j u ref zvij itlif H XIII ŠTEV. 314 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 Poit. plač. v got. PETEK, 24. JULIJA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 BO] ZA GOSPODARSKO PREMOČ Sedemletni sovjetski gospodarski načrt :m j, c'j> _ _ n’l ^Uščev zahteva nove pobude - Ostra kritika birokracije H^ntralni komite sovjetske komuni- tt^:1* stranke se je na svojem zad-anjvil Zaseclanju proti koncu junija ba-J v zlasU z gospodarskimi vprašanji in l 2ac.rv‘ vrsti z vprašanjem industriali- Na zasedanju ,ki je trajal kar i0j j'ni, je govoril o gospodarskem po-i, ■aJU sam Hrušoev, a na koncu je bi-sPrejeta resolucija, v kateri so po- ^ne spoj; Podrobne smernice za delo na go-^ouarskem področju v bodoče. Med v®'111 poziva resolucija delavce po sih ^ovietski zvezi, naj napnejo vse "■ da bi dosegli cilje, ki so bili po-‘vlJe.ni v sedemletnem načrtu. o zakaj pravzaprav gre mletni načrt (1959-65) postavlja 2 sovjetskim državljanom velike ^ nteve- saj se pQ njem morala dvig-liotl* 'nc*ustr'iska proizvodnja kar za 80 P - nnSl' Načrt posveča posebno pozor-|. st. kemični industriji, ki zaostaja za . PPčno industrijo velikih zahodnih dr-t)aV.’ zlasti Amerike. Kako draen je la j Crh spoznamo toliko laže, ako upo-svarno, da proizvodnja sovjetske in-stri:e ne napreduje več tako naglo j k°r v prejšnjih letih; naraščanje pra-v°d.nje postopno pada, in sicer je bil 'apKdek v razdobju 1951-1955 za 13,1% anjši kakor prej in v času izvajanja aunjega petletnega načrta za 10,5°/o; 0 Predvidevanjih za razvoj sedemlct-.. .c8a načrta (1959-65) bo napredek in-iofi Uslrliske proizvodnje za 8,6°/o manjši. ^ MANJ DELOVNE SILE H1 k VEČJA STORILNOST a S j Kliub vsem težavam je sovjetska pro-J v°dnja v prvem polletju sedemletne-‘ j “a gospodarskega načrta (od januarja 'd JAonca junija 1959) celotno presegla U-d| račrt — čeprav je na nekaterih pod-I op3ih bila izpod predvidene ravni. Na I .0l^0čju industrializacije si sovjetska J "djetja prizadevajo, da bi povečala j Pr°izvodnjo zlasti z avtomatizacijo, ka-Qr sploh z izpopolnitvijo tehnične o-I lveme svojl'1 obratov. Od tod tudi ve-| j 6 nabave nove opreme za sovjetska j ndustrijs^a podjetja v zahodnih drža- Stiliste n inslovanska aodieiia v ptosii luki? vah. Avtomatizacija naj bi tudi nadomestila nezadostno naraščanje mlade delovne sile. Bliža se čas, ko bo sovjetska delavska sila občutila primanjkljaj, katerega je povzročila zadnja vojna, ki je pobrala toliko ljudi in zaradi katere je prirastek prebivalstva padel. V času izvajanja sedemletnega načrta se bo delovna sila povečala za 11,5 milijona novih delavcev. Letos na primer naj bi vključili v delo okoli 1 milijon 300 tisoč novih delavcev, medtem ko je imela sovjetska industrija doslej vsako leto na razpolago okoli 2,000.000 novih delavcev. Hkrati se mora po načrtu dvigniti tudi storilnost sovjetskega delavca. TUDI SAMA PODJETJA NAJ INVESTIRAJO Ni dvoma, da so za takšen dvig industrijske proizvodnje, ki ga predvideva sedemletni načrt, potrebni veliki kapitali. Načrt predvideva okoli 400 milijard rubljev novih investicij na leto, medtem ko so investicije po prejšnjem načrtu znašale približno 180-200 milijard rubljev na leto. V smislu novih gospodarskih smernic naj bi tudi sama podjetja prispevala v veliki meri z investicijami iz lastnega dohodka ter naj bi se ne zanašala vedno neposredno na denar iz državne blagajne. Upravni aparat, ki se po zadnji temeljiti preobrazbi, ki jo je izvršil Hruščev, že tako naslanja na deželne gospodarske svete ter je decentraliziran, mora z novimi izpopolnitvami in poenostavljenjem po svojih silah pripomoči k uspehu sedemletnega načrta. BOJ PROTI ZASTARELOSTI Nove gospodarske smernice gredo za tem, kakor že rečeno, da se industrij- ska oprema izpopolni, toda potrebna je tudi zamenjava starih strojev z novimi. Ce pomislimo, da se je industrializacija začela približno pred 30 leti, nam bo jasno, da so stroji v premnogih tovarnah že zastareli in potrebni zamenjave. Pristojne gospodarske ustanove so v smislu resolucije, ki je bila sprejeta na zasedanju centralnega komiteja, dolžne v šestih mesecih predložiti ministrskemu svetu povsem nove načrte glede izpopolnitve dosedanjega sistema državnega iinansiranja podjetij, nadalje glede novih pobud v zvezi s proizvodnostjo in tehničnim napredkom, v zvezi z obnovo industrijskih obratov z vskladitvijo študija in znanstvenih raziskovanj ter glede izobrazbe specializiranih delavcev. Primanjkljaj, ki nastaja v delovni sili, bodo deloma nadomestili s pritegnitvijo študentov, ki bodo morali poprej na praktično delo. OSTRA KRITIKA Hruščev je bil po svoji navadi v svojem govoru glede položaja sovjetskega gospodarstva zelo oster. Od sovjetskih državljanov je zahteval več zagona v gospodarstvu in napadel je zlasti birokracijo, češ da ovira gospodarski razvoj in uvedbo novih drznih pobud. Voditeljem sovjetskega kmetijstva je očital, da ne kažejo dovolj organizacijske sposobnosti. Predstavniki v deželnih gospodarskih svetih gledajo na gospodarska vprašanja s preozkega vidika koristi posameznih dežel. Predstavnike sovjetske komunistične stranke je pozval, naj bolj nadzorujejo gospodarsko delo in .naj dajejo nove pobude. Tudi znanstveniki se morajo bolj prilagoditi uradnim smernicam. Ali bodo sovjetske jeklarne dohitele ameriške? Kakor vsako gospodarsko središče, ob ^ '"orju ali v notranjosti, ima tudi Trst s svojim pomorstvom, industrijo in tr-tovino svoje posebne naloge. Te nalo-Se določajo razni činitelji, ki jih je Ustvarila narava — pri tem mislimo na ženrijepisno lego tega središča -— in satn človek. Nasproti drugim gospodarskim središčem v Italiji ima današnji rrst velik nedostatek, da nima nam-reč lastnega gospodarskega zaledja v °kviru meja skupne države, ker teče kitična meja tik za njegovim hrbtom. s Pametno politiko dobrega sosedstva Sc da politična meja za gospodarski Promet močno zrahljati. Sedanji pred-Sednik zunanjepolitičnega odbora Zvez-"u skupščine dr. A. Bebler, ki je pri reševanju tržaškega vprašanja imel vi-rno vlogo, je nekoč zapisal celo, da je lta'ijansko jugoslovanska meja za Tr-sl“m in Gorico ena izmed najbolj od-Prtih na svetu, odkar so se zboljšali ?dnosi med Italijo in Jugoslavijo, in te bil sklenjen sporazum o malem ob-ftejnem prometu. Gorica in Trst uži-y*ta tudi posebne ugodnosti kot sredici obmejne, trgovine na podlagi tako "benovanih regionalnih sporazumov. Kdor išče izhod iz tržaške gospodar-ske krize in hoče zagotoviti mestu oziroma pristanišču bodočnost, se bo pri vseh možnih variantah vselej vrnil na Prometne žile. ki vodijo v tržaško za-edje, in bo prišel do zaključka, da je [reba prav tem žilam vliti nove sveže ^vi, pa naj bodo politične meje takš-j ne ah drugačne. Mirovna pogodba z Italijo je ravna-; telja prostega pristanišča Svobodnega tržaškega ozemlja pooblastila, da na ^Ktevo italijanske oz. jugoslovanske vlade določi sporazumno z mednarod-n° Pristaniško komisijo poseben prostor Za Pristajanje italijanskih oz. jugoslovanskih trgovinskih ladij v prostem , Pristanišču, katerega bodo uporabljale j ,abko samo ladje, teh dveh držav. Londonska spomenica o sporazumu, na Podlagi katere, je bila izročena upra-ya Tržaškega ozemlja Italiji, ne potr-luje izrecno te določbe mirovne pogod-I k kt je predvidevala ustanovitev Svo-bodnega tržaškega ozemlja. Doslej tu-di Jugoslavija ni zahtevala v Trstu ni- ✓ kakšnih posebnih pravic, pač pa jc v ,✓ ''adtijem času iz vrst Tržaške delega- ciie Italijansko - jugoslovanske trgovin-ske zbornice v Milanu prišla misel, da ' bi Pritegnili Jugoslavijo na Trst s tem, a bi jugoslovanskim podjetjem dali bb razpolago v pristanišču primerno skladišče. Tu bi jugoslovanska podjet-, ja lahko tudi sortirala in pripravljala I lago za izvoz, ne da bi plačevala kakš-ne posebne pristojbine, ker bi bilo to skladišče v prostem pristanišču in bi - °rej ne bilo podvrženo carini. Ni nam znano, kaj mislijo jugoslo-^aPska podjetja o tej ponudbi. Gotovo “i bilo v korist tržaškega gospodarstva, bi jo sprejela, ker bi se tako ustva-! 'lla možnost za okrepitev prometa v *rstu pa tudi za zaposlitev nove de-°vhe sile. Cirn bolj pritegnemo jugoslovanski Promet na Trst, tem manj bodo Jugo-: y.ayijo prometni tokovi silili, da pospe- ^ Sl Ograditev lastnih pristanišč, ki pač stanejo milijarde in milijarde. Nedav-'’a uvedba potniške direktne, proge »Ja-rolinije<< jz Trsta v Split in dalje do c|nja (dvakrat na teden) pa tudi že : Ptej uvedene redne pomorske proge v Ugolinije« iz Trsta v čezmorske de-i *e kažejo, da jugoslovanski pomorski krogi upoštevajo vlogo Trsta kot E azn®ga mednarodnega gospodarskega tedišča in so pripravljeni na sodelo-ar|je. Zato je tudi upravičeno upanje, .a bodo jugoslovanska trgovinska pod-jeJia izkoristila ugodnosti, ki bi jih j , .k° uživala v lastnem skladišču v ✓ fzaškem prostem pristanišču. V zvezi s sovjetskim načrtom, da se proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi tako dvigne, da bo dosegla in celo prekosila proizvodnjo jekla v Združenih ameriških državah, so nam na razpolago naslednji podatki iz zanesljivih virov: Proizvodnja jekla v stari Rusiji je leta 1914 znašala 4,5 milijona ton. Vojna in revolucija sta tudi proizvodnjo jekla potisnili navzdol, tako da je ta leta 1920 dosegla samo 190.000 ton. Sovjetska zveza je z velikopoteznim delom za povečanje zmogljivosti jeklarn začela leta 1929, in sicer z novim investicijskim načrtom. Tako se je proizvodnja jekla do leta 1937 dvignila na 17,7 milijona ton letno. Druga svetovna vojna je seveda močno prizadela tudi sovjetske jeklarne, ki so leta 1945 proizvedle samo 12,25 milijona ton jekla. V razdobju 1947-48 je proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi napredovala za 28%, v naslednjem letu za 25% in od leta 1943 do 1950 za 17%. Nato se je napredovanje zmanjšalo ter je na primer v razdobju 1956-57 znašalo samo 5,3; tedaj se je proizvodnja povečala za 3-4 milijone ton. Leta 1958 je dosegla 54,9 milijona ton. V celoti računajo, da se je zmogljivost sovjetskih jeklarn po oktobrski revoluciji do danes povečala za 46,2 milijona ton. Ko primerjamo lansko sovjetsko proizvodnjo (54,90 milijona ton) s proizvodnjo jekla v Sev. Ameriki, moramo llllllll!!lllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Podražitev železniških tarif Minister za promet Angelini je te dni izjavil v poslanski zbornici, da bo u-prava državnih železnic povišala tarife za preyoz potnikov, in sicer v razmerju 4% za I, razred in J2% za II. razred. Povišek je namenjen delnemu kritju primanjkljaja v bilanci državnih železnic. Primanjkljaj se je Ig za malenkost popravil po odpravi III, razreda pred 17. meseci. Prihodnja bilanca bo verjetno pokazala primanjkljaj 45 milijard lir. Z novim poviškom naj bi se primanjkljaj znižal na 34 milijard lir. upoštevati, da je bila proizvodnja v Ameriki zaradi gospodarskega zastoja razmeroma nizka; v resnici se je zmogljivost ameriških jeklarn še povečala. Zmogljivost sovjetskih jeklarn ni od leta 1952 hitreje naraščala kakor zmogljivost ameriških. V Ameriki so jeklarne v razdobju 1949-1958 izkoriščale povprečno 85% zmogljivosti, v Sovjetski zvezi pa okoli 83%. Leta 1956 je zmogljivost ameriških jeklarn dosegla 116,4 milijona ton, a proizvodnja 104,5 milijona ton; lansko leto je znašala zmogljivost 127,4 milijona ton in proizvodnja 77,4 milijona ton. Fo sedemletnem načrtu (1959-65) se bo proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi povečala za 28-36 milijonov ton. Tudi po mnenju zahodnih strokovnjakov je cilj, ki si ga je postavila sovjetska jeklarska industrija v sedemletnem načrtu dosegljiv. Po načrtu še bo proizvodnja povečala približno za 50% ter bo dosegla 84 do 90 milijonov ton. Morda niso ameriški časniki še o nobenem tujem obisku toliko poročali kakor o potovanju sovjetskega podpredsednika Frola Kozlova, ki ga vidimo na sliki. Pišejo, da mora biti sposoben politik; posebno se zna prijazno smehljati in ne tako rezko, kakor se smejejo Američani. Letalski izvedenci, civilni in vojaški, so opazili, da se je Kozlov pripeljal iz Moskve v New York z največjim potniškim letalom na svetu TU-114 (sliko smo priobčili v zadnji številki Gospodarstva) v 11 urah in 6 minutah. Vojaški izvedenci sklepajo, da gradijo Rusi tudi podobne bombnike. Njegovi razgovori so bili politične pa tudi gospodarske narave. Pravijo, da je bil njegov glavni namen, da pripravi pot za sestanek med Eisen-howerjem in Hruščevom. Zadnji je tudi izjavil, da bi bil pripravljen potovati v Ameriko. Obisku Kozlova v Ameriki sledi obisk ameriškega podpredsednika Riharda Nixona Rusiji. (Nixon je bil izvoljen dvakrat za podpredsednika, in sicer leta 1952 in 1956, star je 46 let). Kozlov je odprl sovjetsko razstavo v New Yorku, Nixon pa odpre 25. julija ameriško razstavo v Moskvi. Ne gre za prireditev trgovinske narave, pač pa ima ameriška razstava predvsem namen, pokazati Rusom, kako živijo Američani. Razstava naj seznani Ruse tudi z ameriško umetnostjo, saj so razstavili na njej 70 del najboljših ameriških slikarjev. R. Nixon je z besedami, ki jih je izgovoril ob prihodu Kozlova ozna čil ameriške poglede na politiko takole: Prepričali se boste, da ameriški narod in ameriška vlada ne želita niti pedi zemlje od nobenega naroda; da ne želimo vsiliti našega političnega sistema nobeni drugi državi; da privoščimo drugim samo to, kar sami uživamo, pravico vsake države, da je neodvisna, da so njeni državljani svobodni in končno da bi narodi med sabo živeli v miru! Nixon je tudi dejal, da so Američani v gospodarstvu pristaši svobodne zasebne pobude. Sodobne železnice in elektrarne v Jugoslaviji AMERIŠKA POSOJILA JUGOSLAVIJI Iz Beograda poročajo, da je bila Jugoslavija obveščena, da bodo Združene ameriške države podelile Jugoslaviji posojilo 15 milijonov dolarjev za zgraditev prvega dela velike elektrarne pri Dubrovniku. Podrobnosti za u-porabo tega denarja še .niso bile do-jočppe. Prj Dubrovniku bodo začeli graditi elektrarno z zmogljivostjo 576,000 kilovvatov. Pridobljeno električno energijo bodo deloma izvažali tudi v Italijo, AMERIŠKE LOKOMOTIVE ZA BOLIŠO ZVEZO Z JADRANOM Nedavno smo poročali, da bo Jugoslavija iz ameriškega sklada za posojila za gospodarski razvoj (DLF) prejela posojilo 5 milijonov dolarjev. Po poročilu iz Washingtona bo Jugoslavija s (em denarjem nabavila 20 železniških Dieslovih lokomotiv s pogonsko silo 2000 KS. Poleg tega bo nabavila tudi nadomestne dele. Sporazum o posojilu sta nedavno podpisala ravnatelj omenjenega sklada D. Mac Intosh in jugoslovanski poslanik Marko Nikezič. S temi lokomotivami bodo zamenjali zastarele parne lokomotive na progi Bosanski Novi - Split, ki je ena izmed najvažnejših jugoslovanskih železniških zvez, ki vodijo na Jadran. Ko bodo uvedli te lokomotive in popravili progo (dela so v teku), se bo potniški in tovorni promet na progi povečal za 40%. Američani so meseca januarja iz istega sklada dovolili Jugoslaviji posojilo 22,500.000 dolarjev za zgraditev tovarne umetnih gnojil. »FABRIKA AUTOMOBILA PRIBOJ« je odpremila v Bolgarijo prvih pet turističnih avtobusov, ki jih je naročila sofijska trgovinska zbornica. V kratkem bo tovarna dobavila Bolgariji še .nadaljnih pet avtobusov. MAGNETOFONI V JUGOSLAVIJI. Tovarna Iskra v Kranju je začela izdelovati magnetofone. Magnetofoni ne zaostajajo za najboljšimi tujimi izdelki te vrste in popolnoma ustrezajo mednarodnim pravilom »IEC«. Za sedaj izdeluje tovarna magnetofone le na dve brzini, v bližnji bodočnosti pa bo izdelkom dodala še tretjo brzino. Svobodno trgovinsko področje ZSSR in Finska Danski parlament je na podlagi poročila, da je angleška vlada zagotovila večji uvoz danskih kmetijskih pridelkov — med temi zlasti slanine — odobril sklep vlade, da dokončno pristopi k »ožjemu svobodnemu trgovinskemu področju«. Med opozicijo, ki je ugovarjala, češ da se je vlada prenaglila, so bili tudi štirje komunistični poslanci. Omenili smo že, da so socialistične stranke v zahodnih državah nasprotne ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Evropskega skupnega trga, ker so proti ustvarjanju blokov in so prepričane, da bodo gospodarski bloki vplivali tudi na razvoj mednarodnih političnih odnosov. Kaže, da bodo podobno gledišče zavzele tudi proti ožjemu svobodnemu trgovinskemu področju sedmih evropskih držav, ki se organizira pod okriljem Velike Britanije. Po vsem tem je zanimiv članek nemškega lista Die Welt (Hamburg), ki ga je ponatisnil tudi pariški gospodarski list »ITnformation«, v zvezi z glediščem Sovjetske zveze glede morebitnega pristopa Finske k ožjemu svobodnemu trgovinskemu področju. Zanimiva je okolnost, piše Die Welt, da se svobodno trgovinsko področje ustvarja na področju med Vzhodom in Zahodom; ta okolnost je važnejša kakor vprašanje, kako obsežno bo svobodno trgovinsko področje. Doslej so računali, da je izključeno, da bi k svobodnemu področju pristopila tudi Finska, kajti Sovjetska zveza bi kaj takega imela za sovražen korak Finske. Proti temu pričakovanju je Sovjetska zveza menda za to, da Finska pristopi k Svobodnemu trgovinskemu področju. Po mnenju nemškega lista se je Sovjetska zveza odločila za ta pristanek, ker odločno nasprotuje Evropski gospodarski skupnosti in ker računa, da bo Svobodno trgovinsko področje izpodrivalo Evropsko gospodarsko skupnost oziroma Evropski skupni trg. Die Welt končno pripominja, da je ta razvoj dokaz, da je nemški gospodarski minister prof. Erhard imel boljši nos, in to gledano s političnega in gospodarskega vidika, kakor premjkateri politik ali diplomat. Kakor znano, se prof. Erhard ni nikdar posebno navduševal za Evropski skupni trg, medtem ko je kancler Adenauer zagovarjal to zamisel. Po mnenju nemškega lista bi evropska komisija (pri Evropskem skupnem trgu), ki ji predseduje Nemec Hallstein morala odkrito nastopiti za ustanovitev širšega svobodnega trgovinskega področja ter nato voditi enotno politiko. (Hallstein je Erhardov nasprotnik In zagovarja Evropski skupni trg). RESNIČNO GLEDIŠČE ZSSR Moskovska »Pravda« je zavzela odklonilno gledišče nasproti nameri Finske, da pristopi k malemu svobodnemu trgovinskemu področju. List opozarja iinsko vlado, da bi takšen korak lahko spravil Finsko pod vpliv držav, ki si prizadevajo, da bi utrdile svoj politični in gospodarski položaj. List dodaja, da so se sovjetsko-finski gospodarski odnosi lahko tako ugodno razvili, ker ne pripada Finska nobeni gospodarski skupnosti. Finski zunanji minister je izjavil, da Finska ne namerava pristopiti k nobeni gospodarski skupnosti, ki bi imela politične namene. Kakor sta izjavila že predsednik vlade in trgovinski minister, je finska vlada pri posvetovanju o Svobodnem trgovinskem področju vselej postavljala pogoj, da bi ta gospodarska skupnost ne smela imeti nikakršnih političnih smotrov. SVOBODNO PODROČJE TUDI V JUŽNI AMERIKI Sredi julija so se v Limi začela pogajanja za ustanovitev področja svobodne izmenjave v Južni Ameriki. Pristopilo bi sedem držav: Argentina, Brazilija, Čile, Paragvaj, Bolivija, Peni in Urugvaj. V načelu je bil sporazum že dosežen. V desetih letih naj bi se trgovina med temi državami sprostila za 80%. Zdaj bi si radi zagotovili še pristop Paragvaja, Peruja in Bolivije. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo Nov sporazum glede niansi dobav Jugoslaviji V sredo, 15. julija je bil v Rimu podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede italijanskih posebnih dobav Jugoslaviji. Sporazum je bil končno dosežen kmalu nato, ko je rimski list »II Globo« poročal o zastoju pogajanj ter kritiziral nesodobno zakonodajo o jamstvih za finansiranje podobnih dobav tujini. (Glej »Gospodarstvo« z dne 15. julija). Okvir kreditov, ki bodo dovoljeni jugoslovanskim podjetjem je bil razširjen od prejšnjih 30 milijonov dolarjev na 50 milijonov dolarjev. Sporazum velja od dneva podpisa do 31. decembra 1961. Pooblaščena jugoslovanska podjetja bodo lahko v smislu tega sporazuma zaključila pogodbe z italijanskimi dobavitelji glede dobav italijanskega izdelka. V teh pogodbah bodo cene določene v italijanskih lirah proti plačilu v obrokih; v pogodbah bodo navedene tudi cene proti takojšnjemu plačilu. Zadevno pooblastilo jugoslovanskim podjetjem izda Jugoslovanska investicijska banka, še preden se podjetje začne pogajati. Plačilo za izvršeno dobavo bodo izvršila jugoslovanska podjetja. Jugoslovanska investicijska banka bo dala načelen pristanek za plačilo v pogodbi dogovorjenih kreditov. Zadevne pogodbe bodo začele veljati šele po tem, ko bo ta banka zajamčila plačilo. Odplačevanje dovoljenega kredita se bo vršilo vsako polletje. Jugoslovanska vlada je pooblastila investicijsko banko, da zajamči transfer zadevnih vsot. Ustanovljena bo posebna mešana komisija, ki se bo bavila z vsemi vprašanji v zvezi z uporabo pogodbe o posebnih dobavah. Kakor rečeno, je začela pogodba veljati takoj po podpisu, tako da ne bo podjetjem treba čakali na ratifikacijo. Rimski list »11 Globo« pripominja, da se rimski gospodarski krogi zavedajo korisli lega sporazuma, ker je že prejšnji sporazum (21. febr. 1957) v zadnjih dveh letih rodil najboljše uspehe. Doslej jc bilo izkoriščenih 13 milijard lir zajamčenih kreditov ter odpremlje-nih v Jugoslavijo za 23 milijard lir italijanskih dobav. Nadalje poroča list, da je minister Del Bo priznal, da sedanja italijanska zakonodaja (zadnji sporazum o dobavah se sklicuje na zakone od 22. decembra 1953, šf. 955 in 3. decembra 1957, št. 1198) ne ustreza današnjim zahtevam mednarodne trgovine na podlagi kreditiranja. Minister je obljubil, da bo sprožil postopek za vskladitev zakonov z današnjo prakso. List izraža željo, da bi sedanji sporazum pomenil preusmeritev vladne politike glede izvoza kapitalnih dobrin k večji odločnosti. Med zavodom Istituto Mobiliare Ita-liano in Jugoslovansko investicijsko banko je bil podpisan sporazum o izvedbi finansiranja dobav, ki je podoben prejšnjemu sporazumu. hi pofG 22 milijard za 17 milijonov gramofonskih plošč »Narod, ki poje«, tako so tujci že davno imenovali Italijane. Res so Italijani narod, ki prepeva ob vsaki priliki in na vse mogoče načine; zadnja desetletja niso Italijani niti v moderni dobi spremenili te navade, marveč so jo z radiom in televizijo še utrdili. Širom po Italiji lahko slišimo kako prepeva radio ob vsaki uri. V nobeni drugi evropski državi ne prenaša radio toliko lahke glasbe kot v Italiji, kjer je treba zadovoljiti vse ljubitelje raznih festivalov in oboževalce cele vrste pevcev in pevk. Televizija je še povečala to ljubezen do lahke glasbe, ker je milijonom poslušalcev in gledalcev omogočila slediti glasbenim večerom na enem ali drugem koncu Italije ali Evrope. Milijoni ljudi so tako lahko videli na televizijskem sprejemniku razne pevce, kakor Pizzi, Torielli, Modugno, Vlila in druge. Kdor je pri tem zaslužil so seveda pevci sami in tvrdke, ki tiskajo njihove skladbe ter prodajajo gramofonske plošče. PROIZVODNJA GRAMOFONSKIH PLOŠČ POVEČANA Zlasti proizvodnja gramofonskih plošč se je neverjetno povečala v zadnjih treh letih, potem ko je industrija dala v promet gramofone s štirimi različnimi hitrostmi; poleg tega so plošče danes zelo dobro izdelane. Televizija je pripomogla, da se je mladina pričela zelo zanimati ne samo za pevce in za njihove pesmi, marveč tudi za nakup gramofonov in seveda tudi gramofonskih plošč. Podatki o kupčiji s ploščami so zelo zgovorni. Lani so italijanski ljubitelji lahke in klasične glasbe kupili okrog 17 milijonov gramofonskih plošč, približno eno ploščo na tri prebivalce, in vsi znaki kažejo, da bosta letošnja proizvodnja in prodaja še večji, ker raste sorazmerno tudi število nakupljenih gramofonov in ker so se letos pričele med ljubitelji lahke glasbe širiti tudi plošče iz plastičnih snovi, ki so priložene kot nekako napol darilo številnim časopisom. Glede teh so nekateri trgovci s ploščami že protestirali zaradi nelojalne konkurence. Od skoro 13 milijonov plošč, prodanih v letu 1957 smo torej prišli na 17 milijonov prodanih plošč lani. Zanimivo je tudi, da jc lani zavzela prvo mesto plošča s 45 obrati; takih plošč so prodali nad 10 milijonov (lela 1957 komaj tri milijone). Prodaja plošč s 78 obrati pa je padla od 7% milijona v letu 1957 na 5 milijonov lani. Za ma- lenkost se je dvignila prodaja plošč s 33 obrati (lani 1,392.000 plošč), skoro neznatna pa je prodaja novih plošč s 16 obrati. Ob koncu leta 1958 je bilo v Italiji 1,200.000 gramofonov, to je eden na vsakih 40 Italijanov, in vsak posestnik gramofona je kupil približno 41 plošč. Letos se je prodaja povečala; v prvih šestih mesecih so že prodali nad 1 milijon plošč nekaterih znanih italijanskih pevcev, kot so Carosone, Dalla-ra, Modugno, Fred Buscaglione. Pevci seveda zaslužijo cel kup milijonov za prodane plošče in ta denar je zaslužen brez truda, kajti pevcu je dovolj nekaj dni ali celo nekaj ur, da dobro pripravi svojo ploščo, pa jo potem pretiskajo v desettisočih primerkov. Za lanskih 17 milijonov plošč so Italijani potrošili 22 milijard lir. V glavnem se prodajajo plošče italijanskih pevcev, ne manjkajo pa plošče tudi tujih, zlasti ameriških in francoskih »kraljev pesmi«. Tuje družbe gramofonskih plošč imajo v Italiji svoje podružnice, ki tu pretiskajo plošče za italijanski trg. Zadnjič sem obiskala London, ko je Technical College organiziral izlet v Dagenham - London zaradi ogleda Fordove avtomobilske tovarne; zvečer je bil na dnevnem redu obisk gledališke predstave v Old-Vien. Ko smo dospeli v londonsko predmestje Dogenham, so nas pred vhodom v tovarno že čakali vodiči. Razdelili so vsakemu majhen kartonček, nekakšno dovoljenje za vstop v tovarno, ki smo ga morali izpolniti z raznimi podatki. Razdelili smo se nato v skupine in pod vodstvom vodiča začeli obhod po raznih oddelkih. Tovarna je tako obsežna, da si je .ni mogoče ogledati v celoti. Uprava tovarne organizira ogled tako, da se vsak obiskovalec v glavnem seznani s celotnim postopkom proizvodnje od trenutka, ko se na pomolu izkrcajo uvožene surovine, do trenutka, ko se na nasprotni strani vkrcajo že izdelana vozila. Tovarno si letno ogleda nad 50.000 ljudi. Proizvodnja Fordovega avtomobila v Angliji se je začela leta 1931 v Manchestru. Kasneje so tovarno preselili v Dagenham zato, ker je tu breg Temze bolj pripraven za izkrcavanje uvoženega belega premoga in za nalaganje vozil; sicer je kraj tudi mnogo bližji. Tovarna je .največja v Angliji. Pristanišče je dolgo kar 3 km in je najdaljše na Temzi. Dal ga je zgraditi še Ford, čigar kip stoji pred glavnim vhodom. Pristanišče lahko sprejme ladje z nosilnostjo 10.000 ton. Na vzhodni strani so posebni žerjavi, ki lahko raztovorijo do 600 ton železa, premoga ali peska na uro. To blago se istočasno mehanično iztehta in nato prepelje z električnimi vagončki na glavno skladiščno dvorišče. Nekoliko stran od tod je oddelek, Kaj sta Slovenki doživeli na Angleškem KAKO JE UREJENA FORDOVA TOVARNA kjer izdelujejo sinter, to je mešanico rje, ostankov železa in premoga ter mešanega prahu iz raznih peči. Pridobivanje sinterja je primer praktičnosti sodobne industrije, ki spremeni neuporabne ostanke v uporabno kovino. Elektrika je glavna pogonska sila tovarne. Tovarna porabi toliko elektrike, kolikor bi je bilo dovolj za domačo uporabo mesta s 350.000 prebivalci- Štir. je visoki boilerji, v katerih gori premogov prah, povzročajo približno pritisk 1 kg na vsak kv. cm, to je približno 500.000 kg v presledku ene ure. Boilerji poganjajo dve visoki turbini 30.000 KW vsaka, in štiri manjše turbine po 15.000 KW in 3.750 KW in dve peči 5.000 KS. Za pridobivanje pogonske sile porabi tovarna letno 186.000 ton premoga, ki se poveča na 251.000 ton glede na to, da se uporablja tudi plin. Vsako uro izčrpajo iz Temze 13% milijonov galonov vode za gretje; po končanem postopku se voda zopet izteče v reko. OD PREMOGA DO PLINA Fordova tovarna je edina v Angliji, ki predeluje tudi premog za lastno uporabo. Peči so neprenehoma v obratu i.n se ustavijo samo takrat, ko se morajo zamenjati izrabljeni deli. S predelovanjem premoga v pečeh tovarne so pričeli leta 1934; od takrat so peči prenehale začasno delovati samo dvakrat. V enem desetletju predelajo nad 2 milijona ton »belega« premoga, ki ga uvažajo iz Mehike; iz njega pridobivajo metalurški koks za topilnice in plin za tovarno. Vsako uro se karbonizira 925 ton »belega« premoga in tako pridobi 640 ton koksa ter 600.000 kub. m plina. Pridobljeni koks, ki ima toploto 1000 stop. Celzija, ohlajajo na edinstven način; med žareči koks spustijo poseben plin. Vsaka tona ohlajenega premoga povzroča zopet veliko količino pare. V topilnicah in železarni pripravljajo jeklo, ki ga uporabljajo pri izdelovanju vozil. Nova topilnica na Temzi je ena izmed najmodernejših na svetu. Pridobljene kovine pregledajo in preizkusijo v laboratoriju tovarne, ali u-strezajo zahtevam za izdelavo sodobnega vozila. VSE NA TEKOČEM TRAKU Tovarna obratuje po sistemu tekočega traku. Pri izdelavi posameznih delov enega vozila izrabi delavec za ročno delo jako malo svoje energije, ker pravzaprav vodi stroj s pritiskanjem gumbov. Stroji so takorekoč delavčeve roke. Odpadke kovin, ki jih stroji odrežejo pri izoblikovanju raznih delov, drugi stroji zopet avtomatično poberejo in odnesejo. V tovarni je čez 4.000 delavcev. Opazila sem, da so povečini mladi in da se med seboj vedejo zelo tovariško. Takrat so se bližali božični prazniki in pokazali so nam, koliko lepih in koristnih daril so kupili z lastnimi prispevki za otroke najbolj revnih in potrebnih. Vsa darila so bila zbrana v ogromni jedilnici, kjer se delavci hranijo in od koder jim strežnice od časa do časa prinašajo z vozički skodelice čaja, da se okrepčajo. FORDOVI TRAKTORJI Ford je bil svetovni pionir v izdelavi traktorjev; glede kakovosti izdelkov je še danes med prvimi. Za Fordovim traktorjem Majer Diesel so leta 1957 vpeljali Fordson Dexta, ki ima 3 ciiin-drski Dieslov motor z 32 KS in so ga izdelali v Dagenhamu. Traktorji opravljajo mehanično skoro vsa poljedelska dela, a se poleg tega lahko uporabljajo še v mnoge druge namene v industriji. KAKO IZDELUJEJO AVTOMOBILE V posebnem oddelku izdelujejo vsa komercialna vozila. Na tekočem traku prihajajo sem že sestavljeni motorji, ki jim pritrdijo samo še osi. Istočasno se pripelje na tekočem traku pod stropom, karoserija; tudi to pritrdijo na okvir. V nekaj minutah je na ta način avto sestavljen. Delavci nato še enkrat natančno pregledajo vozilo in ga preizkusijo. Tovarna izdela 54 avtomobilov na uro in njih kakovost ni zato nič slabša. DELAVEC SAM NADZIRA SVOJ IZDELEK Dolžnost vsakega delavca je, da se prepriča o izvrstnosti svojega izdelka. Nekoč jc neki obiskovalec vprašal vodiča, koliko nadzornih tehnikov zaposluje tovarna. Odgovorili so mu 44.000. to so vsi zaposleni v tovarni. Sistem kakovostnega nadzorstva je torej načrten za vsako stopnjo izdelave vozila in se ne opusti niti za trenutek. Pri tem imajo zlasti kemiki in metalurgi veliko vlogo. Vsak material, ki se v tovarni uporablja, gre v pregled skozi laboratorij, kjer seveda uporabljajo najsodobnejše aparate in znanstvene metode. Poleg vsega izvršijo z vozilom še vodno preizkušnjo pod ultravioletno svetlobo in močno vodno prho. To je za obiskovalca vsekakor zanimiv prizor. Druga zanimivost je še delovanje »vrtečega mlina«. Tu izoblikujejo specializirani delavci razne cevi in osi. Dolge žareče jeklene palica toliko časa vrtijo z dolgimi kleščami v posebnem stroju, ki ga imenujejo »vrteči mlin«, dokler cev ne doseže zaželene dolžine in debeline. Treba pa je delati zelo urno, da se cev ali os prej ne shladi. Najlepši del tovarne je pa končni oddelek, kjer montirajo avtomobile. Modeli Zodiac, Zephyr in Consul so zares lepi in so jih upravičeno imenovali »tri gracije«, ko so prišli na trg. Izdelana, vozila vkrcajo na ladje, ki jih prevažajo na vse strani sveta. Večina avtov izvažajo v Ameriko, in sicer največ v Kanado. V letu 1957 je tovarna izvozila nad 184.000 vozil ter je imela v tem letu nad 50 milijonov dolarjev dobička. Izdelala pa je v tem letu 343.000 avtomobilov in traktorjev. Odnosi vodilnega osebja do delavcev so glede na njihovo vzgojo in izobrazbo na precej visoki ravni, čeprav bi bilo želeti še boljše. Sanitetni oddelek vodijo štirje zdravniki in celoten sestav medicinskih sester. Osem tehnikov je zaposlenih v fizioterapevtskem, elektrokardiografskem in fluorogral-skem centru, člani sanitetnega oddelka se vrstijo na svojih službenih mestih dan in noč. Kar pet ur smo si ogledovali tovarno. Na koncu so tudi nas pogostili s čajem in pecivom. Že je legel mrak, ko smo se odpeljali proti mestu. (Nadaljevanje sledi) S. P. orna U o Tržaška kri Ne vem, zakaj sem se tistavil pred tablo pogrebnega podjetja lam nekje blizu cerkve sv. Aniona Novega in bral v italijanščini: Vodilno pogrebno podjetje Zimolo in prodaja mrtvaških predmetov — Colonnello & Canzio — družba z o. z., mestna agencija, prevoz mrličev —■ odprto tudi ob praznikih in ponoči. Verjetno bi tudi vaše oko, kakor je moje, nekoliko obstalo ob zagotovilu: Odprto tudi ob praznikih in ponoči... S Prešernom bi rekli: odprta noč in dan so groba vrata -- al’ dneva ne pove nobena prafka. Slabo znamenje, da ga zanimajo mrtvaški napisi, porečete, že sili v grob! Odgovarjam: z bivšim predsednikom Clemenceaujem, ki so ga neki dan prišli obiskat časnikarji v samoto, kjer je užival pokoj po zaslužnem delu v prvi svetovni vojni: »Pas en-core!« (Ne še, prezgodaj ste prišli). O Zimolu ne maram pisati, poiskali ga bodo že drugi, ko bo treba. Zanimala me je samo sedanja tvrdka po Zimolovi smrti: Colonnello & Can-zi in morda samo pogrebno podjetje. Po naključju vem namreč, da je Canzio naš Kanc, ki je umrl nekako pred tremi leti. Slučajno sem ga spoznal, ko se je vozil na Opčine v tramvaju in še ni bil slep. Rad se je pogovarjal z našimi Kraševci, seveda po italijansko, ker ga mati ni naučila svojega jezika. Mati in oče sta prišla v Trst nekje iz ljubljanske okolice in odprla gostilno. Sin Karlo je stopil v službo k Zimolu že kot 17-letni fant in iijego-va sestra je poročila Zimola, ko je postal vdovec. Tako sta se družini Kanc in Zimolo sorodno in poslovno povezali. Zgodba teče dalje do današnjega dne. Karla Kanca nekega dne ni bilo več v tramvaj, oslepel je in čez dobra tri leta umrl. Svojo lepo vilo s krasnim vrtom na Opčinah je zapisal tržaškemu Zavodu za slepce. Res bogate ljudi bo morda zanimalo, da Zavod prodaja vilo. Lice in vedenje sta Kanca izdajala, da se po njegovih žilah pretaka čista slovenska kri, kakršne je še danes mnogo po Trstu, po pri elitvi ls!ranov še več kakor poprej. Seveda je ne vidite vedno, za takšnimi napisi kakor je naš celo ne. Koliko rodov bo še ostala čista in živa, je pač v veliki meri odvisno od samih Slovencev. Ne ustavljajte se pred napisom »Pompe funebri Zimolo« in ne seznanjajte se z njim prezgodaj. Ce pa že ne morete premagati svoje radovednosti, potem naj vas ta napis opozori, da so Slovenci dali Trstu ne samo krvi, temveč tudi svojega dela in poslovnih pobud ■— več kakor se sami danes zavedajo. — Ib — Na pragu novih velesejmov Italijanska udeležba na beograjskem sejmu Prijave novih razstavljelce.v si sledijo iz dneva v dan, tako da bo kmalu ves razpoložljiv razstavni prostor docela oddan. Nekateri razstav-Ijalci iz prejšnjih let so si rezervirali letos dvakrat ali celo trikrat več razstavne površine kakor druga lata. Na velesejmu, ki bo od 23. avgusta do 2. septembra, bo viden poudarek na težki in mehanični industriji. Na tem področju bodo sodelovale razne države, med njimi tudi Avstrija, ki bo razstavila tudi izbor potrošnega blaga. Kakor vidimo se Avstrija obrača na jugoslovanski trg s čisto drugega vidika, kakor na primer na Trst ali na Italijo sploh. Na tržaškem velesejmu smo namreč pogrešali njene industrijske izdelke in učinkovitejši prikaz ostalih pridobitnih panog. Na beograjskem sejmu bo močno zastopana tudi avtomobilska industrija. Med napovedanimi razstavljale! srečamo tudi znane tovarne, kakor Ford, Daimler Benz, Fiat, Renault, General Motors, Volksvvagen, itd. Tudi letos bo italijanski Zavod za zunanjo trgovino (ICE) odprl poseben urad za trgovinske stike na beograjskem sejmu. Italijanski gospodarski krogi naglašajo, da je letošnje zanimanje italijanskih podjetij za beograjsko prireditev tako močno, da bo z lahkoto prekoračena ovira, ki jo predstavlja izključitev kolektivne razstave. Mnogo velikih italijanskih podjetij je že zagotovilo svojo udeležbo; številne so tudi manjše in srednje tovarne, ki bodo ponovno razstavljale svoje izdelke. Ni še znano, ali bo letošnje 'število razstavlja,1-cev preseglo lanskega (133), gotovo pa je, da bo letošnja udeležba Italijanov kvalitetnejša. Zato je upravičeno pričakovanje, da bodo letošnje kupčije presegale po vrednosti lanske. Italija je lani prodala za 1,5 milijarde lir strojev in opreme ter zasedla drugo mesto za Zahodno Nemčijo. Italijanski poslovni krogi pripisujejo veliko važnost beograjski prireditvi, ker bo to prva po podpisu sporazuma o posebnih dobavah italijanskih strojev Jugoslaviji. Letos so možnosti uspešnega udejstvovanja italijanskih poslovnih krogov toliko večje, ker bodo prav Italijani poročali na sestanku o elektrotermiki o zadnjih dosežkih na področju jeklarske industrije in na področju ferole-gur. Prav tako se bo italijanski Zavod za avtomatizacijo udeležil »Dneva elektronike«. Pol milijarde deviznih dinarjev je na razpolago jugoslovanskim obrtnim podjetjem za nakup na samem sejmu, vseh potrebnih oprem in strojev za razvoj obrti. Oddelek za Italijo, ki posluje pri upravi beograjskega sejma, je na razpolago vsem izvoznikom, ki bi radi prejeli seznam strojev, za katere je bil določen omenjeni znesek. TEKSTILNI SEJEM V LESKOVCU V Leskovcu so 11. julija odprli VIL mednarodni sejem tkanin in tekstilnih strojev. Važnost tega sejma se kaže že v podatkih o proizvodnji tkanin v Ju-goslaviij, ki je narastla od leta 1953 do danes za 86°/o. Do konca leta 1961 bodo investicije dvignile proizvodnjo na 123% v primeru z letom 1953. Na sejmu razstavlja 209 domačih in 44 inozemskih podjetij. Razstavljene so številne novosti s področja tekstilnih strojev in tkanin, že prve dni sejma je bil obisk zadovoljiv. Tudi posli so, se začeli razvijati povsem ugodno. Vse ka- že, da bo vsota zaključenih poslov iz lanskega leta (9,5 milijarde dinarjev) letos daleč prekoračena. Sejem se je zaključil 19. julija. V MARIBORU: »ČLOVEK, DRUŽINA, KOMUNA« Letošnji »Mariborski teden« bo zajel tudi novozgrajeno dvorano ter tako končno razpolagal s svojim lastnim prostorom. Prireditev, ki jo vsako leto obišče čez 100.000 ljudi, se je morala v preteklosti seliti iz kraja v kraj vse do tega leta. Mariborski teden bo letos organiziran v smislu gesla »človek, družina, komuna«. Izdelki številnih podjetij, ki se udeležijo letošnje prireditve, bodo prikazani kot del stanovanja, kuhinje itd. Poudarjen bo pomen umnega izkoriščanja gozdov, dalje turizem, obrtništvo, tekstilna industrija itd. Za časa »tedna« bodo modne revije. Novozgrajeno lopo, ki je tretja na sejmu, bodo med letom uporabljali za razne športne prireditve. Ostali dve lopi služita že sedaj kot skladišče za avtomobile, bombaž itd. V KRANJU POUDAREK NA TURIZEM IX. Gorenjski sejem, ki bo v Kranju od 31. julija do 10. avgusta, se je že razvil iz krajevne razstave v večji turistično - potrošniški sejem, katerega glas je že začel privabljati razstavljal-ce iz vseh krajev Jugoslavije. Posebno skrb bodo letos posvetili turizmu. Sejma se bo udeležilo čez 250 gospodarskih organizacij. Pred koroškim sejmom Koroški velesejem v Celovcu, ki se bo začel 6. avgusta, se je razširil na dosedanji mestni športni stadion in tako povečal svojo površino na 130.000 kv. m. Sedaj še dokončujejo veliko pokrito lopo, v kateri bo razstava pohištva. Doslej se je prijavilo precejšnje število razstavljalcev, in sicer poleg avstrijskih še iz drugih 10 držav. V okviru letošnjega sejma bo posebna razstava pod geslom »Od gozda do potrošnika«, ki bo predstavljala višek razvoja dosedanjih lesnih sejmov v Celovcu. Razstava bo zavzemala 15,000 kv. metrov ter bodo na njej ponazorjena vsa področja gozdnega in lesnega gospodarstva sploh pa tudi papirna industrija in embalažna tehnika. Španija sprejeta u UKEC - Amerika se je odločila, da reši Španijo iz sedanjih gospodarskih težav. Pretekli teden je Mednarodni denarni sklad dal svoj pristanek, da se španska valuta (pezeta) razvrednoti in da se novi tečaj določi v razmerju 60 pe-zet za 1 dolar. Španija je doslej imela več tečajev, za izvoz na primer je veljal tečaj 42 pezet za dolar. V resnici se je tečaj na prosti borzi gibal okoli 60 pezet za dolar. Povprečno se je tečaj pezete zvišal za 42,8%, z drugimi besedami povedano, za toliko se je znižala vrednost pezete. Dosedanji tečaji so se sukali med 10,90 in 95 pezet za en dolar. Novi tečaj velja od 20. julija. Sporazumno z Američani je bil izdelan obširen načrt za rešitev španskega gospodarstva iz sedanje križe. Španija bo pristopila v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OE EC); s tem se je število članic povečalo na 18. Obvezala se je, da bo v določeni meri sprostila uvoz iz držav, ki so članice te organizacije, španska trgovina je močna povezana z evropski- Kemikalije na italijanskem trgu Navedene cene veljajo za 1 kg blaga, f.co skladišče, v prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu. V cenah nista vračunana občinski davek ter IGE, V primeru spremembe so cene preteklega tedna navedene v oklepaju. živalske in rastlinske maščobe: Kostna mast, dobljena z vodno paro 90-93; kostna mast, ekstrakcijska 78-80; loj, ameriški fancy 118-120 (120-122); loj, domač, kisel 107-108 (108-110); loj, taljen, vodni 125-127 (127-129); ribje olje vet. v orig. sodih 240-250; japonski vosek (japonski loj) 680-730; kitajsko lesno olje 440-460; kokosovo olje Ceylon 305-310 (310-315); laneno olje, surovo 240-245; firnež 270-280; mandeljnovo olje FU 1800-1900; olivno olje, sulfurno 320-330; palmovo olje, Nigerija, kislost 14-15% 170-180; palmovo olje, Sumatra 180 do 185; repično olje 315-320; ricinovo olje, industrijsko, prvoprešano 330-340; ricinovo olje, industrijsko, drugopreša-no 310-320; ricinovo olje, medicinalno 430-450; sojino olje, surovo 330-340; sojino olje, rafinirano 350-355. Mila in drugi proizvodi iz maščob: Belo milo 70-72% 155-160; svetlo milo 70-72% 125-140 (125-135); rumeno milo 50-52% 120-130; čisto smolje.no milo 70-72% 150-160 (145-155); nevtralno industrijsko sulf. milo 60-62% 155-165; prosojno milo 72% 165-170; toaletno milo, čisto, v kosih po 100 g, 78-80% 270-300; glicerin, dvakrat destiliran 30°Be, FU 480-500; glicerin, destiliran 28"Be 420-440; glicerin, surov, saponifikacijski 88 odst. 345-355 (355-365); glicerin, surov iz lužne vode 80% 300-310 (310-320); ole-in, kokosov 190-195; olein, mešani rastlinski, rafinacijski 170-180; olein, živalski, destiliran 120-210; stearin, saponifikacijski, dvakrat prešan 175-180; stearin, saponifikacijski, trikrat prešan 180 do 185. Smole, gumijaste snovi, voski: Kolo-fonija WW »Water white«, USA 185-190; kolofonija FGH 140-145; kolofonija, este-rificirana, čista 270-280; kopal LAS 315 do 325; sandrak 5800-6500; šelak, beljen, v prahu 800-810; šelak TN »Truly Nalive« 400-420; šelak, indijski ABTN 480 do 490; terpentinovo olje 145-170; tra-gant gumij trgov. 950-1000; čebelni vosek, surov, rumen 1050-1100; kandelila vosek 970-1000; karnauba vosek, siv, masten 1250-1290; surovi landin temen 75-80; surovi landin, delno svetel 100 do 105. milijardna posojila iz ^tujine mi državami. Države Evropskega skupnega trga prevzamejo približno polovico vsega španskega izvoza. Za ozdravljenje svojih financ in utrditev valute bo prejela Španija velika posojila iz Amerike in OEEC, in sicer: v višini 375 milijonov dolarjev: Mednarodni denarni sklad bo dovolil 75 milijonov, OEEC 100 milijonov, zasebne ameriške banke 70 milijonov, iz ameriške pomoči (iz proračuna za 1, 1960), ki je že v veljavi pa 130 milijonov. Vse to je bilo dogovorjeno med obiskom španskega ministra za trgovino v Ameriki. (Pezeta stane 10,70 lir). * * * KMETIJSKIH ZADRUG je v Združenih ameriških državah 9.872; te imajo 7,730.710 članov. ZAVOD ZA POBIJANJE BOLEZNI AGRUMOV so ustanovili v Los Angelesu v Ameriki. Vodja zavoda se bo posvetoval s strokovnjaki iz 14 držav, kjer pridelujejo limone in pomaranče, glede izrazoslovja, ki naj ga uporablja zavod. RAZVREDNOTENJE V ŠPANIJI Proti sovjetski kemični industriji Sovjetski državniki ne prikrivajo, da si prizadevajo, da bi čim hitreje dvignili sovjetsko gospodarstvo, posebno pa sovjetsko industrijo, da bi lahko na gospodarskem področju dosegli Združene ameriške države ter jih tudi prekosili. Premoč na gospodarskem področju bi seveda prinesla tudi zmago na političnem področju. Zato tudi Amerika ne namerava gospodarsko podpreti Sovjetske zveze, kakor je na primer pomagala industriji v evropskih zahodnih državah z denarjem, raznimi licencami in strokovnimi nasveti; Sovjetska zveza bi rada izpopolnila predvsem svojo kemično industrijo. Ameriška vlada je proti temu, da bi ameriška industrija dobavljala Sovjetski zvezi opremo za kemično industrijo; v tem primeru bi nastala nevarnost, da Američani zgubijo premoč, ki jo ima zdaj njihova kemična industrija. Zanimiv je odgovor ameriškega zunanjega ministrstva senatorju Fulbrigh-tu na vprašanje, kaj misli vlada glede bodočega razvoja trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Odgovor pravi, da je trgovina s Sovjetsko zvezo v rokah ameriških zasebnih podjetij. Tako naj ostane tudi v bodoče. Ako hoče Sovjet- m o*# !i tu o ZBOLJŠAN POLOŽAJ POMORŠČAKOV. Med ministrom Jervoli-nom in sindikalnimi predstavniki pomorščakov je bil dosežen sporazum, po katerem bodo mornarjem povišali prejemke za 9%, oficirjem in upravnemu osebju pa za 5%. Poleg tega bo vsem izplačana velikonočna nagrada v razmerju 85% prej 75%) na plačo. Vsem bodo črtali predujme iz lanskega decembra in izplačali 7/12 božične nagrade in 3/12 velikonočne nagrade na račun izgubljenega zaslužka zaradi stavke. Končno bodo povrnili potne stroške za povratek iz pristanišča vkrcanja. Nova delovna pogodba velja od 1. junija letos do 31. decembra 1961. Za oficirje na ladjah FINMARE velja pogodba od 1. januarja 1959. Pomorski promet se je začel ponovno razvijati normalno. Pripadnikom civilne policije na Tržaškem bodo povišali prejemke. V Uradnem vestniku vladnega generalnega komisarja je bil objavljen tudi odlok št. 32, po katerem se prejemki pripadnikom civilne policije s L julijem letos povišajo za 2400 lir na mesec. Povišek je »posebna dopolnilna doklada«, na katero ne bodo računali raznih odbitkov razen v primeru disciplinske kazni ali spremembe položaja posameznega policaja. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Velebit 25. julija, Triglav 3. avgusta. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Lika 10. avgusta, Triglav 3. avgusta. — Sev. Kitajska — Japonska: Lika 10. avgusta, Triglav 3. avgusta. — Sev. Evropa: Bratstvo 28. julija, Zadar 10. avgusta. — Sev. Afrika: Srbija 24. julija, Hr-vatska 31. julija, Zadar 10. avgusta. — Sev. Amerika: Srbija 24. julija, Hrvatska 31. julija. — Perzijski zaliv: Vis L septembra. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: Lastovo 28. julija. KVARNERSKA PLOVIDBA Jadransko morje — — Mehiški zaliv: Kumrovec 10. avg. ska zveza pospešiti izmenjavo in gospodarsko sodelovanje, potem naj bolj odpre dostop ameriškim zasebnim podjetjem v Sovjetsko zvezo. Ameriška vlada ne namerava s krediti podpreti Sovjetske zveze, ker bi s tem podprla svojega nasprotnika. Ako bi ameriška vlada s krediti pospeševala izvoz popolne opreme za sodobna podjetja, zlasti kemična, bi Sovjetska zveza porabila denar, ki bi ga morala izdati za industrijsko opremo, v druge namene (vojaške) in ne za izpopolnitev podjetij, ki delajo za sovjetskega potrošnika. Sovjetska zveza ne nabavlja v Ameriki potrošnega blaga, ki bi ga radi Američani prodali, temveč zahteva samo industrijsko blago. Američani bi bili pripravljeni prodajati tudi industrijsko opremo, ako bi lahko računali, da bodo Rusi pozneje kupovali nadomestne dele v Ameriki. Toda oni navadno kopirajo ameriške stroje in ameriške izdelke in jih prično sami izdelovati, trdijo Američani. Povečan izvoz iz Jugoslavije Ljubljansko »Delo« poroča, da se je položaj jugoslovanske zunanje trgovine v I. polletju 1959 zboljšal. Jugoslavija je v tem času izvozila za 68,42 milijarde din. blaga, to je za 5,07 milijarde ali 8,3% več kakor lani v istem razdobju. Razvoj zaostaja za planom, ki določa 15,8 odstotno povečanje. Lani se je v prvem polletju povečal zlasti izvoz koruze, letos je napredoval v smislu plana izvoz industrijskih proizvodov; na drugi strani je letos zaostal izvoz* kmetijskih pridelkov. Ta razvoj je predvideval že načrt, ker je bila lanska letina slaba. V maju je izvoz dosegel 13,85 milijarde din., t. j. 22% več kot v lanskem maju; v juniju je izvoz dosegel 12,45 milijarde. Uvoz se je letos v I. polletju zmanjšal za 3,2 milijarde din. v primeri z lanskim. il-tirpiniii NOVE PRAVICE BANČNIH NAMEŠČENCEV. Po daljši stavki so bančni nameščenci v Italiji dosegli naslednja izboljšanja: Zvišanje plač za 5% od 1. januarja 1960 dalje. Za letos se izplača nekakšna nagrada v višini ene mesečne plače. Poleti se uvede nedeljen urnik (brez popoldanskega dela), in sicer sezonsko v prihodnjem letu; veljal bo od 21. junija do 20. septembra. Zdaj so uradne ure v italijanskih bankah od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Popoldne se stranke sprejemajo samo od 15. do 16. ure. CEPLJENJE NE POMAGA VEDNO. V ameriškem mestecu Des Moines so cepili 70% prebivalcev pod 40 letom starosti s Salkovim cepivom proti otroški paralizi. V tem mestu močno razsaja ta bolezen. Samo dva bolnika sta starejša nad 40 let. Ljudje so začeli dvomiti v učinkovitost Salkovega cepiva. Toda izvedenci so ugotovili, da je verjetnost, da bodo oboleli tisti, ki niso bili cepljeni, petkrat večja kakor verjetnost, da bo bolezen napadla tiste, ki so bili cepljeni. Do 9. julija je zbolelo v tem mestu 69 ljudi, med temi samo 13 takšnih, ki so bili trikrat ali večkrat cepljeni. Na drugi strani je iz razmeroma majhne skupine necepljenih bolezen napadla kar 38 ljudi. KARNETI ZA MOTORNA VOZILA ODPRAVLJENI Imetniki prepustnic lahko prekoračijo mejo med Italijo in Jugoslavijo brez karneta za motorno vozilo. Ob prestopu meje prejmejo lastniki vozil posebno knjižico, ki velja 3 mesece in dopušča 12 prehodov meje, to se pravi prav toliko prehodov, kolikor jih dovoljuje sama prepustnica. Knjižica je brezplačna. Ta novost je razveselila vse motorizirane Tržačane in Jugoslovane z obmejnega področja. Tržačani bodo prihranili na leto najmanj 10.000 lir. Amnestija za gospodarshe prekrške V Uradnem listu z dne 11. julija 1959 jc bil objavljen ukaz predsednika republike, s katerim je bila določena polna ali delna pomilostitev kazni za prekrške politične in finančne (davčne) narave. Ukaz je začel veljati takoj po objavi v Uradnem listu in zadeva prekrške, ki so bili storjeni do vključno 23. oktobra 1958. Nas zanimajo predvsem prekrški davčne .narave. Pomilostitve (amnestija) bo deležen, kdor je zakrivil prekršek na področju carinskih pravil, proizvodnega davka in monopolov, in sicer le za prekrške, za katere je predvidena najvišja denarna kazen 100.000 lir. Za prekrške v zvezi z nedovoljenim prenosom in prodajo tobaka bo pomiloščena tudi oseba, ki je zakrivila dejanje, kaznivo z največ 2,250.000 lir globe. Za prekrške, za katere je predvidena kazen, ki prekaša omenjena zneska, ne bo veljala polna pomilostitev, pač pa le delna (indult). Polne pomilostitve bo deležen še, kdor se ni strogo ravnal po pravilih, ki urejujejo proizvodnjo, prodajo in sploh promet z alkoholom in alkoholnimi pijačami. Pomilostitev je predvidena tudi za prekrške v zvezi z neposrednim obdavčenjem (običajnim ali izrednim), in sicer le v primeru, ko gre za prekrške, za katere je predvidena samo denarna kazen. Isto velja za prekrške v zvezi s posrednim obdavčenjem. Delna pomilostitev (indult) zadeve v glavnem iste prekrške kakor polne pomilostitev, za katere pa je predvidena poleg denarne tudi zaporna kazen Delna pomilostitev bo zmanjšala nalo . ženo globo za 100.000 lir, globe pa, k. so bile naložene zaradi nedovoljenege prometa s tobakom, bo pomilostitev lahko znižala za največ 2,250.000 lir Delna pomilostitev velja tudi za prekrške, storjene pri prijavah prometnega davka (IGE), in sicer v primeru, kc gre za dohodke, ki so v zvezi z dejanji, za katere je predvidena polna al delna pomilostitev. Polne ali delne pomilostitve bo deležen, kdor bo v roku 120 dni po objavi ukaza v Uradnem listu plačal vse davke, zaradi katerih je bil kaznovan. Pri tem bo seveda moral predložiti pristojnim oblastem prijavo dohodkov, na katere se računajo davki. Ce pa je že prijavil te zneske, pa je bila prijava lažna ali pomanjkljiva, bo moral predložiti izpopolnjeno prijavo. V roku enega leta bodo upravne oblasti uvedle uradno preiskavo, ki bo dognala, ali je bila predložena prijava resnična. V primeru pa, da upravni organi ne izvedejo omenjene preiskave, bo predložena prijava brez vsakega učinka. V takih primerih pa bodo same oblasti zmanjšale denarne kazni, ki so bile določene za omenjene prekrške, na eno petino. IZ POPOTNE TORBE Hruščeva Hfuščev je bil več dni na pot^J nju po Poljskem. Kot dober Iju#' tribun in politik, poln izvirnih sli, je v svojih izjavah skušal prlj ti Poljake vedno s strani, kjer ; najbolj dostopni. Vsekakor prizna''; jo tudi poročila zahodnih listov, so Poljaki Hruščevu pripravili iZ*J no topel sprejem. Med njegovim 0 skom je prišla zlasti do izraza v' jemnost med Poljsko in Sovjet zvezo nasproti načrtom ZahOR0T0NDA< in dpendansami v >FJESU<; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališča, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsej stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din. Jf&tel 99Je2e’t>&99 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. HM POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, Izven sezone od 530 do 900 din dnevno. Slovenski dom Rogaška Slatiha (A kat.) telefon št. 8 z depandansami LJUBt LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din. J fot (H Neboder Rijeka- Sušak Dl. Proletcrskih brigada, 1 Telcfouij Uprava: 28-80 Portir: 64-2] Bar ~ 31 64 Hotel sa 220 krcveta topla i hladna tekoča voda n svim sobama, svaka druga soba kupatilo 1 U/. C. centralno grijunje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionalnem kuhinjom, prolazni pension za grape i pojedincc, muderna kavana na 14 katu prekrasen vidik na Rijelin i okolica bar - danzing do 3 n jntro veliko zabavište i terasa poslaga prvorazredna cijene nmjerene MT0PREU0Z Cunja Rihard TRST Strada del Friuli 201) talefon 35-379 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčna cene Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. — skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij in avgust) od din 900 do 1350_ Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba. TUJI OBISKI V RIMU. Te dni je piskal Rim predsednik japonske vla-e Kisi. Na sestankih z najvišjimi pred-stavniki vlade so govorili o političnih drža- gospodarskih odnosih med obema vama. .Kisi je obiskal tudi Bonn v Zahod-n' Nemčiji in Pariz. HRuščEV NE OBIŠČE SKANDINAVSKIH DEŽEL. Ministrski predsed-sovjetske vlade Hruščev je odpo-'sdal nameravane obiske Švedski, Dan-Norveški in Finski. Po prvotnem ^črtu bi se Hruščev odpravil na pot i: p skandinavske dežele meseca avgusta. 0 sovjetskih načrtih naj bi skandinavske dežele ostale izven kakršnega °h bloka in Vzhodno morje naj bi se Nevtraliziralo. Ta načrt so zlasti odbili . Vcdi in Norvežani. Hruščev je sam Rjavil, da je odpovedal obisk, ker se |c Prepričal, da ne bi v severnih de-p ah dosegel dovolj toplega sprejema. r°li obisku Hruščeva je namreč na-sj°Pil konservativni tisk v teh deželah. jKOGRAM NOVE AVSTRIJSKE VLA- Avstrija je bila brez prave vlade y.°s čas po zadnjih parlamentarnih vo-Nvah, to je kar 10 tednov, ker ni bilo Njogoče doseči sporazuma med avstrij-ko ljudsko stranko in socialisti. Konč-N-0 je dosedanji kancler inž. J. Raab j^ndarle sestavil novo vlado ob sodc-byanju socialistov. V novi vladi je 8 NJinistrov avstrijske ljudske stranke 1 katoliške) ter 6 ministrov in dva dr-. ayria tajnika, ki so pristaši sociali-I shčne stranke. Socialist dr. B. Pitter- [lj( yiilanr' je podkancler. Ljudska stranka v nekaterih zadevah socialne in fi-^ tčne narave ugodila socialistom. A-ancler Raab je v svoji izjavi pred it v nc \i bančne tj Narlamentom očrtal program nove vla-A p - Obžaloval je, da so odnosi s sose-5ij .1 (z Jugoslavijo in Italijo) slabi ter lif prj tem misiii na spore z Italijo zapij yahi italijanske politike nasproti nem-JM ski manjšini na Južnem Tirolskem in el 2 Jugoslavijo zaradi avstrijske politike A .asProti koroškim Slovencem. Kancler til k izjavil, da bo Avstrija spoštovala lij JNirovno pogodbo. Ostala bo tudi nev-d tralna. Ravnateljstvo državne realne GIMNAZIJE ZA SLOVENCE v Cc- °VCU je tudi letos objavilo šolsko iz-J^lje. Iz tega se vidi, da je bilo ob ^ncu leta v vseh štirih razredih 136 učencev (v I. 32, v II. 39, v III. 37 in IV. 29). V prvem razredu je bilo 9 0tHičnjakov, v drugem 14, v tretjem 10, '' četrtem 5. Zanimivi so podatki o sta-pvski pripadnosti dijakov. Iz kmeč-‘h družin je 36 učencev, iz delavskih obrtniških 26, uradniških 15, rcnt-lskih 9 in iz prostih poklicev 8. V za-v°dih v Celovcu je stanovalo 106 di-Jakov, 19 sc jih je vozilo iz mesta, 11 Na jih je stanovalo drugod po mestu. Berlinska škofija razceplje- A. Berlinski nadškof kardinal Dopf-NCr je izjavil, da se je katoliški od-Pr. v katerem so doslej sodelovali lu-,.! laiki iz vzhodnega in zahodnega Ber-ltla, zaradi političnih razmer razcepil. Ealoliški laiki iz vzhodnega Berlina ne odo več prihajali na sestanke katoli-Kega odbora v zahodnem Berlinu. Za-ach dosedanje prisotnosti katoliških a>kov iz vzhodnega Berlina je kato-lski odbor moral biti pri svojem delu eio obziren. Evangelska Cerkev na Področju Berlin - Brandenburg priprav-Aa ločitev verskih občin, ki so v Vzh. Cltlčiji, od škofije v Zah. Nemčiji. Zakaj gre v ŽENEVI. Na konfe-enci zunanjih ministrov štirih velikih rzav v Ženevi se je položaj toliko raz-■strii, da se danes jasno vidijo name-1 obeh skupin. Sovjetska zveza vztra-,. Pri zahtevi, naj se začnejo za ure-Uev nemškega vprašanja pogajanja, ki pe jih udeležili predstavniki Vzhod-e 'o Zahodne Nemčije, kot enakovred-'• Zahodne države odbijajo to zahts-..Q’ ker se zavedajo, da bi s tem »de eto« (dejansko) priznale obstanek modne Nemčije. To zlasti odbija nem-1 kancler dr. Adenauer. Zahodne dr-Cve želijo, naj se samo najde rešitev, 'hi omogočala še nadaljnje bivanje modnih čet v Zahodnem Berlinu in Popolnoma svoboden dostop. n POLJAKI ZDRAVIJO BENETKE. Bc- oski župan je naslovil na ves svet po-jjV' ki pravi, da so Benetke v največ-nevarnosti. Beneške stavbe je napadla ^atna bolezen; edino širokopotezna Kcija lahko reši to zgodovinsko mc-s V prejšnjih letih so poročali, da oa nekaterih mestih popustili piloti, ri1 katerih so zgrajene Benetke; zdaj Posebna bolezen napadla sam ka-ei1' iz katerega so zgrajene beneške avbe. Tu pa tam se dogodi, da se celi °ki nenadoma sesujejo v prah, kar jahko postane za vsako stavbo usodno. .^-Vor te bolezni proučujejo izvedenci 4 raznih dežel. Italijani so mnenja, da Povzročajo bolezen svetlobni žarki. 1 ✓ P , 'ancoski izvedenec dr. Cochon meni, a razjedajo kamenje posebni mikro-,kj lahko napadejo celo kovine. Za ei>eški pojav se Francozi zanimajo, ^r imajo sami opravka s podobnimi Pznimi v starih francoskih palačah, 'r je na primer grad v Versaillesu. ESS* SEDEŽ. Ttisr - ULICA PA RIO PILZI ST. in/I. - TELEPON ST. li.os rtOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA! vedeni prejemki (v lirah) veljajo za od 18-20 8.210 6.530 teden. od 16-18 6.740 5.680 DELAVCI pod 16 let 4.560 4.140 moški ženske POMOŽNO OSEBJE IX. kategorija nad 21 let 10.530 8.970 moški ženske od 18-20 9.700 7.650 XIII. kategorija od 16-18 8.430 6.940 nad 20 let 10.630 8.970 X. kategorija od 18-20 9.700 7.650 nad 20 let 9.820 8.320 od 16-18 8.430 6.930 od 18-20 8.550 6.740 XIV. kategorija od 16-18 7.150 5.890 nad 20 let 9.800 8.300 pod 16 let 4.900 4.350 od 18-20 8.480 6.970 Nove plače v trgovinski stroki PLAČE V zadnji številki smo objavili nove plače nameščencev v trgovinski stroki v smislu nove delovne pogodbe, ki je bila sklenjena te dni in velja od 1. aprila letos. Danes priobčujemo plače delavcev po isti delovni pogodbi. Na- XI. kategorija nad 20 let 9.510 8.050 od 18-20 8.210 6.530 od 16-J8 6.740 5.680 pod 16 let 4.560 4.130 XII. kategorija A nad 20 let 9.020 7.630 od 18-20 7.810 6.210 od 16-18 6.420 5.380 pod 16 let 4.210 3.870 XII. kategorija B nad 20 let 9.510 8.050 Bakol enečani polagajo največje upanje v jmjske znanstvenike, ki jih vodi dr. ; Ceberto\vicz iz Gdanska. »Zdravlje-JeCh d. d. IM 1*0ItT - HXPOHT vseli vrat lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo Tlt>T - Sedet: ul. Oleerone S/TI - Telefoni ul. Cleeroiic S0*14 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE OORIZIAIVA. B0RIZ1A - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - BORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo T R S T, Ulica Cicerons R - Telefon 38 136 37-725 Telegram I M I1 li X 1' II11 T T II I li S T 6 uvaž iii VSAROURSTUN MiS, DRVA za RUIMAI/U, r.RADHRnil MdTURIAI. izvaža: TGRSm, KOLOAliaLIVI) HLAliO im HAzmuvRSTmii struje Operira po tržaškem in gnriškeni »poraznimi Specializirane podjetje xa vsakovrstne kompenzacije 6. M. COLOMDIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ PDLUTOVIHrE in IZlAEliKOV Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 89-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Avtobusne proge Proga Trst - Sežana - Ljubljana Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). — V sobotah in nedeljah gre proga do Bleda. Prihod na Bled ob 11.30; odhod z Bleda ob 15.45. Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.30. PROGA ZAGREB - TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30; prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30. (CROATIATRANS) Proga Trst - Sežana Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (SAT - SARA - SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpeljc-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah ob 9.00 in 14.30. Ob torkih ob 8.15 in 14.30 (SLAVNIK) (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) PROGA TRST - FERNEČE Odhodi iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 15.00, 18.00. — Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19.30, 20.00, 20.30, 21.00. Proga: Trst - Škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 23.25. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15, 23.15. | Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga Trst - Koper Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 17.50, 18.00. (TORTA — SLAVNIK) Proga Trst - Pulj Odhodi iz Trsta: od ponedeljka do sobote ob 15. Ob nedeljah ob 7.25 in 14.15. Odhodi iz Pulja v Ti'st: vsak dan ob 6.30, Ob nedeljah ob 6.30 in 16.00. (AUTOSAOBRAČAJ - TORTA) Proga Trst - Buje. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (ISTRA AUTO) Proga: Gorica - Solkan Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 in ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri. (F. RIBI) Proga: Gorica - Šempeter - Vrtojba Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00. Proga: Gorica - Števerjan - Medana Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7. uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medane: ob 8. uri, 13.30 in ob 17. uri. Odhod iz Gorice ob praznikih: ob 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.00. Odhod iz števerjana: ob 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 22.30. Proga: Gorica - Tolmin . Bovec - Trbiž Vozi vsak dan, kadar je prehod čez Predil odprt. Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15. (F. RIBI) \AAA/VV\AAAAAAMA/'-AAAAAAAA/JVAAAAV'AAA/(AA^AAAA/vAA/^ Iflabladi/iji hoteli b e priporočajo Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj. \ Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Uiiitii) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Pretekli teden so se cene mehke pšenice na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki nekoliko povišale. Kljub temu so se razvile številnejše kupčije kakor prejšnji teden. Po prihodu nove pšenice na trg so prekupčevalci stopili na plan s povpraševanjem. Cene so poskočile, za 400-500 lir pri stotu, pri finejših vrstah so se dvignile še više. Cene trde pšenice so ostale neizpreme-njene, in sicer na višini, ki zadovoljuje pridelovalce. Povpraševanje po krmi se ni povečalo in cene so ostale na prejšnji ravni. Na trgu z živino se je močno skrčilo povpraševanje po težkem govedu za zakol. Njihova cena je nekoliko popustila. Kupčije z mladim govedom za zakol so ostale nekako na isti ravni kakor v prejšnjem tednu. Cene krav mlekaric pa so kar krepke in povpraševanje po njih je dokaj živahno. Na trgu z vinom je nastopil poletni premor. Cene ležijo navzdol. Na trg prihajajo le kupci, ki oskrbujejo restavracije in gostilne. Cene riža popuščajo, medtem ko so cene raznih mok ohranile prejšnji položaj. Trde vrste sira se dobro prodajajo, mehke vrste pa gredo le s težavo od rok. Cene masla so krepke, čeprav so na trgu zabeležili upadanje povpraševanja. ŽIVINA BOLOGNA. Goveja živina za rejo: krave krajevne vrste 160-220.000 lir glava, krave mlekarice 130-210.000, teleta 60-120.000, teleta iz Piemonta 30-50.000, voli 295-350.000, biki 315-345.000. Goveja živina za zakol: teleta 500-600 lir kg, krave I. 240-290, II. 160-220, voli I. 330 do 370, II. 280-330, biki I. 420-470, II. 330-380 lir kg. Konji za rejo 130-220.000 lir glava, mezgi 130-270.000, osli 120-130.000. Konji za zakol 180-250 lir kg. žrebeta 300-380, mezgi 120-150, osli 130-150. Mladi prašiči 600-700 lir kg, suhi 450-500, debeli 300-310 lir kg, prašiči od 120-180 kg težki 320-325, čez 180 kg 325-327 lir kg. Debele ovce 170-200 lir kg žive teže, suhe ovce 160-170 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh. česen 80-110 lir kg, korenje 36-48, zelje 24-36, čebula 25-42, žajbelj 150-200, fižol 60-120, Bobi 48-144, gobe 800-1000, cikorija 48-120, endivija 36 do 72. ločika 36-96, melancane 60-108, krompir Bologna 23-27, zelena paprika krajevne vrste 36-84, od drugod 36-120, paradižniki Riviera 36-84, peteršilj 72-144, zelena navadna 60-120, bučice krajevne vrste 60-120. Marelice extra 168-204, I. 132-160, II. 72-96, smokve 120-156, jabolka Champa-gne 72-90, hruške Bergamotto 60-102, navadne 36-120, breskve extra bele 144 do 216, e.\tra rumene 84-132, 1. rumene 36-72, dinje 48-84, slive extra 96-144, I. 60-84, II. 24-48, pomaranče 180-220, limone I. 108-132, II. 60-96 lir kg. VINO MILAN. Cene za stop. stot blago vkrcano na železniški vagon ali tovornik: rdeče Piemonte 10-11 stop. 550-580, 11-12 stop. 580-610, Barbera 12-13 slop. 660-680, Oltrepo pavese 10-11 stop. 550-580, 11-12 stop. 580-610, rdeče mantova.no 9-10 stop. 460480, Valpolicella in Bardoli-no 550-570, belo Soave 570-590, Raboso 460-480, rosato iz Emilije 540-560, vino Romagna belo in rdeče 450-470, navadno toskansko 475-505, Barlettano extra 470-500, navadno 13-14 stop. 450470, San-severo belo 460480, Squinzano 13-14 stop. 470490, Rionero - Barile 7.800-8.800 lir stot, Moscato iz Piemonta 13.300-13.800, Moscato Oltrepo pavese 11.800-12.300, Barletta 8.500-8.900. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Cene veljajo Leo skladišče tovarne: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvod 1959 v škatlah po 10 kg 105-115 lir kg, v škatlah po 5 kg 110-120, v škatlah po 1 kg 120 do 130, v škatlah po % kg 130-140, v tubah po 200 g 37-39 tuba, v tubah po 100 g 26-28 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1958 v sodih 95-105 lir kg. v škatlah po 10 kg 120-130, v škatlah po 5 kg 125-135, v škatlah po 1 kg 135-145, v škatlah po Vi kg 145-155, v tubah po 200 g 39 41 lir tuba, v tubah po 100 g 27-29; olupljeni paradižniki krajevne vrste v škatlah po 1200 g 100-110 lir škatla, v škatlah po 500 g 50-60 lir škatla. ŽITARICE PIACENZA. Mehka pšenica krajevne vrste 5850-5950 lir stot, dobra »mercan-tile« 5400-5600, »mercantile« 5200-5400, koruza krajevne vrste pridelek 1957: fina 5100-5200, »mercantile« 47504850, hibridna koruza 4550 4650. domači oves pridelek 1958 4800-5000, pšenična moka iz leta 1959 tipa »00« 8600-8800, tipa »0« 7700-7900, II. 7200-7400, tipa »1« 6700 do 6900, koruzna moka iz leta 1958 6450 do 6650 lir stot. Riž, pridelek 1958: Arbo- VALUTE V MILANU 13-7-59 22-7-59 Dinar (100) 101,— 120,— Funt šter. 5825,— 5850,— Napoleon 4350,— 4350,— Dolar 619,75 620,60 Franc. fr. (100) 126,28 126,55 Švicarski fr. 143,9 144,1 Funt šter. pap. 1745,75 1745,00 Avstrijski šil. 24,04 24,05 Zlato (gram) 705,— 704,— BANKOVCI V CURIHU 22. julija 1959 ZDA (1 dol.) 4,30% Anglija (1 funt šter.) 12,07 Francija (100 fr.) 0,875 Italija (100 lir) 0,69 3/8 Avstrija (100 šil.) 16,62 ČSR (100 kron) 15,00 Nemčija (100 DM) 102,90 Belgija (100 fr.) 8,47 y2 Švedska (100 kron) 82,50 Nizozemska (100 fl.) 114,00 Španija (100 pezet) 7,15 Argentina (100 pezov) 4,75 Egipt (1 funt šter.) 7,70 Jugoslavija (100 din.) 0,61 rio 15.400-15.800. R. B. 14.400-14.800, Riz-zotto 14-14.200, Maratelli 13.500-13.800, Maratelli mercantile 11.300-11.500; pšenični otrobi extra 11.100-11.200, tipa »0« 10.900-11.000, tipa »1« 10.300-10.500, tipa »2« 9.300-9.500, tipa »3« 7.300-7.500. KRMA MANTOVA. Pšenična slama 650-700 lir stot, pogače iz zemeljskih lešnikov 5600-5700, kokosove pogače 6200-6300, lanene pogače 7000-7100, pogače iz tropin 1.100-1.200. Moka iz zemeljskih lešnikov 5400-5600, kokosova 47004800, ricinusova 1900-2000, sojina moka 5200-5300. Sestavljena krma za kokoši 7000-7100, za piščeta 8300-8600, za živino mlekarico 47004800, za pitanje prašičev 5200-5400, za suhe prašiče 6000 6200. Seno z naravnega travnika 700-1000, I. 1100-1200, z namakanega travnika izbrano 1200-1500. PERUTNINA FIRENZE. Piščanci krajevne vrste 550-560 lir kg, kokoši 480-500, purani 500 do 600, race 400450, zajci 300-330, golobi 500-600 lir par. Sveža jajca 240-276 lir ducat na viru proizvodnje. MLEČNI IZDELKI MILAN. Sir grana krajevne proizvodnje 1957 850-870 lir kg, proizvodnje 1958 740-770, sbrinz 1 mes. star 460-500, 3 mesece star 550-580, emmenthal izven peči 510-530, 3 mesece star 560-580. gorgonzola najmanj 8 dni star 290-300, starejši 450480, italico 340, provolone svež 440. Maslo iz smetane 750 lir kg, dru- V preteklem tednu je trgovce, izne-nadil nenadni skok cene elektrolitične-ga bakra. Na drugi strani je cin popustil, prav tako so nazadovale cene kave, pšenice in bombaža, medtem ko je koruza precej napredovala. Cena sladkorja je še vedno izredno nizka. ŽITARICE V tednu do 17. julija je cena pšenice v Chicagu nazadovala od 187 na 186 5/8 stot. dol. za bušel, proti izročitvi v juliju. Koruza je napredovala od 121 5/8 na 124 5/8 stot. dol. za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je zopet popustila, in sicer od 2,69 na 2,40 stot. dolarja za funt. Tako je cena sladkorja dosegla najnižjo raven po drugi svetovni vojni. Cena kave v pogodbi »M« je v New Yorku v tednu do 17. julija nazadovala od 44,90 na 44,85 stot dol. za funt. Brazilija si prizadeva, da bi prodala večje količine kave vzhodnoevropskim državam. Tako naj bi Vzhodna Nemčija že zaključila dogovor z Brazilijo za nakup kave v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Kakao je napredoval od 31,65 na 32,10 stot. dolarja za funt, čeprav ni bilo posebnega povpraševanja po tem blagu. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku v tednu do 17. julija nazadovala od 35,40 na 34.45 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cena je pričela nihati, ker so se že nakopičile velike količine ameriškega bombaža. Na drugi strani je odbor za kmetijstvo v senatu sprejel osnutek zakona, po katerem bo država podprla industrijo, ki proizvaja slabše vrste tekstilnega blaga po nizkih cenah, da bi konkurirala tujim podjetjem. Po tem zakonu bodo iz državnih zalog dali v promet 750.000 bal bombaža na leto. Volna je v. New Yor-ku v tednu do 17. julija napredovala od 129 na 130 stotink dol. za funt, pro ti takojšnji izročitvi, in sicer velja cena za suint. V Londonu je cena česane volne tipa 64's B ostala neizpreme-njena pri 103 penijih za funt proti izročitvi v juliju. V Roubaixu na Francoskem je cena napredovala od 1340 na 1345 frankov za kg. Juta Mil first je v Londonu 17. julija stala 110 funtov šterlingov za tono (teden prej 109-110). KAVČUK Kavčuk je v New Yorku v tednu do 17. julija (vrsta Latex RSS št. 1) napredoval od 34Vž na 35 stotink dol. za funt. KOVINE Nenaden skok cene elektrolitičnega bakra, ki je v zadnjih 14 dneh nenehoma padala, je močno iznenadil poslovne kroge. Ta padec pripisujejo v prvi vrsti sklepu nekaterih družb, da skrčijo proizvodnjo; tako je družba Phelps-Dodge sklenila znižati proizvodnjo za 7%, kar pomeni, da se bo njena proizvodnja znižala za 17.000 ton na leto. Družba Rhodesian Selection Trust pa bo znižala proizvodnjo kar za 10°/o. Svetovne zaloge v juniju so se znižale. V New Yorku je cena bakra v tednu do 17. julija napredovala od 26,90 na 28,50 stot. dolarja za funt; v Londonu pa od 210 na 223 1/8 funta šter-linga za tono. Cin je v New Yorku popustil od 101,25 na 101 stot. dolarja za funt. Ceni cinka in svinca sta v bistvu krepkejši, čeprav so kvotacije formalno ostale neizpremenjene. V New Torku je svinec 17. t. m. stal 12 stotink dol. in cink Saint Louis 11. Antimon Laredo neizpremenjen pri 20 stot. dol. za funt. Lito železo neizpremenjeno pri 66,51 dol. za tono, Buffalo pri 66,50, god v Lombardiji 720, fino maslo 790 lir kg. POPER TRST. Trg s poprom ni posebno razgiban. Cene se držijo čvrsto, v prvi vrsti zaradi omejene ponudbe blaga na viru proizvodnje. V zadnjem času so namreč vzhodnoevropske države pokupile znatne količine popra. Navajamo povprečne osne za cwt. cif. blago ponovno stehtano: Saravvak črni tipa London 185 šil., Sarawak Asta 197 šil. 6 penijev, Sarawak beli 297 šil. 6 penijev, Tellicherry garbled 217 šil. 6 penijev, Tellicherry extra bold 227 šil. 6. penijev. SLADKOR TRST. Cene na viru proizvodnje so ponovno zabeležile znaten padec. Angleški sladkor »fine granulated« stane 36,5 funtov šterlingov za tono cif. Trst. Sladkor SMX stane 35,15 funtov šterlingov pod istimi pogoji. Sladkor iz Srednje Amerike ponujajo po 88,50 dol. za tono cif. Tirensko morje v bomba-žastih vrečah; belgijski sladkor stane 473 belg. frankov za stot izbranega blaga, 468 belg. frankov za navadno blago. KAKAO TRST. Trg s kakavom je miren. Povpraševanje se je z nastopom vročine poleglo. Bahia Superior 263 šil. 3 penijev za 50 kg proti izročitvi v juliju-septembru, Accra good fermented 270 šil. pod istimi pogoji, Accra novi pridelek 267 šil. 3 penije za 50 kg proti izročitvi v oktobru - decembru. Kakao Lagos kvotira 3 šilinge manj. staro železo je napredovalo od 38,50 na 39,17 dol. za tono. Živo srebro je nazadovalo od 239-241 na 238-240 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 17. julija v nemških markah za 100 kg: cin, Duisburg 962-972, svinec osnova Nevv York (15. julija) 118,72, osnova London 81,44-81,90; cink, osnova East St. Louis (15. julija) 101,50, osnova London 92,35»92,50; elektrolitič-ni baker za prevodnike 268-271,50, svinec v kablih 86,90-89,00, aluminij za prevodnike 225-227 DM za 100 kg. * * * Višje cene lesa v jeseni? TRŽAŠKI LESNI TRG Nakupovanje lesa na avstrijskem trgu se razvija normalno. Trgovina v tranzitu čez Trst na Srednji vzhod in Severno Afriko je zaživela. Tombant tipa »Srednji vzhod« stane 40-42 dol. za kub., meter fob. Trst. Cene avstrijskega mehkega rezanega lesa so ostale neizpremenjene: 26-28.000 lir kub. meter. V Trstu pričakujejo pošiljke lesa iz Sovjetske zveze in iz Finske. živahne kupčije z mehkim rezanim lesom ob nastopu poletja so skrčile razpoložljivost blaga na avstrijskih žagah. Če upoštevamo še, da se bo tudi letos kakor vedno zmanjšala proizvodnja novega lesa v poletnem premoru, bo ob ponovni zaživitvi trga v jeseni primanjkovalo lesa. Nujna posledica bo naraščanje cen. Položaj je povsem podoben tudi v Južni Nemčiji. Doslej so avstrijske pošiljke lesa proti Prezijske-mu zalivu in Izraelu potekale v redu in brez posebnih motenj. Predviden pa je v kratkem rahel zastoj zaradi poletnih počitnic. Cene se sučejo za vrste Levante med 42 in 43 dolarji za kub. meter fob. Trst. V deželah Severne Afrike pa je avstrijski les dosegel kvotacije od 1050 do 1075 šilingov za kub. meter fob., v Turčiji pa 41,50 do 42 dolarjev pod istimi pogoji. Uprava italijanskih železnic je kupila v Romuniji 200.000 železniških pragov, ki so jih nato predelali in sortirali v Avstriji ter končno izročili italijanskim železnicam. Blago je šlo čez Trst. IZVOZ AVSTRIJSKEGA LESA Avstrijski izvoz lesa je dosegel v februarju 230.000 kub. metrov, to je 45.000 kub. metrov več kakor v januarju. Izvoz v Italijo, Zahodno Nemčijo, Madžarsko, Francijo in Švico je narastel, medtem ko je izvoz v Holandijo in na tržaški trg nazadoval. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je avstrijski izvoz v Italijo dosegel 224.824 kub. metrov mehkega rezanega lesa, 13,314 kub. m gradbenega lesa (89% vsega izvoza). 94 kub. m železniških pragov (67% izvoza), 3518 kub. m trdega rezanega lesa (36%), 6899 kub. m. jamskega lesa (18%), 2602 kub. m. telegrafskih drogov (87%), 7.977 kub. m. količkov, 5635 kub. m trde hlodovine, 27.351 kub. m. lesa za papir in 7681 kub. m drv za kurjavo. Na tržaški trg je v omenjenem času Avstrija izvozila 16.067 kub. m mehkega rezanega lesa, 749 kub. m gradbenega lesa in 50 kub. m rezanega trdega lesa. KOLIKO OVAC JE NA SVETU V Združenih ameriških državah so objavili podatke o številu ovac na svetu. Po teh podatkih je danes v vseh državah okoli 967 milijonov ovac, to je 15 milijonov več kakor lani. V Avstraliji je 150 milijonov teh živali, v Sovjetski zvezi pa okoli 130 milijonov. Tretja država na svetu po številu ovac je Kitajska, ki jih šteje okoli 60 milijonov. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 3U.6 13/7 22.7 Pšenica (stot. dol. za Dušel) . • 186.V4 187.% 187.— Koruza (stot. dol. za bušel) • • 125.-V, 126.3/* 128.7* NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 30,- 20,— 29.50 Cin (stot. dol. za funt) . . 103.37 102 50 1U2.25 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11.80 12.— 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.- 11.— 11,— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33.50 35X5 34 35 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 239.— 233,— 237.- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 30.50 36.50 37,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 223,— 210.72 222.- Cin (funt šter. za d. tono) . . 791.V2 782.— 793.72 Cink (funt šter. za d. tono) . . 80.'/* BO.1/* 80,— Svinec (funt šter. za d. tono) - - h9.7/8 69-3/* 72.7/8 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . 426,- 470,— 486 — m&CniJl KMEČKE ZVEZE Za žitom takoj druge rastline! Ko smo pospravili žito mora srpu takoj slediti plug in nato nova setev; kajti en dan v juliju pomeni za rast več kot 10 jesenskih dni. Za vzkalitev in dober razvoj strniščnih rastlin je pri nas kritično pomanjkanje vlage. S prikladno agrotehniko (pravočasno oranje, valjanje) pa lahko u-spešno izboljšamo manj ugodne prirodne pogoje. Zemljo moramo dobro preorati. Globina brazde naj bo okoli 18 do 20 cm. Zlasti ob suši je vzkalitev semena na globlje preorani zemlji mnogo boljša in hitrejša, ker je zemlja v večji globini le nekoliko vlažnejša. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da zlasti drobno seme ne sme priti v prerahlo zemljo; zato je treba pred setvijo zemljo po potrebi povaljati. Zaradi kratke rastne dobe, ki jo imajo na razpolago strniščne rastline, morajo biti hranilne snovi rastlinam čimbolj dostopne. Zato je najbolje, če že predhodni rastlini odmerimo večje količine fosfornih in kalijevih gnojil. V kolikor tega nismo napravili, bomo ta gnojila potrosili na str-nišče in zaorali. Razen metuljni-cam moramo vsem drugim rastlinam ob setvi ali presajanju izdatno pognojiti tudi z lahko topljivim dušičnatim gnojilom (nitra-monkalom). Rastline, ki ostanejo na njivi v pozno jesen (krmni ohrovt, korenje, repa, ozimna ogr-ščica, pa tudi pesa in kavla), gnojimo z dušikom dvakrat — ob setvi in 3 do 4 tedne kasneje. Za en ha potrebujemo okoli 250 do 400 kg fosfornih in 200 do 350 kg kalijevih gnojil. Z dušikom metulj nicam ne gnojimo, drugim strniščnim rastlinam pa okoli 250 do 450 kg na ha. Namesto dušič-natih in delno kalijevih gnojil lahko z uspehom uporabimo tudi gnojnico. Naj večji pridelek beljakovin in velik pridelek škrobnih enot dobimo s sojo za klajo in presajenim krmnim ohrovtom, največ škrobnih enot pa dajo pitnik, korenje in presajena kavla. Ajda in proso sta kot krmni rastlini popolnoma nepomembni: tudi pridelek zrnja je zlasti pri ajdi zelo majhen in nezanesljiv. Razen te- ga pa ti dve rastlini kvarita rodovitnost zemlje ter bi ju bilo torej že zaradi tega potrebno zamenjati z boljšimi rastlinami (soja, gra-šica, ogrščica, pitnik itd.). Naša najbolj razširjena strniščna rastlina — repa — daje sicer zlasti v vlažnejših in hladnejših krajih zelo velike pridelke korenov, ki pa zaradi velikega odstotka vode nimajo velike krmne vrednosti, V takih krajih sta zlasti presajeni krmni ohrovt in kavla (pa tudi korenje) hvaležnejši krmni rastlini. V toplejših krajih lahko repo uspešno zamenjamo tudi s pit-nikom. Pitnik in sončnica. Obe rastlini zahtevata mnogo toplote, vendar pa je sončnica glede na toploto pa tudi glede na zemljo dokaj manj zahtevna ter prenese tudi še nekoliko poznejšo setev (vse tja do sredine avgusta). Pitnik daje . zelo okusno krmo, bodisi presno bodisi okisano, sončnice pa živina presne ne žre rada, pač pa silirane. Pitnik sejemo čimbolj zgodaj. Uporabljamo pozne sorte koruze, ki dajo več zelenja. Sončnico sejemo le tam, kjer pitnik ni več uspešen, to je v hladnejših krajih s krajšo rastno dobo in pa na zelo slabih in plitvih tleh, ki trpe zaradi suše. Belozr-nate sorte so kasnejše toda rodo-vitnejše kot črnozrnate. Sejemo na razdaljo 20 do 30 cm 25 do 30 kg semena na ha, 3 do 4 cm globoko. Posevek takoj po vzka-litvi prebranamo z lahko brano. Pesa in kavla. Zlasti presajena kavla da na strnišču zelo velik pridelek škrobnih enot. Presajena pesa je manj rodovitna. Na strni-šče presajamo peso in kavlo bolj na gosto kot pa spomladi, to je okoli 40 cm vrsto od vrste, v vrsti pa okoli 30 cm narazen. Repa. Predvsem na svežih hu-moznih in rahlih tleh v vlažnem področju je repa zelo zanesljiva in rodovitna rastlina. Je pa malo hranilna. Najkasneje do sredine avgusta posejemo en in pol do dva in pol kg semena na ha, ki ga razredčimo najbolje z nitra-monkalom, na razdaljo okoli 40 cm. Setev mora biti zelo plitva (0,5 do 1,5 cm). Za setev moramo zemljo zelo skrbno in dobro pripraviti, po potrebi valjamo in bra- namo. Globoko prerahljane zemlje repa ne prenese. Po vzkalitvi posevek preredčimo na razdaljo okoli 20 do 25 cm. Krmimo tudi listje, ker je bolj hranilno kot koreni. Ogrščica. Na žitno strnišče lahko sejemo tudi ozimno ogrščico. Ta rastlina tudi pri zelo rani setvi ne gre v cvet, temveč vse do pozne jeseni (prenese tudi nekaj stopinj mraza) povečuje količino zelenja. Zato sejemo ozimno ogrščico na strnišče čimprej mogoče. Za 1 ha potrebujemo okoli 15 kg semena, sejemo zelo plitvo (1 do 1,5 cm) ter v ozke redi (15 do 20 cm) ali v progasti setvi (35 do 40 cm in 10 do 15 cm). Zemljo po setvi na lahko povaljamo, po vzkalitvi, ko rastline razvijajo že nekaj listov, pa prebranamo ali okopljemo. Ker mladi posevek radi napadajo bolhači ali kasneje gosenice, ga moramo zaprašiti s pantakanom ali lindanom, takoj ko se pojavijo prvi škodljivci. Pridelek krmimo presen ali siliran. t Po »Kmečkem glasu«) Te dni je turizem na sesljanski in devinski obali zaživel približno z enomesečno zakasnitvijo v primeri z lanskim letom. Zakasneli razvoj letošnje turistične sezone je treba pripisati predvsem slabim vremenskim okoliščinam v preteklem mesecu in nemalo tudi opaženemu izostanku imovitejših avstrijskih turistov in izletnikov, ki so vedno prednjačili glede nočnin na našem ozemlju. Letos se opaža znaten dotok turistov iz Nemčije, pogreša pa se zanimanje Italijanov za lepote naše obale. »Camping« devinskega kneza Thurn-Taxisa v Sesljanu je močno zaseden. S svojim živahnim življenjem daje posebno barvitost delu obale pod strmimi sesljanskimi pečinami. Tudi jtcampingi« v gozdiču nad čermi zadovoljivo obratujejo, čeprav niso še polno zasedeni, v teh je v glavnem avstrijska mladina iz manj imovitih slojev, ki se ni dala potegniti v val politične demonstracije proti turističnemu dotoku v Italijo; za njeno letovanje skrbijo razne ustanove, kot na primer dunajska Charitas in graški Jugendreferat. Moramo pa omeniti, da naša gostinska podjetja nimajo mnogo koristi od takšnega mladinskega letovišCarskega dotoka; koristi so le posredne in propagandnega značaja, ki utegnejo ugodno vplivati na razvoj našega turizma v bodoče. Gostinska podjetja namreč pri svojem sezonskem obratovanju, ki mora kriti pasivo zimskega mrtvila, raču- Kmetovalci, ne zakasnite! ROK ZAPADE 31. JULIJA V torek popoldne je bila v prostorih Kmečke zveze in Zveze malih posest' nikov v Trstu tiskovna konferenca, P3 kateri sta govorila najprej Marij Gr bec, predsednik Zveze, malih posestni kov, in nato inž. J. Pečenko, tajnil* Kmečke zveze. Inž. Pečenko je prisof ne časnikarjev naprosili, naj čimboU podrobno posredujejo javnosti podatk6 o starostnem in zdravniškem zavarovS' nju kmetov na Tržaškem. »Gospoda! stvo« je že večkrat obširno poročalo 0 teh vprašanjih. Važno je poudariti, J3 zapade rok za vlaganje diokumento1' potrebnih za vpis v sezname neposred' nih obdelovalcev zemlje, ki imajo pt‘a' vico do zavarovanja, 31. julija letos. Vse dokumente lahko preskrbi!3 Kmečka zveza in Zveza malih posest' nikov. Organizaciji sta tudi na razp0" lago vsem kmetovalcem za pojasnil9’ Kmetje naj se čimprej zglase v urad9 KZ in ZMP, v Ulici Geppa 9, pritličj9’ SLOVENCI V KOROŠKI KMETLISK1 ZBORNICI. Dosedanji predstavnik Sl0" vencev (volilne skupnosti »Kmečka g0” spodarska zveza«) Janko Janežič je od' stopil. Na .njegovo mesto je prišel r>a' slednji kandidat dr. Mirt Zwitter, podpredsednik Zveze kmečkih zadrug ' Celovcu. Poravnajte naročnino! naj o v glavnem s standardnim turi' stom srednjih in imovitejših sloje',! ki je pa letos pri nas redek gost. Močno škoduje turističnemu zaič*' manju za lepote naše obale, ki so d3' le nemškemu pesniku Rilkeju navdih za njegove slavne Devinske elegij6’ ozkosrčni mejaški izstopi devinskeg3 kneza, ki je lastnik te prekrasne ob3; le. z nerazumljivo odločitvijo je d3’ zakoličiti vso svojo posest od Seslj3’ na in Devina in jo pregradil z bod6, čo žico. Z napisi na posebnih tabla® pa je prepovedal komur koli dostop na sesljanske in devinske pečine, h' spadajo med največje privlačnosti l*1 žaške obale, za odstranitev teh ži^ nih pregrad, ki poleg vsega še zel° neokusno učinkujejo, so se zavzel* Turistična ustanova, nabrežinska ob čina in prizadeta gostinska podjetj3’ a doslej zaman. Zadevo je treba R meljito premisliti in jo rešiti v skl3' du s koristmi turizma na našem ozen1’ lju. Neprijetno je učinkovala tudi vesi da je prav z nastopom turistične & zone železniška uprava ukinila vl®^ ki je ob 13. uri vozil skozi Seslja11; tako da zdaj Sesljanci in prebival*1 sosednih krajev nimajo nobene že lezniške zveze s Trstom od 9. do 14.25’ Ne glede na turistične koristi, mor3' mo pribiti, da so s tem močno priz3" deti delavci, dijaki in vsi tisti, ki m9 rajo po poklicni dolžnosti potovati v Trst v zgodnjih popoldanskih urah’ H- Turizem v Sesljanu in Devinu TABORJENJE NA PROSTEM IZPODRIVA HOTEt*- HOTEL IH RESTAVRACIJA FlTRI^AJtf REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 TbI. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu tn inozemstva. — Postrežba hitra. Csne ngodns mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač., 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad, 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCCI 10 Telefon: 37-167 Telegrami : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali 0) JUGOLIN I JA NA/ RIJEKA Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri hrza i moderna broda s 220.(100 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos .-dresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Arne rike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže uhavijesti dobit čete kad našeg zastopnika u Trstu ”AI0RD UDRIH”, V. RoiTeluzzi II Co. Piazza llucca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-613, 20-629 Tu-ldka Hace. J j pij €* BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. i Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 ------- --------J KUMA MUCA V TRSlit Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse putrebščine z« vinogradništva, poljedelstvo in živinorejo! nm\im\ del corso TRIESTE - TRST — CORSO ITALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 20-043 Bogata izbira ženskih poletnih oblek od 2.000 lir naprej in moških lanenih hladnih oblek od 13.000 lir daljo. Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6 700 lir iz najlona za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupan'em I »Trans S. a r. 1. Trieste” SIEA JOŽEF u vo z izvoz Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In les za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 KMEČKA BANKA r. z. z o. J. 1 6 0 R I C A Ulica Moretli 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustmnovljonak !•«« 1009 TBIESTE-TBST V,Donota3 - Tel.J8-82731-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan uvoz ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRS T ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 • TEL. 96-510 i i i i t t s l i t 1 t j t E t i š J 1: r. t r o r k c 5 d ti b d s k it 1; r d 2 n r; k it š: n d š, ti tt n Pc za nj Vf sp tlE sk la sk da ga Pc šti tu bo a hi žil ni -o Z -a Z M B 3,-d-St g K o &JS'B N a S SiSB