj oddaljeni poljedelec ničesar več prodati ne more. Neposredne koristi bodo tudi velike, saj ženejo danes našega podeželana v mesta razni opravki in mu bo ta pot olajšana s polovičnimi vozninami. Vendar pa bi bilo prav, če bi pri tej priliki prometnega ministra, ki je začel s tako hvalevrednim pogumom tarifno politiko, ki bo koristila podeželju in podeželskim stanovom, prosili, da naj gre še korak naprej, sledeč tudi pri tem angleškim zgledom. Naš kmet potuje v trge in mesta, kadar ima tam opravke. Njegovi opravki so danes, ko razpolaga le z bornimi sredstvi, izključno poslovni: podeželan gre ali na urade ali pa v trgovine. Ob nedeljah in praznikih pa, ko mu železnice nudijo polovično voznino, najde v mestih oboje zaprto. Trgovine so zaprte, uradi ne uradujejo. Če bo hotel opraviti svoje posle v mestih in trgih, bo naš kmet moral torej vendar le čakali na delovni dan, da obišče urad ali gre v nakup v trgovino, in bo moral za svoja poslovna pola, edina, ki prihajajo za njega v poštev, plačati vendar le celo voznino. Dosledno nadaljevanje nanovo uvedene ljudske tarifne politike, ki ho naše podeželsko gospodarstvo oživila, bi moralo dovesti do tega, da se ali spremeni zakonodaja o nedeljskem delu v trgovinah in uradih in spravi v sklad s potrebami podeželskega ljudstva v zvezi z nedeljskimi znižanimi vozninami, ali pa do uvedbe sejniskih vlakov, ki bi vozili po potrebi, naslanjajoč se na lelni program najvažnejših sejmov v območju vsake železniške direkcije. To drugo alternativo —- ceneni vlaki na en delovni dan v tednu in sejmski vlaki — so si osvojile angleške železniške uprave in pri leni niso slabo odrezal f!. Dovolili smo si to pripombo, ker smo prepri-čani. da bo našla pri prometnem ministru, ki je Po prijavi Jugoslovanske radikalne zajednice Odličen prvak JRZ daje izjavo o stališču, ki ga bo nova stranka zavzela do važnih vprašanj notranje politike v naši državi Belgrad, 21. avg. m. V zvezi s prijavo Jugoslovanske Radikalne Zajednice so inozemski in domači časnikarji imeli priliko govoriti z uglednim prvukom nove stranke, ki jim jc v daljšem svobodnem razgovoru dal nekaj pojasnil Na vprašanje časnikarjev, v kakšnem svoj-stvu jc stopil predsednik vlade dr. Stojadinovič v akcijski odbor nove stranke, jc omenjeni politik izjavil, da je dr. Stojadinovič stopil v akcijski odbor kot predstavnik bivše radikalne stranke in ne kot predsednik vlade. S tem se jc zopet hotelo povdariti, da se bo organiziranje nove politične stranke izvršilo izven vlade v samem narodu, na katerega zaupanje sc nova stranka naslanja. JRZ in narodne manjšine Časnikarji so zatem vprašali uglednega prvaka JRZ, kakšno stališče bo ta stranka zavzela napram narodnim manjšinam. Glede te-pa so dobili pojasnilo, da je to čisto enostavno in že znano stališče vseli treh bivših strank ter tega vprašanja ni bilo treba šc posebej nagla-šati v programu. Program JRZ govori izrecno o jugoslovanskem državljanu, to se pa nanaša na narodne manjšine, katere je treba tretirati, kakor vse drage državljane naše države, za katerih osebno in premoženjsko svobodo se bo nova stranka borila. Nekatere narodne manjšine so že pred 6. januarjem sodelovale z bivšo radikalno stranko, člani te manjšine se tudi že sedaj oglašajo ter izjavljajo, da so pripravljeni za sodelovanje v JRZ. V JRZ bodo lahko vstopili, kakor rečeno, vsi pošteni državljani, če bodo sprejeli program in pravila stranke. To velja za vse pokrajine. Važno je predvsem to, da med tremi šefi bivših strank obstoja popolna harmonija, ki je glavna garancija za uspeh JRZ. JRZ in Narodna skupščina Časnikarji so zatem vprašali svojega informatorja za pojasnilo, kakšno stališče bo zavzela JltZ napram sedanji narodni skupščini. Dobili so tale odgovor: Napram sedanji skupščini ho stranka zavzela zelo prijateljsko stališče. Stranka ima prijateljsko stališče tudi napram sedanji vladi, v kateri sedi večina njenih predstavnikov. Ker pa razpolaga v narodni skupščini z ogromno večino, bo sodelovala nova stranka s parlamentom prav tako popolnoma prijateljsko. Drugače pa jugoslovanske radikalna za-jednica ni zainteresirana z delom samega parlamenta. Radi tega JRZ v Narodni skupščini tudi ne bo ustanovila svojega kluba. V skupščini obstoji delovni klub vladne večine kot tehnični instrument, n ne kot politično telo, pri čemer bo tudi ostal. Kongres JRZ bo takoj, kakor hitro bo stranka organizirana v vsej državi. Minister Jankovič v Sloveniji Vašemu dopisniku je pa gornji informator izjavil, da so z, velikim odobravanjem vzeli na znanje člani glavnega odbora bivše radikalne stranke poročilo, ki ga jim je podal minister brez portfelja Gjara Jankovič o konferenci, ki jo je imel v Ljubljani z, vodstvom bivše SLS, na kateri so zastopniki vseh stanov enodušno podpisali prijavo za novo politično stranko, ki bo vzela pod svoje okrilje vse poštene Slovence, Hrvate in Srbe. Gjura Jankovič je izjavil, da mu bo ta trenutek ostal v neizbrisnem spominu, ko je na lastne oči videl, s kakšno odločnostjo in elanom se bo izvršila organizacija jugoslovanske radikalne zajednice v naši ožji domovini. JRZ in JNS Omenjeni ugledni prvak je nadaljeval, da ima nova stranka nalogo, da služi kot podlaga za končni sporazum, ki je potreben državi. Nihče ne želi strankarske politike, ampak teži le za tem, da bi sc utrdila država in izboljšal naš težki gospodarski položaj. Mi smo nadalje za to — jc izjavil odlični politik Jugoslovanske zajcdnice — da se stvori še ena velika stran ka, tako da bo lahko narod vedno odločeval, komu hoče zaupati vodstvo države. Ker vlada še ni mogla izpremeniti volilnega in društvenega zakona, smo se prijavili že zdaj. dn moremo začeti z delom med ljudstvom. Vlad« na organizacijo stranke nima nobenega vpliva. Kar se tiče drugih strank, jih nihče ne ho oviral. da se ne bi organizirale po našem zgledu. Dokler tega ne store, imajo slejkoprej ialiko sestanke in shode, vendar pa jih morajo nazna- njati, ker proti zakonom nihče ne sme delati. Dr. Stojadinovič statutov stranke ni podpisal kot predsednik vlade, ampak kot član stranke. Drugače je /. jugoslovensko nacionalno stranko. s katero Jugoslovanska radikalna zajednica nima in noče imeti nobenega opravka. Pač pa je zajednica pripravljena sprejeti posameznike i z JNS, ker je med njimi tudi mnogo poštenih ljudi, ki so samo čakali mi to, da se osnuje nova zdrava politična formacija, v katero bi mogli vstopiti. Veselje po Srbiji Ko so se raznesle vesti po raznih krajih Srbije, da jc nova stranka prijavljena oblasti, je zavladalo veliko navdušenje in odobravanje. Od vsepovsod je tekom današnjega dne dobival glavni odbor bivše radikalne stranke navdušena poročila, v katerih izražajo pristaši te stranke zaupanje akcijskemu odboru JRZ. V krajih pa, kjer so v teh strankah vladali kaki lokalni ali osebni spori, so se ti likvidirali in so sc vsi enodušno podali na delo, da postavijo še trdnejše temelje krajevnim odborom v teli krajih. Vsi (i so izjavili, da je sedanji čas preresen, da hi se mogli spuščati v kake osebne razprtije. Postopek pri potrdit\i stranko po M'd.-ij \o ljnvnem /ukonu o društvih, shodili n posvetili jo sledeč: Notranji minister bo sodni prouoil. nli sla program in pravila novo stranko v skin-du / obstoječim zakonom, ki. kakor znano, predvideva, ila so politično stranko ne morejo ustanoviti na kaki verski, plemenski nli regionalni osnovi ter no sinejo imeti naloge, ki bi bile v nasprot ju / državnim in narodnim edin-stvom, ki bi nasprotovali ciljem državnega in družabnega roda. Politično stranko po soduj veljavnem /ukonu o društvih, shodili iu posvetih odobrava notranji minister v sporazumu / ministrskim svetom. Ni še /unno. kdnj bo ministrskemu svetu predložen tozadevni odlok. Tudi Marušičevci. . . Semkaj sta se pripeljala poslanca Milan M r a v I j o iu Albin K o ni n 11, da stopit.1 v zvezo s krogi |U/. in ila sondirata teren, nli hi marušičevci mogli vstopiti v novo stranko, Muru-šičevei in pueljovoi so imeli prošlo nedeljo sestanek v Ljubljani, nn katerem so sklenili, ila stopijo v vrste nove stranke, ker njen državni in gospodarski program popolnoma odgovarja tudi njihovemu stališču. Ves dan posvetovanja Narodni klub noče v JRZ Ilelgrud, 21. avg. 111. Politični jioložaj je danes stal v znamenju posvetovanj. Tako je minister za socialno politiko I'r e k a sklical na konferenco v prostorih Narodnega kluba v senatu svoje politične prijatelje. Na tej konferenci, ki so ji prisostvovali jiolog ministra Preke še trgovinski minister dr. Vrbunič ter senatorji dr. Stanko Švrlju-ga, dr. Velimir Mažuranič, Benjamin Šuperina in bivši senator Peter Ojirlič, se je razpravljajo o položaju z ozirom na novo ustanovljeno stranko. Po konferenci so časnikarji dobili od udeležencev na tej konferenci sledeč komunike: ijnncs nd 1(1 do 12 se jc vršila v prostorih Narodnega kluba v senatu konferenca, ki jo je sklical minister za socialno politiko g. Nikola 1'reka. Konference s« se udeležili vsi oni, ki so bili nanjo pozvani, razen dveh l'o obvestilu in razpravi 11 političnem položaju je bilo soglasno sklenjeno, ila se odkloni poziv za pristop v jugoslovansko radikalno zajednico. Posvet demokratskih odpadnikov Skoro istočasno kakor člani Narodnega kluba so zborovali v kabinetu ministrstva za gozdove in rudnike poslanci, disidenti bivše demokratske stranke, ki jih je na to konferenco poklical minister za gozdove in rudnike Ignjat Ste [a nov i č. Tej konferenci so prisostvovali sledeči narodni poslanci, disidenti bivše demokratske stranke: prosvetni minister Dobrivoje Stošovič, dr. Aca Mio-vič, Milivoje Sokič, Živa Hufajlovič, Branko Niko-lič, dr. Jevrem Tomič, Milivoje Ratajlovič, Ladislav Velička, M. Lazarevič, A. Stankovič, Velimir Ači-movič, dr. .Jovan Oeorgijevič, dr. Jordan Aeiniovič, Stevan Simič, Vojn Nenadič, Velimir Jojič, Milen-ko Grišič, Radoje Jovičič, Colak-Antič, Novica Po-povič, Lnzič, Milorad Veselinovič, Hadži Kistič, Dragan Kraljevič, dr. Sekulič, Radivoj Miloševič ter še nekaj drugih. Ostali, ki so bili pozvani na to konferenco in ki niso nanjo prišli, so se opravičili. Med temi je bil tudi bivši predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Komanudi. Konferenca je trajala do 12 ter se je nadaljevala ob (i popoldne. Politično življenje hipi Sedaj se tudi demokrati in zemljoradniki gibljejo, da bi se nanovo organizirali. Gre za osnovanje stranke, fuzionirane iz Davidovičevih demokratov in zemljoradnikov, ki bi se naj imenovala demokratsko-zemljoradniška stranka. Baje je razpoloženje za tako spojitev ugodno, samo da ji ne bo pripadal znani profesor dr. Dragoljub Jova-novič s svojimi prijatelji, ki so preveč levičarsko usmerjeni, da bi morali delati skupaj z Ljubo Davidovičem, Dr. Uroš Stajic in Voja Lazič, ki sta bila, kakor znano iz bivše zemljoradniškc stranke prestopila v tabor Bogoljuba Jevtiča, sta zdaj »šla med narod«, da organizirata novo »zemljoradniško stranko«, ki pa bržčas ne bo dobila veliko pristašev. Kredit za ljubljansko bolnišnico je bil zvišan za 2 milijona Din Belgrad, '21. avg. m. V ponedeljek in torek se \ renca je izrekla mnenje, da v proračunu ni mogoče je v minstrstvu za socialno politiko in narodno zdravje vršila konferenca ravnateljev higijenskih zavodov in načelnikov banskih uprav radi zahtev, da se proračunske dvanajstine za letošnje leto za to ministrstvo znižajo za 13 milijonov Din. Konfe- s tolikim pogumom in tudi s srcem začel stavi jati železnice na razpolago našenui kmetu, ki tvori veliko veČino našega naroda, ne samo številčno, ampak tudi davčno, polnega razumevanja in ga bo bodrila, da bo sel naprej po dobro zaroti poti nič več znižanj, ker so krediti reducirani že na minimum. Na konferenci se je razpravljalo o predlogu proračuna za prih. proračunsko leto. Sprejet je bil predlog ljubljanske bolnišnice in se kredit zviša za 2 milijona dinarjev. Hodjero povsod odklanjajo Belgrad, 21. avg. m. Iz Starega Bečeja poročajo, da je preteklo nedeljo imel tam politični shod dr. Svetislav Hodjera. Na tem shodu kakor tudi na ostalih, ki so se vršili v teh krajih, so navzočni v korist širokih slojev našega pridnega podežpl- | demonstrirali proti njegmim fašističnim metodam skega ljudstva. ter mu burno vzklikali: Dol s fašisti! in podobno. Kar se tiče vodij JNS, smo žc včeraj brali, da se bodo kmalu sestali v Ljubljani in da bodo tu gg. dr. Kramer, dr. Angjelinovič, dr. Zec, .lovo Banjanin, dr. Svetislav Fopovič in drugi skušali osnovati novo »jugoslovensko nacionalistično stranko«. Da taka stranka nima računati na bog-vekaj pristašev, o tem menda nihče ne dvomi. O voditeljih JNS pa velja, kar je neki zgodovinar dejal o Burbonih, da sc tekom svojega vladanja niso nikoli ničesar naučili. ludi dr. Živko Topalovič organizira socialiste in ima shode. Kakšen bo volivni zakon V Čačku je imel velik shod bivši minister Ante Radojevič, član jugoslovanske radikalne zajednice. Radojevič je dejal, da je jugoslovanska radikalna zajednica za popolno demokracijo in tudi za svobodo tiska. Če bi bil tisk svoboden, bi se ne moglo zgoditi, kar sc jc dogajalo pod Jev-tičem, ko smo imeli našičko, železniško, rudniško in druge afere, ker ni bilo kontrole tiska. Radojevič je zlasti napadal bivšega ministra Kojiča radi korupcije. Omenil je, da so radikali leta 1933 šli k Davidoviču, da bi z njim napravili skupno fronto, pa tega niso hoteli Davidovičevi pristaši. S Korošcem smo se začeli razgovarjati že leta 1933. Žalibog s Hrvati še ni bilo mogoče priti do pametne besede. Če bi bili prišli k nam tudi Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in drugi, ki so pošteni ljudje, bi bili danes združeni vsi dobri elementi v državi. Glede sedanje vlade je dejal Radojevič, da je delovna vlada. Novi volilni sistem bo po okrožjih z nosilcem liste. Kdor bo hotel kandidirati za poslanca na listi Jugoslovanske radikalne zajednice, bo moral imeti odobrenje od glavnega odbora. Kar se tiče nekaterih radikalov, ki so pripadali bivšim režimom, je dejal Radojevič, da njihovo vprašanje še ni rešeno, ker statut še ni dokončno izdelan, toda nobenega dvoma ni, da ne bodo sprejeti, ker so bili izključeni že od bivšega glavneg? odbora. „JNS nacionalna fronta" Politični sestanki pri Sv. Martinu na Pohorju Že včeraj je poročal »Slovenec« med mariborskimi vestmi o političnem sestanku pri Sv. Martinu na Pohorju. Naknadno še k temu poročamo, da so se med drugimi udeležili tega sestanka tudi poslanec Lukačič, dr. Pučnik, dr. Andjelinovič, dr. Kramer in pa urednik »Jutra« Virant. Iz Maribora pa sta obiskala goste pri Sv. Martinu med drugimi tudi dr. Vatovec od uredništva »Jutra« in Reja od uprave »Jutra« v Mariboru. Podpore športnim društvom Belgrad. 21. avg. m. Minister za telesno vzgojo naroda Koinnenovič je odobril Jugoslovanski |ila-vnlnl zvezi v Zagrebu podporo 1!!.l)3il Din za sodelovanje pri tekmovanju /.n Klebelshergov pokal v Bruslju. Kolesarski zvezi kraljevine Jugoslavije 20.000 Din za plačanje dolžne članarine internacionalni zvezi v Parizu, da bi na la način ta zveza lahko sodelovala na Olimpijadi in Bnlkanijadi. Jugoslovanski težkontletski zvezi pa je minister za telesno vzgojo nakazal podporo 7000 Din za sodelovanje naših težkih atletov na balkanskih igrali, ki bodo letos v Istambulii. Belgrajske vesti Belgrad, 21. avg. Jugoslovansko veterinarsko združenje je za dni od 14. do Iti. sept. t. 1. sklicalo svoj redni letni kongres v Belgradu. Belgrad, 21. avg. V živinorejskem oddelku kmetijskega ministrstva zaseda konferenca, ki razpravlja o zakonskem načrtu c ureditvi veterinarske stroke. Belgrad. 21. avg in. Davi se je vrnil semkaj minister zn trgovino dr. Vrbauič, ki se je mudil nu Bledu. Abesinski spor bo izzval crncev v Shrbi Anglije in Francije - Japonska hujska iz ozadja London, Žl. avg. V afriškem oddelku koloni talnega ministrstva vlada zaradi . neizogibnosti vojni' med Italijo i., Abesinijovelik i skrb. Od dne do dne se namreč muuziju poročila angleških oblasti in Hftcntov U vbe.b afriških, /lasti l>n i/. jUKOzapadnih kolon .I, ,la se med vsemi tamošiijimi zamorskimi pit-nieni opaža čedalje bolj ki se izraža v simpatijah /.a Abesinij. I t o tako zvana Zulu-pleniena so razburjena, kakor se t« ni opažalo še nikoli ml časa ..sv.-iitve iužue Afrike po Burili. To gibanje pod-i.iliuie v prvi vrsti nacionalna organizacija, k ln k svoj sedež v Abesiniji, brez dvoma pa podpirajo to gibanje tudi Japonci, \ znd-jem času pa je opažati, da se vmešava v razburjenost afriških plemen in narodov (udi Kominterna, ki hoče v kalnem ribariti In podpira nacionalistična gesla. Zavoljo lega je zadnje čase nekoliko v skrbeh tudi Francija, ki jc .lo «edaj abeanv sko zadevo gledala čisto pasivno pa so sc francoski diploniatični in vojaški krogi začeli v zadnjem času tudi bali posledic alie-sinsko-italijanskc vojne, da ne bi ra/.bur 1« francoskih kolonij v severni Afriki, kji r itak gospodarski položaj ze dolgo časa nI rožnat. Iz tega dejst va je razlagati, (la sc je francoska diplomacija zadnje čase z večjo energijo poprijola dela na issm.rjonju abe-sinsko-italijanskcgn konllikta, čeprav so u prizadevanja skoro brezupna. Liije_.se. Ua jc tndi Francija začela ojaeevati vojaške postojanke v svojih afriških kolonijah. Anglija kupuje Akabo London, 21. avg. TG. Medtem ko se Italija pripravlja na vojno z Abesinijo. ki jo hoče začeti, kakor hitro popolnoma preneha deževna doba, dela tudi Anglija svoje priprave za vsak slučaj. Tako n. pr. se sedaj nahaja v Londonu arabski kralj Ibn Sami, ki se tam po ga i a o angleškem predlogu, da naj Angliji definitivno odstopi najvažnejšo stralegicno postojanko ob Rdečem morju Akabo. za kar ga hoče Anglija podpirali gospodarsko in mu zgraditi zastonj železnico iz. Damaska v Med i no. . ... Tudi v Egiptu se opaža živahno vojaško gibanje. Angleški inšpektor egiptovske armade general Forbes in egiptovski vojni minister Te v f ik A bila I la pasa z vsem svojim štabom stil odpotovala iz Aleksandrije /. veliko avtokolono v puščavo, kjer lnspiclrata tete lako na tripolitanski kakor na eritrej-ski meji. C stavila sta se v Snlumu, v I inr* cl Vrabu, v Mersa Matruku in v Sidi Barvnim, kjer sc nahajajo utrjene točke anglo-egiptovske armade. . . London. 21. avgusta, c. V zunanjem iiiinislr-stvu -o -e danes vršila zelo važna posvetovanja med vsemi vodilnimi državniki angleške imperi jalne politike. Najprej sta imela dolg sestanek 1?den iu lloare. r.n njima vodja v angleškem parlamentu delavski poslanec Lansbury, nato Llovd George, končno vsi komisarji angleških dom in i jonov, oziroma zastopniki posameznih ru-panjih ministrstev Kanade. Avstralije. Južne Afrike. Nove Zelandije in pn vrhovni komisar v Kgip-tu. Vsem je bilo sporočeno stališče angleške vlade (lo razvoja dogodkov, Ui se pripravljajo v vzhodni Afriki. Ko so bile končane te konference, je zunanji minister lloare poklical k sebi vodilne politike vladne večine. Vsa ta posvetovanja so zbudila silno pozornost, ker je nekaj izrednega v angleški politiki, da so dela s tako naglico in s toliko resnostjo. Vse to pomeni, da se je Anglija odločila, da sc t>() do konca spustila v razčiščevanje sporu med Italijo in Abesinijo. Jutrišnja seja angleške vlade bo zato zgodovinska, ker bo najbrž že padla odločitev o leni, ali bo ohranjen mir ali no. Baron Aloisi: „Ne verjamem več v sporazum" Pariz, 20. avgusta. A A. Pred odhodom iz Pariza je dal italijanski delegat baron Aloisi novinarjem intervju, v katerem je orisal italijanske cilje v vzhodni Afriki. Baron Aloisi je govorii zelo odkrilo. Konferenca treh se je končala z ugotovitvijo, da se razne teze ne dajo spraviti v sklad Italija hoče imeli varnost v Afriki, da bo imela svobodne roke v Evropi, kjer je trdno odločena igrati svojo vlogo in vodili politiko, začeto z dogovori v Rimu in Stresi, 450.000 Abesincev je pod orožjem, proti 200.000 Italijanom. Vidite, to je bila nevarnost. Bilo je leni važnejše, ker se je Italija celo vrsto let prizadevala, da doseže sodelovanje; to prizadevanje je šlo Ija do prijateljskega dogovora, podpisanega lela 1028. Varnosl v Afriki se da izvesti samo na en način: da se Abesinija popolnoma razoroži pod strogim nadzorstvom Italijanov. To nadzorstvo se mora razširiti na vso Abesinijo iu na vsa področja. Stvar je popolnoma ista kakor z Marokom, Egiptom in Irakom. Čeprav uradno poročilo, izdano po končani konferenci treh, izjavlja, da se bodo dogovori nadaljevali po diplomatski poli, ne verjamem v lo. Ne verujem niti v možnost, da bi prišlo do Sporazuma Res da so takšne ekšpedicije drage. loda mi bomo morali in bomo tako delali ne glede na lo. Vemo samo, da vsako odlaganje izdatke poveča. 40 let nismo ničesar storili. Zdaj pa vidimo, da je vsako sodelovanje z Abesinijo nemogoče. Od leta 1804 zahtevamo sporazuma, toda Abesinija se mu izogiblje. Pogojev Velike Britanije ne moremo sprejeli, ker se omejujejo na gos|>odarsko področje. Mi bi na podlagi vseh predlogov smeli vršiti samo policijsko službo lia meji in dobavljati tehniške svetovalce za upravna vprašanja. Toda takšen način kontrole bi dal le zelo mršave rezultate. Ilalija nc misli zapustiti Zveze narodov. Itaii jausko stališče do Ženeve je od nekdaj zmerom isto. loda Abesinija svoje stališče vsak čas izpre-minja. Kako naj bi našli osnovo za sporazum, če je pa direktni kontakt v Parizu [»kazal samo negativne rezultate! Nikjer ne vidim nikakega uspelia iu nikake osnove, ki bi mogla pripeljati do sjx>ra-zuma. Znaki bližajoče se vojne Addis Abeba, 21. avgusta, b. Italijanski državljani so pričeli zapuščati Abesinijo. V Addis Abe-bi ostane do konca tega tedna le še konzularno osobje. Tudi drugi inozemci se pripravljajo na odhod, ker je splošno prepričanje, da je vojna neizbežna in da bo Italija lakoj v začetku sovraž nosti pričela z zračnim bombardiranjem glavnega mesta. London, 21. avg. b. Zavarovalna družba Llovd jc z včerajšnjim dnem prenehala sprejemati zavarovanja ladij v zvezi,z italijansko-abesjnsko vojno. Praga, 21. avg. b. Na tukajšnji borzi so sc v poslednjih dneh pričele dvigati delnice vojne industrije. škoda se je dvignil od 1155 na 1225, Kemična tovarna v Ustih nad Labo od 960 na 1020, Topilnica Poldinahut od 646 na 680. Madrid, 21. avg. c. Zelo zanimive odredbe, ki so v zvezi s sporom med Italijo in Abesinijo, je izdalo danes špansko vojno ministrstvo. Odredilo je namreč, da se mora v Andaluziji koncentrirati več polkov vojaštva, ob vsej vzhodni obali Španije pa morajo poslej stalno pluli španske vojne ladje. Tudi na otoke Baleare je vlada poslala več enot španskega topništva in pehote. Tudi okoli Balearov bodo stalno plule španske vojne ladje, španska mobilizacija ima najbrž samo ta namen, da zavaruje Angliji prost prehod skozi Sredozemsko morje, ali pa, da se pred Anglijo zavaruje, j kar je pa v očigled španske finančne in politične odvisnosti od Londona zelo malo verjetno. Kako je plačano delavstvo Podatki, ki jih jo sestavil OUZD o gibanju delavskih mezd kažejo, da nu začele delavske plače spomladi 1034 kljub naraščanju zaposlenosti padali: proti koncu letu 1984. iu v začetku lega leta se je ta padanje zaustavilo. Letni diferencial povprečne zavarovane mezde se je jel manjšati v septembru 103-1 (—0.73), januarja 1935 je znašal šc -0.85, a maju —0,22. Morda je k lomu pripomoglo tudi gibanje za uvedbo .zakona o minimalnih mezdah. Toda v zadnjih treh mesecih so jiri cele mezde zopet padati, diferencial jo znašal maja —0.22, junija 0,24 in julija 0.38. Zanimiva je sta-tistilui o zavarovanih mezdah, sestavljena po stanju 30. juniju 1035, ki se nanaša na 21.740 obratov s 73.900 delavci brez vajencev. Povprečna dnevna zavarovana mezda znaša v ni e s I u za moške Din 80.76, za ženske 20.02, skupaj 25.63 Din; na deželi 25.07 za moške, 17.46 za ženske skupaj 22.68. Skupaj 27.40 za moške, 18.94 zu ženske, 24.09 skupaj. Naslednja tabela daje sliko o lokalnih dnevnih zavarovanih mezdah brez specifikacije po posameznih industrijah: Povp. dnev. S I e v i I o zav. ni. I)iu | -1-0.20, na deželi pa padla za IHn —0.01. Od 28 In dlistrijskiti skupin izkazujejo napredovat.jo mt>;.d v zadnjem Iroinesočju v mostu in nn deželi obenem samo sledeče -liri industrije: (1'rva številka ; v oklepaju pomeni prirasle!; v mestu, druga pa na i deželi) Kovinska industrija (+0,116. i O.JOl. predelovanje lesa (tO.17. +1,30). giudiiin žolc-uuc, cest ild. (4-0.(18. +3.50). občinski obrali t i '.38, + 0.87). Sledečih šest industrij pa i/.i.ic/.ui ,ieiza-; dovanje mezd v mestu in na deželi obenem: .!• vni ; promet (—4.08, —0.74). zasebni promet (—11,80. — 1.01). kamenja in zemlje ( 1,90, 1.3M). papirna industrija (--0.59, 1.14). ur-ifirna iedu-slrijil (—0.08, -2.11), hišna služiiiča<| <~-), Madžarska 11 (2). Jugoslavija Yly, (4). USA in Anglija 12'-. (3), Estonska in Palestina IT, (2). Slede: Francija, Lalvija. Finska, Argentini'!, Ce-hoslovaSka, Romunija. Litva. Danska. Ilalija: Švica in Irska. Zasliševanje prič sc nadaljuje Priča Ana Markuzzi jo sestra obsojenega, ki jo bila leta 1925 soobtožena in obsojena radi sodelovanja pri umoru na tri lela težke ■ ječo. V svoji izpovedi jc popisala dogodek usodnega večera. Priča Zadravec Jelena je izpovedala, dn j so .jo Knrnik tisto noč peljal mimo njeno ! hišo. Priča Ivana Markuzzi je žonn obtože-! noga Maikuzzija. V procesu leta 1928 je s svojimi izpovodbanri zelo obremenila svojega j moža. Ne ve povedati, ali je mož razsipava], j Pač pn .ii je nekoč grozil, da jo bo ubil in ] da no bo prva. Predsednik nato prečita pri-| čcvari.jc prič Šrol Ane, Tornnžiča Petra, na-i kiiv odvetnik predloži pismo župnika Oblaka, v katerem tu izjavlja, da Tompžičeva izpoved nc odgovarja resnici. Kot priča so priglasi icralee Muks Kurjim. ki jo lota 1920 bil pri Sv. Benediktu i da je, Toinažič splošno zinili alkoholik ter versko blazen ter zuto ne more biti verodostojna priča. Nalo se eitajo izpovedi orožnika Fciertaga, Ane Iskra, Andreja Erjavca, Janeza Vibnjaka. Ivana Vrabla, Rudolfa I Ivovačiča, ki niso povedali ničesar bistve-I nega. Franc Ivurnik jc bil lela 1929 osumljen 1 umora. Danes jo bil zaslišan kol priča. V za- Osebae vesti Belgrad. 21. avg. m. Napredovali so: v 4-1 Lavo Cerinelj. prof. III. real. gimn. v Ljubljani; v 4-11 Rudolf Kranjc. prof. realne gimnazije v Novem mestu; Venceslav Čopič, prof na učiteljišču v Ljubljani ter Mirko Mesojedec, prolesor istotam. V <>. pol skup. so napredovali Mirko Jeglič, prof. lia učiteljišču v Ljubljani; Josip Zega. učitelj na realni gimnaziji v Ptuju; Pavel Živortnik, jjrof. na učiteljišču v Mariboru. V 7. pol. skup.: Mirko Bi-tenc, jjrof. na gimnaziji v Murski Soboti; Rnjko Kanduč, prol. na gimnaziji v Kočevju; Leon Deteta. prof. v Mariboru; Boris Sokolov, prof. v Mariboru; Rudolf Drobne, jirof. na gimnaziji v Celju ter Danilo Modrijan, prof. istotam; Arzen Ravš, prof. na učiteljišču v Mariboru V b. pol. skupino so napredovali tile učitelji: Stanko Vičič v Bcčni, Andreja Vitori v Središču, Angela Voiner v Mariboru, Josip Volk v Novem Sadu, Alojzij Ivanetič v Novem meslu, Antonija Jevšenak pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Ana Lazar v Cemšeuiku, Marija Citnpermaii na Polzeli. V 7. pol. skup.: Bogomir Gerlan v Celju, Franc Korun pri Sv. Florjanu pri Doliču, Celesti-ita Corup v Krčevini, Amalija Golobic v Cezanjev-cilt, Milan Grom v Babineiti polju, Marija Kavec v Kranju, Joško Kramlierger v Murski Soboti. Danica Krašvvec v Toplicah. Franc Klemen v Sevnici, Avguštin Kleinente v Zgornji dolini. Silvester Košulnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Ana Kogoj v (ij-ižnh. Cecilija Kukovec pri Sv. 'IViniažu. Helena Kuijiš v Itudniku, Štefanija Sojer v Kočevju. Ivana Slepar v Tržiču, Štefanija Stopal' v Tontišijii, Ivan S(nl(e|j v Frtlitkoiovent, Josip Fatur v Dobravi. Fdimiud Ferenčak v Dolu tiri Hrastniku, Franc llorvul v Kandijevcili, Franjo Kumar v .sUmjanu pri Krškem. Hivloll1 Bratog v Kmlečnli, Zora lircganl v Frankoloveni, Franc Bizjak v Tržišču. Boris Bor v Oneku, Leojvold Bonca na žalostni gori. Adalbcrt Hnžič v Ti'bovljnh-\ odah, Ivan Vaškovlv v Dobrničali, Karlina Burdijn v Šmarju pri Jelšah, Mira Demšar v Dolnjem Legalni, Ciril Drckonja v Turnišfu. Ana Rožič nn piiltokti, Marij'i Itn- v- iVdnji Dntvlci (\Ti'i trn Im novimi). Zora Uugelj nn Brezjah, Marija Vua-ckovič Vprašanje naših denarnih zavodov Guverner Narodne banke dr. Milan Hadosav tjevič je po svojem inšpekcijskem potovanju po državi podal na seji izvršilnega odbora Narodne banke sledečo izjavo o svojem potovanju: Gre za cel kompleks vprašanj, kaj naj Narodna banka stori, da bi se razpoložljiva sredstva denarnih zavodov plačala iu da bi se na ta način čini blagodejno vplivalo na oživljenje narodnega gospodarstva. Najprej bi morala Narodna banka odobriti zavodom, ki so pod zaščito. Uredite kot oporo za plasiranje sredstev pri novem poslovanju. Drugo vprašanje je lombardiranje državnih obveznic denarnim zavodom s pomočjo teUočega ročuna. Potem pridejo na vrsto operacije na našem denarnem Irgu, ki obstojajo v reportirauju državnih obveznic. Poleni so važni klirinški čeki, Ui hi jih izdajala NB, da se olajša financiranje izvozno trgovine. Končno gre za obtok srebrnega denarja z namenom UrepUejše in rentabilnejSe uporabe sredstev denarniii zavodov v korist narodnega gospodarstva. Dr. Hndosavljevic je izjavil, da je odnesel s svojega jlotovanja najugodnejše vtise in da je ugotovil, kako se vrača zaupanje v denarne zavode in da se v gotovi meri vrača tudi gospodarska aktivnost. Narodna banka nadaljuje svoje delo, da polom rednega poslovanja odobruje kredite vsem gospodarjem, v tej sezoni pa daje posebno fako-zvniia sezonska posojila izvoznikom. Istotako dajo NB našim izvoznikom predujme za njihove terjatve na nemškem in italijanskem prometnem tržišču. Z ozirom nn izvozno sezono se ti predujmi dajejo v večji izmeri. O konkretnih sklepih o vseli gori navedenih vprašanjih bo NB izdala komunike šele po seji upravnega odbora, ki bo 25. avgusta. Na tej seji so bo namreč nadaljeval razgovor o kreditiranju denarnih zavodov, ker se na zadnji seji v tem pogledu še niso storili nobeni sklepi. Nadaljevanje s 3. strani eetkil 1934 so jo nahajal v jnariliorski .ietniš-nici radi nekoga delikta. Bil, je skupaj z drugimi jetniki in so se jiogovarjali nekoč o umoru v benediškem gozdu. Vuk Josip je povedal o leni razgovoru tole: Bil som zaprt s Kurnikoni. Ob neki pri; liki nam jc pripovedoval, da so Markuzzijovi po nedolžnem v .ječi, da bi so bilo za njega mnogo slabšo izteklo, če bi ga nc bil rešil (iočok s svojim pričevanjem proti Mnritu/.-ziju. Dobro da je spravil svojega brata Vinka na oni svet in s lom odstranil edino pričo. Priča Orgolič Anton je bil zaprt s Kurnikoni, ki da je nekoč posredno priznal, da je izvršil umor neznane« skupaj z bratom. Vsi v zajioru so imeli vtis, du jo Kurnik morilec. Priča Baunian Ivan je bil skupaj s Ivur-nikom, pa ni ničesar slišal. Pač jju pove pričo, Kurttor Jožef, da so govorili o umoru iti da ni Ivurnik ničesar priznal. Dejal pn je, da so Markuzzijevi nerodni. Če bi bili plačali odvetniku dr. Gorišku dva jurja, bi bili prosti. S tem jo bilo zasliševanje prič in čitaujo zujiisnikov končano. Sonat so .ji: posvetoval o obrambnih predlogih, Ui jih je vse zavrnil. Razprava so ho jutri ob 9 nadaljevala. Govorili bodo branilci in državni (užiloc. v Sniarlnem v Kožni dolini. Vida Taufer v Stični, Franc C uit v Radečah, Karlina C'onč v Jarenini, Marija Šedivv pri St. Pavlu pri Preboldu, Marija Šetinc v Šmartnem ob Pald, Miroslav Štubclj v Murski Soboti. Z dekretom vršilca dolžnosti generalnega direktorja |iri ravnateljstvu državnih železnic je prestavljen Franc ZerjaL oficial 8. skup. 6. sekcije za vzdrževanje proge Jesenice v železniško delavnico v Smederevo. Belgrad. 21. avg. m. Napredovali so v resoru notranjega ministrstva; dr. Josip Orožim, okrajni načelnik v Laškem, in Jakob Poeknj, politično-upravni uradnik v Nišu i/. «. v 5. skupino: Franc Petrečič, policijski komisar pri obmejnem Uoini-sarijntu na Rakeku is loto ko iz «. v 5. skupino; Silvan Pečenko, višji nadzornik pri upravi policije v Ljubljani, Franc Žajdela, nadzornik policijskih agentov v 8. skuji. (iri upravi policije v Ljubljani m višjega policijskega nadzornika v 7. skupini. 15 zasutih delavcev zastonj trka po kamnu na pomoč Pariz, 21. avg. AA, Iz Berlinu poročajo, ilii pomagajo pri odstranjevalijn malerijnhi, Ui «:■ jo odtrgal v galeriji podzemeljsko železnice. Iri čete berlinsko garnizije in dve pionirski celi. Vso kaže, rla reševalci no bodo mogli priti do zasutih delavcev pred polnočjo, ker so operacije ua terenu silno težko. Doslej vodo za 15 delavcev, ki jih je zasulo in jo lo malo nade, da bi .jih mogli rešiti. Reševalna dola vodita šol' delovne fronto g. T.ey in notranji minister Frlck Ier upravnik berlinske policijo. Pionirji so vso noč z vsemi silami nadaljevali odlvopavanje ruševin v prodoru j podzemeljske železnice na' balvani ;jiernian-; na Goringa«. Na dnu prodora so naleteli na : tehnične ložkoče. Ui zelo zavirajo reševalna j dola. Med probivalslvoin okoliških krajev se ie ponoči rnznesol glas. da jo več zasutih do-I m ve," dujalo obupne znake življenja iu trkalo po kamnu iu zidu. Zborovanje socialnih delavcev Kongres učileljsfva za gluhoneme, slepe, duševno zaostale in moralno pokvarjene otroke Naši širši javnosti je lo malo poznana organizacija učiteljstva šol za dofektno deco, h kateri prištevamo gluhoneme, slepe, duševno zaostalo in slabo nadarjene otroke, kakor tudi moralno pokvarjeno, oziroma moralno ogroženo mladino. Ta organizacija bo zborovala prihodnje dni v Ljubljani, kjer se vrši njen kongres od 22. do 25. avgustu. Delo, ki ga vrši učiteljstvo šol za defekt-no deco, moremo nedvomno smatrati kot ono najvažnejših panog socialnega dela, saj jo nepregledne koristi ne samo za posameznika, temveč tudi za skupnost. Vzgojitelji na teh šolah in zavodih skušajo z neskončnim naporom in požrtvovalnostjo vrniti družbi bitja, ki bi ji bila lo v kome in nadlogo brez njihovega prizadevanja. Gluhonemega otroka nauče govoriti in mu s tem nepopisno olajšajo odnos do soljudi in kar je poglavitno: omogočijo mu dostop do delovnega mesta v življenju. Prav isti namen dosezajo učitelji slepih, ki jim z izvežbanjein in prefi-njenjem ostalih čutil, kolikor se da, nadomestijo najčudovitejši dar božji — vid. Ker je tem najbednejšim odvz.cta možnost gledati prirodo v vsej njeni oblikovni in barvni pestrosti, jih nauče njihovi vzgojitelji v zavodu citati po posebnih znakih, da se morejo zatopiti vsaj v svet poezijo in pripovedne umetnosti in tako užiti vsaj del lepote, ki jo v Solnem bogastvu lahko obsežemo polnočutni. inogovrstne so tež.avo z duševno zaostalimi in moralno pokvarjenimi. Koliko je treba tu napora, da so privedejo v občestvo delovnih in delavoljnih ljudi ta nesociaina bitja, ki bi brez posebnega skrbstva in vzgoje zdrvela naravnost nasproti propasti —■ v zločin in prostitucijo. Vso to bedo si prizadeva olajšati in druž- bo obvarovati pred njo učiteljstvo po šolah in zavodih za dofoktno deco, katerih pomen so začeli uvidevati končno tudi pri nas, dasi še davno no v taki meri, kakor bi Vilo pogrebno. Močno se že občuti pomanjkanje smo-treno urejenih ustanov ter vobče materialne, a tudi moralne oporo in uvidevnosti. Brez dvoma zelo pomemben napredek v tej prevažni panogi socialnega dela pa po-menja združenje vsega učiteljstva šol za dc-fektno deco v skupno organizacijo, ki je bila osnovana lansko leto. Kajti nujno potrebno jo, da se vso učiteljstvo, ki dela na tem polju in čigar delo so temeljito razlikuje od dela ostalega šolstva, čim tesneje poveže med seboj, ker samo z združenimi silami more uspešno delati v enotnem pravcu. Enotnost in strnjenost v delu sta nujno potrebni za dosego vsakterega uspeha, bodisi pred oblastjo in pred .javnstjo, kakor tudi v notranji organizaciji posameznih vzgojnih panog. Vzajemno delo vzgojiteljev — zdravstvenih pedagogov posebno pospešuje skupno glasilo, ki izhaja v Belgradu pod naslovom »Glas nedolžnih«. List izvrstno urejajo strokovni učitelj Maslič, izvrstni članki pričajo o višini, na kateri je že sedaj ta važna pedagoška rovija. Skoro vsaka številka ima tudi dobre strokovne članke v slovenščini. Tudi program, ki si ga je postavil letošnji kongres, ki se pravkar pričenja v Ljubljani, obeta biti zanimiv in plodonosen. Aktualne teme bodo obravnavali s teoretičnega in praktičnega vidika naši priznani strokovnjaki na polju nevrologije in psihologije. O kongresu, za katerega vlada v naših pedagoških krogih mnogo zanimanja, bomo še poročali, saj so problemi, ki sc bodo obravnavali, pereči in aktualni za vso javnost. Skrivnost zločina v Benediškem gozdu se jasni bZtlT-^Tč Brata Markuzzija in Zemljič - žrtve maščevanja? Verodostojnost glavnih obremenilnih prič prvič omajana - Liza Ko-vačičeva - Kdo je krivec skrivnostnega zločina? Zemljič Mihael Jožef Marku z/,i Ivan Markuzzi Maribor, 21. avgusta. Oh nezmanjšani napetosti javnosti se je danes obnovitveni proces proti bratoma Ivanu in Jožefu Markuzziju in Mihaelu Zeniljiču nadaljeval. K današnji razpravi so bile poklicane zopet nove priče, od onih, ki so bile zaslišane že včeraj, pa je sodišče obdržalo za danes še glavne obremenilne priče. Vse dopoldne je sodni senat zasliševal priče eno za drugo. Najprej one, ki so bile zaslišane že svoječasno pri porotni razpravi leta 1926, potem pa so prišle na vrsto nove, ki jih je predlagala sedaj obramba in ki so s svojimi izjavami omajale zgradbo, na kateri sloni sodba proti trem nesrečnikom. Pripovedovanja prič so v prvi vrsti omajala verodostojnost glavnih obremenilnih prič v prvem procesu kovača Oečeka, še bolj pa Lize Kovačič. Slednjo so vsi brez izjeme slikali kot nevarno žensko, ki bi bila zmožna samo zaradi maščevalnosti spraviti človeka v najhujšo nesrečo. Mnoge priče so izjavile, da se je Kovačičeva po obsodbi Markuzzijevih in Zemlji-ča hvalila, kako jih je samo ona spravila noter, da se je maščevala zaradi 100 Din, ki jih je Mar-kuzzi od nje iztožil. Zasliševanje prič Priča Vabič pripoveduje, da so bila drva okrog Markuzzijeve hiše tako visoko zložena, da ni mogel Geček preko sklada gledati na dvorišče. Kraner Marija, hči Ivana Markuzzija: Prihajalo je k očetu več moških, nisem pa videla nikoli človeka v štajerski obleki. Klet jc bila vedno odprta, notri smo imeli repo. Franjo Ješovnik: Omenja, da je bil Markuzzi dober gospodar, rad je trgoval. Še psa je kupil, če mu ga je kdo ponudil. Bil pa je zelo plašljiv človek. Priča Pen, bivši poveljnik orožniške postaje Sv. Trojica v Slov. goricah, je vodil preiskavo v času zločina: Izjavlja, da je ležal mrlič v gozdu približno dva dni in da je takrat deževalo. Govorilo se je, da je bil umorjeni nek financar Siko-šek, kateremu je bil močno sličen. Tudi je letel sum na Vinka Kurnika. Priča je poizvedoval takrat pri Gečeku, ki pa ni vedel o umoru ničesar povedati. Predsednik pozove pričo GeSeka, ki vpričo Pena zanika, da bi bil po umoru pri njem poizvedoval. Govorila sta z orožnikom le na razdaljo 30 metrov. Pen pripoveduje nadalje, da je bil tudi pri Petru Tomažiču in da mu je ta izjavil, da je govoril z Gečekom o umoru, ki je pripovedoval, kaj je videl pri Markuzzijevih. Priča Franc Koren, delavec pri Markuzzijevih pripoveduje: Nalagali smo prašiče za Maribor. Markuzzi je bil tako pijan, da smo ga morali nesti na voz. Ves čas do Maribora je spal zadaj v košu. Jožeta Markuzzija ni bilo zraven. Tujega človeka pri Markuzzijevih nisem videl. Zagovornik: Ali je Geček lahko gledal preko naloženih drv na dvorišče? Priča zanika; od kapele se sploh ni videlo, kaj se na dvorišču dogaja. Priča Amalija Luber: Pri prvi obravnavi je pripovedovala, da je prišel nekoč pred umorom k delavkam na njivo Ivan Markuzzi, jim prinesel južino ter rekel, da mora takoj nazaj domov, kjer ga čaka tujec in šteje denar. Takrat je točno izpovedala, da se je to zgodilo par dni pred umorom. Sedaj svojo prvo izjavo preklicuje. Bilo io ^rovatj peml r rperi,o 1 CA2E14 £2? *res ^ to na pomlad, ko ji je Markuzzi pripovedoval o tujcu, ki ga čaka doma. Priča Anton Kovačič, sin glavne obremenilne priče Lize Kovačičeve: V ponedeljek po Mali go-spojnici sem bil v Mariboru, kamor smo gonili živino za trgovca Fišerja.« Na podlagi Vellejevih trgovskih knjig se ugotovi, da ni mogel biti v Mariboru v ponedeljek, ampak v soboio 9. avg., ko je bilo izplačanih za trgovca Fišerja 30.000 Din. »Mati mi je povedala, tla je bil pri njej Zemljič ter jo vabil v Maribor; oče je srečal Markuzzija, ko so se peljali v Maribor skozi Črni les.« Liza Kovačičeva Na vrsto pridejo priče, ki jih je predlagala obramba, da bi ovrgla verodostojnost glavne obremenilne priče Lize Kovačič. V napeti tišini je prisluškovala vsa dvorana njihovim izjavam. Prvi je zaslišan Ivan žižck: Liza Kovačič mu je ob neki priliki zagrozila, da bo tudi njega tako daleč spravila, kakor je spravila Talijana (Markuzzija), ki jo je tožil zaradi 100 dinarjev, pa ga je potem ovadila in pričala proti njemu. »Kakšna je Liza Kovačič«, vpraša predsednik. »Sama je rekla, da gre raje trikrat krivo pričat, kakor en dan delat. Je zelo maščevalna, rada se tožari.« — »Moja pokojna priležnica Ljudmila Kavčič mi je povedala, da je slišala, kako je Liza Kovačič nagovarjala svojega sin, naj gre pričat, da bo tako zaslužil, kakor je zaslužila ona.« Državni tožilec proti priče: »Vi ste bili v preiskavi radi suma umora Ljudmile Kavčičeve.« — Priča: »Kavčičeva se je sama obesila. Mene pa je ovadila Liza Kovačič iz maščevanja.« Kovačičeva ogorčeno zanika vse. Priča Perko Janez: »Kovačičeva me je nagovarjala, naj grem tudi jaz za pričo, da bom nekaj zaslužil. Tega pa nisem hotel napraviti. Kovačičeva se rada toži, radi njenega krivega pričevanja je bil moj oče po nedolžnem zaprt.« Priča Uršič Tomaž: »Moji ženi je rekla Liza Kovačičeva, da bodo Talijani pomnili do smrti, kdaj so jo tožili za 100 dinarjev. Nekaj dni nato pa so Markuzzijeve aretirali. Vem tudi, kako je grozila trgovcu Fišerju z ovadbo, ko je zahteval od nje kravo, ki jo je kupil. Rekla je, da ga bo ovadila, kakor je Taljane, češ da je govoril proti kralju. Fišer ji je nato kravo pustil.« Uršič Marija: Potrdi, da jo je Liza Kovačič nagovarjala h krivemu pričevanju. Kocuvan Franc, bivši župan v Trotkovi: Kovačičeva družina ni nič prida. Izjavlja, da Liza Kovačič ni sposobna pričati pravično in pošteno. Vsi se neprestano tožarijo. Sinovi se pretepajo, Anton je bil že obsojen na 4 leta zaradi uboja. Občinski odbor je soglasno odklonil Kovačičevim nravstveno spričevalo, za katero so prosili. Ali je Vinko Kurnih morilec? Priča Veronika Železnik pripoveduje: V nedeljo sem šla k maši skozi gozd in nisem videla mrliča. V ponedeljek sem šla zopet po isti poti, pa sem našla mlako krvi. Nisem si vedela razlagati, odkod ta kri. Truplo so kasneje našli 40 korakov od mesta, kjer je bila krvava mlaka. Priča Franc Cai: Istega dne, ko so našli mrliča, sem šel skozi gozd od svoje žage ter sem vohal mrliški duh. Lucija Bratuša: Bila je zaslišana že pri prvi razpravi ter je Markuzzijeve obremenjevala. Sedaj pravi, da se ničesar ne spominja- Jožef Bratuša: Leta 1926 je prišla k nam Ivana Markuzzi. Vprašal sem jo, kaj je z opeko, ki sem jo pri njenem možu naročil. Udarila je po mizi z besedami: Pri moji duši, on ne pride nikdar več domov. Potem je prišel k meni še Geček ter mi pripovedoval, da je videl,, kako so nalagali mrliča ter slišal tudi besede: »subito, subito<. Kraner Anton: »Hodil sem na delo k Markuz-zijem. Vem, da so bila drva okrog dvorišča naložena na 2 m visoko ter so zastirala pogled na dvorišče. Tudi drvarnica je bila polna drv.« Tomažič Kristina: Bila je že pred umorom leta 1920 dekla pri Kurniku Vinku. Spominja se, da je prišel najprej h Kurnikovim neki stari tujec, za njim pa je prišel še neki mlajši človek, ki je imel svetle brke, ostrižen je bil, lepo oblečen ter je nosil rjave gamaše. Baje mu Je bil Kurnik nekaj dolžan. Par dni po najdbi trupla je bil Kurnik silno zmešan. V usodni noči, ko se je moral zločin dovršiti, ga ni bilo doma. Takrat je rekla Kurni-kova žena: »Je pa že kaj naštimal.« Priči pokažejo spodnje hlače umorjenega. Se ne more spominjati, ali jih je prala. Peklar Jožef: Nekega zimskega dne sem vozil les. Ker je snežilo in je bil mraz, sem stopil v gostilno na čaj. Prisoten je bil tudi Geček in Kavčič. Igrali smo karte > einundzvvanzig«. Geček je začel pripovedovati o Markuzzijevi zadevi. Jc obžaloval, da je prišlo do Markuzzijeve obsodbe. Izjavil mi je, da usodno noč ni videl nalagati trupla, temveč svinje. Meni je pripovedoval tudi neki Anton Klobasa, da mu je Kovačič Liza izjavila, da bo Markuzzija spravila v luknjo, da ji ne bo treba vrniti 100 Din. Kavčič Lenart: Je bil skupno s Peklarjem in Gečkom v gostilni in potrdi, kar je o Gečku izjavil Peklar. Kurnik Franc: -Moj brat Vinko v dnevih umora ni bil pri meni. Nisva si bila dobra in je redkokdaj prihajal. Moj brat je bil slab človek in je bil zmožen umora. Markuzzijeva žena mi je pripove- dovala, da je imel mož že pred poroko mnoge denarja. Belec Simon: Ima hišo na poti od Markuzzija proti Benediškem gozdu: Izjavlja: Usodnega večera je deževalo. Mimo moje hiše bi lahko vozil proti Benediškemu gozdu samo Kurnik Vinko, ne pa Markuzzi, ker njegova cesta drugam pelje. Slišal sem v noči ropot voza. Kurnik Marija: Izjavlja, da sta iskala tiste dneve pri njih Vincenca Kurnika stari in mladi nepoznan tujec. Z možem sta hodila vsak teden v Maribor, ker se je pečal z vinsko trgovino. On je vozil, jaz sem pa zadaj »žlajfala«. Priča Valentin Šuman: »Zemljič mi je pripovedovala po zločinu, da je videla pri Kurniku dva neznanca pred zločinom. Eden je bil star, drugi mlajši. Po najdbi trupla pa je videl pri Kurnikovih krvavo plahto.« Danko Ivan: »V Mariboru sem bil skupaj z Vinkom Kurnikom zaprt. Slišal sem, kako je ponoči v spanju fantaziral. Govoril je o umoru, da ni sam kriv, ampak tudi njegov brat. Govorilo se je v okolici, da je bil ubiti neki ruski oficir ter jc imel veliko denarja.« Zemljič Marija: »Markuzzija poznam. Kaj slabega o njih nisem slišala. Spominjam se, da sem videla pri Kurniku štajersko oblečenega moškega. Potem, ko so našli truplo v gozdu, sem pri Kurniku videla krvavo rjuho.« Zagovornik predlaga, naj si sodišče pribavi kazenski spis o preganjanju Kurnika Vincenca glede hudodelstva tatvine, iz katerega je razvidno, da se je Vinko Kurnik v onih dneh klatil v bene-diški okolici ter je nosil s seboj palico, ki se je našla kasneje v hlevu Franca Kurnika. Predlaga | nadalje, da se popoldne zasliši odvetnik Lašič, ki ( je pri prvem procesu bil branilec obtožencev, ki j bo povedal zanimive stvari glede pričevanja neka-j terih takratnih prič. ' (Nadaljevanje na drugi strani.) Veliko Celje Celjsha mestna in okoliška občina združeni Celje, 21. avgustu. Danes jo prejela mestna občina celjska odlok banske uprave v Ljubljani z dno IV. avgusta 1935 11 No. 16973-21, da sc •/, ukuznm kraljevih namestnikov z dne 7. avgusta 193,5 na osnovi $$ 6 in 114 zakona o mestnih občinah mestni občini celjski priključi občina Celje-okolica. Po informacijah, ki smo jih dobili na merodajnem mestu, smo izvedeli, da mora obč. uprava celjske okol. občine takoj pripraviti likvidacijo občine, vendar pa bo posloval okoliški odbor do končne likvidacije. Mestni svet celjski in občinski odbor celjski; okoliške občine bosta poslovala šc naprej do razrešitve in postavitve novega mestnega sveta, ki bo v smislu § 147 zakona o mestnih občinah v kratkem imenovan. Za občino Celje-okolica veljavne občinske uredbe, pravilnik in drugi predpisi, razen finančnih, ostanejo v veljavi do nadaljnje odredbe kr. banske uprave, odnosno clo njih iz-premembe po novem mestnem svetu. Proračun in finančne odredbe celjske okoliške občine ostanejo v veljavi do 31. marca 1936. Občinske davščine, ki so pobirajo na ozemlju okoliške občine, ostanejo do omenjenega roka neizpremonjone. Sploh se bo vršilo gospodarstvo za ozemlje dosedanje okoliške občine do konca proračunskega leta šc po dosedanjem proračunu okoliške občine. Nadalje smo tudi izvedeli, da mora nova občina takoj pričeti s sestavljnncm novega volilnega imenika. O združitvi obeli celjskih občin sc je mnogo razpravijalo in tudi pisalo. Sloven-čovim« naročnikom in bralcem je znano, na kakšno stališče smo sc bil postavili od vsega početka, ko jc bilo postalo aktualno vprašanje /.družitve občin. Stali smo od prvega trenutka dalje neomajno na edino pravilnem in zdravem stališču, da če žc mora do združitve priti, naj sc priključi mostni vsa okoliška občina, in lahko trdimo, da smo vedno zastopali mnenje vseli gospodarskih krogov in velike večine prebivalstva obeh sedaj žc. združenih občin. Javnosti .ie tudi znano, kdo se jc upiral priključitvi občine in zakaj se je ta zelo mejen krog temu upiral. Upamo, da tega ne bo občinstvo nikdar pozabilo, O nekaterih statističnih podatkih nove velike celjske občino bomo ob priliki šc poročali. f Peter Magerl Pekel pri Poljčanah, 21. avg. Trije dolgi žalostni piski velike parno žage v Peklu pri Poljčanah so včeraj dopoldne oznanili vest, da je odšel v večnost splošno priljubljeni in spoštovani meščan, gospod Peter Magerl, iudustrijec, veleposestnik in graščak. Pokojnik, ki sc jc rodil v Oplotnicali pri Slov. Konjicah 1. 1862, je bil navzlic svoji osebni skromnosti markantna pojava v narodnem gospodarstvu na Štajerskem. Po dovršeni ljudski šoli sc .ie izučil čevljarsko obrti pri svojem očetu, čigar želja jc bila, da prevzame sin pozneje domačijo in cvetočo delavnico. Vendar ozko okvirjene razmere v rojstnem kraju niso mogle zadovoljiti podjetnega mladega Petra. Takoj po odslužitvi vojaških let sc je Magerl postavil na lastne noge in je začel v skromnih razmerah /, lesno trgovino, ki ga jc žc. v mladih letih zanimala. Ker pa ta trgovina ni mogla zajeti vse njegove delavnosti, je Peter Magerl odšel v Ilosno, kjer .je bil kot obratovodja zaposlen v velikih lesnih industrijah. Njegova marljivost in velika organizatorska sposobnost sta mu kaj kmalu prinesla glas prvovrstnega strokovnjaka, pa ni čuda, da se je takrat mlada lesna industrija kneza Aucrspcrga trudila pridobiti si tega vrlega moža za organizatorja obratov v kočevskih gozdovih. Že kot zrelega moža pa jc Magorla začelo vleči srce nazaj v njegovo ljubljeno Štajersko. Zato jc 1. 1907. zapustil I njo službo. Komaj leto dni pozneje jc že postavil v Peklu pri Poljčanah moderno parno žago. ki jo jc s svojo marljivostjo in znanjem v kr,-likih letih izpopolnil in povzdignil v eno največjih industrij tega kraja. Kot plemenit, značaj, zaveden Slovenec in veren katoličan, vzoren mož in skrben oče, je pokojni navzlic, velikemu delu našel še vedno časa za interese javnega življenja in se je s svojimi bogatimi skušnjami vedno rad in požrtvovalno posvečal interesu občine in svojemu ljubljenemu kraju, zato pu je bil I. 1920 izvoljen /.a župana občine Pekel, katero čast in breme je nosil polnili 9 lel. Kot krono svojega, samo delu posvečenega življenja pa jc pokojnik smatral v letu 1927 nakup iz. tujih rok ene najlepših graščin v Sloveniji iz 17. stol., obstoječe iz gradu iu voleposestva, »Vituš« ( Wililhnus 3 Din kg na debelo. Bosanske slive, pripeljali so jih 5000 kg. so bile po 4 Din na debelo. Izvoz sadja v druge države jc zadnji čas poslal živahnejši. Cerkveni vestnih Duhovne rajn :n nosite, žene fn matere v Lichlrn-htrnnretn zavodu e Ljubljani bmln od 25. *ill. nvs;ii«lii. Znčetok IS. uvKusta nl> i; z.voeer, sklop 'jfl, ».v^nslii ziutrai. LMeleio se jih lnliikii tudi one, ikutrre Ivi nit inojrln stanovali v z.avmtu. Iskreno vabljene! Pridite, du se v tihih dneh mlpočijulc in si naberete nov iti moči za v:iš ležavn.t poklic. na zrak in solnce! Mariborski vrtnarji in Bolgari V torek se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru zanimiva razprava proti mariborskim vrtnarjem, ki so bili obtoženi, da so dne 1. junija prišli na mariborski Glavni trg ler so neopa-ženo sporazumno podrli na tla več stojnic, polnih razne zelenjave, lo zelenjavo so pripeljali iz Ča-kovca in Varaždina na mariborski trg bolgarski vrtnarji. S tem so napravili po prijavi bolgarskih vrtnarjev škode za 3000 Din. Kot izvedenci so bili poklicani vrtnarji Jemec, Požar in Žnuderl. Vrtnarje je zagovarjal dr. J. Leskovar. V zagovoru so vrtnarji priznali dejanja, radi katerega so bili obtoženi, vendar pa so bili do tega prisiljeni v skrajni sili. Vsled nastopa Bolgarov na mariborskem trgu so njih dohodki tako padli, da niso mogli krili več niti faktičnih stroškov za pridelovanje zelenjave. Mariborski vrtnarji morajo plačevati visoke pridobninske davke, visoko vodarino in plačujejo ludi delavce dražje, kakor pa bolgarski vrtnarji iz Čakovca in Varaždina. Ti ne plačujejo pridobninskega davka, svoja polja imajo ob Dravi, domačih delavcev pa ne najemajo. Organizirani so bolgarski vrtnarji v veliki delniški družbi s sedežem v Sofiji. Na občnem zboru v Sofiji se porazdele delnice med voditelje raznih ekspozitur v inozemstvu in med delavce na teh ekspoziturah. Krajevni občni zbori takih ekspozitur (ena je v Varaždinu) se vršijo 25. oktobra vsakega lela in takrat se porazdeli dobiček po razmerju delnic med delničarje. Po občnem zboru zapustijo nato Bolgari razen l do 2 oseb našo državo. Razen tega nakupujejo bolgarski vrtnarji od varaždinskih kmetov sočivje po zelo nizkih cenah, paradižnike pa □ Smrtna kosa. Včeraj je umrl v starosti 54 let davčni inšpektor Franc Gril, pri davčni upravi Maribor okolica in bivši šef davčne uprave v Slovenski Bistrici. Pogreb bo jutri, v petek ob 10 uri lia pobreškein pokopališču. □ Poročila sta se znani mariborski zdravnik dr. Bogo Kreuziger in zasebnica Marija Babič. Novcporočencenia obilo sreče. □ Bencinska črpalka ua Kralja Petra trgu jc vendar dovoljena. Kljub prepovedi občine je ban-ska uprava dovolila, da sc črpalka lahko zgradi. Novi pravilnik o bencinskih črpalkah, ki ga ie mestni upravni odbor sprejel in ki določa, da ne smejo biti črpalke bliže ko 1300 m ena od druge, je s tem odlokom banske uprave zavržen. □ Zdravnik dr. Rudolf Lovrec zopel ordinira! □ Pogreb pokojnega inedicinca Ivana Ne-zmeškala bo danes popoldne ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. □ Potrebna so še nova popravila. Ko so začeli popravljati cerkev na Kalvariji, se je pokazalo, da bo potrebna še nova strelni na zvoniku, ker je dosedanja čislo preperela. Blaga srca se prosijo za nadaljnje blagohotne prispevke, ki se sprejemajo v pisarni stolnega župnišča. □ Državno prvenstvo v rokoborbi. Agilni SSK Maraton pripravlja za nedeljo zopel velik sporini dogodek. V nedeljo se vrši tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi poediucev. Prireditev bo zvečer na verandi pivovarne Union. Prijavili so se najboljši atleli-rokoborci iz 16 klubov iz vse države. □ Hlače z dvema jurjema odnesla Drava. V Rušah sla veslala po Dravi neki dijak in učitelj meščanske šole iz Gospiča. Ker nista bila iz.vež-bana veslača, je zaneslo čoln proti skalovju in vr-tittcein v sredini reke. V strahu za življenje sta oba preje poskakala v vodo ler se po trudapolnem plavanju rešila na obrežje. Dijak je planil v vodo kar oblečen, učitelj pa si jc v čolnu še preje slckel športne hlače. V naglici pa jili ni vrgel v čoln. ampak v reko, ki jc oblačilo naglo odnesla naprej. Usodno je bilo, da sc je nahajala v hlačah tudi učiteljeva denarnica z vso njegovo gotovino -nad 200(1 Diu, ki so sedaj izgubljeni. Čoln so rešili dobivajo (udi iz Novega Sada in iz Zagreba. Na ia način je res bolgarskim vrtnarjem začetkoma uspelo, da so prodajali na mariborskem trgu ceneje, kakor pa domači vrtnarji, toda samo toliko časa, da so privabili nakupovalce. Domači vrtnarji radi tega niso mogli prodati svojega blaga, pritožili so se na mestno občino, niso pa dobili odgovora in so zato poizkusili z javno demonstracijo obrniti pozornost na vprašanje obstoja mariborskih vrtnarjev. Niso imeli namena poškodovati tujo lastnino. — Izvedenec Konrad Žnuderl je navajal. da občine Čakovec, Varaždin in Zagreb ne dovoljujejo vrtnarjem in sadjarjem iz Slovenije prodajati pridelkov na teh trgih. — Po razpravi so bili obsojeni vrtnarji Bonč, Grubar, Plečko, Kranjc, Valner in Lorbek na globo 180 Din pogojno za 2 leti, vrtnar Mandl je bil obsojen na globo 120 Din pogojno za 2 leti, vrtnarji Čclofiga, Tajhman in Črček pa so bili oproščeni. Bolgarski vrtnarji so bili zavrnjeni radi povračila škode na civilno pravno pot. Že enkrat smo povedali, da je naše mnenje sledeče: mestna občina mora skrbeti, da pridejo pri prodaji v prvi vrsti vpoštev vrtnarji v mestnem okolišu, nato kmetje iz bližnje in daljne okolice. Gotovo je namreč, da bolgarski vrtnarji ne krijejo svojih potrebščin v Mariboru, pa je zato dolžnost občine, da daje možnost prodaje najprej onim pridelovalcem zelenjave, ki izkupljeni denar spet pustijo v mestu. Mora pa lia drugi strani ludi skrbeti mestna občina, da so cene vrtnarskim pridelkom primerne, da se ne ustvarja umetno nasprotje enega stanu proti drugemu. iz reke mariborski športniki, ki so priveslali po Dravi na svojih športnih čoluičkih. □ Obmejni promet v juliju. V preteklem mc- i je pi oseb, od tega 2282 Jugoslovanov, 0075 Čehoslova- secu je prišlo v našo državo |>reko Ataribora 14.874 iga kov, 5424 Avstrijcev, 275 Nemcev, 140 Italijanov. Istočasno je odpotovalo iz države 11.895 oseb, od tega 3721 Jugoslovanov, 7030 Čehov, 3955 Avstrijcev itd. V juliju so prvič Cehoslovaki presegli Avstrijce, kar jc jiosledica obmejne zapore. Ptuj Prodaja sadja in grozdja. Mestni, magistrat opozarja prebivalstvo, da so mora vsak prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati z uradnim potrdilom pristojne občine, da je prodajalec posestnik vinograda ali sadonosnika in tako upravičen prodajati grozdje ali sadje lastnega pridelka. Na potrdilu mora biti natančno navedena vrsta in količina sadja, oziroma grozdja iu kraj, kjer je pridelano. Po-U-dilo velja le teden dni od dneva izdaje. —-Lastnikom vinogradov in siidonosnikov ni dovoljeno najemati tuje ljudi, da bi za njo prodajali sadje alj grozdje na ptujskem trgu. — Tudi se opozarjajo prodajalci sadja, da je prepovedano prodajati nagnito odnosno plesni vo sadje. Nezrelo sadje se sme prodajati samo z označbo Sadje za vkuhavanje«. —• Proti osebam, ki se ne bodo moglo izkazati s predpisanimi potrdili, uli ki bodo prodajale nagnito sadje, se bo kazensko postopalo, vrhu tega pu sc jim bo osporeno sadje zaplenilo. Iz sodne službe. Predstojnik okrajnega sodišča v Ptuju, sodni svetnik g. dr. Poznik, jc nastopil svoj redni dopust. Zastopa ga sodnik g. dr. Muha. Uradne ure na okrajnem sodišču so od 15. I. m naprej od 8—12 in 15—18. Poroka. V cerkvi sv. Petru in Pavla sta sc poročila Friderik Pirš, irgovski sotrudnik, iu Štefanija Keptiik, šivilja, oba iz Ptu.ja. Bilo srečno! Smrtna kosa. V Ptuju je umrl Viktor Pesserl, gostilničar in posestnik, v starosti 43 let. Blag mu spomin! Kulturni obzornik P. Boškovic: Relatio artis ad moralitatem Gniezno, 1935, str. 15. Na mednarodnem tomističiiem kongresu v Poznanju I. 1934 je imel hrvatski neotomist p. dr. Hiacint Boškovic O. P„ urednik zagrebške revije Duhovni život« predavanje v klasični latinščini o »Razmerju umetnosti do morale«. Predavatelj izhaja iz filozofije sv. Tomaža ter njegovega pojmovanja lepote, ki je vedno tudi dobra, kajti kar je lepo, mora bili istočasno tudi dobro in nravno.« Dejstvo pu je tudi nasprotno, da imamo polno lepih skladb, čeprav ne predstavljajo dobrih ali _nravnih stvari. Nimamo samo v antični književnosti delu, ki niso samo s krščanskega stališča oporečna, ampak tudi po priredili morali, temveč imamo tudi še predvsem v sedanjem času lascivne in slabe stvari. ki jih nikakor ne moremo prištevati med dobre same po sobi, pa vendar moremo govoriti o njih kot o delili umetnosti v najvišji meri. Zato jiravi p. Boškovic: >C'e bi hoteli z našega nravnega stališča ocenjevati umetnine, tedaj bj morali vreči iz modernih galerij in knjižnic veliko del, ki imajo največjo umetniško vrednost. Nasprotno pa so ricla dobrih umetnikov, ki predstavljajo lene predmete, tako v umetnostnem oziru slana. Predavatelj zato loči v vsakem delu dve sili, eno, ki tvori delo (aetiis), in drugo, ki določa nje uporabo (usus). Umetnost gleda samo na način oblikovanja dela, ne pa na njega dobro, in če delo odgovarja vsem pravilom umetnosti, je umetnina in zato lepa. Umetnost ima svoja pravilu, različna od pravil nravnosti. Če pa je umetnost nravna, jc radi drugih elementov. P. Boškovic analizira namreč nato umetniško ustvarjanje, ki ima svoje lastne zakone. Umetnik namreč ne ustvarja dobrih in slabih stvari, temveč jih samo predstavlja. Predmet umetnosti je torej sumo predstavljanje stvari. Takole strne to svojo misel: »Umetnost je delo povsem različno od nravnosti in ima svoj lastni predmet. Tako sc ji mora pustiti popolna avtonomija, s katero gleda na svoj predmet, nc ozirajoč se na moralne principe. Umetnik gleda samo na poti taja j oče delo, da odgovarja svojemu počelii, zamisli. Umetnost je torej moralno indife- i rentna.« Umetnost, abstraktno vzela, ni vezana na i moralnost. V toliko imajo prav oni, ki gla- ' sijo geslo »L'art pour 1'art«, vendar pa po-i zabijajo, da umetnost nikdar ne nastopa v : tej abstraktni obliki. Zato ima svoje socialne naloge. Vsaka umetnina namreč vpliva na s v o.j način na družbo, jo dviga ali pa ruši, tudi nravno. Vezan na nravnost pa .ic umetnik še posebej kot človek. Če umetnik globoko pojmuje svoj predmet in ga vsega poveže s svojo dušo, da postane del njegovega intimnega življenja, tedaj umetnik ne ho 1 imel strahu, da ne, bi po svojem človeškem bistvu težil k zadnjemu cilju vseli ustvarjenih bitij, k blaženosti. Z Muritainom zaključuje t>. Boškovič: Ljubi in stori kar hočeš! : V resumoju povdnri predavatelj še en- J krat, da sta umetnostna lepota in nravno dvoje, da je eno Irimta umetnino in drugo lepota dobrega človeka. Prvina nravnosti v umetnini je posledica povezanosti umetnosti s človekom, ki »kot človek mora težili po zadnjem cilju vsega življenja, po redu v Bogu; dalje je nravnost posledica socialnega oogoja človeštva in lepote delu, ker človeku moro ugajali le to, kar jc samo za sobe. dobro in nravno. Med nravnostjo in umetnostjo ni nasprotja. Dobro bi bilo, če bi predavanje izšlo v kaki naši reviji v celotnem prevodu. td. Miloikovic: Zbirke propisa o verskoj nastavi i verskim dužnostiiua u narodnim, gradjanskim, srednjim i st ničnim školaina. Beograd, (Balkanska 7), šl. 210. Cena 25 Din. Pisec, lajnik ministrstva prosvele, je v tej pri-ročni knjižici zbral vse odlomke iz |X)samezuih zakonov o tiar, šolali, srednjih iu meščanskih štolah, učiteljiščih, učbenikih in verskem pouku, v kolikor se nanašajo ua verski pouk. Med uredbami bo za nas najvažnejše ono o praznovanju praznikov in o izvrševanju odredb o verskem pouku. Pravila o izvrševanju verskih dolžnosti učencev srednjih in strokovnih šol v položaju srednje šole in učencev osnovne šole pa so važna zlasti radi lega. ker nismo o njih, razen kralke beležke v dnevnem časopisju, izvedeli ničesar, Zlasli Zadnja pravila o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol (O. n. br. 37803 z dne 10. junija 1935) so naletela v nekaterih krogih na precejšen od|ior, vendar pa upamo, da ne bo škodovalo nikomur, ne učencem, če bodo to, kar v šoli S|X>znavajo kot svojo versko dolžnst, izvrševali tudi v življenju; prav tako pn tudi ne tiči-tctjslvu, če bo dajalo učencem v izvrševanju verskih dolžnosti dober zgled in si na la način marsikod zopet med ljudstvom pridobilo ugled, katerega si jc z izogibanjem in zamelavanjent vsega, kar jc bilo versko, zapravilo. Za nas katoličane jc važno nadalje: Pravila o polaganju veroučileljskih izpitov iz I. I. programi za verski pouk na vseh vrstah šol. marsikaj zanimivega in važnega pa bomo našli ludi med posameznimi rešitvami, kater« so dodana na koncu. / ozirom ua lo, da je lansko leto izšla knjižica dr. Juretičii: Vjeronauk i verske dtižnosli djaka, moremo ugotov ili. da je ta knjižica praktičnejša po vsebini, ker vsebuje mnoge pravilnike, ki jih ona nima, pomanjkljivosti pa so v pomanjkanju stvarnega kazala in v sklicevanju na konkordat, katerega (očke glede verskega jxiuka, pa sploh še niso znane, vrh tega je knjiga liskaua deloma v cirilici, deloma v latinici. Sicer pa je knjiga za vse vero-učitelje zelo praktična iu jo priporočamo. Slovenica med Madžari. Na tem mestu je bilo že omenjeno, da izhaja v bližnjem madžarskem Szoiubathelyju dvomesečnik »Vasi szemle Folia Savariensia«, ki ga urejuje naš rojak dr. Avgust Pavel. Tudi zadnja (4.) številka prinaša kar štiri prispevke, ki se tičejo slovenske kulture. Imenovana revija goji namreč »podonavske kulturne interese v najširšem smislu«. Vse beležke jc pris|icval dr. A. Pavel. V prvem »Tabor taboščar« pripominja k članku iieštanskega slavista J. Melich.i o izvoru besede tabor, da jc v prekmuski slovenščini |X>men ie besede »duma« in »tlaka«, laboriščar pa pomeni dninarja, /.c v prejšnjih številkah revije jc |ioročal isti avtor o Steietovili člankih o prekmurskem cerkvenem slikarstvu. Sedaj poroča obširno v 5 in b. zvezku Monumenta artis slovenicae s članki o slikarju Akvili in vsem prekmurskem slikarstvu. Zanimive so Stcletove ugotovitve prav radi lega, ker popravljajo nekatere trditve madžarskih umetnostnih zgodovinarjev o tem predmetu. Sledi zelo laskavo poročilo o zborniku »Slovenska krajina«, o katerem pravi, da je »sijajno opremljena in lepo ilustrirana knjiga«. — Zanimiva je tudi Pavlova ocena knjige o Monoštru iu njega okolici, kjer pravi: »S sosednjimi liicnci (Nemci) in Slovenci ne bi smel opraviti v 30 vrslicah. In kdo in kje imenuje Slovence viade« ali »vendslave«? Med madžarskimi prispevki jc dr. Pavel zastopan še s tremi ocenami leposlovnega in narodopisnega značaja ler z zapisom živalskih in rastlinskih imen iz železne žtipa-niic. - Folia Savariensia« so s svojim obsegom, z rog .itn vsebino in s požrtvovalnostjo ler agilnosljo izdajateljev lahko lep vzgled našim znanstvenim ustanovam V. N. Velik požar na Dravskem polju Imetje šestih posestnikov uničeno V torek JO. t. m. okrog 22 sc jc nenadoma zusvitulo nebo nad vasjo Jablane pri Cirkov-culi. Pri posestniku Ivanu Pečniku ic izbruhnil požar, ki se je radi vetra z bliskovito naglico razširil nu sosedna gospodarska poslopja posestnikov Agate Pišek, Štefana Doberšku, Blažu Druškoviča, Josipu Brand.štetcrja in Jurija Krangcšu, tako du je l)ilo v hipu 6 domačij v plamenu. Na kruj požara so prihiteli gasilci iz Cirkovccv, šikol. Miliovcev, Studencev pri Mariboru. Slovenske Bistrice, Ptuju in llaj-dine. Skupnim naporom se je vrlim gasilcem po 5-urnein delu posrečilo ogenj lokuliziruti in rešili stanovanjska poslopju imenovanih posestnikov. Vse osiulo je zgorelo do tal z vsemi polj- skimi pridelki in gospodarskim orodion. .......' Živino so le z veliko muko rešili. Voscstmk Brandšteter jc letos že enkrat pogorel iu svoje gospodarsko poslopje toliko dogradil, du jc zasilno v njem stanoval. Sedaj pa mu jo zgorelo tudi to s pohištvom vred in 0000 Din gotovine, katero je imel še od zavarovalnine. Brandšteter je v.slod te nesreče postal popoln berač. iNuslu-la škoda sc ceni nud 300.000 Din in jo krita le deloma z. zavarovalnino. Orožniki iz Cirkovccv, ki so prihiteli nu kraj požara, so imeli mnogo posla, du vzdržijo red in du ugotovijo vzrok požara. I.judska govorica jc, du jo požar bil zu-neten od hudobne roke. Na iantovski tabor v Črensovce Zadnjikrat vabimo na naš fantovski ta; bor. Pričakujemo velikega odziva. Razposlali smo vabila za fantovski tabor, zlasti vabimo na lepo igro »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«, ki jo vprizorijo igralci iz Ljutomera y soboto zvečer, in v nedeljo 25. avgusta ob 3 popoldne. Pridite od blizu in daleč. Če kdo ne Iii mogel priti, ga prosimo, naj so nas po možnosti spomni s kakim malim prispevkom, ker imamo veliko stroškov, ki jih bomo težko krili. — Prosvetno društvo v Črensovcih. VetUt otroški tabor v Sv. Križu pri Kostanjevici Nestrpno jo pričakovala mladina šestin župnij leskovške dekanije letošnje Rokove nedelje. Skrbno so je vadila v petju, deklainira-nju iu igranju. Težko pričakovani dan je vendarle dospel. Vse ceste, ki vodijo v Sveti Križ, so nenavadno oživele. Dolgo kolono lepo okrašenih voz: od Svetega Duha, iz. Leskovca, i/ Velike Doline ter i/. Cerkolj; so sc vile no njih. Veselim malim romarjem so sc pridružile mnogoštevilne trumo odrastlili. Točno ob 2 popoldne jc tisočera armada otrok napolnila izredno veliko svetokriško cerkev. Zndonoln jo pesem: »O Marija, naša ljuba mati«. Na prižnico je stopil domač g. župnik Ziipunc in tolmačil v jedrnatih besedah namen tega otroškega tabo- [ ru. Vse naj se vrši pod geslom :»Po Mariji k sveti Kvhuristi ji«. Sledile so pete litanije Matere Božje z ljudskim petjem. To je bil zares krasen prizor. Nato so se vsi otroci zbrali v lepem redu zunaj na vrtu, kjer jo bil pripravljen poseben oder. Pričelo so jc otroško versko zborovanje. Otvoril ga je nčencc Dori Pod-bršček iz leskovške župnije ter ga korajžno in zanimivo vodil do konca. Vseli šest povabljenih župnij .jc poslalo svoje zastopnike uu oder. Zelo ljubek je bil prizor malih dcklic od Svetega Duha s petjem in rajanjem. Po končanem zborovanju so dečki iz Leskovca gladko odigrali igrico: »Mučcnec pre-švele Kvnaristijc«. Sledil jc odmor. Na povabilo velikega zvona so vsi otroci zopet pohiteli \ cerkev. Tnin jim jo spregovoril nekaj bodril-nih besed še g. dekan Anžič in jih pozval, da so obnOvili posvetitev M B. Za slovo je vsu mladež prejela blagoslov po slovenskem obred-niku in zapela. Lepa si lloža Marija« ter »Čc-ščena si Marija«. V zelo veselem razpoloženju jc niludinu zasedla vozove in sc v lepem redu odpeljala domov. Drugo leto. če Bog Ila. se zberemo zopet, pa kje drugje. Otroški tabor mora biti naša stalna vsakoletna prireditev. Koledar Četrtek, 22. avgusta: Timotej, niučenec; II i-polil, škof. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je spoštovani rodbini Oiiidov-čevi ugrabila neizprosna smrt edinega sinčka Tončka, učenca IV. razreda vadnlce. Pogreb bo v petek ob 144 popoldne. Naj se veseli med angeli v nebesih. Žalujočim staršem našo globoko sožalje. -f- V Vojniku je trgovcu Zottlu umrl njegov ljubljeni sin Vili, star komaj 20 let. Naj v miru počival Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Ostale vesti _ Evharistični kongres v Čakovcu. Z odlokom ministrstva je dovoljena polovična vožnja osebnih vlakov na evharistični kongres v Čakovcu. Odhod-na postaja izda celo karto in legitimacijo, ki se žigosa v Čakovcu. —- Slovenskim ženam in dekletom! 1. septembra t. 1. bo spominski dan naših sestra iu bratov po krvi in jeziku, ki žive onstran nase meje. Ta dan bo v Mežiški dolini na Poljani pri' Prevaljuh velik ljudski tabor in slavnostna zgodovinska igra »Poslednjo ustoli-denje«. To bo dan, posvečen spominu naših davnih dni in težkim zgodovinskim dogodkom. Ta dan bo trdno vpisan v zgodovino slovenskega naroda, ki so jo ustvarjalo tudi slovensko žene — matoro s svetim dolom in udanim trpljenjem. Naša velika dolžnost jc, dn so udeležimo to proslave! Pridimo v naših lepili narodnih nošah v Mežiško dolino 1. septembra! — Novi intendant zagrebškega narodnega gledališča dr. Branimi!' Šelioa jc to dni prevzel svoje pošlo. Časnikarjem jo podal obširno izjavo o svojih načrtih ter je med drugim izjavil: »No morem obljubjati, česnr nc morem izvršiti!« Sporočil je daljo, ila apelira na hrvatsko občinstvo, naj s primernim obiskom pokaže razumevanje za napore te hrvatsko kulturno ustanove. Izjavil jo, ila ravnatelj opere Krešimir Baranovic. ostane na svojem mestu ter da ne pride mesto iijogu Stevan Hristič iz Belgradu. Težko vprašanje gledališča pa so dolgovi, vendar je dejal: »Zolo dobro poznam dolo in napor članov gledališča, zato so moru njihovo delo tudi primerno honorirati!« -— Na gimnaziji v Kranju se vršijo popravni izpiti od 26. do 28, avgusta. Vpisovanje je za 1. razred 2, septembra, za II. razred 3. septembra, za III, in IV. razred 4. septembra, in za ostale razrede 5. septembra. Vsa podrobna navodila so nabila na razglasiti deski. — Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) so prično popravni izpiti dne 2-1. avgusta popoldne po razporedu, ki je nabit v veži šolskega poslopja. Popravni višji in nižji tečajni izpiti bodo 27. avgusta ob 8. dopoldne. — Vpisovanje lanskih učencev v 11. do VIII. razred bo 3. septembra dopoldne v lanskih učilnicah. Vpisovanje učencev v L razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra za začetne črke A—N, ;i. sept. za črke O—Ž. Učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarili 4. septembra od 9 do 12. — Zdravniška zbornica sklicuje za v potek, 23. t. m., ob 19 v hotelu Štrukelj sestanek davčno obevzanih članov, na katorem so bodo izvolil zastopniki in namestniki za davčni odbor. Udeležba važna. — Odbor. Samo 25 par za kg so Pekatete v novih paketih dražje od blaga ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenifno je, če kupujete makarone, špagete in uišne zakiibe v paketih. Pazilo na napis .'PEKATETli . — Jugoslovansko itiziološko društvo bo priredilo svoj redni letni občni zbor dne 1. oktobra 1935 v Belgradu, za časa kongresa Jugoslovanskega zdravniškega društva. Podroben dnevni red bo naknadno objavljen. Eventualne želje ali predloge za občni zbor naj dostavijo društveni člani — po čl. 16 društvenih pravil — upravnemu odboru (predsedniku prof. dr. VI. Čepuliču, Zagreb, Kači-čeva 15 a ali tajniku dr. A. Ncmaniču, Zagreb, Še-noina 1) najkasneje 30 dni pred letnim občnim zborom, t. j. do 1. septembra 1935. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 67. kosu z dne 21. avgusta navodila za izvrševanje znkoua o proračunskih dva-najstinah za leto 1035-36 ter v naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za leto 1035-36 in ubredbo o predpisu in vplačilu prispekov v gasilski sklad, o nadzoru nad vplačilom in o upravljanju gasilskega sklada. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo s-Franr, Josefovec grenčice — Pod Malo planino jo v enem tednu dvakrat gorelo. Obakrat so ljudje mislili, ila gre za požar v večjem obsegu, kor jo bil ogon.i viilen daleč po okraju. Prvič jc gorelo o polnoči v Zuvrhu med Kališi in Malo planino. Brezposelni prenočovalei so najbrž zažgali po neprevidnem naključju seno nad hlevom. Seveda je plamen takoj objel staro leseno poslopje in ga uničil do tal. Pogorelo je okrog 2(100 kg sena in nekaj orodja. Rešili niso mogli ničesar, ker jo trajalo precej ča«u, prodno so prihiteli prvi ljudje do oddaljeno kmetije. Drugi požar pa jebil skoro na Mali planini. Pogorela jo velika pastirska koča, v kateri jo opoldne pastir pozabil pogasiti ogenj na ognjišču. — Posebni vlak na Dunajski velesejem od 5. do 10. septembra 1935. Vožnja Ljubljana—Dunaj in obratno stane 280 Din v 111. razr., 380 v II. razredu. Od Ljubljane do Zidanega mosta je polovična vožnja. Za nabavo potnega lista ni potrebno potrdilo o plačanih davkih. Prijave in informacije pri »PutnikiK, Ljubljana. —• Avtobusni izlet v Logarsko dolino bo v nedeljo, '35. avgusta zn 95 Din Prijave pri »Put-niku . — Posvetovalnico za pranje finih oblačil je ustanovila tvrdka Schicbt na Mestnem trgu št. 23, nasproti rotovža. V loj posvetovalnici, ki je neka vrsta poslovalnic za nego finih svilenih in volnenih stvari, dobi vsakdo potrebno navodilo, kako sc z njimi ravna. Ako ima katera gospodinja kakšno obleko iz svile ali volne, pa ne ve, kako bi islo oprala, .io lahko prinese v posvetovalnico, kjer jo bo pod strokovnim nadzorstvom zastonj oprala in zlikala. — Boštanj ob Savi. Lani ustanovljeno Živinorejsko selekcijsko društvo priredi v sredo, dne 21. avgusta ob fl dop. premovanje dolenjske sivo-rjave govedi Premovanje obeta hiti zelo zanimivo. Vsi, ki se za premovanje zanimate, vljudno vabljeni. — Enoletni trgovski lečaj v Ljub'jani, Konsrres-iij trg 2. II nadstropje (Trgovski učni zavod), jc dosegel v preteklih letili pn svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi progra- mom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — lsloUim se vrše luztii večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specijelni tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! Mornarji dobili denar /, Nizozemskega. Pred časom je bil nu Nizozemskem ziiriililjen jugoslovanski parnik »Gjuro Miloši več-. Družba, kolero last jc bil ta parnik, jc ostala dolžna plačo mornarjem za več mesecev. To dni jo bil poslan z Nizozemskega po angleškem konzulatu v Splitu čok /.u 1309 holninl-skili goldinarjev ali v našem denarju 38.9(10 dinarjev. Ček jc prejela Delavska zbornica v Splitu z naročilom, naj iz tega čeka izplača prizadetim mornarjem dol plače. Avlomobitisli - moiocihlisti l Dnevno beremo o nezgodah z avtomobili, mo-tocikli in tovrstnimi vozili. Vzrok teh tako pogostili nesreč so največkrat nevešči vozniki. Knjiga 'šofer samovozač , katero jo spisal inž. Josip šlolfa, obsega vsa pojasnila gleilo konstrukcije, delovanja in strege avtomobila, kakor tudi slovar tehničnih izrazov. Opremljena je z mnogimi slikami. Ta temeljita knjiga, ki išče sobi enake v vsej strokovni literaturi te vrsle, jo neobhodno potrebna vsakemu šoferju, tako sumovozaču in Insl-niku avtomobila. Cona v eelo platno vezani knjigi je 110 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ge ustvarila znanost Celje & IJmrl je včeraj popoldne ob pol 2 v | visoki starosti Nb let bivši trgovec in čevljarski i mojster g. Štefan S t r a š o k. Cankarjeva c. 4. i Zapušča vdovo, sina ter hčerko. Pokojniku naj sveti večna luč! .0 Trgovska strokovna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1935-j"' bo od 28. do 30. avgustu, vsakokrat od 18 do 29 (0 do 8 popoldne) v prostorih drž. dvorazreilnc trgovsko šole. K vp.-iii je prinesti: I. krstni list, 2. izpričevalo o poslednjem šolanju, 3. pogodbo o dnevu vstopa v uk, 4. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti iu vpisnino Din 25.—. Popravni izpiti boilo pismeni 2. in iistinoni 3 septembru oil IG (4 popoldne) naprej, lleden pouk prične zu prvi razred v ponedeljek 9. septembru. za drugi in tret ji razred |ia v torek 10. septembra ob 14 (2 popoldne). Gr Na drž. rudarski šoli v Celju so bodo vršili popravni izpiti 13. in 14. septembru od 8 dalje. Vpisovanje 14. septembru, redni pouk se prične 16. septembra. Sprejemno pogoje pošlje na zahtevo ravnateljstvo. es Gad je pičil v desno nogo 42 letnega mesarskega pomočnika Tajnikarju Štefanu iz Cc-Ija. Mozirje »Naše odrešenje«. Katoliška akcija v Mozirju ; je vprizorila med počitnicami šestkrat igro o j trpljenju Jezusa Kristusa »Naše odrešenje-, ki jo , jc priredil in rešisiral gosp. Vilko Platovšek. Igralci so rešili svoje vloge nadvse pričakovanje dobro, j Človek ne ve, komu bi dal prednost, kajti vse ie bilo na višku: igralci, oder kot tak, slikarija, razsvetljava, obleka in drugo. Da zna naše ljudstvo J ccniti pravo kulturno delo, jc pokazalo s tem, da je vsakokrat od blizu in daleč napolnilo obširen ograjen prostor za cerkvijo in s tem moralno in materialno podprlo lepa stremljenja naše mladine. Igralcem pa, ki so riam lansko leto dovršeno podali »Slehernika«, letos pa »Naše odrešenje-, iskrena hvala. Prihodnje leto pa nam nudite zopet kaj j novega! | f Šolski nadzorimk za hrvatske šole v Gradišču Glasnik gradiščanskih Hrvatov Hrvatske Novine« v Železnu (Kisenstadl) od soboto, 17. t. m„ so objavile razpis službo ihrvaNko-gn školskoga priptlcdnikii nu ljudskih škojali s hrvatskim podučnvnim jezikom s službenim sodiščem u Želczmi. — Prosilci morajo dokazati »osposobljeuje za podučuvanjo lirvatskoga jeziku iii najmauje moru ilimesli posvidočonje, da hrvatskim jezikom u govoru i pismu potpuno vladaju.« Nn uvodnem mestu pa prinaša list into- , resanton članek, ki pravi, da so Hrvatje žo I ilolgo čakali na izpolnitev te žive potrebo in j njihove želje. Izražali so željo in zahtevo, »tln | hočejo priglednika »kol, ki jo, izmed našega i naroda v Gradišču«, ki pozna želje in potrebe • naroda, ali du so tudi čuti kot veren sin | Gosie smo imeli Kostanjevica, 20. avgusta. Ponašamo se s temi našimi dolenjskimi Benetkami, pa smo tako daleč proč od svetu, da se nam Iu redko primeri, da bi imeli priliko pozdraviti toliko obiskovalcev kol preteklo nedeljo, ko so prišli k nam na obisk Slovenci iz Zagreba. Pa jc bil to vesel dan zanje in za nas. Kakih 100 jih ie bilo, ki so se pripeljali nekaj pred It. Veseli Kranjci« z. veselo harmoniko. Pri Materi božji Dobrega sveta je bila najprej božja pot, kjer je med mašo pel zagrebški slovenski pevski zbor. Tudi slavni operni pevec Šimenc je prišel z izletniki in nas prijetno presenetil s solopesmijo Ave Maria. Po kosilu jc pa Krka postala kot • Canal grande v Benetkah. Gostoljubni Kostanjevčani so dali čolne na razpolago in ko smo goste naložili vanje, jc na vodi kar mrgolelo čolnov, da je bilo veselje videti, pa tudi poslušati ta živ-žav, ki so ga delali oni, ki so ,se*buli malo prijetne in nezaželjene kopeli v precej narasli ln zelo mrzli Krki. No pa se nt nikomur nič neprijetnega primerilo. So že naši fantio od prosvetnega društva poskrbeli za lo, ki so bili čolnom za spremljevalce. Nekateri so pa bolj ljubitelji planin in so jo zato raje ubrali v Gorjance, k našemu cvharističnemu križu, odkoder jc sijajen razgled po vsem Krškem polju. Ogledali so si ludi samostan. Po litaniiah jc bila še mala zabavica za goste in člane domačega prosvetnega društva. Zagrebčani so vprizorili burko za smeh. mi smo pa zaigrali na taniburico in zapeli v slovo in kar treba ie bilo odriniti, čeprav je bilo žal nam in njim. Kot pravi bo/.ieootni, ki so napolnili pet lojtrnih voz in s petjem in vriskanjem je sla njihova pot proti Krškemu in naprej. Malo prekratek je bil dani Pa ie bil zato tem lepši' Zagrebčani so nas povabili in mi smo jim na povabilo pristali, da sc nemara res vidimo v Zagrebu in seveda tudi k Svetemu Roku bomo stopili. Saj je bilo že velikokrat povedano, da Slovenec ne more reči. da jc videl Zagreb če ni stopil tudi ila prijazni hribček, kjer stoji cerkcv slovenske službe božje v Zagrebu. Ka*r»*ilk Iščejo se lastniki debilkov. Ob zaključku obrt ne razstave je bilo izmed prodanih vstopnic izžrebanih šesl šlevilk za nagrade /,i prvo nagrado je bila določena krasna hrastova miza in stol, za drugo miza z dvema stoloma, za tretjo dva fotelja, poleg lega pa je bilo še troje drugih vrednih dobitkov. Izžrebane so bile po vrsti naslednje številke: 228, 1832. 1345, 095. 2030 in 2495. Doslei sin se javila / izžrebano vstopnico samo dva obiskovalca razstave, ki sta dobila drugo iu zadnjo nagrado. drugi dobitki pa še vedno čakajo na lastnike. Po 1. septembru lic,do zapadli v korist Obrtnega društva. fJubljana hrvatskega naroda, le tako doseže čim uspeh v korist naroda iu države. O novem nadzorniku pričakujejo, tla ne bo poznal lo domača narečja, v katerih se vrši pouk (teh narečij je celo več), marvee dn pozna ludi hrvatski kniižovni jezik in književnost (misli kakor v Zagrebu), kajti lo talen doprinese tudi on k resničnemu napredovanju gradiščanskih šol. Pripomiu,jamo, da imajo Hrvati vso potrebne šolske knjige in zdaj dobe celo svoje.; ga šolskoga nadzornika. Iu kako je s Slovenci na Koroškem? Zakaj tu ni šo nič boljše? I \nrvo n /!'. 11 - , imajn Icknrnr: ni r. Mienik, Marijin f rt: mi-. Kur.-ilt, (iosposvrlskn eritti M In Ilir. ftoliineo doil., Rimska ceslu 31. Drugi hraii Prosvclno tlrušl ru n l Idi ti pri hjuliljani vljudni vabi vse pi-ijulelje 1 j misl-1- prosvolo na sluve-no olvori-1,-v ilrnStvnneffii dclovuiijn, kt ne vrAi v neib-IJo, 23. nv-linisla iili 7 zvečer v 1'roMoluom domu v llotu. Nh i-c-ln ji- nekaJ uaroiln.itl iit-smi. slavnostni irovor. /a zaključek pu vprizorliim pretresljivo Flnžirai-Jevo dramo: - Ka/,vuliim življenja . Tubor pri Sv, Roku v nedeljo, 18. I. m. je bil veličastna manifestacija delavske zavesti. No toliko po udeležbi (nad 011 tisoč), kolikor po pripravah in organizaciji za la veliki delavski ibin od strani naših tovarišev strokovničarjov v Slovenski Bistrici. Na hribčku pri kapelici sv. Roka jo na taborni predvečer zagorel velik kres, zngrmeli so toplči, ubrano so doneli zvončki Iz line kapelice sv. Roka svojo večerno pesem. £0 na predvečer je bilo vse polno opravka delavskih rok in ročic tako z. okrasitvijo cerkvice, postavitvijo mlajev iu slavoloka. Na taborni dan proli pol desetim pa so kar vreli od vseh struni taborjaui, sami izželi obrazi delavcev, delavk, kmetov in viničarjev. Pred kapelico sv. Roku jili je čakitl lepo okrašen slavolok z napisom Častilci sv. Roka, delavci in delavski prijatelji pozdravljeni! Iz Hinartnn jo prišla godba in spet so v pozdrav pokali topiči. Delavsko pridigo jo govoril domači kaplan g. Mihelič Leopold. Segala jo prav vselil do srca. Sv. Rok kot zaščitnik bolnikov po kugi, naj bo priprošnjik krščanskega delavstva, danes, ko je eolo zemeljsko oblo zajela neizprosna kuga Mo-veške sebičnosti — kapitalizem, figur največjo žrtve so ravno delovni stanovi. Organizirani krščanski delavci se morajo borili proli izrodkoin mnmonn kol družabne kuge. kor lo Bog zahteva. Med sv. mašo je popeval domači moški cerkveni pevski zbor, pri katerem v večini sodelujejo ludi naši delavski tovariši. Raz lepo okrašeni oder je taborjane pozdravil in otvoril tabor tovariš ReberSek Karel in podal besedo strokovnemu tajniku lov. Petru Rozmanu, kateri jc predofil vso neskladnost današnjo gospodarski^ moralo s potrebami delovnih slojev, tudi kmetov. Povdaril jo predvsem pomen strokovno organizacijo, ker samo tn jo tista pot, po kateri si ho delavstvo moglo priborili svojo veljavo in polno pravico, siimo Jugoslovanska strokovna zvozil je edino prava strokovna delavska organizneiju slovenskega delavstva. To zalo ker jo krščanska in narodna, kakor jc naš slovenski delavce sam. Drugi govornik tov. Jurač .loško je v svojem govoru podčrtul tesno zvezo kmeta in delavca. Tabor je z lepimi besedami pozdravil tudi domači kaplan g. Mihelič. Godba je šo igrala, ko je bilo zborovanje zaključeno. Tuborjani so so napotili vzdolž po hribu proti viničarijam, kjer jih je večina oslabi pri prijateljih v tovnriški zabavi. Vsak je nosil nekaj scnlena besed govornikov seboj. Tabor jo bil kot prvi delavski tabor nu tem kritju, nad vso dobro pripravljen, zn kar gre priznanje predvsem odbornikom delavske in viničnr-sko skupine v Slovenski Bistrici, njihovi zavedni in požrtvovalni mladini, šniartinski godbi, pevcem, posebno pa še domači duhovščini'. To je bila: dolu slava, čast, našemu pokrelu pu mogočna rast. Poizvedovanja Trmtlmnntlra jntiira je liitn najdena v nedeljo na OP,"ali iu si- dolti n;i IIrniloi-ki-Kii ee.sl.i Darrnii knjižim n.-i iiti-- l.i-oipnltl Kovač je liilu z.k111»-tji-ria vi-i-ra.i v Ilirski ulici. NajiliU-l.i sc prosi. .3(I Nlli-ionallla ura: ::n Prenos 17. Bclfrrmln; 'Ji' Ouv vreme, poročilu, sporo,!: l'i Arije I7. čefiklh oper , pole člnn brimkeKu (tlcluliši a is. b. Kos Drugi programi t Urinimi: 1.1.15 Itiiske ciffunsko minam-.-. poje u»>na l.i/.n Popovo. iMiuilcu belitrnjake ipcre; p; opercic, plošče: m.3 Knclonntna ura: 40-letnle« clclališkc /.iti-mlbci v ZuKrebli; 'Ji! Koncert slmlonlfncffii t-:,es[.ra kraljeve Knr-le: 'i'2 Vokahlil koncert, Ploš'e. fi/„,r in uprrrtr: lfl.:lll Brno, opera -Itnsnlka (Dvorak): -t llukare^l, opera ; Aidn (Verdi); ai.KI ltlin, opern An-lre 1'henler (Olor i dano); 1X1.13 1'ulcrtno, opereta rol.l-k.i lutka ; -JI Ton-I lotise, odlomki iz operete Muskelirii ■/. samostana . I rliki t:nnrrrH: t!),3ll Iliga; 31.lil llcut.schlanilse.nder: „11 IU Vrulisbivn; .11.10 ViiSuva; 'JI IlimihurKj '-'l Hru\--1-los; 21.13 Itiulle Pariz: 22..KI Strti-tb-iurK. Inslrunirii-Inlni koinrrli: IS Tlerlbtt '-'I VarSavu. 21 l.von T.ti Donu ; 21 '3 T.nkwtnhnrir: •.!t.:«> Krnnkfurt: 21.4.1 Tnntou se. _ r«;,-. knnrrrli I! Mcrliti: 20.13 KonlKsberK; 20.11-SlutlKurt flrsitii iiln-slm: 11' Slutt«nrl: ltl.15 IteKbinal-1'roirrnm: 22.211 lleitioniil-Proiti in : '."'.Sil lle.rlln; 22.:I0 Ra ilio Pari/: KToiiL-slieri;; 2:1 D^utac.lllfttidsender: 2,1 lvaluudboi«t ^1.13 Llroiwich, Cvetoče ure V Monaknvem bodo v septembru priredili razstavo znamk vsega sveta. Ob tej priliki je pripomniti, da je v posledjem času izšlo več znamenitih jubilejnih znamk. — Tako je izdala francoska vlada ob 300-letnici akademije znamko s podobo kardinala Riclielieuja, ustanovitelja te akademije. — Na Poljskem so izdali znamko v čast rajnemu maršalu Pilsudskemu z njegovo sliko. — Avstrija ima novo znamko raznih vojskovodij — tako tudi princa Savojskega. — Ameriška Costa Rica je ob jubileju Rdečega križa izdala znamko s sliko usmiljenke, ki stoji pred oltarjem. — V Kaliforniji, v San Diegu, so izdali znamko s sliko mesta, ki ga prekaša veličastna cerkvena stavba. — Irska bo izdala več znamk s podobami irske zgodovine in mitologije grbov in junakov. — Angleška ima veliko znamk v čast kraljevemu jubileja. Donebnik -168 nadstropij V St Louisju v USA bodo sezidali donebnik, ki bo še enkrat tako visok ko dosedanji najvišji Empire State Building v Njujorku. Imel bo 196 nadstropij, visok bo 600 m, stal bo 233 milijonov dolarjev, 100.000 delavcev bo zaposlenih pri njem in 250.000 ljudi bo stanovalo v njem — torej približno 4 krat več ko v Ljubljani. V njem bo tudi bolnišnica, šola, zavetišče za otroke — in seveda tudi pisarne, prodajalne in podobno — celo mesto v eni sami hiši I Podrtine grškega mesta Sparte, ki ga je uničil požar. Mesto stoji ondi, kot je bilo nekoč slavno grško mesto istega imena. Med kitajskimi roparji Apostolski vikar iz Lančouja v Kansuju na Kitajskem, škof Buddenbrock, poroča: »Misijonarim po hribih Kansu. Naš avto ni obtežen, saj nas je le šest oseb in skoraj nič prtljage. Imamo le plahte in priprave za maševanje, kaj več pa ne potrebujemo na takem potovanju. Naša najboljša spremljevavka je kitajska skromnost. — Krasna je pot v ranem jutru! Čez hribe in doline, čez zelena, cvetoča polja. Čaroben je razgled, a vendar se nam krči srce: zakaj vse to sočnato zelenje vsebuje oni strup, ki uničuje telesno in duševno 500 milijonski narod. Dasi je strogo prepovedano, vendar je še mnogo nasadov maka za pridobivanje opija. — Peljemo se skozi številne naselbine. Povsod je že vse na nogah. Iz odprtih hiš se kadi in puhti. Oljnata pogača, jajca in vroča voda že čakajo popotnikov. Tu je potujoča trgovina, moški s krošnjo na rami. Na kolu mu visi košara z dragocenimi predmeti, ki jih razkazuje ljudem: sadje, cigarete, milo, igrače, orehi in drugo. — Opoldne smo gostje kitajskega duhovnika Abrahama Cena, ki je že vse pripravil za nas. Po kratkem odmoru se odpeljemo dalje. Pokrajina je puščobna, malo rastlin, veliko prahu in peska. Vse zavisi od dežja, ki ga je pa tu prav malo in še tedaj, ko nič več ne zaleže. Oddahnemo si, ko pridemo v Hvadja Ling, kamor smo bili za ta dan namenjeni. Kmalu je vsa vas krog nas, saj je avto še zmeraj nekaj, kar si je treba ogledati. Tu je tudi vojaška postaja. Poveljnik nas povabi k sebi. Katoličan je in nam ponudi celo sobo za čez noč. Zjutraj bo ta soba naša kapela. Prihodnji dan je nedelja, j Zarana berem sv. mašo, ki ji prisostvuje tudi ne- ! ki častnik. — Pa že spet čez hribe in doline, i Pravkar sopiha avto po grapi navzgor. Ko blisk j nas prešine groza: nekdo je ustrelil! Že nas ob- i kolijo roparji, stopijo na avto s puškami v rokah i in avlo se mora ustaviti. Nas in vse drugo po- | mečejo na tla. Začno nas preiskovati. Karkoli je uporabnega, vzamejo; tudi uro in brata Lucijana vzamejo, le kitajsko sestro Cecilijo pustijo v miru. Kitajskim spremljevalcem poberejo 10 dolarjev, a pri meni ne najdejo denarja. Poberejo nam braš- j no in razne malenkosti. Nato prisilijo s puško v I roki Lucijana, da jih popelje nazaj v 11. Posko- j čijo na avlo. Kakih 20 roparjev plane na streho, : ki se udere pod to težo. Luc.ijan odvihra z roparji nazaj. A mi obstanemo in ne vemo, kaj bo z nami. Ali se bo avto vrnil? Pa kdaj? Ali ga bodo razdejali? Kako bomo nadaljevali pot? — Poskrili smo še malenkosti, ki so nam ostale. — Kako smo se razveselili, ko smo čez uro zagledali avto z bratom Lucijanoml Roparji, ki so bili ubežni vojaki in smo bili mi njih prve žrtve, so v II. izstopili in poslali avto nazaj. Opoldne sem v D. poročal občinskemu načelniku, kaj se nam je pripetilo in popoldne smo krenili proti Ping-liangu. Avlo se komaj vzpenja navkreber. Tedaj — spet strel! Trije roparji z mrtvaškimi ragljami planejo na nas in zavpijejo: »Stojte! Denar!« — Začno nas preiskovati in najdejo pri meni onih 40 dolarjev, ki jih prejšnji roparji niso našli. Brat Luc.ijan, moj izvrstni šofer je že prej vse izgubil, a sestri Siu se le posreči, da skrije poslednjih 15 dolarjev. Nekemu učencu vzamejo 2 dolarja, drugemu slečejo vrhnjo obleko. Ti trije roparji so silno sirovi, bolj kot prejšnji. Preden izginejo, nas neusmiljeno pretepejo. Težko je popisati, kako nam je bilo pri srcu. šele ko srečno dospemo k španskim kapucinom v Pingliang, se umirimo po teh razburljivih dogodkih. Zapojemo Te Deum in zahvalimo Boga, da smo ostali živi. Trideset lel že de,lujeni po kitajskih mistjonili, a še nikoli nisem bil tako izro-pan ko to uot.-r Kolo bodočnosti, ki so ga te dni ulili v Nemčiji in ga bodo uporabili pri nekem žerjavu. Uradnik se vadi, kako bo svojega predstojnika ošteval. Že slavni Linnč, rastlinoslovec (botanik) je dognal, da moremo s cveticami določiti čas, da so cvetice ko prave ure. So rože, ki vedno ob določenem času odpro svoje cvetove in jih spet ob svojem času zapro. V botaničnem vrtu v Berlinu so zasadili krožek samih takih cvetic, ki natančno kažejo čas, ki so prave pravcate ure. Potek njih rasti, vsi zakoni njih življenja so praktično uporabni za človeka. Lahko si kar mislimo, da bi človek, ki bi sedel pri teh rožah in bi poznal njih skrivnost, tudi brez ure pravočasno prišel na vlak. Kakor pri ljudeh, imamo tudi pri rastlinah take, ki zgodaj vstajajo in ki dolgo spijo. Roža, ki točno, ko po uri budilki, plane iz postelje — je kozja brada. Že zarana ob štirih, ko prvi sončni žarki naznanijo dan, se odpre njen cvet. A ni dosti tovarišic iz družine rož, ki bi soglašale z njo. Vendar se pa ob štirih zbudita tudi cikorija in regrat. Regrat pa ni zanesljiv, zakaj časih je tudi že pet ura, preden je zanj minila noč. Ali ni čudno, da se največ rastlin vede kakor Človek tako, da vstanejo med šesto in sedmo uro? Oh tem času je splošna budnica za vse rastline. Tedaj začne priroda zdehati in se pretegati, kakor bi rosa odprla oči toliko zaspanim rožam. Ob Iz dežele Šhipetarov Odkar je Karel May opisal dogodivščine iz dežele Škipetarov v posebni knjigi, (kjer se je pa zmotil in je opisal Macedonijo, namesto Albanije!) — je polno napačnih poročil o tej deželi. Nedavno so poročali, da so spet pokale puške v bližini glavnega mesta. Nič ne vemo, ali so bile krogle namenjene kralju ali ne. Sicer pa so Albanci znani, da slabo streljajo. Tako so tudi zadeli — ko takrat na Dunaju — drugo žrtev. Koj so nastale čudovite govorice: pravijo, da se je zanetil upor, ki ga vodi šefgef Verlači, ki da hoče albanskega kralja vreči s prestola. Pravijo tudi, da je hotel Šefgef Verlači že prej storiti nekaj takega, ko se je hotel poročiti s kraljevo hčerko —I (Prav albanska storija, ko kralj Ah-med Zogu niti sam ni poročen!) Resnični in pravi Šefgef Verlači je pa najbogatejši Albanec in že precej v letih. Komaj, da ima te misli, da bi se poročil s kraljevo hčerko — ki je ni —, saj je bil baš kralj Ahmed Zogu zaročen z njegovo hčerko! A ko je zasedel prestol, se ni poročil z njo. Morda mu je stari gospod Šefgef to zameril —, res je namreč, da je zoper kralja v opoziciji. Vendar pa ni verjeti možnosti, da bi se Šefgef tako spozabil, da bi s svojo gardo, ki mu varuje hišo in življenje, napadel kralja. Saj je Ahmed Zogu pod varstvom Italije in niti ves albanski narod ne bi zoper kralja ničesar opravil, ker ga ščiti več ko deset tisoč italijanskih vojakov. Dalje so pa še laška letala v Škodri, v Draču, Tirani in Korici. In lahko se tudi brzojavi s tega io onega konca Albanije. In — Albanija ni več nekdanja Mayeva dežela Škipetarjev — namreč so ondi avtomobili in znamke in slatine in knjige — ko povsod drugod. O novih znamkah Državno predsedstvo v Madrasu je prepovedalo knjigo »Duhovnik, ženska in spo-vednica«, ki jo je napisal neki protikatoiiški pisatelj v tamilskem jeziku, češ, »da nesramno napada katoliške duhovnike in redovnice.« Zdi se, da je knjiga prevod nekega inozemskega dela. Po indijskih kazenskih postavah je moči kazensko pobijati sleherno pisanje, ki bi radi svoje vsebine moglo razdvajati državno priznane verske občine. ★ Pilotke so boljše ko piloti — poročajo iz Moskve. Grobovskij, najboljši strokovnjak v ruskem letalstvu, pravi, da so ženske za zrakoplove zlasti v višinah čez 7000 m bolj sposobne ko moški, ki se jim prej zvrti v glavi. Ženske se morejo z letalom dvigniti do 10.000 m, ne da bi uporabile aparat za kisik; torej so ženske tudi bolj sposobne za bojna letala. šestih vstane gozdni regrat, ki gre k počitku že zgodaj — ko drvarji krog njega. Tedaj se zbudijo tudi marjetica, mleček, vsi so že na nogah. Ob osmih je znak vstajenja za kislo deteljico, encijan. Pod lese k pa je zaspanec: ob petih popoldne zaspi in spi 17 ur — do 10 dopoldne. Tudi jetrnik, tulipan ne vesta, da je »rana ura — zlata ura« — in spijo do desetih. Imamo pa še prave pravcate lenuhe-zaspance: jesenski podlesek, vetrnica, ki jima je vseeno, ali je ura že enajst, ko »vstaneta«. Točno opoldne se zbudi strupena jagoda in druge so, ki podnevi spijo, ponoči pa čujejo. Divji nageljček n. pr., oživi šele ob šestih zvečer, nekateri nageljni pa so zbujeni tudi ob sedmih, osmih zvečer. Kakor je vsaka ura občutljiva, tako so občutljive tudi cvetoče ure. Ko so sončni dnevi, točno kažejo čas, ne zastajajo niti za minuto in tudi ne prehitevajo. A kakor se pooblači, začno štrajkati. — Ustroj cvetočih ur je prav tako zanesljiv, ko skrivnosten mehanizem. Poznamo učinke ustroja, poznamo čas, ki ga kaže. A nebeški ustvaritelj teh ur je vendarle pustil zavozlano uganko, odkod in kako se razvija »kolesje« cvetočih ur. Te uganke človeštvo pač ne bo moglo rešiti. Spet rekord Ameriška statistika poroča, da so ameriška letala porabila lani nič več in nič manj ko 220 milj. 805 tisoč litrov bencina! Trgovska letala so ga porabila največ in sicer 93,015.000 litrov. Vojaška letala 89 milijonov in potniška 36 milijonov litrov. Kreugerjevo letalo. V Parizu bodo na dražbi prodali letalo »švedskega kralja vžigalic« Ivarja Krcugerja, ki se je z njim peljal 10. junija 1932. ko se je usmrtil. Letalo je bilo narejeno po Kreti gerjevih načrtih, ima prostora za 9 oseb in je stalo poldrugi milijon frankov. Z italijanske nezgode pri Ovadi: voda je razrušila elektrarno. Drobtine Papež Pij XI. na »najvišji višavi«: Na 1 Zeinsteinu so v začetku avgusta t, 1. odkrili I spomenik v spomin onega dne, ko so bili prvi turisti na Monte Rosa. Prvi hribolazcc, ki je dospel na vrh, ,je bil tedanji knjižničar ambrozijske knjižnice v Milanu Achille Rat-ti, sedanji papež Pij XI. Pred 35 leti mu je uspelo, da je prišel na vrh gore, kjer dotlej šo nihče ni bil. V višini 3600 in je dal italijanski turistovski klub napraviti bronasto tablo, kjer je napisano, da je Ratti v vsakršnem pomenu dosegel »najvišjo višavo«, in sicer »v turistiki in glede na duhovsko čast.« Pri svečanosti, kjer je bilo navzočih veliko turistovskih odposlancev, jo duhovski slavnostni govornik proslavljal turistovske uspehe papeža, ki se zdaj vneto pospešuje turi-stiko. 3000 let star voz so izkopali pri Augs-burgu. Voz je umetniško izdelan, kar priča, na kakšni visoki kulturni stopnji so bili tedaj evropski narodi. Razen voza so izkopali tudi 33 cm visoko posodo, ki je prav tako dragocena najdba. * Iz Madrasa poročajo: Doslej je bilo nemogoče, da bi v liindskih državah Indije kak kristjan postal minister. A hinduradža iz Bobbilija je že dvakrat Imenoval domačina-katoličana, dona Jožef Reddija, za devana ali državnega ministra. V Moskvi bodo jeseni imeli 40 gledališč. V teh igrajo večinoma klasična dela Ostrov-skega, Puškina, Gribojedova in dela modernih pisateljev — kakor Alekseja Tolstega »Carja Potra«; Katajovega »Cvetlično pot« in Švarkinovega »Tujega otroka«. Nekatera gledališča proizvajajo samo boljševiška propagandna dela, ki jih jo zdaj največ. Gospodarstvo Kalija : Abesinija Vojne priprave zrejo miljarde The Kconomist je v zadnji številki pod naslovom Gospodarski manevri Italije priobčil nekaj podatkov o najnovejši gospodarski politiki fašistične Ilalije, ki jih v glavnem poimtisku-jemo. Mnogi se vprašujejo, piše The Kconomist , ali bodo gospodarske težave zadrževalo zunanjo politiko g. Mussolinija, ki si je nadela geslo >Avanti!". Tako poročajo, da so je radi Mus-solinijevih priprav v vzhodni Afriki stisnil gospodarski vijak. 1. Obrestna mera Narodne banke je bila povišana od 3.50 na 4.50. To je sledilo odlivu zlale rezerve od 5.523 milj. lir na 5.257 milj. lir v zadnjih 1(1 dnevih julija. Kljub strogemu nadzorstvu nad dobroimetjein italijanskih državljanov in tvrdk zlato beži iz dežele. Radi tega je bilo tudi znižano obvezno kritje denarnega obtoka, ki je znašalo dozdaj -10%. 2. Radi prevoza blaga in vojaštva v vzhodno Afriko je Italija odtegnila mnogo svojih ladij s paroplovnih linij proli Ornemu morju, ker jih potrebuje za prevoz blaga in moštva skozi Sueški prekop. Italija je tudi najela v ta namenjnnogo inozemskih ladij, predvsem grških. Iz Nemčije poročajo, da je Italija kupila 13 ludij s skupno to-liažo 120.000 ton. Italijani se pogajajo za nadaljni nakup ladij. 3. Italija je skušala nakupiti bombaž v ameriških Združenih državah, toda Državna izvozna Japonci in telovadba banka ni bolela jamčili ameriškim izvoznikom za kredite, ki bi jih li dovolili Italijanom. 4. Italija dolguje Angliji 1,500.000 lunlov za premog. Dne 7. avgusta je znašal \ angleško-italijaiiskein kliringu angleški saldo 1,770.792. | Italija mora z. izvozom pokriti ta znesek. Ualija je najela 7 grških ladij, da bi prevažale premog iz Poljske, italijanska industrija je odvisna bolj j kakor vsaka druga industrija v Evropi od uvoza surovin. Radi državnih nabav, ki jih zahtevajo priprave za vojno, se je normalna trgovina usmerila drugam; znano je, da niso vojne priprave ^ nikak gospodarski posel, saj padejo visoki slroški zanje ua vojskujočo se državo. Normalni izvoz v takem primeru skoraj povsem odpade, in to se doguja tudi v Italiji. Kako bo Italija plačala uvoz, ki čedalje narašča? Kako bo plačala visoke pristojbine za prevoz skozi Sueški prekop? Ako ostane njen izvoz na sedanji višini iu ako ne bo nihče jamčil za njene kredite v inozemstvu, bo i postavljena Italija pred to dejstvo: ali ne bo ino- i gla plačati menic inozemcem, ali pa jih bo plu- ' čala z dobroimeljeni svojih državljanov v inozemstvu. Pasivnost italijanske zunanje trgovine je razvidna iz liaslednih podatkov: V prvih 7 mesecih tega lela je Italija uvozila za 1.412,280.124 lir blaga, izvozila pa za 2.810,597.705 lir. Umsko lelo je uvoz v istih mesecih znašal 4.542,520.051 lir, izvoz 3.023,470.321 lir. Pasivnost je znašala letos 1.595,682.719 lir, lani 1.549,044.330 lir. Vsi hi radi zaščito PriobJujemo naslednje pismo nekega uradnika, ki dokazuje, kako bi vsi stanovi radi neke vrste zaščito. Kaj radi pozabljajo, da je bila kmet-ska zaščita utemeljena, kolikor je sploh bila v izrednem padcu kmetijskih pridelkov, .lasno je, da bi uvedba zaščit za druge stanove naš kreditni sistem privedla v absurdnost. O leni več ob drugi priložnosti. Ko je bivši finančni minister, sedanji predsednik vlade, g. dr. Stojadinovič v svojem govoru v upravnem svetu Narodne banke dne 18. januarja I. 1. med drugim omenjal potrebo splošnega znižanja obrestno mere, smo zlasti dolžniki, ki v težkem gospodarskem položaju plačevanja obresti naših dolgov ne zmagujemo, njegova izvajanju iskreno pozdravili. Oitali smo pozneje tudi, da so je od strani onih gospodarskih ustanov, ki bi njim bilo splošno znižanje obrestne mere v škodo, vse potrebno ukrenilo, da si svoje interese zaščitijo. l.e dolžniki, razen kmetov, so ostali brez zaščite proli izrabljanju težkega gospodarskega položaja od strani raznih upnikov. Zato smo mnenja, da je zaščita dolžnikov in znižanje obrestne mere ler splošna ureditev odplačevanja njihovih dolgov lako važno vprašanje kakor zaščita denarnih' zavodov proti izplačilu vlog njihovim vlagateljem. Med dolžniki, ki bi bili predvsem potrebni zaščite, je treba navesti naše uradnike, delavce ni male obrtnike, iii so so zadolžili, da bi si poslovili Skromno stanovanjsko hišico. Kol uradnik in delavec, " ki vsled znižanja plač in pomanjkanja služb gospodarsko propadata, propadala ludi Irgo- ! vec in obrtnik, ki sla od položaja uradnika in delavca največ odvisna. Z njim vred pa propadu danes tudi velika večina posestnikov novih hiš. Saj je znano, da se je v letih, do denarne zapore, lo jo do lelu 193?.., največ iu najdražje zidalo. Ker so bila vsled lega stanovanja draga, so si zlasti državni nastavljene! ia upokojenci, katerih družinski člani so bili takrat še tako srečni, da so bili v državnih službah, kjer so prejemali poleg plače polni' drnginjske doklade, zidali lastne domove. Kakor niso ledaj državni nameščenci in upo-; kojenci računali, da se bodo njim dragiujske do-i klado za več slo dinarjev mesečno znižale, tako i ni nihče, ki je lakrnl zidal hišo iu si najel poso-, iilo, računu I du so bo zgradurina povišala od 3 na li. oziroma na 12%, da so bodo vpeljale stanovanjske pogodbe itd. ter da bodo s leni. ker se je mnogo zidalo, najemnine znatno padle in du bodo j obresti od posojil, ki so bile za takrat primerne i klub letnu, ila so se obresli na vloge znatno zai-! Žale še vedno v taki višini ostale. Z ozimni,' 114 • navedeno smatramo' dolžniki, da naša zahteva po znižanju obrestne mere ai nikaka špekulacija, temveč upravičena stvar. Da se pa to ue ho dogajalo, je potrebno, da se uredi znižanje obrestne' mere in splošno odplačevanje dolgov v skladu z. j današnjo gospodarsko krizo, in sicer z zakonom. ' in da se zaščitijo dolžniki pred oderuhi ia Spe-_ . kulanti. Borza Denar Dne 21. avgusta. Funt, dolar in frank so čvrslejši, goldinar in marka šibkejša. V zasebnem kliringu je šiling zopet nekoliko oslabel, v Ljubljani 8.40—8.50, v Zu-grebu 8.32—8.42, v Belgradu 8.37—8.47; funt v Zagrebu 233.30—234.99, v Belgradu 283.07-234.67; pezeta v Zagrebu 352.50 lil., v Belgradu 570 bi. Liubliana. Amsterdam 2949.58-296l.18. Berlin 1752.05—1785.93, "Bruselj 734.54- -739.60, Curili 1424.22—1131.29, London 216.20 - 216.32, No\vyork 4313.00—4349.01. Pariz 288.64-290.08, Praga 180.83 — 181.94, Trsi 356.81-359.90. Promet na zagrebški borzi ie znašal 193.060 Din Curih. Ilclgrad 7. Pariz. 20.27. London 15.225, Newyork 305.50, Bruselj 51.625, Milan 25.10. Madrid 42. Amsterdam 207.10. Berlin 123.25, Dunaj 57.75, Stockholni 78.50. Oslo 70. 15 Kopenhageu <>7.95, Praga 12.705, Varšava 57.90- Atene 2.90, Carigrad 2.17. Bukarešta 2.50. Ilelsingfors 6.71, Buenos-Alres 0.8225. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 81 -83, agrarji Ki—47, vojna' škoda promptna 371.50—374. begi obvezn. I 63.50—65. 8'/i liler pos. 80.60—81.50, 7% Bier. I pos. 71.75—72.75. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 81—83. ' agrarii 16—47, vojna škoda prompliiu "172 —374. avg. 370—372. sepl. 370—372, okt. 370-372, nov., doc. 370 den., begi obvezn. 03.50—65, Bier. pos. 80.75—81.50, 7% liler. pos. 72—73.75. — Delnice: Priv. agr. banka 232—234, Trboveljska 90 -100, Izis 40 bi., Osj. sladk. lov. 120 bi Belgrad. Drž. oapirji: 7% inv. pos. 80—81 50. agrarji 46.75—17.50 (47.50). vojna škoda promptna 372- 373, sept. 872 373. nov. 372.50—373, begi. obvezn. 66.75—67.25 (67.50, 66.25). H% Bier. pos. 80.25- 81.50. 7'( Bier. pos. 82.2o-S2.75, ',% pos. D11B 75.25 den. — Delnice: Narodna banka 5880 —5950, Priv. agr. banka 233 231 (233.50). Žitni try; Novi Sad. Vse neizpreni. Tendenca neizprem. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica okt. 15.12—15.25, zaklj. 15.32—15.2-1, rž okt. 13.40—13.53, zaklj. 13 53- 13.55, koruza avg. 13.65—13.68. zaklj. 13.68—13.70, sepl. 18.05— 13.38, zaklj. 13.68—18.70, maj 13.80—13.97, zaklj. 14.10—14.15. Chicagu. Pšenica maj 1936 91.625, sept. 87.75. dec. 89.875, koruza maj 1036 67.25, sept. 74.375. Japonce smo doslej poznali zgolj kol dobre športnike, /lasti v plavanju in lahki atletiki, dočim smo o japonski telovadbi prav malo slišali. Vsaj kake pomembnejšo vloge z mednarodnega slališča doslej niso igrali. Prevečkrat so se pojavili japonski telovadci na zadnjih olimpijskih igrali v l.os Augeles-u in so sicer v ostri, n vendar zelo zreducirani konkurenci igrali docela podrejeno vlogo. Vendar kdor pozna žilavost japonskih športnikov, temu je bilo takoj jasno, ila 111 daleč oni čas, ko bodo J«|>oiici tudi v tej panogi telo-vadnili vaj soodločevali. In to se je zgodilo komaj po triletnem razdobju, ko so japonski študentje 1111 svetovnih sludentovskih igrah v Budimpešti zasedli drugo meslo, jired Nemčijo! V Nemčiji jo tekla zibelka telovadbi, v Nemčiji je telovadim tako razširjena in priljubljena kol morda nikjer na svoiu (izvz.emši v Švici) in Iu jc takozvana umetna telovadba, 1111 orodju na laki višini, da s precejšnjo gotovostjo lahko računajo Nemci na primat pri prihodnjih olimpijskih igrah v loj panogi. Ce ga ne bodo dobili, bo lomu vzrok edino telovadba na krogih, ki se lam ne goji in zamujenega se v dveh. treh letih lic du kar tako nadoknadili. To le mimogi. de, kor som hotel na kratko predočiti na kaki višini jc danes telovadba pri Nemcih. I11 laiste Nemce je tolkla japonska reprezentanca v Budimpešti, tislo Nemce, katere ima svet takorokoč za vzor v tej panogi telesnih vaj in tiste Nemce, ki so se z. vso silo vrgli na telovadbo, kateri jo bilo tamkaj žo od nekdaj odmerjeno najodločnejše mesto med vseliti športnimi panogami. Kaj je temu vzrok, kako je to mogoče? Kolesarska dirka »Poštelc 1927« » ttadvanju. V nedeljo popoldne se jo vršila medklubska dirka na 18 km. Start je bil na Tezliu pri gostilni Šabeder; proga je vodila na llajdiiio-Fratn Umivanje s ciljem pri gostilni šunko. Rezultati so sledeči. Skupina A: 1. Zailravec Ludvik, kol. klub F.dehveis 1900 v času 1.34:52 , 2. R<»,i.uan Štefan SKŽ 1.34:53. 3. Smeli Adolf SKŽ 1.34:54. I. Šunko Joža SKŽ 1.31:55. Skupina B:. 1. Bezjak Aleksander SKŽ 1.47:28 . 2. Celovšek Franc K K Pofitelu 1.47:28'?. Iznenadilo je, da smo videli na startu le par dirkačev. Kje jo krivila? Sodniško sekcijo je zastopal g. zvezni sodnik Mihael Lešnik, zvezni , sod. liužič A. in klubov lajuik Maulaer Dirkači so bili nagrajeni z. lepimi darili; nato -e jo vršila - uspela veselica kolesar, športnikov. Zahvala gre kol. klubu Pošteli, da j« medklubska dirka v najlepšem redu uspela, kljub temu, ila ima večino svojih članov pri vojakih. Svetovne študentovske igre v Budimpešti. Svetovne študentovske športne igre, katerih se jc udeleževalo 17 držav, so sc predvčerajšnjim zaključile. Zadnji dan jc prisostvovalo tekmam nad 6000 gledalcev iu ludi predsednik madžarske vlade g dr. Ciombes je bil navzoč. Posamezni narodi so sc tako-le plasirali: 1. Madjarska 481 točk; 2. -Nemčija -165 točk; 3. Anglija 146 točk; 4. Češkoslovaška 102 točki; 5. Francija 101 točko; 0. Japon-! sta 88 točk; 7. Poljska 84 točk, 8. Avstrija 06 točk; 1 o Letonska 40 točk; 10. Belgiia 24 točk; II. tuiaka 10 lečk; 12. Estonska 13 točk; 13. Irska S loč«; 14. Danska in Egipet po 7 točk; Nova Zelandija (1 in 16. Španija 2 točki. Izlet planinccv v Dubrovnik. Prometni minister ie na prošnjo uprave Zveze planinskih društev odobril 7a udeležence X. kongresa ter s tem zvezanega izleta planincev v Dubrovnik sledeče Usali ie som sslii ssmžnih, liranok na kurivu, I. j. 30 D. Hnkusch, Celje če še nima v svoji hiši .Herkuies* obroča za štedilnik, palcu-tirani Kolosalen uspeli kurjen a ! Ogromen pri-",,(! Dobi se pri tvrdki Kdor količkaj pozna japonske športnike, ta se temu 110 ho čudil. Kdor pn je videl Japonce tekmovati, se 11111 bo zdela njihova zmaga ua Sludentovskih igrah popolnoma razumljiva stvar. Pa se bo morda kdo vprašal, saj so vendar Nemci prav tako zagrizojo v kako stvar in so v posameznostih še celo preveč natančni. V opravičilo nemškega neuspeha, odnosno poraza od nt run i japonske študentovske reprezentanco je treba ugotovili predvsem to, da je bila lo štiiiieulovska reprezentanca, ki ni pokazala pravo moči Nemčije. Razen enega tekmovalca, no bo nihče zastopal Nemčijo na prihodnjih oliinp. igrah. Pri Japoncih je pa — kakor vse kaži' — ravno nasprotno. Pa tltdi če ne bi tako bilo. je zadosten dokaz, da hočejo Japonci prav v vseh panogah telesnih vaj vsaj soodločevali, če ie no bi mogli igrali vodilno vlogo. Iu z islo vnemo so so torej vrgli tudi 1111 telovadbo, kjer so — kakor je po-kazala Budimpešta — dosegli krasne uspehe. S1110 radovedni na Berlin? vozne olajšave: popust 75' za skupine najmanj 10 oseb ter popust 50% za jiosameznike, ki potujejo na kongres v. Dubrovnik. S tem jc omogočeno, da sc izletnik pelje po eni progi ter se vrne v drugi smeri. Posebne izkaznice dobijo udelcžcnci v pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4, kjer dobijo tudi vse podrobne informacije. Čas prijave je najduljc do sobote, dne 24. t. m. se naroča v /n<;rebti, I latzova ulica 21-11. Za izlet planincev v Dubrovnik na kongren Zveze nlaninskih društev dne 1, in 2. septembra t. 1. je odobren 75'i popust za skupine deset oseb in 50% popust za posameznika, člana planinskega društva, pri voznih cenah na železnicah. Odhod izletnikov v soboto, dne 31. t. m., z brzovlakom ob 20. uri. Informacije daie ter spreiema prijave najdalje do 24. t. ni. pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. Olimpijski šport. Izšla je ravnokar 8. številka Olimpijskega športa z zelo zanimivo vsebino. Na naslovni strani je ameriški allel in svetovni rekorder Uraber pri skoku s palico, ki kaže dovršen skok cb palici. Prva stran prinaša jugoslovanske rekorde ter lislo petorice najboljših v lelu 1034. Tehnični referent £ N ai "S > cd 'ST p c S — ctf m c ~ E v a r, B , o cn C E5 U fc. E «£ a Vi Z £ 3 K G . J2J as ZT. - (A E 2 « b iS "o ■OI C > -a ra ° rP, S 3 .5 JS 9. o £ o ra 5) ra n O a !Š ^ m o "K "S o N ^ E 3 £ O« ^ O MALI OGLASI V malih oglasih velja »»oko beseda Din 1*—; ienltovonjakl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mati oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsks 3 mm Visoka petllna vrstica po Dla 2'SO. Za plamene odgovore glede malih oglasov treba priloilH znamko. Pošteno dekle r-možna nemščine - išče službo ali celodnevno postrežbo. Pibrovec Marija, Bohoričeva 33. (a) mrmral Želim mesto v trgovini ali gospodinjstvu. Imam 3 meščanske šole. Dopise upravi »SI.« pod »M 16 Ljubljana« št. 10082. (v) ■B 17 let star lant pošten, pridem in zanesljiv se sprejme kot sluga ali hlapec v trgovino. — Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 9664. (b) Trgovski pomočnik perlekten v železnini, dobi mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resen želez-ninar« št. 9980. (b) Provizijski potnik ea galanterijsko in papirno stroko se sprejme. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Provizija« 10086. (b) Mlinar sc sprejme v mlin za kmečko meljavo. Oglasiti «e je pri Edvardu Pogo-relcu, žaga in mlin, Struge, Dolenjsko. (b) Natakarico pridno, pošteno, simpatično, katera bi prevzela na račun gostilno in položila kavcijo - iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Natakarica« 10075. (b) Kmečki iant 16—17 let star, poštenih staršev, nekadilec — sprejme v službo v mesto. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 10063. (b) 17—20 letno dekle sprejmem v pomoč pri gospodinjstvu. Biti mora iz krščanske hiše, najraje sorito. Plača 100 Din. — Ponudbe upravi »Slov.« z navedbo fare in županstva pod »Skromno, zvesto dekle« št. 10059. (b) Šolajte se doma! Moderne jezike, trgovske predmete, stenografijo strojepis itd nauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Pišite po pojasnila. (u) Christolov zavod najstarejši, najbolje obiskovani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, znan po svojih odličnih uspehih, vpisuje avgusta in sep-temb.a dnevno na Domobranski cesti 15. Izvrstne učne moči poučujejo poleg trgovskih predmetov slovensko in nemško stenografijo, nemščino, strojepisje itd. — Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popu6t. -Zahtevajte brezplačne ponudbe. Zavod toplo priporočamo. (u) II Dijaki Dijaka drugošolca klasične gimnazije, želim izročiti v popolno doma čo oskrbo in nadzorstvo profesorski družini v Mariboru. Ponudbe z navedbo višine oskrbovalnine, naj se pošljejo v upravo »Slov.« v Celju pod značko »Dijak 1935« 10097. D Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo. Ponudbe pod »400 Din mesečno« št. 10083 upravi I5ECH03S ODDAJO: Lepo opremljeno sobo 9 posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica 1 (Del. zbornica), I. nadstr., vrata 18. Vnajem ODDAJO: Lokal v Sv. Florjana ulici 9 se takoj odda za 600 Din. -Zdravič. (n) II Denar Posojila na vložna knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 Večjo vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske prodam proti takojšnjemu plačilu po 52%. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plačam takoj« štev. 10011. (d) Vložne knjižice Kmetske posojilnice in Mestne hranilnice ljubljanske, kupim in plačam dogovorjeno ceno takoj Ponudbe upravi »Slov.« pod »Likvidacija« 9997. d HRANILNE KNJIŽICE ptujskih hranilnic kupimo Gotovina takoj. BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvorišče). — V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice liublianskih zavodov 140 hI vina iz lastnega vinograda na Varaždin-bregu, p r o d č Ravnateljstvo nadbiskup skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Parni kotel stoieč, 8 m3 kurilne površine, in avtomatična se-saljka za vodnjak, poceni naprodaj. Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova 5. Ia. sveže češplje kg 3.25 Din, košare 40 kg franko vsaka postaja — razpošiPa G Drechsler. Tuzla. (1) Za šolarje dobre in cenene obleke -si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. (1) Motorno kolo \V\ PS, v dobrem stanju, poceni naprodaj. - Pogledati pri Dolenc, vulkani-zacija, Maribor, Aleksandrova 25. (1) Psico volčje pasme 2 leti staro, dobro čuvaj-ko, prodam. - Ponudbe upravi »Slov « pod »Psi-ca« 10058. (1) I Aubmofor Fiat 503 športni, 2 sedežni, 2 zasilna sedeža, uporaben tudi za potnika, naprodaj. — Zirovnik, Tavčarjeva 6. f Limuzina 6-sedežna, izvrstno ohranjena, ekonomična - naprodaj. Vprašati: Zirovnik, (D) Tavčarjeva 6. IGEHESSI Posestvo naprodaj. Nove zgradbe. Spodnje Hoče 72 pri Mariboru. (p) Hiša na Rožniku poleg 32.500 m2 zemljišča - proti gotovini naprodaj. Ponudbe pod »650.000« št. 10084 upravi »Slov.«, (p) Hiša enodružinska, z večjim urejenim vrtom in stav-biščem za vilo ali trgovsko hišo, ob Dunajski cesti - naprodaj.. Informacije pri: Zirovnik, Tavčarjeva 6. (p) llil'1'llnl'll Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulica št. 3. Obri Entel • ažur • plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Liubliana, poleg hotela ŠtrukeL (t) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva ccsta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inseratc tn dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Vsemogočni je poklical k Sebi našo iskrenoljubljeno sestro, svakinjo in teto Anico Cedilnik Pogreb bo v petek, dne 23. avgusta ob pol 9 iz Vižmarjev 98 na farno pokopališče v Št. Vidu. Vižinarje, dne 21. avgusta 1935. Žalujoči rodbini: Cedilnik in .Temcc. + Naš iskreno ljubljeni sin in brat VILI nas je danes ob 11 dopoldne, po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 20. lelu starosti, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 23. avgusta ob 4 popoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto ob 7 zjutraj. Vojnik, dne 21. avgusta 1935. Žalujoči starši: M i c i in Viljem Z o 11 i, Lote in Mesti, sestri. Tinčkove in Tončkove prigode 109. Primoškov »nebotičnik« ie v nevarnosti. Dečki so začeli metati v ubogo žirafo debele sadeže in kar jim je prišlo pod roko, da bi nezaželenega gosla prepodili. Pa ni nič pomagalo.^ Žirafa ni mogla potegniti glave iz odprtine, naj se je še tako trudila. Zbegano je s svojimi plašnimi očmi gledala okoli sebe. Primoškova koliba na drevesih se je začela sumljivo zibati kakor ladja sredi razburkanega morja. Žirafa je obupno skakala sem in tja in ji je bilo pač mulo mar. kaj se bo zgodilo z dečki, če koliba trešči na tla. Rešiti si je hotela' samo svoje življenje za vsako ceno. Tedaj je Primožek planil na balkon in zatulil: »Gorila, na pomoč! Padli boniol« DOTRPEL JE IN NAS ZAPUSTIL NAŠ EDINI IN DOBRI TONČEK UČENEC IV. RAZREDA VADNICE TJA, KJER NI TRPLJENJA, GA SPREMIMO IZ MRTVAŠKE VEZE SPLOSNE BOLNIŠNICE V PETEK, DNE 23. AVGUSTA OB POL 4. URI POPOLDNE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU V LJUBLJANI, DNE 21. AVGUSTA 1935 ANTE IN FRANCKA GNIDOVEC, STARŠI KATALOG JE GOTOV! Pričeli smo z razpošiljanjem kataloga svojim odjemalcem izven Zagreba. V nekaj dneh ga bodo imeli vsi naši odjemalci. Njim ni treba, da ga zahtevajo, ker ga dobe automatično. V koliko kateri odjemalec cenika ne bi dobil do 23. avgusta, naj nam javi z dopisnico in mi ga bomo takoj poslati. Vsi oni pa, ki še ne vedo, kako poceni in ugodno se kupuje po našem ceniku, naj še danes zahtevajo z dopisnico brezplačni katalog za jesen od trg. in odpr. hiše Gospodarska mobilizacija vseh denarnih zavodov, industrij, trgovskih, obrtnih in gostinskih podjetij, zadrug, revij, zasebnih zavodov i, t. d. Brezplačno se razdeli 50.000 izvodov splošnih navodil metode »Spoznaj sebe«, katera prisili vsako osebo, da doseže uspehe s smotrenim delom. Vsi zgoraj imenovani p. n. imajo na razpolago dovolj strani za njihovo reklamo v tej izdaji. Navodila [zaključena razprava) bodo razdeljena po specijalnem načrtu v vseh krajih dravske banovine in se računa na 400.000 do 600.000 odraslih oseb, ki bodo z zanimanjem prečitale Vašo reklamo, saj bode neštetokrat opažena zaradi dnevne uporabe imenovanih navodil kot važen pripomoček za gospodarski napredek posameznika. S to reklamno publikacijo opozorite na svoj naslov prav vse prebivalce, podjetja, urade, društva širom dravske banovine, ka| vse nudite ali iščete. Najučinkovitejša reklama, ker ostane publikacija skozi leta v uporabi. '/s strani stane 250'— Din; '/s strani stane 800'— Din; '/. „ „ 450'— „ ; '/i „ „ 1500'— ,, . 'In „ ,, 550"— „ ; Velikost strani kot žepni vozni red. Iz nič doseči visok položaj je uspeh reklame ; iz dobrega položaja v nič so zabredli še vsi, ki niso iskali uspehov potom reklame, Opozorite na oglas Vaše znance, šefa, Mforja, poslovodjo i. t. d. Vsa vplačila se deponirajo pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, pošt. ček rač. št. 12067, za račun J. Lenassi do izida publikacije. Nepreklicna naročila pošljite do 30. avgusta s besedilom oglasa Samozaložbi metode „Spoznaj sebe" (g. Lenassi) Ljubljana, I. p. p. 286. Podpisani nepreklicno naročam ........ strani oglasa za ceno Din ............ v splošnih navodilih metode »Spoznaj sebe«. Po pošti sem nakazai Din ..............Besedilo reklame prilagam v dvojniku. dne 1935. Štampiljka : Podpis: ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega soproga, očeta, deda, brata, svaka in strica, gospoda FRANCA PRIMECA posestnika in gostilničarja, častnega načelnika gasilskih društev Hotinja vas in Hoče se najiskreneje zahvaljujemo za izražene izjave sočuvstvovanja in tolažilne besede. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini iz Slivnice, g. dr. Marinu iz Maribora za zdravniško pomoč, domačemu in ostalim gasilskim društvom za korporativno udeležbo in častno spremstvo, zastopnikom občine ter številnim znancem in prijateljem, ki so prihiteli od blizu in daleč in nepozabnega pokojnika v tako veličastnem številu spremili na njegovi zadnji poti, kar nam je bilo v naši veliki boli v največjo uteho. Prav posebna hvala darovalcem krasnih vencev in šopkov. Hotinja vas pri Mariboru, dne 21. avgusta 1935. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda Avgusta Sulica mest. pls. oficijala kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem naitopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, predstavnikom mestne občine ljubljanske, urad-ništvu gradbenega urada in ostalega uradništva za spremstvo, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 23. avgusta ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1935. Globoko žalujoči: Olga, soproga; Olgica in Mirček, otroci ter vsi ostali sorodniki.