Številka 04 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVI • Maj 2020 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! Z a nami sta dva meseca epidemije, naša življenja in utrip v Obcini Ig so še dalec od tega, cesar smo bili vajeni. Pa vendarle, sprostili so se prehodi med obcinami, napoveduje se tudi rahljanje drugih ukrepov, ki nas vraca v bolj obicajne tirnice. V tokratni številki Mos- tišcarja iz obcinske hiše pišejo o nadaljevanju operacije Na-kolih, zacenjajo se gradbena dela na vodovodu in cestah. Zacela se je prenova križišca pri KPD-ju, ki bo predvidoma trajala do zacetka julija. Pred napovedanim odprtjem šol, vrtcev, knjižnice se je sestal obcinski štab civilne zašcite. Ponovno deluje Zbirni center v Mateni. Cas epidemije je prepre-cil vecino aktivnosti naših društev, zato pa se na daljavo pridno izobražujejo ucenci – aprila so imeli veliko cistil-no akcijo. Poteka tudi projekt pisanja pisem starostnikom, ki bivajo v domu starejših na Škofljici. V Zgodovini naših krajev nam je Bojan Jerlah pripravil zapis o Romih in nekaj zgodb na to temo, ki jih je slišal med Ižanci. Koncujemo novembra 2019 zaceto temo o zapisih Mi-haela Trojarja. Svet okoli nas je dobil cisto nov prizvok – tokrat vas vabi-mo na Zapotoško ucno pot in ponujamo idejo za kolesarski obisk ižanskih krajev, ki so povezani z življenjem Franca SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 15. maj 2020 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Kramarja, cigar 130-letnico rojstva obeležujemo letos. V rubriki Dobro je vedeti izveste nekaj o velikih belih capljah – naših dobrih znan­kah z Ljubljanskega barja, o vodah v Obcini Ig ter o prav posebni licitaciji, na kateri so sodelovali tudi Ižanci. Kako so letos potekali ob-redi ob veliki noci in kako je z obiskom cerkva v živo, pišejo iz ižanske župnije, tamkajšnja žu­pnijska karitas prosi za pomoc. Za konec še beseda ga­silcem – ti so imeli v casu epidemije, saj je sovpadla z obdobjem velike požarne ogroženosti, obilico dela z in-tervencijami. Zato pazimo na okolje in pazimo tudi na svoje zdravje! Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za junijsko številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 28. maja. Predvideni izid številke je 12. junija. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: – Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. – Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. – Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! – Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Rekonstruk­cija križišca pri KPD-ju O bcina Ig obvešca, da bo Direkcija RS za infrastrukturo z Obcino Ig zacela rekon­strukcijo križišca pri KPD – gradnja kro­žišca. V casu gradnje bo izvedena popolna zapora ceste KPD–Staje ter delna zapora ceste Ig–Brest. Delna zapora bo urejena izmenicno enosmer-no. Obvoz bo urejen po obcinskih cestah Staje– Vrbljene–Tomišelj–Brest. Zapora bo trajala od 2. 5. 2020 do 7. 7. 2020. V casu zapore bo LLP-linija 19I vozila skraj­šano do postajališca Ig AP. S postajališca Ig AP bo vozila linija 40 na relaciji Ig–Staje–Vrbljene– Strahomer–Iška vas in enako v obratni smeri. Prosimo vas za razumevanje in strpnost v casu gradnje. Uroš Cuden, Obcina Ig LPP Operacija Na-kolih Izdano gradbeno dovoljenje za kolišcarsko naselbino O peracija Na-kolih tudi bena dela le malce upocasnila. centra sta si 22. 4. 2020 ogle-Za gradnjo kolišcarske na-v casu epidemije ne Krovci že pokrivajo streho, sle-dala predstavnika Ministrstva selbine in povezovalne poti stoji. Nadaljuje se grad-dila bodo dela na ovoju stavbe: za kulturo, ki sta izrazila zado-je bilo 6. 4. 2020 izdano grad-nja interpretacijskega centra v vgradnja oken, lesen opaž … voljstvo ob napredovanju grad-beno dovoljenje. V pripravi je središcu Iga, kjer so se grad-Gradbišce interpretacijskega benih del in operacije Na-kolih. projekt za izvedbo (PZI), ki bo podlaga za javni razpis za izva­jalca gradbenih del. S partnerjema KP Ljubljan­sko barje in ZRC SAZU na­daljujemo pripravo vsebin za razstavo v interpretacijskem centru. Maja Zupancic, obcinska uprava Obcina Ig Režijski obrat sporoca Nadaljevanje del pri obnovi vodovoda na Kremenici in v Stajah V letu 2019 so bile z izvajalci sklenjene pogodbe za obno­vo vodovoda na Kremenici – faza II in za obnovo pove­zovalnega vodovoda Ig–Staje–Kot. S proracunom za leto 2020 so bila zagotovljena sredstva za dokoncanje del po pogod-bah. Dela na obeh gradbišcih so se zacela 20. 4. 2020. Obnovljeni bodo javni vodovod in hišni vodovodni prikljucki. Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-50 Novicke iz Režijskega obrata V zakljucni fazi je javni razpis za potrditev sposobnosti izva­jalcev, ki so oddali ponudbe v javnem razpisu Izgradnja in investicijsko vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskega sistema v obcini Ig. V mesecu maju 2020 bodo pridobljene po­nudbe s strani izvajalcev s sklenjenim okvirnim sporazumom za izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda Tomišelj–Podkraj. V casu epidemije covid-19 sta oskrba s pitno vodo in odvajanje komunalne odpadne vode potekala nemoteno z vso previdnostjo in doslednostjo ter skladno z navodili pristojnih državnih služb. Zaradi okvare frekvencnega regulatorja v crpališcu Visoko se je izvedla predelava v elektro omari in zamenjava dolocenih de­lov. Oskrba s pitno vodo na vodovodu Visoko Rogatec je potekala nemoteno. V casu epidemije covid-19 se je nemoteno izvajalo spremlja­nje zdravstvene ustreznosti pitne vode na vodovodnih sistemih po letnem programu. Odvzemna mesta so bila iz objektov (sta­novanjske hiše, javni zavodi in ustanove, lokali) zaradi stikov z obcani prestavljena na hidrantno omrežje. Katja Ivanuš, Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center Matena ponovno odprt O bcina Ig je ponovno odprla Zbirni center Matena. Urnik odprtja ostane enak, kot je bil do zdaj. Pri uporabi centra veljajo posebni pogoji, in sicer: -uporabniki bodo morali nositi svoje zašcitne maske in rokavice ter vzdrževati predpisano varnostno raz­daljo -vstop v zbirni center bo omogocen najvec dvema voziloma hkrati -zaradi lažjega in hitrejše­ga odlaganja odpadkov naj obcani odpadke ustrezno pripravijo in razvrstijo že doma. Vse obcane in obcanke po­zivamo, naj odpadkov, ki ne spadajo v domace zabojnike, ne pušcajo na ulicah, poleg za­bojnikov ali v naravi ter da so spoštljivi do okolja, drugih ob­canov in komunalnih delavcev. Izredne razmere terjajo pri­lagoditev navad nas vseh, pri cemer sta spoštovanje in soli­darnost do socloveka zdaj še toliko pomembnejša, da naše okolje ostane urejeno in varno. Uroš Cuden Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. NOVO: Zbirni center Matena je zdaj odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Sestanek štaba CZ s koncesionarji in zavodi V sredo, 6. maja 2020, je župan sklical sestanek štaba CZ Obcine Ig, ki je potekal v sejni sobi Centra Ig. Sestanek je potekal v luci rahljanja ukrepov države zara­di epidemije ter odpiranja Cen­tra Ig in naših javnih zavodov. Sestanka so se udeležili clani štaba CZ, ravnateljica OŠ Ig Biserka Vicic Malnar in ravna­teljica Vrtca Ig Mateja Janežic,Marija Štefancic Gašperšic, dr. med. spec., Stanislav Ostanek, dr. med. spec., Marjan Smrtnik, dr. dent. med., Krištof Zevnik, dr. dent. med., mag. Simona Vucko Mole (Lekarna Ig) in Tadeja Kavcic (Knjižnica Ig).Župan se je na zacetku sestanka najprej vsem zahva­lil za aktivno in preventivno delovanje v casu omejitvenih ukrepov, da smo v naši obcini ohranili zdravje in minimalno okuženost s koronavirusom. Pri tem so levji delež, kot je povedal, nosili clani štaba CZ, ter seveda v prvi vrsti nego­valke in patronažne sestre ter prostovoljni gasilci. Župan je povedal, da pricakuje, da se bo življenje postopoma vrnilo v naš vsakdan, seveda pa še vedno ob upoštevanju predla­ganih ukrepov države. Na sestanku so se dogovo­rili za protokol odpiranja Cen­tra Ig, kjer odpira svoja vrata Knjižnica Ig in postopoma tudi zdravstveni del. Zdravni­ka iz ambulante splošne medi­cine sta povedala, da bodo vse paciente še vedno sprejemali izkljucno na podlagi predhod­nega narocila, telefonskega ali spletnega. Zadrževanje pa-cientov v prostorih Centra Ig oz. cakalnicah bo tako onemo-goceno, saj bo vstop le za na­rocene. S tem želimo ohraniti zdravje naših obcanov zaradi vstopa morebitno okuženega obiskovalca. Tudi zobozdra­vstveni ambulanti bosta spre­jemali paciente izkljucno na podlagi predhodnega naroci-la, da se v cakalnici ne bo zadr­ževalo vec oseb, kot je dovolje-no glede na velikost prostora. Še vedno je nujno nošenje zašcitnih mask in razkuževa­nje rok pred vstopom. Obcina bo v skupnih prostorih Cen­tra Ig zagotovila razkužila, ki bodo namenjena obiskovalcem. Opaziti je, da nošenje mask še vedno ni pravilno, prav tako namešcanje in odstranjevanje. Potrebno je ozavestiti, da se izo­gibamo dotikanja obraznega dela z rokami. Lekarna Ig je prilagodila svoje delovanje in zdravila še vedno izdajajo pri izdajnem okencu, saj vstop v lekarno do nadaljnjega še ne bo možen. Prosijo vse, da zdravila pred­hodno narocite preko elek­tronske pošte in jih ob obisku lekarne samo prevzamete. V lekarni so za nakup na voljo vse zašcitne maske in razku­žila. Ravnateljici Vrtca Ig in OŠ Ig sta izpostavili številni vpra­šanja, ki se porajajo ob odpr­tju vrtca in šole. Sklenjeno je bilo, da se po prejemu navodil s strani ministrstva sestanejo na obcini posebej v ožji sesta-vi z ravnateljico. Na koncu so prisotni po­hvalili delo obcine in štaba CZ v casu ukrepov zaradi koronavirusa. Podžupan Tone Modic je ob koncu pozval vse, da obcani zacnejo uporablja-ti elektronske medije in tako razbremenijo vse, hkrati pa poskrbijo, da ohranimo zdrav­je. Prav tako je navedel, da so prostovoljni gasilci v casu iz­rednih razmer opravili preko 3.500 prostovoljnih ur. Ob tem pa še dodal, da je bilo poleg teh še veliko intervencij zaradi požarov. Izpostavil je problem ustrezne zašcitne opreme in izpostavljenost prostovoljcev ob intervencijah in oživljanju. Bodimo odgovorni, je še pou­daril. Spoštovani obcani, upošte­vajte navodila, ohranjajte var-nostno razdaljo, nosite masko in si ustrezno razkužujte roke. Andreja Zdravje, obcinska uprava Humanitarna akcija prostovoljk iz Zapotoka Maska izpod šivalnega stroja Že prejšnji mesec smo pi-sali o šivanju higienskih zašcitnih mask, o huma­nitarni akciji, ki smo jo izvedle prostovoljke iz Zapotoka. Šiva­nje smo prekinile, saj nas lepo vreme vabi na vrtove k spo­mladanskim opravilom. Takoj Takole so se množile. ko se bo vreme malo skisalo, nameravamo nadaljevati. Dež bo poskrbel, da bo prav za vse, tako za posevke kot za naše šivanje. Še par sto jih name-ravamo zašiti in razdeliti med ljudi. Resda mask zdaj ni vec problem kupiti, vendar bomo porabile material, ki smo ga za to namenile, in družinam prih­ranile kakšen evro. V slabih desetih dneh v za-cetku aprila smo jih štiri Za­potocanke in pozneje še pro-stovoljka z Golega sešile vec kot 500. Vsako posebej smo zapakirale v vrecko in opre-mile z nalepko. Vec kot 300 so jih naši prostovoljci razdelili vašcanom Zapotoka, preosta­lih 200 pa razlicnim podjetjem in ustanovam v Obcini Ig ter posameznikom. Kovinska in-dustrija Ig jih je prejela nekaj v zahvalo za podarjene plošci­ce za oprijem nosu, uslužbenci Obcine Ig, zaposleni v kuhi­nji v Domu starejših obcanov Škofljica, PGD Golo, potujoce trgovine in poštarji, ki prihaja­jo v Zapotok, ter naši znanci in prijatelji. Marsikdo dokazuje, da ceprav smo narazen, lahko stopimo skupaj za dobrobit skupnosti. Nekateri opravlja­jo svoje službe v nemogocih razmerah, nekateri kuhajo in brezplacno dostavljajo mali­ce, nekateri nudijo brezplacne prevoze. Me pa si nismo mogle kaj, da ne bi nekaj dobrega na­redile tudi za naše krajane. Darja Mlakar • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Hvala! V OO SDS Ig smo imeli v pomladanskem casu v nacrtu vec aktivnosti; pogovorov in okroglih miz ter srecanj na razlicne teme. Žal nam je koronavirus preprecil izvedbo. Tako se tokrat želimo le zahvaliti vsem zdravstve­nim delavcem, trgovkam, uci­teljem, civilni zašciti, duhovni­kom ter vsem drugim, ki nam v teh casih lajšajo življenje in skrbijo za to, da imamo dovolj hrane in drugih potrebšcin, ki jih vsakodnevno potrebujemo. Veselimo se, da se z majem nekateri ukrepi sprošcajo in se življenje pocasi vraca v sta­re tire. Bomo pa morali biti še naprej previdni in skrbni pri higieni. Ostanite zdravi! OO SDS Ig . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drugi zakon za preprecevanje posledic koronavirusa V lada RS je pripravila drugi zakon, s katerim popravlja nekatere anomalije, ki so se pojavile v prvem paketu, in prinaša ker nekaj dobrih novic za naša podjetja. V petih delovnih skupinah, ki so pripravljale dopolnitve, je sodelovalo na stotine deležnikov, med njimi vsi socialni partnerji ter vse tiste nevladne organizacije, ki pomagajo pri odpravljanju posledic epidemije. Na de­setine njihovih predlogov je vlada upoštevala in vkljucila v zakon. Med prejemnike dodat­kov za od epidemije prizadete in ranljive skupine je na vec kot milijon podlage iz prve­ga paketa dodanih še preko 300.000 upravicencev. Zakon je predvsem name-njen neposredni pomoci go-alicija. Slovenija je v spopadu z epidemijo med državami, ki so najbolj ucinkovite, za kar gre zahvala vsem, ki se dr­žimo ukrepov in skrbimo za maksimalno varnost nas vseh. Veseli smo lahko, da je zato tudi v naši obcini relativno malo obolelih. Hvaležni mora-mo biti, da živimo na deželi in lahko karanteno preživljamo na svojih vrtovih in zunaj. Pre­hitra sprostitev ukrepov lahko povzroci drugi val obolenja, zato je vlada pri tem previdna. In ce smo zdržali mesec in pol, bomo še nekaj casa, da pre­precimo širitev okužbe. Želim nam vsem, da ostanemo zdra-vi! Alenka Jeraj, poslanka DZ RS • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Namesto gasilske delovna akcija N a letošnji odprti dan šole smo nameravali izpeljati vajo za eva­kuacijo. Ker v trenutnih raz­merah to ni mogoce, smo se spodarskim subjektom v Re-publiki Sloveniji in ohranitvi delovnih mest v gospodarskih družbah. Poglavitne rešitve, ki jih predlagani zakon prinaša, so urejanje poroštev Republi­ke Slovenije danih bankam in hranilnicam za kredite podje­tjem. Rocnost kredita ne sme presegati petih let, višina po­roštva, ki ga da Republika Slo­venija, je 70 % glavnice kredi­tov za velika podjetja in 80 % za mikro, majhna in srednja podjetja. Z zakonom je obliko-van dodaten kreditni potenci­al vec kot 2 milijard evrov, s katerim bo slovensko gospo­darstvo bistveno lažje prebro­dilo posledice epidemije. Pomembno je, da predla­gani zakon zagotavlja tudi dvig povprecnin obcinam za 6 %. Obcine bodo namesto 589,11 evra na prebivalca pre­jela 623,96 evra, pri cemer bo znesek veljal za celotno leto. Skupno bodo tako obcine pre­jele dodatnih 70 milijonov evrov, Obcina Ig 264.058 evrov. Višje povprecnine bodo posameznim obcinam zagota­vljale višje prihodke in s tem zagotavljanje upravljanja ka­kovostnejših zakonskih obve­znosti. Zakon predvideva tudi, da se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki so v lasti Republike Slove­nije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je onemogoceno ali bistveno oteženo opravljanje dejavno­sti zaradi virusa covid-19, ne zaracunava najemnin ali dela najemnin. Šele dobrih pet tednov de­lujeta nova vlada in nova ko­ odlocili, da bomo namesto tega izpeljali veliko delovno akcijo. Naši ucenci so pokaza­li, da niso samo izjemno pridni in uspešni pri pouku na dalja­vo, temvec da znajo poceti še marsikaj drugega. V galeriji na šolski spletni strani si lah­ko ogledate še vec fotografij. Nataša Skocir, koordinatorica delovne akcije Ucenci OŠ Ig Spomladanska velika delovna akcija K er je še vedno karante­na, tudi delovne sobote oziroma odprtega dne­va šole žal nismo mogli izves-ti. Nacrtovana je bila evakua­cija iz šole s pomocjo gasilcev. To delovno soboto smo nado­mestili z veliko delovno akcijo doma. Vsak ucenec si je moral izbrati eno izmed devetnajstih ponujenih opravil. Zjutraj, ko sem vstala, sem se spomnila, da je delovna sobota. Po zajtrku sem zacela veliko delovno akcijo. Za zace­tek sem si izbrala kmecko op-ravilo v hlevu. Iz pesjaka sem izpustila našo psicko po ime-nu Laja, ki je bila zelo vesela. Odšla sem k telicam in jim po­pravila krmo, oziroma sem jo z metlo potisnila bližje. Šla sem v 'staro štalo' (tako recemo starejšemu hlevu), kjer ima-mo koze in zajce. Kozam sem dala suho seno, jim v posodo natresla pšenico in jim odprla vrata za na pašnik. Potem sem šla k svoji zajklji in njenemu mladicu. Tudi njima sem dala šopek sena ter njuno hrano – to je pšenica, zmešana s krmili za zajce. Nato sem jima nato-cila vodo. V tem hlevu imata tudi naša macka posode za hrano in vodo. Natresla sem jima brikete in dotocila vodo. Odšla sem še k pišcancem ter jim dala mleto žito in krmila. Preden sem zaprla Lajo, sem tudi njej dala brikete ter ji za­menjala vodo. Odšla sem v hišo. Za naslednje opravilo sem si izbrala cišcenje kopalni­ce in s tem brisanje talnih in stenskih plošcic ter odstra­njevanje vodnega kamna na pipah. Dodala sem še cišcenje tuš kabine, stranišcne školjke in umivalnika. Zacela sem s tuš kabino. S cistili sem obri­sala in ocistila steklena vrata, plošcice, policko, pipo in tla kabine. Vse sem dobro izprala in zbrisala z brisalcem. Nada-ljevala sem pri WC-ju in ga pocistila. Obrisala sem vse preostale plošcice in na koncu pomila še umivalnik. Zame­njala sem tudi tekoce milo. Nato sem šla v svojo sobo, pospravila predale pod poste­ljo in uredila pisalno mizo. Na knjižnih policah sem lepo zlo­žila knjige in pospravila druge police. Po celi sobi sem pobri­sala prah, tudi na žaluzijah in okenski polici. Sobo sem tudi posesala. Rjuh nisem zamenja-la, saj sem jih dober teden prej, ko še nisem vedela za delovno akcijo in navodila, ki smo jih prejeli. Tudi popoldne sem šla po­magat v hlev. Delo je poteka-lo enako kot zjutraj, le da smo zdaj pripravili novo krmo za živali. Ta dan mi je bil všec in kar hitro je minil. Neža Janežic, 7. a Velika delovna akcija doma D oma smo in naš delov­ni urnik se je popolno-ma spremenil. Doma se ucim, delam za šolo, poma­gam, pospravljam, delam, uži­vam in se tudi dolgocasim. Bliža se dan Zemlje in z našo družino smo res imeli veliko delovno akcijo. Teme­ljito smo pospravili in pocis­tili podstrešje. Tam sem našla veliko atijevih šolskih zvezkov in pisem iz njegove mlados-ti. Pospravljanje je bilo zelo Peka potice O dlocila sem se, da bom spekla orehovo potico, saj jo imamo vsi radi. Zelo rada pecem, zato je bilo vse zelo zabavno. Lotila sem se. Najprej sem si pripravila vse potrebno za peko, nato pa kar zacela. Najprej smo naredili testo. Za testo potrebujemo moko, kvas, mleko, sladkor, limoni-no lupinico, vaniljev sladkor, maslo in rumenjak. V posodo zlijemo nekaj sestavin in pus-timo, da vzhaja. Medtem ko vzhaja, se lahko lotimo orehovega nadeva. Pot-rebujemo orehe, rum, sladkor, mleko in beljak. Beljak stepeš v sneg in nato vse skupaj zme­zabavno in zanimivo, saj sem odkrila veliko starih stvari, kot so igrace, ogrlice, knjige in gramofon. Rada raziskujem in išcem uporabne stare pred-mete. Z razvršcanjem neupo­rabnih in dobrih stvari je bilo veliko dela. Pospraviti je bilo treba tudi mojo sobo, kjer sem naredila prostor v omari ter predalih. Z mami sva zelo pridni na njivi, kjer sejeva, sadiva in za­livava. Za zalivanje zelenjave šaš. Že smo dobili nadev. Med-tem je testo že vzhajalo, zato se ga lahko lotimo naprej. Vse sestavine zmešamo in mešamo, da se naredi testo. Nato spet vsaj 6 ur pustimo vzhajati. Ko je to nared, oblikujemo potico. Mi smo testo razvaljali, namazali z nadevom in spekli na 180 stopinj Celzija. Pocaka­li smo, da se shladi, in že kma­lu vsi planili nanjo. To je bila moja izkušnja s potico, spekla jo bom še veli­kokrat. Bila je zelo dobra. Sara Škulj, 6. a Pomlad Pomlad je prišla in z njo pomladna delovna akcija. Po hiši prah bomo pobrisali in odvecne stvari stran dali. Nekateri ljudje pa odpadke nepravilno odlagajo in s tem Zemljo onesnažujejo. Zemlja pa zdaj praznik je imela in za darilo ji svoj cas namenimo in jo ocistimo. uporabljava vodo iz bližnje reke Iške. To mi je všec, ker zalivalke ne nosim dalec. Pod sobotna opravila imam na ur­niku še, da posesam stanova­nje, pobrišem prah in obesim oprano perilo ter pomijem ko­palnico in okna. Moj ati je mizar, zato mu vcasih pride prav še kakšen par rok. Z vrtalnim strojem sem popravila našo lestev in mu pomagala v delavnici. Po-kosila sem tudi vrt in pograbi-la listje. Na robu dvorišca nam vcasih zraste tudi kakšen ple­vel, ki ga moram veckrat po­puliti. Dvorišce tudi pometem. Rada pecem in jem pecivo, ki ga naredim skupaj z mami, vcasih pa tudi sama. Rada pospravljam, ker že­lim, da je hiša z okolico ureje­na. Samo k delu me je vcasih težko spraviti, na koncu pa smo vsi zadovoljni. Hana Zdravje, 7. a Naš planet Da nastane planet, kot je Zemlja, je skoraj nemogoce, toda vseeno je nastal tak, da na njem ni ne premrzlo ne prevroce. Zaradi tega smo vsi veseli, a veliko ljudi si ne predstavlja, kako bi bilo, ce tega ne bi imeli. Toda vedno manj ljudi ceni ta svet, to se kaže s tem, da nalagajo smet na smet. A na sreco za spremembe še ni prepozno, vendar moramo pohiteti, preden postane stanje grozno. Zato si zdaj vzemimo cas, da premislimo o prihodnosti vseh nas. Kajti vec ko je ljudi, ki si sprememb želijo, bolje se bo slišal njihov glas. Kian Hodžic, 7. b Manca Baler, 6. b S poti po ZDA Že lani poleti smo zace-cetku februarja smo odleteli li razmišljati o tem, da v Washington. Tam smo si bi se med letošnjimi ogledali Belo hišo, kip Ab-zimskimi pocitnicami odpra-rahama Lincolna in muzej, vili v ZDA. Naše sanjarjenje imenovan National Museum je postalo resnicnost in v za-of Natural History. Seveda smo morali kje prenociti, zato smo, še preden smo šli v ZDA, najeli majhne hiške za eno noc. Naslednji dan smo šli v Georgia Aquarium. Ce ne veste, to je eden vecjih akva­rijev na svetu. V njem je bilo toliko razlicnih živali, da jih ne moreš prešteti. Tam so bili morski psi, kiti, tjulni, vidre, morske zvezde, meduze in še nešteto drugih vrst. Nasled­nje dni smo šli na Route 66, ki bi jo spet lahko prepoznali, saj je bila tudi v filmu Forrest Gump. Isti dan smo si šli ogle-dat krater, kjer je meteorit pa-del na Zemljo. Naslednji dan smo šli plezat na Cathedral Rock v Sedoni, naslednje jut-ro smo hodili okrog Grand Canyona, drug dan pa smo se odpeljali v Monument Valley, kjer je bila za Johna Wayna najljubša razgledna tocka. Naslednji dan pa je bil mojnajljubši. Šli smo v Antelope Canyon. Bilo mi je zelo všec, namrec vsi so bili zelo pri­jazni in zelo je bilo lepo. Bilo je tako, kot da bi se strjen pe­sek prelival na skale. Zdaj pa konec kanjonov in hoje. Prišli smo v Las Vegas! Tam smo si ogledali trgovine, predstave ter okolico Vegasa. Takoj po mestu smo spet odšli v indi­jansko naselje Death Valley. Tam je bilo še bolj vroce kot kjerkoli do takrat. V Death Valleyju smo se sprehodili po najnižji morski gladini. Bili smo pri slanem jezeru, ki je 855 m pod morsko gladino. Zdaj pa res v mesto. Zadnjih par dni smo pre­živeli v Los Angelesu. Tam smo hodili okoli mesta in si ogledali razlicne znamenito­sti. Pogledali smo si Walk of fame, nato pa moj najljubši del potovanja. Ogledali smo si studio Warner Bros, kjer so snemali veliko filmov, za ka­tere mislim, da jih vsi pozna­te, npr. Batman, Harry Potter, Aquaman, Godzila, Friends, Superman ... Videli smo veli­ko prizorišc in pripomockov, ki so jih igralci uporabljali na snemanju. Na koncu pa smo se osvežili na Santa Barbara pear, kjer je bilo veliko peska in valov. V hotelu smo eno noc še prespali, nato pa smo spa-kirali in se odpravili na letalo. Let je bil dolg približno 12 ur, a smo preživeli, ker so imeli na sedežih televizor, kjer si lah­ko gledal filme po lastnji volji. Tako se je naše potovanje v Ameriko koncalo in spet smo morali zaceti delati in se uciti. Urša Pusar, 6. a Vsak clovek je zase svet, cuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. Vsak tiho zori, pocasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo zaceti. (Tone Pavcek) PISMA STAROSTNIKOM V DOMU STAREJŠIH ŠKOFLJICA Kaj lahko na naši šoli naredimo za starejše, osamljene ljudi po domovih, ki nimajo svojcev ali pa jih ti trenutno ne morejo obiskati? Lahko jim napišemo PISMO! Dragi ucenec, draga ucenka OŠ Ig,Ucitelji in uciteljice te vabimo, da napišeš pismo za starostnika iz Doma starejših na Škofljici. Pismo napiši na roke, naj bo zapis lep in berljiv, nato pošlji skenirano ali fotografirano po e-pošti. Hvala za vaše sodelovanje in verjamemo, da boste s pismom nekomu polepšali dan! NAPOTKI ZA PISANJE PISMA:  Pismo napiši na roko (naj bo vidno in citljivo).  Zacni z nagovorom: Dragi gospod, draga gospa!  Koncaj s pozdravom in svojim podpisom.  Zapiši kraj in cas pisanja.  Vsebina: Zapiši kaj o sebi, koliko si star/-a, kaj rad pocneš, kakšne zanimivosti … Dodaj lepe želje za starostnika. Poslikaj kaj lepega iz narave, nariši kaj in to dodaj k pismu. Predvsem pa imej v mislih to, o cem bi se ti pogovarjal s starejšim clovekom.  Pismo naj bo z dobrim namenom in iskreno.  Ti ali starši naj ga pošljejo po e-pošti uciteljici Karmen Z. ali uciteljici Nataši U. PISANJE PISEM JE PROSTOVOLJNO, NI OBVEZNO – PIŠITE TISTI, KI TO ŽELITE! HVALA VAM ZA SODELOVANJE TER OBILO VESELJA IN IDEJ OB PISANJU PISEM. Celada Vsakdo rad kolesari, a brez celade se lahko mocno udari. Vsak kolesar jo potrebuje, da lahko varno potuje. Celada mora biti prava, Romi na Ižanskem Ker je pred drugo svetovno vojno živela nad Iško vasjo mocna romska skupnost in so bili Romi nenehno navzoci v podkrimskih vaseh, je med ljudmi ostalo nekaj pripovedi o posameznikih, ki so izstopali iz vecine. Menda je bil najbolj pretkan in znan Slavko, ljudje so ga preimenovali v Brajdoslava, in o njem govori tudi naslednja zgodba, še prej pa nekaj splošnih podatkov. P rvi zaznamek o prisotno­sti Romov na slovenskih tleh izvira iz leta 1387, ko je bil v zagrebški škofijski kroniki omenjen Cigan iz Lju­bljane. Predvideva se, da so se prvi Romi naselili na obmocje sedanje Slovenije že v 14. sto­letju. To so bile manjše skupi­ne v okviru rodovnih družin, ki so se selile iz kraja v kraj. V zacetku 18. stoletja pa so že znani podatki o stalni naselitvi posameznih romskih skupin pa tudi poznejši podatki o tej skupnosti niso vec tako skopi. Tako so Dolenjske novice za­beležile vest s seje Kranjskega deželnega zbora, kjer so leta 1885 sklenili, da »se bode s Cigani ostro ravnalo«. Casnik je brez zadržkov obravnaval Rome kot drhal, nadlogo, že­lezne kobilice, nepotreben zarod in goljufive pijavke, ki bi jim bili potrebno najti pros-tor nekje v Afriki. Nadalje je šlo razmišljanje tako dalec, da so zapisali: »Cudno je res, da vsredi nas žive divjaki – Ciga­ni brez poduka, v zakonu brez zakona ...« Preživljali so se s cirkusom, petjem, ženske s plesom, s prodajo razlicnega blaga in z razlicnimi storitvami, npr. brusaci nožev in škarij, ne­kateri so popravljali pocene lonce, nemalokrat pa so prišli tudi navzkriž z zakonom zara­di tatvin. Kmecko prebivalstvo je tatvino drugace vrednotilo kot gosposka. Za kmeta je bilo pomembno, kaj je tat ukradel in komu. Tatvino osnovnih pridelkov, ki so bili pomembni kmetu za preživetje, ljudstvo ni odpušcalo! Zaradi neprila­gojenega življenja Romi nik­jer niso bili zaželeni in so jih povsod preganjali, najhuje pa nemški nacionalni socialisti, ki so jih obravnavali podob-no kot Jude in jih je ogrom-no koncalo v taborišcih. Tudi partizani so jih po njihovem obnašanju prepoznali kot sov­ražnike. Tako so maja 1942 preventivno pobili od prvega do zadnjega dve romski druži­ni – skupino 53 ljudi, ki je ta­borila nad Iško vasjo. Položaj Romov se je zacel v Sloveniji izboljševati šele po letu 1960. Na prvem kongresu Romov leta 1971 v Londonu so zaradi negativnega prizvoka, ki ga vsebuje vzdevek Cigan, spre­jeli novo ime skupnosti, in si­cer Rom, ki pomeni clovek pa tudi porocen mož. Cigani ne kradejo Brajdoslav se je preživljal z vsemi mogocimi stvarmi. Ho-dil je po prikritih potih, pri tem pa ni držal roke križem. Pre-kupceval je z ukradeno robo in kmetom prodajal tobak, ki ga je bilo prepovedano seja-ti in gojiti, tako se je nekako pretaknil skozi življenje. Rad je pogledal v kozarec, umival pa se je menda le za cerkvene praznike. Njegov rod je živel v gozdovih nad Iško vasjo. Tabo­rili so bogu za hrbtom, pozab­ljeni od ljudi in oblasti, zato je po svoji meri in znanju preži­vljal številcno družino. Vcasih je bila bera slaba in ni zaslužil niti za neslan krop, tedaj je bil siten kot huda ura. Tudi tisto jesen ga je družica Mica gleda-la postrani in mu ocitala, da si še ni poskrbel kurjave za zimo, ki je visela v zraku. Na vznožju travnika pod Gornjim Igom je opazil lepo zložen kup drv, nic kaj dosti manjši od dveh klaf­ter. Ker se je vedno rad praskal tam, kjer ga ni srbelo, se je hitro odlocil, kaj mu je storiti. Noc je bila jasna in luna je sve­tila, ko se je namenil, da s svo­jim shiranim kljusetom spelje drva v tabor, vendar tokrat sreca ni stala na njegovi strani. Drva so bila nametana ob nje­govi borni lesenjaci, vendar jih ni utregnil niti razžagati, ko je mimo prineslo žandarja Lisico. Bil je na obhodu in v oci mu je padel vecji kup drv. Takoj je vedel, kam pes taco moli, saj je imel v pisarni prijavo o tatvi­ni. Po daljšem izmotavanju je Brajdoslav le priznal: »Gospod vahtmajster, veliko krivico mi delate, ko mi ocitate tatvino. Mene so stari ljudje ucili, da vzemi tam, kjer je, in daj tam, kjer ni. Veste, delo je treba videti, in jaz ne nosim rok na hrbtu kot vi!« Brajdoslav je bil res poseben tic – roke pravice se ni bal, hudo pa mu je bilo za celonocni trud in delo. In vendar kljub kehi Braj­doslava ni izucilo. Tokrat si je hotel na hitro pridobiti mas-ten dobicek ter prihraniti trud in delo. Vsi v vasi so vedeli, da je Murnik skrben in natancen gospodar, ki je imel pri hiši vse pod nadzorom. Tudi v hle­vu, kjer se je drenjalo cez dvaj-set govedi, kar je pomenilo, da jih je imel dalec najvec v vasi. Vsak vecer je skrbno pregle­dal, ali je hlapec nakrmil ži-vino, odstranil gnoj in ali je z živino vse v redu. Tudi zjutraj je bil prvi v štali. Noc še ni rekla dobro jutro, ko je zacel domaci Pazi besno lajati in se zaganjati na veri­gi. Murnik se je zbudil, in ker pes le ni prenehal lajati, omo-ticen skocil iz postelje in sto­pil na dvorišce. Tam je naletel na Brajdoslava. Izkazala se je resnica, da za krta ni treba plota okoli vrta, saj je malop­ridnež vlekel iz hleva mladega junca. Murnik je ves zaripel od besa zacel kleti in vpiti na predrzneža, da je prebudil pol vasi. Brajdoslavu je ocital, da krade kot cigan ter mu obetal za tako veliko krajo keho, iz katerega ne pride vec na pros-tost, da si bo za vedno zapom-nil njemu krasti živino – to pac ni mala stvar! Kmalu sta prišla dva oro­žnika, vklenila Brajdoslava in ga odvedla v arest, kjer je cakal na razsodbo. Cez nekaj dni so ga privedli na sodišce, da ga zaslišijo. Sodnik ga je strogo prijel: »Brajdoslav, ni bilo prvic, da si kradel, ven­dar si bil vcasih bolj skromen. Zadovoljen si bil že s tem, kar si nabral po njivah in kurni­kih, zdaj pa si postal vse bolj podjeten. Povej, zakaj si hotel ukrasti junca?« Brajdoslav ga je zacudeno gledal in z nejevoljo odgovoril: »Mogocni gospod, da bi jaz ve­del, da sem hotel krasti, prvic slišim. Jaz sem pošten in cas-ten clovek. Mi cigani ne kra-demo, prisežem pri svoji stari mami, ki je že dvajset let v gro-bu. Veste, naši ljudje vzamejo le tiste stvari, ki je civili ne ma-rajo in ležijo naokoli nezakle­njene. Kaj ni to bolj pošteno? Mar ni bolje, da mi vzamemo, kakor pa bi kakšen nepošten clovek to ukradel? Zanikam, da sem nameraval ukrasti jun-ca, priznam pa, da sem imel namen vzeti štrik. Sem potem­takem jaz kriv, ce je bil na kon-cu štrika junec pripet?« Življenje je potovanje v smrt Zorele so cešnje, ko je prišel angel smrti po Brajdimirja ter ga odpeljal pred božjega sod-nika. Ta je imel lahko delo, saj pokojni ni imel prevec tanke vesti, zato njegova duša prav gotovo ni bila zvelicana. Bil je mlajši brat bolj znanega Brajdoslava, s katerim sta se pogosto pecala z necednimi posli, vendar je bil še bolj pod-jeten. Brajdimir je bil dobro izur­jen v svoji stroki. Pred njim je bilo težko kaj skriti, pa tudi iz­bircen ni bil prav nic pri svoje-mu poslu. Vse, kar mu je prišlo pod roke, je romalo v tabor, ra­zen ce ni bilo pritrjeno ali za­klenjeno z mocno kljucavnico. Ni se bal ne hudica ne birica in je z leti vse bolj na debelo kra­del. Pri njem iskati poštenje je pomenilo enako, kot bi lovili dim iz dimnika. V zrelih letih je zabredel vse globlje, dokler mu ni žandar Lisjak nekoc sto­pil na prste, kar ga je stalo ne­kaj debelih let oddiha v kehi. V takih hišah pa vemo, da se s takimi tici ne ravna ravno v rokavicah. Ko je odslužil ka­zen, je prišel domov shiran in bledicen, staknil je tudi jetiko, kar je bilo zanj usodno. Tako se je koncala Brajdi­mirjeva pot življenja. Sorodni­ki so na hitro napravili krsto iz navadnih desk, ženske iz tabora pa so na hitro pomo­lile nekaj litanij za umrlim. Dva najmocnejša sta naložila krsto na ramena in maloštevil­ni pogrebni sprevod je krenil po kolovozu na vaško poko­pališce. Pot se je vlekla, krsta je postajala vse težja, zato sta zacela pogrebca vse bolj hitro stopati, da bi se koncno zne­bila težkega bremena. Ljudje v sprevodu so še nekaj casa držali korak, ko pa je ta pos­tajal vse hitrejši, se je jezno oglasil Brajdoslav: »Prmejkuš, zdaj imam pa tega letanja do-volj! Takoj prenehajta teci, si­cer bodo ljudje mislili, da smo mrlica ukradli!« Smrti resnicno nihce ne utece, saj je življenje že od samega zacetka potovanje v smrt! Resnica o resnici Murniku je cez noc zmanj­kalo vec kokoši iz kurnice. Ker so bili v bližini vasi opaženi cigani, je takoj osumil kraje Brajdoslava. Orožnik je prišel v tabor in ga trdo prijel: »Braj­doslav, osumljen si tatvine pe­tih Murnikovih kokoši. Slišiš, takoj povej po resnici, pa do-biš le mesec dni kehe, sicer ti celo leto ne uide!« »Gospod glavni, jaz samo po resnici govorim in ne znam lagati. Bog mi je prica in vsa moja žlahta, da ne kradem ko­koši, ker mi je to izpod castjo. Prisežem pri devetih otrocih! Pri Murniku pa sploh nisem bil že nekaj let in ga sploh ne poznam! Ampak povem vam, da je ga je lahko sram, ker je tak bogatin, njegove kokoši pa tako shirane, da so jih bila sama kost pa perje!« Resnica o resnici bo ta, da ji nikoli ne prideš do dna. Bojan Jerlah, Besnica Zapisi Mihaela Trojarja – 2. del V svojih zapisih se Stra­ homercan Mihael Tro- jar (1812–1877) dotakne tudi politicnih dogajanj doma in po svetu. Za prelomno leto 1848 beremo: »… to leto je bla tudi Ižanska Grajšcina raz­bita, pa tudi so bli hudi punti po Laškem …« Vse do 1852 od ljudi niso terjali davcnih in drugih prispevkov, kot so bili tlaka, desetina in grofov davk, potem pa so morali naenkrat placati tretjino in desetino za pet let skupaj. Za leto 1854 omenja, da je bila vojna s Turki in Rusi zelo huda: »Naš cesar je pa mogu vse Grence iz svojimi ljudmi obdat in zuperstat.« Gre za Krimsko vojno, v katero Av-strija sicer ni bila neposredno vkljucena, razglasila je »stanje oborožene nevtralnosti« in z vojsko zavarovala Podonavje. Rusija je takrat izgubila Krim (pa ne našega ižanskega oca­ka, temvec polotok v Crnem morju), Avstrija pa je posredo­vala v mirovnih pogajanjih, ki so se 1856 koncala s sklenitvi­jo miru v Parizu. Vrnimo se k Trojarjevim zapisom: »V letu 1859 se je bla Vojska zacela, de je šlo samo cez Lublano 100.000 Ludi ali Soldatov;« Piše, da » … sa mog­li jit nat Francoza pa nad Lahe ko so iz Francozam držali.« Gre za cas t. i. risorgimenta, vojne za neodvisnost Italije, ko so se Italijani (pravzaprav jih tedaj še ni bilo pod tem ime­nom), zaceli upirati avstrij-skim oblastem. Druga vojna za neodvisnost Italije je potekala prav sredi leta 1859 in nanjo se najverjetneje nanaša ta omem­ba. »Ko se je pisalo 1861 je bila volitev za poslance na Dunaju so imeli shod za deželske regi­runge inu tudi tega leta so tudi nove župane ali Bürgermaisre volili.« Zapis se nanaša na spremembo politicnega siste-ma Avstrije – tega leta je bil sprejet t. i. februarski patent, s katerim je cesar Franc Jožef uvedel državni zbor, v katere­ga so bili vkljuceni predstav­niki vseh dežel, delovali pa so tudi deželni zbori. V letu 1864 » …je šlo naših 8 regimentov Projzu pomagat …« Šlo je za skupen boj Av-strije in Prusije proti Danski, a ker se na koncu nista mogli dogovoriti, katera bo upravlja-la to ozemlje, je to privedlo do avstrijsko-pruske vojne. Istega leta so novacili ljudi za odhod v Mehiko, kjer je brat avstrij­skega cesarja Franca Jožefa postal mehiški cesar, znan kot Maksimilijan I. Mehiški. »… ces 6000 moš so jih bli v Lubljani nabrali, potlej so se pa tako kesali de jih je veliko v Vodo skocilo, eni so pa na dru­ga viža smert storili.« Prosto­voljce Maksimilijanove vojske, ki jih omenja Trojar, poznamo danes pod nazivom Meksikaj­narji. Ali je bil med njimi tudi kakšen Ižanec, Trojar ne ome­nja. Tudi o nacionalnih trenjih tistega casa najdemo zapis: »Od Leta 1865 pa do Leta 1869 so tudi bli cudni casi …tako da jih za popisat mogoce nej … / So se Gospoda pa Kmetje za­volo sprahe potegovali … / Eni so bli Nemškutarji, drugi pa Slovenci. Slovenci so imeli svo­ja Bandera, Nemškutarji pa svoja, pa v pretepih so bli zmi-raj. / Tu je šlo pa zato ce bi bli mogli po Kanclijah slovensko ali Kransko govorit ino pisat … / … to je bil vecni prepir med Nemci in Slovenci.« Pa še veliko drobcev vsak­danjika si je pribeležil Mihael Trojar, pravi kronist dogajanja na Ižanskem in tudi v širšem prostoru. (Konec) Maja Zupancic Hvala Janku Purkatu za po­sredovanje kopije prepisa Tro­jarjeve kronike. Zapotoška ucna pot Nacrt Zapotoške ucne poti Strpno vas caka in vabi V oden sprehod po Za­potoški ucni poti, ki ga Društvo Zapotok, Sek­cija za zdravo življenje, vsako leto organizira v mesecu maju, bo tako kot mnogo drugih or-ganiziranih sprehodov zaradi neljube situacije letos odpa­del. Okušati pot z vodenjem je nekaj najlepšega. Ne bomo se srecali, skupaj hodili in pris­luhnili poucni razlagi gozdarja in tete Pehte. Prepoved giba­nja in druženja zareže v telo. A tako kot pomlad pocaka, da se zima dodobra naspi in z belim plašcem poslovi, tako vas Za­potoška ucna pot strpno caka in vedno nagradi. Vedno vas vabi, same ali pa celo družino z otroki. Hoditi je otroško lahko Narava nam omogoca giba­nje, narava nas navduši, poma­ga nam premagati otopelost. S hojo se dvigamo, hoditi je otroško lahko. Cuditi se dne­vu, soncni svetlobi, velicastju dreves, modrini neba, vse to nam sprošca prijetna in lepa cutna doživetja. Nekaj neraz­ložljivega se strne v prešerno svobodo. Divjad potrebuje minerale. Za ovinkom cakajo zgodbe Ko stopam po prazni stezi, po prostoru okrog sebe hodim s pogledom. Prvi pomladni poganjki ob poti v sebi no-sijo energijo in življenje. Za ovinkom me caka nova zgod­ba, doživeto povedana. Ce jo spregledam, me spomni tabli-ca. 30 jih je namešcenih na Za­potoški ucni poti. Stopam po beli aveniji cvetocega crnega trnja, poslušam nebeško glas­bo ptic, vonjam šmarnice, ru­meni metulj mi precka pot. Z ene strani pozornost koraku krade rumenkasto cvetje dre­na, na drugi strani pa mlada breza z zeleno, v vetru šeleste-co pricesko. Ko se pod lubjem v casu pomladne rasti pojavi njen sok življenja, me njena prožnost in gibkost vabita, da zaplešem z njo. Pocitek in toplota v prisojni legi Utrip srca dobi malo bolj razbijaško melodijo. Še malo zajamem zrak in požvecim mlade smrekove vršicke. Na klopci najdem pocitek in to-ploto v prisojni legi. Kot cebe-la se pasem po razbohotenih zelišcih in nenadoma se mi zazdi, da me samost ne moti. Sem obcudovalec in vecni ucenec vsega, kar narava pre­buja v meni. Zapotoška ucna pot je doživetje Narava navdušuje mno­ge ljudi. Zapotoška ucna pot ni le pot, ampak je doživetje. Imamo ta privilegij, da jo lah­ko obišcemo. Motivov nam ne zmanjka, treba se je samo odpraviti. Vzemite si cas, izho­dišcna tocka je pred RTC-jem v Zapotoku, kjer je tudi infor­mativna tabla, obišcite jo. Darja Mlakar Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Spokojno mirno Pticja gnezdilnica Kulturne poti Po sledeh Franca Kramarja L etos obeležujemo 130-let­nico rojstva ižanskega rojaka Franca Kramar­ja, vnetega zbiralca ljudskega blaga – pesmi, zgodb … Za-cel je v domacem okolju, na Ižanskem, kjer je po lastni izja-vi zapisal kakšnih 800 pesmi, nadaljeval pa tudi drugod po Slovenskem. Po njem je poi-menovana Kramarjeva ulica na Igu, pred 20 leti je bila v njegovi rojstni Mateni odkrita spominska plošca. Takrat je Društvo Fran Govekar Ig pri­pravilo zanimivo traso – naj­lažje je premagljiva s kolesom – po sledeh ižanskih krajev, povezanih z življenjem Franca Kramarja. Pa pojdimo na pot … Zacetek poti je v Mateni, vasi sredi Ljubljanskega barja, ki je rojstni kraj Franca Kra­marja. Središce vasi je spo­meniško zašciteno, najbolj za­nimiva za ogled je tamkajšnja cerkev sv. Mohorja in Fortuna­ta. Ce se sprehodite okoli nje, vam bo hitro padel v oci nek­danji – zdaj zazidani – stranski vhod v cerkev z lepim gotskim portalom. Zraven je ohranjene nekaj komaj še prepoznavne zunanje poslikave. Pozneje v barocni dobi je bila cerkev prezidana. Zanimivo je, da so pri njeni gradnji uporabili os­tanke rimskih nagrobnikov – danes so hranjeni v lapidariju Ižanskega kota v Iški vasi. Pot nadaljujemo proti Igu, kjer je Franc Kramar obiskoval šolo – danes je v stavbi nekda­nje šole sedež Obcine Ig, o nje­ni prvotni namembnosti pa še vedno prica napis, vklesan nad glavnim vhodom. Ustavimo se še pri bližnji župnijski cerkvi sv. Martina. Franc Kramar se je od 12. leta pri svojem oce­tu ucil orglanja in kot 16-letni nastopil službo zacasnega or-ganista na Igu, že v tem casu je zložil 40 napevov s skupnim naslovom Ižanski odmevi. Naslednja postaja našega ogleda in Franceve življenjske poti je Tomišelj. Tam se je po­rocil z Alojzijo Glasic in štiri leta živel v tamkajšnji mežna­riji ter delal kot organist v to-mišeljski cerkvi. Ta je edina na Ižanskem, do katere vas vodi mogocno stopnišce, ki sledi naklonu brega, na katerem stoji. Ta nekoc romarska cer­kev je tudi edina, ki ima dva zvonika na Ižanskem. Cerkev je bila zgrajena na mestu sta­rejše predhodnice v 20. letih 18. stoletja. V notranjosti ima ohranjene barocne freske sli­karja Janeza Mihaela Reinwal­dta z motivi, povezanimi z za­vetnico cerkve, rožnovensko Marijo. Franc Kramar je nato dobil službo organista v Poljanski dolini, kamor se je z družino preselil in živel skoraj dve de­setletji, na zacetku druge sve­tovne vojne se je vrnil na Ižan-sko. Že med vojno je spet igral orgle v tomišeljski cerkvi, to je nadaljeval vse do smrti 9. no-vembra 1959. Na pokopališcu v Tomišlju je grob Kramarjevih, kjer je pokopan tudi Franc Kramar. Še en naš kraj je povezan z življenjem Franca Kramar­ja, Strahomer – tu je namrec po vrnitvi iz Poljan z druži-no stanoval na domaciji žene Alojzije do svoje smrti. V tam-kajšnji mežnariji so pred leti nacrtovali ureditev spominske sobe Franca Kramarja, a žal do uresnicitve ni prišlo. Si pa le oglejte strahomersko cerkev sv. Jakoba – tudi pri gradnji te so uporabili številne spo­menike iz rimske dobe, vecina teh je zdaj shranjena v bližnji Iški vasi. V notranjosti cerkve je lepo ohranjen del stenske poslikave s prizorom pohoda in poklona sv. treh kraljev, ki datira v 16. stoletje. Ob letošnji 130-letnici Kra­marjevega rojstva Društvo Fran Govekar Ig nacrtuje iz­dajo Kramarjevih zapisov z Ižanskega, ce bodo razmere omogocale, pa tudi kolesarje­nje po opisani poti ter pose-ben vecer, posvecen zapušcini Franca Kramarja. Društvo Fran Govekar Ig Licitacija vrednejših lesnih sortimentov Razstavni prostor in kolicina ponujenih hlodov sta bila res velika. V januarju in februarju je potekala v Podgorju pri Slovenj Gradcu že 14. licitacija vrednejših sor­timentov. Licitacija je pros-tor, kjer lastniki ponudijo v prodajo svoje najboljše lesne sortimente, kupci pa imajo priložnost, da si na enem mes-tu izmed ponujenih hlodov poišcejo take, ki bi bili najbolj primerna surovina za izdela­vo njihovih najprestižnejših izdelkov. Za take hlode lahko ponudijo precej vec, kot nudi­jo odkupovalci pri rednem od­kupu lesa. Korist od licitacije je torej obojestranska, zato ne cudi, da se je iz leta v leto ude­ležuje vec lastnikov gozdov in vec kupcev najvrednejšega lesa. Kolicina ponujenih hlodov iz leta v leto raste. Tako so bili tudi letos doseženi novi rekor­di po kolicini zbranih hlodov, številu lastnikov, ki so ponudi­li hlode, in tudi kupcev, ki so oddali ponudbe. Sodelovalo je 865 lastnikov, ki so pripeljali 6.620 hlodov v skupnem vo­lumnu 6.969 m3. Ponudbe je oddalo 43 kupcev, od tega 20 iz Slovenije, 9 iz Avstrije, 7 iz Italije, 5 iz Nemcije, 1 iz Hr-vaškein 1 iz Madžarske.Kup­cev je bilo sicer vec, saj jih je 9 delovalo preko slovenskega zastopnika. Dejansko število kupcev je bilo 50, oddali pa so Ce imate kakšen javor s takšnimi rebrci, potem je to javor rebraš. Vreden je vsaj 10.000 EUR/m3. 21.001 ponudbo. Na licitaci­ji se obicajno ne proda vsega lesa, tako je tudi letos ostalo neprodanih 6,5 % sortimentov oziroma 430 hlodov. Vrednost prodanega lesa je presegla 2,8 milijona EUR. Vec kot polovica prodanega lesa bo odpeljana v tujino, najvec lesa je kupil pos­rednik za kitajskega kupca. Ta je kupoval hrast, gorski javor in veliki jesen, skupaj je kupil 1.700 m3 lesnih sortimentov. Tega bodo naložili v zabojnike in preko Luke Koper odpelja­li na Kitajsko. Velik kupec je bila tudi furnirnica iz Avstri­je. Ta je kupila 100 smrekovih hlodov. Sicer pa bo vecji delež prodanega lesa v furnir prede­lala tudi slovenska furnirnica Merkscha iz Celja. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja iz snež­niških gozdov. Kupec iz Nem-cije je ponudil 14.144 EUR/m3 in zanj odštel 29.161 EUR. Gre za gorski javor rebraš. Dru-go najvišjo ceno je dosegel prav tako gorski javor rebraš. Kupec iz Italije je zanj odštel 29.129 EUR oz. 12.009 EUR/m3. Hlod izvira iz koroških goz­dov. Na licitaciji je bilo še ne­kaj hlodov gorskega javorja, ki so dosegli ceno vec kot 10.000 EUR/hlod. Letos so zelo viso­ke cene dosegli tudi oreh, veli­ki jesen, gorski javor in mace-sen. Najvišje povprecne cene so dosegli sliva 574 EUR/m3, tisa 491 EUR/m3, gorski javor 457 EUR/m3, oreh 442 EUR/m3 in hrast dob 397 EUR/m3. Naj­vec hlodov je pripadalo hrastu gradnu 2.173, smreki 1.441 in gorskemu javorju 1.025. K vi-sokim cenam prispeva tudi število kupcev. Vec ko jih je, višje so dosežene cene. Zavod za gozdove Slovenije opravlja oglede primernega drevja, svetuje lastnikom in na koncu tudi izpelje oddajo pripravljenih hlodov na lici­tacijo. Tako je letos 53 lastni­kov iz obcin Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrova - Polhov Gradec, Ig, Ljubljana, Postojna, Škofljica in Vrhnika oddalo skupaj 312 hlodov z vo­lumnom 297 m3. Najvec je bilo hlodov gorskega javorja in hrasta gradna. Najvišjo ceno je dosegel gorski javor, in sicer 9.460 EUR/m3 oziroma 15.230 EUR za hlod. Lastnik hloda je z Rakitne. Še 8 hlodov gorske­ga javorja je doseglo ceno med 1.430 EUR/m3 in 4.561 EUR/ m3. V povprecju je vsak lastnik oddal 6 hlodov ali 5,6 m3 lesa. Povprecna cena ponujenega lesa s tega obmocja je dosegla 431 EUR/m3 brez stroškov lici­tacije in prevoza. Neprodanih je bilo 6 hlodov, kar je 2 % ce­lotne kolicine. Vrednost pro-danega lesa je dosegla skoraj 129.000 EUR. In zakaj prav gorski javor rebraš dosega najvišjo ceno? Med kupci gorskega javorja rebraša so pogosto tudi izdelo­valci godal, saj inštrumentom njegov les daje poseben va­lovit videz. Zgornji del, obod in polž oziroma glava inštru­menta so izdelani iz gorskega javorja rebraša, da se v njego­va rebra lepo ujame svetloba. Spodnji del violine je iz reso­nacnega lesa smreke. Za ta les je znacilno, da ima zelo gosto cim bolj enakomerno rast, ki daje tudi poseben zvok. Na Zavodu za gozdove Slovenije ob letošnji licitaciji opozarjamo, da je kljub proda­ji vrednejših kosov lesa treba z gozdom ravnati trajnostno in paziti na zmerno rabo narav­nih virov. Zato apeliramo na lastnike gozdov, naj s svojim gozdom gospodarijo skrbno – redno izvajajo nego gozda in drugih z nacrtom predpisanih del v gozdu ustvarjajo pogoje za rast dreves visoke kakovo­sti tudi v prihodnje. Jani Bolaric, Zavod za gozdove Slovenije Velike bele caplje, pernate lepotice Caplja je bila cudovita ptica s cudnimi navadami. Želela je postati kuharica. Nadela si je ocala in zacela: »Za vecerjo bom skuhala cebulno corbo, glavna jed bodo cufti iz hrošcev in šcurkov in pecen cesen kot priloga, za sladico pa specem cokoladno torto in cešnjevo cežano. Zacnimo!« T ako se zacne pravljica Capljina pecenka, ki jo je napisala Nina Mav Hro-vat, prisluhnete pa ji lahko na spletni strani www.lahkonoc­nice.si. V pravljici tako izvemo, kaj vse je caplja nameravala skuhati za vecerjo, ne izvemo pa, katere vrste caplja je bila. V Sloveniji se namrec poja­vlja vec vrst capelj, ki bi jih lah­ko razvrstili v dve skupini – tis-te, ki gnezdijo v trsticju, kot sta bobnarica in capljica, in tiste, ki gnezdijo na drevesih. Najbolj poznani od slednjih sta siva in velika bela caplja, poznamo pa še copasto, kravjo, rjavo in malo belo capljo ter kvakaca. Na Ljubljanskem barju bomo najpogosteje opazili sivo cap­ljo, ki se vcasih tako izvrstno zlije z okoljem, da je skoraj neopazna. V hladnejšem delu leta pa nam pogled pritegne predvsem snežno bela lepo­tica na vitkih nogah – velika bela caplja. Prav zaradi svoje barve in velikosti je opazna že na dalec. Izven gnezditvene se-zone je njen dolg kljun rumen, ki med gnezdenjem potemni, noge pa ima vecji del leta pre­težno crne. Daljša okrasna pe­resa, ki so se zaradi lepote do zacetka 20. stoletja uporabljala v svetu mode, ji na hrbtu zra­stejo v casu gnezditve. Veliko belo capljo bomo za-man iskali v Atlasu ptic gnez­dilk Slovenije, ki je izšel lani, saj njena gnezditev v obdobju 2002–2017 pri nas ni bila potr­jena. Na Ljubljanskem barju so te velike elegantne ptice redne prezimovalke, spomladi in je­seni jih lahko opazujemo tudi na preletu, najmanj možnosti za njihovo opazovanje pa ima-mo poleti. Vecinoma se selijo ponoci, pretežno pa so vseeno aktivne podnevi ter se zvecer zberejo na skupnih prenociš-cih. Ste jih že kdaj opazovali na barjanski ravnici, ko so nepre-micno prežale na svoj plen? To lahko pocnejo ure in ure, saj potrpežljivo cakajo na svo­jo malico. Na travnikih in nji­vah se prehranjujejo z malimi sesalci, žuželkami, plazilci ter tudi z mladimi ptici. Delež vseh teh živali je vsaj tolikšen, ce ne vecji, kot je delež rib, ki jih lo-vijo z obrežij in v plitvinah rek in potokov, ki se pocasi vijejo cez Ljubljansko barje. Teknejo jim še dvoživke, kace in vodni vretencarji, ki jih najdejo tudi v kakšnem od barjanskih jarkov ali bajerjev. Glede na to, da ima Ljubljan­sko barje velik pomen za ptice v casu gnezdenja, preleta in pre­zimovanja, v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko bar-je na podlagi študije Ohranja­nje ugodnega stanja populacij ptic na obmocju KPLB (Tome, 2012) opravljamo vsakoletno spremljanje števila osebkov velike bele caplje na vzhodnem delu Barja. Popis izvajamo v jesenskem in zimskem casu, in sicer enkrat mesecno v obdob­ju od novembra do februarja. Med dvema popisoma mora miniti vsaj 14 dni, razporeditev opazovalnih dni pa mora biti cim bolj enakomerna. Popis­ni transekt je dolg nekaj vec kot 30 km, popisa pa se vedno udeležita dva popisovalca, ki v dneh brez padavin, megle in mocnega vetra pregledata po­pisno obmocje. Tako smo tudi v sezoni 2019/2020 popisali navedeno obmocje. Vecinoma so bili po­pisni dnevi soncni ter brez ve­tra in snega. Na novembrskem popisu smo prešteli 23 velikih belih capelj, zelo pa nas je raz­veselil pogled na vecjo jato žerjavov, ki so se na poti pro-ti prezimovališcem ustavili v Naravnem rezervatu Iški mo-rost. Tudi pepelasti lunj, sicer zimski gost v naših krajih, ni ušel našemu ostremu ocesu. Decembra je bilo število capelj podobno, 20 smo jih prešteli na popisnem transektu ter tri zu-naj njega. Tokrat smo med po­sebnostmi zabeležili velikega srakoperja, ki pri nas ne gnez­di, temvec le prezimi. Januar­ja je bilo število velikih belih capelj za dobro tretjino višje, na popisnem obmocju smo jih našteli kar 32, dve pa še zunaj njega, poleg tega smo na popi­sni list lahko zapisali tudi štirivelike srakoperje. Število ca­pelj na februarskem popisu je bilo podobno, 30 na popisnem obmocju in ena zunaj njega. Obcudovali smo tudi prve vec­je jate prib, ki so se vrnile iz prezimovališc. Vecino velikih belih capelj smo tako v celot­nem popisnem obdobju zabe­ležili v okolici Iga na Iškem vršaju, kjer so tiho in zbrano cakale na svoj plen. Med njimi je bilo tudi nekaj sivih capelj, ki so popestrile to 'belino'. Ceprav so caplje razmeroma pogoste ptice, pa jih marsikdo še vedno zamenjuje z drugi-mi vrstami, kot so štorklje ali žerjavi, vcasih celo z labodi. A caplje bomo prav z lahkoto pre­poznali po tem, da imajo v letu vrat ukrivljen v obliki crke S, medtem ko imajo druge našte­te vrste ptic stegnjen vrat. Za konec povejmo še to, da je caplji iz uvodnih besed ve-cerja zelo teknila. »Odlicno je bilo, ceprav brez pecenke! Cu­cu-cu … cudovito!« si je cesti­tala. Barbara Vidmar, JZ Krajinski park Ljubljansko barje Davorin Tome Kako živeti in ravnati z vodami v Obcini Ig V sredo, 4. marca 2020, je v prostorih Centra Ig potekal dogodek z nas­lovom Kako živeti in ravnati z vodami v Obcini Ig. Dogodek je bil namenjen predstavitvi projekta Interreg CAMARO-D, ki se je ukvarjal z nacrtova­njem dejavnosti v prostoru, z namenom zmanjšanja ne­gativnega vpliva na vode. Pomemben sklep dogodka je bil, da lahko vsak izmed nas z vsakodnevnim ravnanjem veliko prispeva k izboljšanju ali poslabšanju stanja voda. Pri izvedbi dogodka so sode­lovali predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Naravoslovnotehniške fakul­tete, Javnega podjetja VOKA­SNAGA, Geološkega zavoda Slovenije in Inštituta za eko­logijo. Prostor je v današnjem casu zelo obremenjen z razlicnimi D o kakšne pomoci bodo upraviceni kmetje, vinarji, cebelarji? Po-dobno kot samozaposleni do temeljnega dohodka ob izpa­du prihodkov, nižje davcne osnove za dohodnino, tudi do financne pomoci za zbolele za covid-19. Odlog placila prispevkov Do odloga placila prispev­kov je upravicen kmet, ki je v obvezno pokojninsko in inva­lidsko zavarovanje vkljucen kot kmet, in ne še na kakšni drugi podlagi (torej je zava­rovan na podlagi 17. clena ali petega odstavka 25. clena Za­kona o pokojninskem in inva­lidskem zavarovanju). Hkrati mora do države izpolnjevati vse svoje obveznosti, kar je po­rabami in dejavnostmi, ki se medsebojno prepletajo, npr. kmetijske površine, gozd, sta­novanjska naselja, industrijski obrati in drugo. Vse to lahko poslabšuje stanje površinskih in podzemnih voda. Zato je bil cilj projekta CAMARO-D razviti priporocila, predloge in strateške usmeritve, namenje­ne odlocevalcem, pristojnim za izdelavo in izvajanje pro-storskih nacrtov, pa tudi lo-kalnemu prebivalstvu z name-nom ozavešcanja o konkretnih problemih in rešitvah, ki lahko vodijo v izboljšanje stanja vod­nih virov in boljšo zašcito pred poplavami. V sklopu projekta CAMA­RO-D so se raziskave izvajale v porecju reke Iške in na ob-mocju vodonosnika Iškega vršaja z vodarno Brest. Cilj je bil preuciti, kako razlicna raba prostora v zaledju vpliva na površinski odtok, pretoke Iške in obseg poplav ter kako ekstremne vodne razmere (poplave ali dolgotrajne suše) vplivajo na podzemno vodo na lokaciji vodarne Brest, ki je po­memben vir pitne vode. Rezultat projekta predsta­vlja tudi poljudna brošura z naslovom Pitna voda iz Lju­bljanskega barja (Vodarna Brest), ki je prosto dostopna preko spletne strani: https://www.vokasnaga.si/ pitna-in-odpadna-voda/izo­brazevalna-gradiva/zlozenke­plakati-drugo Vabljeni k ogledu! JP VOKA-SNAGA • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kako naj do pomoci pridejo kmetje? goj za vse nadaljnje pomoci. Upravicencu se odloži pla-cilo prispevkov, ki zapadejo aprila, maja in junija 2020. Od­ložene prispevke mora upra­vicenec placati najpozneje do 31. marca 2022. V tem obdob­ju lahko odložene prispevke placa v enkratnem znesku ali obrocno. Nekateri kmetje boste upra­viceni tudi do oprostitve pla-cila prispevkov, torej ne samo do odloga. Gre za tiste z bi-stveno zmanjšanimi prihodki oziroma z nezmožnostjo zas­lužka zaradi koronavirusa. Vec o tem pišemo v nadaljevanju. Temeljni dohodek Izredno pomoc v obliki me­secnega temeljnega dohodka dobi tisti, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavno­sti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Sem poleg samozaposlenih sodijo tudi kmetje, vinarji, cebelarji ... Izredna pomoc je 350 evrov za marec in po 700 evrov za april in maj 2020, ce so op-ravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona. Za izplacilo mesecnega temeljnega dohodka mora upravicenec prek informacij­skega sistema financne upra­ve predložiti ustrezno izjavo o zmanjšanem obsegu poslo­vanja. To pomeni vsaj 25-od­stotno zmanjšanje prihodkov upravicenca v marcu v pri­merjavi s prihodki v februarju ali vsaj pol manjši prihodki v aprilu ali maju v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Kakšni so roki? Upravicencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za marec, nakaže FURS mesecni temelj­ni dohodek 25. aprila 2020. Upravicencu, ki vloži izja­vo od 19. aprila do 30. aprila 2020, tistemu, ki vloži izjavo za marec ali april ali za marec in april skupaj, nakaže FURS pomoc do 10. maja 2020. Upravicencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže FURS denar 10. junija 2020. Predloga izjave je objavlje­na na portalu eDavki. Financna pomoc za zbolele Kmet, ki je zbolel za co­vid-19, je upravicen do financ­ne pomoci za cas trajanja ne­zmožnosti za delo, vendar ne dlje, kot trajajo ukrepi po tem zakonu (torej do 31. maja). Do financne pomoci po tem clenu ni upravicena oseba, ce je njeno kmetijsko gospodar­stvo prevzel v upravljanje za-casni upravljavec kmetijskega gospodarstva. Znesek financne pomoci je enak dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne vec kot 80 odstotkov minimalne pla-ce za delo s polnim delovnim casom. Vloga za dodelitev financne pomoci iz tega clena, vkljucno z dokazili, se v enem mesecu od razglasitve konca epidemi­je vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nižja akontacija dohodnine Zaradi pricakovanega iz­pada dohodkov od pridelave osnovnih kmetijskih in osnov­nih gozdarskih pridelkov v letu 2020 zaradi oteženega dela zaradi koronavirusa in pricakovanega upada odkup­nih cen se zavezancem davcna osnova od pavšalno dolocenih dohodkov zmanjša za 50 od­stotkov oziroma na 35. Gre za katastrske dohodke in pavšal­ne ocene dohodka na cebelji panj. Natancneje: za leto 2020 se davcna osnova od potenci­alnih tržnih dohodkov za pri­delavo na zemljišcih doloci v višini 50 odstotkov katastr­skega dohodka, kot je ugoto­vljen po predpisih o ugotav­ljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020, in dav-cna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju kata­strskega dohodka na dan 30. junija 2020. Ti namrec nimajo možnosti izkazovati sprememb v obse­gu dohodka tako kot preostali. Zlatko Krasnic • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vrsta pred lekarno S pet sem moral v vrsto pred lekarno, ker so zdravila, tudi za kronic­ne bolezni, zaradi nerazumne odlocitve oblasti izdajali le za en mesec. Prav tisti dan pa je oblast tako neumno dolocbo sama odpravila. Seveda nisem bil sam; kot 11. v vrsti sem do okenca cakal približno 32 mi-nut. Dvomim, da je pred mano kdo cakal manj, ker pa se je vrsta hitreje podaljševala kot krcila, so za mano verjetno ca­ kali dlje. V vrsti so seveda ljudje, ki zdravila potrebujejo, torej veci­noma bolni in hkrati rizicni, ali pa drugi, ki se lahko bolj prosto gibljejo, pa bi med tem opravili tudi kakšno drugo koristnejše delo. Imel sem obilo casa za opa­zovanje in razmislek. Kot dol­goletnemu projektantu razno­vrstnih tehnologij mi je padla v oci zelo neuspešna tehnologija te prodaje zdravil. Najprej to, da so v izogib širjenju okužb z novim koronavirusom skraj­šali obratovalni cas lekarne. Podoben ukrep so imele tudi navadne trgovine v zacetku te osamitve doma, pa so navadni trgovci z le malo pomoci spre­gledali, da se s tem le pove-ca gneca v trgovinah, zato so obratovalni cas kmalu podalj­šali. Naša vaška lekarna tega še ni ugotovila. Ni mi pa znano, da bi se zato tudi pri nas zgodil tako nespodoben primer kot v Kopru, pa morebiti bolj norma­len delovni cas niti ni dražji kot sedanji nacin dela. Za zaposlene gospe je izo­lacijska pregrada odlicno izve­dena, saj je niša, kjer je pros-tor le za enega kupca, odlicno oddvojen od gospe, ki skozi zelo majhno odprtino sprejema kartice in izdaja zdravila. Manj pa je pri tem upoštevana var-nost kupca, saj se prav gotovo vsak mora dotakniti policke, na katero so potisnjena zdravila, preden jih pospravi. Na tej po­licki za kupca ni na razpolago razkužila, je pa zato pri gospe na notranji, povsem varni stra­ni bariere. Ce bi bila posodica tudi na policki, bi bili najbrž dodatni stroški. To vse pa ni najslabše. Go-spa pri okencu želje in potrebe kupca pove drugi gospe, ki to vnaša v racunalnik. Imel sem vtis, da tega ni ravno najbolj vešca ali pa ima lekarna never-jetno pocasno internetno po­vezavo. Seveda je taka cenejša kot pa vecja hitrost. Možno pa je tudi, da je strežnik, s katerim mora komunicirati, najbolj po-casne vrste. Nato še drugi dve osebi, ki sta bili v lekarni na drugi strani pulta, zacneta iskati zahtevana zdravila in pripomocke. Tokrat sem imel sreco, da so imeli za­dostno število škatlic na zalogi, je pa morala gospa v vrsti pred mano priti ponovno, ker zaloge ni bilo. Tudi meni se je to doga­jalo že veckrat, pa takrat to ni bila tako naporna naloga kot v casu samoizolacije. Skratka, nacin izdajanja zdravil je ob upoštevanju po­polne zašcite zaposlenih zelo pocasen in za kupce povsem neprimeren. Ali ni možno pred­videvati, da je vecina cakajocih – bolnikov? Na plošcadi pred Centrom sta tudi klopci, ki bi, predvsem starejšim, ki so v cakalni vrsti vecina, olajšali cakanje, ce bi se smelo nanju sesti. Ampak tam je napis, da je prepovedano. Se-veda se da temu doskociti tako, da se klopci v obratovalnem casu lekarne vsako uro razku­ži, kot to videvamo (seveda po medijih) v drugih državah, in možnost okužbe zaradi pose-danja bi bila zelo malo verjet­na. Ampak to stane in ne služi optimiranju dobicka. Možen je še en organizacij-ski ukrep: vnosne naprave, tj. tipkovnico, miško in zaslon, se zacasno instalira pri tistemu delovnemu mestu, ki spreje-ma narocilo. Tako je prenos informacij precej hitrejši in prihranek casa bi se cutil v celi cakalni vrsti. Jasno pa je, da ta zacasna premestitev nekaj sta­ne in ni v funkciji optimiranja dobicka. Torej opisani nacin izdaje zdravil ni niti malo prijazen do kupcev, je pa vidno izrecno usmerjen k zmanjšanju stro­škov in optimiranju profita. Zaradi opisanega in prika­zanega se ne strinjam s samo­hvalo v enem od dnevnikov niti z županovo posebno po­hvalo naši vaški lekarni, ki je pravzaprav naredila vse, da bi otežila dobavo zdravil bolnim posebno v casu, ko je življenje že dovolj težko. Povsem verjetno je, da bo stanje socialne oddaljenosti zaradi omejitve širjenja virusa trajalo kar dolgo in bodo vmes tudi neurja, veter toca, mraz, ki lekarnarjev ne prizadene­jo. Zato namesto ugovarjanja predlagam, da lekarna vsaj omenjene tri sugestije realizira. Janez Vrhovec, 78, Ig Onesnaženje zraka Z adnjih nekaj let se veliko piše o trdih delcih v zra­ku, njihovi škodljivosti, pri avtomobilih se zmanjšuje­jo izpusti CO2 in NOX, pa ven­dar moramo še vedno trpeti onesnaževanje in zastruplja­nje, ko nekateri doma v peceh vztrajno kurijo raznovrstne, tudi strupene odpadke, in to kljub zbirnemu centru v Ma-teni. Vsakodnevno se moramo umikati in z majhnimi otroki dobesedno bežati v hišo, ko se zacne kurjenje, da se iz dimni­ka vali gost, crn dim, ki nas do-besedno duši. Ves ta strup pa pade na tla in gre tudi v naše vrtnine. Po-leti sploh ne moremo zunaj sušiti perila, hitimo zapirati okna, da nam ne zasmrdi še v hiši. Veckratna opozorila so naletela na gluha ušesa, dim-nikar, ki je po zakonu zadol­žen za nadzor malih kurilnih naprav, pa pri rednih letnih pregledih ocitno ne opazi ni-cesar spornega … ali pa noce opaziti?! Zato pozivam obcinske svetnike, da sprejmejo ob­cinsko, lokalno zakonodajo, ki bi omogocila ucinkovitejši nadzor tudi medobcinskemu redarstvu, kot je to urejeno že v mnogo drugih obcinah. To bi nam omogocilo normal-no življenje brez strahu pred zastrupljanjem. Anton Erjavec, Matena • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cerkev v vsaki hiši V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal za devet let zap-reti vse cerkve. Ukaz je bilo treba strogo spoštovati. Cez nekaj casa se je ka­lif sprehodil po ulicah mestne cetrti, kjer so živeli kristjani. To, kar je doživel, ga je pretreslo: iz vsake hiše je slišal molitev in slavljenje Boga. Tako je izdal ukaz: »Takoj odprite cerkve, da kristjani molijo, kakor želijo. Hotel sem v vsaki ulici zapreti po eno cerkev, pa sem s tem odprl cerkev v vsaki hiši!« (Zgodba za dušo, Ognjišce 5/2020, str. 7) Ta zgodba je bila spodbuda za letošnje praznovanje velike noci za vse kristja­ne. Praznovali smo doma ter bili poveza­ni preko spleta in televizije. Smo pa bili vsaka družina Cerkev v malem, ki je tako praznovala ta najvecji kršcanski praznik veselja in miru. Hvala Bogu sva na Igu dva duhovnika, ki sva se menjavala pri maševanju in pri obredih, ki sva jih prenašala preko spleta na naši spletni strani http://zupnija-ig.rkc. si/. Vse dogodke si lahko ogledate tudi za nazaj na YouTube kanalu Župnije Ig. Hva­ležni smo vsem, ki nas spremljate z razu­mevanjem. Na spletu smo imeli tudi maše za pokojne, od katerih smo se poslovili v zadnjem casu, ob 7. in 30. dnevu. Hvala, da sprejemate to možnost in smo tako med seboj povezani. Hvala Tadeju Jamniku, ki nam nudi tehnicno podporo za vse preno­se po internetu, za tehnicno podporo in pomoc. Hvala za darove za svete maše, ki jih vsak dan darujemo duhovniki. Hvala tudi za darove za cerkev. Letošnji prazniki so bili drugacni kot vsako leto Že oljcnih vej za cvetno nedeljo nam niso mogli pripeljati s Primorske, saj je ve­ljala omejitev gibanja zunaj obcine. Toda na Igu imamo domacini navado, da izdela-mo butare sami. Tako smo pri maši zmolili blagoslovno molitev, župljani pa so doma sami pokropili svoje zelenje z blagoslov­ljeno vodo. S tem namenom smo postavili cisterno z blagoslovljeno vodo pred vhod v cerkev na Igu. Enako so potekali obredi velikega ted­na. Odpadel je množicni obisk prvoobha­jancev na veliki cetrtek in delitev kruha zanje ter umivanje nog 12 apostolom. A kaplan Tadej je v nagovoru podal pomen velikega cetrtka: postavitve zakramenta mašniškega posvecenja in evharistije ter Jezusove zapoved ljubezni. Jeco smo pos­tavili kar pred tabernakljem. Na veliki petek smo se spominjali Je­zusove smrti na križu. V Njegove rane in srce smo izrocili tudi našo stisko. Stisko vseh, ki jih je zadela bolezen koronaviru­sa, in tiste, ki nas stiska to, da moramo os­tati doma. Že ob 15h smo molili križev pot in projicirali upodobitve postaj Jezusove­ga trpljenja iz cerkve sv. Križa v Iški vasi. Zvecer pa sva samo duhovnika v cerkvi pocastila križ in rane našega odrešenika Jezusa. Na veliko soboto je odpadel jutranji blagoslov ognja, a nekateri iznajdljivi žup­ljani so sami molili ob ognju, ki so pa prip­ravili doma in ga blagoslovili. Tako so lah­ko na takem ognju po starodavni tradiciji pripravil velikonocne jedi. Tudi nihce ni mogel priti v cerkev molit k Božjemu gro-bu. V imenu vse župnije sva to storila s Maševanje v prazni cerkvi Vstali Kristus kaplanom. Nekateri so predlagali blagos­lov velikonocnih jedil po vseh krajih in naj bi kljub vsemu šli duhovniki po vaseh in blagoslavljali. Ali pa bi blagoslavljala konvoj avtomobilov, ki bi peljali mimo ... Seveda zaradi karantene ni druženja in ne zbiranja ljudi na javnih krajih, zato tudi takšnega blagoslova ni bilo nikjer. Blagos­lov jedil je zato potekal po prenosu. Tisti, ki nimajo interneta, so bili deležni našega blagoslova ali pa blagoslova preko televi­zije, ki ga je opravil nadškof Alojzij Cvikl v Mariboru. Vsak sam pa si je jedila pokro­pil z blagoslovljeno vodo. Velikonocna vigilija je bila na veliko so-boto ob 20h. Spet imamo sreco, da sva dva duhovnika, ki sva se izmenjavala glede petja in branja in je bilo zato obredje bolj živo. Vse pa je imelo svoj vrh v vstajenjski Aleluji. Na sveti dan, v nedeljo, na sveto veliko noc sva s kaplanom maševala ob 8h in 10h kot vsako nedeljo. Udeležba je bila lepa po številu ogledov na internetu. Procesi­ja in blagoslov pa sta bila samo v cerkvi z namenom, naj Vstali zvelicar res pride in vstane tudi za nas vse. Kristjani verujemo v Kristusovo vstaje­nje od mrtvih. Gre za zmago življenja nad smrtjo, zmago dobrega nad slabim. Zma-go svetlobe nad temo. In to vero poživlja-mo vsako veliko noc in vsako nedeljo, ki je mala velika noc. Tako imamo tudi vero, da zmoremo premagati smrtonosni virus. Ob veliki noci pa smo zgroženi, da ru­meni tisk napiše: »Farji bodo bankrotira­li!« Najprej je nizkotno uporabljati takšen zanicevalen izraz za duhovnike v resnem casopisu. Lahko bi celo rekel, da gre za sovražni govor, zato bi svetoval, naj poš­teni ljudje odpovedo takšne casopise. Du-hovniki nismo sami. Imamo okoli sebe dobre župljane, ki nas podpirajo. Zato hvala za duhovno in tudi gmotno podpo-v soboto ob 7.30 ter nedeljo ob 7.30 in 9.30. ro in pomoc v teh dneh. Nekdo je daroval Šmarnicnemu branju bodo sledile litanije šunko, nekdo jajca, spet tretji svoj dar za Matere Božje in molitev pred Najsvetej­pirhe, potico ... Zato lahko zapišem, da je šim ter blagoslov. Šele nato bo sveta maša. lepo biti duhovnik na Igu. Še vec: hvala, da Vse v prenosu na naši spletni strani.z nami molite in castite Boga! Naj vas bla-Odpadla so tudi vsa žegnanja. Že v goslavlja pri vašem delu in prizadevanju marcu na Dobravici, potem pa pri sv. Juri­za vse dobro še naprej. ju na Pungartu in pri sv. Križu v Iški vasi. Naj dober namen ostane za prihodnje leto. Upamo pa, da bomo lahko sredi maja op- In res, kako bo šlo naprej? ravili vsaj maše ob prošnjih dnevih za bla-Kot kaže, javnih maš še nekaj casa ne goslov dela na polju in v gozdovih. bo, saj gre za druženje ljudi v zaprtem pro-Molimo za zdravje vseh nas, za cim­storu. Zato bo v maju odpadlo prvo sveto prejšnje normaliziranje življenja in za Bož­obhajilo ... Šmarnice bodo samo preko pre­jo pomoc! In ne pozabimo: Kristus je vstal nosa po internetu. Lahko bi bile šmarnice in zmagali bomo tudi mi! Aleluja! samo v posameznih družinah, in ne za vec družin skupaj. Zato vabljeni, da prisluhne- Janez Avsenik, te šmarnicnemu branju z Iga vsak dan pol župnik na Igu ure pred mašo, torej med tednom ob 18h in Do konca redakcije Mostišcarja je bilo objavljeno, da bo možno obhajati svete maše tudi z navzocnostjo vernikov. Objavljamo izvlecek pogojev, ki jih je treba upoštevati: – Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam. Starejšim, kronicnim bolnikom in dru­gim zdravstveno ogroženim osebam priporocamo, da še naprej svete maše sprem­ljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje. – V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zašcitno masko oz. temu primerno zašcito (šal, ruta ipd.). – Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. – Verniki morajo v cerkvi in klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu. – V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat najvec toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. – Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. – Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. – Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in obcinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi dolocajo, da so javni do-godki z vec kot petimi osebami prepovedani. Prošnja za pomoc potrebnim v naši obcini E pidemija koronavirusa covid-19 prinaša v našo obcino tudi hudo hu­manitarno krizo. Mnogo naših družin, ki jim dobrodelne or-ganizacije in posamezniki na Igu že pomagamo, bo potisnje­nih v težko situacijo, ki so ji že brez tega velikokrat težko kos. Dosedanjim prejemnikom po­moci so se pridružili tudi šte­vilni novi prosilci (družine), ki so ostali brez službe ali z mi-nimalnimi dohodki in se tako znašli v hudi financni stiski. Marsikdo, ki bo še imel službo, pa ne bo mogel delati še nekaj mesecev, ker bo njegovo pod-jetje zaprto, zato bo potreboval našo pomoc. Otroci, družine, starejši ... bodo tako postali fi­nancno odvisni od drugih. Do-hodkov ne bo, položnice bodo ostale, po hrano bo še vedno treba iti v trgovino. Župnijska Karitas Ig je v tem casu že nekajkrat delila hrano (EU, ŠKL, podarjeno, ki jo darujete v vozicek v trgo­vini Spar-Blatnik na Igu, ne­kaj hrane pa smo tudi kupili iz sredstev, zbranih od naših donatorjev in dobrotnikov). Potrebe pa se vecajo iz dne­va v dan. Brez vaše pomoci v tem trenutku ne moremo vec pomagati, ker nimamo financ­nih sredstev (ne za placilo po­ložnic ne nakup hrane). Najvecja potreba je seveda po financnih sredstvih, s ka­terimi bomo lahko takoj po­magali pomoci potrebnim, s placilom položnic (elektrika, voda, zavarovanje …) in seveda nakupom hrane in higienskih potrebšcin. Sredstva bomo zbirali na TRR Župnijske Kari-tas Ig št.: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.), lahko pa svoj dar prinesete tudi v kuverti in oddate v prostorih župnišca Ig. Iskreno si želimo, da bi lah­ko pomagali vsem našim ob­cankam in obcanom, ki tako pomoc potrebujejo, zato vas prosimo za donacijo. Upamo, Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Obvestilo Župnijske Karitas Ig V casu covid-19, ko naša ŽK nima uradnih ur, lahko za informacije poklicete: 01/420-25-50 (župnijska pisarna) ali 041/32-98-52 (tajnica ŽK Ig). Transakcijski racun Župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.). • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Požari v naravnem okolju J e že tako, da je tisto, kar je prepovedano, tako mi-kavno, da kar vlece k de­janju. V marcu je bila razglaše­na velika požarna ogroženost v naravnem okolju za celotno Slovenijo. S tem razglasom se opusti kurjenje na prostem, saj je zaradi pomanjkanja padavin podrast suha in hitro pride do požara. Kljub manjši kolicini padavin pa še vedno velja po­žarna ogroženost in previd­nost v naravnem okolju. Ravno to obvestilo je bilo magnet za opravila na pros-tem, cišcenja in kurjenja v na­ravi. In že smo bili aktivirani gasilci na požar v naravnem okolju zaradi nespametnega ravnanja. V teh dveh mesecih da nam boste z veseljem po­magali, zato se vam v imenu vseh pomoci potrebnih že vnaprej zahvaljujemo. Vse dobro in lep pozdrav. Župnijska Karitas Ig so se posredovanja pri gaše­nju požarov v naravi kar vrsti-la; teh je bilo za 70 odstotkov vseh intervencij. Na vecji intervenciji – v Kozlarjevi gošci – je sodelova-lo 78 gasilcev iz sedmih PGD: Velika intervencija v Kozlarjevi gošci Požar so gasilci gasilci sedmih PGD-jev. Brest, Tomišelj, Iška Loka, Ig, Matena, Golo, Vrbljene - Stra-homer. Na drugi vecji inter-venciji, požar posušene trave, je sodelovalo 34 gasilcev iz šti­rih PGD: Brest, Matena, Iška Loka, Tomišelj. V požaru v gozdu je posre­dovalo 18 gasilcev (PGD Iška vas in Vrbljene - Strahomer). Ponovno posredovanje v Kozlarjevi gošci z 19 gasilci (PGD Brest in Iška Loka). Na manjših intervencijah je sodelovalo v povprecju po de-set gasilcev, ki so posredovali na svojih obmocjih delovanja: Tomišelj, Golo, Iška vas in Brest. Med temi so bili travni­ški požar v Lipah, kurjenje ob gozdu ob brunarici v Zapoto­ku, v Vrbju je zagorelo enkrat seno in drugic travnik. Preostale intervencije so bile delovne nesrece, reševa­nje obolele osebe in posre­dovanje v nestanovanjskih zgradbah. Posredovanja v naravi, kot so travniški in požar posušene koruze, so stalnica vsako leto. Lahko bi jih preprecili in dru­gace ocistili travnike in njive, na naravi in živalim prijazen nacin, s košnjo. S takim deja-njem škodujemo tudi sebi, pa se tega niti ne zavedamo, le narava nam pocasi vraca vse, kar mi povzrocamo njej. Raz­mislimo o svojih dejanjih, da v prihodnje ne bo vec interven­cij v naravnem okolju. Vse dobro vam želimo in os­tanimo zdravi! Vesna Podlipec, GZ Ig Marjan Smole • OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cvetlicarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetlicarne: 031/790-655 Delovni cas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetlicarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne vencke, svece … – zemljo in pesek za grobove – porocne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Obvestilo ob sprošcanju ukrepov zaradi epidemije covid-19 Pred vsakim obiskom pri zdravniku je obvezna najava po telefonu in triaža. Delovni cas, telefonske številke in e-naslov so objavljeni na spletni strani ordinacije Remedia d.o.o. in Obcine Ig. Na telefon smo dosegljivi: ponedeljek 13.00–16.00 in 17.00–18.00 torek-petek 7.00–11.00 Narocene listine dobite naslednji delovni dan. V nujnem primeru poklicite 112. Ordinacija družinske medicine, Marija Štefancic Gašperšic, dr. med. spec. splošne medicine Tiho si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti spomine. Zapustil nas je ANTON ZALAR (1952–2020) Gregarjev Tone iz Kota pri Igu Njegova smrt nas je presenetila in prizadela. V tistem trenutku smo se od njega poslovili le v ožjem družinskem krogu. Zahvaljujemo se župniku gospodu Avseniku za opravljen obred, predstavnikoma PGD Kot - Staje za gasilski pozdrav, zavodu Pogrebne storitve Vrhovec in gospe Silvi Dolinšek za opravljeno delo. Številnim prijateljem in znancem se zahvaljujemo za izraze socutja, darovane svece, darove za svete maše … Posebna zahvalo dolgujemo osebju Zdravstvene postaje Ig ter patronažni sestri gospe Mateji Bercan za vso pomoc in podporo. Dragi Tone, tudi tebi posvecamo nekaj misli. Na pogrebu nismo mogli prebrati govora, ki ti je bil namenjen. Necakinje in necaki smo med drugim zapisali naslednje besede: … ker nismo hodili v vrtec, smo na tvojem dvorišcu preživeli velik del otroštva, nekateri stalno, drugi med pocitnicami. Zelo si nas razvajal, dovoljeno je bilo marsikaj. Bil si duhovit in vedno ustrežljiv. Nepozabna so bila praznovanja rojstnih dni, Miklavža, božica, velike noci … ostalo je nešteto spominov, ki smo jih še pred kratkim skupaj podoživljali. … zadnjih nekaj mesecev si hitro telesno pešal in še danes ne moremo verjeti, da te ni vec med nami. Pogrešamo te! Vsi tvoji najbližji In obrisal bo vse solze z njihovih oci in smrti ne bo vec pa tudi žalovanja, vpitja in bolecine ne bo: kajti prejšnje je minilo. (Raz. 21 : 4 SPP) ZAHVALA Ob odhodu naše drage mame JUSTINE JANEŽIC (1928–2020) iz Staj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovašcanom, znancem in prijateljem za izrecena sožalja, darovane svece, za svete maše in v dober namen. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za opravljen lep obred, zdravnici ge. Mariji Štefancic Gašperšic, patronažni sestri Mateji Bercan za vso pomoc, ge. Silvi Dolinšek za pripravo vežice ter pogrebnemu zavodu Vrhovec. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni BEZJE - predel Kranjske Gore ob Savi Dolinki, BOLEN - plenilska riba iz družine krapovcev v rekah donavskega porecja, ERSKINE, John - ameriški pisatelj in pianist Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 04 | Maj 2020 27