Pofttotaa plačama ▼ So+ovtaL leto IX flw. Z35. g UflUUanl, v nedeljo 16. otlotro 1927. Ceno Din r Izbaia vsak dao popoKtae, Izvzemal nedelje in praznike. — loseratl do 30 petit a 2.— Dio, do 100 vrst 2.50 Dio, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. bseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova uHca Št S, pritličje. — Telefon 2904. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 21)34. Umor albanskega poslanika Cena bega Albanski poslanik pri naši in češki vladi je snoči padel v Pragi kot žrtev zločinskih intrig proti pomirjenju na Balkanu - Umoril ga je albanski študent ki je prišel v Prago iz Rima — Praga, 15. oktobra. Sinoči, malo pred 11. uro je bil izvršen v kavarni «Passage» na Vaclavskem trgu atentat na albanskega poslanika v Beogradu in Pragi Cena bega. Atentator, mlad ah banski študent, je oddal na njena v garderobi dva strela ter ga pri priči ubil. Nezavestnega so prepeljali Cena bega v bližnjo bolnico, toda že med prevozom je podlegel ranam. Atenta* tor je bil aretiran in je priznal, da je izvršil svoje dejanje iz političnih mo> tivov. Kako je bil izvršen umor? Praga, 15. oktobra. Vaš poročevalec, ki stanuje v neposredni bližini Vaclavskega trga in redno zahaja v kavarno >Passage<, je bil tam tudi snoči ravno ob času, ko je bil izvršen atentat na Cena bega. Bil je tako slučajno priča tragičnega dogodka, ki se je odigral izredno naglo. Atentator je sedel že oćS. naprej v kavarni, popolnoma sam pri mali mizici v neposredni bližini garderobe. Bil je navidezno popolnoma zatopljen v liste le tu pa tam se je nemirno oziral po kavarni. Ves večer je popil tri konjake in nik-do mu ni posvečal pozornosti. Atentator je majhne, neznatne postave in se je vedel tako skromno, da se ni nihče zmenil zanj. Okrog 9. zvečer je prišel v kavarno tudi albanski poslanik Cena Beg, ki stanuje v hotelu ^Passage*. Okrog 10. ure je odšel v svojo sobo. Kakor se je pozneje ugotovilo, je atentator že tedaj stopil za njim na hodnik, vendar pa je Cena beg, predno ga je mogel atentator dohiteti, že stopil v svojo sobo in atentator se je zopet vrnil v kavarno k svoji mizi. Par minut pred 11. je prišel v garderobo tudi Cena beg, da bi vzel svojo suknjo. V trenutku, ko se je Cena beg sklonil po suknjo, je planil atentator k njemu in oddal nanj od zadaj iz neposredne bližine dva strela. Ena krogla je prevrtala vrat, druga pa mu je obtičala v možganih. Ko so počili streli, je nastala v kavarni strahovita panika. Ljudje so deloma drveli proti izhodu, drugi pa so planili k garde robi. N'ekateri dijaki, ki so bili slučajno navzoči v garderobi, so takoj planili na napadalca in ga prijeli. Napadalec se ni prav nič upiral, marveč je bil popolnoma miren. Cena beg se je brez glasu zgrudil nezavesten na tla. Hotelski direktor in drugi gostje so mu priskočili takoj na pomoč. Med njimi je bil slučajno tudi neki zdravnik, ki je ugotovil, da so rane smrtnonevarne in da je potrebna takojšnja operacija. Nezavestnega so naložili Cena bega na prvi avto in ga prepeljali v bližini se nahajajočo splošno bolnico. Vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Ko so ga pripeljali v bolnico, je mogel dežurni zdravnik ugotoviti le nastop smrti. Po mnenju zdravnikov bi bila tudi poprej vsaka pomoč zaman, ker so bila rcme absolutno smrtonosne. Kdo je atentator? Med tem, ko so odpeljali Cena bega v bolnico, so napadalca odvedli iz garderobe, kjer se je zbiralo vedno več ljudi, ki so hoteli napadalca linčati, v sobo hotelskega direktorja. Tu je napadalec brez odpora izročil direktorju svoj potni list, glaseč se na ime Alcibiad Bebi. in samokres, iz katerega je streljal. Brez ovinkov je takoj sam izjavil, da je ustrelil Cena bega iz političnih razlogov, čes ker je izdal domovino in jo prodal Jugoslaviji. Med tem je dospela policija, ki ga je odvedla na policijsko stražnico. Tudi na policiji je atentator ponovil svojo izjavo, da je izvršil dejanje iz političnih motivov. Po protokoli ran j u njegovih osebnih podatkov in prvih izpovedb ter po ugotovitvi dejanskega stanja je bil atentator kmalu po polnoči odveden na policijsko direkcijo, kjer sc je nadaljevalo zaslišanje vse do danes opoldne. Na policiji so tekom današnjega dopoldneva ugotovili, da je prispel atentator Iz Rima in sicer s ponarejenim potnim listom. Potni list se glasi na ime Alcibiad BeM, tekom današnjega dopoldneva pa je morilec priznal, da je njegovo pravo ime Ahil Abde-ran Punza. V koliko se strinjajo morilčeve navedbe, da je dijak albanskega liceja, ki ga v Rimu vzdržuje italijanska vlada, bo dognala šele preiskava. Napadalec zatrjuje, da je obiskoval letos v Rimu šesti razred in da Je rojen I. 1905. v Elbasanu. Govori polec albanščine perfektno tudi nemščino, francoščino in italijanščino. V Prago je prispel preko Dunaja dne 10 t m. Ves čas i« čakal po lastni izjavi a priliko, da moti C«m bega. Px*- znal je, da ga je ves čas zasledoval in da je svojo namero hotel že parkrat izvršiti, da pa je še vedno odlagal in čakal na ugodnejšo priliko Cinično izraža svoje zadovoljstvo, da mu je nakana uspela. Globok vtis v Pragi Vest o atentatu na Cena bega se je kljub pozni uri bliskovito razširila po vsem mestu, napravila globok vtis in vzbudil« splošno ogorčenje. Cena beg je prispel šele pred približno 14 dnevi v Prago in je nameraval v prihodnjih dneh v nastopni avdiienci izročiti predsedniku Masarvku svoje poverilne listine. Kljub svojemu kratkemu bivanju si le oridobil s svojim koncil jantrrim nastopom splošno priljubljenost Cena beg je bival za časa svetovne vojne nekaj časa v Pragi. Predno je stopil v službo Amanije, ga je namreč avstrijska vlada povabila, naj se preseli iz Srbije na Češko, kjer ie bival več mesecev navidezno kot gost avstrijske vlade, v resnici pa je bil interniran. Zunanji minister ie danes izrazil albanski vladi v imenu češkoslovaške vlade sožalje in obžalovanje tega dogodka Vsi današnji listi prinašajo obširna poročila o tragčnem dogodku in pišejo zelo simpatično o pokoj. Cena begu, ki ga slikaj-o kot sposobnega diplomata in velikega prijatelja zfcližanja med Jugoslavijo in Albanijo, naglašajoč, da je baš to dalo poved, da so mu nasprotniki tega zbW-žanja stregli po življenju in ga naposled rudi res umorili. Niti oientoto vodijo v Italijo Senzacionalna razkritja dosedanje preiskave o umoru Cena bega* — Ne gre za osamljeno dejanje, ampak za široko zasnovano protijugoslovensko zaroto* — Pripravljajo se atentati tudi v drugih evropskih prestolicah. — Praga, 15. oktobra. Dasiravno I tesnejšega zbližanja med balkanskimi čuva policija podrobnosti o preiskavi narodi. umora Cena bega in zlasti izpovedi atentatorja v strogi tajnosti, je vaš do* pisnik iz dobro poučenega kroga ven« darle izvedel, da je prinesla preiskava že doslej selo zanimiva razkritja, ki osvetljujejo ozadje atentata na Cena bega. Glasom te informacije ne gre za osebno dejanje atentatorja, marveč predstavlja ta napad le člen v verigi atentatov, ki jih namerava sistematič: no izvajati posebna organizacija, ki je v tesnih stikih z makedonskim komi-te jem in albanskimi nacijonalisti. Vse pa kaže na to. da igra v tej akciji važ* no vlogo tudi fašistična Italija. Delo= ma na podlagi iznovedi atentatorja, de? loma na na podlagi drugih ugotovitev, so oblasti dognale, da se mudi v Pragi še več drugih odposlancev iz Makedonije in Albanije, ki imajo nalogo, da izvrše atentate na osebe, ki podpirajo ono nolitiko. radi katere ie moral nasti tudi Cena beg. Ugotovljeno je. da se je pripravljal atentat tudi na jugos1o= venskega poslanika g. J.arareviČa ter Slični atentati se pripravljajo tudi na Dunaju. Berlinu, Beogradu in dru* gih evropskih centrih, kamor so bili zadnje dni odposlani deloma preko RU ma, deloma pa preko Bolgarije. Ru> munije in Madžarske številni atenta: tor ji. Preiskava se v tej smeri z vso energijo nadaljuje in napovedujejo in* formirani krogi še senzacijonelna od= kritja. Značilno je, da so bile od strani, ki je Jugoslaviji sovražna, že sinoči spret* no lansirane tendencijozne vesti, ki namigujejo, da je atentator delal v zvezi z iugoslovenskimi krogi in da je tudi v Prago dospel iz Jugoslavije. Če> prav so bile te verzije takoj deman» tirane po izpovedbah samega atenta; torja, so jih vendarle prinesli nekateri dunajski listi. (Nasedel jim je tudi ljubljanski «Slovenec», ki je poročilo očividno prejel od dunajske «Reichs* post». Op. ur.) Preiskava bo gotovo razkrila, od kod so bile razširjene te na še nekatere druge odlične politike | vesti, kar bo znatno pripomoglo k raz* in diplomate, ki delujejo v smislu čim krinkaniu političnega ozadja atentata. končno izgine! Minister vojske m mornarice je z odlo» kom z dne 28 septembra t. 1., št. 3325. odredil, da se ljubljanskio občini odstopi na Ljubljanskem polju državno zemljišče z vsemi državnimi objekti, ki služijo za smodnišTiico; odstopijo se torej vse on dot» ne parcele s stražnico, skladišči, barakami i. dr. V zameno za vse to prejme komandant IV. armijske oblasti od ljubljanske občine v last dTŽave, oziroma vojske zemljišče ob Soteškem hribu severno Ljubljane, in sicer parcele katastralne občine dragomeljske in nadgoriške ter objekte za smodnik, kam« niktit, ekrazit, štapin in kapele, objekt za prodajo smodnika ter stražnico s strani« ščem, kar vse zgradi mestna občina na lastne stroške. Tako se končno izpolni davno gojena želj* celokupne Ljubljane, da izgine z Ljubljanskega polja smodnišnica, ki je v zadnji dobi dvakrat zapored grozila mestu in meščanom s katastrofo. Mestna občina pridobi zelo razsežna stavbišča na najbolj ugodnem zemljišču, kjer se gotovo v krat« kem dvigne nov del mesta; mestna občina pa prevzema tudi težke dolžnosti, ki ji nalože veliko breme. Želeti je, da se začne pod Soteškim hribom čim prej graditi no* va smodnišnica 6 objektov, da izgine stara smodnišnica iz mestne bližine. PROTI UKINJEN JU POŠTNE DIREKCIJE V SPLITU — Split, 15. oktobra. Proti odloku finančnega ministra, s katerim se ukinja direkcija pošte in telegrafa v Splitu, so vložile splitska ki šfbe*iška mestna občina ter trgovska zbornica v Splitu protest. Kakor javljajo iz Beograda, bo finančni ministeT zadevo spravil pred ministrski svet, ki bo ponovno sklepal o ukinitvi. Verifikacijski odbor končal svoje delo — Beograd, 15. oktobra. Včeraj popoldne j« bil v verifikacijskem odboru prečita« akt vojnega ministra, kakor tudi ministra pravde, da sin ministrskega predsednika Miloš Vukičevič še ni 30 let star, ker je bil rojen 18 marca 1898. Vukičevičev mandat je bil zato razveljavljen. Klerikalci so glasovali proti razveljavljenju! Proti volitvam v somborskem okrožju so vložili pritožbo pašičevci. Po daljši debati so oristah demokrati v dogovoru z radikali na to. da se te volitve verificirajo, ako se osporeni mandati v sarajevskem okrožju ne verificirajo, temveč postavijo pod anketo. To se ie tudi zgodilo. Nato se je razpravljalo o klerikalni pritožbi proti mandatu dr Kramerja v Ljubljani, ki je bila z veliko večino odklonjena Za verifikacijo dr • Kramerjevega mandata je glasovala vsa opozicija in vsi demokrati, nekateri radikali pa so se od glasovanja odstranili. Zavrn jesna je bila tudi klerikalna pritožba zaradi mandata g. Ureka z gila-sovi opozicije in demokratov. Seja veriflkac'jskega odSbora je bl!a končana ob 23.40. S tem je bilo končano trdi njegovo delo. Za poročevalca večine sta bila določena dr. Behmen in Milašino-vić, za poročevalca manjšine pa Juraj De-metrović, in sicer na predHog St Radića. Danes dopoldne so se sestali člani verifi-kacrjskega odbora, da so podpisali poročilo. JADRANSKA PROMETNA KONFERENCA — Dunaj, 15. oktobra. Včeraj jedila na Dunaju otvor]ena prometna konferenca, ki razpravlja predvsem o zvezi z Jadranskim morjem. Konference se udeležujejo zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Avstrije in Italije. Konferenca ima predvsem namen, da kolikor mogoče izenači tarife in s tem posred medsebojni aromet Z načrtom ministra dr. Gosarja je večina ministrov nezadovolj na. — Nekateri člani vlade zahtevajo podaljšanje stanovanjske zaščite za uradništvo. — Beograd, 15. oktobra. Snoči ob 5. do pol 10. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ie razpravljalo skoraj izključno Ie o načrtu novega stanovanjskega zakona, ki ga je predložil minister za socijalno politiko dr. Gosar. Kakor so izjavljali ministri po seji in kakor je priznal g. dr. Gosar tudi sam je ministrski svet njegov zakonski načrt v sedanji redakciji odklonil. Ministrski svet se je danes dopoldne ob U. ponovno sestal k seji in nadaljeval razpravo o stanovanjskem vprašanju. Seja ob 13 še traja. Zatrjuje se. da zastopa več ministrov, pred vsem demokratski, stališče, da je treba stanovanjsko zaščito zlasti za državno uradništvo in delavske sloje po- daljšati ter s cenenimi krediti podpreti akcijo za zgradbo stanovanj s strani občin in gradbenih zadrug. Vsekakor pa bo osnutek, ki ga je izdelal dr. Gosar, iz temeljev spremenjen. — Beograd, 15. oktobra. Seja ministrskega sveta je trajala do 13.30. Minister dr. Gosar je po seji izjavil novinarjem, da je stanovanjski zakon v načelu rešen. Cl. 8 njegovega osnutka, ki se nanaša na prisilno uselitev, popolnoma odpade Člen 6. je spremenjen v toliko, da se podaljša maksimiranje najemnine tudi pre*o I. maja. Novinarjem bo podal danes popoldne daljši ekspoze. Po zaključku uerifikacijshe debate Odmevi včerajšnjih kleroradikalnih porazov. — Ponovno glasovanje demokratov z opozicijo. — Klavrna vloga klerikalcev. — Gosp. Vukičevič se boji sestanka Narodne skupščine. Beograd. 15. oktobra. Najvažnejši dogo dek včerajšnjega dne, kateremu so posvečali vsi politični krogi največjo pozornost, je bila debata v verifikacijskem odboru, ki je sinoči zaključil svoje delo. Osobito po zornost je vzbujala včerajšnja popoldanska seja, ki je trajala pozno v noč, ker so bila za to sejo rezervirana vsa najdelikatnejša vprašanja, glede katerih prej v vladni koa liciji ni bil dosežen sporazum, dasi so se ra dikali mnogo trudili, da pridobe demokrate za očuvanje sloge tudi v verifikacijskem odboru. Glavno sporno točko v vrstah vladne večine je tvorilo vprašanje verifikacije radi-kalskih mandatov v somborskem okrožju, kjer je šlo za mandat radikalskega prvaka predsednika Narodne skupščine Marka Trif-kovica, in pa vprašanje vladno-radikalskih mandatov v sarajevskem okrožju, glede katerih so demokrati zahtevali anketo, ker so bili v verifikacijski debati izneseni dokazi, da je bila Demokratska zajednica potom volilnih mahinacij in tatvin krogljic prikrajšana za en mandat. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno dosežen sporazum le v toliko, da so demokrati koncedirali radikalom verifikacijo somborskih mandatov, vztrajali pa so na anketiranju sarajevskih mandatov, kar je bilo v verifikacijskem odboru zvečer tudi sprejeto. Splošno pa se ugotavlja, da so igrali tekom vse verifikacijske debate najmizernejšo vlogo slovenski klerikalci, ki so poslušno glasovali za vse radikalske predloge in verificirali vse volilno sleparije ter branili vsa radikalska nasilja, tudi taka, glede katerih so bili predloženi nepobitni dokazi. Pričakovali so, da jim bodo radikali vračali milo za dobro ter podpirali njihove pritožbe zoper volitve v mariborskem okrožju, kjer so skušali osporiti mandat poslanca Ureka, zlasti pa. da bodo radikali glasovali za to, da se razveljavi ljubljanski mandat poslanca dr. Kramerja in prizna dr. Korošcu. Za to debato so alarmirali ves svoj klub, ki je polnoštevilno prisostvoval seji ter z vpitjem motil potek razprave. Na vsako pozitivno trditev in konstatacijo dr. Kramerja, ki je točko za točko pobijal njihovo pritožbo, so odgovarjali le z vpitjem, tako da so se nad njihovim nastopom zgražali celo njihovi ra-dikalski zavezniki. Dr. Kramerjev dokumentirani govor, v katerem je razkril vse sleparije klerikalcev, njegove ugotovitve o terorju, ki so ga vršile v službi klerikalne stranke stoječe oblasti in pa vsa duhovščina, so napravile na ves verifikacijski odbor in tudi na vse ostale prisotne poslance globok utis. Dr. Kramer je klerikalce med ponovnim pritrjevanjem neklerikalnih poslancev do golega razkrinkal in jih pokazal v pravi lučL Posebno globok utis je napravilo na radikale in demokrate, ko je dr. Kramer navedel, kaj so klerikalci govorili in pisali leta 1925., ko je bila na vladi radikalsko-de mokratska koalicija, in ko je prečital par >cvetke iz >Glasnika presv. srca Jezusovega«. Pod utisom teh ugotovitev so doživeli klerikalci na sinoćnji seji strahovit poraz in ostali nazadnje popolnoma izolirani. Večina verifikacijskega odbora je odbila vse klerikalne pritožbe in zahteve ter verificirala i mandat dr. Kramerja i mandat poslanca Ureka. Za predlog SDS so glasovali kompaktno vsi demokrati, radicevci in zemljo-radniki. radikali pa so si pomagali iz zadrege na ta način, da so odšli iz dvorane in prepustili klerikalce njihovi usodi. Med glasovanjem so vsi navzoči poslanci razen klerikalcev prirejali dr. Kramerju viharne ovacije in vzklikali napredni beli Ljubljani. Klerikalci so bili po seji besni in so posebno zabavljali na radikale, ki so jih kljub blejskemu pakta putili na codiiu* — Beograd, 15. oktobra. V veriiikacij-skem odboru, ki je snoči zaključil debato, se danes sestavlja poročilo. Značilno je, du bo večina verifikacijskega odbora podala oddvojeno mišljenje. Tako bodo poleg opozicije dali oddvojeno mišljenje tudi klerikalci glede ljubljanskega mandata in mandata posl. Ureka, radrkali glede anketiran j radikalskih mandatov v sarajevskem okrožju, demokrati glede volitev v čačan-skem okrožju, poslanec Peric pa še posebej glede volitev v Kragujevcu, radikali in klerikalci skupno glede razveljavljenja mandata sina ministrskega predsednika Mi-češa Vukičeviča. V opozicijskih krogih so s potekom razprav v verifikacijskem odboru zelo zadovoljni. Naglasa se. da ie vlada v verifikacijskem odboru doživela občuten poraz. Vse ankete in razveljavljenje mandatov se nanaša izključno le na vladne liste g. Vukičeviča in niti v enem slučaju verifikacijski odbor 4^ osporil opozicijonalnih mandatov. Seja Narodne skupščine je sklicana za ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je verifikacija mandatov. Začasni Predsednik Narodne skupščine, dr. Perfč je danes dopoldne dalj časa konferiral z ministrskim predsednikom g. VukiOeviČem. Po tej konferenci ie izjavil novinarjem, da še ni povsem sigurno, da se bo vršila seja narodne skupščine v ponedeljek, ker Ć0 takrat bržkone še ne bo dogotovljeno poročilo verifikacijskega odbora. V političnih krogih pa se soćl, da je to zavlačevanje v glavnem pripisovati bojazni g Vukičeviča, da pade vlada že na prvi seji Narodne skupščine, ker se na prvi strani zatrju.e. da je g. Vukičevič včeraj zvečer ponovno zahteval od dr. Marinkoviča, da razčisti v demokratskem klubu razmerje do vlade, da s: bo vedel ravnati v očigled sestanka Narodne skupščine. Tudi sinočnji avdijenci g. Vukičeviča in dr. Marinkoviča na dvoru se spravPara v zvezo s tem vprašanjem. Prvi filmi Štefice Vidačićeve — Zagreb, 14. oktobra. Kakor javljajo iz Berlina, bo Stefica Vidačič. ki si :e nadela ime Steffie Vida, nastopih v dveh vlogah v filmih »Tajna moč« in »Tri Evine hčere«. Zadnji film bo rež?ral mladi češkoslovaški režiser Gustav Mahacha'v na račun Amerike. PRORAČUN MINISTRSTVA VER — Beograd. 14. oktobra. Včeraj bil dovršen proračun ministrstva za vere. Proračun znaša 120 milijonov dinarjev. S proračunom se bavi tudi konferenca jugoslo-venskih škofov, ki namerava staviti zahteve po znatnem zvišanju proračunskih pestavk. določenih za rimsko - katoliško duhovniško. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali; Dunaj 801.50, Berlin 13.55, Milan 310.50, London 276.50, Newyork 56.75. Par z 223.50, Praga 168.4-i CuTih 10.956. ZAGREBŠKA BORZA Zagrenila borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: London 776.70, Newyork 56.75, Pariz 223.25, Milan 310.50 — 311. Onih 10.9625. Dunaj 801.50, Praga T68.3B5. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beocrid 9.13. Berlin 123.72. Milan 28.3*. ? (mirni 26.266. Newyork 514.50t Parta M Prmca IfJff, Daot i 7JJ0, 12 .8V Sooči je verifiluMdjski odbor potrdil izvolitev dr. Kramerfa. — Smešni argumenti klerikalne pritožbe. — V pritožbi nI nobenega konkretnega dokaza. Smoči le verrfikacijski odbor Narodne stoipšotoe overovil mandat dir. Krame rja. Klerikalni predlog, da se Izvolitev dr Kra-monja razveljavi ta ljubljanski mandat prisodi dr. Korošcu, je bil odklonjen, za ve* rifikacijo so glasovali vsa opozicija in vsi demokrati, ©roti triso glasovali niti vsi ra-(EkaH. ker je bilo nekaterih sram klerikalne komedije. Mi se dos-tej s klerikalno pritožbo proti skupščinskim volitvam nismo bavili, ker smo vedeii, da se bodo ž njo klerikalci v verifikacijskem odboru samo blamirali. Sedaj, ko je dr Kramerjev mandat že verificiran in ko ni več nobene «nevarnosti* cd naše strani, da bi mogli potom javnosti vplivati na odločitev verifikacijskega odbora, lahko povemo, da navala klerikalna pritožba, da je imela demokratska stranka v službi 5 volilnih sleparjev, ki so obrt orna vofili za umrle in odsotne, imen teh »volilnih sleparj«v» pritožba ne navaja. Kot važen argument navaja pritožba tudi znano trnovsko «$prenglo» in da so stali na dan voHtev pred XV. voliščem v gostilni Ceš-novar pristaši demokratske stranke v gosti gruči, skozi katero so se morali arenja-ti volilci. Zadnji slučaj se tiče dogodka, ko je znani klerikalni agitator Žužek pred voliščem na Dolenjski cesti na ves glas zabavljal proti dr. Kramerjn. pr! čemur so voMfci burno protestirati, in ko se je pripeljal tja d. Kramer ter je Žužek na njegov poziv vpričo istih tudi izjavil, da ne more o dr. Krameriu ničesar slabega reči Kako tehtna je bila klerikalna pritožba j« razvidno tudi iz naslednje točke v kateri graja kot protizakonito, da je predsednik neke volilne komisije spuščal na volišče več kakor 5 volilcev in sicer 7 do 8. Prav tako zanimiva je trditev v pritožbi, da je SDS pripravila nekega volilca k glasovanju za dr. Kramerja s tem, da mu te pred volitvijo poravnala globo in zagovornike stroške, ki jih je imel zaradi ovadbe «nekega demokratskega uradnika* To navada kot dokaz za volilno podkupovanje Se zanimivejša je točka, v kateri klerikalci izpodbijajo dr. Kramerjevo izvolitev s trditvijo, da je bil med 19 predsedniki volišč v Ljubljani samo en izrazit pri-staš SLS. Kako smešen ie tak argument, je razvidno že iz dejstva, da Je predsednike volišč za skupščinske volitve Imenoval đflžavni odbor. Ako pa se upošteva še to. da pri občinskih volitvah, pri katerih je dobil Napredni blok nad tisoč glasov več kakor klerikalci, med predsedniki volilnih komisij sploh ni bilo nobenega pristaša SDS. pa izgleda stvar še bolj smešna. Sicer pa se je treba vprašata, ali sumniči klerikalna pritožba predsednike volilnih komisij, da niso vršili objektivno svoje dolžnosti? Treba bi bilo to jasneje povedati. Nato navaja pritožba, da Je namesto v volilnem imeniku navedenih pravih volilcev glasovalo 17 neupravičenih volilcev, nada-lle 36 volilcev, ki so \K)hlI že na deželi, nadalje, da jih je 7 volilo namesto drugih, da so volili 4 mrliči. 4 aktivni Vojaki in končno da je volil 1 voHlec. ki je bil od SDS podkupljen. Imen. dokazov, konkretnih dejstev pritožba ne navaja, v celoti napravi kakor pritožba proti ljubljanskim občinskim volitvam vtis, da so bile navedene volilne ne-rc-dnosti izvršene le od klerikalne strani, kajti klerikalni čuvarji skrinjic so v volilnih komisijah molčali ter niso pustili nobenega nezakonitega čina protokolirati, bržkone zato ne, da bi ne 'astnih ljudi. Klerikalna pritožba je bila vložena samo zaradi tega, kakor je razvidno iz njene motivacije, da se je sploh lahko reklo, da ie bila vložena. Značilno je že to, da se je »Slovenec« ni upal objaviti, ker ic vedel, da bi se ji smejala vsa javnost. Ni čudno, če ie vzbudila v veritikacij-skem odboru živahno veselost, ko je prišla v razpravo, zlasti še, kc je dr Kramer prečital članek iz »Glasnika presvetega srca Jezusovega«, ki poziva katoličane, rtaj vržejo svojo kroglico v klerikalno skrinjico, ki predstavlja presveto srce Jezusovo Prav tako je zbudilo veselost, ko te dr Kramer ugotovil, da je 11 septembra volilo v Liubliani 53 teologov, da pa jih je volilo prf občinskih volitvah 13 mani* ko so naprednjaki razglasili, da bodo volilne komisije zahtevale legitimacije. 2al. dr Kramer ni navedel, da sta bila v volilnem 'meniku tudi dva teologa, ki sploh se nista ■stara 21 let Današnji « Slovenec* seveda trdi, čeprav so z opozicijo glasovali tudi demokrati za verifikacijo dr. Kramerjevega mandata, da je »cela zbornica stala pod vtisom, da je bil njegov mandat nr'^ob^en z goljufijo«. Zakaj »SJovenect ne objavi klerikalne pritožbe? Ali se morda boji, da bi se ji ne smejale tudi krave v škofovem hlevu? Če pripominjamo še to, da so klerikalci v svoji pritožbi zahtevali, naj se dr. Kramarjev mandat razveljavi in prisodi dr Korošcu, v verifikacijskem odboru pa so zahtevali pod vtisom, ki ga je napravila njihova pritožba, na i se določi anketa, ki naj Šele ugotovi upravičenost klerikalne pritožbe, potem postane še bolj vidna blamaža, ki so io doživel? klerfkalci. Ne bi se podrobne ie bavili s to zadevo, ako b? ne služila javnosti v zabavo in dokaz klerikalne onemogle jeze, ki kljub vsemu trudu ne more dokazati, da Ljubljana ni napredna. Deistvo je, da so postali klerikalci zopet /a eno blamažo Meatejši Pisane zgodbe iz naših krajev Vedeževalka in skrivnostni vitez* — Sleparski samomorilec. — Sladkosned ni zlikovci. Na periferiji Beograda živi neka zanimiva vedeževalka, o kateri se te dni mnogo govori v diskretnih dam* skih krogih. Vedeževalka je natančno uganila preteklost in proroško napove* dala marsikatere dogodke v bodočno* sti. Slavna je pa postala, ko se je pri nji zglasila neka boljša dama iz Reo* grada. Takoj ji je vedeževalka rekla, da se ji vidi, da ni zadovoljna. «Ne* srečna sem, nesrečna,* je odgovorila mlada gospa, in to z možem. Duhovi so vedeževalki povedali, da bo mlada gospa vedno nesrečna z možem, ker ga nikdar ne bo resnično vzljubila. A ker je poštena žena, je težko rešiti po* voljno njen nesrečni zakon. Morda bi se pa le našlo kako sredstvo? Vede* ževalka se je ozrla v strop in poklicala svoje duhove. Neslišno je sprva mom* Ijala, potem pa glasno izgovorila: Črni vitez vas čaka vsako noč v svojem čolnu na Dunavu. Mlada žena je za* drhtela od strahu, vedeževalka jo je pa potolažila, češ duh mi je objasni!, da morate na obalo, ko se zmrači. Ne* srečno ženo je bilo strah, ko je pomi* slila, da mora ponoči na dunavsko oba« lo sama. Vedeževalka ji je ponudila spremstvo in jo ojunačila. Tako sta se nekega večera napotili k obali. Deset metrov od reke se je vedeževalka skri* la za neko vrbo, nesrečna žena je pa ob obali čakala črnega viteza. In res se je približal čoln, vesla so udarjala ob vodo, nesrečnico je spreletaval strah in hrepenenje po skrivnostnem vitezu. Krepka moška roka jo je odne* sla pol nezavestno v čoln. Nekaj časa nato se je žena znašla na obali in po? leg nje je stala vedeževalka. «Sedaj je moje življenje res lepo,» je vzdihnila dama. Ni bila več nezadovoljna z mo* žem in povedala je o svoji sreči tudi svojim istotako nesrečnim prijatelji« cam. Ves Beograd govori te dni o ne* srečnih soprogah, o vedeževalki in skrivnostnem črnem vitezu. * Pred nekaj dnevi so poročali za* grebški listi, da je izvršil samomor v Savi tapetnik Miroslav Kodrnja Neki stražnik je namreč našel na obali Sa= ve njegovo obleko in legitimacijo To je bilo dne 7. t. m. Drugi dan je že videl Šofer Henrik Jaguit Kodrnja ž i* ve ca in zdravega. Šofer mu je posodil nekoč kolo in ga vprašal, kdaj ga na* m era v* vrniti. Kodrnja je odgovoril, da je kolo pri njem, da se mu pa mudi k neketou prijatelju, ki mu je dolžan 400 Din. Kodrnja je že preje večkrat poskusil izvršiti samomor, a so ga ved* no ali rešili ali pa mu nakano prepre* čili, ker si je hotel vzeti življenje ved= no na obljudenih krajih, kjer so mu mogli takoj priskočiti na pomoč. Ved» no je izjavil, da gre v smrt radi slabih gmotnih razmer. Pri mnogih dobrih ljudeh je tako vzbudil sočutje m so mu na ta1 ali oni način pomagali. Tvrdka Kastner ga je po nekem poskušenem samomoru zaposlila, pa jo je kmalu nato sleparil za 2500 Din. Sprejel je namreč v delo osem žimnic in prodal vse blago firme. Ko ga je ta tožila, je sklenil izvršiti samomor. Pustil je ob* Ieko in legitimacijo ni. obali in misli! je, da je s tem vse poravnano. Caso* pisi so dementirali vest, da je Kodrnja mrtev in vse stranke, katere je osle« paril, o se nenadoma zglasile. Največ škode je napravil posestnici Slavi Te* žakovi. Na njeno ime je namreč dvig; nih pri Obrtni zadrugi 5000 Din in pri Prvi hrvatski štedionici tudi 5000 Din Podpi*". Vežakove je ponaredil. Na isti način je prevari1 nekega uradnika za 42.000 Din. Fanika Mertl mu je posodila kolo svojega sina, katerega ni več vrnil. Na prav prebrisan način je pa osleparil svojega soseda Gjuro Babi* Ća. Po vi! ga je v ka/arno «Medulič». da yo priča pri nekem dogovoru, 9 k terim '>o Kodrnja dobil posojilo. Ba* bič je videl, da so na menici podpi* sani že štirje hišni posestniki in je tudi on menice podpisal za vsoto 15.000 di* narjev. Babic k pozneje dognal, da je bil prevaran in je naznanil vso stvar policiji, ki sedaj ^ridno išče sleparskega «sr ^omorUca«. ★ Direkcija državnih železnic v Za* grebu je včeraj obvestila zagrebško re* darsrvo, da je dospel iz Osijeka en vagon sladkorja z odtrganimi plomba= mi. Prometna uprava je postavila va» gon s sladkorjem popolnoma v redu iz* ven ograje glavnega kolodvora. Nočni čuvaj je opazil drugi dan, da so plom* be odtrgane. Naznanil je to policiji in komisija je ugotovila, da so neznani vlomilci odnesli iz vagona vrečo slad* korja, težko 85 kg. Istega dne je skla* diščnik Alfons Valeščak obvestil re* darstvo, da je našel rano zjutraj blizu nekega praznega skladišča vrečo s 40 kilogrami sladkorja. Skladiščnik ni ve* del, od kod vreča in je sladkor razde* lil med svoje delavce. Hišnik Ivan Hudi je pa istotako naznanil, da se v skladišču nahajata še dve polni vreči sladkorja. Delavec Trček je pa prišel k njemu in zahteval, naj mu izroči eno vrečo. To je hišnik tudi storil in hkrati obvestil o tem redarstvo. Policija je Trčka zaslišala. Najprej je izjavil, da ie vrečo kupil za 300 Din od nekega neznanega moža na ulici. Ker je bila težka, jo je pustil v praznem skladišču. Policija je sumljivega delavca pridrža* la v zaporu. Pozneje je delavec priznal, da je našel vrečo poleg odprtega va* gona in jo odnesel ter jo pustil v praz* nem skladišču, da bi ga med potjo po* licaji ne vznemirjali. Zdi se, da obsto* ia vlomilskosnedna družba, ki opravlja svoj posel po kolodvorih. Policiji za» sleduje sladkosnedne vlomilce. K volitvam v Trgovsko zbornico trgovskih krogov smo prejeli: Da sta gg. Jelačin in izdelala načrt za volitve v Trg zbornico, katerega je potem Beograd potrdil, nam je itak znano! Nimamo ničesar ne proti enemu ne diugemu stanu: ali kako pridemo do tega. da bo n. pr. kako klerikalno konzumno društvo v D. oddalo 12 glasov ter bodo iste osebe kot člani posojilnice v istem kraju oddali še vsak po 1 glas! Da bodo trgovski krogi izreklamirali vse take neupravičene volilce« se razume ob sebi, to vedo ali so vedeli že tudi v naprej klerfkalci. Vsled tega so že v naprei preskrbeli, da se vse te upravičene reklamacije ne upoštevaVo! Če smo tedaj tako daleč, po čemu ves trud! Na ta način — je prav nepotrebno, da cepimo naše moči! To ie balkanska politika! Če bi imeli ljubljanski trgovci kai več odločnosti in ne Hftl t-aVo potttevni. da ne rečem flegmatični aH pošteni, bi morda vsi kot en mož nastopili proti takemu volilnemu redu, protestirati proti taki nakani od strani klerikalcev ter sploh ne voliti aH pa oddati prazne tfasovnice! Le to bi bilo na mestu. Omeniti je treba, da zahteva novi volilni red da podpiše volilno polo 100 vo-IHcevi Zakaj je to treba, nam tudi ni jasno. Vsekako imajo volilni red, kakor ga nfma nobena drŽava na svetu. če bodo trgovske interese zastopali razni konsumarji kaplani, mežnarji in drugi taki rokodelci, ki so sicer lahko vse časti vredni ljudje, bomo menda v trgovskem pogledu kmalu tam, kjer so Angleži. Tako si vsaj mislita gg. Jelačtn 6t Corrrp. Sport pored olimpijskega dne v Ljubljani Jutri 5e vrši v vsej državi Siimpijsiri dan Namen tega dne ie propagirati idejo olimpijskih iger, vzbujati v naši drŽavi zanimanje za to največje svetovno tekmovanje narodov in zbrati podporo za udeležbo naše države na zimskih olimpijskih ;crrah v Amsterdamu, oboie v 1. \92S Program v Liubliani ie določen sledeče: Dopoldne: Start in cM i kolesarske dirke na Aleksandrovi cesti ob B!ei\veisovi cesti. PoČetek starta ob pol 9. uri zjutraj, cilj ob tri Četrt na !0 Točno ob 11. krene Tianifestacijski obhod športnikov z vele-seima: Sprevod se sestav* sledeče: na *elu godba Sokola T. nato olimpi'ska zastava, kolo iahačev. za niimi predstavniki OHmpiiskega odbora. Športne zveze J. zimskosT>oTtnega saveza, iug. hazena saveza, Motosaveza krali SHS. Ll. nog pod-saveza. V. plavalnega podsaveza, H lahko-atletskega podsaveza obeh kolesarskih pododborov, autokluba. sekcija Ljubljana, Tel. knlt. društvo Atena. Skavtske organizacije. Gozdovniške organizaciie in kola iahačev. Organizaciie so zastopane samo po predsedniku in nie. namestniku Za to >kupino se uvrste nogometaši, za njim! lahkoatleti, hazena dTužine, lahkoatletinje. olavači in plavalke, težko - atleti, nato ■ennis igrači in tennis igralke, za njimi dT-^alci in drsalke, nato smučarke in smučarji. DrePovod-njega moža«. Med najboljša njegova slikarska dela spadajo njegove slike in študije, ki jih je prinesel s potovanja io Kitajskem. Bavil se je tudi z umetnostno zgodovino in je bil skoraj pol stoletja konservator centralne komisije za ohranitev spomenikov. stratnemu odloku pritožil velikemu županu, češ, da je sklep obč. zbora naperjen edino proti dajanju daril kot sredstvu za nečedno tekmo, da pa sklep nima osti proti društvom in korporacijam. Gremij hoče članstvo odvrniti le od anormalnosti, ki so zavladale v poslovanju in se morajo v interesu poslovnega prometa in obče stagnacije odpraviti. Zdaj je veliki župan odločil, da prizivu gremija ni ugoditi iz razlogov mest. magistrata. Dajanje daril spada med sredstva za nečedno konkurenco le takrat, ako se dajejo darila radi pridobivanja odjemalcev. Dajanje daril društvom in korporacijam pa je akt dobrodelnosti in nima nič skupnega s pridobivanjem odjemalcev in z nečedno konkurenco. Dajanje daril je povsem zasebna stvar vsakega posameznega trgovca in ne spada v obseg trgovskega poslovanja. Gremij kot obligatorna obrtna organizacija ne sme omejevati članov v njihovih zasebnih zadevah. Sicer pa je bilo dajanje daril društvom i. dr. s strani trgovcev v Ljubljani v navadi že v Časih, ko je bilo ljubljansko trgovstvo splošno znano kot solidno in zdravo, a takrat radi takih daril ni bilo nikakih pritožb glede nečedne konkurence. V okviru gremija se torej taka prepoved, kot jo vsebuje razveljavljeni sklep, ne more izdati. Ako pa smatrajo trgovci za potrebno in umestno, da se omeji nabiranje daril po trgovskih lokalih s strani društev in korporacij, bi mogli v ta namen izven gremija napraviti primerne medsebojne dogovore. Nadaljni priziv ni dopusten. Prosveta Koncert vijolinskega virtuoza Kubelika Menda ga ni na svetu izobraženca, ki bi ne poznal imena Kubelik. Malo ie tudi še živečih vij-olinskih virtuozov, ki bi v svojem življenju doživeli toliko in takih triumiov. kot Kubelik. V dobi. in ta ni še dateč za nami ko ie virtuoznost, frapiru-joča tehnika bila v polnem razcvetu, je Kubelik očaroval ljudi tako da so videli v njem čarovnika, vijolnrsta. ki mu skoroda ni bilo para Dandanes marsikateri virtuoz prikriva z zunanjim bleskom svoje igre, z osupljivim tehničnim znanjem notranjo praznoto in Dlehkost resnične muzikalnosti. Zrcalo vsakega virtuoza je njegov program. Kubelik nam ie prinesel stvari, ki jih sre-čavamo na programih vseh onih virtuozov, ki hočejo pokazali svojo tehnično bravur-nost. stvari, katerih zunanje prednasanje vzbuja občudovanje, ki že same po sebi tudi drugega ne dopuščajo. Vendar pa Štejem Kubeliku v dobro Bacha in Beethovna. Njegov lastni B-dur koncert je bil Drirezan na njegovo lastno tehnično znanje. Natrpan je bil s strahotnimi tež.kočami, ki pa so bile za Kubelika igrača, dočim je skladba, po formi sicer zaokrožena, po vsebini pa dokaj sikromna. Najtehtnejši je še drugi del, ki je pokazal nekoliko too'ih. dasi ne popolnoma samosvojih melodičnih mest. Program je bil spretno stopnjevan in je virtuoz dosegel s Paganinijevim »Moito perpetuo« svoj višek. Kubelik ne pozna nobenih ovir njegov ton ni v nobenem oziru pretiran, zato je plemenito nežen in klasično ogla jen. Spominjam se. da ie bil t^k žc od nekdaj in Krbelik navzlic dolgi pavzi ni prav nič nazadoval. To pa je cbenem zanj rudi garancija, da bo ostal na svoji današnji višini še zelo doigo. Pridobil si j i svojo stalno publiko, ki mu bc napolnila vsak koncert. Idealen ie g. prof. Hajek kot njegov klavirski spremljevalec. Le medsebojno dolgoletno sodelovanje omogoč'iie ta!\o ozko z>družitev. tako duševno spaian^e dveh umetnikov, kakršno >mo občudovali včeraj pri Kubeliku in Hajeku. Unionska dvorana je bila do zadnjega prostora zasedena. —č. Ljubezen de treh oranž Opera v 4 dejanjih in 10 slikah. Tekst in muzika od Sergeja P r o k o i j e v a (po CarUi Gozzi ju). Osebe: Kralj Trei, vladar izmišljenega kraljestva, ki nastopa v obleki, kakršen ie v kvartah. Princ, njegov sin. — Princesa Klariče. kraljeva nečakinja. — Leander, prvi minister oblečen kot Pik-kralj. — Trufialdino, šaljivec. — Pantalon kralj, zaupnik. — Mag Čelij. pokrovitelj kraljev. — Fata Morgana. čarodejka zaščitnica Leandrova — Linetta. Nikoletta. Ninetta. princese iz treh pomaranč — Kuharica. — Farfarello. hudič. — Smeraldina, črna Arabka. — Dvorski obrednik — Herold. — Trobač. — Deset čudakov — Tragiki. Komiki. Liriki. Praznoglava. — Mali hudiči — Mediki. — Dvorniki — Pošasri. Pijanci. Požeruhi. Straže. Slug«. Vojaki Prolog Pred zastorom velik proscenij, na obeh straneh odra stolp Tragiki pritečejo jezni in vihte dežnike, kričeč: »Tragedij! Dajte nam visokih tragedij, svetovnih problemov in filozofije, umorov, tuge in bolesti!« Za njimi pritečejo komiki vihte biče in kriče* »Komedij! Dajte nam komedij zabavnega smeha, zdravja, radosti!« Tragiki in komiki se stepo, a pritečejo liriki, ki kriče: »Daite nam liričnih dram z romantičnimi čustvi, cvetjem in mesečino, poljubov, nežnega hrepenenja!« Tepež je hujši. A pritečejo še puhoglavci. vihte palice in kriče: »Burk! Bedarij! Dvomiselnih dov-tipov, finih toalet nam dajte!« Pretepači se ruje jo in pretepajo ter psugejo vedno s-trast-neje. Tedaj prihite čudaki z lopatami ter pomečejo vse pretepače z odra. češ: »Mi vam pokažemo nekaj novega, izrednega: »Ljubezen k trem oranžam« In čudaki zlezejo v stolpa kraj odra ter spremljajo ves čas z vzkhki, opazkami, a tudi z dejanjem v nadaljnji razvoj. Zastor se raxgme ia nastopita trobač in herold. Id naznanja: »Kralj Tref je obupan ker je oreslotlonasiednik hi-pohonderski in melanholski.« In zastor se odpre popolnoma. 1. dejanje. Kraljevska dvorana. Kralj vprašuje zdravnike, kaj je princu: zdravniki naštevajo prinčeve bolezni na jetrih, ledvicah, v vratu, glavi, prsih, srcu... Mučilo ga orntledevice, melanholija, hiroohondrija, naduha topost olašnost... Princ je brezupno bolan. Kraljev zaupnik. Pantalon toia-ža krali? češ princa je treba spe a viti le v smeh in ozdravi. A to napravi Trufialdmo. Takoj ga pokličejo in Trurfaldico le pripravljen, poskrbeti za šafle, ki spravijo princa v smeh. Prvi minister Leander pa je sovražnik kraljev in prinčev, zato je proti šalam. Kralj vztraja, da naj se poizkusi vendarle, in Truffaldino ozmerja ministra ter hiti prirejat smešnosti za princa. Fata Morgana s hudiči in hudički je proti princu, mag Celn pa je prinčev prijatelj. Fata morgana in Celij igrata za princa, a Celij izgubi. Leander je obupan, ker se boji da princa ozdravijo. Princesa Klariče mu obeta, da ga vzame za moža, ako princ umre: ona postane kraljica, a Leander kralj. Zato treba princa z opijem zastrupiti ali ustreliti. Pod mizo skrita Arabka Smeraldina opozori zarotnika, da pride na Trutfialdinove zabave tudi Fata Morgana, in princ se ne bo smejal. 2. dejanje. V spalnici bolnega princa. Truffaldino se zaman trudi, da bi princa razveselil. Princ je bolan, ker ga Leander prehranja »s preveč začinjeno prozo ter mu maže na kruh ali meša v juho martelianske pesmi, plesjiive. smrdljive, preležane stare verze.« Zato naj gre princ na zabave, da se bo smejal. Smeh zatre vse bolezni ki jih povzroča slaba poezija in proza. Princ pa noče. Truffaldino končno šiloma obleče in odnese princa na zabavišče. Komiki z dejanjem niso zadovoljni, a čudaki jih prepode z odra. Na dvorišču krali, palače gleda ves zbor Tnifffaldinove smešne prireditve: vse se smeje, le princ ie slabe voije in hoče oditi. Tedaj nastopi Fata Morgana. Truffaldino jo vrže na tla, da pomoli stara čarovnica noge kvišku. In princ se zasmeje in ves zbor se krohota. Dvorjaniki zaplešejo, le princesa Klariče in Leander gledata grdo. Besna Fata Morgana, obdana od tolpe hudičkov, pa zakolne princa: »Sedaj se mi zaljubiš v tri oranže! Le plakaj, gori in prosjači ter tavai k trem oranžam!« — Princ takoj vzplamti za oranže, ki jih čuva strašna, krvoločna čarovnica Kreonta. Kljub protestom se princ odpravlja na pot, vzame s seboj Truffaldina. hudič Farfarello jima z mehom piha v hrbet s tako silo da pobliskovo od-letita kralj in Pantalon pa omedlita. 3. dejanje. Sredi puščave. Mag CeHj prikliče hudiča Farfarella, da izve, kje sta princ in Truffaldino. Nato Celii svari princa in spremljevalca pred čarovnico Kreon-to. ki ima pošastno kuharico: ubila ju bo z žlico! A princ se ne boji. Celij izroči princu Čaroben svilen trak, ki bo zmotil kuharico. Med tem naj odneseta tri oranže iz čarov-nične kuhinje. To se posreči. Princ in Truffaldino odnašata tri oranže, ki so čudovito narasle. Utrujeni urine zaspi, silno žejni Truffaldino pa raAolje prvo oranžo: iz nje skoči Linetta. Ker ni vode, Linetta takoi umre. Trufialdino raz-kolje drugo oranžo: iz nje skoči Nikoletta in od žeie takoj izdihne. Princ se zbudi in ukaže trupli odnesti in pokopati. Nato raz-kolje tretjo oranžo: iz nje skoči Ninetta. Tudi ta je žejna in bi umrla, a vode ji pri-neso iz stolpa ob odru čudaki: rešena ie. Princ jo zasnubi in odide po kraljev, obleko ter obvestit očeta da prihaja nevesta. Med tem zabode črna Smeraldina Ninetto s čarobno iglo in Ninetta se izDreme-ni v podgano. Ko se princ vrne s kraljem in dvorom, sedi na Ninettinem mestu zamorka Smeraldina. Princ odklanja Smeraldino. a kralj ga prisili da ostane možbeseda. Obupan odhaja princ z zamorko Leander in Klariče pa triu-mfirata, ker je zmagala Fata Morgana. 4. dejanje. Fata Morgana in mag Celij se borita z gromom in treskom; zopet bi bil poražen Celij a v boj posežejo čudaki, ki zgrafrjo Fato Morgano in vržejo v stolp. Zadnja slika se godi v prestolni dvorani. Ženin in Smeraldina nastopita v sijajnem spremstvu Na prestolu princese pa sedi velikanska podgana: začarana Ninetta. Celij jo razčara in podgana se izpremeni v Ninetto. Kralj obsedi Smeraldino, Leandra in Klaričo na smrt Obsojenci zbeže, a love jih straže z dvorniki. Fata Morgana reši zločince v peklensko zavetje. Princ pa je zopet zdrav in vesel ženin lepe Ninette... Carlo Gozzi (1720 — 1806) je s svojo romantično komedijo napisal obenem satiro na Jakoba Martellija, ki je v okornih, dolgoveznih in staroverskjh verzih pisal orientalske, antične in krščanske legendarne Igre. Ti nerodni verzi z zaporednimi rimami so se imenovali martellianski, in Gozzi jih je smešil, češ, da mora od hipohondri-je in melanholije poginiti kdor uživa mar-telliansko Hteraturo. Kot oponent Carlu Gol-doniju je Gozzi L 1761 napisal »Ljubezen do treh oranž« hoteč proti realizmu Goldoni-jevih iger uveljaviti svojo lantastlCno romantiko s čudovitimi rečmi in ljudmi. Tako je Gozzi združeval v svojih igrah vzvišenost z grotesknostmi, lepoto z grdobo ter ie začetnik moderne pravične drame, ki je močno vplivala na razvoj nemške romantike. Višek njegovega delovanja je bila fantastična drama »Turandot«. ki jo ie prepes-nil Ln deloma pokvaril Schiller in ki je oživela lani v zadnji Puccinijevi operi. Gledališki pregled Na MetropoHtan^operi v Newyorku je angažovan znani dunajski komorni pevec R. Maver. Zavezal se je, da bo pel tam pet let in to po štiri mesece vsako leto. Prvič nastopi v E. Kom gol do vi operi «Violanta» z Jeritzo kot partnerico. V pariškem gledališču «L' AteKer* je za* čela nemška družba z Moiaeijem na čelu gostovati. To je prvo nemško gostovanje po vojnP v Parizu. Poleg Moissija so v družbi še E. VVinterstein, Roza Bertens m dTugi. Prvi večer so igrah Tolstega dramo aŽivi mrtvec*, potem pa «On je vsega kriv* Med publiko je bilo samo odlično občinstvo, na čehi mu Tristan Bernard. Ko sta v drugi igri odigrala Moissi in R. Ber* tens svoji vlogi v francoskem jeziku, je bilo toliko navdušenja, da je prišel umet* nikom na oder čestitat sam vojni minister Painleve. V milanski Scali bo spomladi dirigiral R. Strauss «Kavalrrja z rožo», «I^gendo o Jožefu* in Mozartovo »Figarovo svatbo*, ki je že 22 let ni bilo na Scattnem reper« toarju. V Komu je imela velik uspeh R. Wal* terjeva komedija iz Sokratovcga življenja «Velika umetnost babice» V komediji sle* tU resnosti satira in humor a la Offenbach, ter jo bodo igrali tudi na Češkem. V Berlinu imajo novo afero s kritiki. Neki netaktnež je v resni kritiki o nastopu znane igralke Fr. Massarv pretirano ome* nj al njeno starost in nato šele njeno igro. Siavni komik M. Pallenberg, ki je mož Mas* aaryjeve» je nato javno v listih zagrozil kri* tiku s klofuto. Berlinske repertoarae zanimivosti so: •Henrik IV.», Galaworthijova «Juatk*» (D. Kiinstler Th.). Shakespearjeva «Troilus in Cressida«, Mornarjeva «Igra v gradu* in L. Tolterjeva «Hopla, živimo«. V Pragi sta morala koncertna pevka Ada Sari in dr. Adrian svoj uspeli koncert ponoviti. — Nemško gledališče je imelo uspelo premiero Shawove komedije »Spre« obrnenje kapitana Brasbounda», Stanovska pa igra «Grob neznaneg-a vojaka*, ki pride mogoče tudi v ljubljanski repertoar. Na Dunaju igra državno glediiče med drugim Shakespearjevi «Troilus in Cre^s:« da» m »Beneškega trgovca« ter Kleistovo • ičevo «Soukvn in glavni dobitek« in dr. Novi Sad je imel 13. t. m. premiero »Hamleta* v režiji E. Nadvornika. V Mariboru bo 24. in 25. gostovala nem* ska družina, v kateri se nahajata oba K6r» r.erja in Mariborčan Gruber in to z igrami «Bobijeva poslednja noč» ter z Ibsenovimi «Strah >vi». Prihodnja ljubljanska premiera bo v sredo, in sicer Kulund/ičevj drama «Pol» noč» v režiji £. C. Debevca. Ir. L. Prokopijev: >Ljubezen k treni oran-iam« je naslov enega najnovejših opernih tlel, ki pride koncem prihodnjega tedna tudi v ljubljanski operi kot prva letošnja operna premijera na vrsto. To delo je v vsakem pogledu velepomembno in morda tudi odločilno z.a nadaljni razvoj operne literature. Njegova dosedanje vprizoritv3 so pomenila največji dogodek v življenju dotičnega teatra. Delo samo je bilo vprizorjeno prvikrat leta 1923 v Cikagi. zatem le Še v Moskvi, Frankfurtu in Berlinu. V letošnji sezoni [»a pripravlja to delo tudi Pariz. Z ozirom na to bo tudi za našo opero velepomemben dan, ko se bo vršila premijera tega dela. 0 vsebini in zasedbi prihodnjič kaj več. Dr. Božidar širola: Oratorij Sv. Ciril in Metod. To najnovejše odlično delo hrvatske* zborovske literature, ki je prožeto pravoga slovanskega in cerkvenega duha izvaja v Ljubljani v soboto, 22. t. m. Hrv. pjevačko društvo »Kolo; iz Zagreba. Oratorij se odlikuje po plastičnem slogu, pisan je v ar-haističneni Ionu, v svoji harmoniji pa je preprost in v izpeljavi posameznih del le nekako polumoderen. V posameznostih je delo mojstrsko izpeljano ter izredno zanimivo. To je navdušilo angleško družbo, da jc sprejela dr. žirolov oratorij v oficijelni del letošnjih glasbenih svečanosti v Frankfurtu. Vsebina je v kratkem sledeča: Leto-pisec Crnorizac Hrabar je popisal življenje svetih bratov Cirila in Metoda ter bere ta življenjepis svojim sobratom. V Solunu sta bila doma, Metod je bil že knez, a se je o 1 rekel svetu in šel v samostan, ko je bil br^t Ciril še mlad. Pozneje ga je pozval c-ar v Bizant, da bode součenec mlademu eareviču. Tu spozna prave in pa poganske nauke. Ciril je obdržal svojo vero ter postal u^'Mt-n in učen. Tako je zmagal Janisa, ki je učil krivo vero in postal je bibliotekar icrl \v sv. Sofije Dosf. j&nstvenik Logoiet je ljubil skromnega mladeniča - učenjaka ter mu pt nudil svo'c h?er za ženo. Da s? temu izogne, zbe'al je iz Bizanta ter se skril v sa-muženske v kuhinjo in ne v politikom. Vpitje je oglušile* zagovornica ženskih pravic in shod se končal (Uel klavrno. Objektivno pa se lili-ko trdi. da so žene zadoveljne z uspehon. tega shoda, tem bolj, ker \č bil shod odlično cbiskar. Volitve v delavsko ibornico. Na dan 20. novembra so razpisane volitve v delavsko zbornico za oblast Split. Izmed vseh organizacij ima dosedaj edino >Glavni strokovni saveze pravico, da sme vložiti kandidatno listo, vsa ostala udruženja in sindikati delavcev v Dalmaciji nimajo po zakonu te pravice. Po zakonu o zaščiti delavcev, ima pravico vložiti kandidatno listo le ona sindikalna organizacija, ki ima v svoji sredini včlanjene vse stroke delavstva in to do 500 Članov ter da je ista bila dva meseca pred volitvami registrirana pri Delavski zbornici. Za volitve v delavsko zbornico vlada ie sedaj veliko zanimanje. Franke kot beletrist in popotnik. Pokojni Franke se je udejstvoval tudi na beletrističnem polju. Pisal je mnogo in je Bvoječasno priobčeval v >Ljubljanskem Zvo-nu< in >Slovenskem Narodu< aktualne članke, v »Zori* je 1. 1872. objavil članek o >Beneških umetnikih«:. Bil je prvi raziskovalec gotske umetnosti na Slovenskem. V »Slovenskem Narodu? je napisal ?/Popotne črtice o Kitajcih< 1. 1884. pa je v ^Ljubljanskem Zvonuc objavil interesantno črtico >Pogreb v indijskem oceanuc. Tri leta kasneje je izšel opis njegovega romantičnega potovanja z naslovom »Postillon d amour«. Spis je izšel pod psevdonimom S. Savec. V ostalem je treba omeniti, da je bil po-pojni Franke nekaj časa tudi v Novem mestu in da je od L 1890. do 1898. poučeval modeliranje na ljubljanski realki Siovenci vobče ne potujejo mnogo, toda pokojni Franke je bil navdušen popotnik. Leta 1873. je imel priliko odpotovati na Kitajsko. O tem svojem potovanju po Kitajskem je podal zanimive Črtice v »Ljubljanskem Zvonu<. Fo povratku s Kitajskega se j3 zopet vr nil v Benetke, a od tu na Dunaj. Leta 187o 6e je oženil. L.1878. je bil nastavljen za suplenta za risanje na gimnaziji v Kranju. Leta 1908. je stopil v pokoj, ko so pa 1. 1914. iz ateljeja v Mladiki napravili bolnico, se je t. barvami, čopiči in platni vred preselil Jakopičev paviljon, kjer sta skupno z Jamo slikala vsak zase v drugem prostoru. Lani je slikar Franke proslavi] S51etnico svojega rojstva. Povodom jubileja se je od-Fčnega umetnika v polni meri spomnila naša javnost, a Časopisi so prinesli o njegovem žitju in bitju obširen pregled. Pokojnikove zasluge za naše ribarstvo. Ko je prišel pokojni leta 1878 za su* plenta. v Kranj, se je v prostih urah po* vsem posvetil ribarstvu, še leta 1881 je pri* redil v kleti mlina na Okroglem prvo vali-šče. Leto nato je sezidal z vladno podporo j novo vališče v Lajhu pri Kranju. 2e v prvih ; letih svojega riburskega delovanja je napisal kngižioo »Umetno ribarstvo«. Proučeval je ribarske razmere v naši domovini, posebno pozornost je posvečal račjim vodam in proučevani u račje kuge. Uspeh svojega proučevanja je obelodanil v knjižici »Zboljšanje ribarstva v Krkic (1899) in v zna meso item poročilu o kranjskih vodah in njihovi favni, ki ga je priobčil v Izvest ju lj>ubljanske realke 1. 1892. Ko je bil 1. 18S9 premeščen v Ljubljano, je prevzel vodstvo vališča na Studencu, ki ga je spremenil v velik ribogojni zavod. Kmalu nato le ustanovil novo moderno vališče v Poljani pri Zelimljem. Posebno temeljito se je bavil s proučavanjem ribje hrane. Leta 1905 je predaval na mednarodnem ribarskem kongresu na Dunaju o prehrani rib in o pomenu planktoma. Za ribarski kongres v Vašing-tonu (1908) pa je napisal obSirno študijo o ribiji hrani. V naše vode je zapfodil tri nove vrste postrvi in sicer šarenko, zlatov-čico in jadransko postrv. Uspešno ie sodeloval, ko se je ustvaril kranjski ribarski zakon in na podlaci teca zakona isvadal revirno razdelitev, ki je še sedaj v veljavi. Ko je začel izhajati »Lovec«, je bil njegov glavni sotrudnik Slovenskemu ribar-skemu društvu pa je bil vedno radevoljno na razpolago, kadar je rabilo njegovo pomoč in nasvet. Po prevratu je izdelal po nalogu vlade elaborat o razdelitvi štajerskih in koroških voda v ribarske okraje. Rad bi bil še dejansko sodeloval pri tej razdelitvi, pa ga nam je žal neizbežna usoda prerano iztrgala Radi nevenljivih zaslug za ribarstvo ga je Slovensko ribarsko društvo imenovalo že pred leti svojim častnim članom. O Franketu kod družinskem očetu in zasebniku bi se dalo povedati toliko lepega, kolikor o malokaterem izmed nas. Svoje tri sinove in štiri hčerke je vzgojil strogo v narodnem in naprednem duhu tako, da so bili vedno med prvoboritelji za napredno stvar. V zasebnem življenju je bil izredno simpatičen in prikupljiv. Kot mož kremeni tega značaja in širokega obzorja je bil v družbi vedno dobrodošel. Znan je bil tudi po svoji duhovitosti, ki jo je ohranil do zadnjega. Ni čuda, da je imel nešteto iskrenih prijateljev in znancev, ki ga bodo poles težko prizadetih svojcev zelo pogrešali. V pondeljek ob pol treh popoldne se bo vršil pogreb. Bodi vrlemu možu lahka domača zemlja, za katero je živel in deloval. Na grob pokojnega slikarja Ivana Fran-keta položi Mestna občina kot nestorju slovenske umetnosti lep venec. Ljubljanski trgovci, naša društva in korporacije Na obč. zboru Gremija trgovcev v Ljubljani dne 29. marca t. 1. je bil sprejet na slednji predlog načelstva: »V smislu sklepa današnjega obč. zbora je članom gremija prepovedano dajati društvom ali korporacijam darila bodisi v denarju ali blagu. Člane, ki se ne bodo strogo držali tega sklepa, naj gremijalno načelstvo v smislu §24. grem. pravil ostro kaznuje. Sklep stopa takoj v veljavo. Vsak član dobi čim prej tablico z natiskanim sklepom za odškodnino Din 5.—< Ta sklep gremija je mesLni magistrat kot obrtna oblast 1. stopnje na podstavi § 127. obrt reda kot nedopusten sistiral in njegovo izvršitev prepovedal, češ: S tem sklepom je gremij prekoračil svoj zadružni delokrog. Dobrodelnost in rad od a most, zlasti Še napram narodnim in kulturnim insti- * tucijam, je izključno osebna zadeva posameznika, in v tej svobodi omejevati ga ni nihče opravičen. Najmanj pa sme to delati obligatorna obrtna zadruga, ki mora pospeševati humanitarne, gospodarske in izobraževalne interese zadružnega članstva« ne sme pa omejevati svobodnih osebnih pravic tega članstva. Tak sklep zato ni samo aploh in po obrtnem redu še posebej nedopusten, marveč je, ker prepoveduje članstvu pod kaznijo udejstvovati se gmotno po svojih močeh na narodnem, kulturnem in humanitarnem polju, tudi protinaroden, nekulturen in nehumanen. Gremij se 19. anrila t. 1. proti masi- Dnevne vesti. Va Ljubljani, dne 15. oktobra 1927. _ Češkoslovaški zastopniki na šumar- tkem kongresu v Beogradu. Od 16.—18. t m. se bo vtšiI v Beogradu pod kraljevim pokroviteljstvom kongres Sutnarskega udruženja, katerega se udeleže tudi poljski in češkoslovaški šumarji. Češkoslovaško bo zastopal ing. A. Male. Pri tej priliki se se« stanejo tudi delegati slovanske šumarske organizacije, v kateri so včlanjene vse SirmaTske organizacije Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Razpravljalo se bo o sprejemu bolgarskfh šumarjev v to slovansko organizacijo. Poleg tega bo na dnevnem redu razprava o književnem sodelovanju slovanskih šumarjev. — Iz poštne službe. Za upravnika pošte v Rogaški Slatini je imenovan uradnik pošte Maribor H. Ignac Pečar; premeščeni to: od pošte Liubljana I. na Bled Dani-a Kobal, iz Rogaške Slatine k pošti Ljubljana II. Ferdo Nadrah, iz Ptuja v Laško Pavla Rabič, iz Maribora na Bled Tranjo Urbič, iz Beograda v Ljubljano Josip Filipič, iz Dubrovnika v Ljubljano Dragica Šošta.-je, hz Ljubljane na Bled Pavla Zabukove c iz Maribora v BeogTad Justina Kobal: vpo-koiena s (a: Alojzija Biber in Marija Sksrlj, obe uradnici pošte Ljubljana I., iz državne službe je odpuščen upravnik poŠte Rogaška Slatina Albert Gabrič, ker je bil obsojen radi poneverbe na 8 mesecev ječe. — Iz železniške službe. Premeščeni so: železniški uradnik Jakob Kranc iz Ormoža v Ptuj. od kurilnice Liubljana 1. h kurilnici 2. uradniki Ivan Dovčan, Ivan Dekle-va. Ljudevit Fatur. Ferdo Jenko, Maks Kiemžar, Josip Kadunc, Ivan Miklič, Ivan Logar, Matija Rot, Josip Venedig, Kari Ka-noni. Kari Kranjc, Josip Merhar, Ignac Rabič, Anton Rupnik* Franc Smole, Josip Sesek, Josip Čeme, Jakob Kremžar, Josip Eker, Avgust Pega$, Anton Kofler, Kari Vizjak, Aleksander Fiker, Ivan Koman, Kari Benedik, Ivan Furlan, Albin Koman, Jože Jamnikar, Ignac Gregorač, Ivan Cir-maiu Ivan Rakovec, Josip Trdina, Rudolf Žirandon in Anton Jager; vpokojeni so pri želez, direkciji v Ljubljani uradniki Vin-cenc Cukati, Josip Berat, Anton Francki, Ivan Ferie, Franjo Bračič, in Maks Kem. — V naše državljanstvo je sprejet ruski emigrant Mihail Kuzmin, dnevniiar direkcije državnih železnic v Mariboru. — V višjo skupino sta pomanknjena člana Narodnega gledališča v Ljubljani ga. Marija Vera in g. Leopold Kovač. — Jubilej treh naših mest. Mesta Krško, Lož in Višnja gora proslavljajo letos 450-letnico svoje ustanovitve. Mesta so leta 1477. dosegla pravico samostojnosti in privilegij voliti si lastne sodnike. Vsa tri mesta so se proslavila v obrambi naše domovine proti Turkom. V.Ložu se je v srednjem veku razvilo zlasti kozarstvo. — Nekatere carinarnice se ne ukinejo. Kakor znano, je odredba finančnega ministra glede uklnjenja gotovih carinarnic izzvala v gospodarskih in trgovskih krogih največje nezadovoljstvo. Finančno ministrstvo je sedaj vpoštevalo proteste gotovih gospodarskih krogov ter izdeluje novo odredbo, s katero se znova vzpostavljajo nekatere že ukinjene carinarnice. Te bodo vzpostavljene samo v onih mestih, kjer se je izkazala največja trgovska in gospodarska potreba. — Gospod minister trgovine v Sarajevo. Minister trgovine in industrije dr. Meh-med Spaho je v četrtek popoldne odpotoval v Sarajevo, kjer ostane do 17. tm. — Popis prebivalstva v Beogradu. Beogradska občina je izvršila zadnji popis prebivalstva leta 1910. Z ozirom na velik porast prebivalstva je sedaj uprava občine odiedila, da se izvrši uradni popis prebivalstva v Beogradu koncem tega leta. — Imenovanje v poljedelski stroki. Za siezkega referenta v Sisku ie imsn rvan ekonom g. Vinko Ferluga. — Bloke. Sadne razstave so za povzdi-go sadjarstva največjega pomena. Krasno sadje na letošnji ljubljanski razstavi je pokazalo, kako lepe dohodke prinašajo kmetu sadni vrtovi. Bloška občina leži visoko, vendar bi, kakor smo se informirali, tudi pri nas gotove vrste sadja uspevale, na pr.: jablane Charlamovsky, Jakob Lebel, Bau-manova, Damazonova in landberška rene-ta ter bobovec; od hrušk pa: ameriška, blumenbahovka, pastor jevka in koroška moštnica. Na vsak način se moramo oprijeti te važne gospodarske panoge. — Malo pred sv. Mihaela sejmom je treščilo v zvonik in ga poškodovalo, v župnlšču je zdrobila strela 80 Šip, v sosednem hlevu pa omamila moža, ko je vihtel v rokah kramp. — Od Lašč in Rakeka smo oddaljeni 3 do 4 ure. Pogrešamo moderno prometno sredstvo. Pretresava se avtomobilna zveza Ribnica - Rakek. Bila bi rentabilna in koristna. — Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani izreka t^m potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je XXXVIII. velika skupščina v Mariboru dne 9. okto-bra tako lepo izvršila. Posebno pa se zahvaljujemo P- n. zastopnikom velikega Župana mariborske in ljubljanske oblasti, Ki sta počastila s svojo prisotnostjo veliko skupščino, dalje za prisrčen pozdrav n:e*t-ne občine g. podžupanu, ter moški in Ženski podružnici za požrtvovalen trud, skrb In delo, ki sta ga imeli radi prireditve vt like skupščine. Prav iskreno se zahvaliujomo vsem cenjenim delegatom naših podruČJic tn zastopnikom pokroviteljstev, ki se msD ustrašili daljnega potovanja in obilnih stroškov — dalje vsem, ki so na ta aH oni način prrpomogU k lepo uspelemu zborovanju. 776-n — Madžarsko iredentistično delovanje. Madžari razpošiljajo iz inozemstva pa tudi iz naše države zemljepisne karte, na katerih je začrtano ozemlje Madžarske, kakršno je bilo pred trianonsko pogodbo in kakreno je po tej poeodbi ali pa ozemlje sedanje in bodoče oziroma bivše in bodoče Madžarske. Te karte širijo madžarsko iredento in imajo propagandni namen za revizijo trianonske pogodbe Ker škodujejo interesom naše države, jih morajo pošte po ministrski odredbi zapleniti in predložiti pristojnemu političnemu oblastvu. — Dobrova pri Ljubljani. Kakor je naša moderna šola v ponos občini, tako je vlažen, teman lokal v starinski kmetski hiši poštni upravi vse prej kakor v čast. Vlaga ne škoduje samo pohištvu, ampak še veliko bolj človeškemu zdravju. Svoje dni se je sprožilo vprašanje, da bi h gasilnemu domu, ki stoji blizu šole tik ob cesti, kjer se cepi na desno v Polhov gradeč, na levo pa v Horjul, prizidali poslopje za pošto. Žal, da predlog ni prodrl. — Cesta v Ljubljano zelo trpi, zato je ob suhem vremenu na debelo pokrita s prahom, ob dežju pa z obilim blatom, ter vpije po nujnem temeljitem popravilu. Največ za izvoz določenega lesa zvozimo čez klance in strmce na Brezovico. Z železniško postajo na Viču, ki se nam zadnja leta obeta, bi se nam jako ustreglo. Naše polje ni toliko trpelo vsled lanske in prejšnje povodnji kakor polhovgrajsko, zato smo z letom vobče zadovoljni. V Ljubljano nimamo daleč ter tam lehko spravimo v denar vse, kar nam daje polje in gozd. — Jugoslovenska Matica prosi vse zasebnike, zbirke in galerije, ki posedujejo slike naših in tujih slikarjev, predstavljajoče pokrajine, mesta in ljudi iz Goriške, Trsta in Istre, da ji to blagohotno javijo, in sicer na naslov: Jugoslovenska Matica, Ljubljana, Selenburgova ul. 7-II. — Otvoritev nove lekarne. Lekarna k Mariji pomočnici Mr. ph. Drago Mfilč se otvori v pondeljek dne 17. t. m. v Domžalah. 772-n — Cenjene naročnike iz Trbovelj se opozarja na priloženi letak glede damskih klobukov. 777-n — Besneč pijanec v Zagrebu. V gostilni »Jordanovac« na Maksimirski cesti je popival včeraj med drugimi gosti tudi zidarski pomočnik Franjo Boranić. Ta je pričel napadati brez povoda vse goste od mize do mize. Vsakemu je zabrisal kako žaljivo besedo v obraz. Ker mu nihče ni odgovoril, se je razjezil, pograbil je nezasedeno mizo in jo prevrnil s steklenicami in kozarci vred. Gosti so prijeli divjega zidarja in ga vrgli na cesto. Za njim je skočil Še natakar in zahteval, da plača kozarce. Boraniča je to razbesnilo. Pograbi' je natakarja in ga neusmiljeno pretepel. To ie videl neki stražnik in je pozval Boraniča, naj se umiri. Boranić je tedaj napadel še policaja in mu spraskal do krvi ves obraz. Prihitel ie na pomoč drugi stražnik, ki se mu je posrečilo ugnati in zveza ti divjega Boraniča. Z avtom so ga odvedli na stražnico. Pred gostilno je pa stal mehanik 241etni Pičanič* in hujskal Ijrdi, naj napadejo policaje, ki vlečejo po ulici nedolžnega človeka. Bičanič je tudi skusil razorožiti nekega redarja, pa so drugi to preprečili Bičanič je pobegnil, a so ga še isti dan prijeli in ga z Boraničem vred izročili sodišču. Med. univ. dr. LEO ŠAVNIK specija ist za ženske bolezni In porodništvo ordiiira od 10—12. in od 2.—4 ure popoldne v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 6. Tel. št. 1624. Iz Ljubljane —lj Volilni »1/kof«. »Slovenec« je pod gorenjim naslovom priobčil 12. tm. ironično poročilo o prijateljskem sestanku barjanskih naprednih volilcev, ki so ga imeli v soboto 8. t. m. v gostilni g. Vrbinca na Barju, češ da so voditelji SDS iz Hradec-kega vasi, Dolenjske ceste in Barja dajali za »likof«. Očividno »Slovenec« ne more pozabiti žalostnih porazov, ki so jih klerikalci kljub ogromnim volilnim stroškom doživeli pri vseh letošnjih volitvah, zlasti pa mu ne gre iz glave poraz pri zadnjin občinskih volitvah, pri katerih so klerik ll-ci napeli vse sile, da bi porazili naprednjake. V porrrirjenje mu povemo, da smo naprednjaki XV volišča sklenili prirejati v svrho medsebojnega spoznavanja in zbližavanja prijateljske sestanke na raznih krajih našega okraja. Tako se vrši n. pr. jutri v nedeljo vinska trgatev v staroslav-ni Kurji vasi na Češnovarju z najpestrej-šim sporedom, na katero vabimo vse naprednjake XV. volišča In njhn naklonjeno občinstvo. — Naprednjak! iz Dolenjske ceste, Hradeckega vasi in Barja pridite. —Ij Volilna reforma g. Pusta. Kakor nam poročajo, propoveduje g. Pust po LJubljani, da bodo klerikalci že še pokazali naprednjakom svojo moč. IzpremenfM bodo občinski volilni red tako, da ne bodo imeli več volilne pravice ne uradniki in ne penzlio-nisti, ki jih »plačujemo mi. ki imamo kaj pod palcem*. Po tem volilnem redu bodo volili samo še Pusti, škofje, fajmoštrl in kaplani, kakor je to že poskrbljeno v Zbornici TOI, pa še ti ne vsi. ako ne bodo natisnjeni v klerikalni Družinski pratrki. —Tj Proračun ljubljanske občine. Finančni minister je objavil sklep, s katerim odobrava proračun ljubljanske mestne občine za leto 1927. Celokupni izdatki znašajo, kakor smo že javili, 57 milijonov* a dohodki 56 milijonov. —H Električne ure dobi menda LJubljana, tako vsaj trde delavci, ki zabijalo že-lezja v hiše. Menda se hoče korrrisarijat na Magistratu še postaviti, kaj je za Ljubljano stonl! Spodobilo bi se pa, da se vsaj hišne gospodarje o tem obvesti, a ne kar enostavno brez vprašanja razbija zidovje! Vsa« v časopisju bi se lunraJo to objaviti —lj Predavanje Slovenskega planinskega društva. V petek 21. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval g. prof. Janko Mlakar v veliki dvorani hotela Union o Materhornu in Monte RozI. Vstopnice po 10. 8, 5 in 2 Din se dobe v predprodaji v unionski trafiki hi na večer predavanja pri blagajni. Vstopnice so nekoliko dražje kakor običajno pri predavanjih, to pa zato, da se od-pomore Aljaževi kapeli, ki je zašla v hudo denarno krizo. Z dosedaj nabranim denarjem ne more namreč poplačati niti zidarskih del. Predavanje bo pojasnjevalo mnogo lepih ski optični h slik. —lj Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani poživlja vse svoje Člane in ribiče, da se polnoštevilno udeleže pogreba častnega člana profesorja Ivana Franketa, ki bo v pondeljek ob pol treh izpred hiše Gorupo-va ulica št. 3. —Ij Slovensko ribarsko društvo bo oddalo te dni par sto komadov enoletnih sulčkov. komad po 1 dinar, za manjše komade 50 para. Reflektanti nai se prijavijo odboru. —Ij Aero - klub »Naša Krila« razstavlja svoj avion Ljubljana. V nedeljo, dne 16. in pondeljek, dne 17. t. m. bo na ljubljanskem velesejmu v prvem paviljonu dejno od glavnega vhoda razstavljen novi ti.hš avion, pa opozarjamo na to vse prijaterc, ki se zanimajo za avijatiko s pristavkom, da se razstava vrši od 9. ur? zjutraj do 1. ure popoldne in od 2. ure d > 5. popodne. Pri aparatu bo napravljen most, ki bo vsakemu posamezniku omogočal vpogled v notranjost aparata, poleg tega pa bo neprestano navzoč tudi odbornik kriba, ki bo dajal pri ogledu podrobno pojasnilo o funkciji posameznih delov aparata med poletom. Konec potovanja na Dunaj Ljubljana nudi najlepše, najmodernejše modele v plaščih, kostumih in oblekah, toda samo v elitni izberi modelov pri tvrdki Stritarjeva ulica. —Ij Svengalij poslovilni večer je danes v nedeljo ob pol 9. uri zvečer v unionski dvorani z izbranim, novim senzacionalnim sporedom. Izven obsežnega sporeda — sugestivne gledališke scene. Ta?#i moč sugestije skozi zaprta vrata. Cene vstopnicam po 30, 30, 15, stojišča po 10. Vstopnice so v predprodaji danes v nedeljo pri blagajni hotela Union od 10—12 in od 4. ure pop. dalje. Ne zamudite posetiti tega zanimivega večera. 780-n —li Sokol I na Taboru priredi dne 22. oktobra ti. otvoritveni, vstopnine prost zabavni večer s pestrim vzporedom, združen z godbo in plesom. S tem se otvori niz zabavnih večerov z enako pestrimi vzpo-redi. Vabljeno članstvo in vse Sokolsrvu naklonjeno občinstvo*. 773-n — Trgatev grozdja priredi Športni klub »Grafika* danes ob pol 20. uri v prostorih hotela Llovda. Petje, ples. ameriški zapor, šaljiva pošta, komični nastopi itd. Sodeluje pevski odsek «Grafike». Vstopnina prosta. —Ij Portugalka z gadove peci ter štajerska vina se toči v hotelu LIovd. V soboto in nedljo krvave in jetrne klobase! Za obilen obisk se priporoča Bučar, restav-rater. 744-n —Ij Promenadni koncert muzike Dravske div. obi. v nedeljo 16. t. m. ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Urbach: Regina, marš. 2. Keler: Blagoslovitev tempeljna, uvertura. 3. R. Wagner: Valkira. 4. Pahor: Slovenski svet. 5. Boehne: Lutka, ragtime. 6. Cerin! Rasti, rožmarin, maTŠ po slov. pesnih. —lj TKD »Atena« se zahvaljuje cenjenemu občinstvu za darežljivo naklonjenost ob cvetličnem dnevu »Za zdravje otroka«, ki je dosegel zadovoljiv uspeh. Zbirka se bo uporabila predvsem za zdravlienje srro-mašne dece ortopedskega zavoda in 2.a otroška igrišča. —lj Plesna šola TKD »Atena« prične z z rednimi plesnimi tečaji ločenimi za deco, same deklice, uradnice, dame in gospode, tekom tega meseca v mali dvorani Kazine, na kar opozarjamo. Vpisovanie se vrši v Ortopedskem zavodu. Mladika, sredo m četrtek 19. in 20. tm. od 17.—19. ure. 773-n —lj Privatni detektivski zavod. Rimska cesta it 9. 2327 —1] Vse moderne plese za predstojeće sezono se priučite najpravllnejše in najhitrejše edino v »Privatni plesni šoli — Jenko«. Posebne ure za posameznike kakor trdi pare in zaključene družbe se vrše v posebni dvorani kavarne »Emona« I. nadstropje kjer se sprejema vse prijave vsak dan od 10,—22 ure. Vsako nedeljo in praznik počenšl z 16. t. m. v dvorani »Kazine« — družabne plesne vaje — za vse plesažerjne, ki se hočejo točno priiilti in spopolniti v letošnjih družabnih ples h. Pričetek ob 4. uri pop. Začetniki ob 3. vrl • 778 n —lj Plesni krožek »Tabor« prične v nedeljo dne 16. oktobra t. L z rednimi plesnimi vajami, ki se bodo vršile vsako nedeljo ob 20. uri zvečer v veliki dvorani na Taboru. (Dohod k plesnim. vajam le iz Vr-hovčeve ulice nasproti kavarne Krrp»:ž — glavni vhod). Prijave sprejema še danes pisarna Sokola I. na Taboru od 16.—!9. ure, ter na večer pri biagajm. Posebnih vabil se ne razpošilja. 7"9 n —IJ Somišljeniki pevci pristopite k šentjakobskemu pevskemu zboru. Spre.e-majo se tudi začetniki. Pevske v«ije vsak torek ob 8. zvečer v šentjakobski šoli —lj Sarei treme mladine. Danes ob 17. uri se vrši v Akad. kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja za niiješolce, ob 18. uri pa za višješolce. — Po kursu seja širšega odbora. —lj Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke. Kristofič-Bnčar. Stari trg 9. Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske In moške nogavice najfinejše kvalitete po solidnih cenah ori Franc Pavlin. Gradišče 3. 107-0 mt Otvoritvena popoldanska družabna plesna vaja ~m plesnega mojstra g. Jenka bo jutri v nedeljo ob Štirih popoldrre v veliki dvorani Kazi ne. Obleka promenadna. _lj Vsakovrstne čevlje in copate po najnižjih cenah pri A. Oorše, Stari trg 15. 111-L —lj Veliko izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ign. Žargl, pri nizki ceni. Ljubljana, sv. Petra cesta. 118-n —M Razstava In zaloga pfetilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubl'ana. 2fdovska ulica 5. Fr. Kos. —lj Oblastni urad za posredovanje nameščen ja privatnim nameščencem. LJubljana, Gledališka ulica St. 8. ima v evidenci sledeče brezposelne: 15 trgovskih pomočnikov in prodajalk špecerijske stroke, 12 mešane, 8 manufakturne, 4 modne, 1 papirne, S že-lezninarske stroke, 3 izložbene aranžerje, 11 skladiščnikov, 7 blagajničark, 5 trgovskih potnikov raznih strok, 4 praktikante, 16 knjigovodij pomožnih in bilancistov, 11 ko-respondentov v raznih jezikih, 6 stenogra-finj za slovenski in nemški jezik, 12 konto ristinj in pisarniških uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 žagovodjo, 2 spirituozna manipulanta, 3 gozdarske uradnike, 2 rudarska uradnika, 2 rudarska jamomerca, 1 tehničnega uradnika za proizvajanje kemičnih kislin, 1 brodograditeljskega tehničnega uradnika. Službo dobi: 1 pisarniški uradnik, strojepisec s perfektnim znanjem madjar-skega jezika, 1 trgovska poelovodkinja — prodajalka špecerijske stroke, prvovrstna moč. —lj Društvo slovenskih sodnikov ima svoj izredni občni zbor 23. oktobra 1927 ob 10. uri 30 min. v sodni palači v Ljubljani. Na dnevnem redu je razprava o uredbi k zakonu o činovnikih. — lj Nesocijalen ukrep vladnega komisarja. Včeraj smo poročali da namerava vladni komisar s 1. novembrom ukiniti v otroškem zavetišču v Šiški brezplačne obede za siromašne otroke. To poročilo popravljamo v toliko, da velja to le za otroke staršev, ki nimajo občinske pravice ▼ Ljubljani. Za te otroke občina ni dolžna skrbeti. Kako je bil izvršen atentat. _ lj Napredno. kuKurno in politično društvo >Ljubijanski grade je ustanovilo nedavno svojo knjižnico v Bvrho kulturne izobrazbe svojih članov in grajskih prebivalcev. Radi malih razpoložljivih gmotnih sredstev prosi društvu naklonjene prijatelje in prijateljice, ki imajo gotovo doma kako že pozabljeno knjigo, katera bi gotovo nudila Čitateljem društva zazeljeno čtivo, naj jo blagovolijo nakloniti knjižnici omenjenega društva. V dolgih zimskih večerih seže vsak rad po knjigi, da se duševno razvedri, kar pa marsikomu ni mogoče, posebno ne prebivalcem Ljubljanskega gradu, ki se morajo trdo boriti za svoj življenski obstaiek. Zato hoče društvo nuditi njim primerno duševno hrano. Knjige naj se blagovolijo pošiljati na o-menjeno društvo ali pa poslati naslov, kamor pride odposlanec društva. — Odbor. OBLAČILA triu i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 se naiboltis «n najcenejša. —Ij Vreme. Snoči ob 20. }e kazal barometer 762.7°, termometer + 6.2° C, danes ob 7. zjutraj barometer 762, termometer + 10° C, opoldne barometer 760.50, termometer -J- 14°. Dopoldne oblačno. Lepo vreme je doslej trajalo nepretrgoma 15 dni. —lj Tatvina kolesa. V Alešovčevi ulici stanujočemu trgovskemu poslovodji Francu Demšariu je snoči med 18. in 19. uro odpeljal tat z dvorišča gostilne Kmet v Zgornji Šiški 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Opel«. —lj Mata tatvina. Inž. kem. Ladislavu Klincu je neznan tat iz stanovanja odnesel 210 Din vredne čevlje. —lj Čegave so gosi? Na Sv. Jerneia cesti v Spodnji Šiški stanujoči posestnik Ivan Rojina je naznanil stražniku, da leže ob plotu projektirane Lepodvorske ceste tri crknjene gosi Stražnik je nato ugotovit, da so bile vsem trem gosem odsekane glave in je pozval mestnega konjača, da jih je zagrebel. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je prijela in zaprla tri osebe, eno radi žaljenja straže, drugo radi beračenja in tretjo radi razgrajanja na ulici. Pri javi je ni sta dve manjši tatvini. Dve osebi ste prijavljeni radi pijanosti in nedostojnega vedenja. Neki gostilničar bo moral plačati denarno globo radi prekoračenja policijske ure. Sedem voznikov odnosno kolesarjev je zopet prijavljenih radi prestopkov cestno-policijskega reda. Iz Celja —c Mestno gledališče. V četrtek, dne 20. t m. bo v mestnem gledališču druga premijera letošnje sezone. Vprteori se Fr. Milčmskega narodna pravljica z godbo, perjem in plesom v štirih dejanjih »Mogočni prstan«. Predstave te igre so določene na četrtek, dne 20., nedeljo 23., četrtek 27. in nedeljo 30. oktobra. Delo naštudira in inscenira gosp. ravnatelj Bratina, pevske točke gospa Kokotova, plesne pa gdč. Kovačeva. Pokažejo se novi kostumi in vse dekoracije. —c Stanovanjsko sodišče razpisuje prosto stanovanje v hiši ge. Adde Dečkove, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Prosilci se nai zglasljo med uradnimi urami v pisarni stanovanjskega sodišča. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna pri »Križu« na Cankarjevi cesti. —c Francoski krožek. V francoskem krožku v Narodnem domu se irposojujejo knjige članom vsak četrtek od 18.—19. ure. Vsi tisti, ki so si izposodili knrlge pred prvim avgustom t. 1., naj jih čimpreje vr-neio. —c Esperantski tečaj ia safotaika bo otvoril celjski esperantski klub. Vsi, ki »e zanimajo za ta, v današnjem času prepotreb-ni mednarodni jezik in si ga Žele po lahki metodi =>e to zimo naučiti, uaj javijo svoj pristop k tečaju v knjigarni Gori&vr in Le-skošek na Kralja Petra cesti Iz Maribora —m S starimi kanon] so začeli streljan" klerikalci izza plota, upajoč, da bodo vsaj s temi starimi metodami klerikalnega boja premorih volilce. Posebno se boje socijali-stov in skušajo na vse mogoče načine oblatiti socijalistične voditelje. Ni naša naloga niti nimamo namena, da bi jih branili. To bodo opravili sami. Potrebno pa je, da opozorimo vse napredne volilce na te klerikalne metode, ker pripravljajo za prihodnje dni »veliko ofenzivo« tudi proti demokratom. Začeli so obnavljati stare laži o razcepu v demokratskih vrstah, o punru narodnih socijal-istov Itd. Ni treba še posebej naglašati, da so to le klerikalne pobožne Želje. Da dobe klerikalci temeljit odgovor, na] vsak napredni volilec poskrbi, da bo vpisan v vo!i!ni imenik m naj pazi na vse klerikalne lumparije, da ne onemogočijo našim ljudem izvrševanja pravice. 18. decembra mora biti konec klerikalnega paševanja na magistratu. —m Klerikalna skrb za mestno občino Klerikalci so se vedno postavljali kot na;-večji pobomtkl občinske avtonomije in aa-glašali svojo skrb za dobrobit občanov. Toda kadar treba to skrb dokazati z dejanji, se potuhnejo m molče. To se vid! ne le v Ljubljani, kjer hočejo po vsej sili preprečiti, da pride na magistrat redne Izvoljeni obccnskl svet, marveč tudi v Mariboru. Zavedajo se» da jih bo 18. decembra odnesel vihar nezadovoljnosti mariborskili volilcev. Zato hočejo novemu občinskemu svetu čim boli ovirati delo s tem. da zavlečejo proračun. Dočim so druge občiic že pridno na delu pri sestavljanju proračunov, se v Mariboru nič ne gane. 2e danes se v njihovih krogih govori, da se bodo pritožili proti volitvam in tako zavlek' konstituiranje novega občinskega sveta. S tem bo seveda oenmogočeno tudi pravočasno sprejetje proračuna in novi občinski svet bo moral delati z dvanajstinami na škodo mesta in občanov. —m Avtobus - promet v mestu bo v kratkem izpopolnjen tako, da bodo redno vozili po štirje avtobusi, in siceT na pro^; Laiterberg - Kamnica, glavni kolodvor-ko-roški kolodvor (Studenci), Glavni trg-Po-brežje ir Glavni trg - Nova vas Radvanje odnosno Tezno. Mestna občina namerava na vseh postajališčih zgraditi Učne čakalnice. Zanimanje za avtopromet je zelo veliko in se bo podjetje, ki je v režiji mestne občine, gotovo renttralo. —in Stanovanjski križi In težave. Ker je minister dr. Gosar doslej zavlačeval rešitev stanovanjskega vprašanja po 1. novembru, je zavladala i med najemniki i med hišnimi posestniki prava zmešninva. Hišni posestniki so, opirajoč se na določbe sedaj veljavnega stanovanjskega zakona, odpovedali mnogim strankam stanovanja, najemniki so se na drugi strani v stri-hu, da ne pridejo tik pred zimo na ce^to, pobotali za deloma zelo visoke najemnine, sedaj pa Je vse to zopet postavljeno na glavo. Dasiravno je do 1. novembra kodni še 14 dni, še vendaT nihče ne ve, kako In kaj. Cinično postopanje odgovornih čini-teljev vzbuja zato v vseh krogih upravičeno ogorčenje. Nove knjige in revije Ferdo Seidl. Moderna izobrazba. Slika 0 potih in ciljih napredka. — Tiskovna zadruga v Ljubljani 1927. Zbirka Pota in cilji XIX. zv. Str. 80. Broš. Din 16.—, mehko vezan Din 20.—. 2e dolgo smo pogrešali v slovenščini knjiso, ki bi kratko, pregledno in jasno razložila, na čem sloni moderni svetovni nazor in kakšna bodi naša izobrazba, če hočemo veljati za napredne ljudi. V naših razmerah, ki so polne konfliktov med nazadnjaškim in naprednim svetovnim nazorom je tak spis še posebno nujen in važen. — »Tiskovna zadrugi« v Ljubljani je pravkar izdala kot 19. zv?zek evnie zbirke »Pota in cilji< raspravo Ferdo Seidla »Moderna izobrazba«. Poljudno in lepo sestav ljena razprava ustreza v polni meri uvodoma omenjeni potrebi. Naš odlični prirodo-plsec, ki je Že ponovno pokazal, kako mojstrski ume popularizirati orirodne vede in zagovarjati na njih sloneči znanstveni svetovni nazor, je dal z Moderno izobrazbo slovenskemu izobražencu pravi vademecura. To, kar najdeš drugod v debelih knjigah je podano v Seidlovem episu na 72 straneh vendar pa je v nJem vse kar bi moral vedeti slehefl-ni naprednjak, hkrati pa tudi vzpodbuja k proučevanju večjih spisov. Pisec vidi v izobrazbi osuovni in poglavitni problem Človeške družbe. Vedno večji napredek to je smoter vsega družabnega in kulturnega razvoja. Po dolgem tavanju in iskanju resnice o svetu in Življenju je Človeški um odkril v prirodoznanstvu najzanesljivejši vir spoznanja. Pisec seznanja čitatelje z razvojem znanstvenega svetovnega nazora, ki je dosegel višek v dognanju, da sla snov in sila enotna in da je vsa priroda s Človekom vred podrejena vseobčemu razvoju. S tega vidika presoja tudi izobrazbo, ki naj vzigaja um, umetniška čustva in socialnost. V luči prirodne znanosti se izgublja čmoglednest. Boj zoper kulturno naead-njaštvo postaja radostna potreba, napredek človeštva pa najtrdnejša vera. Spis Ferda Seidla »Moderna izobrazba« bo s pridom čitala tudi naša mladina. Dobro bo rabil vsakemu naprednemu javnemu delavcu, zla9ti učiteljem in drugim izobražencem, ki imajo konflikte z nazadnjaštvom na kmetih. Kakor vsi zvezki zbirke >Pota in cilji« je tudi ta opremljen lično in okusno. Cena je pa jako nizka. Za veselice, plese io slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najaižii ceni Narodna tiskarna v Ljubljani ---Moda--- Plašč s kožuhovino in dva vzorca elegantnih jesenskih oblek. Moška moda postaja pestra Moška moda gre vzporedno z dam-sko m noče zaostajati za njo. Zadnja leta se uveljavljajo pestre barve. Sprva so prišle na vrsto kravate, ki tekmujejo med seboj v pestrosti, nato so prodrle pisane srajce. Košulje vseh barv in nians, progaste in kariraste so zdaj zelo moderne. — Slednjič se je lotila moda tudi blaga. AngleSke tvornice — angleSfra moda je namreč merodajna za gospode — izdelujejo zadnje čase sila pestro, naravnost kričeče blago v vseh barvah, Škrlatno rdeče, svetlo zeleno, modirosivo in zla-torjavo. Te pisane obleke pa niso morda uporabne samo za sport ali za izlete, marveč se jih lahko nosi vedno in ob vsaki priliki, izvzemŠi seveda plese in razne druge družabne prireditve. Blago je enobarvno ali pa različnih vzorcev, od katerih seveda dominira škotski. Parola moderne moške mode je: pisane obleke, pisane nogavice, pestre kravate in košulje! Tako vsaj v Angliji. Ce pa bo ta pisana moda prodrla tudi v konzervativni Evropi, je zelo dvomljivo, kajti v zadnjem Času je Evropa razne ekstravagantne angleške mode odklanjala ali pa sprejela s precejšnjo rezervo. Ensembe) Pod tem izrazom razumemo navadno plašč in njemu odgovarjajočo obleko odnosio kratko jopo iste barve in iz enakega blaga kakor krilo. Zadnje čase so se pa pojavili mnogi novi en-sambli, ki jim posveča moda veliko pozornost. Niso sicer tako izraziti kakor ansambel promenadne ali popoldanske obleke, vendar pa igrajo v damski toaleti zelo važno vlogo. Za lepo oblečeno velja sedaj ona dama, ki ima vse pritikline svoje toalete skrbno izbrane tako, da tvorijo harmonično celoto. Elegantna dama ne nosi čevljev in rokavic, ki v barvi ne harmonirajo z obleko Človek bi mislil, da so take obleke zelo drage, ker je treba vsa)™ malenkost od rokavic do gumbov izbrati in prilagoditi celoti. V resnici pa ni tako. Kričeče ročne torbice, kričečih čevljev ali rokavic s širokimi pestrimi manšeti se kmalu naveličamo, dočim lahko nosimo ensarnbel dobre kvalitete zelo dolgo. Sedaj, ko se bliža zima in ko bo treba nositi kostume in kožuhovi-naste plašče, ne smemo pozabiti, da morajo čevlji v barvi vedno harmoni-rati s kožuhovrno, pa naj bo kožuhovi-na še tako svetla. Isto velja za kožuh. Ne moremo si misliti elegantne dame v čevljih drugačne barve kakor Je kožuh. Moda zahteva harmonijo tudi pri nakitu in okraskih. Glede nakita ni moda tako stroga, da bi morale nositi dame pristne diamante, briljante in dinge dragulje Lep nakit se da narediti tudi iz imitacij raznih draguljev. Elegantna dama Je ponosna na ogrlico, zapestnico, prstan in brošo. pa najsi bodo pristne ali imitirane. Glavno je, da harmonirajo in da ne tvorijo z obleko kričečega nasprotia. Plašni i7 knžfihovinn Vsaka sezona določa svojo modo. Mraz sicer še ni pritisnil, vendar pa čutimo potrebo pripraviti si nove plašče in kožuhovino. Letošnja jesenska in zimska moda je sicer bogata na iz-premembah, vendar pa ne prinaša nobenih večjih senzacij. Iz tega, kar nam nudi, si lahko zberemo nekaj, kar nam po svoji individualnosti najbolj pri-stoja. Plašči so letos nekoliko daljši, kakor so bili lani. Gladtaa angleška linija ostane tudi letos, ker je bila in je preveč priljubljena, da bi se izpreminjala. Plašči so spredaj nekoliko širši aH pa zvončasti in se zapenjajo široko poČez-no, tako, da so dame v njih kakor zavite. To je glavna karakteristika letošnjih plašČev. Novost letošnje mode so plašči iz angleškega volnenega žameta vseh nijans. Večerni plašči so večlno- Jabolko ne pade daleč od drevesa Gospod Gaumelle se je izprchajal počasi in majestetično po salonu. Pušil je cigaro in držal v roki steklenico tis nega šampanjca. Za mizo, na kateri je stala svetilka s svečnikom, je prebirala ga. Gaumellova večerne novine. Sta* rima zakoncema se je že na zunaj po« znalo, da sta preživela dolga leta za* konskega življenja v mirni in popolni slogi in da nikoli nista trpela pomanj* kanja. Naenkrat je nekdo pozvonil. — Kdo neki prihaja tako pozno? Ali pričakuješ koga, Ludvik? — Ne, nikogar. — Ah, Pavel je! Komornik je odprl vrata mlademu oiožu. — Dober večer papa in mamica! — je pozdravil očeta in mater ter ju po vrsti objel. Visok, postaven, zdrav in krepak je bil bolj podoben očetu nego materi, nežni vitki dami, ki je bila kljub visoki starosti še vedno lepa. — Dober večer, dragi sinko, to si naju presenetil! — je vzkliknil oče. — Toda kaj ti je? _ Da, nekam zamišljen in otožen se mi zdiš, kaj se je zgodilo? — je vprašala mati. Vsa v skrbeh sta zrla na sina * edinca. na ponos in največjo radost svojega življenja. — Ali se je tvoji ženi kaj pnpe* tilo? — je vprašala mati. — Ne, Zuzana se počuti dobro. Pravi pa, da mora govoriti z vama. — Sedi, hočeš cigaro in kozice vi* na? — je dejal oče. — Ne, hvala. Pavel je nadaljeval: — Glejta, spregovoriti moram z va# m a o Zuzani in vaju vprašati za svet. Oče, pa mi daj cigaro, prosim. — Tu so in dobre, saj veš. — Seveda, Ludvik, saj jih pozna. Torej, sinko moj, kaj ti teži srce? Ali ti je hudo? — Da, mamica, zelo hudo mi je. In že dolgo se mučim ... Nisem vaju hotel s tem nadlegovati, toda od dne do dne je slabše. Moja sreča je na tehtnici. — Tvoja sreča, Pavle! — Da, Zuzana ni žena, kakršno sem si predstavljal. Ko sva se pred tre* mi leti poročila, sem mislil, da dobim ženo, ki mi bo pripravila prijetno, mir* no domače ognjišče. Prve mesece naji* nega skupnega življenja je bila vesela, prijazna in temperamentna, toda kma* lu so se pojavile sence... — Kakšne sence, dragi sinko? — Oh. nikar mi ne segaj v besedo, mamica! Zuzana je imela zelo slabo mnenje o mnogih mojih znancih, ki fih ni mogla videti. Tudi na izprehod ni hotela hoditi. Njen okus je vedno v nasprotju z moiim. Ona ima rada res* ne, žalostne gledališke Igre, iaz pa ne. Ona rada zahaja v veselo, raznosaieno družbo, jaz na rad sedmi v tisti restav* raciji brez bučeče godbe. To so malen* kosti, so pa še druge stvari... vse nol* V slučaja, da bi vsaki komad imel določeno ceno •. • iznenadila bi Vas vrednost Vašega perila, katerega uporabljate tekom tedna. V družini, ki šteje 4 člane, vporabi se perila tekom osmih dni skoraj za Din 9.500.—. K temu račun še nI popoien, ker pri tem še polno tega manjka. Ste li kdaj pomislili na to, ko ste izročili Vaše perilo na milost in nemilost perici? Ste 11 pomislil! kdaj, koliko pribrano pomeni to. da perilo namesto da v najkrajšem času razpade, pride v Vašo omaro vedno popolnoma nepoškodovano? Ne smete dovoliti perici, da ona po rmll volji izbira sredstvo za oranje Ne varčujte tam. Mer ni treba, t. j. na milu. Ne pustite nikdar, da se z Vašim dragocenim perilom menca in riba ko isto dosežete, ako namočite perilo v obilni Rinso-vi peni. a pri tem ostanete sigurni, da m*£ ostrega ne more priti v dotiko 1 Vašim perilom, kakor tudi nobena kislina ali pa drugo belilo, ki neusmiljeno razjeda Vaše perilo. 4 moške srajce Dio 720-— 2 ženski srajci.....i » • » 250.— 2 para moških spodnjih hlač . • • > 140.— 2 kombineja ......• • ■ » 300.— 12 ovratnikov ........ » 120.— 3 dve žepnih robcev...... » 600.— 16 parov nogavic moških In ženskih » 600.— 2 pvjame .......... » 600.— 2 pregrinjali za postelje..... > 2000.— 1 bel namizni prt z sarveti . . • • > 1200,— 1 barvan namizni prt z sarveti . • > 750.— Otročje perilo....... . ■ 750.— Brisače In kopamo perilo .... » 750.— Kuhinjsko perilo ....... » 500.— Dm 9280,— Rinio S stvarmi, s katerimi se mora posebno postopati, pustite na strani ter jih operite skupaj s perilom katero peremo samo z Luksovo peno. ma svetli, dočim so plašči za vsakdanjo uporabo temnejši. Zelo eleganten je plašč temnomodre barve, okrašen s svetlosivo kožuhovino. Lepi in.praktični plašči za vsakdanjo uporabo so iz sukna, okrašeni z raznimi zagibi in okusno vloženimi trakovi iz drugačnega blaga. Najlepši okrasek je bila in ostane kožuhovina. Moda nudi mnogo različnih načinov, kako je treba kožuhovino na plašč elegantno prišiti Najelegantnejši kožuho-vtnasti ovratniki so oni s kratko dlako. Zelo elegantni, pa tudi zelo dragi plašči so iz težke svile, ki so že od boka obrobljeni s kožuhovino. Za zimo priporoča moda kožuhe, ki so pa seveda tajko dragi, da more le malokatera dama upoštevati to priporočilo. Moda vitke linije - mačeha korpulentnih izraz «vitka linija* je moderen. Vitka linija vlada svet in vsaka dama, ki količkaj spoštuje modne predpise in zakone, riskira vse, da si ohrani ali pa pridobi vitkost. Toda moda ne more ustreči vsem namah. Vitka, linija je težko prizadela korpulentne, debeluhaste dame. Sicer se skuša večina teh izne-biti nepotrebne in neprijetne korpulen-ce, toda žal brez uspeha. In te pastorke mačehe modle so izpostavljene javnemu zaničevanju in roganju, da, moda je šla celo tako daleč, da zalite dame v modnih trgovinah niti ne dobe primernih toalet in drugih potrebščin, ker jih podjetja radi prevladujoče vitke linije nimajo v zalogi. Da je temu tako, dokazujejo dopisi korpulentnih dam redakciam svetovnih listov Tako se neka dama iz Berlina bridko pritožuje, da jo radi njene obil-nosti ignorirajo v družbi, da se ji posmehu je jo in roga jo, v dopisu pa tudi zahteva, da se v Berlinu ustanove podjetja, ki naj prodajajo blago in potrebščine »namenjeno izključno korpulentnim damam. Ta klic vpijočega v puščavi je našel odmev tudi v Parizu. «Le Petit Journal* prinaša dopis neke dame, ki se je podpisala kot «bujna Normanka». Ta dama iz lepe Normandije je silno ogorčena, da se še vedno forsira moda za «preklje in suhlje». — Ali morda me nismo hčerke narave. Ali je treba, da je dama, ki se ne more iznebiti svoje tolšče, izobčena iz elegantne družbe in ali za njo ni ničesar modernega...? — Tako zaključuje nesrečna dama svojo pritožbo. Ed ina tolažba za korpulentne dame je zaenkirat ta, da tudi moda vitke linije ne bo prevladovala večno. Stavka pekovskih pomočnikov Iz krogov pekovskih mojstrov smo prejeli: Po ljubljanskih dnevnikih je javnost že celih 12 dni poučena o stavki pekovskih pomočnikov, pa samo enostransko namreč od strani stavku :jočih. Stavka je izbruhnila brez pravega prevdarka, ki bi bil neobhodno potreben, predno so posegli pomočniki po zadnjem sredstvu za dosego svojih ciljev. Vzrok stavke je nekaka kolektivna pogodba, katera vsebuje višja mezdna določila, delavni čas, odpovedni rok, poleg tega naj bi bili pekovski mojstri primorani sprejemati v delo le pomočnike, organizirane v tej organ;>ciir. Kar se tiče mezde, imajo sedaj večinoma iste deloma še večje, in bi bila zahteva po zvišanju plač© popolnoma nevpravičena ker so pia- no vsakdanjih neprijetnosti. Pa nisem vedno popuščal. Tudi ni hotela, da bi zahajal v družbo svojih sošolcev. Raz* ume se, da sem kljub temu zahajal. Spoznal sem, da je trmasta in hudob* na. Hotela je hoditi na plese, ki jih nc morem trpeti, ker mi gredo na živce. Hotela je na družabne večere k znan« cem, ki so mi skrajno zoprni. In tako je bilo v vsem: z jedjo, s shižinčadjo, z oblekami in z najinimi izleti z avto* mobilom. Začeli so se domači prepiri. Prepirala sva se vedno bolj. Ona se je povsem izpremenila v občevanju z meno i. Čutim, da se obrača od mene .. Umolknil je. — In nič drugega? mati. je vprašala — Oh da, hotela se je vmešavati v moje posle. Da, v vodstvo moje to* varne. Opazila je, da sedim po cele dneve v pisarni. Mislila je, da imam ljubavno razmerje s tipkarico. To je bflo že preveč, mar ne? Sicer pa sploh ni bilo res. Zuzana ni bila ljubosumna. Predobro je vedela, da ne more biti Hubosumna, da ni nobenega povoda. Vse to je počenjala z namenom, da me muči. Samo po sebi se razume, da sem se odločno uorl. Prepiri so se stopnje* vali. Vedno boli si je prizadevala vsi* liti mi svoio voljo. In zdai sva kakor dva najhujša sovražnika. Ne ljubi me, ne zmeni se zame, odkrito se punta. Nocoi sva bila povabljena k Terdle* vim. Odklonil sem povabilo. Deiala Je, da nalašč nočem iti. da ie to necostoi* no. da mi ni nič do Terdievih in da pojde kar sama. V resnici pa nisem imel časa, moral sem delati. In res je šla. Nisem ji hotel braniti. Bila je zelo ogorčena. Predno se definitivno odio* čim, bi rad govoril z vama. Vidva ima* ta mnogo življenjskih izkušenj in poznata Zuzano. Kaj naj storim? Saj vendar ne morem živeti v tem peklu, mar ni res? Zelo nesrečen sem. Lju* bim jo. Končal je zelo ginjen, skoraj sol* znih oči. — Dragi moj sinko, — se je oglasil oče, — pravico imaš uveljaviti svojo voljo... Toda ga. Gaumellova je z energično kretnio zavezala možu jezik, kar ni bila njena navada. — Pusti govoriti mene, Ludvik . .. Pavle, sinko moj, ti ljubiš svojo ženo, toda prepričana sem, da jo ljubiš sla* bo. Morda ima res svoje napake, toda ti jih imaš še več. Imam bogate izkuŠ* nje. dragi sinko. Iz tvorh pritožb sem spoznala vse. Že prve dni zakonskega življenja si jo dražil. FTotel si biti ab* soluten gospodar ne f* r!e na njene kaprice in navade, ki • niso vedno ujemale s tvojimi. Čim SjJI si se boril nroti niim, tem bolj ar :;h je držala. Njene kaprice in navad dragec moj, to je bilo njeno živlienic do 20. leta, to je bila radost njenega detstva in mladosti. Ti nisi razumel, da se človek ne more kar čez noč spremeniti in po* zabiti na vse. kar mu le nudila mla« dost. Nc moreš si nvsTiti. kaj pomeni za dekleta, na na i bo še tako moderno, zapustiti očetov dom in se preseliti v možev dom. ki ji ie rui. pa nai moža še tako ljubi. In kaj šele ona dekleta. če dovolj visoke in se v zadnjem času življenski indeks ni nikakor zvišal. Pogodbo so do sedaj podpisali samo nekateri pekovski mojstri, h katerim so se stavkajoči vrnili na delo Stavkujoči pomočniki vedo dobro, da zahtevajo nemogoče in da so v popolni neopravičenosti, da so postali žrtve njih kolovodij Kakor se vidi, so ljubljanski pekovski mojstri, kljub stavk! obratovali v ittem obsegu kakor poprej, akoravno ne zaposlujejo »konjskih hlapcev in svinjskih dekel, kakor so to oznanjevali dokaj neokusno z vidno tendenco zasnovani letaki s katerimi so begali In klicali na pomoč ljublj. prebivalstvo, stavkujoči. Pekovski mojstri so nudili že dokaj ugodnih priložnosti, da se pomočniki vrnejo na delo. Kljub temu pa voditeljem stavke niso bile prikladne tn hočejo izvojevan* svoje neupravičene zahteve. Mojstri vztrajajo na svojem upravičeno odklonilnem stališču in to z lahkoto, ker so na razpolago pomočniki iz drugih krajev Slovenije« ki se za stavko ne zmenijo, akoravno Jih stavkujoči dejansko napadajo po ulicah. Podpis kolektivne pogodbe bi povzročil spontano podraženje kruha in peciva In je razumljivo, da pekovski mojstri za to nočejo prevzeti odgovornosti. Po svetu X Znamenito delo nemške tehnike. V Berlinu so se začeli pogrezati temelji on* dotne elektrarne. Zidovi poslopja so težki 1.300.000 kg, hiša pa je visoka 40 m. Da nc bi poslopje začelo propadati, so inže* njerji napravili načrt, po katerem bi s« poslopje moralo dvigniti za 15 cm. Ko se ja to zgodUo, so temelje prezidali in po« pravili, potem pa poslopje zopet funda* mentirali na prejšnjem mestu. Znamenito dviganje elektrarne je trajalo 12 mesecev, polaganje na novo utrjeno podlago pa samo 12 ur. ki niso moderna? In teh je ogromna večina. Praviš, da se je tvoja žena v občevanju s teboj izpremenila. Ali pa moreš trditi, da si ti v občevanju z njo tak, kakršen si bil pred poroko ali v medenih tednih? Prepričana sem, da nisi z njo več tako prijazen in uljuđen. Bojim se, da ti primanjkuje takta, než* nosti in dobre volje, da bi ženo raz» umel. Tvoja žena je bila ljubosumna — brez povoda, seveda. Ti si ji pa za« meril in kuhal jezo, namesto da bi ji vso zadevo lepo pojasnil in ji dopo* vedal, da se moti. Ne pozabi, da misli tudi najvzornejša žena na osveto, ne pozabi, da šc tako pohlevna in zvesta žena zahrepeni po svobodi, če jo mož tiranizira. Gospa Gaumellova je umolknila. Gledala je sina in čutila, da jo gleda mož in da jo posluša prav tako napeto, kakor Pavel. —Dragi sinko, razmišljaj o tem. Bodi prepričan, da imam prav. Ubogaj me in pojdi po svojo ženo k znancem. Reci ji, da si končal svoje delo prej, kakor si mislil. Bodi vesel, prijazen in vljuden. Pridobi si njeno zaupanje. Vrne se k tebi srečna. Ko je Pavel odšel, je zavladala v salonu tišina. Gospod Gaumell je dr* žal v roki cigaro in zrl pred se. Gospa Gaumellova je zopet vzela v roke no* vine. Naenkrat se ji je soprog približal. — Odpuščanja te prosim! — je za» šepetal. Potem je še boli tiho vprašal: — Alicc, ali me nisi varala? Gledala je na spokorjenega, ukro* čenega grešnika in lagala: Ne. ->^t-t- Stoletnica rojstua znamenitega kemika Dne 25. t. m. proslavi ves kulturni svet 100 letnico rojstva Marcellina Bertbelota, največjega genija na polju moderne kemije. Koncem okiubra se pokloni ves kulturni svet spominu enega največjih tae-mikov vseh čascv, Pierra Eugena Marcellina Berthelota. Francija ustanovi v počastitev njegovega spomina Dom kemije, v katerem bo dana vsem narodom tekmovati v napredku moderne kemije. Marcellin Berthelot je bil rojen 25. oktobra 1*27 v Parizu kot sin zelo človekoljubnega in zato siromašnega zdravnika, ki je napel vse sile, da za-sigura svojemu sina eksistenco. Deček1 je kazal že v zgo.inji mladosti izredno nadarjenost. Leta 1846 je dobil v tekmi vseh francoskih licejev prvo nagrado v filozofiji. Iz te dobe datira njegovo intimno prijateljstvo z Ernestom Rena-nom, ki je trajalo do Renanove smrti I. 1892. Renan sam priznava v svojih »Dialogues et fragments philosophi-ques«, da izvira mnogo njegovih idej od Berthelota. Na vseučilišču je študiral Berthelot najprej medicino in šele pozneje se je posvetil izključno kemiji. Znanstveno se je začel udejstvovati v Pelouzejevem privatnem laboratoriju in 1. 1851 je postal Balardov asistent na College de France. Kmalu je dosegel vse akademične stopnje in po doktoratu I. 1854. je postal profesor organične kemije na Ecole de Pharmacie. L. 1864 je bila ustanovljena nalašč zanj stolica organične kemije pri College de France, ki je popolnoma odgovarjala njegovi težnji po neodvisnosti. Na College de France, ki ni neposredno odvisna od univerze, predavajo profesorji v prvi vrsti o novih panogah znanosti in sicer večinoma slušateljem, kn se lahko nemoteno posvete znanosti. Berthelot je ostal na College de France do 1. 1898. Koliko je storil v tem času za znanost in kako neumorno je delal njegov genij na polju moderne kemije, priča že število njegovih znanstvenih del in razprav, ki jih je zapustil okoli 1500 poleg 30 zvezkov klasič. monografij, učnikov in drugih obsežnih knjig o zgodovini kemije. Popolna biografija njegovih del tvori knjigo, ki šteje 104 strani. Ni torej čuda. dp *toii strokovnjak. k>i hoče oceniti Berthelotov znanstveni pomen, presenečen nad tem gigantskim delom francoskega genija, ki nikoli ni iskal slave, marveč samo resnico. Berthelot je bil kljub veliki samozavesti zelo skromen mož. Podlaga vsega Berthelotovega znanstvenega udejstvovanja so njegova dela o organjčni kemiji, v katerih ga vidimo kot tvorca sinteze organičnih spojin iz snovi čisto anorganičnega izvora. V svojih delih o kemični mehanik«! je zapustil potomcem temelj, na katerem slone važni splošni zakon! o kemičnem ravnotežju. Neprecenljive vrednosti so rezultati njegovih dolgoletnih raziskovani na polju termokemi-je, biokemije, agrikulturne kemije itd. Važna so tudi niegova odkritja o eksplozivnih snoveh. Lahko rečemo, dta skoraj ni panoge moderne kemije, ki bi je ne bil obogatil z novimi odkritji. Berthelot pa ni bil samo velik učenjak, marveč tudi vzoren državljan, ki je bil vedno pripravljen žrtvovati za domovino svoje najboljše moči. V času prusko - francoske vojne je bil predsednik znanstvenega odbora za obrambo Pariza in kot tak si je stekel za domovino nevenljive zasluge. Od 1. 1876 je bil Inspecteur generale de I" enseig-nement superieur in President de la sec-tion de Sciences physiques de V Ecole des Hautes Etudes, kakor tudi Vice-president dc Conseil superior de V In-struetion publique. Bil je tudi predsednik komisije za eksplozivne snovi. Od 1. 1881 je bil za svoje zasluge izvoljen za dosmrtnega člana francoskega senata, ne da bi sam kandidiral. Kot član senata se je pridružil skupini republikancev in je opetovano energično nastopil za ločitev cerkve od države, zlasti pa za ločitev cerkve od šole. Bil je v najidealnejšem pomenu besede svobod orni si ec. Svoje otroke je dal vzgojiti v protestantovskem duhu, kajti francoska protestantovska cerkev je bila tak/rat najliberalnejša. Njegova dela na pedagoškem polju so vzbudila tako pozornost, da je bil imenovan leta 1886 v Gobletovem kabinetu za prosvetnega ministra. 1. 1895 pa je postal v Bourgeoisovi vladi zunanji minister. Kot zunanji minister je dal inicijativo za demonstracijo proti turškemu zver-stvu v Armeniji in je skušal doseči popoln sporazum z Anglijo. Kot 34-letni mož je postal vitez častne legije in leta 1896 mu je bil podeljen veliki križec tega reda. Za zasluge na znanstvenem polju je bil imenovan 1. 1873 članom Akademije znanosti v Parizu, 1. 1889 dosmrtnim tajnikom Akademije znanosti, 1. 1900 Pa Je bil sprejet med 40 ne-smrtnikov francoske Akademije. Istega leta je bil izvoljen za častnega predsednika francoskega kemičnega društva. Bil je Član skoraj vseh inozemskih znanstvenih ustanov in 1. 1901 so v Parizu svečano proslavili 50-letnico njegovega znanstvenega delovanja. Svečanosti se je udeležil prezident republike, vsi ministri in zastopniki vsega znanstvenega sveta. Privatno Berthelotovo življenje je bilo izredno srečno. Samo prerana smrt njegove najstarejše hčerke in njenega sinčka sta mu nekoliko grenili rodbinsko srečo. Njegova soproga, rojena So-phie Niaudetova, iz odlične švicarske rodbine, je bila redek tip telesne lepote ter visoke duševne in umetniške kulture. Konec njunega življenja bi lahko primerjali s smrtjo mitičnega Filemona in Baucide. Berthelot je skrbno stregel svoji umirajoči soprogi in nekaj ur po njeni smrti ga je zadela srčna kap. Umrl je 18. marca 1907. S soprogo sta živela nerazdružno do smrti. Da bi ostala tudi po smrti združena, je francoski parlament sklenil pokopati oba v pariškem Pantheorm. Umor in samomor v Sofiji V torek zvečer se je odigrala na eni najprometnejših sofijskih ulic krvava tragedija. Slučajno mimoidoči so videli, da sta se pred hišo uglednega trgovca Piperevskega sprla dva mlada zaljubljenca. Padlo je nekaj psovk, na k&r je devojka obupna zakričala in se zgrudila težko ranjena na tla. Mladenič je hitro pobegnil v stransko ulicow Očividci krvave tragedije so se pognali za njim in ko je mladenič videl, da ga utegnejo dohiteti, je potegnil iz žepa britev in si prerezal vrat. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnico, kamor so malo poprej pripeljali tudi njegovo ljubico. Zd'ravniki so napeli vse sile, da rešijo mlada zaljubljenca, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Se isto noč sta oba umrla. Umorjena devojka je 18-letna hči trgovca Piperevskega, Helena, morilec pa slušatelj sofijske univerze Bojčinov, rodom iz Slivne. Z lepo Heleno je imel študent nekaj časa ljubavno razmerje, roda dekle se ga je začelo pozneje po nasvetu domačih izogibati. V torek zvečer sta se srečala na cesti in študent je zahteval pojasnila, zakaj ga več ne mara. Začela sta se prepirati in v hudi jezi ie potegnil študent nož ter zabodel svojo ljubico v prsa. Pisem nista zapustila, tako. da pravi vzrok1 krvave tragedije ni znan. vojo sestro umoril V vasi Kurati blizu Parkane na Slo* vaškem se je odigrala te dni grozna tragedija, čije žrtev je postala 301etna gluhonema vdova Julija Sokolova, sta* nujoča v podstrešni sobi na kraju vasi. Sokolova ima 121etnega sina. Njen brat Peter, ki je tudi gluhonem, je hodil po bližnjih vaseh in prosil miloščine. Včasi mu je nudila zavetišče njegova sestra, zlasti če je prinesel polno vrečo žita ali krompirja. Te dni je prišel Peter zopet k svoji sestri, ki mu je nudila prenočišče. Noč je minila mirno in zgodaj zjutraj je odšel sin gluhoneme Sokolove v šolo, ne da bi kaj sumljivega opazil. Ko se j«- pa opoMne vrnil iz šole, je zaman iskal v bajti svojo mater. Slednjič jo je našel med skrinjo in posteljo. Ko je stopil blifte, je opuiL d* 1* miti mrtva in da ima razbito glavo. Takoj je obvestil orožnike, ki so uvedli stro* go preiskavo in ugotovili, da je Peter Sokol neprestano vsiljeval sestri svojo ljubezen, ki jo je pa sestra odločno odklanjala, češ da se to med bratom in setro ne spodobi. LJsodne noči sta se brat in sestra zopet sprla in ko je hotel gluhonemi brat sestro posiliti, se je skrila med skrinjo in posteljo, kjer jo je brat večkrat udaril s sekiro po glavi, tako da ji je razbil lobanjo. — Orožništvo je začelo zasledovati brez* vestnega morilca, ki je pobegnil proti madžarski meji. Ni izključeno, da je hotel preplavti Dunav in da je utonil. Nova korupcijska afera v Vli Te dni so odkrile madžarske oblasti novo korupcijsko afero, ki ima tudi svoje politično ozadje. Afera je v zvezi s procesom glede zapuščine veleposestnika Ladislava Ungavarija, ki je umrl 1. 1919 v Kečkemetu. Mož je zapustil bogato premoženje in sorodniki so se začeli puliti za dedščino. Vsak je hotel imeli svoj delež in končno so se zatekli k sodišču. Vesti o lakomnosti dedičev bogatega veleposestnika so prišle opetovano tudi v javnost, ker so madžarski listi obširno poročali o tej umazani aferi. Slednjič so se začele za sporno dedščino zanimati tudi oblasti, ki so dognale, da igrajo pri dedščrni važno vlogo ponarejene listine in razne dru-de nezakonite mahinaeije budimpeštanskih odvetnikov. Dedičem se je posrečilo dobiti na račun dedščine kredUt v znesku 2 in po 1 milijarde madžarskih kron. V ponedeljek in torek so se vršile v Budimpešti, Kečkemetu, Matias-foldu in Segedinu številne hišne preiskave. Dediče zastopa bivši minister za socijalno politiko Ferdinand Barno-lak, po poklicu odvetnik. V sredo so ga povabili na policijo m aretirali, njegovo pisarno so pa temeljito pregledali detektivi. Tudi bivšega poslanca Mil-ezeviesa, ministerijalnega svetnitaa Matuczevicsa in sodnega svetnika Mo-nostorija so povabili na policijo. Podrobnosti nove kompcijske afere še niso znane, ker policija noče dati nobenih informacij. Kompromitirane so rmnvtč neme odlično osebnosti. S pestjo izvojevana pravica Originalna razprava se je vršila te dni pred okrajnim sodiščem v Leopold-stadtu na Dunaju. Krznar Samuel Brei-er je tožii stranko Theo Rausch, da mu vrne kožuhovinast plašč, ki ga je pred letom dni vzela na obroke. Stranka je plačala dva obroka, nato je dosegla poravnavo in končno plačala še dva obroka. Sodni izvedenec je bil mnenja, da so vplačane vsote zadoščale komaj za odškodnino za porabo plašča. Obtoženka pa je izjavila, da ni imela namena obdržati si plašč, dočim je neka priča izpovedala baš nasprotno. Zastopnik tožitelja je nato predlagal, naj plašč, ki je med razpravo ležal na pultu pred sodmiki. začasno deponira sodišče in sicer dotlej, dokler stranka ne plača vsega zneska. Sodnik je bil mnenja, da taka odredba ne more takoj stopiti v veljavo in da je treba zadevo urediti pismenim potom. Nenadoma pa je krznar skočil k« pultu in si prisvojil plašč. Nasprotna stranka je proti temu seveda takoj energično protestirala, toda sodnik je smeje izjavil, da je bila njena naloga, paziti. Obtoženka ie nato vsa divja napadla krznarja in mu skušala z brahijalno silo iztrgati plašč. Nastal je strahovit pretep in končno je zmagala pest močnejšega. Krznar je triumfalno odšel s plaščem iz sodne dvorane. Sodnik je takoj po prvem spopadu zapustil dvorano. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Gledališki igralec - detektiv Pred dvema tednoma je pri javil pas riški igralec Alfred Rheims, stanujoč na Bulvarju Tereire, da mu je Lil ukra* den osebni avto, stoječ pred njegovo hišo. Policija je zaman iskala ?atu. Še* le 10. t. m. ponoči, ko se ie Rheims vračal po ulici Capron domov, je opa--zil med mnogimi avtomobili »ivto, k: se mu je zdel zelo znan. V avtomobilu sta sedela dva mladeniča Igralec je pristopil k njim in jih začel r2prašc* vati, kje sta kupila avtomobil M!a; deniča sta bila v vidni zaJregi .'n nista hotela odgovorit'. Naenkrat jc poteg* nil eden revolver in ga nastavil igralcu na sence rekoč: «§e eno besedo in ustrelim vas!» Igralec se pa ni dai ugnati. Planil je na apaša in mu po kratkem boju iztrgal revolver iz rok. V istem hipu je drugi apaš opazil, da mu preti nevarnost. Skočil jc iz av; tomobila in pobegnil Prvega apa>a je bližnji stražnik aretiral. M a polic'ji *-e je izka^lo, *a je r^ož 26!etni mehanik Lmil Soulier Njegovemu tovarišu Louvu se jc posrečilo odnesti pete. Princ iz Kurdistana pred dunajskim sodiščem Naši javnosti dobro znani pustolo* vec Emir Mohamed Rašid, dozdevni princ iz Kurdistana, ki je uganjal svo* jt pustolovščine na Bledu, v Mariboru in Beogradu, kjer so njegove afere dvignile mnogo prahu, se je moral te dni zagovarjati pred okrajnim sodi* ščem na Dunaju. Pustolovec, ki je na Dunaju nastopal kot princ iz Kurdi* stana, je prispel dne 2. oktobra t. 1. na Dunaj. Ložiral je v hotelu «Metropol» in se vpisal kot Emir Mohamed, ro* jen leta 1897 v Rimu. Dne 5. oktobra pa so dunajski listi priobčili vest, da je bil iz Jugoslavije izgnan neki pusto* lovec, ki se je izdajal za kurdistanske* ga princa. Dan kasneje je bil dozdevni Emir Mohamed že aretiran. Policija je ugotovila, da je pustolovec, ki je oči* vidno zlorabil svoje dozdevno dosto« janstvo, izvršil serijo sleparij v raznih krajih Evrope in Amerike in da je bil za to že večkrat kaznovan. Tako je v Londonu radi sleparije sedel šest me* secev, v Berlinu radi goljufija in nona* rejanja listin skoraj leto dni itd. Eksotični gost je moral torej pred sodišče. Delikti, ki ga teže. niso baš težki, princ iz Kurdistana se ima le zagovar* jati radi napačne priglasitve, dalje, da je napravil v hotelu 100 šilingov dolga in da je trgovcu Baumelu izvabil na osobito pretkan način 20 šilingov. Eksotični gost je nastopil pred so* diščem v brezhibni, elegantni toaleti in je skušal s finim, diskretnim nasto* pom očividno imponirati. Zagovarjal se je v angleščini in rekel, da ni imel namena prijaviti se pod tujim imenom in da leži krivda na vratarju, ki ga je napačno razumel. Rekel mu je, da pri* haja iz Rima, a vratar je vpisal, da je rojen v Rimu. Nikakor tudi ni hotel oškodovati hotela niti trr»ovcn. kajti vsak hip mora dospeti iz Amerike d» nar od njegove imovite žene. Sodnik mu tega seveda ni verjel in opozoril ga je, da je bil radi sleparij že opeto* vano kaznovan. Princ je napravil ne* dolžen obraz, zavil oči in kategorično izjavil, dr se podatki, ki jih je navedla policija, ne tičejo njegove o»*be» Pat in Patachon Prvič v Ljubljani: Pat in Pa achon Popolnoma novo! Kolosalno zasnovana komedija, prežeta z originalnim duhovitim humorjem. — Pat in Patachon lovita ribe se borita z morskimi psi, ploveta in spita na lede> niku. Po širnem Oceanu, da rešita mlado dekle iz špelunke. — Patachon kot I1 Popolo d'Italia;. Hčerka gospoda Mussolinija, gospodična Edda, je te dni dovršila sedemnajsto leto, je, kakor pravi >Popolo< zelo živahnega razuma in prisotnega duha ter močnega, poštenega značaja in dovrSuje svoje študije. Najstarejši-sin Vittorio šteje deset let in pojde sedaj v prvi razred gimnazije, drugi. Bruno, ki mu je osem let, pa je Se v ljudski šoli. Kakor pravi vPopolo", sta oba močna lepa, razumna in ukaželjna. Najmlajši, ki so mu dali Ime Romana, da bi tako označili vse nepotvorjeno >rimljanstvo< vsega, kar je v zvezi z imenom gospoda Mussolinija, šteje seveda šele par dni. Dejal sem, da je rojstvo Mussolinijevega sina navdalo z velikanskim veseljem in navdušenjem ves fašizem, in to je res. Z vseh strani je kar deževalo čestitk in čestitala sta gospodu Musgoliniju tudi kralj in kraljica, čestitali so tudi razni drurri člani kraljeve hiše in — tu se spomnim, da je pred kratkim italijanski generalni konzulat v Ljubljani objavil v ljubljanskih listih kratko vest s katero je4 zanikal v vsej Italiji splošno znano dejstvo o nepremostljivem nasprotju med prestolonaslednikom Umbertom in gospodom Mussolinijem. Prebrskal sem vse liste, prečital sem vse vesti o rojstvu in krstu Romana Mussolinija ter o čestitkah in darovih, ki so ob tej priliki prihajali v vilo Carpena, bivališče rodbine gospoda Mussolinija, toda čestitke prestolonaslednika Um-berta nisem našel zabeležene nikjer! Zato pa se je gospod Mussolini lahko tem bolj veselil onih »alala«, ki so prispeli njemu in njegovemu sinu iz vedno mu zvestega Trsta in jih ni bilo malo, ko se je vendar vsakdo, ki ima v Trstu kake »bolečine*, skušal na ta način pokazati vreden za kaj boljšega in višjega. Nekaj čudnega je, da so poročila o zbirki za aeroplan, ki ga goriška pokrajina podari italijanski vojski, nekam zelo redka, Dočim se v tržaških listih dan za dnem objavljajo prispevki za ^tržaški« aeroplan, ni o >gori-škem« skoraj nič čuti. Zdi se torej, da po Goriškem zbirka nikakor ni tako uspešna, kakor je v Trstu in v tržaški pokrajini. Naravnost nesramno, ali prav za prav pravi zločin pa je, da so se izmislili tudi pulski fašistovski mogotci, da mora tudi istrska pokrajina darovati italijanski vojski svoj aeroplan! Pomislite si, ljudje božji, tista uboga Istra, ki mesece in mesece ni imela niti kapljice dežja, kjer uboga para kmet ni pridelal niti semena in je trava naravnost zgorela pod žgočim solncem, tako da že danes sam nima kaj jesti in nima s Čim krmiti svoje setradane živine. Prišla bo zima in narod v Istri, zlasti v notranjih delih, bo stradal, kakor pes na cesti, in edino, kar mu je ostalo, živina, drobnica mu bo od lakote poginjala v prazni staji. In ti ljudje, ki jim vkljub vsej tej nesreči prav čisto nič ne prizanaša davčni birič, naj tedaj še prispevajo k zbirki za aeroplan, ki naj ga Istra pokloni italijanski vojski 1 In vendar, v Puli so tako sklenili in sklep se mora izvršiti! Pa si sedaj lahko predstavljate prizore, ki se bodo odigravali po istrskih vaseh, ko bodo faŠistovski izsiljevalci v uniformi fašistovske milice s puško na rami in samokresom za pasom hodili od hiše do hiše in pobirali te >prostovoljne« prispevke! In če ne daš? I Pripiši posledice sam sebi! Naravnost čudno je, da se še v Reki niso izmislili zbirke za »reški* aeroplan. Ali kaj hočete; blamaža bi bila vendar prevelika! Vidite, tako ni dovolj, da je ljudstvo v naši blaženi »Ožuljeni Beračiji-r že z davki tako obremenjeno, da ne more več dihati, mu vedno še prihajajo s takimi >prostovolj-nimk prispevki, ki so hujši ko davki, kajti če davka ne plačaš, imaš sicer sitnosti, imaš rubežen in druge take nadloge, toda če ne daš takega >prostovoljnega-c prispevka, postaneš naravnost državi nevaren človek in zgoditi se ti more vsak Čas najhujše. Dodajte potem še tem zbirkam, ki se jih nihče ne more ubraniti, novo obremenitev za »balile«, ker morajo odslej občine skrbeti za fašistovsko obleko šolskim otrokom in vse ostale stroške njihovih izletov, vaj in parad, in če se pomisli, da bodo ti stroški vedno večji in večji, ker število »balile pod pritiskom političnih in drugih fašistovskih organizacij vedno raste in raste, potem si lahko predstavljate, kako se ljudstvo s strahom povprašuje, kam mora dovesti to brezmejno izmozgavanje. >In kaj potem, ko ne bomo več mogli dajati, ker ne bomo imeli kje jemati?« povprašujejo ljudje. >AU nam bodo še kožo drli z živega telesa?!: V ljudstvu se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je to izmozgavanje znak, da jim ne bo obstanka v teh krajih. »Zato tako hite. da vzamejo čim prej vse, kar se da odnesti, da se potem, ko pojdejo, ne bodo kosali, da so nam še kaj pustili!* Edina tolažba! Deset Hollywoodskih zapovedi Pred dobrim mesecem je zavrelo v filmski prestolid v Holiy\voodu. Nastala ie prava revlucija. Filmski igralci in pod-ietniki so si skočili v lase in sicer radi denarnega vprašanja. Dočim so igralci zahtevali povišanje plač* honorarjev in tantiiem. so se podjetja, ki precej občutijo močno medsebojno konkurenco, postavila na striktno stališče., da plač in drugih prejemkov absolutno ne zvišajo, pač pa reducirajo. Posledice niso izostale. Prepiri, psovke, solze, oeorčenie in crožnie. da se takoj odpovedo noeodbe. V Hollv\voodu je vrelo kot v peklu. No. končno so se podjetja vlada, povišala so plače za deset odstotkov, toda le pod pogojem, da se igralci In igralke strogo drže gotovih predpisov. Filmska podjetja so nato Izdala deset zapovedi* ki se glase: Jeza in razni izoadi, ki se običajno tolmačijo kot »temperament« igralca ali igralke, se ne smejo več pojavljati. Saj povzročajo samo izcubo časa in potrato denarja. Igralke ne smejo biti ljubosumne na svoje tovarišice ali jih na kakršenkoli način izzivati. Prepovedano ie igralcem in igralkam oblačiti aH vesti se tako, da bi dajali povod za škandale ali za zonio proti filmu s strani javnosti. Ljubavne zadeve za kulisami niso priporočljive, ker vplivajo slabo na družabno življenje umetnikov, pa tudi delo samo trpi. Mlajša generacija mora domov točno ob določeni uri. da ostane zdrava in sposobna za nadaljno karijero. Nihče se ne SDreime k filmu zato, ker je bil v ospredju kake senzacionalne ločitvene razprave ali ker si je priboril lovorike pri bokserskern matehu. ManažerH imajo pravico, da nedolet-nim mladenkam prepovedo vsako občevanje ali »prHatelistvo« z moškimi. Umetniki, ki proTjagiTajo komunistične ideje, se lahko odmrste. Roditelji nimajo pravice vmešavati :>e v interno poslovanje v iiimsJcecn ateljeju. Umetniki, ki se poslužujejo ooUa, mor-tiia, kokaina in sličnih opojnih sredstev in pridejo omamljeni v atehe, se laiiko brez nadaljnega izključijo od nadalmeea sodelovanja ori filmu. Tako ho!lywoodski bogovi. Zelo dvomljivo pa je, če bodo igralci in igralke upoštevali teh deset zapovedi, pa inagari da M kontrola v ateljejih podvoii. kaiti >tar» navada je pač železna srajca. * — »Cinema«. Prejeli smo peto iievilko razkošno opremljene filmske revije »Cinema«. Tudi ta Številka prinaša serijo krasnih in pestrih slik raznih znanih in man: znanih filmskih zvezd in junakov, lepe fotografije iz filmov in razne druge kombinacije. Revijo Izpopolnjujejo razni aktuelni članki in drugo zabavno čtivo. ki bo gotovo našlo hvaležne čitatelje. »Cinema« se naroča pri Tipografiji v Zagrebu, Prera-dovičev trg 9 in stane polletno 45 Din. a posamezna Številka 4 Din. — Filmski drobiž. Najvišje zavarovani filmski igralki v Ameriki sta sestri Norma in Gonstance Talmadge. Prva ie zavarovana za poldrugi, a druga za en milijon dolarjev. — NafetareiM fMmski igralce je Teodore Roberts. ki je nedavno proslavil svojo flffletntco. Povodom te proslave so ga v Ho!lvwoodu slovesno počastili. — Camilla Hom, znana iz famoznih filmov »Faust« in »Hiša greha v Alžlruc je angažirana za Ameriko. — Znani ruski igralec Ivan Možuhin (Carjev sel) se je te dni vrnil iz Amerike v Pariz. — Kaj delata naši filmski zvezdi Ida Kravanja i:i Štefica Vidačić? To je gotovo vprašanje, ki bo zanimalo vse naše čitatelje, zlasti pa publiko, ki poseča kinematografe. Saj Je res. da so glasovi o njima popolnoma utihnili, nihče ne ve kje sta. kaj delata ali kaj filmuieta, nikomur se nista že dohro odzvali. No, da zadostimo želiam naših čitateliev navaiamo. da se nahaja Ida Kravanja v Parizu, kjer posnemajo eksterijere za film. »Zwei untem Him-melszelt«. Povedati pa moramo tudi, da ie Ida spremenila svoje ime in se sedaj baie imenuje Ita Rina? Filmska imena morajo biti mternaciionalna in lahko izgovorUhra. To je v ostalem že drugi film Ide Krava-nje, o prvem smo že poročali. Tudi štefica se je prekrstila in se imenuje Stcf! Vida. Kratko jn jedrnato... Tudi Stefica je že odigrala svojo prvo vlogo in sedaj Že filrr.uje v drugem filmu. Toliko zaenkrat, v ostalem pa upamo, da bomo imel; kmalu v Ljubljani priliko občudovati umetnost naših filmskih div na — platau. (Sospadtirstno — g Kongres trgovskih in obrtničkih rbornic v Osijeku. Prihodnji kongres trgovskih iu obrtniških zbornic se bo vršil v maju L 1928. v Osijeku. Kongres bo združen s proslavo 751etnice obstoja < siješke zbornice. Predsedstvo osiješke zbornice je sklenilo, preurediti ▼ ta namen veliko dvorano in je votiralo za renoviranje 150.000 D. —g PrezađolŽenost naših kmetovalcev. Na inicijativo pristojnih ministrstev se bo vršil te dni sestanek zastopnikov Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice, na katerem se bo razpravljalo o ukrepih, da se čim prej odstrani prezadolženost naših kmetovalcev. —g Uvoz v Split. V prvih 9 mesecih tek. leta se je uvozilo v Split 126.101 kvintal žita, 72.749 kg luksusnega blaga, 17.818 kvin-talov kolonijalnega blaga, 305.368 kg manufakture, 106.145 m* gradbenega materijala in 16.227.225 kg drugega blaga. Iz tega je razvidno, da je promet splitskega pristanišča zelo živahen. —g Nazadovanje carinskih dohodkov. Od aprila do konca septembra so znašali carinski dohodki 826,697.151 Din. dočim je bilo v proračunu določeno 844.299.989. Din. Do konca septembra je znašal primanjkljaj 17,602.8:« Din. Od 20. do 30. septembra so znašali carinski dohodki 62,303.191 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 19C704.042 Din, v Zagrebu 17,563.263, ▼ No vem Sadu 10,119.500, v Ljubljani 1< ».627.437 v Dubrovniku 4,441.792, v Skoplju 3,162.701 in v Splitu 2,744.430 Din. gerirana, noro, pokvarjeno bitje. Vzela me je samo zato, ker ie bila mnenja, da sem ubil svojo prvo ženo. Zdelo se mi je, da znorim. Povedala mi je to tako jasno, da sem se zgrozil. Z vso silo svoje duše sem zavračal to sumničenje. Ali vse zastonj. Neusmiljeno, kakor brez uma, mi je moja žena ponavljala* »Vzela sem te ker sem bila prepričana, da si zmožen ubiti me. Brez te ženske nisem mogel živeti. Bil sem ves njen: mogla mi je uliti življenje mogla me je uničiti. Ali z mislijo da me smatra za morilca, se nikakor nisem mogel pomiriti. Nekega večera, ko sva se vračala iz gledišča, (uprizorili so »Salomon« in Madalena je bila vsa razburjena od one peklenske glasbe) me je začela zopet zbadati s svojim sumničenjem. Prevzel me je nekakšen strah... Legel sem v posteljo in se začel prevračati v nji, jokajoč kakor dete. Cul sem Masrdaleno ko ie zapustila sobo, brez besede. Ckl tistega časa se ni več zmenila za-me. Tuga, ki me je bila prevzela, se ii je zdela kakor znak izčrpanosti: Jela me je prezirati. In v resnici sem od dneva do dneva vedno boli hiral in pešal... Ni se več razgovarjala z menoj, več ni bilo potrebno, da se branim... Iz nekaterih njenih besed sem spoznal, da se ie slednjič prepričala o moji nedolžnosti. Ali veste, iz katerih besed? Rekla mi je: »Tebe je prav lahko pre* variti, brez strahu...« In pri tem se je surovo nasmejala Ni me več ljubila. Iskala ie razvedrila, dopuščala je. da so ji dvorili moški, kar po vrsti. A bila je lepa, lepša od vseh drugih. Umiral sem od hrepenenja po nji. Ona pa je uživala v tem, da je izzivala mojo ljubosumnost, ob-našajoč se, kakor da niti ne opaža, da sem tu, poleg nje. Navsezadnje si je našla liubimca... Nekega dne (moj sum se ie bil že vzbudil) sem ii rekel: — Pazi! Nevarno igro igraš! Glej, da te ne ujamem v pasti! Obraz ji je zasijal v zlobni svetlobi. Pogledala me je postrani in rekla: Cesa naj se pazim? Molčal sem. Malo za tem, je nadaljevala; — Menda ne boš storil to, kar si z ono drugo. Varala te je, pa je nisi ubil? Zakaj ie nisi ubil? Skrhan sem molčal. Navsezadnje sem se prepričal, da me vara. Nisem vohunil; nasprotno, trudil sem se, da ničesar ne vidim, ni* česar ne vem... Ali Madalena ni imela več nobenih obzirov. Potovali smo iz mesta v mesto, iz hotela v hotel, v spremstvu nekega Rusa. atletskega pustolovca, ki je zelo surovo postopal z njo. Obrnili smo se v Italijo In se nastanili v Rimu. V Rim je prišel tudi Rus. Moja žena je hodila z njim sama; v gledališče, na# sprehode; neprestano je bila v njegovi družbi. Obnašala se je napram njemu prav po domače, in še vpričo mene ga je požirala z očmi. Nekoč sem ji rekel: »Ubijem tel« Ona mi je odgovorila: »Ne moreš. Nedolžen si in vsi bi te smatrali za dvojnega morilca, če bi zdaj ubil mene.« Imela je prav. Trebalo je. da se ločim od Madale-ne. Drugo mi ni ostalo. Ali nisem mo-jjel. nisem hotel: bil sem suženj svoje strasti. In tedai sem se odločil, da storim sam sebi konec in sem vse pripravil za svojo smrt. Revolver ie bil nabit, moja pisma, moja oporoka napisana; bil sem sam, sredi noči v svoji sobi. Kakor da jo je gnal njen demon, me je prišla Madalena iskat. Morda ie slutila kaj nameravam. In tedai je izbruhnil med nama ogorčen prepir: kakor omamiiena od sovražnosti mi je očita- la Madalena vse moje slabosti, mojo zaslepljenost, mojo potrpežljivost, mojo strahopetnost. In tedaj se nisem mogel več premagovati in sem p'anil in za vpil: — Ubijem te! Ubijem te, kakor sem vod;. Teleion 2913 Najnižje cene. ——— Večletna garancija j Najstarejša slovenska pleskarska in fiterskp delavnice Ivan Bricelj Ljubljana I Dunajska cesta 15 in Go sposvetska cesta 2 (dvorišči kavarne -Evropa*). Se pri porota. — Izvršite* toč na, cene zmenit 72 l L Miku - 'ubl:anc flestn1 trg w V cr.porotB SM i i ; ocr đetnikov .C ntDikov nt B$ pM iijjlnft oilii I. Stjepušin 'AGHEB. ionmka i) priporoča aajbohšt tambure, žice. škole »rtitore ostale po trebscine la va glazbala Odlikovan oa pari skoj izložb Cjenic franko Svetovni patent .Zephir' Lesna trajno goreča peč z zrpčno kurjavo Večje industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme vsestransko veSćega potnika jI z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur. «ZEPHIR», tvornica peči, Su» botica. Zastopstvo v Ljubljani: BREZNIK & FRITSCH ki je pri irgovcih s špecerijo v Slovenji dobro vpeljan PonuJre z navejbo d. sedanjega delovanja je vposiati do konca oktobra t, 1. na upravo t ga lista pod šilro .Dobro vpel an/2315" Zastopnika za prodajo pekarskih strojev iščemo za takoj. — Natančne ponudbe v nemškem jeziku, event. tudi v slovenskem pod šifro: „Ruhrig P. O. 22t)4M na Rudolf Mosse, Praga L, Ovocny trh 19. m O carinjenje tseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tanfi RAJKO TL'RK, carinski posred« oik, LJUBLJANA Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse inionnacije brezplačno 96/L Zastore, posteljna piegrtnjala perilo, monogramt, obleke i. dr. veze aajftneji* in nateeneis« mehanično a m etno vezen te Matek & Mikeš Ljubljana. Da lmatinova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, predtis kanje ženskih ročnih del za trgo vino, šolo in dom. KLIŠARNA „JUGOGRAFIKA" TI SKO " NA IN Z A t O .i C ORU BAZ. O-Z. ^■■BSBTVHHaV Vse vrste klišejev, črtne n ivtotipije, izdeluje po predloženih risbah, neropisih ali slikah za navaden tisk ali za tinejšo izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu v najkrajšem čaf* in po konkurenčno nizkih cenah LJUBLJANA V PETRA NAIP 23 r Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 6-1 reiefon 2980 ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos, in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterijt sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter flh obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja = v bančno stroko spadajoče posle ===== rud« srečke Ratne štete na obroke pod zelo ueodnim! pohoti Urejuje: Josip Zupančič; mm Z* aNarodoo tiskamo*; Fran Jezezsek. — Za opravo in inseratni del listam Oton ChristoL -~ Vjrf v Liubliani