.	-	• -rj	,	-	. " • ' '	-	- .
giibMahed and dirtrfli^gder permit (Ho. 886) anthorixed by the Act of October 6,1917, en file at the Post Office of New York, K. YBy order ofthe Prwddent, A. 8- Burleaon, Postmaster Genera
A ^tSinienih državah M	| ' T	Cj	^WT	MJ	I \ A	j| ^TŠu^aŽj^7 M
j« Velja ra "e"... $3.50 jM	V7	X 1I	lL\ W 1 W / l	ffl M	«
| Za po! leta......$2.00	^^	^^	TJf	od Ufil Ho&Uys.	Ijl
^g^SO^g^ai^B^^B^_list slovenskih delavcev v Ameriki, ___|n ^^ ^^J
Telaphone: COETLAJTDT 4687,_Entered m Second Class Matter. September ti. 1908, rt th> Port Offlc at Hew York. H. Y, under th« Act of Congr— of ttarch S, 1*7».	t8li COETLANDT.
NO. 301. - STEV. 301.	NSW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 191S. - TOREK, 24. DECEMBRA, 1918.	VOLIM* XXVI. - LETNIK XXVL
Boljševiška nevarnost
Cnetralni Evropi preti boljševizem. — Rdeča propaganda nara šča. — Armada je bila poslana, da *e prepreči boljševikom združiti se z nemškimi pristaši. — Piše Harold Williams.
Ženeva, Švica, 23. decembra. — Čudno se if»ra z »rodovi na ^ človeštvom. Italijanski vojni ujetniki v (ialieiji se bojujejo ^ Poljaki proti Ukrajincem, nemške čete v: južni KiLsiji prodajaoj orožje j Ikrajincein,- bojujejo se in ropa i jo skupno / Ckrajinci in boljš«Mri- j
ki, virupje pa jim zopet nasprotuj jejo. Bolj proti severu so nemške* <"eie boljše viške; druge pa se zo i pet poskušajo umakniti, od za de/. I pa jih nato napadajo Leninove! rdeče garde. *
Evropa je posejana z navad in rni in strojnimi puškami, bombami in municijo, skratka / wein kar ostal«» od velike vojne in vsakdo ter nikdo ni gospodar te PTJt uničevalnega orodja.
Meje se menjavajo. Pogodbe s« danes skienejo. jutri pa prelomi i jo. Z malimi izjemami ni nobene j vlade od Rena <proti vzhodu, ki se. trdovratno danes bori za obstar. 'i ' jutri pa jo že odnese vihar.
Demokratične pomorske sile so zmagale v tej vojni in veltke de spotične trdnjave v notranjosti soj ?e /družile v svoje atome brez ka t ke vidne volje medsebojne za-j rot-e.
Ne morem si kaj, da ne rečem • da je prizor razpada Evrope pre '*
t rešljiv. Civilizacije l!t. stoletja j. < uničena.
Ne rečem samo, da se razbit'j vlaki pogasi in žalostno vlačijo:! da je poštna in brzojavna zvezi., komaj boljša kot v Napoleonovih!] časih, da vlada po Evropi lakota ji in bolezen, temveč, i!a je propa | dl« tudi človeška moralna sila. da 1 je oživel prvotni barbarski natron.	j,
Nemški vojaki delajo kaotično 1 politiko, medtem ko so višji sloji nepoboljšljivi, nesramni, odporni toda brez pomoči; vlade, ki ob |j stoje samo po en dan, porabljajo p svojo malo moč v celih potokih j j govorov, toda nimajo moči, da bij; se vstavili neizogibnemu poteku [ dogodkov, skozi vso to zmešnjavo) 1 pa se vijejo zlobne reke intrig monarhistienih, boljševiških. fi-nančnih. imperialističnih, duhov,! niških in brezbožnih.
Več stotisoč ruskih vojnih ujet-1 nikov je na potu proti domovini trpe veliko pomanjkanje, zaviti1 so v cunje, na potu tnrjo ket mu-j' Le in nemška vlada jih je preskr-j bela /- raznimi spisi, ki ščuvajo proti Angliji in hvalijo nemškej svete.	j
Skozi evropske zmede se varno I j plazi boljševizem, ne socijalizem ] todia oni boljševizem, ki je mašče ^ valna senca brezsrčnosti, moderne ] 1 ga materijalizma.
Nikakor ne/maram pridigovati ] temveč pojasniti resnični položa.V Evrope. To ni »politična, temveč!, duševna kriza. V zmagi pomorskih 1 sil leži velika odgovornost, ki ima nalogo ohraniti in popraviti, kar, t je vredno da se ohrani za civilt zacijo.
Upam, da mi bo oproščeno, ker : tako brzojavljam: toda nikdo ki 1 je natanko opazoval sedanji polom Evrope, si ne more pomagati, da čuti, da je samo govoričenje) brez haska, ako se trdno ne posta f vi jo moralni temelji miru.
Zaradi tega je zveza narodov neobhodno potrebna. Ako je zve j za narodov utopija, potem je naša duševna sila izčrpana in civiliza i cija poginila v vrtincu barbarske [ ga klanja.
---- !
Most čez Ren.	j,
Mains, Nemčija, 23. lecembra. 1 V petek so Francozi postavili l*z j Ben pri Niersteinu most. ki je dolg 1 \K 3000 čevljev, pa je bil zgrajen v 1 I petih urah.	. Ig- u
Prostost t! na morju
. Angleški ministrski predsednik Lloyd George se pripravlja na i konferenco s pred. Wilsonom
i -
London, Anglija, 23. decembra. Miništr. predsednik Lloyd George je dospel danes v London, da se pripravi na važno konferenco, katero bo imel .s predsednikom Wil-i sonom. Konferenca se bo najbrže i vršila v pet-k. Časnikarski poro čevalei so informirani, da bosta angleška in ameriška mornarica, I skupno delovali in da ne bosta tekmovali ined seboj. Tekma meti tema dvema mornaricama bi bila nevarna bodočnosti sveta. I Anglija popolnoma zaupa predL •tedniku Wilsonu. Stavila bo zahteve, da bo žnjimi predsednik Wilson zadovoljen.
London, Anglija, 23. decembra. Pravijo, da se bodo v petek, torej dan kasneje, ko bo dospel pred sednik Wilson v Anglijo, vršila razpravi janja med predsednikom in angleškim vojnim kabinetom Poskušali bodo določiti pogoje, ka.j I tere bo stavila Velika Britanija na j mirovni konferenci. Kabinet bo žei ,do jutri zjutraj določ.l vse for-l uialnosti.
i Delavci so že začeli krasiti ce-ste. po katerih se bo predsednik peljal v Bukingham palačo.
Ob ulicah so postavljeni veli ' kanski mlaji z zavezniškimi zasta-t vami. Pred vladno palačo je veli j kanska skupina zastav in okra^ kov. Ker bo »predsednik le malo časa v Londonu, je bilo več poje I din in slavnosti odpovedanih.
ŽRTVE VOJNE.
I	"	j
) Velikanske izgube, katere je za-jhtevala svetovna vojna na člove-jškem življenju, se dajo zdaj pri-! bližn<» dognati na podlagi oficijel-nih seznamov posameznih držav.!
V	teh podatkih pa niso navedene številke smrtnih slučajev vsled raznih bolezni in pomanjkanja. Ako pomislimo, da je samo Italija izgubila 100 tisoč več vojakov za |radi bolezni, kot pa jih je padlo v
j vojni, si moremo vsaj približno 1 j predst avljati, kako veliko žrtev je izalilevala ta vojna od človeštva., S-znam ubitih in umrlih za ra J nami:
Centralne države:
Nemčija (vključno t mornarico)	2,000,00<:i
Avstrija (do konca 1 maja 1918i	800,000'
Bolgarija (približno) 250,00C i Turčija (približno)	300.00C
»Skupaj . .. 3.350,000
Zavezniške države:
' Rusija	1,700.0001
Francija	1.400.000
Anglija	658,000.
Italija	, 200.000
j Rumun.sk a	200.00«
Belgija ( približno) \ 150,00C ; Srbija	. 150.00C
i Amerika	72.768
t Grška (približno)	25.00C
Portugalska (približno) 400C
i -
Skupaj ... 4,559.768
Skupno število mrtvih. .7.909,768 ______
Wilson bo šel ▼ Rim.
i -
Rim, Italija, 23. decembra. —j Danes se je sporočilo italijanskim listom, da bo predsednik Wilson prišel 3. januarja v Rim.
J Spor med Severnimi Slovani
Dunaj, Avstrija, 23. decembra . j Poljska si iskreno želi prijatHj-! ske poravnave s Češko, zaradi Šle-zije, katero Češka zahteva za-se !
V	kratkem bo šlo v Prago poljske^ poslaništvo, \fa se pogodi s Čehi.; Poročilo tudi pravi, da se bo po j ravnal spor z .Ukrajino zaradi Ga-1
licije.
PREDAJA NEMŠKEGA BRODOVJA: SPUŠČANJE NEMŠKE ZASTAVE

;Nemec je Nemec ^
Nemci zopet groze z boji. — Pravijo, da nimajo zavezniki nič o-pravka ob Renu in baltiški obali.
i —-
London, Anglija. 23. decembra. Theodor Wolff, urednik berlinskega Tageblatta. kateri je bil za Ča-<a starega režima večkrat vstavljen, se je pogovarjal z zastopnikom kodanjske Politiken. Wolff ki je znan kot eden najbolj zm r ■lih liberalnih žurnalistov v Nem-! ^'ij'. je rekel:
--Mi smo pravpraljeni na iz
gubo Alzaško-Lotarinške, nekate rib naših kolonij in dela Poljske. Toda vsaka stvar gre do gotov* meje. Če bi se kdo predrznil do takniti se zapadnega obrežja Re ina ali jui Gdanskega, ^e bo dvignila Nemčija kot en mož, pa ina-jgari. da nima drugega orožja kot samo strupene pline.	1
Ves pogovor je bil danes brzo-' javi jen Daily Expressu.	;
Urednik je rekel še naslednje-
Nemčija se popolnoma strinja s= programom predsednika Wilsona. Ona hoče prejeti mir potom pogajanj, odločno bo pa zavrnila vsiljen mir. C"e bo sklenjen pameten mir. bo zasigtirana demokratična napredna nemška republika. Ka j korhitro bomo pa občutili nad seboj surovo silo, bomo napravili drugačne korake. Naša fronta je bila nezlomljiva.
! Mi zahtevamo, naj se vprašanje' glede Alzaško-Lotarinške. nemškega dela Avstrije in vzhodnih pro ! vine reši potom javnega glasova nja.
Proti Nemčiji ne sme biti nobe-inih novih ekonomskih plotov.
Mi še nismo čisto brez moči. Mi ■ še nismo pritisnjeni k tlom. šest-I deset milijonov Nemcev se ne 1110-;re kar tjavendan "podvreči. Dvi-; gnili se bodo zopet ter postali oil j ločujoč faktor v Evropi.
I Mi moramo poravnati krivieo ki so jo napravili nasi podmorskiJ
-lUTRI. NA BOŽIČNI DAN.I Z3F* NE IZIDE "GLAS NARO-IS^ DA*. PR I HORN J A ŠTE-!
VILKA IZIDE V ČETR-Ht ' TEK. DNE 26. DECEMBRA.
UREDNIŠTVO.
Ruski denar v Nemčiji.
Hag, Nizozemsko. 23. decembra. Berlinu Adolf -leffe priznava, da Berlinu Adolf Joffep riznava. da je ruski denar mnogo pomagal v nemški revoluciji.
V	svojem poročilu pravi:
"Poslužujem se prilike in obveščam Oskarja Cohen-a, svetovalca ruskega poslanika v Berlinu 111 dr žavno-zborskega poslanca, glede 550 tisoč mark <$137.500) in 150 tisoč rubljev ($75.000). katere y prejel kot član neodvisne soeijali-stičue stranke v noči pred mojim izgonom za podpiranje nemške re volucije, tcxla ne sme izplačati te svote neodvisni socijalistični stran
Iki. Obenem je naloženih v Nemči-'.ji 10 miljonov rubljev (5 miljo i nov dolarjev1!, katere dajem na razpolago Cohen-u v svrho nem-, ške revolucije'*.	i
Viljem je boljši.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. de eembra. — Danes se je izvedelo, da je Viljem precej boljši. Njegove bolečine v ušesih so pone- 1 hale in popustila ga je tudi ner- ; vozna potrtost. Vendar pa še ne j more iz sobe. Večjidel dneva pa i je prebil izven postelje ter je pr<*-I gledal svojo korespondenco. Ni j resnično, da je biv.^a cesarica bolna. —
V	gradu se Božič ne bo obhajal in božična darila se ne bodo : dajala. Vendar pa bo Viljem dal < kak dar vaškemu božičnemu skla- j du. V privatni kapelici bo oprav- ] Ijeno cerkveno opravilo o polno- < či in na Božič.	;
—---—i
čolni. Mi se moramo pokoriti za!, vse ono, kar smo storili v Belgiji ji Toda pomisliti je treba, da smoj< zdaj strmoglavili ataro vlado.
I Pershing pri armadi
-! _ i
Vrhovni poveljnik ameriške armade, Pershing, je dospel v Nemčijo
ter inšpiciral čete.
___
Pri ameriški okupacijski armadi, 23. decembra. — Zadnjo noč jt! spal "Black Jack" Pershing vi ^ zgodovinskem gradu Nemvied na| desnem bregu Kena. Danes je! vprvič nadzoroval ameriško oku-j pacijsko armado. Vrhovnega po-j veljnika so pričakovali šele pri-' hodnji teden, vsled česar je nje-! Kov prezgodnji prihod povzročili precej razburjenja. , Kljub temu so bili pa vsi voja-j ki na svojem mestu, in general* Pershing j«- bil žnjimi celo zado-; voljen.
1 ¥1 1 - - -. ' i'ershincr se je vozu v avtomo*
, bilu iz Trevesa v Coblenz, kamoi
je dospel včeraj pozno popoldne
Zvečer je sprejel ameriške vojne
poročevalce ter žnjimi večerjal * i
privatnem železniškem vozu.
Z ameriško okupacijsko arma |
do, 22. decembra. — (Poročile Ass. Press.) — General John J 1 Pershing, vrhovni poveljnik ameriških čet. je spal v soboto ponoč: i v gradu Neu wied. Bil je gost ge-. neralnega majorja Ilinesa.
Preko Rena se je prepeljal z av-. tomobilom. Značilno je, da se ni po služeval navadnega, pač pa pon-. tonskega mostu.
L V netleljo ponoči se je odpeljal s posebnim vlakom v Chaumont.
Zabavni večer "Danice".
■j V torek, dne 31. decembra, t. j. »Sil
vest rov večer bo imelo pevske! 1 i društvo "Danica" v svojih društvenih "prostorih. 92 Morgan Ave. Broklvn, N. Y. svoj zabavni večer. Priredilo se bo vse. kar more zabavati veselega človeka.
Člani, kakor tudi nečlani se pri-i jazno vabite, da pridete ta večer Ina zabavo, da se bomo v veseli »i družbi ^poslovili od starega leta. Nasvi lenje j
Zadnji dnevi carja
'ZADNJI DNEVI CARJA PO IZREČENI SODBI. — ŽENA IN j SIN STA JOKALA t NJIM. —CAR JE BIL V ZAROTI ZA OB-NOVITEV MONARHIJE. — PIŽE K. ACKERMAN.
Ekaterinburg, Rusija, 23. dec. Posrečilo se mi je, da sem slišal pov^t priče o zadnjih dneh carja po«| boljševiško vlado, o njegovi obravnavi in o kratkem slovesu od svoje družine. Iz tega je tudi raz j vidno, da je Nikolaj Romanovič do zadnje ure intrigiral s svojimi vojakimi voditelji za obnovitev monarhije in da je odkril to za-;roto sovjet uralskega okraja, k'\ ,je nt Ji izrekel nad njim smrtne I obsodbo. Ako pa je bil v resnici 1 vsi re I j en. ostane še vedno zakrita i tajnost, dokler ni najdeno njego-; vo okostje.
Vendar ga pa vsakdo smatra za I mrtvega in zlasti njegova družina.
Skozi 22 let je Parfen Aleksi-jevič Dominin služil carju kot o? skrbnik njegove hiše ter ga je spremil tudi v izgnanstvo ter ostal pri njem do jutra 17. julija t 1. ko so boljševiki odpeljali Niko-jlaja.
Dominin, ki je zdaj star 60 let j in živi odločen od sveta, je napi-Isal ^pemine na carja v priprosti 'ruščini in se glase v prevodu:
"V pričetku julija so na'd Eka-terinburgom skoro vsak dan krožili aeroplani. letaje prav nizk^: in so metali bombe, ne da bi napravili kako veliko škodo. Po me ! stu se je govorilo, da Čeho-SIova j ki ogledujejo mesto ter da ga na j mera vajo v kratkem zasesti.
Nekega dne se je prejšnji car vrnil s svojega izprehoda po vrtu. Bil je izredno razburjen in po vro či mojitvi pred podobo sv. Niko laja Čudodelnika se je za nekaj časa vlegel. ne da bi se bil skle-kel. Tega ni storil nikdar prej.
'Prosim, da mi dovolite, da Vas sk-čem in posteljem posteljo*, sem mu rekel.
'Nikar se ne trudi, stari mož'. I je rekel car, 'v svojem srcu ču-jtim. da bom živel še malo časa. Kajti dano je že —toda car ni povedal do konca svojih misli. ! 'Bog vas obvaruj, kaj govorite?' sem vprašal carja, "ki mi je I pričel razlagati, da je tekom svojega izprehoda prejel novico, d? I ima svojo sejo posebni sovjet de-i legatov delavcev, vojakov in rde ijče garde uralskega okraja, da on !|Ioči carjevo usodo.
Govorila se je, da je bil car na ' j sumu, da namerava pobegniti k 1 češko-slovaški armadi, ki se je bls-;žala Ekaterinburgu in ki mu je j obljubila, da ga bo oprostila so i v jet o ve oblasti. Svojo pripovest je ( končal z besedami -i* ^
iNe vem prav nič .
Carjevo vsakdanje življenje je i bilo zelo strogo. Dovoljeno mu m 1 bilo kupovati časopisov in ni smel biti na izprehodu čez določen čas. 1
Vsi služabniki so bili preiskani ; kadar so prišli, in kadar so od ] ;hajali. Nekega dne sem se moral ,tudi jaz do nagega sleči, ker je I straža mislila, da sem prinesel car ' Ju pisma.	,
j Hrana je bila zelo pičla. Običajno je dobivala vsaka oseba na 1 dan enega slanika, krompir in kruh.	j
Prejšnji prestolonasledliik Alek- 1 sij Nikolajevič je bil ves čas bolan. s V časih je tudi kailjal in bijuval i kri.	g
Nekega večera je pritekel za- l sop4jen v sobo k ear ju in je glas j no vpil ter se vrgel očetu v na- j ročje ter mu solznih ooi rekel - 1 'Dragi papa, vstreliti te hočejo.' š I Car je vzdihnil: *To je volja i božja pri vsem. Bodi miren, rev- i ček, moj sin, bodi miren. Kje je t mama!'	r
'Mama joka', je rekel deček. y * Prosi mamo, naj se pomiri. Z jokom se ne more pomagati. V j vsem je volja božja', je odvrnil f car.	s	t
Iskreno je Aletsij govoril: — s 'Papa ,dragi papa, dovolj si ie « pretrpel. Zakaj te hooejo še urno- c riti! To ni pravično'.	jj
\
*.j Car pa je odgovoril; il| 'Aleksij, prosim te samo eno a stvar. Po>Ji in pomiri mamo', -i Aleksij je odšel. Car je poklek-l1 nil preti ikon (podobo) sv. Niko-r- laja in je dolgo molil, č
j Tekom teh dni je postal Niko-v laj zelo pobožen. Pogosto se je po-t noči prebudil. Nato 111 hotel več . zaspati, temveč je prečni vso noč v molitvi.
c
,-j Od časa do časa je bilo carju a dovoljeno obiskati svojo ženo Alek ^ sandro, ali kakor jo je sam imenoval Alico, toda s svojim sinom je mogel sestati, kadar je hotel. a Nekega dne je Aleksandra Feodo-rovna prišla jokaje v carjevo s,f-bo. rekoč; 'Na vsak način je po-1- trebno, da urediš svoje papirje in listine'.
e
] Aato je Nikolaj pisal celo noč.
Car je napisal več pisem, med
-	temi svojim hčeram, svojemu bra tu Mihaelu, svojemu stricu Niko-
t laju Niko.ajeviču, generalu Do-
-	gertu, vojvodi Gendrikovu. grofu i Olsuvijevu. princu OldenburŠke-
mu, grofu Šumarokovu Elston in
-	mnogim drugim. Svojih pisem ni . zapečatil, ker je vse njegovo do-j pisovanje nadzorovala sovjetova . cenzura. Pogosto se je dogodilo,
<la so mu bila pisma zavrnjena 3 pripombo "ne sme se poslati na". . prej".
Več dni Nikolaj Aleksandrovi« r ni hotel jesti. Hotel je samo kle-. čati in moliti. Tudi človek, ki ni imel daru opazovanja, je mogel videti, da je car zelo potrt in da j mu je težko pri srcu.
15. julija pozno -ponoči je prišel nenadoma v carjevo sobo ko-
•	misar, ki je naznanil:
1 'Državljan Nikolaj Aleksandrovi« Romanovič; sledil mi boš k s« vjetu delegatov delavcev, voja-
•	kov in rdeče armade uralskega o-
•	kraja.'
Car je rekel s prosečim glasom: 'Povej mi odkrito, ali me pe-^ Iješ, ifa bom vstreljen?'
'Nikar se ne boj; nič se no bo zgodilo do tvoje smrti. Želijo te na seji', je rekel komisar smeje.
Nikolaj Aleksandrovi," se je dvignil s postelje, si oblekel sivo vojaško suknjo in čevlje, opasal si 1 pas in je šel ven s komisarjem. ; Zunaj vrat sta stala dva vojaka. Leta, s puško. Vsi trije so ga obkolili in so ga iz kateregakoli vzroka pričeli preLskavati. Nato je šel en Let naprej, takoj za njim car s komisarjem, za vsemi pa drugi letski vojak.
Nikolaj se zelo dolgo ni vpnil: bilo ga ni najmanj dve uri in pol Bil je bled, njegova brada se je tresla.
'Stari mož daj mi vode', je rekel.
Prinesel sem mu vod-e in popil jo je velik kozarec.
'Kaj se je pripetilo?" sem ga vprašal.
' Obvestili so me, da bom x teleti treh ur vstreljen'.
Tekom seje sovjeta uralskega o-kraja je bila vpričo carja prebrana razsodba. Obravnavo je vpri-zorila tajna organizacija, ki se je imenovala Družba za obrambo naše domovine in svobode. V raz^rv 1-bi se je glasilo, da je bila odkrita protirevolucijonarna zarota v na menu, da se zatre delavska in kmetska revolucija stem, da se ščuva ljudstvo proti sovjetom, dol-žeč jih vseh slabih posledic, ki sr» izšle iz imperijalizma celega sveta- vojne, pobijanja, lakote, pomanjkanja dela, razpad prometa, prodiranja Nemcev itd.
Razsodba je dalje trdila, da so protirevolucijonarji v dosego tega poskušali združiti vse nesovje-tove in politične stranke, socijaii-ste, kakor tudi imperialistično stranko. Izkazalo se je, da je na oelu te zarote stal carjev osebni prijatelj general Itorget."
* HI A3 XAftODA. «24 PEC. 191»
■ ' * ■ — "GLAS NARODA" !,
(■mata Mr.)	|;
»LOVfiNIC PUBLISHING COMPANY,
fm corporation.)	i ,
ms'K HAKSER. Pi iHiai	LOCI9 BEXEDK. Tin-in |
PI«"® of tmaliMi ot Om corporation and addresses of shore officers: j I
ta Cortiabdt Street. Borough of lUnhsttsn. New York City. N. I	I
- | .
•tiLAfl NARODA- tafaojo -rssk dsn iwB nedelj tn praznifcor.	j ,
Km rvlo leto reljs list ta. Ameriko In Z« celo leto zs mesto New York $5.00 , >
i'sua (Jo .................... $3&oZa pol lft» sa mesto New York 3.00 ' .
Yjl lets .................. *.00Za četrt leta za mesto New York 1 50
Xm fetrt leta ................ 1-00 Za inozemstvo za celo leto .... 6 00 '
GLAS NARODA
("Voice of the People".)	'i
I—n<<! every day except Suudsys and Holidays.
_Sab^ riptloa yearly t^JO___
Doi>lii bre» pndpfsa In o®ebn<>«tl m ne prl^^njelo.
Ito-iisr naj te blagovoli pr^Pjati po — Moiiey order.	j
pri »i reDk*-nU.| kraja uonVuikoT proximo, da fe nam tu.ll	MvtlWe
naznani, da kltn-Je fcaj<)eu>o na»l«vnlks.
"GLAS NARODA" ft CsrtlanA Str«*«,___New ¥—fc. N. f.
Telef««: 2*7« Cortlaadt.
ijSj*--____
Nikake stare diplomacije v Versailles
Zadovoljiv;« zagotovila glede rekonstrukcije sveta na solidnem temelju vsebujejo poročila i/ Pariza, tla se starokopitni diplomaciji ne bo dovolilo imeti drugi Dunajski kongres na mirovni konferenci v Versailles.
Na Dima jskeiu kongresu, ki se je vršil po zatonu Napoleonove zvezde, so se sestali državniki starega sveta, da prikrojijo življenja narodov novemu redu stvari. < »lavni princip na tem kongresu je Idi
—	sebični interes.
'A odlikovanji posute plemeni iaše, ki so razpravljali o novem mednarodnem pravu, je vodil edino ta princip Vprašanje, ki je določalo sklepe državnikov, ni Itilo: — Ali je to prarično? — teui-»eč : — Ali j«- to koristno?
Zelena miza Dunajskega kongresa je bila velika prodajalniška mi/a, preko katere so mešetacili s življenji narodov. Zasedanja tega kongresa niso bila ničesar drugega kol barantanje za to ali ono 1er i torija! no ugodnost.
Potem, ko so zanikali ter zmagoslavno zavrgli napoleonsko doktrino, da mora sila vladati .svetu, so državniki Avstrije, P ruši-je, Kusije in Anglije postavili na Dunaju na prestol isti princip o
—	sili...
Pojmovanju pravic posameznikov ter velikih skupin posameznikov je bilo tako kot je bil napredek sveta do leta 1M"».
Ud konca Napoleonske dobe naprej do današnjih dni, je pa človeštvo zelo napredovalo.
Prosti narodi sveta so izvojevali največji boj v zgodovini ter ga iz\ojc\ali z lire/primernimi žrtvuni glede življenj in lastnine v namenu. da uveljavijo vlado pravice nad vlado sile.
Sedaj, ko je nemška avtok*iirija uničena v si cd kombinirane ma-terijalne in duševne sile sveta, se bodo lotili predstavitelji prostih narodov nadvse važnega dela, da polože temelje za novo mednarodno družabno stališče.
Kongres v Versailles bo najbolj važno mednarodno zborovanje v zgodovini človeštva. Vsaka klavzula mirovne pogodbe, katero bodi* spisali v Versailles, so bo globoko tikala življenj vseh človeških bitij, ki žive sedaj ter življenj neštetih generacij, ki bodo prišle.
Za vsakega Amerikanea. Angleža, Francoza, Italijana. Nemci in Avstrijca bodo sklepi kongresa v Versailles največje važnosti, kajti tikali se bodo vsakega dneva in vsake faze njegovega živ-Ijenja.
Proti kongresu v Versailles se obračajo poželjive oči sveta 7 največjimi upanji in najvišjimi pričakovanji.
Svet zahteva od kongresa v Versailles leta 1919 višji standard politične moralnosti ter višje pojmovanje dolžnosti državnikov kot Mt jih predstavljali standardi, ki so prevladovali na Dunaju leta 1M5. To zahtevo ko stavili soglasno in na tako intenziven način, di se mora celo državnikom stare šole predočiti nevarnost ignoriranja teh novih in popolnejših standardov-
Predsednik Wilson je dal v imenu novega časovnega duha izraza ponovnim protestom proti stari diplomaciji tajnosti, prikrivanja in področnih metod.
Nevarnost se bliža!
Pod leni naslovom je objavil ljubljanski 'Slovenec' 14. oktobra članek, v katerem je točno karakteriz.irano delovanje kranjskega deželnega glavarja dr. Šu.šteršiča. Skozi celo vojno največji petolizec avstrijske \ lade in največji škodljivec naroda, zatiratelj narodnega gibanja, je v zadnjem času. ko je uvidel. da n teče voda v grlo, pre-okivnil na - narodno stran, toda narod g:i je že davno vrgel iz svoje srede. Kakor se zgodilo z vsemi onimi, ki so delovali proti koristim naroda, proti in preko njegove volje, tako se l»o zgodilo t ud« z dr. Snštvšičem. za kar nam dokaz Slovenčeva izjavanja, ki s<-» glase:
l»ist dr. Sušleršiču je poročal včeraj naslednje. "Deželni glavar dr. Sušteršič, ki se mudi tivuulno na Dunaju, je našemu poročevalcu (Kidal sledečo izjivo: Jugoslavija je gotova stvar! Vendar so še premagati gotove težkoče in mnogo odvisi od Jugoslovanskega kluba, ki ijua ^edaj ključ položaja v rokah. Gre za čisto izvršitev majske deklaracije!"
In dalje je dr. Sušteršič namignil svojim -ttfnokom, naj priklpe-vajo veselja in nuj pišejo, kakor zahtevajo razmere. Njegovi ljudje s«, pač jeli. čeprav kislih obrazov, prekipevati veselja in napisali vznesene besede: "Kar smo nekdaj sanjali kot mladeniči, to nam je prinesla svetovna vojna kot gotovo stvar. Jugoslavija je tu in ni. odvzame je nam nihče več! Avstrijska Jugoslavija, za katero se je iz-^ reklo vse slovensko ljudstvo z neštevilnimi podpisi. nam je padla v naročje čez noč kot plačilo za brezmejne žrtve na krvi innlagu. katere je trpelo slovensko, hrvaško in srbsko ljudstvo v monarhiji. Na obzorju žare prvi solučni žarki svobode in samouprave za vse jugoslovanske pokrajine v monarhiji."
Železna pest Času, ki je ustvarila še večje čudeže, je rodila tudi dr. Sušteršiču vero Jugoslavijo. Krst najbolj zakrknjenega judovskega špekulanta ne more delovati tako komično, kakor to .spreobrne« je kranjskega deželnega glavarja. On je bil tisti, ki je bil od yse-ga početka svetovne vojne ueniški orijentiran; ki je še 14. aprila 3916, ko je naš narod že dve leti prenašal gorje vojne in je dobro vedel, kako in icaj, izjavil: "Edino naše upanje je Nemčija!"; ki je liotel netuškeuVu^ce-iarju pošiljati brzojavke; ki je uas boj za svo-
11 *flo označeval kot Lrezjriodno kričanje političnih otročajev: ki je i naši dež -ii i>kal vdeijsdajaleev. da jih spravi pred sodišče; ki je ! ustanavlja 1 l;>Te. o ka-erih ne more ],«>veds»ti. «»b čigavem denarju /i I ve. izključno 7 namernim. «la i*o željah sovražne nam vla-.iv zajezi ju-
igoslovansko gibanje. On je hii ll>li. ki je \ svojih čitsopiMh* dal pro-j ki gibali vladno	slov.-n-kt- avtonomije, kar bi pomenilo naša
. 1 arodno -mri ki je ovirai. «jiii.« lovažfval. sumničil nabiranje p«>d|»i-I r-'»v /.» mžljniško ilfkliirarijo; ki je veličastno žel jo našei*a ljud~?v;i
I po politični >vi»b <li -likal navzgor i!' navzdol kot !.r«/pomemben iinditično 111 i!iijiv plo,; migovoruii. h:ijska«Vv. Dr šušteršič je <k |-al raziuti -lugo-io* an»ki k.nh. kateri ima razen na>--ga Ij.idMVii j večje zaslii",- «:a •.•>>«' ačakaii !»«•: > - ča-e. Kti iu,i2 e v >.v«»jiri
- I - -	! 1	1	-	- »•	I
,nentsKih <-a-«»|ii'.ti) :*.-■ ri: ■ •-iei.. »tr1?;. »«vrasU;i jir«»*j . -inijai »k»-;.ui
. knt/jiškofu < 11*. Antonu !». -beliču zir'»:j >uito. k«t -«• *• ".1 k\>ni
1 k ne/, ki	i««;j /.iveda! I 1/	svojega na r«*ia kot kranjski
t.-«.. -i-- i- . 1 lezel 1 gli:va: :n je s\«»j*-!i,.i j > Nt' u ni. z žrtvami nil pripr.i v, jen
'-:;i/.i:i. za-t a v?! v e^	i- . « ; v za zm-i«r«. »a^- i*ii—1Dr. šu.
- eršie je	;>a"i' -;><. nii .	K Kre^a. prv«»l*4»j*-\
j /j-.	6\ o-...•!•». .n . -e iuo|m.-; p; --niagov at i. da ni e onečaMii nje-
.• go vi »i; ež-ja _ ... De/ . i - .. „r kranjski j» / -eim	vi
/ii.ti t»rat'••:•» . *»-/«« i»ko > >v« i »k«. kI je i.a nje:. ..re-;-
j j <»g«»j us|M-Pa v p«tii*!c:i«-iii boj n. il«-.: tem -m«« i;ii . n naš*- .•:
-.i. «.tasl -.-«.11 v-i.arj.i -mŠKega <•» i»: na	»r »e . «re
J '	• mdm mik * krni načrte na Dunaj., m i .-a.u. ko je
u 1	• «111 5«I	. ..(	/ a/.liji ttiiu	wiu «•■. -trani
j ...še*« .en.	... i	... -	j. -	/- ■ .. |» je T..
> j«-aetu Zafieljala I^imj>efe. Pe-aue in .iruge /ajee. lu;as ni žal. Ne I.M-, a. . j.: odpust, i. J.. J,..-..« s za >eiH.j .-..-1 .. .. ši„ ,t .. inkov. m.,;. bia«e \ o! j., katerih talina krivda je bila. da >0 IfH \ e. zvestobe do - voj«-«a nekdanjega vodilelja. koT on	ljud-
stva; katerili e.iina ..apaka _'« t>i:a. :a ^o re>nie«dji 1I1 i«- ii; bia« e na-1 ene predineTavljali prav Tako v irugih kakor so ji|, imeli Juni
Dr Snšteršič je ne -> najlepšo potiiu-i......... izaeij,, na ju«u. V. S.
\ S . razbil, ampak i>i hotel, da razbita o.»ni \ novo d«»bo.
I loj g o c.i-ai ni>no, ničoar slišali o dr. šušteršiču. V času, ko se ;c dvigalo piilijičiio valovje najvišje, ko je vse orjaško tlelo in vso sira hot o otipov orno-.'i no>tj .lugos|«»vanski klub na >vojih plečih, je rn letnikoval v tujini. Danes, ko m' bliža us]teh. je prišci domov in bi najrajše začel rajalni pl«->. Xa Dunaju je cesarski manifest, ki nam hoče dati neko Jug-»> la vijo, že dol iskan. Na vemo še, kakšen je ta • manifest, in bi tie mogli z gotovostjo reči, da bo sploh izšel. \ la l 11 i p je bil dr. Šnšleršič pripraven, da z veselim obličjem zmagovalca 1 slop i pred siovutsko javnost V nedeljo je iz zavese, ki je zakrivala s ramo! o njegovega polil ikovanja, pokazal le glavo, v kratkem pa bn , Mopil pred nas ves, kar «ra jJ, in bo razvil pred Slovenijo novo ia'lj . iioseži/o spletko!
Britlko je, da se moramo \ teb časih pečati s takim možem, a "ii ^e bliža :n z njim se bliža nevarnost. Zato je naša dolžnost, da ( po v emu slovenskemu ljudstvu: Dr. Šušteršič je izgubil pravico govoriti s teboj ali v tvojem imenu. Nobena njegova prošnja, nobena. t njegova zahteva, nobena njegova beseda ne najde odmeva v deželi. Politična voditelja slovenskega naroda sta Jugoslovanski klub iu Na lodni Svet, dr. Sušteršič pa je in bo ostal agent tuje firme.
^ 1	____
, Royaki. podpirajte Jugoslav Information Bureau. Ta pisarna je storila in bo storila več za nas Slovence kot pa vsak poedinec.
Samo newyorske liste je treba zasledovati, kaj pišejo o nas izza onega časa, ko je pisarna na delu. Pet velikih newyorskih dnevni v kov drži z nami ter so odločno proti italjanskih zahtevam. Naloga Jugoslav Information Bureau je, dobiti še ostale na svojo stran.
Centi, katere pošljete, rešujejo ozemlje onim, katerim pripada, namreč — Slovencem in Hrvatom.
Zavračanje italjanskih zahtev glede
Dalmacije
1 JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO ZDRUŽENJE BALKANCEV. — DR. JOSIP G0RIČAR SE ZAVZEMA ZA PLEBISCIT PO VSEH 1 ONIH KRAJIH, KATERE ZAHTEVAJO ITALJANSKI IREDEN-
TTSTT
S posredovanjem Jugoslav Information Bureau, je bil priobčen v velikem in uglednem neivvor-f.keni listu "The Evening Post" pred nekaj dnevi članek z gnre-njiin naslovom.
Članek je tioltr g.t nnmo naj-l>rže tiskali tinli v angleškem jeziku s slovensko predstavo vred. Zaenkrat priobčamo iz njega samo sledeče odstavke:
Dr. Cinričar. ki je bil štirinajst I;11 v avstrijski diplomatski službi in se nahaja sedaj v New Yorku. pravi, da bodo prilnulnjo vojno vojevali Jugoslovani in narodi, ki hrepene po prostem doslopu k Ja-tIranskem morju, če ne ^-o pi^padal Palkan onim, katerim je namenjen. namreč balkanskim narodom.
Dr. (Joričar pravi, da zahtevajo Jugoslovani zase vse ono ozemlje, na katerem so sedaj naseljeni in katero je njihovo že 1 rinajst stoletij. Za Balkance zahtevajo l^al-kan, t ore.j vse ozemlje med Jadranskim in Črnim morjem ter se razprostira južno od Drave in Donave.
Jugoslovani hočejo, naj se vrši javno glasovanje pod mednarodnim nadzorstvom v vsem onem o zemlju, katero zahtevajo zase italijanski iredentisti.
Sedaj, ko so zapustili Avstrijci in Nemci balkanski polotok, se Jugoslovani boje samo še nečesa, je se imperializma italijanske vlade. —
Jugoslovani simpatizirajo z Ita J lijani — pravi dr. Goričar — m simjializirajo pa z italijansko via do, posebno pa ne s Sonninom. zunanji ministrom, možem, kateri se hoče sedaj pripraviti na tretji napad — na Dalmacijo.
Do decembra meseca leta 1914. ko sem bil še v Rimu, ni noben treznomisleč Italijan mislil, da bi iz zemljepisnih ozirov pripadala • Dalmacija Italiji.
Zahtevo po Dalmaciji je rodila italijanska propaganda.
Italijani pa navajajo tudi svoje zgodovinske zahteve. Res je pripadalo preti davnimi časi nekaj teh krajev staremu rimskemu cesarstvu. Toda če bi se Italija na to sklicevala, bi morala zahtevati velik del Evrope. Jugoslovani sn prišli v in ozemlje sredi sedmega stoletja. To ozemlje je bila njihova last, kljub temu. <la so bili pod vlado raznih zavojevalcev.
V onih deželah, katere zahteva zase Italija irredenta, žive sami Jugoslovani, razen na obali, kjer je pa velika jugoslovanska večina. Celo v Istri, t> kateri pravijo Italijani. tla je pool noma italijanska, živi nad 220.000 Jugoslovanov in le približno 140,000 Italijanov. V Dalmaciji je nad 600,000 Jugoslovanov, Italijanov pa le 18.000.
Dr. Goričar je nadalje tudi zavrnil vse italijanske zahteve, ka t ere temelje na kulturo in veroiz poved.
Nadalje je rekel:
Ameriški Slovani žele združitev vseh Jugoslovanov z Bolgari vre ti Taka država bi šlela približno tie vet najsi uiiljouov ljudi. Hočejo močim federativno republiko s skuipno armado in mornarico.
Vsled intrig raznih velikih državnikov so prišli tudi li nartnli tako daleč, tla bo treba dolgo vrsto let. pred 11 o se bodo naučili skupi! -ga delovanja. Italija je imela iste težave. Združenje pride potom vzgoje in razvoja, ne pa potom združenja v politično telo. I rpamo pa, do bomo tekom ene eneraeije sivorili zvezo, ki se bo vstavljala vsaki invaziji iz Azije in ho močan plot proti nemški agresiji.
Izgon nemškega poslanika.
Luxembrug, 22. decembra. — Nemški poslanik v Luxemburg«; K. von Bueh je bil s svojimi sve-j tovalei izgnan iz Luksemburga.( Trije luksemburški ministri pa so* odpotovali v Pariz.	1
Dopisi 1
Pittsburgh, Pa. '
i\oT de*-t t letui iia>~«ih>iuU in čita ?c!j Vašeg.i Ji^t^-m s- nameni! lati sedaj prvi dopis. Si-v» da bt»lj
kratko, ker v«liin k«l<» tmlt 'ni
jl;,s tukaj kaj {M>r>M-a	čroeiirt
P:!t<bur'irna
I»ar s*- lie.- tlela, tin set la j snn* |-e pre.-ej delali; /,;is|nžek je scve Ja o«i\ !M-n nI «J e! a in delavca, ka-«• d«-lo kdt» »povija. Drairinja
Je C«.T IM'V»<h| lil ♦» lijl !t«- lui'it pt*
natank«« ker cenj«--:i r«»jak: v-.: itak znajti. če .<."1 založiš n. Ii • - 1 / i M« • ~l!ttšktiV je »7 na la.-:«« • :a >e	i/iiaja v t« '■%
I?va!:t I"	1 ia j« t:, »tr.tštia
t ii»raT iM.nilia j't da In
•	\da: v« • ne »arniia. <'ak.ij»«
.i .•■:*-. .ti	1 .-„ei	T. . >
K«» Ti ei;: j' j».*m«..-l /;,	".
■ • It- .	i kf! -II!.. :«••
T • / !ji ^i r	v st j j 1 . .... ji« • ; .1« i T. . -lat :..» .1 i; - :h •
a- -i	..v •-. a K., .i it: _ a'-e/iju, .i Jta ja ':iv i« .
: ;.sti /»-tnljt*.	Tega in nikakor
n-'	k- T	>. -n- iiiitijai-
ia-"lll -»la' di ii«-t'ti'\ k«» >•• a;i>» Oci i slovenskega j« zika v naši !<-p j Vipav>ki dolini. .Viti ene iialjan t sl<e le sede nist m <-nl iii nol>e;;cga . flaljaiia ni !rilo laMnika kakt-jja , po-t-st \ a pri nas. Izjema je l"t , m«) cji g]-ot" v Vipavi, ki j«- že dav-, no umrl. 'in je hil nn-ntla P" '*<'dn , li.dja 11. Ko sem bil preti ."1 l»-li \ , tlomovini ni obiskal svoje sorodni 1 l e v Trstu, sem na svojo žalost , o^utzil. tla njdit.vi otroci niso znali t ne besede slovenski in ki so resnično otroci slovenskih sta riše v. , To je resnično, toda obžalovanja , \ redno od strani starišev ! Zatt. se . ;-a (.tanes pvi ljutU^.em štetju Ita L ! jani sklicuj« je na to štev ilo ^da je loliko njih število, kar pa \ . ri tnici ni.
Xa društvenem pn-lju tudi dobro napretlujemo čeravno nas je
•	likaj španska influenca obiskala
l
ter -z/dnevala 1inli svoje število žrtev. Tu I i ta rana se mora sča-soma ziieelili. kar «e tiče naših Jednot in Zvez to se pravi, tla ho 1 1 reba zofii'1 naše blagajne .'••dnol Zvet< v dnglednein časni 11:1 vi-'» vek spravili.
Vašem eenjenem ^ištn eitam dan za dnem pomočila iz vseh kra :ev Ztliu/.omh držav ti '-shodih in
rotestdi naše«_a jug-o^hivan.skega' narotla ter stavljenih resolingj::h. i'ako stnti imeli tiltli ti.kaj v Pitls-burghu dva velika shoda 1. in '-v decembra. Vdeležba j«* bila res ve lil-.a na obeli shodih, ker sta oba _ imt la eden in isti lnmen v dobro-^ delno stvar, kar je hvale vrlino. " Resolucije in protesti so bili navdušeno spiejeti ter upam. da so bili tudi odposlani na pristojna mesta.
Kot je že bilo poročano in knt čujeni t m I gotove strani, bo še ci velik skupni shod ne irlede na eno " ali drugo stranlto, iu sicer 29. de-eeiubi ,i. kar tudi iz srca /elim. da nastopimo k<*t skupni naro<l in za uomoč našim bednim v tiomoviui v tem skrajnem času. V ta n*-:nwu. je tudi K. S Dom na razpolago /.•■stonj in je sklenil prirediti ve-a selico v pomoč našim bednim brali lom zadnji dan leta., to je na Sil-'r vest rov večer. Želeti je da bi 1. vsi od ^prvega <lo zadnjega. SU--1- v en*-i in Slovenke ter brati lir vali l- le veselice pol in »števil no vdeležili. i. kar se bo še v listu posebej poro-V* "* al o. Ves či>*i dohtnlek ali darilo »- kake obleke j« ^ioločuno v ta namen. kar upam, da bo s posredp-1- vaiijeiin Hdečega križa o<lp<*>lant> 1 - .v najbolj prizadele kraje in so ;aznn-rm» razdeljeno. Torej tukaj na leni mestu v tem mojem dopisu vam kličem vsem, ki se zavzemate v za slovanski rod. da bo enkrat re-l 1 -en, tla ne bo izumrl, pridite vsi v na to veselico, da vsaj malo gorja o in solz otremo ter pomagamo naši s slovenski domovini.
Končno pozdravljam vse čštate \ Ije "Glasa Naroda" rn mu želim li .bilo n peha; Slovencem in Slo-r- venkam sirom Amerike ter mojim li znancem in isoi^&diiikom v Codlin e wot du Ohio, pa voščim vesele bo-e žične praznike ter veselo in sreč->- nt» Novo leto 1919.
Louis Kompare.
e
o	Forest City, Pa.
e Na seji krr.jevne organizacije ;i S! ».t^ flep. Združenja v Forest ( i Iv V', okolice Vandliug. Bioivn-tlale in Kitdmionddale se je skle-j nib;, da hočemo tudi tukajšnji S|,.vene.i iti na delo z:i osvtJ)odi-j — lev Jugoslovanov v ^ari domovini ni V ta namen ^no se odločili, da »-! hočemo pričeti s kampanjo pro-i.j slovoljnih prispevkov v lond T41C' o' dolarjev v prid prqpaig-ande Slov. 1 Rep. Združenja.
,	I
®======	—	—[g}
Jugoslovanska ^^^ Ka!o1' ^e(inota
UstuMvljena *U 1898 - Inkorporirana leU 1900
Glavni urad v ELY, MINN.J
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik-. MIHAEL ROVANŠEK, box 251. Couemaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS llALANT. box JOti, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLEK, FJy, Mian. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH. Ely. Minn. BImyajuik neizplačanih smrtnin: Loi'lS COSTELLO. Balida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNUt:
Dr. J. V. GKAHKK, 843 E. Ohio St.. NS. PitUburfb, Pa.
NADZORNIKI: IOIIN OOrŽB Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9tHl nve *M\ So. Chiea«oT UL IVAN VAKOGA 5PJt> Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. POKEXTA. box 176. B aek Diaaond Wasb. LEONARD SLABODN1K box 4»0 Ely, Minn. JOHN RLPNLK, S. R. ho* 24. Export^ Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Mian MATT POGOftEUJ. 7 W. Madison St., Re0m 605, Cltie»go 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland O FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver Colo. GREGOR HRESOaK, 407 . 8th Ave., Johnstown,' Pa. •Tednotino Glasilo-. GLAS NARODA. Vei ilopni, tikajoči se uradnih zadev kaker Jndl denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisiiia od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednola se priporoča vsem Jugo Slovanom z& obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra teriial Congress' lestvici. V blagajni ima okrog $300.00o (tri-•totisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin ia smrtni!.- je U Izplačala do $1,500,000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. V.mk opravičen bolnik si je svest da dubi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih alovea-•kih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitav oovih. Društvo se lahko vstanovi z 8 elani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Zaradi 1";_ra hočem sporočali vsem tukajšnjim Slovencem, da bi t1;:.! vsak po svo jih močeh »n ispe val v la fond, ker s usu fondom' damo dobro l»:<-o ifaljauskuu im j peri ja 1 is: om. tako da s<- ne bodo; nikdar več lasjili sio-cnskih no ® krajin.
i Imena nabiralcev v ta lond so' /a v Valid I ii; g Krne-{ Kralj, .J..s j Cel nlar in h*rank Ober/.au; za \ K. rest City Iiiehmonddale in lirownd-ile. .]»ks. 1'avsek, Uudol!' Ravnikar, Fr. liataje. Ani.m l>i;i-šler. Jobli M rn:ch iu Vide Cei m.
R. Ravnikar zač. zapasuikar. '
Protest
\
Cleveland. 0., s d, «<, in is.
.^ptttlaj podpisani Slovenci iz Kanala na 1'rimorskem emu jično protestiramo proti zaseden ju zen-j Ije na Pi inior^kem < I -irair i!;; Ijauske vojske .Mi imamo domove v starem kraju na Pi iinorskem. po vseh izkušnjah hum lm življe uja nikakor ne moremo živeti ]) id tako vlado kot je italjanska. Se oni Slovenci i\i šo poicg nas |!titl Italijo že veliko let. želijo >.'d.i j priti pod jugoslovansko okii'.f.
Torej mi ponižno prt.sinn. zave/, niške Vojne moči in sile. na nam prisodijo, tla smo mi Jugoslovan; lastniki slovenskih dežel.
rpnmo, tla se bo uresničila iaša želja no hrepenenju pošicnosti in pravičnosti, da Ihiiiio th»>e«rli, kar nam gre.
V slučaju, če iti mi Slovenci v-:--eno propadli z n:nšo zahtevo, mi j
otlločuo izjavimo; za poshtlice ni sini* iid-^ tVtji'iii!
« ha rit v j,.-na rt Is"-. Ralph Lcuardie. doc Lenarili«'. I rank .Maslen.
, LISTNICA UREDNIŠTVA.
i
j I. Š.. Jordanville, N. Y. — Za.L
• ji \* tš ■ •• .-j iis je bil oP ja \ I je u. da-m n ; lo p:ikr: jšan To nam pa bo lelc .pro-lili ,\li n:-t. » ideli.' l':i •a.i s;-mi pravile, da nekaj šlt vilk juv.jeli. Zadnjega tlojiisji pa n-' im.renin priobčili, ker v njem ni ! i i č st vamegji. Rišite kaj tiru ge-.'.a. IVz.drav'
Prestolonaslednikova žena.
Haag, Nizozemsko, 22. decembra. — Xepi'estjino se širijo govo-; rice, da bo v kratkem prišla žena bivšega nemškega prestolonaslednika. da se pridruži svojemu možu na otoku Wierngen.
NAZNANILO.
Johnstown, Pa.
• lanom društva sv. Cirila in Mejt. la K! JSKJ. v Johnst« wu tem jifitoi.i unznaiijam da se v--ik vdele/i prihotlnje izvanredne seje. ki se bo višilii v .nedeljo 2l>. le-eembra «»I► 1. uri popoMnc. ker i mia-nm rešil i vt-• va/niii reči in ob-< nem h'. vo'il>-v n«.**ega odbora za bodoče leto I'll'l It'tir se ne \ de ' leži seje ho prisp. v tli uši*. , no li'agiijuo ">ll .
Prosim linli čl;.ne, da plači*j » ; SVt. jc pl istpevke vsaj do 2S. tlet* . da se tnlpt.šlje na vSavni nr.ul. Torej prosim vse. <in t *» v pošt e-vj^t e.
I't>ztlia\ ! (J: iroi" 11:k. I	C'4-27 -12.
j	- ,--— — . .. . .
j	Kitajski zdravnik
I	Ako kdo Izbere zdravnika, ki Ima veliko IskuSnjo v zeravljeojn teiklh j
f	bolezni z glasom, da je ozdravil tvoje bolnike, teJ-j je odio£ll modro .za
j	podaljšanje svojega življenja.
j	Svojo zdravniško praxso Izvršujem že 31 let In v v«eh teh letih »fm Iz.
>	polnil samo štiri mrtvaške liste. Iz tega morete razvidetl, s kako skrbnostjo
j	sem zdravil svoje bolnike.
[	V zadnjih letih sem ozdravil nekaj zelo težkih slučajev, Eden Je Imel
I	naduho že 12 let In ozdravil sem ga * eno steklenico zdravh Predno Je prl-
|	šel k meni, da ga zdravim. Je iel k vsakemu Izveibanemu \lravniku v za-
j	padnl Pennsylvanlji. Ozdravil sem enega z ohromelo hrbtt^ ■ v treh me-
■	seclh. Več bolnikov sem v petih mesecih ozdravil krvarenJ^tjuč. Ako že-|	lite, vam morem navesti Imena gorilmenovanih bolnikov. ^B
Druge bolezni, kakor^revmatizem, sciatica, kašelj, srbe.^H, Izpah, krv-
I	ne bolezni. Katere sem ozdravil, bo tako mnogobrojne, da jhSL mogoče na-
|	šteti. Ako pridete k meni, bom poskusil vse, da vas ozdrav^V ako Je mo-
j	goče še ozdraviti In to v najkrajšem času, po najnižji ceiH kjer drugI
■	zdravniki že ne morejo ve£ pomagati. Prinesite ta oglas, I^Kar pridete.
I	URADNE URE:
I	Ob delavnikih: Oh nedelja Bi praznlkln:
j	od 9. do 0. fire popoldne. Od 9. d^B popoldne.
!	Dr. Jin Fuey MoJ
j	301 GRANT ST.,* BETW. 3rd A 4th AVE.,	PlTT^UWCH. PA.
OTiAS NAKOPA, 24. PF,C. 131P
i Jugoslovani za četrto
posojilo svobode
Dr. Ivan BonačL
1. — Pregled propagandističnega delovanja.
Kakorhitro je vlade Združenih držav razpisala četrto posojilo svobode, je Jugoslovanski Narodni Svet v Washingtonu stopil takoj v zvezo s finančnim tajnikom ter je, kot vodja in zastopnik našeg* osvobodilnega gibanja v Ameriki, sporazumno z njim prevzel nase glavno propagando in izdelal program delovanja. Se predno se je; pričelo upisovati za to posojilo, je objavil Jug. Nar. Svet splošen proglas na narod, v katerem je podal tudi vsa potrebna navodila, kako; ugotoviti celokupno svoto, katero so podpisali naši rojaki.
Vpisovanje je bilo v najboljšem teku, ko se je Nar. Svet ponovno obrnil s proglasom na narod, z namenom, vzpodbuditi vsakega posameznega našega rojaka, da izpolni v tem oziru svojo dolžnost. Opozarjal je v njem na hvaležnost, katero smo dolžni mi Jugoslovan ni v prvi vrsti Ameriki, kazal je na težko in krvavo borbo, katero je moral naš narod vzdrževati s krvjo in stradanjem, in konečno tudi na osebne koristi vsakega posameznika.
Istočasno so vzporedno z Jug. Nar. Svetom objavili tozadevno' proglase za narod še sledeči: Srbsko poslaništvo v "Washingtonu, Srb. Narodna Odbrana v Ameriki, Slovenska Narodna Zveza, Slov. Re-publičnsko Združenje, posamezne podružnice Hrv. Saveza, glavni odbori slovenskih podpornih organizacij in nekateri naši krajevni odbori za propagando. ^
V	veliki meri se je treba za ta splošni vspeh zahvaliti jugoslovanskemu časopisju v Severni Ameriki, ki je, brez razlike na stranke in mišljenje, navdušeno sodeloval pri tem delu ter dalo na razpolago prostor v listih in žrtvovalo mnopo truda, da koristi naši skupni stvari
Resnici na ljubo je treba priznati, da se je od naših političnih organizacij najbolj odzval za lokalno propagando Hrv. Savez, ker je večji del njegovih podružnic priredil javn^ shode in izvanredne seje v ta namen. Razumljivo je, da so zaradi tega Hrvati — ki so tudi po številu močnejši — doprinesli največ za posojilo svobode. Za njimi pridejo Slovenci in pa Srbi, ki so tudi po številu mnogo slabejši od ostalih dveh vej našega naroda.
Krajevnih odborov, katere so osnovali naši rodoljubi po raznih kolonijah, je bilo sedaj zelo veliko. Hvaležnost zahteva, da se omeni-; jo vsaj najvažnejši, namreč: — Aberdeen, Chicago, Cleveland. Gary, Joliet. Kalamazoo, Los Angeles, Milwaukee. New York, Pitt*-1 burgh. Pueblo. San Diego, St. Louis itd.
Od vseh naših odborov je bil najagilnejši oni v New York i (gospodje Kučič, Zakrajšek in Sremec), ki je med drugim priredil tudi velik jugoslovanski koncert. Reči se sme, da je dosegel ta od bor v koloniji, kakoršna je New York, popoln uspeh.
Za New Yorkom pride Chicago (gospe Biankini in Krvavica ter gospodje Lackovič, Matanovie, Gazdič, Zupan. Kerže. gospa Ku-j šar itd.), kjer so imeli posebno organizacijo Jugoslav Four Minute; Men. Na veliki javni propagandistični skupščini v Chieagu so nastopili Jugoslovani zelo dostojno in lepo.
Od ostalih naših krajevnih odborov je treba omeniti onega v; Pueblo, Colo, (gospod Thomas), dalje oni v Los Angelesu (gospod! M. P. Krešič) ter v San Diegu (g. Petri.'). Posebni slovenski odbo-i ri so bili v Clevelandu in Jolietu, deloma tudi v Chieagu ter so bra-1 t je Slovenci tudi pri tej priliki dokazali veliko smisel za organizacijo.
Pri tem plemenitem delu so pomagali našim rojakom tudi ameriški govorniki, ki so se vedno radi odzvali pozivu, da nastopijo na naših javnih shodih.
V	svojem proglasu je Jugoslovanski Narodni Svet naprosil odbore posameznih društev, kakor tudi posameznike, da mu javijo po zaključenem upisovanju imena naših upisateljev. Odziv je bil zelo h'P ter so spisi že urejeni in predloženi objednem memorandumu od srani Jugoslovanskega Narodnega Sveta finančnemu department u v Washingtonu. Prostor ne dovoljuje, da bi objavili to poročilo v «*e-loti, in v sled tega se omejujem samo na glavne stvari.
>
2. — Koliko so podpisala'jugoslovanska društva.
Narodna Hrvatska Zajednica, Pittsburgh, Penna.	$200.000;
Posamezna društva NHZ. in njih člani	472.350
Prva Hrvatska Pomočnica, Chicago, 111.	' 1.000
Hrvatska Zajednica Illinois, Chicago,	1 30,000
Slavensko-Ameriško Podporno Društvo. San Jose. Cal.	2,500;
Društvo Sveto Trojstvo, Cleveland, Ohio	' 600
Hrvatska Zveza na Pacifiku, San Francisco. Cal.	^ 2,500
Kranjsko-Slovenska Kat. Jednota. Joliet. Ill	* 100,000 Slovenska Nar. Pod. Jednota, Chicago in pos. društva t 104,000
Slovenska Del. Pod. Zveza, Johnstown. Pa.	* 10,000
Slovenska Dobrodelna Zveza, Cleveland. Ohio	* 5.5001
Slovenski Narodni Dom, Cleveland, Ohio	^ 500j
Slovensko društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio	500
Slov. Stavbinsko in posojilno dr. Cleveland. Ohio '	* 500;
Slovensko Društvo sv. Družine, Joliet, 111. *	* 500
Zavez Sjedinjenih Srba Sloga. New York *	f 78,000
Savez Srbobran, Pittsburgh, Penna.	50,000' Srpski Zavez Sloboda, New York f * \ " 5.000
Ostala ju gosi. društva in manjše korporacije	5)0,000:
m f ' -:
Skupaj '	*	■ $1,153.450 j
Ako primerjamo to svoto s svoto. katero so podpisale naše organizacije in društva za prva tri posojila svobode, vidimo, da so upi-j sale za $200,000 več kot za vsa tri prva posojila. To je najboljši dokaz ekonomske moči in napredka naših društev, objednem pa tu-j di njihovega patriotizma, katerega so sedaj pokazale v najlepši meri.
3. — Vpisovanje v posameznih kolonijah. _
Od naših kolonij so se najbolj odzvale sledeče:
Aetna. Aberdeen. Brownsville, Calumet, Chicago. Cleveland, Christopher, Denver. Forest City, Fresno, Dubree, Gary, Glovers-ville, Hoboken, Joliet, Johnstown, Kansas City, Kalamazoo, Los An- ( geles, Milwaukee. New York, New Orleans, New Brighton. Philadelphia, Pittsburgh, Pueblo, San Francisco, San Diego, St. Louis, San Jose in Youngstown.
Po deposlanih poročilih so podpisali Jugoslovani sledeče svote:j Aberdeen in okolica	70.000
Cleveland	* ♦ / \ • / \
Slovenci	476.250
Hrvati	40,000
Srbi	25,000 " r 1 * f » T
Skupaj	* ' * '	541,250;
Christopher, HI. *	f r r *	5.000
Kalamazoo	*	*	"	8.300
Greenland p* * w w w	5,000
Philedalphia V	' ' ~	50.000
St Louis ~	-	*	60,000
Pueblo	103.003!
New York, Hoboken in okolica	950,000
I Jugoslovani v Illinois, Indiana in Michigan (samo v Gary,
Jud. #500,000)	2000,0001
/i TT	RUSKA ČRTICA
Sodba se je glasila: — Obtoženi Ivan je obsojen na dvajset let prisilnega dela in na deportacijo v i Sibirijo radi uboja, ki ga je izvr-šil nad občinskim pisarjemNiko-lajevičem. Olajševalne okoliščine se je obtožencu odreklo, ker je izvršil zločin iz nizkotne sebičnosti. Soglasno z izpovedjo obtoženca jc slednji zabodel občinskega tajnika. da se na nepostaven način polasti sedmih kopejk. j Tako spoznano po postavi.
Ivpn je cul sodbo brez vsakega vznemirjenja. Tekom dolge pre-1 iskave so si oblasti na vse načine' prizadevale, da bi izvedele za dru žinsko ime Ivana. Sprva je preiskovalni sodnik domneval, da ima obtoženec dosti vzroka zamolčati svoje ime in svoje poklieanje. a konečno se je izkazalo, da Ivan [dejanski ni nikdar poznal svojih starišev in da tudi ni vedel, kje; je bil rojen. Vsled tega so mogle I oblasti le dognati, da je bil Ivan pastir v neki maloruski vasi. Prebivalci slednje so ga našli kot tri-četrtletno dete v stepi. Dete je sicer znalo napraviti križ ter pove, dati, da se imenuje Ivan, a ostalega ni bilo mogoče spraviti iz o troka. Ljudje so se zavzeli za dc-, j čka in tako je vzrastel brez vere 'in šole. Tekom celega svojega žh\i ljenja. poleti in pozimi, je pase1, ovce v stepi. Noči je preživel Ivan v družbi svojega ovčarskega psa. s katerim je delil ležišče.
Kot pa običajno v onih pokrajinah so dali malemu pastirju ir-! haste hlače, nadalje kožuh, da g& brani proti mrazu ter pas. v kate rem je imel skrit svoj nož in amu-jlet. Vsaki dve leti je prišel v va.s k kmetu, kojega čredo je pasel ter dobil od tega par kopejk za novo i <rajco. kajti vse drugo si je pre-1 skrbel sam.
Tišina stepe, boj z osi rim mra-, zom zime ter neznosna vročina poletja v dru|))i z dolgočasnostjo; — vse to je uplivalo na Ivana, ki je bil ("•isto podivjan in njegova zunanjost bi napravila na vsakega prebivalca mest naravnost grozen utis.
Tedaj pa je doživel Ivan nekega dne doživljaj, ki je bil usode-|K>ln za njegovo poznejše življenje : — Neki potujoči trgovec je prišel s svojim vozom skozi stepo. Ta mu je pokazal vsakovrstne i drobnarije, med njimi tudi prstan j ki je veselo blestel na prstu Iva j na. Prstan je imel po izjavi trgov ca razvenfrega lastnost, da je bra-; nil čredo pred volkovi. Ivan je iz-
I
javil, da bi imel rad nad vse tč' prstan, da pa nima denarja, da bij ga kupil. — Ti in nič denarja! — (se je smejal trgovec. — V številnih letih, ko paseš ovce. si gotovo desetkrat toliko zaslužil kot jc vreden ta prstan. Kakorn*:ro pride občinski pisar ven na stepo, mu reci, <Ja hočeš imeti trideset ko pejk in prstan bo tvoj.
Nesreča je hotela, na je priše1 občinski pisar Nikolajevoč res pai dni pozneje ven na stepo, do po-šteje živali. Ivan mu je ponižno in [z obotavljanjem predložil svoje prošnjo.
—	Zakaj potrebuješ denar? — ga je vprašal pisar porogljivo.
Ko pa je vs t rajal Ivan pri svoji zahtevi, je zmanjkalo pisarju trpljenja.
—	Ti prokleti pes. — je zakri-jča! ter vročil prosilcu triindvajset kopejk.
Ivan je vzel denar ter ga pazno preštel. — se sedem jih manjka — je konečno rekel.
Pisar je odgovoril s kletvico. — Niti ene kopjke ne dobiš več, — je zavpil ter prijel pri tem za naga jko. — v istem trenutku se je vrgel Ivan nanj. lTnel se je kratek ,boj in kmalu se je pisar zgnidil na tla, oblit s krvjo. 1 Ivan je odšel v vas ter povedal kaj se je zgodilo. Ranjena so našli sicer še živega, a je umrl tekom poti v .vas. Ivana so prijeli zvezali ter odvedli v mesto. Ko so ga vprašali, kaj je bil motiv njegovega strašnega dejanja, je izja-vil: — Pisar jeva dolžnost je bili. dati mi trideset kopek, a mi jih je dal le'triindvajset. Ker mi iii hotel dati sedem kopejk. ki so manjkale, sem ga zabodel.
Na podlagi te izpovedi je bil obsojen.
Bita jc noč. V ječi je vladala tišina »roba. .Jesenski vihar je di vjal krog okenj celic in na hod niku je bilo čuti korake stražni kov. Naenkrat je bilo čuti v noč
bolestno stokanje neke ženske____
Ivan je to stokanje prvi čul. Postavil se je k zidu in prisluškoval Takega bolestnega stoka ni še nikdar čul na stepi. Tudi ostali v je či so se prebudili ter skočili s svojih ležišč. Čuti je bilo ropotanje ključev, odpiranje vrat in klice p< jetniškem zdravniku. Skozi v .-s ta ropot pa je bilo čuti naenkrat te na k, trepetajoč glasek____
Ta gLsek je povzročil v jotniš niči pravcato revolucijo. Ivan s je obrisal z rokavom solze, ki so mu tekle iz oči. neki na smrt ob-
Južna California, večinoma Hrvati 400.000 Los Angeles 125,000 San Diego 100,000 Ostali kraji v Californiji 25.000 Pittsburg, Etna in Allegheny okraj 3125,000 Veliko število naših rojakov je podpisalo po raznih tovarnah in ! na farmah. Lahko se reče, da je najmanj 30.000 Jugoslovanov pod pisalo vsak po najmanj $50,000,	..............1,500.000
Skupaj	$9,067.550
Posamezniki in jugoslovanska druŠt\a v Severni Ameriki so podpisali torej za četrto posojilo svobode nad deset milijonov dolarjev.
Naši rojaki posedujejo od prvih treh posojil svobode za 15 milijonov obveznic, tako da s odali torej za vsa štiri posojila nad 25 milijonov dolarjev.
Isti prirastek, ki je bil opaziti pri posameznih jugoslovanskih I društvih pri četrtem posojiiu svobode, je opaziti tudi pri posameznikih. kajti Jugoslovani v Ameriki so podpisali samo za četrto posojilo svobode skoro ravno toliko kolikor za vsa prej sna skupaj.
Zato se je zahvaliti prebujeni zavesti našega naroda in boljši organizaciji pri podpisovanju.
Se eno besedo mojim bratom.	i
Kapital od 25 miljonov dolarjev v obveznicah ameriškega posojila predstavlja za nas in za našo osvobojeno domovino neizmerno korist.. Naši sužnji v domovini so osvobojeni nemško-madžarskega tiran stva. In tudi Italijo, ako ne bo hotela stopiti na pot pravičnosti, bo , naše orožje hitro naučilo pameti.
Duša našega seljaka — bodisi v Srbiji ali v novo osvobojenih jr-goslovanskih krajih — preizkušena po skupnem razočaranju, trpljenju in stradanju, občuti danes bolj kot kedaj prej, ' potrebo zjedi-jenja istokrvnih bratov v skupno, svobodno demokratsko deželo. Ako ne bodo naše vlade in naši odbori v stanu, predvideti že v naprej način, kako želi narod uresničiti svoje zjedinjenje, bo on sam to storil brez njih in eventualno tudi proti njim.
Tudi naše teritorijalno in vprašanje našega zjedinjenja bo rešeno v najkrajšem času. t^koj za tem p& bomo stopili v dobo premišljenega. zdravega in realnega delovanja. Tedaj bomo potrebovali za rekonstrukcijo naše skupne domovine kapitala in sredstev, da z njih pomočjo zgradimo eno najlepših in najbogatejših držav Srednje Evrope, V kratke času se more torej nuditi prilika, da izkažemo s svojim denarjem, naloženim v ameriških posojilih, velike usluge in da koristimo i samim sebi, i svojim družinam i skupni naši domovini.
Zaradi tega obdržite bonde svobode. Ne odstopit § jih za nobeno ceno špekulantom, ker bi s tem ueinili izdajstvo napram samemu sebi in svojemu narodu.
Čuvajte bele novce sa naše boljše dm.	\	*
'sojeni roparski morilec je molil Jocenaš za drugim, neki oderuh je prisegel, da hoče dati ves svoj denar za zgradbo velike i-erkve in par ciganov se jc zaobljubilo, da! bodo postavili stalne domove v i mestu. Pri tem so govoriti jetniki naglas, »kar bi pazniki v drugač j nem slučaju gotovo ne dovolil.
—	Rad bi vedel, če je deček alii deklica. Jutri bomo že vse iz\f deli.
-— Usmiljeni Bog: V ječi rojeno dete. kaj bo pač fe njega !
—	Tudi ona mora v Sibirijo. — Kradla je baje pri svojem gospo-! darju.	„ '
—	Neumnost, ona ni nikdar kradla. Gospoda ji je zadrževala zasluženo plačo in raditega si je vzela i/, blagajne toliko kot je zasluzila in niti kopejke več.
—	Denar je vendar rabila zr dete.
. — Tega ji ni nihče vrjel. Sramotno so jo spoditi i/, hiše. jo are tirali in obsodili.
Ko jp izvedel njen zaročenec zr. to. je izginil.
—	In sedaj mora v Sibirijo. V mraz in sneg.... Strašna usoda!
—	Iir še z otrokom.. ..
Tako so se kaznjenci še dolge časa pomenkovali. Nato pa je vse zopet premagal zaspanec in v jet-nišnici je postalo zopet tiho. Vsi so spali. —!e Ivan ne. Obrnil se je proti zidu ter ležal z odprtimi očmi. V njegovih ušesih je š<- vedno zvenel krik matere ter oni Irobni glasek. . . . Strašno sliko je videl pred svojimi duševnimi oč-
mi : — neskončno velik gozd, meter visok sneg ter pa t rule koza- . kov. ki so gnale pred seboj ubogo žensko z detetom v naročju.... ■ | Cul je natančno bolestno stokanje [ubogega bitja. Tedaj pa je postalo j divjemu pastirju s stepe čudno. ■ j tako čudno krog srca, da se ni mogel še nadalje premagati. Pokril i si je lice z rokama in vroče solze so mu pritekle iz oči.
Naslednjega jutra je bilo zelc živahno na dvorišču jetnišnice. — Odrejalo se je vse potrebno za transport obsojenih v Sibirijo. Tn->di Ivana so privedli pred predstojnika. Še enkrat so mu prečitali obsodbo. — a nobena poteza v njegovem licu ni kazala, če jo razume ali ne. S svojimi velikimi in na široko odprtimi očmi je zrl v daljavo. Nato so ga odvedli v kovač-nico, kjer so mu prikovali verige na roke in noge. I,as<j na glavi so mu od str igli na polovico ter mu ogrnili plašč, na kojega hrbtu je bil prišit karo as, — 1 o je zločin sko znamenje. Ivan je ostal pr vsem tem popolnoma miren ter bi ga lahko tudi odvedli na vislice ne tla bi dvignil protest.
V Sibirijo namenjene so postavili v vrsto in spremljevalni častnik je pričela klicati jetnike po imenu.
—	Ivan.
—	Tukaj. — je odvrnil ter stopil korak naprej.
—	Kaj hočeš še? — ga je na-hrulil častnik.
—	Če bi Natjuška dovolili.... še enkrat v pisarno. — j*- prosili Ivan.
—	Odvedite ga tja. — je ukaza! častnik.
Dva vojaka sta prijela Ivana ter ga odvedla v pisarno.
—	Kaj hočeš tukaj sedaj? — ga je vprašal pisar presenečen.
—	Visokorodni gospod, — je je-cal Ivan. — Prihajam k vam.... To noč.... Otrok.
—	Da, seveda, otrok. — je rekel pisar. — Ne brigaj se za take stvari, ki ti niso nič mari.
—	Seveda, seveda, nič mi niso mari. — je stokal Ivan, — a detr
mora v Sibirijo in uidi mati____
In nobene kopejke____Tu imate
moj pas in r.otri je 27 kopejk____
Te so za otroka____ Mati bolna,
dete nago.... in v Sibirijo.
Ivan. veliki in močni človek, se je tresel po celem životu. S pretr-ganimi stavki je končal svoj govor. odpel pas ter ga izročil pisarju. Nato pa se j»- hitro obrnil ter odšel trdnih korakov, da so verige ropotale nazaj v vrsto, v kateri so stali zločinci. Nadzornik, pisar in vojaki so si ali vsi presenečeni ter si niso znali razlagati čudnega vedenja Ivana. Par ur pozneje so s«- odprla vrata jetnišnice in z dvorišča se je pričel pomikati žalostni sprevod jetnikov. Se dolgo časa so blesteli bajoneti vojakov in še dolgo se je dvigala iz sprevoda visoka, ponosna postava Ivana.
Mirne v;-sti in z dvignjeno gla-I v o je odkorakal v nepoznani, stra-jšni svet večne sibirske zime.
Vesti iz stare domovine
Odpotovanje g. a dne slovenske de ce na Hrvatsko.
Prvlekli teden je odpotovalo v lvth skupinah <SS gladnih otrok iz več okrajev tužne Goriške skozi Ljubljano v Zagreb. Prvo skupino sta spremljala dva goriška žu pana. drugo pa gospod kaplan v/ Tolmina. Odhur SNS. žena za si ročad jim je tudi tokrat pripra vil obeti, večerjo in plačal vožnjo v Zagreb. V Zagrebu jih prevzame tamkajšnji odbor tega društva v preskrbo in varstvo ter jih porazdeli v varaždinskem okraju pr1' raznih posestnikih. Kakor prejšne transporte, sta tudi ta dva odpravila in uredila ga. Marija Wesner-jeva in odbornik g. prof. Fran Je-ran. Hvala gr. g. načelniku Ludviku in g. podnačelnrku Koširji, južne železnice ter g. ravnatelju Alojzevišča dr. ršeniČniku za njih prijazno pozornost napram siromašnim malim, človekoljubnosti tako potrebnim.
Dve sestri na mrtvaškem odru.
V Domžalah in na Viru. kakor tudi v bližnji okolici španska bolezen strašno divja. Po mnogih hišah so obolele kar cele družine. Veliko ljudi je umrlo. Najbolj jej pac prizadeta p. d.. Dimeova hiša
na Viru. Obolelo je za špansko bo-1 leznijo devet oseb, od teli sta do-slej v najlepši dobi umrli sestri Justina. l»4 let in Katarina. 21 let Svetlin; ležali ste skupaj na mrtvaškem odru ter iuieli včeraj skupen pogreb.
Na Radovici
že od spomladi razsaja griža, po-j sebno med mladino, pa tudi stn rejšim prizanaša. Nekatere muči po več tednov. Precej jih je že pomrlo. Zadnjih 20 let že ni bito toliko smi tnih slučajev v celem ietu, kakor letos samo do sedaj Griži se je pridružila še španska bolezen, ki tudi zahteva svoje žrtve.
Iz Tržiča.	,
Nova španska bolezen se širi pn nas z vso mogočo hitrostjo. Sko ro v vseh hišah so bolniki, pri nekateri so oboleli vsi udje. Sole so zaprte do 19. t. m. Do sedaj je bil samo en smrtni slučaj
Smrtna kosa
rnul je 2f». septembra v nežni mladosti 7 let David Ambrožič, ! učenec II. !> razreda na I. mestni j j šoli v Ljubljani, sin i^estn.ega n I čitelja Josipa Ambrožiea. Poko-'
paii so ga L oktobra popoldne. Pogreb se je vi šil iz deželne bol-• nišnice.
• mrl je v Ljubljani v deželni bolnišnici trirovcc Leo Drame.
I mrla je v Ljubljani N< žika Hatjd, vdova mizarskega moj-Istra.
' mrl je v Prevolah pri l'«»rov-nicl posestnik -Jožef Suh*'.!"!nik.
I mrl je v Gornjem grad.i okrožni zdravnik dr. Maksu Ko-nečnik.
L mrl jc na Polzeli v Sa viri ski dolini trg«>v«-c Julij Žig;in.
Smrtno ponesrečil :
se je v 11 rast n j ku tamkajšnji posestnik Anton 1'jbajs. Padel je preko cestne ogryje <.b Savi .š meji rov globoko ter se ubil.
Prepoved hoje na Grad.
"Slovenski Narod ' / dne .'10. septembri piše ; Hoja na ljubljanski Grad, oziroma na gra jsko planoto je ob času med 12. uro opol-di:e in 2. uro popoldne iz vojaških ozirov do nadaline odredb-' prepovedana za vsakega br.-z iz-jjeme. Prost dohod se bo po mfst-j nem magistratu pravočasno ob-i.ja'.ii.
(Iz starokrajskih listov.)
HBK0Z ODHAJAJO U FSAKG OSKE VASL
OLAS y.\1K>nA, 24. 1>EC. 1919
SLOV. DELAVSKA PODPOR. ZVEZA
Ustanovljena dne 14.	tnkorporirana 22. aprila
austa 1MW.	^Pfci jBpy	v driavl Penna.
SEDEŽ: JOHNSTOWN, PA.
GLAVNI CKADMKl:
Predalnik: IVAN PROSTOR. 10U8 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio. PoUi.nHjs^iiilk: J US IP 70RK0, R. F. 1>. 2, Box 113, West New loo, Pa. Glavni lajuik : BlJLŽ NOVAK, «34 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. lajuik: FRANK PAVLOVČIČ, Main St., Johnstown, Pa.
2.	Pom. tajnik : AXDRRJ VftiRlO, «M Main St., Johnstowu, Pa. BisKiiJufk: JOSIP ŽELE, 6501 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom blagajnik: ANTON HOČEVAR, H. F. 1». B«.i 2», Brl<lge|»ort, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Prwi^inik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEU Bot US, Wlllork, Pa.
1. nadzornik : MKtil.Aj POVSE, 112m Fnbyaii Sr. City View. NS Pitts-tiurgti, I'a.
L' na.fzuriiik : IVAN (iHOSKlJ, 886 JHS. 137U» St., Cleveland, Oblo,
POROTNI ODBOR:
Prnl«e«!nlk [*»rot. odmira: MAKTIN OBP.RŽAN, Roi 72. Eaat Mineral,
Kana.
1 |M.r..inik: FRANC TFROPflf\ R l, Rononza, Ark. 2. |K<rotnik : JOSIP CoLoB, 1U16 So. 14tb St., Sprlngtield, 1U.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. GRAHEK, 84:i R. Ohio sr., Pirishurgh. Pa.
(itavni unui: 634 Main St., -Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO:
"GI.AS NARdDA", 82 Cortlandt Street, New York City.
(Viijeua »Irufttva, oziroma njih uradniki so tiljudno jiroSenl, poislljatt vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drngt-ga. lienar naj bf |hin1 j»» edino jtotuin Postnih, presnih, ail Bančnih denarnih naka/ni<% nikakor i»a ne |H»t<>tn privatnih »Vkov. Nakaznice naj ae naslavljajo: Blaž Novak, TiLle Trust & (^uarauiee Co. In tako naalov-lj*-ne pošiljajo * meHfCnim |Kjro«'il«»m na naslov gt. tajnika.
V slučaju, da opazijo drufitvenl tajniki pri poročilih glavnega taj
nLLa kake («imanjkljiv«.sii. naj lo n^iun.loiua naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnja (»opravi.
IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z.
Poročilo umrlili članov in članic od 1. okt. do 30. nov. 1918.
Ime in	rlan eert,	zavarovan umrl
priimrk	« dr. *št. šievilka	za dne
Ignac Ciroziiik	134	7!if»t;	500.00 2. okt. 18.
Peter I railakar	«3	249*>	500.00 7. okt 18.
Frane Jerie •	43ii7 - 50000 7. okt. 18.
.Jožef lVhaba	111	»;711?	500.00 10. okt. 18.
Anton Kajn	23	11224	500.00 12. okt 18»
Ivan Glavic	1	:t!>24	500.00 13. okt. 18.
Tomaž Pavlovie	131	7852	500 00 9. okt. 18.
Ivana Svet.- *	HM)	(i401	500.00 13. okt. IS
Alojzij Fortunn	25	10393	250.00 14 okt. 18.
Frane Hrovatin	23	111 (><i *1(HK).()0 15. okt 18.
Anton Šireelj	101	1003(1	.100.00 18. okt. 18
JKranr Ornahen	134	7951	500.00 18. okt, 18-
^.ložef Svete	100	l»5s5	500.00 18. okt. 18
Anton Zvonar i«'	«7	3435	500.00 19. okt. IS
»lii koli Faraone	07	3434	500.00 19. okt. 18-
Jožef Mnlinič	143	S170	500.00 19. okt. 18
Ivan Kovan	143	81fil	250.00 16,okt.18
Koza Msirkovši k	142	M0S3	500-00 20. okt. 18.
.Jožef Papt.-r	23	2981	500.00 20. okt. 18.
•Ju iiej Križaj	143-	8137	500.00 21. okt 18J
Ladislav li.-u. diU	23	1327	500.00 21. okt. 18 ]
Jožef Blatnik	105	10081	250.00 22. okt 18.
Anton Meilen	51	5745	500.00 22. okt 18.
Friderik Hoerinj;	Sfi	51*47	100.00 24. okt. 18
Martin Tomsi.-	1-i	105*1	25000 24. okt. 18.
Ivan Mansar	128	10*03	1000.00 24 okt. 18.1
Ivan Žauhv	23	77*4	500.00 23. okt. IX
NiknUj < 'nkarin	50	:H3S	50000 24. okt. 18.
Jakob Stopar	1	1577	000.00 25. okt. 18.
Marija Ln/.ar	38	hfi5fi	500.00 25 okt. 18.!
Frane Kralj	00	*_»7."iS	750.00 25. okt. 18.i
Jožef Horvat	22	«1204	25000 25. okt. 18,
Anton Horvat in	100	i;502	250.00 26. okt. 18.!
Frane Svi l.-	100	(;576	."»00.00 26 okt. 18.'
Jožef Malet'lxi	111	10309	500.00 26. okt. IS.
Marko Navar	36	-J0J4	500 00 27. okt. 1
Tvan SUirniSa	29	<1400	250.00 27. okt. 18.
Frane Zi.lar	143	M71	500.00 27 okt. 18.
Miliael Jenka	121	'M<>!»	500.00 28. okt. 18.
Matija Ivaiieie	113	S145	50000 28. okt. IS.
Frane Na^U-	76	6083	250.00 28. okt. 18.
Karol Zalur	100	<i-|50000 29. okt. 18.
Katarina Piškur	96	10339	500.00 29. okt. 18.
Anton Yaetfer	100	i;571	500 00 29. okt. 1 S.
Vineenr Sehenk	66	10167	250.00 30. okt. 18.
Marija .lab I oils Ky	146	10939 ' .">00 00 30. okt. 18.
Anton 1%-tak	101	tw.st;	500.00 30. okt. 18
Matija JureU"	69	S(»14	500.00 30 okt. 18.
Jožef Zadnik	.r»6 • 1063«	5fK).00 30. okt. IS.
Franc IVtek .	101	6666	.",0000 31. okt. 18.
Anion Grome	r>r»	2351	500.00 1. nov. 18.
Alfonz Lovu	70	r»5Sl	500.00 2. nov. 18.
Frane Dolinar	25	11:»4	500.00 2. nov. 18.
Frane Kralj	60	H697	500.00 2. nov. 18.
Kndolf Leither	111	<;6s8	500.00 3. nov. 18.
Anton TVršiu	H»5	kh>47	500.00 3. nov. 18.
Frane Mali	104	(;c4:{ #	250.00 4. nov. 18.
Jožef Podmilšek	60	8731	25ft.00 5.nov. 18.
Ipnae Kolar	HN)	r>H10	500.00 5. nov. 18.
Alojzij Konentaba	1 ."»3	11201	500.00 5. nov. 18. i
Turno/ Tueer	116	7597	250.00 6. nov. 18.
Marija IVrkovie	128	10838	500.00 7. nov. 18.
Jožef Pili ta r	23	goaf,	500.00 7. nov. IS.
^A'ah-ntin Panšelc	30	r>884	500.00 8. nov. 18.
Ivan Meti hard	66	1044s	250.00 8. nov. 18.
Anton Ilaear	97	6645	500.00 8. nov. 18.
Iftnar Mejrlič	122	7700	1000.00 8. nov. IS.
Ivan Volk	17	433	500.00 9. nov. 18.
Frane Pisehlcr .	<16	5994	750.00 9. nov. 18.
Frane Klanear	1	7f>7	750.00 10.nov. 1SJ
Marija Weiss	66	1 0469	500.00 11. nov. 18.
Luka Ribie	130	7041	500.00 11. nov. 18.!
Karol Rupnik	22	4162	1000.00 12. nov. 18.
Ivan Železnikar	32	974	500.00 13. nov.J8.
Murija Tanear	44	9612	500.00 14. nov. IS.!
Vinrene-Cioriak	56	4459	500.00 14. nov. 18.
Miluiel Polak *	72	5075	250.00 14. nov. 18.
Anton Sivec	18	10564	500.00 15. nov. IS.
Frane JerovSek	S7	5975	500.00 14. nov. 18.
Anton I^anae	13	49.J8	50a0Q 15. nov. 18.
Franc Trobentar	132	9454	500.00 15. nov. 18.
I
Jožef Krantberger	50	9318	250.00 14. nov. 18.
'.Jernej Janzekovie	61	6185	500.00 17. nov. 18.
Ana Plenko	66	10436	500.00 18. nov. 18.
(Anton Dnšek	10	2044	100.00 19.nov. 18.
(John Gorčin	150	8741	25Q.OO 19. nov. 13 !
Helena Kertel j	57	4038	500.00 21. nov. 18. i
j Ivan Polienik	108	10i34	1000.00 22. nov. 18.
Frane AVegel	50	2095	750.00 22. nov. 18.1
Frane Vilhar	56	2517	500f00 22. nov. 18. j
J Jožef Hasberjrer	29	1470	500.00 23. nov. 18. j
Miloš Stric	14	6343	500.00 24. nov. 18.
.Jožef Gazvoda	153	8840	250.00 27. nov. 18. j
i ! Skupim število umrlih (poroeanih) 93	$45 050.00
Odborniki društev so naproš«'ni da npošljejo v slučajn smrti kake«ra člana ali članice mrtvaški list in certifikat umrlih kakorlii-tro so liHtine po predpisu urejene. Pole«; tejra naj se upošlje naslove v certifikatu navedenih dedičev, da se s tem izogrne posebnega do pisovanja za izvedeti naslov iu druge podatke.
V glavnem uradu so ^mrtnine v Združenih državah živečim dedičem nakazane v teku enega tedna po prejemu (v redu nposla-1 uih 1 listin. Ako kateri dedič ne prejme določenega deleža v teki} meseca. je pVipisovati krivdo površnemu poročanju v gl. urad.
Kakor je razvidno iz teh podatkov je naša organizacija tudi j precej prizadeta v sled epidemije španske influence, kajti izmed, zgoraj navedenih 93 slučajev so vsi razen sedmih podlegli španski j it fluenci ali pljučnici, ki je sledila influenci.
Tudi bolniški sklad je občutno udarjen in bode vzelo nedvomno precej časa predno se bode ta katastrofa naravnala. Članstvo naj bode torej uslrajno. potrebno bode požrtvovalnosti, a vse se bode zopet na dobro stališče spravilo.
Organizacija mora preboleti hud udarec. — ali zavedajmo se-J da je mogoč — še hujši.
S. I>. 1*. Zveza ni zadnji čas sprejemala novih članov vsled epi demije. Xa priporočilo vrhovnega zdravnika se bode zopet, spreje-; malo člane in sicer začenši s 1. januarjem 1919.
Želim vsemu članstvu vesele božične praznike in srečno Novo! leto —
• S sob rat skim pozdravom
Blaž Novak, tajnik. |
, (
Nekaj o glasovanju
Dne 15. oktobra letošnjega leta je bila pri obe«-na v našem lista glasovnica glede spremembe glasila SDPZ.
I*od glasovnico je bila sledeča opazka oziroma opozorilo glav j nega tajnika :
Glasovanje se vrši individualno, to je. vsak član sam zase glasuje. Vsak glasujoči član mora na glasovnico podpirati svoje ime in jo odddati društvenemu tajniku najkasneje, do 1. decembra 1918. Po prvem decembru oddane glasovnice| se ne bo vpoštevalo.
Ki-r bi morali biti rezultati glasovanja najkasneje do 10. de-(M-mbra v glavnem uradu in par dni pozneje objavljeni v glasilih, nam najbrže ne bo nihče zameril, če vprašamo, kako je s zadevo.
Vemo. da so imeli društveni uradniki veliko posla, ko je divja-! la španska influenca ter da je imel glavni odbor čez glavo dela. toda obveščeni bi bili vseeno lahko, kako je z glasovanjem, če se je vršilo, če se je opustilo ali če je v miru zaspalo	,
Fverjeni smo. da osebe, ki so dale inicijativo za glasovanje, niso tako ozkosrčne, da bi umolknile, če bi uspeh ne bil po njihovi , volji. Vsledtega jih prosimo, naj nam povedo, kako jo s celo zadevo. da bomo vedeli, kaj in kako ukreniti koncem leta.
Ker je že prešlo 24 dni po določenem roku. prosimo odbor /a takojšnjo pojasnilo, da ne bo zopet krivda na naši strani.
Uredništvo.
Kako so se končale velike vojne
1.	1
______ *
Kitajsko-japonska vojna.
Korejo ne izgleda na zemljevidu kot zelo važna dežela, ki bi mogla povzročiti kake konflikte. Tudi samaposebi ni napravila ta dežela dosti zgodovine. — Kot "sporna kost" pa je Koreja po-vzroč.la smrt neštevilnih tisoče v vojakov.
V naslednjem hočemo navesti e-no primero za to:	|
Japonska iu Kitajska sta si žo[ večkrat skočili v lase radi nadvlade te ali one v Koreji. Ij. 1894 j je izbruhnila na polotoku Koreji ustaja in korejska vlada je naprosila kitajsko vlado za vojaško pomoč. Slednja je odposlala tjakaj oddelek vojaštva.
Kakorhitro je izvedela za to Japonska. je poslala 5.000 mož v korejsko glavno mesto ter predlaga skupno intervencijo s Kitajsko.
Kitajci pa so predlog odklonili ter se jezili 11a vmešavanje Japonske. Položaj med olbema narodoma je postajal * vsak dan bolj napet, kajti vsak izmed njih ju se je bal. da bi drugi ne dobil preveč upliva v Koreji.	j
Par mesecev pozneje, dne 1. av gusta 1894. je bila napovedana vojna. —	I
Sprva je bila Koreja bojno po-zorišče. Kitajska je hitro spoznala. da se je sprijela s sovražnikom. kateremu ne more biti kos. Japonski vojaki in mornarji so bili strogo disciplinirani. Njih* o-prema.je bila povsem modema iu njih taktika je predstavljala vse, kar je mogla nuditi zapadna civilizacija.
Kitajci so bili v vsakem oziru dale za svojimi nasprotnici. Kitajska. je stala skoro na mestu, do-čim je hitela Japonska naprej s presenetljivo naglico tekom zadnjih petdesetih let. Vsled tega je tudi morala Kitajska plačati za svojo zaostalost.
Povsod, na kopnem in na morju, so izvojevali Japonci velikan- , ske zmage. Vojna se je raztegnila ! od Koreje prav v notranjost Kitajske.
Omahujoča vsled neprestanih porazov je naprosila Kitajska z*r mirovno konferenco. Japonska pa1 se ni brigala za to prošnjo, tem-i f več nadaljevala z vojno, i Kitajska je odposlala drugo mi-,
rovno misijo. Japonska je izjavi I la. da so poveril na pisma te nii-j sije pomanjkljiva in je nadalje-) vala vsled tega z bojem.
Kmalu se je izkazalo, da je vsaka opozicija od strani kitajskih armad nemogoča. Japonci so ime-Vt prosto pot v Pekin. Vojna je bila dobljena za Japonsko.
Preostaja 1 je še uhod v Pekin kakorhitro bi spomlad dovoljevala odposiljatev večje armade v i dotično smer.
Takrat pa so Kitajci se enkrat naprosili za mir. V tem času so bili Japonci voljni čuti na prošnje Kitajske. Kitajska je odpo-, slala svojega največjega držav-I nika, Li-Hung-C'ana v Simonose ( ki. da se pogaja z zmagovalci.
V tem mestu je bila dne 17. a-| prila sklenjena mirovna pogod-ba. —
Na podlagi te pogodbe se je od-_ povedala Kitajska svojim dolgo-ustanovljenim zahtevam, tikajo-čim se Koreje. Kitajska je tudi odstopila Japonski otok Formozo ter skupino otokov, imenovano.Pe scad ores, obenem z južnim delom bogate province Fengtien.
Kitajska je nadalje privolila v to, da plača Japonski vojno odškodnino v znesku 200>000.000 ta-$ls in da,^ odpre za prosto japon-' sko trgovino gotova mesta in pri-• stajmča, ki so MJ# doted*j zaprta '.za japonske trgovske ladje. \ Dokler se ni od strani Kitajske J izpolnilo gori navedenih težkih po-
ZIMA JE TUKAJ.
KAJ STE STORILI ZA MIŠIČNE BOLEČINE? MI&ICE SO RAZPREDENE PO CELEM VAŠEM TELESU.
; ALI STE ŽE KDAJ A^P^^^^^rSTj^ POMAGA PRI PRVI
POSKUSILI	UPORABI.
DOBRO PRI REVMATIZmT'BOLEStNATr^^OKU IN PRI SCIATIKI ftJ POZOR! POGLEJTE NAVODILA O NAŠEM ORIGINALNEM NAČINU
UPORABE. PO TEM SE MORATE RAVNATI! Ako vam vai !eka>nar i njim ne postreže, vam postrežemo ml po^prejermi
cene.
ASCLEFIUS CHEMICAL CO.
47 W. 34 St.,	Telephone Greely 6877	New York. N. Y.
»T— Pošljite 75c za 4-untno steklenico. <Ia VKaDNO: Odpošljemo po pošti poštnine prosto. ___,_ Pošljite vedno Money Order.
i gojev, je imela neka japonska ar-1
mada zasedeno eno najbolj važ , nih kitajskih provinc, namreč pr> vinco Santung.
Ta kitajsko-japonska vojna je prvič ]>okazala svetu, kako se je • razvila Japonska v teku zadnjih | desetletji. Prejšnje samotarska eesarstvo je zavzelo odlično in važno mesto v zboru narodov in dr-i žav. —
!
; Razen tega pa je ta vojna ugla j »lila pot za naslednjo in veliko vočjo vojno, namreč rusko-japon-sko vojno, ki je imela svoj izvor
tudi v nekem sporu radi Koreje. !__
j Rad bi izvedel za svoja dv:i bra-i - t ran ca ALEKSANDRA in AV-OFST A PI-.TKRLLV. Prosim j cenjene rojake, če kdo ve za t«ju' naslov, ila mi naznani ali.pa naj' se sama ogkii^ita. Frank li*t tar, H<»x	Nonvieh, l'a.
'< 24-27- -12) _______'
i • - t Spodaj podpisani b! rad izvedeli
za svoja dva brata ANTONA in!
i FRANKA LOŠ1N. Doma -«la iz.
lioleiije vasi št. 17 pri Ribnici j
iti se nahajata nekje v državi j
Miinjes« !a. Torej ako katvii r-i
jakov ve za nju raslov. prosim
da m i blagovoli naznanil-, ali .".-j
j saiiui čitata t« vrstice, naj -;e mi
agla*ita, ker imam njima poro i
č-Mi več važniii si vari. — .'gnaccj
Lo^i»i, lio>; J07, Rear t t r ek,1
M »nit.	(24 'II—12; j
SVARILO.
Izogibajte se tička pn iitieiui j JOHN KOS. (.lil je velike posiavj iri takrat, k«» ga preveč zavžij.-.i go\ori ter maha z rokami kot bi slamo mlatil. Tu-sem v Rutic. ■ i.Mont., je jirišel brez vsakih sredstev ter iskal stan. pa nikjer ni bil sprejet. Mene je pr-govM-il s tem. da mi je zastavil .*"»<) vredno uro1 in sprejel sem ga ter zalagal za i hrano iu mu *e posodil *!»< go-! t o v i u i. Ostal je 1<> dni..pa nikjer ni d<ibil delo. Zadnji dam njegove ! ga bivanja pri meni je še k-žal. kn sem jaz že od*e! na <lelo. ki. pa so , I vrnem, najdem moj kovčeg razbit ler i-z nje«ra je bila vzeta njegova | ura in ves moj denar; vse to je s! ;tičkom vr:»d izginilo, da ne veni I : Uabi. ZuU. svarim rojake da se ga J čuvate. Tebi pa dam odlok do I. i j marca, -da mi povrneš vse. č^ ne, j i'»oni pa vodnij.sko postoprd. —• Frank Night in ga l" 'M*,;; N. Alain |
i St. Rntte. Mout ---|
VABILO NA SHOD.
Vsi Slovenci iu Slovenke v All-1 | rori, ILL, se vabijo, da. se zagotovo vdeleže slovenskega ishoda. ki se i bo v Kil 1. januarja (Novega ieta | j d jii ) v Slovenski dvorani. Sko I i j se prične točno ob 2. uri popa?dne. Dolžnost nas \ seli je, da prid« uio na ta slnul. ker nas kliče naša! i sveta dolžnost da ]>oiuaganio našim bratom in sestram <!ari movini.	M. J,
f24->fi—12)
^^►^mQMS^^B^*?^?*-^ <S» O ^ *t>
Eojaki, naročajte se na "Qlas Ifaroda1', največji slovenski dnev.
nik v Združenih državah.	i
J
.! Ra^l bi i'vedel za naslov svojega prijatelja FRANKA STItA-ŽAR. Biva m kj«- v državi Illinois. Prosim cenjene r«»ja1io. č«-kateri ve za njegov naslov, d.i mi blagovoli naznaniji. ako pa , s;nu bere t - vi-stieeT naj se , sam javi. J; -r bi mu zelo rad pisal. Naslov: Frani; Polnil. .V\v Oeneva Pa.	(24-27—12x
POZOR ROJAKI!
J.	XaJjis]>e£neje
^^^	nmzilo za /enske
H^^^ lase kakor tudi za nio^ke brke iu ^ Bf brado. U<1 tega - d WW mazila zrastejo v mM Y	tednib kras-
■tf	»I. gosti in dol^i
lasJe kakor tudi uiož.kim krasni br-ki in brada in ne ^^^H ImmIo tMl|»u(lali
osiveli. Revuiati-zem, kostil>ol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v j osmih dneh |K»iH»lu«mia ozdravim, ra-ue. «»| tek line, bule, ture, kraste in grin te, potne n«>ge, kurja oč-esa, ozeb-( line v i»ar dnevih ^itopolnoma o»lstru-; niin. Kdor bi moje zdravilo brez as-j i»«-ha rabil, mu jamčim za fo.fK). Pi.ši-j le tsikoj po cenik, ki ga takoj iiošljeai i zastonj.
Krasni Koledar za leto 1919 vsakemu zastonj, pu.^ljite .'i eeute za iMtšta-i rlno.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave. Cleveland, O.
-—--—.—-- .
MT KOLEDARJI!
1 Sedaj je čas. kdor hoče imeti I velik stenski koledar z J2 stranmi | in sliko, katera pred<$tavlja trgovino "Od zibeli do groba". Naj ;se sedaj obrne do mene, ker tak J koledar se potrebuje v vsaki hiši. j Za malo '-ono 2;Sr v postnih znam-i kah s poštnino vred imate celo leto zanesljiv koledar z velikimi-i in rdeče zaznamovanimi prazniki, j Pišite na: Anton Ordina. G127 St. ('lair Ave., Cleveland, Ohio. Iva-i ten jih navoči ."> skupaj, dobi ene-j ga zastonj. Za slovenske dvorane ali kjer zborujejo slovenska dru-jštva, jih pošljem brez|dačno, vendar pa pričakujem G<- poštnine.
ANTON 0R DIN A, slovenski trgovec in pogr-bjiik. f:J12 2x v t)
i BREZPLAČNI DAJ ZA POSKUSNJO
i Razposlali bomo 100.<K»0 majltriih za-; vilkov naSt-Ca ulovil
BOLGARSKEGA KRVNEGA GAJA j
Krezplaeno tekom mf.seoa. derembra. Bol. ! jurski krvni raj vsebuje najeistejSa želita, cvetje, korenine itd. in pomaga j pri zaprtju, slabosti, revmatizmu. bol-' I n»*in želodcu in influenci. Pošljite nam na-slov ter poskusile naš zavitek, kate-I rega vam pošljemo brezplačno za po-j skušnjo. Pišite na. MARVEČ PRODUCTS j CO., » Marvel Hide., Pittsburgh. Pa.
Oženite se
P«41jit* um samo EN DC L AR In pcwtatl Tam
bomo ^Dpola 2*nihraluki luUlof s n»Uni-
nim opiaom. SLIKAMI, imtni in nulovi m nosite dzJtlet in nekoliko odo*, ki i^rjo dobraga nI poltenega.mo£a. Lahkotami piietc in Mtc arafiea zakon. Mi *ibo irouJ n i storiti polteno i« dovoli«no posredovanje, ttto ne iu-
diu dolarja, ki J« posredi nuH	m ZA-
KONSKO sreCO.
PiSits Se dane« na:
| RKT.1ANCE T. CLUB I Bm src	Ui A »Črte*. CaL
Dr. LORENZ O 644Tenn
zona 8L0VEHBK0 Xf
oovoučz zdravkix 'S^Jt avenue urt^wLt	Pittsburgh, Pa.
MoJa *xok« Jm adniTiicnj« akntnlb In kroalCnlk boleaiL Ju mm M adrmvlm nad 23 let ter Imam ikoloj« v vseh bolestih la ker mšm slovensko, sate tu morem popolnoma razumeti In spa-■td nko kolesen. &m VAS oadravla ln vrnem moč ln adiarj«. Skoal 2S let esm pridobil posebno sknfinjo pri sdrarljenjn moftlfe bpimpl Zato ss morete popolnoma sanestl na mene, moja skrb pa IS, tu pnnpnlAiipss o^nrtak N* odlaiajte. ampak pridite Mm-
As sndisi^ ssstrapijeao krt, mamUJe la llss po telesa. M-UMI t grla, lapadaals las. boleOne v kosteh, stare rana, Bvtaf >nl>il. nslshelost. kolesi r meharja, ledlcah. Jetrah In islods« pf nleo. rermatlsem, katar, s!mto tUo, nardnbo itd.
Urates are so: V p«medelgklh, sredah ln petkih od I. m* 4atraf do & popoldaa. V torfclli, Sstrtklh la oobotah od I M do I. are svete, ob ssrteMsb pa do 2. aro popoldne, -h Po
K. t i^Hji* «sebao. Na poaablts ime ln naslov:
. LORENZ, 644 ?m ne., RttsNrgli, Pi.
ZŽČEMO
\ j brata JAN^L JANŽpKOVICU. ki ,je l»ival pred par leti v CVvelan-tlu. O. V Gary, Ind.. mu jo umrl j brat in mu zapiršT-a smartninn. Z»-I varovan je l»i! j»ri društvu <4X:» predni Slovenci" ^tev. Gl Sui»Z. |Oglasi naj s,- pri tajniku: Matii. : I.a>ii"-. 1105 Jefferson St., Gary, Irid.	(23-26—12.»
IŠČE SB
dobre dogarje za delati fra.nroske (. laret doge. Trajno delo, plavam naj v loju irnu, imam izvrshn les.
Max Flei.sehcr, 2.r»S Lew is St., .Memphis, Teun.
(12-12 v d. --——----
Rad bi i/ved«?l za na.sl«»v svojfgt brata in sestre K K'A Nt A iu FRANC ISK K BAKU'. U Iri je preteklo, kar sem Mi^al da sh nahajata nekje v Piurblo, Colo. Doma sta iz Dobropolja pri lil Hi Lim-jiIi po«l Ljubljano <V-njeni prijatelji ii: prijateljice, |>i*osiin. aku katt-ri za nj i na sl«.\, tla mi blagovoli na/fuuiiii, ali naj pa sama oglasita — .!olm liabir-. P.lanev M,v!i.
i C21-24— 12) _^__________________
Rrnl bi izvedel za svojega brata JOHNA HAJC. doma k/. Bukovja j »t- i Postojni na Notranjskem. Pred ča-oni je bival v Port Al legaoy, I'a., zdaj p:« ne \ ,-ui lii.'-, kje »ia ji-. Zato proahn eenjene rojake >irOiu Amerike, <l.i mi kateri naznani njegov naslov, za kar boni zelo hvaležen, ali pa <"••- sam r-it;» nu j se mi nemudoma zjilasi, k»-r mu imam :iekaj zeb» važnega sporočiti.-— Jt*e •Baje. P.iix 1 1'airpoit, CJiiio.
Rad bi izvedel, kje •-«• nahaja moj brat KRVNK K«*V\( 1Č. D.ut.a je iz Strukljove \ asi pri Begunjah na Notranjskem. Pred le-1 "iii ni	sva l»i!a skupaj, s«-
• !aj pa v? je m-znano. kje se nahaja. Prosim eenj« ne rojake ši rom Amerike, če kdo v<- za n jegov naslov, naj me blagovoli obvestiti, ali naj se pa <aiu javi na sp.wbsji naslov. — .losi-ph Kovaeii", Thomas, W. V a.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNlk
638 Pena Ave., FrtttbartK Fa
^mm	I)r. Koler je naj-
^HR^^^	sl;ir«-j5i alovpnqkt
SUKm^L i	cdravnik, fi perja. -
M^V * VS.	v t'iltsbwrgliu,
»f Ki ima Z8-l*-tno ^Bi^j 4 prakso v KlravlJ**-nju vseh moSkih bolezni.
^Mfe^w^fct	Zantmiiljfnje
™ 1 11	krvi zaravl » gla-
-•ivilim	ki ga je izumil dr. prof.
Krli. h. «> imate mozolje ali mehur-• !;<• po lelesu, v grlu, izpadanje la.*. bolečine v kofO^h. pridite in izginili vam bom kri. Ne čakajte, ker ta. bo-I^z^n se naleze.
Vso moSke bolezni zdravim po okraj Sani metodi. Kakor hitro opazite, da t vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v urah in Miot-r brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo t*o lečine V kriiu iu hrbtu In Včasih tudi pri puSčajiju vcm]»-, ozdravim goto-, vo«tjo.
R^vmittizem, trganje, bolečine, o tekline, srb*-<"ice, škrofl^ in druge ko-irtf bolezni, ki nastanejo vsled ne.'-l-ste krvi, ozdravim v kratkem času ln ni potrebno lržati.
Uradne ure; vsakdan od 8. tire zjutraj do 8. zvečer: v petkih od 8. zju trjj do 5. (»opoldne; ob uedeljah od S. zjutraj do 2. popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime In številko.
Zdravim »amo moike osebe._
Cenik Knjig
katere Ima r zalogi SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY
82 C o rt t and t St, New York. N. V.
j	POUČNE KNJIGA X
j Ahoov DPaifiko-ugL toloit reiu t—JBQ
Domači adravnlk mali	t=J2§ Hitri raSonar (nemško-aagl.)
Texan	i M
| Polje4eljatvo	i—.00
Sadjereja ▼ pogoTorlb	^.28
Slov. togi. In ^ngl. slov. ilofu	$1.00
Veliki alor. an«, tolmafl	92M ZABAVNI IN KAZNI fiSUGJ KNJIGI;
Hlpnotlana
I Dve fialolsrl: -OsrlljsTa lanMst"
ln "T^e ženini"	*=Jm
Postrežba bclnlkosi	—JSa
Trtna ui ln trtonj '	<—M
Vojna na Balkanu 13 srsa.	|LN
RAZGLEDNICI NewyorSke. botUtoe, reUkonotel
ln novoletne komad po	t—,01
ducat __BJ2S
ZSMLJEVIDIf
Avstro-Italtjanaka vojna nam	f=J|
ivatroociakl, veliki veeaa	t—JBO
Cell svet mall	H to
Celi svet veliki	t-jg
Evrope veaan	r
Vojna stenska mmjm	' 0LM
(Vojni atlas	eS
Vojni atlas nov	►sH Zemljevidi: Ala^ Arlsrf Ootot
CaL Itd. po
Zdrnfenlh driav »f|H	pia
, Munsuiin drfc^stenaka mM
mtmmSSSi^
GT.AS XARODAf«24. DEC. 191S
1 Iz Vladivostoka in Sibirije
\
Vojni poročevalec newvorakega "Times" piše v svojem h listu iz Vladivostoka;
—	Vladivostok je dvojno meyto, (davni stan je vojaških ekspe-dieij zaveznikov t «-r politično središče Daljnega iztoka. Pred vojno ni nikito midil na Sibirijo kot na .shajališče Japonske in Združenih držav zA razpravljanje problemov in politike Dalujega Iztoka. Nikdo hi si kaj takega ne mislil niti po kaotični ruski revoluciji, a danes je Vladivostok tako diplomatično središče kot vojaški glavni stan. »ločim je Sibirija v večji meri jAJitično bojno polje kot pa vojaško pozorišče.
Vojaške operacije v izločiti Sibiriji so za enkrat končane. To je naziraiije, kateremu je dal izraza general liani, japonski vrhovni poveljnik zavezniških armad. To j.- tudi mnenje ostalih zaveznikom Vojaške operii-cijc pa Lile le pričetek ekspedicij zaveznikom v Sibiriji, ne pa konec. S tega stališča so pričeti zavezniki svoja diplo matična, .politična in narodno gospodarska gibanja. Vsled tega ima mo sedaj pred >diuj ne konec. pač pa pričetek sibirskega pro t'leiua.
Celo kratko bivanje tukaj mora človeka prepričati, da je politika, politika Dalji.j«*»a Iztoka", važnejša koi pa je vojaška stra legija. \' teku par i cd ima je čuti \ tem delu sveta več o zavezniški politiki kot o njih vojaških operacijah, tako preteklih kot veda-njim in bodočih. Vzmk temu je po mojem mneju precej očividcu. Ta ekspedmija in ta vojna sta napravila Združene države večjim faktorjem na Daljo -m Iztoku kot >o kedaj bile ali hi mogle kedaj biti. Vladivostok pa bo morda pričetek aiueriško-japonske politik*, v Rusiji in i:;. Kitajskem. Politično seme boljšega sporazuma med .!apou.sko in Združenimi državami glede vseh težkih političnih in trgovskih problemov Daljnega Iztoka s.- seje danes od .japonskih i 11 1 ameriških generalnih štabov in armad v Sibiriji.
Vsled načina, k;.ko so >«* tukaj pričele stvari, je Vladivostok do-Wen postati llaa^ Iztoka. -Japonska in Amerika se hočeta medse bojno razum Hi tt-r i ud i razumeti .svoje medsebojne ideale in probleme.
Ker sem prepotoval nekako 1 M> milj v Sibiriji, obiskal ameriške m japomke čete \ polju ter govoril z japonskimi generali, diplomati in 1 rjiovei, sr spominjam nekega j m »govora v sibirskem domu nekega imeriškega aimadncga častnika, kateri pogovor je tipičen rad i tega, ker pojasnjuje stališče Amerikaneev proti Japoncem ali vsaj stališče onih ki so prišli semkaj brez vseli predsodkov. Do ticni častnik j*- povvijevai našim četam, ko so pozno jeseni pri zasledovanju boljše viko v korakali z Japonci od Vladivostoka proti Ha-barovskn. V «ej lastnosti s.e je moral pokoriti poveljem japonskih generalov. .
—	(Jospod polkovnik — je vprašal eden v družbi, — kakšna povelja so vam dali .Japonci ?
—	Njih povelja so bil jasna kot glas zvona, — je odvrnil. — Častnik, ki ne razume japonskih arinadnih povelj, pisanih za nas v francoščini, ne ve ničesar o vojaških stvareh. Od časa. ko smo zapustili Vladivostok, pa do trenutka, ko smo dospeli v Haharovsk, se ni za vrši I i pri operacij« h niti ena pomota in noben častnik ni bil v dvomu. Povelja na nas so bila lakoničua in precizna. Nikdar nam ui bilo treba staviti vprašanj.
,.To J!' v°ii,Ska ^fr:ir' »"'šega stališča proti Japoncem v Sibiriji. Naši politični odnošaji so hili seveda nekoliko različni, kajti na Daljnem Iztoku "ni politika še odgodena". Poslanik ftoland s. Morns iz Tokija se je mudil nekaj tednov v Vladivostok!!, kje,- je zastopal državni department. dočim je bil gospod Madsudaira kol načelnik političnega odd cika japonskega generalnega štaba zastopnik japonskega zunanjega urada. Ta oba moža sta bila navzoča pri razpravljanju političnih vprašanj, tikajočrh se metod v Sibiriji ter o-bratovanja iztočne kitajske železnice.
* i
Oil mene navedene pripombe nekega ameriškega častnika niso nrn izjema, niti pravno. Odnošaji med japonskimi in ameriškimi čast-i. ki so jrt*riv tako s,čni kot oni med japonskim glavnim stanom v Vladivostok,., katerem;, načelujc general Otani ter ameriško ekspe-< icijsko armado. Milen poveljuje general Graves. Kljub številnim vznemirjajo i«, dogodkom. kljub diferenc gledt- metod, katere naj se uporabi, v., prišlo še nikdar do sp„ra. katerega bi se ne mo-lo rc-r.li na zadovoljiv način. Tu velja stara povest, da je namreč "vedno najt. pot ke- obstaja volja in tako japonski kot ameriški glavni stan sla oeividno odločen-., da sc ne sme kot posledica te ekspedicije ni-
';?r l,uJay,f,» kar hi motilo sedanje dob,.....lnošaje med Združeni,m
državam, ,,, Japonsko. Na drugi strani pa prevladuje skupno nazi-ranje. da bo direktn i posledica ,e sibirske ekspedicije boljši sporazum med Združenimi državami in Jamsko glede številnih M.r;,-s illj iiMoek t ikajočih se Daljnega Iztoka. Rusije. Kitapske in Kili-1 puiov. I a sibirski doživljaj naj hi končal propagando .dede "rniene
verne'T11 " T° j<* ^^ k**Wr' Xadulje	Wričal ne-
verne Tomaža da nimajo Združene države nikakih tajnih ali na-i
spro n,h na, tov v tem delu sveta. Za Ameriko pa je mnenje Izto-
'I11 11111,1110 «'bh-ne ni tajne namene, največja ovira.
r<> seved;, ne h-, še pomenilo konca vseh nesporazumov ter h*
\CI Tu,il P "kih uradu,kov pa je tako. da se more poroditi z vs,k 1
oanjcgii občevanja ,„ed njimi le dobro in nič slabega.	' I
* "
Prvo kar se jc razvilo i* tega. je bil sklep Amerikaneev in .Ta poneev. da ;e bo govorilo o vseh vprašanji), odkrito in prosto. Ce m ojavt pr, katerem „med obeh kak dvom glede kakega posebnega i ^topanja pndejo zastopniki obeh strani skupaj te,- izmenjajo JJ
L	L - T^V^1 ih>	kar se pa le redko do-
Hi J W 1'	Vprašanje se reši nato v To '
J;	V-,n:ki slm*jn,°j...... ločit ve svojih Vlad brez'
I rt 'seda i i'' I r	l^blemov. gle.le katerih se razprav
mmobif si>ni	P^ks.birske železnice. Dane, ne vlada še
^ A ^ V	n sarn r™1 Ut	zadevo na način ki bo i
no volj il Združene drža, - in Japonsko.	Z
V namenu, da spoznam nazore generala Otani. vrhovne"! po-
veljmka zavezniških čet v Sibiriji, se,......»glasil v japonskem \da v-
»»-III stanu v \ lad.vowtoku ter prosil z;t interview. Cb-neral je prošnji »Budil, dasirivno nimajo jajmnski vojaški vodit, Iji navade »overiti -i,V|,° iHede političnih in vojaških zadev.
Ceneral Kitsuso Otani. ki je preje poveljeval posadki v Tsin* | t.iu, ima svoj glavni stan v dvonadstropni hiši na glavni ulici Vladivostoka. v kateri hiši se je preje nahajala velika trgovina. Kot nje ! piv ameriški tovariš, general Graves, izdaja tudi general Otani sv«, j i povelja i/ hiše, ki j,- bila preje la<Cneke nemške tvrdke.
JC	M.
*
Kako dolgo bodo morali zavezniki še ostati v Sibiriji? _ sem j
vprašal.
—	Za sedaj so operacije v iztočili Sibiriji končane, — je odvrnil general. -— Zavezniki pa se ne morejo odstraniti, kajti kakor
f hitro bi se odstranili, bi se vrnili boljševiki ter postali zelo prešerni. Zavezniki bodo morali ostati, dokler ne bo Rusija organizirala močne armade, ki bo v stanu vzdržati r*>d.
To je glavna točka v načrtu generala« Otani-ja za rekonstmkci-;o in reorganizacijo Rusije. General ne veruje, da bi bila Rusija ^ stanu še kedaj predstavljali velesilo, re ne bo imela močne armade. — Pri tem d*lu, — je nadaljeval general, — morajo zavezniki pomaga-
1*7
YEAJ* OLD , ARTHUR.
e- ■
t CAfU£ON
' Jf	j
CHICAGO i ■ |
iflK':^"'" " ■	-	>""% _--- .. M	v
POVRATEK AMERIKANCEV S FRANCOSKE FRONTE.
ti Rusiji. Danes nima Rusija niti toliko moči. da bi ustvarila milT-co. kajti to j< mogoče i* vr.šit i h' s sodelovanjem zaveznikov.
Nepotrebno je omenjati, da je to tudi naziranje Anglije. Fran cije in Italije in da je to glavna razlika med nameni zaveznikov in Aiuerikanci Sil.iri.ji ter evropsko Rusijo. Namen Amerike jc gospodarsko in socijalno. ne pa v vojaškem oztru pomagati pri rekon-sirukciji dežele.
—	Vzemimo. — seni pripomnil generalu, — d;l bi bili boljševiki strmoglavi jen:. Ali naj gredo potehi evropski zavezniki v Rusijo ter pomagajo pri zop-tni uve.lbi reda kot so storili to tukaj?
—	Ce s.- ho Nemčija udala, — se gbisil njegov odgovor.__]>o-
:em je pričakoval i, da bodo izginili tudi boljševiki in v tem slučaju domnevam, da bodo zavezniške čete prisiljene vzdržati tamkaj red. Brez čet pa ni mogoče vzdržali nobenega reda ter sem mnenja* • ia bo Rusija tempreje pomirjena, čimpreje bodo zavezniki pomaga" !( Rusiji pri organizaciji dobre armade. Prva .stvar, kalem b„ treba storiti, bo ustanovljenje nove ruske armade ;,!i mili«.,-.
Ko sem vprašal .japonskega poveljnika, če je po njegovem min-njn mogoče zopet ustanoviti zapadno fronto, je odgovoril:
—	Nisem V slami reči, če bi bilo primerilo ustanoviti frontno
erto preko Volge. AKije osel..... mnenje je. da l»i bilo z vojaškega
stališča zelo težko ustanoviti močno fronto.
=h
General Otani pa je izjavil, da je soglasno z navodili japonske vlade ter dogovori z ostalimi zavezniki on le vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sibiriji in da ne spadajo v njegovo področje vprašaJ i ja. tikajoča se evropske RnsijT«. General Janin francoskega generalnega štaba je poveljnik čeho-slovaških in ruskih čet. ki operirajo1 ob Volgi in v I "rab, proti boljševikom.
Giede Japoncev Sibiriji obstaja še eno vprašanje, katero je treba vključili v to poročilo, namreč vprašanje stališča Rusov proti našim zaveznikom. Japonci se nahajajo tukaj v veliko težjem položaju kot katerikoli drugi med zavezniki. Kaj je temu vzrok, je povsem lahko umevno, kajti tukaj vlada gotova mržnja proti Japon-eem. ki j-1 posledica rtisko-japonske vojne, dirsiravno ne vlada med narodom uiti najmanjši dvom. da je bila carska vlada v polni meri otlgovorna za vojno leta lf)Oo.
Japonci nimajo na svoji si rani nobenega njim prijaznega ča-isopisja ter trpe v tem oziru. V tem pa ne stoje sami me.I zavezniki, kajti v številnih sibirskih listih „e je vprižorilo napade na ameriške ekspedicijskc Čete. Nikilo pa uc umre ,-eči. v koliki meri je pripisovati to sovražni propagandi.
Japonci pa so pošteno in vestno na delu. da dovedejo do spora zuma med seboj in Rusi. Dosii imajo svojih ljudi, ki znajo dobro ruski in ki poznajo deželo. Tem se j" posrečilo v številnih krajih odpraviti sovražnost, ki je vladala proti Japoncem. Tako vlada napri-mer med Japonej in Kozaki popolen sporazum in harmonija. Japonci store svoj del in mogoče šr več. da ustanove dobre odnošaje med Rusijo in Japonsko juav kot skušajo utrditi odnošaje med seboj in Združenimi državami. Tako delo pa potrebuje seveda .b.sti časa. Preje se ni javno it. odkrito razpravljalo o onih kočljivih vprašanjih mednarodnega značaja, ki so vsebovala v preteklosti možnosti resnih nesporazumov, o vprašnjih. o katerih so številni domnevali, da bodo mogoče dovedli do vojne. Danes pa se pojavljajo vsi ti problemi v stoterih različnih oblikah ter zahtevajo skoro trenutno rešitev. Razmere zahtevajo, da stopijo Združene države. Japonska in Rusija s. kupa j ter so zedinijo giede postopanja in giede problemov na Daljnem iztoku t.-r je v tem oziru upapolno znamenje, da so dale Združene države kot Jajionska izraza želji, da se te probleme reši. Sibirska ekspedicija je lahko ter bo tudi najbrž pričetek popolnega sporazuma med našo deželo in Japonsko z ozironi na Daljni Iztok. Težko pa bo priti v kratkem časti do zadovoljivega dogovora.
! Za staro pravdo
POVEST IZ LETA 1515.
Spisal Peter Bohinjec.
(Nadaljevanje.)
XV.
PRAVICA GRE NA DAN.
Mi vstajamo in vit.* j ■ strah , A. Aškerc.
V«-s dopoldan so v gradu spre jemaJi visoke goste. Prišel je gtot Tut u s svojim spremstvom, prisopihal je mestni upravnik ladovlji-ški. l.avrencij Para<lajzar. juija-lia1 je radovljiški zakupnik. Volk pl. Ditrihštajn. in prinesli v I iiosilnici njcirov^i gospo Alagdale-j J no. Priletela sta na turških konji-•ih inhula dva Laiubi*rga ter šc j več ilrugih jdemičev in vit-izov. j Lesketali so se zlati in srebrni demi. svftle sablje so se kopale ** >olnčnib žarkih, ostroge sa rožlja-' !e po hodnikih, nemška, latinska in celo slovenska govorica se je čula.
H a rt i nan je sprejemaj udadc vi-j teze. gospa Poliksena plemenite gosoe in Krištof — ki je nastopali svojega očeta — je pa sprejemal ] bližnje graščake in pleniiee.
I
\ es grad .j'- bil pokolicu in sivo-\ r-.i bi ni is!! | i. da pi-jpra vi ja p!c- j iic-nita uospoda za poi*ok.» ue pa | j/a — boj.
Polno dvol iš«'-e je bilo hb'pi*ev raznih pleniičev. spremljajočih svoje gospode. Moško je h-Hlii stari Kozina po hlevu in naročal do mačiui hlapcem, d t pač t|;>«»ro postrežejo konjem, ker ne bo za-j;-oiij. A še mogiM'-neje se je suka i oskrbnik Damijan »»krog ve^ih rat in skr'nel za red. Venomer je godrnjal, zdaj nad deklami zdaj nad »hlapci, t *r letal čisto brez potrebe po stopnicah gor in dol Maruša se je zelo jezila proti mladim deklam, na se oskrbnik bivz po-tr«-be suče po sj<>pni<-ah in po veži. ' le da bi obrnil nase večjo pozornost: Ali Damijan se ni .dal za-vnichljivi!!! besedam «tare hišne, ki se je stavila v taisto vrsto z o-: skrbnikom. t*.*r je stanovitno me j svoje korake po vezi in po • stopnicah.'	:	j
j *•!> čakaj, ta potuhn stara. bo kmalu drugače I Mladi gospod
ti zc fH.kr-V kdo je gos*n dai vi Uiadii* 'joile slani hišna po ku !:in.ti.
" Ali r<-s t»,:s!.ie. tela, da 1h» go-' sju.d Klištof n.:^.' jo po\r»r;isii i je. j o dekle. Klicah* so j-» le za !»-:oj iv 1mJ«cii;! ji d; iiirače i:i miii-I;i rc ; , .'-i. ako s.- ui hitela z.'.nicrit i.
"M. dck1<-tr fc spt (|j| i jS(. ),,,, ,>ih besiili' S«- danes s<- In. kolo /:i > sukalo i f i naš dobri, pn-ne/ni \ iti ■/. j bo pris-.d do -\ojih pr; \ ic. Saj' i druua«-e 1:i' i in- tiii.H-. Jaz l.i si i | p,-. «-, j si rani. ko bi se lak< ne ; go i d.d.i, Sfiit «r.-.sp..du i* lit š'";t k 11 11 uit i ■ ",jd.tla.	'	|
'.Mi g«isju. jc s sa za g*.»spoda j tki rt .nana
kaj li u-, šp.ii--a' Tebi 11 I! > i /,e }• os; j« m ta I iai*tlii;i<:a bi iti- j j u ja j-1 ; toda I«' \ !ci i z t nje. mej j :>. si- rajši dt/aiio za brado ^o-J^jioda Kr'.sioi'.i. kaj uc. d<'kl-ta ' j Starejšt d«*k!c ^.i ji simVlaje se (p!-:! idile. Mlajši* pa so le pritrje-|\a;c Špel i c t ki sc je poganjala /•: Iprvo hišno tir bi b:la rada izpod-j rinila -1 i ro Marušo.
Le ni, ar ne pravite. i!«mša, j : i" al ne )i:ore »»iti! Saj vem ta:' 1st", dekleta, kaj je bila pred pil lv'eiii. ko so se spri; in je gt.spod ! Krištof in iial bežati iz trrada."
i e.la j .:a se je s'ara hišna i .iz- | Otifila nad Spelico.
"Molči, deklina ! I »olj sem **kr-1 bela zate kakor vsaka teta in zala j j m: t.dco opoick;.š! Ali ne ves. da kakšno besedo imam jaz pri g . spe li ; Al' ne veš. da te lahki« J »o-j i šl i*-)n ":/. grada.' In če mi hijtoma ! ne molčiš, pokličem gospoila Kt i-stola, da ti pokaže pot iz grada!"1 Spelica je obmolknila. Dasi s o j rade dražile in oporekale stari Ma-j ruši. so jo imele veiida.r le stare in mlade rade. in tudi pri starem! gospodu ujema besed:'. ni bila majhna.
"Le pomislite, dekleta, saj ste i kmetov de,na. kakor sem jaz!
\!i ne vc-1»\ kako so km -tjc n<,-voljui na gospo P<Jikscno tJorje ji. al:o bi jim prišla pred in"i ' lio-s]»oda Krištofa pa kmetje ljubijo, in če on nasfoni. tedaj bo takoj; nezadovoljnosti konce. Ali re veste. zakaj je prišel komisar iz IJtiksna <>d samega šk<d*a.'"
Dekleta so s*, prekrižale pri teh besedah.
" Kakšen morajo biti šele škof, al . si i njih služabnik tak; kaj tedi. del. let:» .' nadaljnje Mam š:i opazujoč dekleta. ^
Škofov UoiaLsat . ki je dospel na cvetno nedeljo, ie bil Jane/, Tomaž Sna verski, sorodnik turjaških gr«d'ov in pomožni škof b:-i-j kseiiski. Pil je mlad. star š.»b* dva lindvajset let, in opravij«>ii tako j bogato in tako lepo, da so se žeu-jske kar prekriža vaI.• pr»-d njim.
'"Niti angel na sv Miklavža vi-čer ui !»il tako lep" so dejale de
k I Lee.
Velika dvorana je bila polna bliščečih iros,«.\. ko je grajski zvon pozvanjal k obedu. Našteli stuo jih že "i».". imenu.
Toda nas ne zanimajo loliko o-kiisna in draga jedila, ki bi dan-lancs zvečine že ne ugajala. Zato poglejmo rajši za slikarjem tln.š-Ijcih. kak« je p riše' iz leskovega gozda, kjer bi ga bil kmalu K'*;-štot" K rajski zalotil
Na svoji poti <»d K l and "a jc dospel pod grad. Poznal je dobro Krištofa Krajskega i.i je prijezdil okrog hriba, in sreča njegova je bila. da se j< ravno v bukovju preoblačil. Slekel je svojo navad .no oblekli ter se napravil v bera-j ške cape. |'o obrazu se je namaza! nekoliko z mastjo in svoj :neč je (vtaknil v debelo gorja če, na katero se je opiral. Levo koleno iveže močno s srol»otom> da je noga od
NAZNANILO.
Vsak dan dobimo več pisem, v katerih rojaki vprašujejo, kdaj bo mogoče potovali v staro domovino.
V>eiii lem odgovarjamo. da seda j še nikomul ni znano, kdaj bo pot odprta. V bližnji bodočnosti se prične mirovna konferenca in kadar bo konča na. je upali, da ho deloma promet odprt.
Toda iz zanesljivega \i ra liani je znano, da bo potovanje v staro domov i no v začetku zelo ovirani*. Radi tega rojake opozar jamo. da naj ostanejo na »vojih mestih in naj no hodijo semkaj; ka lar pride cas. da bo mogoče potovali. bomo pravočasno poroča I i.
Frank Sakser.
i
kolena do stopal v isela v zraku in ■ j gorja čo. !;i j,- i 111 hi norlobo berg-i :•*. pritakne pod pazduho, i "Dobi o jc!" žag« drnia. pobere ostalo obl.d"-i!.i v sveženj ter odide proti _rr.nlu.
Kilo ji* že poldne, i.i das- so vsi j'il."j)ci na ih orišču že odmolilt je j " e::.lar llrošelj "e ve-!,t . "tal ob ! vratih, ki drž-^ na .huriš".-. t,»r j nudil auge|ovo ••cšč.*nie na glas v
velikih presledkih
Z velikim križem Konča sv« j« : molitev. I. lhko je rued moli'r iio I Ves položaj premislil in zdaj je j odb.čcn. Hladilo začne govoriti j pastirju, ki je napajal gov-d o!» koritu.
"Ka jjiienlš fante, ali in s<- dalo I !■:;< j dobrega ponžiti danes v g-aj-l ^ki kuhinji.'*
"Danes bo težko kaj. ker je. ve l.ko gospode v gradu" odgovori 1 pastir.
"Ali nekaj pa mi v udar le pri Hoji. ker s,.ni tako daleč in ; iko visoko goli prilezel, f.e pomisli, fante, cele tri me s'-m h wlil od jezera do uradu Nič še ni-.-m ;>kn.sil dan *s in kakor .'-trene debele -paj coine sc mi trgajo j»o trebuhu.^ Kaj pa. ko bi t jadc-vile! |hnt lih v«^m ur. klopir-i. Tako me že beh noge. da nič n»* moreni. '
•"Le sedite, |e! I.oui pa jaz Šel kaj iskat. Sam imam še kos kruha tam le na svoji postolji v Id-vu". mu odgov.u ja usmiljeni pastir.
1 »er.č sede na klopieo pred hlevom.
"No. kaj pa ti kolovrat iš daiu*s tukaj okrog gradu.' Odkod si pa'' ya povpraša hlapec, ki je stopil iz hleva.
"Tam od Svete I.Ucije sem fl > .111:1. "Žganček' ini pravijo, ker i «1 žg:nn*e |f>ii.
" Zakaj pa nosiš berglo?"
"Kit huda bole ren to. t "dno bo
Jezen imam in ta mi je že vso ui-^ * izkrivila. Vsa božja pota sem že prehodil, a božja volja je. da tr pint. Služil sem cesarja pet let in dva meseca. Laška mi je tako zna iita kakor Kranjska. l>osti Bene jčanov s<'i!! s-pravil n i oni svet. To | da usmiliti* se me, l judje božji, in j dajte mi kaj jesti t Tako sem l:i-j čen ! "
• Tonček. poj<li, pojdi v kuhinjo ■in pri nosi ^ nu možu kaj gwke iga! Reci. , sem jaz rekel!" se jog-lasi Kozma, ki je odda les' posli,-j šal beračevo pripovedovanje.
i	(Pride §e.)
Zgodovina božične
pesmi
____ %
(Stoletnica.)
Rilo je na sveti vi-Vr le,a IslS. »o je potoval mladi pomožni du nov nik .Jožef .Mohr i" Ohemdorfa pri S«»lnogr;nln v vas Arn^dorf. kjer je služboval nj.'sr-n* prijatelj t ga i list »*"r. (ivuber. Ta je p..va bd mladega duhovnika k s,-hi, da ki skii]»'j prazno\ala božične praznike. - Krasno je bilo za sina planin potovanje p.» zasneže uetii hribovju. 1'olagoma s» je zv«*-• lilo me-ee SI je pl ikaz.ll li.' lie i»u in i n/ sv i 11 je v al oddaljeno do ii:>o > čan.buiie .vil-.m. .Mlademu luhovnikn	pesniku	ie bit.,
nekako • .večati«« j»ri srcu. Nash. nj««n na paln-o je postal nekolik.« | "-asa in gledal na vasico Antsdorl I iijer s., se ravno začele svetlikati luči. Pobožnega in mladega moža je ganil ta j»ogb*d v ilin sr»*a. \'a krat sc mu je zardel«*, da gl.- la na fJctlehem. Pred seboj vidi hlev in •v lijem v jaslih božje l»«-t«*. okio«^ i njega pa Marijo in Jožefa. Tastu ei hite vkup ii \ ozra -ju z.nloni angelsko petje.. Pila j»- Ijutika prevara, !.i se je polastila uda i ga duhovnika Povzdignil je r«.ki molil v duhu k ljubemu .bzitsti in odšel hitrih korakov v a»iisdorf sko šolo. kjer so ga -akali in /. v «■ !ikim veseljem sprejel i.
Tam j»- dobil v.*." znancev . brala ia e^tri Sp:.s-er / ZiljsK. d«« line. ki so bili znani kot «l«>l»ri p.-v-ei in" ki so s jletj.-4i, Žc Večklat-
razveselili m!ad**ga duhovnika .!«» /«-fa Mohra.
"O, kal o je to prav da	-.C
vsi vknji d«-bili , je ivk.l ..ig:-«-llls*. zda., I,onto lahko pell >. ČU-l
božjemu Detetu in ,. ,« lili Prijavni mož j«- hitel nato v
I drugo sobo da bi pripravil skromno večerjo. .Medtem je sedel Jo | /..*■ .Mohr k pisalni mizi. l\o jc »priš<»I oigani.st Urubcr nazaj in .povabi! prijatelje k večerji mu
•	je dal duhovnik Mohr listič, aa Ikaterci i j. bila naj:.,ana ueka j! -t sem.
| "To je moje ht.ži -iio darilo zali«- . je rekel čisto naravno, "in s j j pesmijo tudi čustva, ki s<» mi napolnila srce n i daiiašnj«*m potovanju. "
. J-"rane ('''iiber sc mu je srčno za-. hvalil in bral z listka verze, ki so nam vsem znan: in ki se začno;
Sveta noč. blažena noč > #
Vse že * pi. ji* polnoč-
Le Devica z .ložefoiu tam V h le ven varje Dete«*«* nam. Spa vaj. Det.- sladko'
Ko je Kram- l.'r.ib**r ilokončal,
*	iiiteli so v-^i k mladem!! duhovnik:, ier mu stiskali roko; š»* ni'.-.ilar tli
i ~o čuli tako n«-žniit >n nuhkih . verzov.
Saj j«* čisto navadna p.m ,ica . ]e odklanjal Jožef >1 «>•*»- };«..-. I !o "vi. Ziljei jo morate enkrat
I ".a t m-t i. "
j
In ko je hitel mladi duhovnik ; V cerkev opravit sveto dat t -V ill ':o se je vračal '/. nje. mu ie za^lr-/.evalo korak ljubko p< ;jc. Iz or-ganistovega s-t-movTinja so doneli čiubipolni glasr>vi ljudi, ki so peli i jcgov e verze v iin h di ji. da bi si
, pripra v ne j še ne mogel izmiddi ' :il:če.
•	Do -»olz je ganilo pet j«* Jožefa Mo!>ra in ki.maj je našel h.-se«i. .!.;
j.- zahvalit prijatelju za veselic. ki «_'a mu je pripravil.
"Da. za tvojo lepo pesem mi je prišla melodija kar -am.i od >e-J be", je *za«_rotavljal organist, "in ' u ;-ši pevci t«*r p< vk* ni--« mirovali ir»- j. da si jo '-nI "
M a rsikalerf leto j> mitiilo «ul »nega večera. Jož • Ia M«»hra ter s -tleiroveua pnjatelja Frane:« «;ru 1 berja pokriva že «lolg«» ze4 *ua "a-'" ša. njuiin ljubka p«*sem pa jo j-1 »vekove«*ila. Kaka druga pe ,em 1 'ii težko postala narodna in o.ta 1 ta. v pravem poim-na b'*s.*de, ved no nova. k«»t najdražja «"i:*^va. ki tianolnjn jejo mehko čn»«-.-e s.*i .* ia dan ljubezni.
e
Nemci zročiijejo topove.
i -
Ameriška okupacijska armada
'1:1. decembra. — Danes so pričele nemške oblasti izročati irelji ar-
*	mad i veliko množino vojnega ma
-	terijala. za katerega prevoz bo treba več vlakov.
f Me«i artilerijsko opremo se nahaja 7fiO topov velikega kalibra e iti okoli 3000 >trojnih pušk. Sa-
-	*uo za prevoz pušk ho treba 1 vlak. Za druge topove — po 150 do 210-palč^te — bo treba najqianj tri vlake za prevoz. f
i/ L
fiLAS NATMftH, 24. r>HC. M1S
Sv. večer v tujini
IVški spisal Josef Hrbaty.
Ljudje so hiteli po ulicah drug
?t\ tlrugim po svojih oprav kiii.
Počasi je legala megla tia ulice in'
zavila vse me>to v go«to kopreno.
Kle.itrične luči in plinove svetilke
so se svetile v irosti megli kakor i » i oddaljene /veadiee na večernem
nebu. ki komaj, koma tj se -prodi-1 rajo > svojo lučjo veliko razdaljo meri nebom in zetnljo in ki jih človeško oko vidi obkrožene z neka 1 o fino. žurečo meglo.
Veliko mesto je odprlo svoja /rela in poslalo na tisoče ljudi ves na ulice. Izpiti in bledi obrazi de-! i a vre s< liiteli topo naprej po asfaltnem tlaku, ki pa je pokrival tanek siiejf Vmes pa so se svetili visoki cilindri, zablestelo je nakit jf v svilo oblečenih žensk Vsem ljudem -se je spoznalo, da jih !<onš n**k;«j nenavadnega, nekaj veselega, nekaj, kar z radostjo in veseljem pričakujejo. Saj pa j? liil to tudi nenavaden dan. I>i 1 je la'.orvani sveti post. dan pred Bo-' žiecm.	f
Celo mesto je kazalo tudi temu prazniku primerno lice. V vseh izložbah so m* kazala božična darila, namenjena mladim in starim otrokom. Na "lavnem trgu in po v<eh ve.*jih prostorih 'pa so stala smre-j kova drewsea in čakala, da jih THTieso skrbni očetje v vvoj tihi topel prijeten družinski krosi.
Krmnnov P« ter je stopil iz za-<l:thle in soparne kovvtčuicc na pr<»stn. Delal je- pri mojstru lVr-gerjn. postaruem mestnem kova-; ču, že pol leta. Danes mu je dal Berger prej prosto, ker je imel sam preveč skrbi.
Ko j«- stopil IVt^r na ulico. mu je neprijetn » zable«sčcl:i v <«"•: >vi -tloba jarkih lučij, ki se je hudo odbijala od drobnega fineigi sne-ira Na prsa mu je lesrel udusljiv ■xrsik po mestu s tovarniškim dimom. V oči «a je jtaŠvemeb*. Za /oblo ja je »In mozga in velika žalost se gn je polastila.
Spomnii se i*;, da je dan< s sveti večer in velika bolest se ara je polotila /d» lo se nvu je, cJa pa nekd ) i /.t irrlo ter sa»o«e tesnob«' in osamljctiii sti bi n a i ra j ši zajokal.
I.nn; «»b tem čoku je bil šc doma in m* s svojci veselil one lopote. onc-
ga časa. ki ga božični večer izlije nad vsako družino, posebno na krmnih. Živo >i je prestavljal i vse. kar se s.»<l,\j g<«li doma. Mati sede pri peči in molijo iz molitve-1 ne knjitie. oče delajo metle ali kako dntgo reč. otroci pa se gneie-jo z žai-ečinti očmi okolo staicj-šeira brata ki -estavlja jaslice iu Betlehem. ter starejše sestre, ki zna delali i/ svilenegn papirj* le pe vet lice. Radost in veselje se • pozna fin vsakem obra<u- zaspan ni nikdo. Se. cehi najmanjši Van-če!: ki šteje komaj poltietje leto in ure vsak večer > kokošmi i-p.it, je ob 10. uri še popolnoma brez spanca in s!e<1l z žareči mi očmi vsemu, kar se podi pri veliki mizi v kotu jiod križem
Da, tako je bilo lani. letos jc si-(eer tudi tako, a zanič ne — si misli na tihem Peter in koraka dalje 'po mestu, d i bi se malo raztrešči ter si pregnal otožne mi«;'.!. Povsod je srečaval ljudi, ki so hiteli proti domu. obloženi z najrazličnejšimi stvarmi. Sam pa jc i.1 rez cilja. brc. smotra blodil po ulicah. Tem lilije mu je bilo ker ni imel j nikogar kater imi bi potožil svo jo žalost, ker ni im<M v tujem mestu nikomur, s katerim hi se mogel i prijateljsko razgovarjati. Ediui njegov znane- ie bil moj-r-r Berger. ki pa ima nocoj sam dovolj skrbi, dovolj opravka, da bi se šo | ukvarjal s svojim učencem. Petru jc bilo tem huje, ker jo bil v mestu. kjer so govorili ljudje u je<nn i tuj. nerazumljivi jezik. Na dom k mojstru ni rad šel. ker je bil tam \Kakemu nn poti in ker jc po stal tam se bolj otožen Veselil s« jc ]Mtlnoč:iie»- a mojster mu je pf.--vetlal. da je magistrat prepovedal poliUH-nico in da se vrši dotična ma.ša ob 4 u:*i zjutraj.' V'-e !o ga je še bolj žalostih).
| Da bi se lažje uda I svojim mislim. je krenil Peter z obljuden? slavite ulice v neko zakotno ulico. Tam pa jo redkokdo srečal; in •»it je kdo sie."-a,l, nis<tpa/>U ojepo- j v«- žalosti, ker bila ulica slabo]
I	~ I
t razsvetljena.	ji
Nek« ko sredi ulice se je Peter ] ' nenadoma ustavil. Stal je pred ' j močno razsvetljenim izložbenim ■ ! oknom nekega branjovca. V oknu so bita jabolka, podobice, knihi . in različen drobiž, kakor se dobi! pri takšnih malih trgowih, sredi okna pa je žarela močna svetilka in razlivala svojo žarko luč nad i jaslicami, ki so bile postavljene . pod njo.	j
Tc jaslice so bile pravi čudež. V -reditii okna jt- bila iz maha narejena velika gora. na kateri jc stal daleč v ozadju Betlehem. Nato poro so šle od vseh strani pešpoti.; od desne strani se jc vila celo velika, lepo s peskom posuta j iu s palmami obsajena cesta. Na I levo so bili prestrašeni pastirci s; svojimi ovcami: nad njimi je p!a-i val angel. V ospredju na pori so ' stale jaslice s sveto družino; proti | vri.u pa so jezdili sveti trije kralji na visokih, bogato okrašenih kamelah, obdani s svojim spremstvom in služabniki. Nad jaslicami pa jt- žarela zvezda iu kazala svetim trem kraljem pot.	i
! Peter se je v jaslice take zamaknil, d?i kar iu mogel od njih | odvrniti pogleda. .Jaslice so bile prav take kakor doma - zdelo se mu je, da .sedi doma za mizo in da je vse tako. kakor je bilo lani iu i druga leta. Opazil ni niti, da ga je branjevec že dolgo opazoval skozi okno.
Pclra je božično veselje tu.ko' j prevzelo, da je v njegovem srcu popolnoma izginila žalost in zapu- j j ščciiost. ki ga je tožila poprej. In } „ ko so mogočno zadoneli zvonovi, , - i je mislil. <la jt doma in da vabi i k po!iu'čnici. Razburjen je pa jc ( tako prevze]<», «l.i so mu stopile j { ^» »/e v oči i-n tia je zač<-J jm stari
navadi peti-
Pastirci. vstanite!
Pogledat hitite:
V tem pa je potrkal branjevec, • ki jc izstojiil iz prodajalne prijaz-1 i"1 po rami in mu r«*kel slovenski: No, moj mladi Slovene«- kaj p: vam je.'""
1'eter je tako osupnil, da irprva iu vedel, kaj je ž n.iiui in k.ie jc. Prijazni branjevce, ki se jc pisal,
I^I;ioslav Košar pa je «j>rija/.no. j •.»•■•vji.bil. imj stopi k ojenwi v sobo. i 1 Tam ):i j<- sprejela iprilelna že
|nica Košarjeva, ki je medtem pripravila večerjo. Peter je tuoral tu- i di prisesti. Počasi so se sipciaiali i in sprijaznili. Peter jima je poto- < ::.il svojo zapuščenost in vse. kar ' je nocoj doživel.
! Nato pa je stari KtAir veselo «' pogledal in ga povabil, naj oe-.tane ' «io polnoči pni njiju, da bodo po • stari slovenski navadi praznovali * živeti večer. Potem pa nu; j« rekel: I J "Glejte, moj mladi prijatelj! } C'b božičmh jaslicah sva .-v se/.na-nila, upam. da ostaneva še nadalje 1 dobra prijatelja'"	i1
! - !'
Božična
j povest;
—
j Polagoma se je gostila megla, kot bi jo kdo pot resa 1 s pepelom, sneg se ni več utrinjal na polju temveč je sijal z enakomerno, le-1 deno barvo. .Mrak se je zgrinjali ■iad vasjo in že ni bilo več mogo- i če ločiti drevja -'.<1 »treh. oboje je ^ j bilo ;ia debelo zaprvjeno s s>.uze::o ( odejo. .Jablane so pok:de v belem j kožuhu, ki jih je kruto objemal,' ter visoki vrhovi so bili povešeni k t Ioni
Mlinarjeva Anka j«' stala na' pragu. Prestopala se je vsled mra-l a z ene noge drugo in. »apla' v roke, vse zardele in natekle pr-( ste, ki jih j<- sklepala v prgišče 'pr«d ust m i (iledifla je preiti ;»oto-' ku kjer je opazila sosetiovo deklo, i
"Tona, reci Lenčki. naj pride' malo k nam ltada bi ? njo govorila. Takoj!"
Dekla je potrdila z zategnjenim glasom, zadela škaf v«mIc na glavo
i in težko rulšla med zasneženimi
' i i grudami.
Anka je .ostala na pragu ti-r se! zamislila. Že jeleni s«- je namenila ; s sosedovo Leticko, da pojtleta ua j [sveti večer prav takrat ko poje J božični zvon in vabi k polnočuici pod j-z in tam bosta pogledali v , vodo tla vidita v valov,h vsaka! svojepa zaročcnca. Tudi stara' Majala je šhi v mladih letih gledat v vodo na Imžični večer in videla jc tistega f;mt » ki je bil potem j n jen mož.
i "V'diia. tako je bilo", j«- prt i vila Majda dekletoma. '\*.iz s« ..t imela takrat (ioreni."eve_r~i i.ako
I ,
£& fanta, on pa je imel mene zelo rad. Takrat sem bila mlade, pa rdeča in tako oblična, da sera bila ena najznljših. Šla sem na božLčui
večer pod jez, da vidim, če mi je | I nka namenjen ffrem in pogle dam v v.»do. Pa glej. res sem videla Luko. St-al je na drugi strani potoka in se nti zasmejal, {'rišol jc tudi nn pogledat če bo vklel mene. pa sva ravno skupaj naletela. In potem sva se vzela. Pa .va je umrl že tretje let.» potem. Čakajta naj povem šc to' Šla sva od polnoč-.nice in skupaj sva stopila doma v j vežo. Kar se jaz spomnim in pravim : •-Počakaj, grem pogledat skozi okno v hi^o. če bo letr« kdo pri nas umrl." Grem in vidim: Na' sredi hiše je stala velika črna krsta. Stre«!«; me je it: naenkrat je planila vročica j>o meni. k>t bi mil kdo zlil lonec kropa za vrat. Po-j vedala sem Luki, kaj sem videla, on pa se mi je smejal. "Kaj si vi-1 di.Ia? Senco si videla, stolovo sen ! j eo pa :ie krsto." Poleti je pa u-j mrl. Škorpijon ga je pičil, ko ,ic zidal doli na v;isi. Vsa noga nni jc 'zatekla in potem je udarilo na sr-, jec. Bila sem takrat še mlada, pa I sem mislila, tki bi se še omožila. j Vselej na božično noč sem šla gle-iat. pa nič nisem videla. Iu res.! nobenega več ni bilo k meni." j Anka je mislila na Majdo iu trd-i no je veijela. tla bo ugledala svo-! jepa za ročen ca v potoku, da bo vi-! dela prihodujost. Zvesto je upala, la jiriile Ict«*s fant po njo. To jc ;biia njena vroča želja. Zakaj do ima se je naveličala .Mlinar, njen oče. je bil deber ž njo a njeg<»\a žena ji je bila mačeha; mati jo u-m rla ob njenem rojstvu.
Anka je bila nesrečna, zapuščena kot samotno drrtvo sretli snovnega polja.
"Anka!" i Sosedova Lenčka je stopila prtvl njo ter jo poklicala, i "Vendar si tu! Ob enajstih greva: Veš. da ie mene kar proza, ka-dai s«* spomnim. Pa iti moram, na j v-a k način moram!*' ; In prijateljici sta se pogovarja ri da pojdeta pod jt z ri tatu bo-prebili U-d nad ttilunirom ter pogledali v vod "V. Lesička je tr« lila. d;i jc ne bo ni.- -trail iu da l«o | najbržc vi Icla šmarn»;vegn Jane /:• v v di, ki ji piše vsak m esc-c od i - - .-i 4.v iii ki jo bo oženil dfotgo . leto.
' Kar vse se mi zdi, <la bo on! te bom le videla takole bele mu-stačke okoli ust. pa bcni vedela, «la je on."
" E. zakaj pa njega! Jaz bi pa. videla rajši Lušinovega Jako! Pa Jaz ne bom videla ne njega, ne koga drugega. Nocoj «e mi je smija-] j it materi. Kar pr.šli so in ja/. «cm takoj v.-viela, da 'so mati, pa jih ni^eni nikoli videla."
Tako sta se pogovarjali. Kmalo se je Lončka poslovila in Anka je ostala sama. Šla je okoli hiše proti jenu. Mlinsko kolo ni šlo i:i voda je bruhala čez j«'Z ter votlo grgra-j la j»od ledom. Noč je bila temna , io prmi ob potoku, zahaljeni s |snegom, so bili kot duhovi v Širo J kili. belih kučmah, ško/.i meglo se je videla mračna obla; bii je mesec. ki je pr«-7.ebal na nebu in nijal j z žalostno lučjo v noč. j Bilo je mraz in zato je stopila j v iiišo. Mačeha je sedela na peči
j in otroei okt li nje.
Lupili so kostanj. »
* Kjc» pa si zopet hodila? Ali ne veš. kje je nn:" "Mačeh1:: j«- menila očeta.
j Anka ni v odela.
"Pa že spot \i«i pri Jaioniku in' j pije! O. ta hiša!"
Mačeha se je kregala nad njenim očetom.
I Anka je čakala, da zapoje l.o-ži"ni zvon. Sla se j.- napravit k potnočni-i. ker ed potoka bi mo | r: ia t"koj v cerkev. liitr«) se jc "b'ekia. in ko je zavezovala robec na glavi, je ne:iadoma /.»pazila.i tla je to tisti r >bec. ki ji pa j«' dala za L'0«1 njena Teta, ki jo umrla j.-stiii. Anka pa je naglo razveza!a 1 ter pr,iskala drugega
"Tudi teta je umrla. Lansko le to sva šli skupaj onoinoči k maši 1» i.a poti. ua lepi ravni «*«-vti j»* nenadoma padla. ' Zdaj bum ;»;» umrla šc to leto", se je poMoltia teta. "Saj taki> pravijo!" Li rt s je umrla."
T al-.i j-* yiremi-' je> i'a Aid»n. In ' o jr- obrnila veli'-.o ruto. ziLpel
7v-i': ial-rnt jc postala naenkrrt • ' • rjena in plašna. Len.-ke š* ni l,i'o i o težko jo jf čat;ala. Stopila I jc na i>ru<? in zaklicale :	j
' " Lončka!"	3
Voda jc grgrala pod ledom in^ 1 za la j 'a hišo na vrtu je nočilo > 'no drevo. O.l!.»ro:l se j" vrb p I soe-roin in zairromel na tla. <
Kašelj
je vszkcanji gost skoro po vs*h hi-ian; mhče m neprijatelj uga nadležnega gosta: in vendar se tako rad in nepričakovano pojavi in ostaja rad dalje dasa pri hiSi. Odienite ga s kakim dobrim zdravilom, pred-no se ne ukoreni v vaiem telesu. Vzemite sploino znano zdravilo zoper ka&eij in to je:
gevera's
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za plju£a). ki je le od leta 1881 uspe&no odpravljal kaieij. prehlad, hripavost, bronhitis in influenco. Otroci in odrasli ga imajo radi. To zdravilo deluje hitro in uspe&no in naj bi se imelo isto pri vsaki hi Ji. ali družini. Dobite ga pri vašem lekarnarju. 25 in 60c.
"Lončka !*'
Zvonili so \-<i zvonovi in Anki se je mudilo, da pogleda v vo lo.
Šla je >ama. Trepetala je in vsa je bi la nemirna in plaha. Srve jt je tolklo razburjeno in naglo Po j« /u .je pndala voda in se razbijala na dveh ogromnih skalah, ob kraju je bil trden led ki je postaja! vedno tanjši ter dalje jc p..- «>!-noma in ^aval
Anka je šla p»- '» tlu proti tolmu- • nu in upirala oči v vodo, ki je temno žuborela. Z*h lo -o ji j«*, d-: vidi v vodi neko obličje, »la vidi m-ki blctl, koščen «'br:i/. Ank-: jc '-topa!a tlalje iti njet- «	bile
, uporno in nepremi -iio i;-fn-te v i vodno globino "^e korak -- in tam sredi tolmuna »e r: zlomil led, za hrust a! o je in završalo.
-te/ u* ' M ar* i;i " " i J
Anka je zaklicala in se iub la pod ledom. Okolo nje i«- šumela voda in n.i bregu so stali zasneženi grmi kot duhovi
Previdne gospodinje
imajo dom* ved&o teo lUkltm-o Dr. Rkhtnjevtfi
PAIN-EXPELLER
t*».!»TTo ip vtr»nje prt rprm>tl<?iila
bulrMi.*!, |>robI*do. unwl.*sj'i »d.
ledino pravi ■ mntreiA mak« sJdrt. m O. v l«k»'D«ii in asriTD«>at od F. A D. RICtfTER 4 CO.
W«*Mnffto« »owl. Nemr Yar* N. V,
Varčevanj poglavitna naloga...
.ti. privest,Td^Kko,rSeSblike ^ D3im ^ MredSednik WilSOn"M ^ d° prepri^nja- ^ »amo™ varčevanje v vseh rtvareh. varčevanje do skrajno-
to če bo nnagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. , Vlada Združenih driav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in iele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v tešjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA.
Dala je vse, kar je imels Dala je vse, kar je morala dati.	■ .
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Nai misli io to je niihova stvar	, . -j
li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji	misnjo, w je njinova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevide-
d„0li?0St 36 J rarnie'ju ? d«Mri«n. katerega zaslužite. Čimveč kaslufite, temveč morete in temveč morate vložiti v voino-varčevalne znamke NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore Id mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE I SUdite in tapujS voTnovSatae z^Sl
Sedaj lahko kupi
vsakdo
w. S. S.
za nizko ceno:
$4.23
BUY W. S. S.
Leta 1923||bo vsaka posamezna
w. S. S.
vredna:
$5.00
4
Ni dovolj razlagati, fe»j so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, Latero morajo Nemci vpofttevatL Ce stedite in kuvniete vojno-varčevalne mamke. sadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.
MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi £0 VOJNO. Toda ali ste ie pomislili, kaj bi se zgodilo, CE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako zna* varčevati in kako znam varčevati jas ter podpirati vlado v finančnem ozira Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspesite ZMAGO I —
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo nafti fantje na fronti?	* ^
de. bi prišh^^^L^^^^^^^ ^	k0t " ^ nekateri ^	-jno-varčevalne »amke in Libertv bon-
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli.	—
IH .1 I HI, M. ... Bfc^ ^	'fcl i m E m HH I'i S 1 i j	■■