49. Številka.
«tttrteK. 11. (Umuma 1908.
XII.leto.
Izhaja vsak dati zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejema" za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 34.K, za poljleta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 b, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za tu druge deiele in Ameriko telo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravni* tro je v Knaflovih ulicah št. 5. —LUpravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravni* tva telefon št. 85.
Slovenski napredni volilci!
Dne 28. t. ni. Vam bo stopiti na volišče v mestni deželnozborski skupini. Ta dan postane
Ishko usoden v zgodovini političnih pravic slovenskega meščanstva.  Za in zoper te
pravice se bo bila prva bitka v novem deželnem zboru! Bojna vrsta Vaših protivnikov bo močna, zakaj združeni bodo v njej Nemci, klerikalci in vladni pristaši. — Vaša skrb bodi zategadelj, da pošljete v ta boj same zanesljive Svoje može, ki so pripravljeni neustrašno in brezobzirno braniti Vaše pravice, može, ki so v resnici neodvisni navzgorej in navzdol, na levo in na desno.
In ti možje so po soglasnem sklepu Vaših zaupnikov:
1. Za mesto Ljubljana:
dr. Ivan Tavčar
odvetnik, deželni odbornik in občinski svetnik in
dr. Karel Triller
odvetnik in občinski svetnik, oba v Ljubljani.
v
2. Za mestno skupino : Kranj-Skofja Loka :
Ciril Pire
posestnik in trgovec v Rranjn.
3. Za mestno skupino: Kamnik-Radovljica-Tržie:
dr. Janko Vilfan
odvetnik in župan v Radovljici.
4. Za mestno skupino : Postojna-Lož-Vrhnika:
Josip Lenarčič
tovarnar in predsednik trgovske in obrtne zbornice, na Vrhniki.
5. Za mesto Idrija:
Engelbert Gangl
učitelj v Idriji.
v
6. Za mestno skupino : Novo mesto-Crnomelj-Kostanjevica-Krško-Metlika in Višnjo goro:
Ivan Plantan
c. kr. notar in predsednik notarske zbornice v Ljubljani. .
Somišljeniki!   Kakor en mož združite v petek, dne 28. t. m. Svoje glasove na te naše zaupnike. Disciplina in zvestoba do stranke nad vse!
V Ljubljani, dne 21. februarja 1908.
izuršGuolni odbor nnrodno-nopredne stranke.
LISTEK.
Ljubezen Konftnove Kline.
xn.
(Dalje.)
Juri se je obrnil in je snel svojo puško s klina, kajti prišel je čas zasledovanja lovskih tatov. Pred hišo so bili zbrani že drujri pazniki in tako je moral tudi Hrast lotiti se svoje službe, dasi mu je bilo to skrajno neprijetno.
S težkim srcem se je odpravil s pazniki v gozd. Postajališče je bilo vsakemu že vnaprej določeno, tako da so drug- za drugim kar molče izginili od družbe in je naposled Hrast ostal sam. Mehanično je poiskal svoje postajališče. Bilo je to važno mesto, a Hrast ni bil v stanu, misliti na svoje službene dolžnosti. Po glavi mu je rojilo samo to, kar mu je pripovedoval Juri. Ni mogel tajiti, da so Jurjeve besede vzbudile v njem veliko oezaupnost do Klarice. Ničesar, prav ničesar ni vedel, kar bi za-moglo vreči na Btlarieo le najmanjši sum, a nezaupen je bil vendar. Dopovedoval je sam sebi, da je Juri kmečki človek, neolikan in sirov, da torej ni vstanu imeti kako prepričanje, naslanjajoče se na dejstva. Rekel si
je, da govori iz Jurja samo sovraštvo proti ženskemu spolu, nastalo vsled njegove nesrečne ljubezni, in posebej še, da sovraži Klarico, ki je zavzela prvo mesto v Hrastovem srcu ter izpodrinila prijatelja. Kar je bil povedal Juri, se je vse tako ujemalo z njegovimi lastnimi opazovanji, z dejstvi in zlimi slutnjami, ki so se zdaj in zdaj porajali v njegovem srcu, da vsa prisiljena samotolažba ni mogla ničesar žaleči.
Naslonil se je ob mogočno bukev, vzel svojo puško pod pazduho in se še ganil ni, ko je komaj sto korakov od njega počila paska. Dogovorjeno znamenje, da so pazniki izsledili skrivališče lovskih tatov in je obkolili. Šele ko je zaslišal kričanje in nove strele, je postal pozoren. Odstopil je od drevesa in ravnodušno pripravil svojo puško. V tem hipu so skočili iz gošče štirje možje, pred pazniki bežeči lovski tatov je, podrli Hrasta na tla in mu iztrgali puško, potem pa zopet izginili v gozdu.
V drugih razmerah bi se Hrast ne bil dal tako presenetiti. A če bi se mu bilo po nesreči kaj takega pri merilo, bi bil zdivjal jeze in osvetoželj-nosti. Ta dan pa mu še mar ni bilo, da se mu je to primerilo. Mirno, kot bi se ne bilo nič posebnega zgodilo, je stopil med svoje paznike in se ž njimi odpravil domov.
Tudi   na   potu domov je Hrast
neprestano razmišljal o svojih zakonskih razmerah. Razburjen ni bil, saj se eelo nezaupni in Klariei sovražni Juri ni upal reči kaj več, kot da Klariea ne ljubi svojega moža in se ne čuti srečne v svojem zakonu ter da išče razvedrila in pozabljenja v družbi inarkijeve rodovine. Hrast ni torej imel vzroka biti razburjen, bil je pa otožen in morile so ga težke skrbi.
Kakor navadno vsi ljudje, je tudi Hrast veroval, da zvesta in resnična ljubezen omehča naposled tudi najtrje srce in vzbudi v njem vsaj iskro ljubezni. Ta vera je bila zdaj edina njegova tolažba, na to oporo je postavil vse svoje upanje. »Če me Klariea tudi še ne ljubi, me pa bo ljubila, ko enkrat spozna, kako rad jo imam in kako brezmejna je moja ljubezen. To je bil refren vsem raz-mišljevanjem Antona Hrasta in vedno je našel Hrast kak argument, da je ž njim podprl to prisiljeno tolaženje samega sebe. Zdaj se je spominjal, da mu je Klariea iz lastnega nagiba priznala svoje nagnenje, zdaj da je stopila ž njim v zakon, ne da bi ji to bilo potreba in ne da bi ji bil kdo tn*igovarjal. Iz vsega tega je zajemal upanje, da si končno vendarle pridobi Klaričino ljubezen. A trdno to upanje ni bilo niti tako močno, da bi zamoglo razgnati strah in dvome, ki so glodali na Hrastovem srcu.
Naslednjega dne je Hrast pred odhodom z doma tiho stopil v sobico svoje žene. Klariea je sedela pri mizici. V naročju je pač imela šivanje, a roke njene so počivale in videlo se je na prvi pogled, da svojega dela še niti začela ni. Kakor zamaknjena je zrla predse, nepremično in breziz-razno, kakor da so nje misli kdo ve kje.
Počasi se je Hrast bližal svoji ženi. Dasi Hrast ni imel lahkih korakov, ga Klariea vendar ni slišala. Stopil je k nji in ker tudi njegove bližine ni čutila, se je hitro nngrnil in jo poljubil m« vrat.
Klariea je zakričala in planila pokonci.
»Ah       kako si me prestrašil.«
Ta vzklik in glas, s katerim je bil izrečen, se je Hrastu zdel ravno tak, kakor bi ga bila Klariea z de-janjsko silo pahnila od sebe. Odstopil je od nje vsled presenečenja, a vsa kri mu je v trenotku šinila v obraz. Obšlo ga je spoznanje, da se je Klariea v tem trenotku izdala in pokazala, da ji je njen mož ne le tuj, nego naravnost zopern.
V prvem trenotku je to spoznanje Hrasta samo bolelo, a ko je zapazil , kako boječe gleda Klariea nanj in kako pred njim trepeta, kot kaka zasačenn grešnica, tedaj se je v njegovem srcu vzdignila velika jeza.
»Prestrašil sem te,« je rekel s trpko porogljivostjo. »Da, da. strah, to je edino čuvstvo, ki je imaš do mene.,v
»Presenetil si me,« se je opravičevala Klariea. »Zamišljena sem bila in to veš, da se hitro ustrašim.«
»Čemu se opravičuješ?« je trdo vprašal Hrast. vMar misliš, da ne vem. pri čem da sem I Ah, že davno čutim in vem, da se me samo bojiš.«
»Menj se ni treba nikogar bati, je odgovorila Klariea, a ne ponosno, marveč mehko in vdano. »Ničesar nisem storila, da bi se morala bati, nikdar in prav ničesar.«
Saj ti tudi ničesar ne očitani. Samo to veni in čutim vsak dan. da sem ti ZOpern in da nimaš zame nič ljubezni. Najbrž sem ti preveč preprost in preveč navaden ter premalo omikan. Jaz se te pač ne znam dosti nežno dotakniti, zakaj če te poljubim, te že boli in če govorim s teboj, govorim najbrž %tudi premalo nežno, ker pri vsaki moji besedi zadrhtiš.« »Ne govori tako, Anton, prosim
te.«
»Saj sem ti že rekel, da ti niče sar ne očitam. Sam, edino sam sem kriv, da me ne ljubiš, čeprav ti je moje srce vdano.«
(Dalje prihodnji«.)
15
Slovenski volilci!
Nemci in nemčurji kandidirajo dr. Ravni ha rja in
dr. Gregonca Noben pošten Slovenec ne bo glasoval za ta dva
nemčurska kandidata!
Vilfan - Deteta.
Z Gorenjskega, 26. febr.
Volilni boj v Radovljici je dosegel svoj vrhunec. Zadnji »Slovenec« 25. t. m. čuti potrebo, obregniti se na razne ljudi,ki svoje prepričanje odkrito kažejo in odkritosrčno zastopajo, ki ne lazijo kakor »čuki« v osebah dekana in kaplana ponoči od hiše do hiše! Reveži se nam smilijo, ker žrtvujejo svoj nočni mir za izvolitev nemške Detele (Luzerner po zadnjem dopisu).
»Kandidat Trebušnik« — res fini izraz za aristokratskega kandidata klerikalno - uemškutarsko - vladne stranke. Občudujemo njegov takt! Menda bi bilo njem ti potrebno, da obiskuje kak plesni in estetični zavod, kakor ga nasvet nje »Slovenec« našemu dr. Vilfanu! Mogoče bi se vendar njegov hrbet navadil, da se toliko pripogne, da poljubi roko tudi dekanu in kaplana, ki zdaj za njega žrtvujeta vse svoje noči! — Gospod dr. Vilfan vsekakor ni odgovoren za to, da ima moško-krepko telo; če ga radi tega morda napadajo gg. glavar, dekan in kaplan, mora biti to le znak nevoščljivosti. »V krepkem te-
Pozor!
lesu
krepka duša«
- in taka krepka gorenjska duša, ne pa kaka salonska šleva, nas mora zastopati v deželnem zboru. G. dekan je menda že slišal par krepkih odgovorov na svojih agitaeijskih potovanjih upamo, da jih bo prebavil.
Nekega možaka je treba tudi malo spomniti na čase njegove me-žnarije. Ali št1 vedno misli, da je pri cerkvi uslužben! i
Za našega kandidata dr. Vilfana je pa samo častno, da mu nimajo drugega očitat i,kakor da je mož krepkega telesa in da obiskuje plesne vaje mladine. To je ravno dokaz, da je naš mož čil na telesu in duhu, torej najboljši zastopnik našega okraja, za katerega je obilo storil in bo še storil.
Čudno je le, da gospodje pri »Slovencu« nekemu drugemu gospodu, ki se sam imenuje nemškutarja, oziroma Nemca, in ki je škofa Bona-venturo sprejel in pozdravil v nemškem jeziku v Radovljici, ne napadajo!?
Morda res ni tako hud Nemec, da bi volil trobarvno Detelo?
Ker se pa upa zadnji »Slovenec« z drznim in nesramnim čelom trditi, da je Detela Slovenec, moramo ga spomniti na ljudsko štetje. Kako pa je izpolnil g. glavar dotično polo? Ali niste zapisali g. glavar pod rubriko »občevalni jezik« — nemško??
Obžalovanja vredni so le naši okoliški župani, ki se v svoji nerazsodnosti vtikajo v mestne občine, ki jih nič ne brigajo, in ki dado glavarju Deteli specialno zaupnico za to, da je izpolnil svojo prokleto, dobro plačano — dolžnost kot uradnik. Menda bodo to svojo izjavo še vsi obžalovali.
Opazka, ki si jo dovoli »Slovenec« in v kateri hoče vplivati na naše vrlo uradništvo, ne bo imela uspeha. Časi so minuli, ko se je čutil državni uradnik suženj svojega političnega šefa; danes je uradnik tudi prost gospod, ki zastopa svoje mnenje prosto in neustrašeno, bodisi proti belo-rumeni cerkveni, bodisi proti črno-rdeče-žolti zastavi!!
Zaupamo v zavednost vseh naših volilcev, bodisi katerega mišljenja koli, da se čutijo kot zvesti sinovi svoje matere prekrasne Gorenjske, in da bodo vsi enotno rekli — nemškutarja pa ne — mi volimo kot Slovenci naše gore list — dr. Janka Vilfana, župana v Radovljici.
Somišljeniki uolllcl!
Kakor se Je dognalo, mnogo volilcev naše stranke ni dobilo ■o legitimacije ne glasovnice xa prihodnje deželnozborske volitve, dasi so vpisani v volilni imenik. Poživljamo vse somi sij enlke-vo-lilce, kt niso se dobili glasovnice ln legitimacije« da gredo takoj ii deželno vlado, da dobe •boje.
Volilci z začetnimi črkami A—L volijo v Mestnem domu", oni z začetnimi črkami M—Ž pa v „Unlonu" (vhod Iz Frančiškanskih ulic).
Pozor!
Volilci, hranite skrbno legitimacije za slučaj ožje volitve!
ŠKofjo Loko - pozi no jwojo fost.
Y mestni skupini Skofja Loka-Kranj so klerikalci in nemškutarji proti narodno-naprednemu kandidatu Cirilu Pire u postavili kar dva kandidata, v Kranju Pavšlarja, v Skofji Loki pa Josipa Hafnerja.
K ler i kalno-nemškutarska zveza ve sama, da je zmaga kateregakoli klerikalno - nemškutarskega kandidata popolnoma izključena, ali vsaj zgago bi rada delala ta zveza, vsaj zmešnjave bi rada provzročila, raz-netila prepire in sovraštvo in če mogoče provzročila ožjo volitev, pri kateri se strasti najbolj razvnamejo in nastanejo nasprotja, ki se včasih eela leta ne poležejo. V ta grdi spodobnih ljudi nevredni namen so klerikalci in nemškutarji postavili kar d v a kandidata za en sam mandat.
No, naposled se mora strankam pač pripoznati pravica, da postopajo kakor vedo in znajo in si pomagajo, kakor vedo in znajo.
Eno pa se mora od vsake stranke zahtevati, da spoštuje volilce in da jim priporoča za kandidate ljudi, ki so vredni spoštovanja.
Poslanska čast je najvišja čast, ki jo more ljudstvo podeliti in kdor hoče biti ljudski zaupnik, mora biti zaupanja tudi vreden.
Klerikalno - nemška zveza je za Škofjo Loko postavila kandidata v osebi krčmarja Josipa Hafnerja. Tudi krčmar je lahko dober poslanec, i ii nikomur na svetu ne prihaja na misel, da bi zaradi tega ugovarjal kandidaturi Josipa Hafnerja.
Sramota pa je, če se upa kaka stranka priporočati za poslansko čast, za častno mesto ljudskega zaupnika in ljudskega pooblaščenca človeka omadeževane preteklosti.
Kdor hoče biti poslanec, od tega se mora vsaj zahtevati, da je neoma-deževan.
Klerikalno - nemškutarski kandidat Josip Hafner je dvakrat sod-nijsko kaznovan. Prvikrat je bil zaradi nasilnosti obsojen na štirinajst dni zapora, poostrenega s postom, s trdim ležiščem in zapretjem v temno celico in Josip Hafner je to kazen prestal.
Drugič je bil Josip Hafner kaznovan leta 1904. zaradi sokrivde, oziroma udeležbe pri tatvini po paragrafu 464. kazenskega zakona. Sicer se mu je kazen spremenila v denarno kazen, ali že dejstvo, da je bil obsojen zaradi udeležbe pri tatvini zadostuje popolnoma za dokaz, da Je sramota, da priporoča klerikalno -nemška zveza Josipa Hafnerja za poslansko čast.
Sramota bi pa tudi bila, če bi Josip Hafner dobil v Škofji Loki le en sam glas. Ves svet bi s prsti kazal na Škofjo Loko in po celem svetu bi strmeli.
Zgodilo se je pred nekaj leti, da so dunajski krščanski socialci izvolili za poslanca nekega bivšega natakarja. Izvolili so ga v dobri veri, da je pošten in neomadeževan. Pozneje je prišlo na dan, da je bil ta človek kaznovan zaradi tatvine. Še v tisti uri so ga klerikalci vrgli iz stranke in ga prisilili, da je odložil mandat.
Škof ju Loka — pazi na s vojo čast. Kdor glasuje za Hafnerja, vrže kup blata na čast svojega mesta in sramoti samega sebe. O vsakem, ki bo glasoval za Hafnerja, se bo reklo in pisalo: Gllha vkup štriha.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 26. februarja. Proračunski odsek je rešil v današnji seji glavni del proračuna železniškega ministrstva. Poročevalec dr. S y 1 -vester se je zavzemal za elektrizi-ranje železnic. Isto je zahteval tudi poslanec Malik, ki se je potegoval obenem za zgradbo železnice čez Radelj in iz Maribora do Zelenega Travnika. — Poslanec Žitnik je zahteval v predlagani resoluciji podržavljenje dolenjske železnice istočasno z otvoritvijo železnice Novo mesto-Karlovec. V drugi resoluciji je zahteval zvezo Brežic od nove proge ter podaljšanje Vipavske železnice. — Poslanec dr. Korošec je priporočal zgradbo prog Polzela-Kamnik in Maribor-Zeleni Travnik.
— Železniški minister dr. pl. Der-schatta je odgovarjal vsem govornikom. Izrekel se je proti resoluciji, da bi se uvedli vozovi 4. razreda. Podržavljenje Dolenjske železnice se mu za sedaj še ne zdi primerno. V primernem trenotku pa pride tudi ta zadeva na vrsto. Potem je minister obširno razpravljal o elektri-ziranju in o kurjavi s sirovim oljem na državnih železnicah. Najprej se elektrizira proga Inomost - Lindav, nato pa proga Trst-Opčina. V ta namen se zgradi v Trstu velika elektrarna. — Govorilo je še več poslancev za lokalne železniške težnje, nakar se je celo poglavje z resolucijami vred sprejelo.
Bosna in Hercegovina pred delegacijami.
D u D a j , 26. februarja. Avstrijska delegacija je razpravljala danes o okupacijskem kreditu. Poročevalec vitez V u k o v i č je razpravljal o projektovani balkanski železnici ter dokazoval, da bo projektira na železnica od Donave do A-drije neugodno vplivala na železnico skozi Sandžak. Nujno potrebno se zdi poročevalcu, da se vzhodna bosanska železnica podaljša do Užice v Srbiji.
— Delegat Nemec je ostro kriti-koval razmere *v Bosni in Hercegovini. Avstrijski ,birokratizem in brezmejni vojaški absolutizem zabranju-jeta vsak razvoj v teh deželah. Soci-alno-političnega zakonodaj stv a ne poznajo v Bosni, zato so delavci brezpravni. Vlada ne pozna svobodomiselnih načel ne glede šolstva ne uprave. Bosna mora dobiti ustavo, ki ne bo prikrojena po avstrijskih biro-kratičnih načelih, temne na temelju enake pravice za v -e. — Delegat Klofač je tudi kritikova! škodljivi birokratizem, zahteval je temeljite agrarne reforme in ljudsko zastopstvo. — Seja se je zvečer nadaljevala.
Deželnozborske volitve na Češkem.
Praga, 26. februarja. V kmečkem okraju, kjer je kandidiral grof Sternberg, tudi pri drugi volit-vi ni prišlo do odločitve, temuč je treba še enkrat ožje volitve med češkim agrareem Holancem in grofom Sternbergom.
Jutri se vrše deželnozborske volitve v 35 čeških in 29 nemških mestnih okrajih, dočim so v Budjejovi cah nastavili Čehi in Nemci svoja kandidata. To bo zadnji volilni boj med Čehi in Nemci pri deželnozbor-skih volitvah. Najbrže odločijo socialni demokratje v prilog češkemu kandidatu.
Frankovci za bana Raucha
Zagreb, 26. februarja. Vladna stranka je sklenila s Starčevičan-sko opozicijo kompromis za jutrišnje saborske volitve. Vlada priporoča avtonomnim uradnikom in unioni-stičnim volilcem sploh, naj v okrajih, kjer ni vladna stranka nastavili* svojih kandidatov, glasujejo za Star-čevieance, češ, da je ta stranka za vlado manj nevarna kakor hrvaško-srbska koalicija. Izdajstvo Starčevi-čancev je zbudilo silno razburjenje.
Angleška in nemška vlada v Macedoniji.
London, 26. februarja. Na vprašanje o Macedoniji je izjavil minister zunanjih del, da premotru-je Angleška balkanski železniški projekt z dobrohotno nevtraliteto. Čimveč železnic se zgradi na Balkanu, tembolje za ondotne dežele in za vsakogar. Po berolinski pogodbi ima Avstro-Ogrska pravico, zasesti sandžak Novipazar, istotako ima pravico po tem sandžaku graditi ceste in ustanavljati garnizije. — Poslanec 6 o o r h je nato izjavil, da je av-stro-ogrski železniški načrt le stra-tegičen, in to spremeni ves evropski položaj.
Nemški poslanik v Londonu, grof W o 1 f f - M e t t e r n i c h , je govoril v trgovinski zbornici ter izjavil, da dela položaj v Macedoniji največjo skrb celi Evropi. Na pro-jektovano avstro - ogrsko železnico skozi Sandžak zre Nemčija s simpatijami, ker je Avstro-Ogrska k temu upravičena s pogodbo prijatelja in za veznika.
Ljubljanski narodno-napredni volilci!
Opozarjamo vaa, da Jo treba na glasovnico zaplesti dva kandidata In ne samo onega, kot mislijo nekateri somišljeniki! Zato naj vsak zapifte razločno in natančno na glasovnico:
Dr Ivan Tavčar,
Odvetnik v LJubljani.
Dr. Karel Trlller,
odvetnik v Ljubljani.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27. februarja.
— Volilci, vsi na volišče! Jutri morajo narodno-napredni volilci vsi od prvega do zadnjega na volišče, tako oni, ki volijo v »Mestnem domu«, kakor tudi tisti, ki volijo v »tlnionu«. Mnogo je naprednih voli ieev, ki nečejo prestopiti nikdar praga »Uniona«, ki je glavno zbirališče klerikalcev in kjer so od klerikalnih klevetnikov letele najhudob-nejše laži in obrekovanja na naprednjake, ki vsled tega seveda nimajo prav nobenega vzroka pohajati v nemškutarski »Union«. Toda jutri mora biti izjema! Vsi narodno - napredni volilci, ki volite a* »Unionu«, to je od črke M do črke Ž, morate priti na volišče! S polnoštevilno udeležbo pri volitvah v »lTnionu« prizade-nimo nasprotnikom mogočen udaree in porazimo jih v njih trdnjavi! Isto velja glede udeležbe za volilce, ki volijo v »Mestnem domu«, to je od črke A do L. Vsi do zadnjega v volilno dvorano! Nihče naj ne ostane doma. nihče naj ne misli, da bodo tudi brez njegovega glasu volitve ugodno končale! Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je šlo za en sam glas in mnog naš volilec, ki po kakršnikoli krivdi ni prišel na volišče, je ravno sebi pripisoval krivdo, da zaradi njegovega glasu ni zmagal takoj pri prvi volitvi župan Hribar! Da se nam tudi zdaj kaj sličnega ne primeri, ko so nasprotniki napeli vse sile in so se združili vsi elementi, klerikalci, nemškutarji, Nemci in vlada, da pa-de slovenska Ljubljana v njihove roke — zato ne sme nihče odlašati, marveč naj vsak pravočasno pohiti na volišče, da stori svojo narodno slovensko dolžnost!
— Ljubljana voli dva poslanca v deželni zbor in ne samo enega! Nekateri volilci so mnenja, da je treba voliti samo enega deželnozborskega poslanea v Ljubljani in slišali smo že dva znanca, ki sta se domenila. »Jaz bom volil dr. Tavčarja, ti pa dr. Trillerja.« Opozarjamo ponovno, da se v Ljubljani volita dva poslanea in ne samo eden in da mora vsak narodno-napredni volilec zapisati na glasovnico dve imeni. Razločno in na-
tančno zapiši torej vsak volilec: Dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, Dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubi Ijani.
— Kako dr. Ravnikar slepar j slovenske volilce! Eklatantno je do kazano z neovržnimi dejstvi, da j<» starosta »Slovenske sokolske zveze< dr. R a v n i h a r v najtesnejši zvezi z Nemci in klerikalci. Nemci in klerikalci gredo kot en mož zanj v boj in delajo z vsemi sredstvi na to, da bi mu pripomogli do zmage. K ler i. kalna stranka je dala njemu in dr. Gregoriču na razpolago vsa potrebna gmotna sredstva v volilne in agita-cijske svrhe, »Slovenčevo« uredni, štvo pa je dr. Ravniharjevemu glasilu priskočilo na pomoč s tem, da mu je iz svojih vrst preskrbelo se-trudnike, ki so se že za časa državnozborskih volitev v borbi proti na-rodiio-napredni stranki izkazali k«;t »izvrstne sile« v laganju, obrekova nju in zavijanju. Dasi je torej dr. Ravnihar v najožjem stiku tako z Nemci, kakor s klerikalci, kar izpri čujejo dejanja njega samega, kakor tudi postopanje klerikalne in nem ške stranke v volilnem boju, vendar si upa še vedno trditi, da je docela »neodvisen, samostojen« kandidat, ki ni zvezan niti s klerikalci niti t Nemci. Ker pa ve, da tudi njegova zatrdila v »Novi Dobi« ne vlečejo iu ne zaležejo čisto nič, ker pošten slo-venski volilec sploh ne čita revolver-skega glasila uemškutarsko - klerikalne zveze, pošilja volileein svoje ročno ]>odpisano izjavo, v kateri k!i če nebo in pekel za pričo, da ni »vezan niti s kakim paktom, niti s kakim dogovorom, sploh niti z besedico ne — niti na klerikalno, niti na nem-ško stranko«, ter zatrjuje, da se bo boril za volilno reformo na podlagi eplošne in enake volilne pravice, ker je nasprotnik kurijalnemu sistemu, zlasti pa kuriji veleposestva. Da je dr. Vladimir Ravnili ar v zvezi z Nemci in klerikalci, smo že opetovTino nepobitno dokazali. V tem oziru ni treba več izgubljati besed, ker n»u je že itak za večne čase vžgan v če!:> pečat narodnega izdajstva. Sedaj hočemo Se dokazati, da slepari dr. Rav nihar slovenske volilce tudi gle<!* svojega stališča napram volilni reformi. Dr. Ravnihar zatrjuje v svoj: izjavi, da je nasprotnik posebno kuriji veleposestva. V glasilu njegovega zaveznika dr. Egerja »Deutseln-Stimmen« pa čitamo v volilnem okli en doslovno tole: »Ker je bilo spor;*-7u ml jen je glede volilne reforme slovensko napredno stranko izključeno, ker je brezpogojno zahtevala odpravo veleposestniške kurije. Par pa se je posrečilo se sporazumeti s klerikalno stranko za takšno volilnn reformo, ki odgovarja željam vele-posestva in klerikalne stranke. Novi deželni zbor se bo v prvi vrsti imel p »čati s to volilno reformo. Komur je torej na srcu blagor dežele, bo glasoval samo za take kandidate, ki so pripravljeni se boriti za dogovorjeno volilno reformo. To pa bosta storila kandidata dr. Ravnihar in dr. Gregorič.« Tako dr. Eger! Kdo sedaj laže in zavija, dr. Eger ali dr. Ravnihar. Dr. Ravnihar pravi, da je nasprotnik kuriji veleposestva, dr. Eger pa zatrjuje, da se je dr. Ravnihar zavezal boriti za tisto volilno reformo, ki varuje privilegij nemškega veleposestva! Kje je sedaj resnica I Če uvažujemo, da ima dr. Rav« nihar interes prikrivati vsako posredno ali neposredno zvezo z Nemci, dočim za dr. Egerja nima nobenega smisla, skrivati svoje stike s takozvanima neodvisnima kandidatoma dr. Ravniharjem in dr. Gregoričeni, moramo priti do prepričanja, da — laže dr. Ravnihar!
— Dr. Ravnihar laže!  Dr. Kav nihar taji, da bi bil v zadnjem Sašu konferiral    z   voditeljem klerikalna stranke   dr.  Šusteršiče m. Tudi dr. Sust**ršič izjavlja v včerajšnjem »Slovencu«, da ni bil v dr. Ravnihar je vi pisarni in da vobee v zadnjem času niti govoril ni z dr. Ravnihar jem. Nasproti temu izjavljamo kategorično, da je dr. Šusteršič v petek,
(Dalje v priloaU
Slovenci!
Ob tlo z nemSko-kleriknIno zvezo!
Na voliščejza narodna kandidata, ki sta:
dr. Ivan Tavčar dr. Karel Triller
odvetnik v Cjnbljani
• i v
Na zdar!
odvetnik v tjnbljanl
Priloga „SloTenskemn Narodu" ii 49., dne 27. februarja 1808,
napišite na glasovnice imeni slovenskih kandidatov: dr. IVAN TAVČAR dr. KAREL TRILLER
odvetnik v Ljubljani. odvetnik v Ljubljani.
dne 21. t. m. par minut pred dvanajsto uro, prišedši s sodišča, šel v dr. Ravniharjevo pisarno ter tam ostal dlje časa. Ali ni to gola in čista resnica, gospoda dr. Ravnihar in dr. ŠusteršiČf Ako ni res, tožite nas in nastopili bodem o dokaz resnice! Naš izvestitelj, ki je videl dr. Šusteršiča iti ^ Ravniharjevo pisarno, je pripravljen pod prisego potrditi svoje poročilo!
— Ljubezen do u radništva, in sicer nenavadno gorka, prihaja vselej zn časa volitev iz ust klerikalcem in tedaj lažejo o zaslugah klerikalne stranke za uradništvo in delajo tako, kakor bi se narodno-napredna stranka šele zbudila iz sanj in začela premišljati, kake vrste človek je uradnik. Vsa slovenska javnost pa ve, da je bila narodno - napredna stranka edina, katera se je in se zavzema za uradništvo, in mi opozarjamo pri tej priliki na dve interpelaciji, kateri je še nedavno vložil v državnem zboru poslanec ljubljanskega mesta župan Hribar glede finančnih uradnikov. Prva z dne 12. julija 1907 se tiče položaja finančnih uradnikov na Kranjskem sploh, druga pa, katero je vložil dne 23. julija 1907, se tiče napredovalnih razmer pri c. kr deželnem plačilnem uradu v Ljubljani. Klerikalna stranka ni niti s prstom genila za uradništvo, saj je njegova zakleta sovražnica, prijateljica pa sedaj, ko bi rada ulovila njihove glasove.
— Zakaj pride ljubljansko uradništvo v II. razred aktivitetnih do-klad? Iz uradniških krogov se nam piše: Vsakdo si lahko misli, da je sobotni »Slovenec« odičil poslanca dr. Šusteršiča in Načeta Žitnika le s pa-vovim perjem, ko jima prisvaja zaslugo, da pride ljubljansko državno uradništvo po njunem posredovanju in zaslugi v II. razred dejalnostnih doklad. No, za časa volilnega boja je »Slovencevcem« vsako sredstvo dobro, da se nasprotni stranki od je kaj zaslug. Kdor pa ne izgubi iz spomina dr. Šusteršičevih besed, da »uradniki samo žro« in kdor je poslušal na shodu v »Unionu«, ko se je šlo za državnozborsko kandidaturo Kre-garja, prerokovanje Šusteršičevo, kaj bo klerikalna stranka napravila z onimi deželnimi uradniki, ki ne bodo njenega prepričanja, potem ne more zaupati takim »prijateljem« kot je klerikalna stranka in ne njenim zaslugam, ki so le pavovo perje, ona pa navadna sraka. Vse, kar bo dobilo državno uradništvo v tem oziru, je zasluga poslanca ljubljanskega mesta župana Hribarja. In v podkrepitev te trditve smo primorani povedati naslednje: Župan Ivan Hribar je že dne 11. aprila 1907 posredoval v finančnem ministrstvu za to, da pride Ljubljana v II. razred, in to vsled posebnih ozira vrednih razmer, ki vladajo tukaj. Takoj pa, ko je bil voljen državnim poslancem, je stavil v državnem zboru enak predlog in poleg tega mnogokrat posredoval v ministrstvu v tej zadevi. V finančnem ministrstvu se je državnemu poslancu Hribarju, in to po finančnem ministru Korytow-skem samem, in to že aprila meseca preteklega leta obljubilo, da se posebnih razmer mesta Ljubljane, vsled katerih bi prišla v II, razred dejalnostnih doklad, ne bo pustilo v nemar. »Razvrstitev« se mu je reklo, »se je izvršila sedaj strogo po določbah zakona na podlagi zadnje ljudske štetve in je n. pr. Beljak prišel v ni. razred, ker šteje vsled pri-klopljenja nekih sosednih krajev tez 10.000 prebivalcev. Mesta, glede katerih se je vladi priporočilo v posebnih ozira vrednih slučajih, pomakniti jih v višji razred, so sedaj v proučevanju.« Med zadnje omenjena mesta spada tudi Ljubljana in gospodu županu se je zatrdilo, da bode to proučevanje končano vsaj na jesen 1907. No, to proučevanje ni bilo v jeseni preteklega leta končano, marveč šele sedaj, in sicer z uspehom, ki je časten za Ljubljano »Slovencev« poročevalec, kateri je izvedel, da pride Ljubljana v II. razred dejalnostnih doklad, si je mislil, ena laž več ali manj na svetu, recimo svetu, da sta to izposlovala »prijatelj nradništva« dr. Šusteršič in Nace Žitnik, in glasovi nradništva so zagotovljeni »neodvisnima«  v resnici
pa nemško - klerikalnima kandidatoma : dr. Gregoriču in Gottf riedu Ravnihar ju. V resnici pa je to izposloval poslanec narodno - napredne stranke, župan Hribar, in če doseže ljubljansko uradništvo to udobnost šele letos o Veliki noči, je krivo temu to, da se je proučevanje zavleklo, ker župan je vedno drezal, da se nujno reši, vsaj pa v jeseni 1907.
Več uradnikov.
— Odgovor neodvisnega slovenskega uradništva gg, kandidatoma dr ju. Gregoriču in drju. Ravnihar ju. Neodvisni meščanski volilni odbor ima drzno čelo pošiljati okoli nas uradnikov neko skrpucalo, ki mora vsled svoje plitvosti in logične zmedenosti doseči ravno nasprotno kakor kar namerava, namreč da Vaju ne bode volil nobeden razsoden uradnik. Volilni odbor Vaju priporoča s tem, da bodeta šla v boj za materijalno in duševno oslobojenje uradništva. To je s 1 e p il o , ker se taka in enaka vprašanja sploh ne rešujejo v deželnem zboru; še manj pa bi Vama bilo mogoče kaj storiti v družbi oseb, na katere opirata Vidva svojo kandidaturo. Ker priporoča Vajino kandidaturo »S. L. S.«, se ne moremo niti najmanj ogrevati za-njo. »S. L. S.« je stranka, ki je očitala slovenskemu uradništvu, ki daleko nadkriljuje s svojimi zmožnostmi uradništvo drugi ii žali bog gospoduj oči h avstrijskih narodov, lenobo, da drugega ne dela nego žre, pristranost, sploh svojstva, katera nam ni mogel očitati doslej niti najzagrizenejši narodni nasprotnik. Klerikalna stranka kot kmetska stranka ne more uspešno delati za meščanstvo in uradništvo sploh, ker si njihovi interesi nasprotujejo, in ako hoče uspešno skrbeti za interese kmetskega ljudstva, more to storiti le na stroške meščanov in uradništva. Že samo priporočilo »S. L. S.« je za nas povod, da Vaju ne moremo in tudi ne bodemo volili, ker mi lahko volimo le odločne nasprotnike »S. L. S.«, ki pa nikakor niso oni, ki jih »S. L. S.« priporoča. Kot narodnjaki pa tudi ne moremo voliti kandidatov, katere priporoča svojim pristašem nemški ljudski svet pod vodstvom nemškega nacijonalca dr. Egra, ker od tako priporočanih kandidatov nikakor ne moremo pričakovati, da bi zastopali uspešno korist slovenskih uradnikov, ki morajo toliko trpeti pod importiranjem Nemcev v naše urade. Sicer pa pisava nemških listov, »Slovenca« in tudi »Nove Dobe« jasno priča, da imata Vidva pogodbo z nemško-klerikalno stranko in da sta torej na obe imenovani stranki vezana. To nam zadošča, da Vama ne smemo svojih glasov zaupati. — Več neodvisnih slovenskih uradnikov.
— Izkoriščevalca ljudskega zaupanja to sta dr. Ravnihar in dr. G r e g o r i č , kajti onadva sta tista moža (!), ki jima absolutno ne gre za ljudsko delo, kakor to jasno kaže vsa njuna falitna in brezuspešna preteklost. Še koder je dr. Gregorič vmes posegel, se ni obneslo, nasprotno: vsi njegovi najožji sodelavci so se čutili primorane, postaviti ga pod kap, samo da so vsaj deloma rešili, kar bi šlo ped njegovo gospodarsko roko v pogubo. Dr. Ravnihar pa sploh ni drugega nego mož lepih, toda puhlih fraz, ki vedno le zabavlja, sam pa ničesar ne zna ustvariti. In ta dva moža obetata sedaj zlate gradove, kadar pa sta sama, se smejeta v pest, ker sta v svoji drznosti prepričana, da se bo našlo vendarle še kaj ljudi, ki se jima bodo dali izkoristiti v njune brezmejno častihlepne namene. Gospoda volilci! Delavnih mož nam treba, ne puhlih frazerjev; izkoriščevalcem vaše zaupljivosti pa pokažite vrata. Za ljudi, ki jim ni za delo, ampak samo za lastno čast in lastno korist med poštenjaki in značaji ni mesta!
— Nemožato in Čisto brez potrebe bojazljivo je, če kdo samo zato, »da bi se na nobeno plat ne zameril«, napiše na svoj volilni listek ime enega narodno - naprednega in enega klerikalno - nemškutarskega kandidata. Nemožato je, ker kaže nesamo-stojnost in politično nezrelost, brez potrebe bojazljivo je, ker so volitve tajne in torej nihče ne more vedeti, koga sem volil. Ne dajte se torej, volilci, preslepiti od čisto praznih gro-
ženj nasprotnih agitatorjev 1 Nihče vam prav nič ne more, nihče vas ne sine kontrolirati, nihče vam velevati, koga vam je voliti — volilno svobodo varuje zakon. Zato volite svobodno in možato po svojem boljšem, lastnem prepričanju in zapišite na svoj volilni listek imena mož, ki vam jih po svoji najboljši vesti priporoča stranka, ki je dovedla belo Ljubljano do tistega viška, radi katerega gleda s ponosom nanjo vsa zavedna, narodna in napredna Slovenija, zapišite na svoj listek imena: Dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani. Dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani.
— Obrtniki! Recite Vi, kakšnih koristi ste imeli od klerikalne stranke, ki Vam vsiljuje svojega Gregoriču in njegov privesek Ravniharja? \ i kakih! Nasprotno! Namesto da bi Vas podpirali, ste jim Vi preneumni, prene ved ni, v svoji stroki premalo izvežbani, in svoje potrebščine na obrtnih izdelkih naročajo od drugod, od tujeev, celo od zagrizenih narodnih nasprotnikov. Ali ni tako postopal dr. Gregorič ob stavbi »Uniona«? Ali se ni vrgel veliki kapital tujcem v žrelo 1 Kako je bilo s škofovimi zavodi v Št. Vidu, kako z novozgrajeno »Katoliško tiskarno«, kako s preslikavanjem in popravljanjem cerkva? Kdo hodi naročat na Tirolsko, v Nemčijo? Kdo je lansko leto izrabil za državnozborskega kandidata ljubljanskega obrtnika samo za to, da se nameče obrtnikom nekaj peska v očit Vidite, tako delajo za Vas in z Vami Gregoriči! Ne dajte se preslepiti od praznih besedi, ne dajte se izkoriščati izkoriščevalcem ljudskega zaupanja!
— Nemci za dr. Ravnikarja in dr. Gregoriča! Nemci razpošiljajo na volilce oklic, naslovljen »An die ge-ehrten deutschen Landtagswahler in Laibach«, v katerem jih rote naj volijo »gesehlossen fiir die selbstandi-gen Kandidaten dr. Vinzenz Gregorič, Landesprimararzt in Laibach, und dr. Wladimir Ravnihar, Advokat in Laibach.« Te volilne oklice pošiljajo celo slovenskim volilcein, ki niso znani kot odločni pristaši narod-no-napredne stranke. Na drugi strani pa pošiljajo klerikalci in takozvani »neodvisni meščanski volilni odbor« volilne oklice tudi Nemcem, kar kaže, da vlada med klerikalnimi in nemškimi zavezniki najlepše soglasje. Vse to dokazuje, da sta dr. Ravnihar in dr. Gregorič kandidata nemške in klerikalne stranke. Ker sta torej Ravnihar in Gregorič ofici-jalna kandidata združene nemško-klerikalne koalicije, ne bo nobenega poštenega slovenskega volilca, ki bi tako malo držal na svojo narodno čast, da bi se izpozabil in dal svoj glas kandidatoma, ki jih je porodil konkubinat med nemčursko in kleri-kalno stranko!
—Za koliko sta kupila dr. Ravnihar in dr. Gregorič Nemce? Z izredno vnemo se zavzemajo Nemci za kandidaturi predsednika »Slovenske sokolske zveze« dr. R a v n i h a r j a in dr. Gregoriča. Od kod ta čudna ljubezen? Morda zgolj radi lepih oči dr. Vladimirja ali dr. Vinkota? No, Nemci so prepraktični ljudje, da bi se dali zapeljati po lepih očeh! Kupčija je kupčija, to je njih načelo. In to kupčijo so sklenili tudi z dr. Kavniharjem in dr. Gregoričem! Obljubili so glasovati za nje, ako se zavežeta, da bosta v deželnem zboru nastopila proti odpravi veleposestniške kurije. Dr. Ravnihar in dr. Gregorič sta se obvezala in kupčija je bila končana! To je črno na belem čitati v »Deutsche Stimmen« in v volilnem oklicu, ki ga razpošiljajo Nemci volilcein. Torej cena za nemške glasove je bilo petrificiranje krivičnega privilegija nemškega veleposestva! Sramota! Kateri slovenski volilec bo smatral za združljivo s svojo narodno častjo, da bo volil takšna izdajalska kandidata?!
— Dr. Robida pri dr. Eger ju. V oficialnem glasilu nemške stranke »Deutsche Stimmen« je bil dr. Ravnihar pisan vedno Ravnikar. Bati se je torej bilo, da bi Nemci izpolnili glasovnice na ime dr. Ravnikar, kar bi morda zadostovalo, da bi volilna komisija te glasove razveljavila. Tega so se »neodvisni« bali ter so poslali dr. Robido k dr. Eger ju, naj
bi vplival na nemške volilce, da bi pravilno pisali dr. Ravniharjevo ime. Intervencija je imela uspeh! Volilni oklic nemške stranke navaja že pravilno pisano ime dr. Ravnihar in ne dr. Ravnikar! Pa pravi dr. Ravnihar, da nima nobenega stika z Nemci!
— Impozanten shod »neodvisnih« kandidatov na Prnlah. Včeraj zvečer sta se predstavila svojim vo-lilcem v Pogačnikovi gostilni na Prulah oba ljubljanska »neodvisna« kandidata. Priprave za to veličastno prireditev je vodil neizogibni gostilničar Dachs ob asistenci svojega sinčka. Naročilo in napravilo se je mnogo jedil, ki naj bi »zborovavce« spravila v večje navdušenje. Točno ob osmih so začeli vreti navdušeni volilci na shod in do devetih, se jih je zbralo celih — 13! Ta nesrečna številka 13. — Dr. Gregoriču, ki se je pripeljal z izvoščkom, je kar sapo zaprlo, ko je ogledal to hrabro četo Špartancev. Malo je zamomljal, sle-kel kožuh in ga položil na rešeto jajc, ki so čakala »zborovavcev«. Najbrže bi bil rad naredil čudež, da bi izlezel iz vsakega jajca — volilec »neodvisnih«. Toda kmalu mu je srce upadlo, ker je na prstih svoje levice preštel svoje »volivce«, izmed Prulčanov pa ni bilo nikogar na shodu. Dachs in brivec Hinko Dolenec, neki mizar iz Kolodvorskega okraja, pa še dva druga volilca — to je bilo vse. Osem »zborova vce v« pa itak ni imelo volilne pravice. Pobit je vzel svoj kožuh z jajc ter odšel z besedami: Prosim, gospoda moja, oprostite! Ko j nato je vstopil »mladi« kandidat dr. Vladimir Ravnihar. Hitro je pregledal situacijo, zasukal se parkrat po sobi, kakor bi hotel reči: »Ali vas res ni več?!« potem pa se je priklonil in izginil v nočno temo ... »Šel je po svetu Bog ve kam ... Podrobnejše poročilo o tem veličastnem shodu prinese: »G r d o b a«.
— Roke proč! od mestne hranilnice ljubljanske! Zadnji čas se trudijo in napenjajo »Novodoborji«, da bi vpeljali svojo politiko v naš eminentno narodni zavod, v mestno hranilnico! Strast in zavist jim ne daje miru, ker se ta mestni denarni zavod ravno zato, ker je v rokah v mirnih, premišljenih napredno-narodnih mož tako lepo razvija in vedno bolj napreduje ter obeta s časom donašati mestu neizčrpnih sredstev za dobrodelne in socijalno potrebne naprave! Kakor se iz dnevnikov razvidi, pa to proč vi tanje domačega zavoda kar ne da mirnega spanja oni kliki, koja hoče na vsak način makari tudi s pomočjo nemškutarsko - klerikalnih privržencev splezati na površino! Tem netopirjem in ponočnim čukom kličemo svoj krepki: »roke proč!« od zavoda, za kojega procvit niste vi storili še prav nič — a mu hočete po starem receptu »divide et impera!« le škodovati! Grobokopi! — Meščan, ki ima svoje prihranke v mestni hranilnici.
— Slovenski Branković allas
Deiman it- II* Vsak narod ima svoje efijalte! Povestnioa nam spri-Čuje, kako so bili hrabri Lake demon ci
Sri Termopilah izdani po narodnem is-ajioi, ki je postal s svojim imenom za prototip izdajskega dejanja vseh časov in narodov! Naši rodni bratje južnoslovanski Srbi so bili na Vidov dan leta 1389. na Kosovem (polju) blizu Mitrovioe (makedonske) pobiti in poraženi od krvoločnih Turkov in so izgubili samostojno carstvo, ker jih je izdal rodni brat — Branković! Tudi mi imamo svojega Brankovica is polpreteklega Časa, nemškutarja DeŽmana, koji je s svojo nečuveno drsnostjo venomer trdil, „da more biti „der praktisohe Kraineru le tedaj srečen in isveličan, ako se brezvoljno proda v s enem-S kim interesom! tfAli naj se zopet vrnejo oni, za nas toli žalostni Časi, ko je nad nami gospodarila nemška neusmiljena roka s Dež manom na krmilu?! Vsak zaveden m tresno misleč Slovenec bode nehote zakričal: „Ne in nikdar neltf To pa se bi zgodilo, ako pride Šusteršičevo kukavično jajoe dr. Gregorič - Ravnihar na krmilo v deželnem zboru oziroma odboru!! Vsakega tudi klerikalnega zavednega Slovenoa narodna dolžnost je, s svojim glasom ali nakak
drug način ne podpirati naših narodnih nasprotnikov, onih dveh ali treh kandidatov, ki hočejo s pomočjo nemških glasov priti na vplivna mesta, kjer bi potem delali na Škodo vsega Slovenstva! Vsi Slovenci naj enoglasno zavpijejo : „Mi ne maramo Dež mano v Itev. 2!lu — Jutri, na dan volitve pa naj vsak Ljubljančan gre zavedno na volilno bojišče s hrahrim obličjem trdeč: „Sutra čemo vidjeti, ko li vjera ili nevjera l"
— Bio nlger est, hano ta Romane oavotol Tako naj vsak Ljubljančan jutri zjutraj izjavi v slučaju, da se mu priporočata za poslanca dr. Vinko Gregorič in pa dr. Vladimir Ravnihar! Vsak Slovenec bode s tem, da voli narodno-napredna kandidata, zadobit več zaslug za naSo pravično stvar, kakor pa če bi prelil svojo srčno kri na bojnem polju!
— Hndo to prede „samostoj-
nimatf kandidatoma dr. Gregoriču in dr. Ravniharju. Slednji vabi rokodelce iz Šentjakobskega okraja in celo starin ar je v svojo pisarno s pretvezo, da jim preskrbi znatno delo. Pred snočnjim je v gostilni v Sod-nijskih ulicah sedel neki gospod in rekel gostilničarju: nZdaj pa grem k dr. Ravniharju prevzet eno delo: že tri'krat je poslal nekega dohtarja naj vendar pridem delo prevzet." Na gostilničar j evo opazko: nAli ste vi tudi mizar ?a pa je dotični gospod odgovoril: „će prav nisem — saj imam tudi mojstra seboj, ker za prevzetje velikega dela morava biti dva. Jaz pa tudi pri „tem" rad kaj zaslužim". — To je pač najnovejši agitaoijsko sredstvo. Gospod kandidat mora gotovo potrebovati veliko in lepe oprave, ker jo naroča potom starinarj ev. No, pa saj tudi dr. Ravnikarja in dr. Gregoriča politična načela niso za drugega kot za tandelmarkt.
— Apel na nafte narodno mislečo ienstvo. Zgodovinsko je dognana resnica, da je ženski spol tudi zmožen doprinesti velikih žrtev v prid kake vzvišene ideje! Povestnioa nam priča o rodoljubju Spartanske matere do svojega v boj gredočega sina, o devici Orleanski itd. V romanu „Salambou pripoveduje pisatelj rodoljubno navduSenost do ekstaze o meščanskih obleganega mesta Karthag, koje so baje brez vsakega pomisleka darovale svoje krasne dolge kite v ta namen, da so se is njih spletle vrvi potrebne v obrambo mestnega zidovja! To se mora imenovati velikanska žrtevl Od naših narodnih dam se je zahtevalo že opetovano požrtvovalnega, napornega dela v korist narodnih ustanov! In nikdar ne brezuspešno! Tudi sedaj ob predstojećih volitvah apelujemo na svoje slovensko mislečo ženstvo, da vpotrebi in porabi vse svoje sile na to, da se izvolijo na-rodno-napredni slovenski, — a ne po klerikalnem nemStvu tudi si O venski nasprotni kandidatje! Pomislite le narodne žene in gospodične, kakšno navdušenje je vladalo ob Hribarjevi izvolitvi! Tudi sedaj naj bode tako!
— Značilen slučaj. PiSe se nam: Kadar vzamem v roko „Novo Dobotf in Čitam blasne izbruhe dr. Robide, se vselej spominjam na karakterističen dogodek. Pol leta je tega, ko je neka žena dobila obvestilo, da se nahaja njena 20letna hči v Berolinu v bolnici. Na povratku iz Amerike je bila punica zavožena v Berolin in tam sprejeta v bolnico. Dekle ni nič govorilo, nič razumelo, le plaho je gledalo okrog sebe, kakor bi bila umobolna. — Vsled tega naznanila je mati poslala dobrega znanca v Berolin po njeno hčer. Ko je punica prišla v Ljubljano, se je pač iskazalo, da vse pozna, a govorila ni nič, prav kakor bi bila vsa zbegana. Videlo se je pač, da je to posledica prestanega strahu in kdo ve kakega ravnanja na večmesečnem potovanju. Ko je punica prišla v Ljubljano, sta jo njen spremljevalec, ki jo je Sel iskat v Berolin, in pa mati koj prvi dan peljali k dr. Robidi, da bi povedal, če bo pnnioa Se ozdravela. Mati in omenjeni spremljevalec sta ališala, da je dr. Robida psihijatar - specijalist in sta se s naj-
Zavedni slovenski volilci pozor!
V Kočevju Nemci bojkotirajo slovensko vino! V Ljubljani pa hočeta Gregorič in Ravnihar ob ramenih nemških turnerjev
zlesti v deželni zbor.
večjim zaupanjem obrnila do njega. Dr. Robida je nesrečno dekle oddaleČ malo pogledal in odločil: P o S1 j i t e jo na Studenca. Mati je izjavila, da hčer ne bi rada dala v blaznioo in da upa, da bo dekletu vendar bolje. Prosila je torej, naj dr. Robida dekle preišče in pove, če je upati, da dekle ozdravi ali ne. Dr. Robida je odgovoril: Peljite jo na Studenec: ali bo znorela ali pa ne, ali bo ozdravljena, ali pa ne, ali bo živela, ali pa ne. Na to je gospod, ki je spremljal dekle, rekel dr. Robidi v obraz, da toliko on tudi pozua. Razburjena mati je specijalista dr. Robido vprašala za račun in dobila odgovor: dva goldinarja. Ta pa dr. Robida ni pristavil svojega: ali pa ne. Mati je peljala hčer domu na deželo in ko se je revica odpočila in jo je zapustil strah, je že čez pet dni začela govoriti ter se čez nekaj časa s lastnoročnim pismom zahvalila gospodu, ki jo je pripeljal iz Barolina domu. će bi jo bil dr. Robida zdravil z mokrimi rjuhami, bi najbrž ne bila danes zdrava in srečna. Ta slučaj mi potrjuje, da je dež. odbor s dr. Tavčarjem vred samo pravilno postopal glede dr. Robide in ukrenil, kar je bilo potrebno. X.
— Gostilničarji \ Ne dajte se preslepiti intrigantom okrog „Nove Dobeu! Dobro veste, da je ravno narodno napredna stranka vsekdar z vso cdločnostjo zastopala Vaše interese, dobro vedoča, koliko zaslombo ima ravno med gostilničarji. Kateri list je bil od nekdaj vedno odprt za Vaše težnje, kdo je delal in še dela reklamo za vsako malenkost, ki jo priredi ta ali oni gostilničar? Kdo prinaša dan na dan reklamne vesti o Vas, kdo se je zavzemal za Vas proti dež. preizkuševalni kleti? Ali ni to bil vsikdar „Slovenski Narod"! Ali bodete sedaj, ko se gre za kandidate, ki Vam jih priporoča naš list, — „Slov. Narodu" pokazali hrbet samo radi tega, ker Vas je preslepil in na-hujskal dobroznani klerikalni kričač-gostilničar, ki je prestopil v nasprotni tabor samo zato, da je v svojo go-stilnico zvabil tiste elemente, [ki v Vaših dostojnih prostorih niso našli dovolj odmeva za svoje nenarodno iu zagrizeno kričaštvo! Dobro veste, da ti kričači namenoma presukavajo vsako našo še tako dobro mišljeno besedo in ji podtaknejo hudobijo! Ne pozabite, da Vam je „Narod" storil že obilo zaslug, ne pozabite na to in tudi „Narod" Vam tega ne bo pozabil!
— Trgovska In obrtniška zbornica v L ju ljani ima v petek, dne 28. februarja t. 1. ob 6. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljano izredno sejo. Na dnevnem redu je volitev dveh poslancev v deželni zbor.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima
v petek, dne 28 februarja t. L, ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva, HL Naznanil* tajništva. IV. Volitev predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih pregledo-valcev. V. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VI. Prošnja pripravljalnega odbora za ustanovitev „gostilničarske in natakarske šole v Ljubljani" za podporo tej šoli. VlL Prošnja krajevnega odbora o. kr. ple-tarne v Radovljici za stalno letno podporo. VHE. Prošnja krajevnega - odbora za pletarstvo in vrborejo v Dolskem in Dolu za podporo in prenos ustanov, namenjenih pletarskim učencem na o. kr. umetno-obrtm strokovni šoli v Ljubljani na učence tečajev v Dolskem in Dolu. IX. Prošnja za podporo v pokritje stroškov krojaškega strokovnega tečaja v Škofji Loki. X. Tajna seja. Podelitev ustanov.
— „Novomeški Sokol" proti dr Ravniharju. Iz Novega mosta se nam piše: V zadnjem času se je tudi v novomeškem Sokolu pojavilo splošno gibanje in ogorčenje proti Zveznemu starosti dr. Ravniharju. Še celo tisti zvesti njegovi pristaši, ki so vedno slepo verovali v neomajen in Čist značaj staroste slovenskega sokolstva, so začeli dvomiti, in kakor čujemo, namerava tudi odbor v kratkem sklicati izredni obični zbor, ki naj sklepa v tej zadevi in preoizuje svoje stališče.
— Volilni shod v Kranju. V Sokolovi dvorani je bil dne 24. t. m. volilni shod, na katerem se je predstavil volilcem kandidat gospod C. Pire. Udeležili so se shoda skoro vsi narodno-napredni volilci kranjskega mesta, prišli so pa tudi zastopniki Škofje Loke. Kandidat je s svojim govorom večkrat izzval burno pritrjevanje. Shod mu je izrekel zahvalo za njegovo dosedanje delovanje in njegova kandidatura je bila sprejeta z največjim odobravanjem in navdušenjem. Kranj pokaže na dan volitve, da je zavedno, narodno in napredno mesto, kakor je bil vedno in trdno smo prepričani, da se izkaže tudi Škof j a Loka. Slovenci morajo biti ponosni na mestno skupino Kranj-Škof j a Loka in v tej za vesti poj demo z navdušenjem v srcu glasovat za Cirila Pirca.
— Narodno izdajstvo v Slove-njdradcu. Piše se nam: Klerikalna iirr»nilnica in posojilnica v Slovenj-gradcu je začela tako lahkomiselno gospodariti, da spravi v najkrajšem času ves slovenski živel j tega kraja v propast. Nakupila je namreč v najkrajšem easu za smešno visoko ceno Harterjevo gostilno, samo da bi ugonobila čitalniško koncesijo. Svojega izdajalskega namena, ugonobiti edino slovensko podjetje v Slovenj-gradcu sicer ne bo dosegla, pač pa je posojilnica vsled te špekulacijske kupčije postala že pasivna in je pri njej konkurz ali likvidacija že skoro neizogibna. Ker je načelstvo tej rajf-ajznovki v tej zadevi sploh protipo-stavno postopalo (ker je načelnik-župnik brez vsakih sej ali občnega zbora važne zadeve sam reševal in to pogubonosno kupčijo sklenil), bode-rao smatrali le načelnistvo, oziroma načelnika-župnika krivim in zahtevalo se bo od gospodov odbornikov pokritje pasiv iz lastnega premoženja. Zahteva se pa s tem, da pristojne oblasti nemudoma uvedejo najstrožjo preiskavo proti načelništvu hranilnice in posojilnice v Slovenj-gradcu.
— Volilno gibanje na Goriškem.
V kmečkih občinah v tolminskem političnem okraju kandidira od napredne strani Anton J u r e t i č , posestnik v Kobaridu. — Tretji kandidat laških liberalcev za splošno kurijo je poleg že navedenih dveh Ev-gen conte V a 1 e n t i n i s iz Tržiča, bivši deželni poslanec. Laški klerikalci so tudi prišli na dan s svojimi kandidati: v splošni kuriji prost Faidutti, agronom Josip L i p -p i z e r in neki R. Clemente; v kmečkih občinah furlanskih: duhovnik dr. Iv. M e i z 1 i k , baron G. L o-c a t e 11 i iz Krmina in Jos. G a s -ser, namestništveni tajnik v Gorici.
— Kompromisna pogajanja za istrsko volilno reformo uspela. K temu sporazumljenju se še poroča iz* Trsta sledeče: V deželnem zboru bo za naslednje predmete potrebna prisotnost najmanj 32 poslancev: 1. pri sklepanju o preliminiranju izdatkov iz deželnih sredstev za svrhe deželne kulture, šol ali javnih stavb, v koli kor se ne gre za vsote, ki so bile kakor potrebne za vzdrževanje obstoječe naprave ali obstoječega zavoda že v isti visokosti dovoljene za časa veljavnosti novega zakona. 2. V občinskih stvareh, ki so podvržene po določbah občinskih zakonov sklepanju deželnega zbora. 3. Pri sklepanju o zakonskih načrtih. Za razveljnvlje-nje sklepov, storjenih v stvareh, omenjenih pod 1, 2, 3, je potrebno, da glasuje za to najmanj 32 poslancev. Deželni odbor ima sklepati v njemu odkazanih stvareh v kolegi-alnih sejah ter je za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj treh deželnih odbornikov. V naslednjih stvareh je pa za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj štirih odbornikov, od katerih mora pripadati vsaj eden odbornikom izvoljen od kurije kmečkih občin, katera kurija bo volila dva deželna odbornika, ki bosta pripadala slovanski manjšini, ker bo v tej kuriji pretežna večina slovanskih poslancev. Te stvari so: a) Sklepanje o izvrševanju sklepov deželnega zbora v stvareh navedenih gori pod 1 in 2. — b) Sklepanje o odobrenju sklepov, storjenih od občinskih zastopstev, kateri sklepi so podvrženi po določbah občinskih zakonov takemu odobrenju, c) Sklepanje o uporabi deželnih sredstev za nepred vidne je izdatke in d) Sklepa nje o predloženju zakonskih načrtov
vsled inciative deželnega odbora. Go-
tovo je, da od obeh strank sprejeti zakonski načrt novega volilnega reda ne odgovarja popolnoma željam in zahtevam slovanskega prebivalstva, ki tvori večino v istrski deželi, vsekakor pa pomen j a napredek istrskih Slovanov. Ako so se delegati hrvaško-slovenskih deželnih poslancev odločili, da so sprejeli načrt, je to znak, da se za sedaj niso upali doseči več ter da so se odločili za ta korak le pod pritiskom razmer. Čeravno načrt novega volilnega reda za Istro ne prinaša hrvaško - slovenski večini one pozicije, do katere bi imela pravico po naravnem zakonu, se mora vendar priznati, da bo v bodočnosti omogočen naraven razvoj istrskih Hrvatov in Slovencev ter izključeno nadvladje Italijanov na gospodarskem in kulturnem polju.
— Streli koroških lf emeev. V
celovškem občinskem svetu je predlagal neki Artnek, nsj se pozove ravnateljstvo Južne železniee, da ne napravi na kolodvorih v Celovcu in Beljaku slovenskih napisov.
— Dršavaa pomoč za Soriško.
Vsled dogovora med vlado in goriškimi državnimi poslanci glede državne akciie za to deželo se sedaj onoijozno poroča, da je poljedelsko ministrstvo odposlalo na Goriško proučevat razmere dvornega svetnika dr. pl. Schul-lerna. Predvsem hoče vlada pomagati Furlanom, da jih osvobodi kolon-stva ter jih napravi za samostojne male posestnike.
— Iz upravne službe Kon-oeptni praktikant pri okr. glavarstvu v Tolminu g. dr. Fran Vodopiveo je imenovan za namestniškega kon-oipista.
— iS Šolske SlnibO Učiteljica gdč. Suzana Bal o h v Ihanu je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto za suplentinjo gdč. Gizela UŠeniČnik, doslej pomožna nčiteljioa v Mengšu. — Učiteljica gdč. Ana Grudnik v Bohinjski Bistrici je premeščena v Trebnje, na njeno mesto je pa imenovana za provizo-rično učiteljico gdč. Uršula Potočnik iz Breznioe. Učiteljica gdč. Amalija Jeglič je premeščena iz Kokre v Dovje, na njeno mesto pa pride kot voditeljica šole provizorična nčiteljioa gdč. Alojzija Štebi v Mavčičah.
— Jntrlšnta številka ,Slov.
Naroda" bo izdana nekoliko pozneje kakor običajno, da zsmoremo objaviti izid volitev. Glavna komisija za ljubljansko volitev se namreč snide šele ob 4. uri popoldne in bo gotova šele po 6. uri.
Iz gledališko pisarne. Nocoj (par) se ponovi ljubka angleška opereta „Geisha", spisala O wen Hali in Harry Greenbank, uglasbil Sidnev Jone s. Glavne vloge so v rokah dam: Groszove, Škrdli-kove in Kreisove ter gospodov: Kratochwila, Vaverke, Pov-heta in Sulikowskega. — V soboto (nepar) gostuje najodličnejši jugoslovanski umetnik, gospod Andrija Fijan, intendant zagrebreškega narodnega gledališča kot Riohard Vovsin v Henry Bernsteinovem „Tatu", katero vlogo je z velikim uspehom kreiral v Zagrebu.
Slovensko gledišče« Po celem svetu znana opereta „Geisha" je prišla vendar tudi na slovenski oder. Sidnev Jones, komponist te ljubke operete, je z veliko spretnostjo obdelal različne priljubljene kuplete drugih avtorjev in da je njegovo delo tako hitro osvojilo vse odre večjih mest, se ima pač zahvaliti ne le snovi operete temveč tudi času, v katerem je delo zagledalo beli dan. Tedaj se je namreč začelo obče zanimanje za Japonce in ni Čuda daje že snov sama imela in jo Še ima izredno privlačno silo. Toliko bolj se je čuditi, da opereta, ki je že tisoč in tisočkrat napolnila razna gledišča ni imela toliko privlačne site na slovensko občinstvo, da bi napolnilo hišo. Pa menda vendar ni res, da so se Slovenci Geishe že naveličali iz nemškega gledišča? Uprizoritev je bila za naše razmere naravnost častna. Nele krasni kostumi, kateri sami so vredni, da se jih ogieda, temveč tudi izborni nastop zbora kakor tudi solistov je vse hvale vreden. Sicer se je naš operni zbor že ob različnih prilikah odlikoval v petju; včerajšnji nastop nas je pa prepričal, da je sposoben tudi plese, katerih v Geishi pač ne primanjkuje, tako eksaktno izvršiti, kakor kak balet. Zlasti prvi nastop je izzval nepričakovano občudovanje in občno pohvalo. Gospića Groszova, kot prva
Geisha, je občinstvo očarala s ljubkim petjem in nič manj s spretno igro. Tudi slovenščine se je popolnoma priučila in morda ne bi bilo slabo, da bi jo intendanoa skušala pridržati tudi ie za naslednje leto. Med ostalimi solisti so se po fini igri in tudi petjem odlikovali gospod Kratoohvfil, ki je kot domišljavi Marki Imari izborno ugajal; dalje g. Vaverka, ki je grabežljivega Kitajca prav dobro pogodil, in ki je s svojim plesom v tretju dejanju občinstvo v vsakem ozira zadovoljil; ljubka Francozinja je bila ga. Kreisova in tudi gdč. Skrdlikova, je s nao igro in plesom izzvala buren aplavz. Pohvaliti moramo tudi gg. Povheta, Bukčka in Sulikowskega kot častnike, štiri Geishe, kakor tudi ostale soliste manjših vlog. ki so prav častno rešili svojo nalogo. (Poročilo smo dobili sicer pravočasno, a smo ga morali VČeraj zaradi obilice gradiva odložiti.)
Napoleon v deželi faraonov.
Pripravljalnemu odboru so poslali svoje posetnioe: Faraon TudmožiŠ s hčerjo, Faraon Tijcžemaraš, Faraon Amenho tepp, rodom gorenji Štajero, perzijski kralj Kambežiš, Sesotridov državni kancler Žid Jožef brez plašča, ampak s kvalifikacijo za svojo izredno karijero: z velikimi, v elzeur vezanimi egiptovskimi sanjskimi bukvami, njegovih sedmero suhih in istotoliko debelih krav, Putifarka, cficijalao kot predsednica egipčanskega škarnioeljferajna s prižgano svečo, lepa Kleopatra s kačo (Schwie-gernatter) in Antonijem in oela karavana egipčanskih kamel. Komentarja ni treba, mi pa kličemo: le tako naprej!
Dražbi sv. Cirila In Metoda so darovale 30 K rodoljubke v Litiji mesto venoa na krsto županove soproge gospe Franje Damjanove. Hvala!
Zrn dražbo sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Iv. Perger iz Žalca 11 K 8 v, nabrane na gostiji g. Fr. Turnška. Hvala!
Društvo zdravnikov na Hrani-skem. Izredni občni zbor se vrši dne 28. februarja ob pol 8. zvečer v mali dvorani hotela „Union".
Slovensko pevsko društvo „SlOvan" priredi v soboto, dne 29. t. m. plesni venček v gostilni gosp. A. Štajnerja na Opekarski cesti 25. Spored je jako zanimiv, maske dobro došle. Vstopnina 30 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
nSlOveneo" z dne 25. februarja 1908 številka 46 pricbČuje nastopni inserat: (Ime in kraj zamolčimo) . . . želi takoj sprejeti v službo izvežbano gospodično, ki bi bila zmožna za samostojno vodstvo prodajalne z mešanim blagom. V slučaja, da bi zavladalo med njo in gospodarjem v vsem popolno soglasje, more postati gospodična njegova soproga. Ni-li to prav originalno vabilo v konkubinat? Pobožni „Sloveueo" je res včasih pravi „SchwerenotherM.
— Zeljar Karel Kaćar iz Trnovega se je v ponedeljek na shodu »neodvisnih" kandidatov v pisarni dr. Ravniharja slovesno zarotil, da ne bo poslej nič več ponujal liberalcem svojega zelja. Ko bi res ostalo pri tem!
NOVO društvo. Ustanovilo se je društvo „Krajevna skupina Ljubljana državna železnica avstrijskega železniškega uradniškega društva" s sedežem v Ljubljana.
Povečana garnizija v Ljubljani. Prihodnjo jesen pride baje v Ljubljano Še ena eskadrona konjenice. Vojaštvo se razdeli po mestu.
Vrsta tukajšnjih porotnih razprav- Dne 2. marca t. 1. Janez Weith auser in Jakob Je raj zaradi uboja in lahke telesne poškodbe. Dne 3. marca t. 1. France'Prašni-kar zaradi uboja in lahke telesne poškodbe. Dne 4. marca t. 1. Franc Bati s, Bernard, Župančič, Alojzij Smrkolj, Martin Smrkolj, Ludo-vik Bat i s, Jakob Smrkolj in Jožef Zupančič zaradi uboja in težke telesne poškodbe. Dne 5. marca t. 1. Jakob Modi c in Janez Petrič zaradi uboja, težke in lahke telesne poškodbe kakor tudi hudobnega poškodovanja tuje lastnine. Dne 6. marca Janez Mihelič zaradi zavratnega umora. Dne 7. marca Franc Zabret in Franc Lap zaradi spolnega posilstva.
Čebelarski shod v Domžalah
se vrši 1. marca ob 3. popoldne v ondotni Šoli. Predaval bo o umni če-beloreji g. naduČitelj Ant. Lik o z ar.
Čebelarji, kakor tudi prijatelji čebelarstva se s tem vabijo, da se shoda v obilnem Števila udeleže.
Akciiska   dražba Lovkam-
Josefstal je imela 1. 1907 Čistega dobička 2,235.089 K.
Za župnika v Sort je imenovan g. Franc F i n ž g a r , doslej župnik v Želimljab.
Iz Št Jerneja. I. roditeljski sestanek na 4razrednioi v Št. Jerneju bode 8. maroa ob pol 4. popoldne po tem sporedu: 1. Ljud. Stiasnv: „0 vstrahovaDjn otrok". 2. Karel Trost: „Turki pred Dunajem 1683" 3. Ljud. Stiasnv: „V Carigrad!" Točki 2. in 3. sta združeni z mnogimi skioptiškimi slikami. Kolegi in koleginje sosednjih Sol dobrodošli! — Po sestanku „Krožek" v gostilni Reoelj. — V nedeljo 1. maroa pa predava g. vinski nadzornik B. Skaliokj o novem vinskem zakonu. PriČetek ob 3. v novi Soli.
Umrla Je v Ribnici gospa Ana Zal ar roj Puoelj, stara 32 let. Naj v miru počiva!
Umrl je v I irski Bistrici železniški mojster v pokoju g. Martin Košar, doma iz Radgone na Štajerskem. Bil je vrl narodojak. Naj v miru počiva!
Telovadnega društva „Sokol" v Zagorju ob Savi izredni občni zbor je bil dne 25. t. m. Brat starosta dr. Tomo Zamik otvori zborovanje, naznani sklepčnost izvanrednega občnega zbora, ker je navzočih 40 Članov in pojasni pomen dnevnega reda, ki določa razgovor o položaju našega „Sokola" napram „Sokolski zvezi slovenski". Prečita govor brata dr. K u š a r j a v Kranju in resolucije, katere je sprejel bratski „Sokol" v Kranju na iz-vanrednem občnem zboru dne 18. t. m, dalje prečita zagovor staroste „Slovenske sokolske zveze", brata dr. Ravniharja, katerega je društvu doposlal ter pozivlje brate Sokole, da naj sklepajo o tej zadevi. Po kratki debati sprejme izvanredni občni zbor na predlog brata Poljšaka soglasno naslednji resoluciji: 1) Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Zagorju ob Savi izstopi is „Slovenske sokolske zveze" za toliko Časa, dokler ji naČe-luje ali je v odboru gosp. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 2.) Ta sklep se sporoči vsem slov. sokolskim društvom — Ker se k slučajnosti nihče ne oglasi, zaključi brat starosta izvanredni občni zbor z bratskim: Na z d ar!
„Mariborski Sokol" napravi v
nedeljo, 8. sušca pešiz et Čez Št. Ilj-PlaČ Ernovž in nazaj. Odhod iz Maribora z vlakom z južnega kolodvora ob 12. uri 55 min. popoldne do Št. Ilja, odtod naprej pa peš. V slučaju, da bi bilo vreme predpoldne dvomljivo, se snidejo izletniki isti dan predpoldne ob 11. v restavraciji „Na-rodnega doma" v Mariboru, da se takrat določi, ali se peš izlet priredi ali ne.
Bralnega in pevske društva , Maribor11 tamburaški zbor priredi v soboto, dne 29. februarja v restavraciji „Narodnega doma" koncert. Začetek ob 8. zvečer.
Boi pij-nca z orožnikom. Mizarski pomočnik J. Krona w eter nekod iz Srednje Štajerske je v pijanosti razsajal v Celju pred vilo Lidijo toliko časa, da so morali poklicati orožnike. Ker se je Kronawetter lotil tudi orožniškega stražmeštra Pajka, ga je ta zabodel z bajonetom v stegno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Življenje Je rešil 121etaemu Konradu Florjančiču v PoliČanah Vin-oenc Cvilak. FlorjanČič je bil na ledu, ki se mu je udri, da je padel deček v vodo. Po dolgem Času in z največjo nevarnostjo za lastno Življenje ga je Cvilak potegnil nezavestnega na suho.
Vlom. V nedeljo je bilo vlomljeno v trafiko GovediČevo v Ptuju in so tatovi pokradli 300 K denarja ter mnogo smodk.
Redek slučaj. Da uide odgoneo odgonskemu pazniku, je stara stvar, nekaj nenavadnega pa je, če uide odgonski paznik odgonou, kakor se je to zgodilo v Mariboru. Paznik Franc Vladika je imel spremiti odgonca Stimmlerja v Slovenji gradeč, a že na postaji v Mariboru mu je izginil. Odgoneo je iskal svojega varuha, a vse je bilo zastonj, zato se je povrnil v zapore povedat, da ne more
Doli z nemško-klerikalno zvezo!     Živela slovenska narodna stvar!
V boj proti nemškutarsko-klerikalnima kandidatoma dr. Ravniharju in dr. Gregoriču!
Volilci, Slovenci, volite kot en mož slovenska kandidata:
dr. Ivana Tavčarja 99 dr. Karla Trillerja
odvetnika v Ljubljani. odvetnika v Ljubljani.
naprej. Vladika je pobegnil tudi e denarjem, ki je bil last odgonoeva
Pobegnila Je iz Gradca svojim staršem 13ietna Marija Gobe o, ki je rekla, da gre k svoji sestri v Griže, a tja je ni bilo.
Ljubezniv fant. 31 letni mizarski pomočnik Gradišnik je v Gradcu 27 letno natakarico Bcschak, katera je bila brez službe in ž njim živela, zabodel z nožem petkrat v hrbet in enkrat v prsi. Teiko ranjeno natakarico so iz Gradišnikovega stanovanja prepeljali v bolnišnico, suroveŽa pa sta dva civilno oblečena redarja kmalu zasačila v mestu in zaprla.
V predoru pri Gorici od železnice povoženi vojak se piše Pavel Dušar.
Nesreče na železnici Opatija-Matulje. Na tej železnici, na kateri vlada silen nered, o čemer bomo prinesli te dni daljše poročilo, so se zgodile te dni tri nesreče. 18. t. m. je skočil vlak s tira in je bi'o več oseb lahko in nekaj težko ranjeuih. Predvčerajšnjim in včeraj sta se pri-godili druga oz. tretja enaka nesreča. Trčila  sta   dva  vlaka  drug ob dru-
gega
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trsta. Za prisednika razsodišča te zavarovalnic* je imenovan na mesto umrlega dr. Perka praktični zdravnik dr. Alfred Brunner.
Ustrelit 80 Je v Trstu 191etni pek Anton Fajdiga v desno sence.
Ogenj« V Trstu je gorel samostan benediktink. Nekaj nun je bilo od dima že popolnoma omamljenih, a so jih vendar še rešili gotove smrti. Ogenj je nastal v neki sobi vsled živega oglja.
Panorama - kosmorama na D?orabem trgu pod „Narodno kavarna" nam kaže ta teden prekrasne slike od Vrbskega jezera do Belopeških jezer. Naravne krasote so priporočljive že same ob sebi, zato naj nihče ne zamudi prilike obiskati to serijo.
V prvem letošnjem selilnem rokn se je v Ljubljani preselilo 381 strank s približno 1200 osebami. 3 rodbin uradniških in častniških se je priselilo ; iz mesta pa je odšlo 7 strank, ker so biie prestavljene v druge kraje. V novih vilah je še nekaj zračnih in zdravih stanovanj na razpolago.
Sirovini. Ko sta v p on del jek na Karlovski cesti dva Babičeva uslužbenca obrezovala kostanje sta ju dva železniška delavca začela zmerjati in jima žugati. Neki mimo došli J tovarniški delavec je to naznanil policijakemu stražniku in ko sta suro veža to doznala sta se spustila za njim v hišo, kamor jima je bil ušel, a ga nista mogla najti. Nato sta šla v njegovo stanovanje ter sta začela proti ova-diteljevi služkinji nevarno groziti. Najhujši je bil nato aretovan in izročen deželnemu sodišču, kjer se bode moral zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva.
Tatvini« Grostilničarki ge. Heleni Bostiančičevi je bila z dvorišča ukradena 6 K vredna pločevinasta skleda, gostilničarju g. Jerneju Jeleniču pa s strehe viseča 6 metrov dolga belo-rdeča zastava.
Delavsko g banje, |V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev, nazaj je pr šlo pa 60 Hrvatov in Slovencev. 32 Mace-doncev se je odpeljalo na Koroško. Včeraj se je odpeljalo v Heb 27 Hrvatov, iz Amerike pa jih je prišlo 5.
Izgubljene in najdene reči.
Hlapec Valentin KuŠar je izgubil 16 kron vredno verigo. — Trgovski vajenec Stanislav Derganc je našel žensko žepno uro in jo oddal pri magistratu. — Tržni stražnik Jožef Vertačnik je našel pozlačen uhan. — Šivilja g. Albina Trampuševa je izgubila 120 K vreden zlat prstan. — G. M. Cujnikova je izgubila zlat uhan, vre-den026 K. — Prodajalka gdč. Jos. Ižančeva pa žepno damsko uro.
Pojedina rib bo jutri, v petek, 28. februarja v kolodvorski restavraciji (Schrev). Svira ljubljanski sekstet. Točilo se bo salvatorsko pivo in plzen-ski prazdroj.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje jutri popoldne v kinematografa „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne nEvropaa in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8.
Volilci!
Legitimacij in glasovnic ne dajte iz rok, posebno jih ne dajte klerikalnim In nemškim agitatorjem.
Telefonsku m lirzoiovni florofflfl
Buren shod v škofji Loki.
Skotja Loka 27. februarja. Shod volilce v v Škofji Loki za skupino Kranj-Loka se je vršil pri Balantu.
Nad 20 voliloev je prišlo iz Kranja. Tem so besedo po komandi župnika Šinkovca podvezah „češ govorili in glasovali b, do le Ločani." Sinko veo je ves Čas bevskal in hoj skal. Kandidat Hafner je v par minutah povedal, kaj ve in zna. Klaverni kandidat Pavšlar je klobasaril, da končno ni vedel, kaj je politika in kaj delo. Naročen nevolilec državni poslanec Demšar je nastopal zelo perfidno. Celo dama ni bila varna pred farov-Skiini pestmi. V tem znamenju se je nadaljevalo med Piičevim govorom. Iskali so vzroke in ker ni bilo dru-zega, so dr. Kušarja, ki je le miril, odstranili, kar je obsojal celo klerikalni profesor Jaro. Bali so se resnice, zato je moral predsednik zaključiti shod, ne da bi glasovali o kandidatih. Pire pravi: Resnice se bojite! Odstranite Šinkovca, pa bo mir! Z glasnim protestom zapuste Kranjčani in precejšnji del LoČanov dvorano. S postopanjem na tem shodu so si klerikalci odtujili maogo lastnih pristašev.
Afera Kramar Schre ner.
Dunaj 27.februarja. Dr.Schrci-ner je imenoval dr. Kramara de-nunoiauta, ker se je napram oesarju neugodno izrazil o nemškem soiut-ai pristavu dr. Freierju v Hebu. Danes je bilo v parlamentu več delegatov, da bi poizvedeli, kako se bo završila ta častna afera. Kramar je prišel v zbornico šele ob 74 na l, ker je dopoldne konferiral z ministrskim predsednikom. Dr. Kramar bo na Schrei-nerjev napad reagiral tudi v delegaciji. Bivši vsenemškf ooslanej v Anneriki
DauaJi -~ februarja. Bivši vse-nemški poslanec dr. Pochier, ki je poneveril večjo svoto in izginil z Dunaja, jo je pobegnil v Ameriko, kamor je prispel te dni. Beg se mu je izvrstno posrečil, dasi je bila za njim izdana tiralnica.
Napad na ulici.
Dunaj 23. februarja. Neki Mi-chaut je danes na Grabnu streljal na upokojenega nadzornika S c h u 1 z a. Vzrok atentata ni znan.
Avstrijska delegacija. Dunaj, 27. februarja. V avstrijski delegaciji je vojni minister S e h 6 n a i e h odgovarjal na interpelacijo del. V u k o v i ć a in tovarišev glede vporabe vojaštva pri saborskih volitvah na Hrvaškem. Minister je v splošnem branil odredbo, da s? sme vojaštvo pri gotovih prilikah v porabljati, v specijalnem slučaju pa je naglašal, da ni dopustno se spuščati v podrobnosti. Minister je odgovoril tudi na Vukovićevo interpelacijo glede dislokacije bosanskih polkov. Rekel je, da se bo vojna uprava kolikor mogoče ozirala na izražene želje glede dislokacije bosanskega vojaštva, ter obljubil, da bo 4. bosanski polk že to spomlad premeščen a Trst.
Demonstracije brezdelnih.
Dunaj, 27. februarja. Danes je prod parlamentom demonstriralo več sto delavcev, ki so brez vsake službe. Policija je demonstrante razgnala. Aretirana je bila samo ena oseba.
Darilo delegatov mornarskemu kazinu v Pulju.
Dunaj, 27. februarja. Delegati, ki ?o se udeležili pomorskega izleta v Pulj. so sklenili poslati dragoceno darilo mornariškemu kazinu, čigar gost so bili za časa svojega bivanja v Pni ju. Delegati so imeli o tej zadevi danes sejo, kateri je predsedoval dr. pl. F u c h s. Izvolili so odsek 12 članov.
Deželnozborske   volitve  na Češkem.
Praga, 27. februarja. Danes volijo na Češkem mestni okraji. Udeležba je povsod izredno velika. Ljut boj se bije posebno v Budjejevicah. Čehi upajo, da to pot iztrgajo Budje-jevice iz nemških rok.
VOlllCl!
Tisti, ki Je alcer v voJUnt listi, pa nI dobJl legitimacije, naj pride Jutri v agitacijakl lokal na-rodnonapredne stranke, ki le za volilce, ki volilo v „Mestnem domu11 prt „Zvezdl" (Krito), za tiste pa, ki volilo ▼ „Unlonu", v kavarni „Prefteren" in preskrbelo se mn bodo, da dobi svojo nedostavljeno mu legitimacijo. Naj torej nihče no izostane, tudi če mu še nI bila dostavljena legitimacija I
Atltocljsko lokalo
narodnonnprodno stranko sta a volilce v »Mestnem domu" (črke A—L) gostilna pri »Zvezdi" In sa volišče „Union11 (črko M-t) kavarna Prešeren Tja se naj blagovolijo zglasltl nail volilol sa vaakojake ielje, prltoibe itd.
3 z java.
Podpisani o. kr. uradniki davčnega referata o. kr. glavarstva in c. kr. davčnega urada v Radovljici izjavljamo na notico v „Slovencu" z dne 26. svečana 1907 slovesno, dadavčni referent, gospod o. kr finančni k o m i s a r Valeat n £un ninikdar z nobeno besedo vplival na nas, kako naj volimo, ker ima vsak izmed nas samostojno prepričanje.
Radovljica, 27. svečana 1907.
Fran Ravnikar, e. kr. davčni upravnik; Jos Ablin, c. kr. davč. oric-kontrolor; Al Ipavitz, o. kr. davč ono.; Tomo Tavčar, o. kr. davčni asistent; Kreinz AL, c. kr. davčni asistent; Kočar Ivan, o. kr. davčni asistent; A a ton Prndič, c. kr. davčni praktikant; teleznik Bogomir, e kr.
davčni praktikant.
Somišljeniki po mestih In trsih.
Vljudno prosimo somišljenike, naj nam v petek nemudoma brzojavno sporoče razmerje oddanih glasov v posameznih krajih.
Uradni sivo c
Razsirjono   aomaćo    zdrvvi o. V*»oi*v*
/eCja povpraševanja po ,JMoll-ov«*iu rrau<H>
4kem zganja kit soli4' dokazujejo UBpefini ■/pilv tega zdravila zlasti koristnega ket Dolesli atešujoče. dobro znano antirevma ti^uo mazno. V steklenicah po K 1*00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo loka! -uar a. MOLJj, c. tn kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9 V zalogah po dežel) •ft izrecno zahtevati M«>Mw*v preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. * S
FRANC JOŽEFOVj
GRENKA VODA"
lODVAJAJOCE SREDSTVO
HeteorolojKno porodio.
Vitina nai  morjem 806.  Srđiaji ar&iat  tl»kJTi6» mm
ČM opazovanja
Stanje baro metra	&:	Vetrovi | t	Nebo
v mm		1	
86.
27. a
9. iv.
7. tj. 2. pop.
734 7
735-7 784-3
—2-9 I slab jug j megla
i
—■a    j       a a
l'd i       - jasno
Srednja včerajšnja temperatura: —1.1« no; aaha 0*9°. — Padavina ▼ mm u u.
e doti povsod I
neobhodno potrebno zobno Cremfi
vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave.
Prijateljica mater,
ki pričakujejo poroda novega potomca in ki jih mučijo čuvstva velike utrujeno-ti in malo-srčnosti, je Scottova emulzija. Učinek Sco-ttove emulzije je takisto čudovit kakor zadovoljiv, nova moč in novo veselje do zlvlienfa se začutita kakor po darovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgledanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je
SCOTTOVA
emulzija
™ rih!! okrepila in ojačila tudi njega, amn     m-   skratka   pospeševala naj-
£ T k0t S£ ugodneje. itvMlm znakom 6
i&attofsia rav-    izvirna steklenica
Naprodaj po vseh lekarnlcah.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
•flelnje najbolj p« priznana
Taio-clin tiittm
uitem okrepčaj« lasiace, oeetraafa|«
laske in prevračaj« lzpadaa|e las. I alrkleniea a navodom 1 krona.
Razpošilja  ao   s  obratno  poŠto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medlolnal. vin, ipooljall-tat, najfinejših parfumov, kirurgi s k I h obvez, avožlh mineralnih vod T. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
t LJubljani, Rtsljova cesta it. I
poleg novozgrajenega Fran Joftefovega
labU. moata 86 8
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, oz. mati, teta, gospa
Ana Zalar roj. Pucelj
dne 27. februarja ob 5 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 3 . letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v soboto, dne 29. t m dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Ribnici.
Sv. maše posmrtnice se bodo služile v cerkvi v Ribnici.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ribnici, 27. februarja 1908.
48 H odbio a Zalar.
Dve gospici
na deželi, ki se silno dolgočasita, želita v svrho zabava korespondirati 8 kakim mladim gospodom — Pisma pod naslovom: „Krizanfema aH „Negoli",  Nova v* s,  via Rakek.
kupi ae
kobila za pleme
čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme.
Ponudbe je poslati pod „Kobila ZA pleme" na upravništvo „Slovenskega Naroda". 741—1
Kopi ae
zemljišče
s trgovino in gostilno.
Dopisi   ped   „500 A. B." na
uprav. „Slov. Naroda4*. 745
Restavracija pri Maliču
priporoča ?47
lutrl, v peten, dne Z8. t. m.
veliko izbiro
jezerskih, rib
In ribji jgjjjejljj. Premog
in
prodajan   po   najnižjih   cenah od
25. februarja naprej, in sicer:
50 k$ I" trboueUs. premoga v kosih        150 K
5o kg orehov, premoga 1.20 K cele vozove po     140 K
?• progar
Linhartove ulice štev. 7 (pri Sv. Krištofa.)
Hiša
V
vom in
Kamniku, s ble-m in vrtom in i meščanskimi pravicami (e naprodaj.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 7*2—*
Gramofon
skoraj popolnoma nov in dobro ohranjen se pod ugodnimi pogoji proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda" 6 l—t
Lokal in skladišče
v Židovskih ulicah 1 ae takoj odda.
Vprata se Jurčičev trg it. 3,
I nadstropje levo od 11. dopoldne do 3 popoldne. 735—1
Pekarija
s prodajalnico ln stanovanjem se
daje v zakup.
Vprašanja na g Antona Biljaka,
c kr. paznika v Iliriji*
7 7-8
na lepem ttrajn, z lepim razgledom ter blizu dveh tovarn, ae proda. Na zahtevo se odda tudi nekaj vrta. 548—4 Kje, pove a prav. „Slov. Naroda*.
PJ|    ^ 40 let star, spreime
I VnRIlflP      opustivsi trgovino 1 1 VUIIKIj  kako   zaupno mesto • * laVW W bodisi kot blagajnU
Čar pri kakem večjem podjetju ali poslo-VOdfa pri trgovini. Govori poleg nemščine tudi italijansko. Lahko tudi položi kavcijo. Razume tudi kletarstvo. Dopisi pod »Trgovec11 na upravništvo „Slov. Naroda". 713 S
Vajenca
poštenih staršev ali srednje sposobnega
trtovskeio pomočnika
sprejme Karel Šiškovič, trgovina
a mešanim blagom prodaja tobaka in gostilna v Černikalu, Istra, vn-2
Prijazno
stanovanje
2 sobi, kuhinja, drvarnica ao takoj odda. 698 -a
Več pri hišnici v Florijanskih
ulicah 24 ali pa ravnotam v L nadstropju.
Ordinacijo od 9.-11. dop
les T.ltfoa ittv. 44. <e
Ura z verižico
za samo IC 2*—.
Zaradi nakupa velike množine ur raspontlta šlo-a^ska razposiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-nrno precicij&ko aro ankerieo s lepo veri-.-ico ga samo K. V'— kakor tudi 31 etno garancijo. — Po povietju razpošilja
Pruako-slezliska rmiposlllevalnlca
P WINDISCH v Krakom U/38,
NB. Za neuga,'^)ode denar nazaj. 737
Blagajne,
proti požara in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. S4x4—6i
Podružnica o spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
»«»1. 0laral«a K n,000.000.        StvitoiVJavlTO ulloO At.
pronose no komunalne srečke glarnTdobite^K 3 do .o oo
Podružnica o Celovcu.
promese no Tiske srečke BlOVDl
K ISO OCO.:
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti A\ °|o nim obrestim.
m—44
144435
Spre i m 9 ee
73) 1
blagajničarka
»a kavarno v Ljubljani-
Kje, pove uprav. nSIov. Narodau.
Še dobro ohranjena
uniforma
aa rez. kadeta (aspiranta) bosn. herc. pešpolka se pooeni proda. 736 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
Naprodaj Je
I i v tik trboveljskega ."• M 4 M A   premogokopa in je
■L-lilJ^L priprana za vsako obrt ter nese mesečno 115 kron. Cena je ugodna in se izve pri lastniku Francu Žagarju, posestniku in Čevljarju v Trbovljah .40
Izjava.
Podpisana preklicujem in obia-lujem, da sem rasžalila gospo Alel-zijo Mauser v Novem Vodmatu 97, ter se ji zahvaljujem, da mi je na mojo prošnjo pred sodnijo odpustila, da nisem bila sodno kaznovana.
V Ljubljani, 25. svečana 1908.
UrSula Vidmar w
■prevodnikov« soproga« Novi Vedanat *tev. 112.
Proda 80 po nizki ceni zaradi selitve
Bnonadstropna lisa
novozidana, z obokanimi kletmi, ob deželni cesti na Dolenjskem.   V hiSi
se nahaja gostilna, prodajalna in trafika. K hiši spada vrt, nov hlev in svinjak, šupa za vozove in vod njak. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: „Amerikaneo" poste re-stante Straža, Dolenjsko. 742—1
Jako zadovoljni
467—4
smo z zadnjic poslanimi makaroni, piše pri zopetnem naroČilu „Oskrb-ništo ljubljansko knezoškofijski h graščin" Prvi kranjski 00000000  tvornici testenin 00000000
Žnideršič * Ualenčič, 31. Bistrica.
Usojam si p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzela režijo :::::::::::
Odslej bo vsak večer tudi salon
v I. nadstr. kurjen in p. n. gostom na razpolago.
restavracije „pri Roži
^ m v Ljubljani, Židovska ulica štev. 6.
_I I- Točila se bo slej ko prej priznano izvrstna pijača.
Najboljša dolenjska in druga pri vinogradnikih naravnost dobavljena vina.
Opozarja se slavno občinstvo posebno na dejstvo, da je to edina restavracija v Ljubljani, kjer ae t
vse leto toči izključno le
plzenski „prazdroj" (zimsko pivo) *wm
na lesena pipo (brez presije).
Popolnila bom restavracijo tudi z opoldansko meščansko brano in opozarjam zlasti prejšnje obiskovalce restavracije Fantini v Gradišču na svojo kuhinjo, obljubljajoč le-tem, kakor tudi drugim časti tim gostom, da se bom potrudila vsem željam po možnosti ustreči.
Pričakujoč obilnega obiska se priporočam   :   :   : :
z odličnim spoštovanjem 709 —3
,; i ° °"" •' ■' D Morijo Fantini.
s- H koncu predpusta!
Oi Mfcett, imm 2i. f«kraar|a .*. i« srti«, *m 4. Marca .*.
se bo 74<
-v reatavraciji-
na Marije Terezije cesti
čez ulico
točilo pristno dOlen|*kO vlM namesto po 48 kr.
samo po 40 it. liter. Mesarji!!!
V najem so da
meenica
ozir. prodajalna z vso opravo, napolnjeno ledenico ter eventualno tudi pripravnim stanovanjem s kuhinjo in 2 sobama ter s hlevom. 668 3
Pojasnila daje Josip Atman, gostilničar na Bledu.
VABILO
na
724
plesno veselico
ki se vrši
v soboto, dne 29. t. m.
v restavraciji pri „ZVE2DI"
v Spodn|i Sliki.
Sviralo bode tvornlika godbo z Jesenic.
Za obilen obisk se priporoča
Anton Stirn
Pozor!
Sveto doilo salva-torsko pivo ae toči, dokler traja zaloga. Nastavi se ob sobotah, nedeljah In praznikih.
i Kolodvorska restavracija
I (Jo*. Schrty.)
Jutri, v petek, dne 28. februarja t. L
velika
POJEDINA RIB
in
nastavljanje svetovnoslavnega W Salvalorjs iz Salvatorako pivovarne v Monakovcm ~W ~PaF" plzenjskega prazdoja iz meščanske pivovarne v Plznjn. IIH^iJ
Solni prlMenl ljubljanski sekstet.
■ in
Začetek ori polu 8
Za cbilen obisk se priporoča
734
Vstop prost. Jos. Schrey
restavrater.
739-1
restavrater.
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
Kitisol
Bergmanna&Ko. DeČin n. L.
Ta izvleček prekaša  po svojem prirodnem barvan i u las in brade \8a d( sedi na barvila.
Napr< daj v steklenicah po K 2*50 pri: O. Fettich • Frankheim v Ljubljani, ni 2103 tu
Naznanilo in priporočilo.
IIIIIN fll! A IN obl. konc. zidarski monter in stavb, podjetnik lVHnUVlKin .     v Ejubljani .*.
se priporoča in naznanja slav. občinstva in dragrn korpo racijam v Ljubljani, kakor tadi na deželi, da se je prešel 1
z Orhnitre v tfubjano
ter bode v prihodnje to, kakor tadi na deželi vsa v svojo stroko »padajoča d tla uvr&eval točno in solidno po zmernih ceoah.
■v Stavbna pisarna se nahaja na Rarlouskl cesti s"t. 51.
Z odličnim spoštovanjem
449 -f>
Ivan Ogririv tamu Muier.
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prteoioo. H
vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina.
ker ne  dobi  prtenina  po pranju  prav  ni kake ga
duha
ker je zelo poceni in se pri praDJa prihrani mnogo
onem.
■  01 H3
t Z
O 53
a oo
—• >
X: _
a«
Dobiva
se v trgovinah z drogerijami, s kolonijalnim blagom in
z milom.
Ha debelo pri L MINLOS, Dunaj I., MOlkerbaste! 3.
«3
Obrtno naznanilo.
Vdano podpisani, lastnik tvrdke M. KunC V Ljubljani, si usojam svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu
javiti, da otvorim z dnem 20. februarja t. I. v ^
prodajalniških prostorih, Dvorski trg 3, na oglu Židovskih ulio
A. KUNC
13 velo In moderno zolo$o oblek zo sospode in dečke
iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak« v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bode mogoče z nizkimi, stalnimi in na vsakem predmetu
označenimi cenami, zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti.
NaroČila pO meri bodem izvrševal kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju, po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje, sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim r»7 7
1 ^mA.   KUNC, Dvorski trg št. 3.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Biito Puatoslemiek.
Lastnina in taak .Narodne tiskarne11.
70
87